LETO Ll, št. 7 PTUJ, 19. februar 1998 CENA 120 tolarjev
Gimmaiia prihaia
Glavni problem Ormoža je, da čeprav uradno velja za mesto že
stoletja, tega v samem mestu ni čutiti. V zadnjih desetletljih je iz-
gubil svojo identiteto. Po obsegu mestnih institucij so ga prehitela
precej mlajša okoliška mesta, vedno bolj pa se je zmanjševala tudi
prednost njegovega intelektualnega potenciala pred okolico.
Ormožani so, zaverovani v svojo nedotakljivost, zaspali na lovo-
rikah stare slave.
Sedaj pa se zdi, da počasi prihaja v mesto nekakšen optimizem.
Prve lekcije kapitalizma so šle čez hrbet našega gospodarstva in
sedaj že vsi vedo, da velikih tovarn ne bo nihče prinesel na
krožniku, da so ti časi mimo. Počasi je tudi pri nas - kot nekoč -
spet vedno bolj cenjeno znanje in zato je gimnazija, ki bo po vsej
verjetnosti jeseni pričela delovati, izjemno dobra naložba za pri-
hodnost. Ne vem sicer, ali se bodo potem mladi trumoma vračali v
domači kraj, ali bodo tukaj dobili delo in ali jih bomo vse sploh
potrebovali. Gotovo pa je, da prisotnost takšne institucije v mesto
prinese svežega vetra. Ze osnovne šole so v minulih letih prese-
nečale, gimnazija pa bo postavila nove okvire. Pojavile se bodo
nove aktivnosti, potrebe in ponudba. Gotovo se bo poživilo kultur-
no in športno življenje v kraju, družabnost in pretok idej. Mesto,
ki je po šesti uri zvečer videti, kot da je vse prebivalce pobila kuga
ali kakšna druga nevarna bolezen, bo zaživelo. Poleg tega da bodo
profesorji, ki predavajo na drugih šolah, sedaj lahko svoje znanje
prenašali na mlade v domačem kraju, bo gotovo nastalo še več de-
lovnih mest, če bomo le malo iznajdljivi. Gotovo bo zrastel kak
bistro, obvezna pizzerija - kakšno pa je sploh mesto brez nje! In za
sladokusce morda celo knjigama. Saj ni res, pa je: v celotni občini
namreč ni niti ene prodajalne, ki bi se resno ukvarjala s prodajo
knjig!
Po drugi strani se zdi, da se bo v mestu organizirano pristopilo
tudi k reševanju pereče problematike skrbi za starejše osebe v
našem okolju. Gradijo se ceste, obvoznice, telovadnice, in kar je za
voznike zelo pomembno - parkirišča. In prepričana sem, da se bo
nekega lepega dne, ko bodo otroci postali še redkejši pojav kot
danes, našel človek, ki se mu bo zdelo pomembno v Ormožu posta-
viti tudi otroško igrišče.
To so poti, ki vodijo iz zaprašenosti, čeprav nam bodo menda v
naslednjih letih uredili tudi prave ceste. Ob vsej tej pospešeni in
skoncentrirani de-
javnosti si vsak dober V^l* /O ^ ^	^
gospodar zaželi, da bi ^OOll^lV^
oile volitve pogosteje.
Kurenti in drugi pustni liki sicer z letošnjo zimo nimajo kdove kakšnega težkega dela, kljub temu
o-	.
pa že od sobote pridno vabijo k pustnim prireditvam.	Foto: M.. Ozmec
JUDO / PRED PRVIM KROGOM EVROPSKEGA POKALA PRVAKOV
nujimi upajo na zmago prori Beograiianoni
Na svetovnem članskem pokalu
serije A v Parizu so minuli konec
tedna izžrebali pare za letošnje tek-
movanje evropskega pokala prva-
kov. Tako je znan tudi nasprotnik
ptujske Drave, ki se ji je kot prvi
ptujski ekipi uspelo uvrstiti v ev-
ropski pokal prvakov.
V prvem krogu, ki bo 25. aprila
1998, se bodo Ptujčani pomerili z
ekipo Milicicnar iz Beograda. Žreb
je tudi določil, da v prvem kolu Dra-
va gostuje v ZR Jugoslaviji. Ekipa iz
Beograda že ima izkušnje v ev-
ropskem pokalu prvakov, saj so tam
nastopili že v lanski sezoni. Letos je
ta ekipa močno okrepljena s tujci, ki
se ponašajo z medaljami z evropskih
in svetovnih prvenstev. Tako so za
ekipo Milicionar prijavljeni tudi
Rashad Mamedov (Belorusija), Vik-
tor Bivo, Nikolae Belocosov (Molda-
vija), Anatoli Lariukov, Vitali Kru-
togolov (Rusija) in Adrian Kroitoru
(Romunija). Upamo, da visoke ambi-
cije Beograjčanov v letošnjem poka-
lu ne bodo nepremostljiva ovira
ptujski ekipi, ki v tem tekmovanju
nastopa prvič.
Po besedah predsednika in dolgo-
letnega trenerja ekipe profesorja Vla-
da Čuša bo nastop v prvem kolu
izjemno zahteven tako po tekmoval-
ni kot finančni plati. "Pričakujemo,
da bi lahko ob optimalni pripravlje-
nosti naših tekmovalcev in kančku
športne sreče v Beogradu tudi prese-
netili. V tem primeru bomo v nas-
lednjem kolu gostili na Ptuju zmago-
valca med romunsko ekipo Sportiv
Dinamo in ukrajinskim Taifu iz
Nepropetrovska. Nastop ekipe v ev-
ropskem pokalu zahteva dodatne fi-
nančne stroške. Računamo na
pomoč sponzorjev, pa tudi občina bi
morala primakniti svoj delež, saj
smo prva ptujska ekipa, ki nastopa v
evropskem pokalu prvakov."
Sedanji trener ekipe Filip Leščak
poudarja, da bodo zraven izkušenih
Lešnjaka in Murka glavno breme
nosili mladi, ki so se v zadnjih letih
dokazali v mednarodnem prostoru v
mladinski konkurenci: Kolednik,
Vogrinec in Kramberger. Ekipa bo
okrepljena s Poljakom Pisulo, ki sodi
med najboljše tekmovalce na svetu v
kategoriji do 90 kg.
Simon Starček
2
četrtek, J 9. februar 1998 - tednir
" % = " ® ■ I IM
MAJSPERK / OBMEJNA PROBLEMATIKA DVIGA
fio piveg« im/fa uH/glstrmlmii
cesto Ml I Mpiffci?
Zgodba o sporni zapornici na mejnem prehodu v Gruškovju
dobiva nove razsežnosti. Petkovega sestanka na občini
Majšperk, ki gaje sklical župan Franc Bezjak, sta se poleg
razjarjene peščice /etalčanov, ki jim zapornica vsa-
kodnevno povzroča veliko hude krvi, udeležila tudi koman-
dir Postaje mejne policije Gruškovje Robert Bratkovič in
Darko Veselic s Carinarnice Maribor. Slednji je že na
začetku sestanka priznal, da problematike ne pozna dobro
in da je tako rekoč "noter padel", saj je kolega Podkrižnik
na bolniški. Sestanka se kljub povabilu ni udeležil župan
občine Videm Franc Kirbiš, ki bi na vprašanje, zakaj kraja-
ni Žetal edini nimajo daljincev za sporno zapornico, imel
po mnenju udeležei^ev sestanka največ povedati.
Obmejna problematika na lo-
kalni cesti Kozminci
Gruškovje se stopnjuje iz meseca
v mesec že dalj časa. Najbliže je
bila rešitvi julija lani, ko je
pričela delovati zapornica z dal-
jincem, toda le za občane Vidma,
ki živijo v neposredni bližini
mednarodnega niejnega preho-
da. Krajanom Žetal oziroma
občini Majšperk, kot so zatrdili
predstavniki petkovega srečanja,
nihče nikoli ni omenil možnosti
pridobitve omenjenega daljinca.
"Kot da smo drugorazredni slo-
venski narod, za katere naj ne bi
veljale enake pravice kot za vse
druge Slovence, razen pri
plačevanju davkov in drugih da-
jatev državi," so se razburjali
udeleženci srečanja, ki je bilo vse
prej kot na nivoju.
Očitki razjarjenih krajanov, ki
jim kri upravičeno zavrela,
toda ne na pravem mestu, so le-
teli vsevprek. Od tega, da je me-
jni prehod Gruškovje sploh pos-
tavljen "na črno" - torej brez us-
trezne dokumentacije, do lenih
policistov, zaposlenih na me-
jnem prehodu, ki se pod unifor-
mo vsakodnevno izživljajo nad
krajani. Zapornica bi po njiho-
vem mnenju morala stati na
meji, se pravi v Zgornjem
Gruškovju 1. Zagrozili so celo,
da bodo 1. maja, če se problema-
tika do takrat ne bo razrešila,
zaprli magistralno cesto Hajdina
- Macelj. Zapora ceste bo trajala
tako dolgo, dokler ne bodo ugo-
dili zahtevam in sporne zaporni-
ce prestavili tja, kamor sodi.
Ker sta se napetost in tempera-
tura na sestanku bližala že kri-
tični meji, glavnega krivca nas-
tale problematike - župana
občine Videm - pa ni bilo, se je
sklicateljem sestanka - občini
Majšperk - zdelo najpametneje
sestanek zaključiti. Po predlogu
komandirja MPP Gruškovje Ro-
berta Bratkoviča naj bi bil prvi
naslednji korak k razrešitvi
problema čimprejšnji sestanek z
županoma občin Videm in
Majšperk. Po njegovem mnenju
trenutno letijo vsi očitki le na
ušesa policije, ki pa spornih dal-
jincev nima in jih krajanoma
tudi ne more dati.
Katarina Klep Černeišek
ŠOLSTVO / ZASEBNA GIMNAZIJA A. MARTINA SLOMŠKA
Trem katoliškim gimnazijam seje po večletnih prizadevan-
jih lani pridružila še četrta, in sicer jo je ustanovila mari-
borska škofija v Mariboru. Njeni prostori so zaenkrat v sta-
vbi Srednje kovinarske in strojne šole. Lani so vpisali 133
dijakov in dijakinj iz Maribora, okolice Maribora, Štajers-
ke in Prekmurja, med njimi 14 dijakov s ptujskega
območja. Letos razpisuje mariborska škofljska gimnazija
128 vpisnih mest, pri čemer bodo upoštevali tudi uspeh di-
jakov, saj pričakujejo večje zanimanje, je povedal direktor
Zavoda A.M.Slomška doktor Ivan Štuhec. Gimnazijo vodi
ravnateljica Irena Rebolj Kraner.
Po čem se razlikuje ta od vseh
drugih gimnazij? Gimnazija An-
tona Martina Slomška uči po
splošnem gimnazijskem progra-
mu, ki ga je potrdil Strokovni
svet za splošno izobraževanje
RS. Od drugih gimnazij se razli-
kuje predvsem po predmetu vera
in kultura, ki ga druge gimnazije
nimajo, sicer pa poleg osnovnih
jezikov angleščine, nemščine in
francoščine poučujejo še la-
tinščino, nameravajo pa ponudi-
ti tudi grščino, je dejal direktor
dr. Ivan Štuhec. Vzgojno-
izobraževalno delo te gimnazije
temelji na "klasični judovsko-
krščanski in grško-rimski kultu-
ri ter na njih gradi sodobne
dosežke zahodnoevropske civili-
zacije. Pri tem upošteva duhovni
in tehnološki razvoj novega veka
in ga umešča v celotno humanis-
tično tradicijo človeške zgodovi-
ne," je zapisano v predstavitveni
brošuri. Tam preberemo tudi, da
je verska razsežnost človeka ne-
pogrešljiva pri razvoju mladega
človega in oblikovanju svo-
bodne, samostojne in odgovorne
osebnosti, vendar vzgojni pris-
top v šoli spoštuje svobodno
odločitev na tem področju.
Direktor je posebej poudaril,
da gimnazija deluje šele prvo
leto in ima torej le 133 dijakov.
Direktor Zavoda A.M.Slo-
mška dr. Ivan Štuhec
vendar ti že izdajajo šolsko glasi-
lo, imajo pevski zbor in dramsko
skupino. Zasebne šole financira
republiško Ministrstvo za
šolstvo s 85 odstotki potrebnih
sredstev, preostanek pa morajo
zbrati ustanovitelji sami. Starši
šolajočih se dijakov prispevajo
za nadstandard, ki ga šola nudi,
v tem šolskem letu 5.000, v nas-
lednjem pa bodo plačevali 7.000
tolarjev mesečno. Socialno šib-
kejši dijaki imajo možnost pri-
dobiti štipendijo iz škofijskega
štipendijskega sklada.
Milena Zupanic
ORMOZ7 INFORMATIVNI DAN NA GIMNAZIJI V USTANAVLJANJU
Gitnnvn^ fro
Tako je vsaj sklepati po izjemno močnem odzivu na vseh infor-
mativnih dneh, ko se je za možnost šolanja na bodoči gimnaziji
zanimalo čez 100 učencev. V neformalnem razgovoru po predsta-
viti programa šole je bilo slišati celo pomislek, ali se bodo sploh
lahko vpisali vsi, ki bi to želeli. Vpis v gimnazijo ni omejen, na-
jmanjše potrebno število dijakov je 50, navzgor pa omejitev ni.
\'se bo natanko znano 25. marca, ko bodo učenci tudi uradno
obveščeni o tem, koliko se jih je \pisalo in ali bo gimnazija
pričela delati. Ob premajhnem vpisu bo mogoče prijave menda
brez posebnih težav prenesti na druge šole.
Glede prostorskih zmogljivosti
osnovne šole Ormož, ki bo prva
leta gostila gimnazijo, je bilo pove-
dano, da ima šola na voljo 29 učil-
nic. Specialne učilnice so zasedene
le 15 ur tedensko, zato bo treba
standard osnovne šole zmanjšati le
za kakšno komoditeto. Poudarjeno
pa je bilo, da nikakor ne bo trpel
pouk osnovnošolcev. Tudi učnih
pripomočkov ne bo manjkalo, saj
imajo menda že sedaj 80 odstotkov
vsega, kar bodo potrebovali v
bodoči gimnaziji. Bojan Burgar je
izpostavil majhnost bodoče šole,
ki bo omogočala boljše odnose
med učenci, v učiteljskem zboru,
timsko delo in osebni pristop. Me-
nil je tudi, da ormoška gimnazija
nikoli ne bo velika po številu
učencev, želi pa, da bi bila velika
po kvaliteti. Za to pa poleg kvali-
tetnega izbora učiteljev potrebuje-
jo seveda tudi dobre dijake, ki
bodo sposobni slediti strogemu in
zahtevnemu odnosu, ki bo temeljil
na obojestranskem spoštovanju.
Z ustanovitvijo gimnazije v
Ormožu želijo to območje
približati slovenskemu povprečju,
za katerim Ormož precej zaostaja.
V povprečju se za gimnazijo in na-
daljevanje šolanja na univerzi
odloči vsaj 25 odstotkov celotne
generacije, nekoliko drznejši pra-
vijo celo 35 odstotkov.
V četrtek so so prve zainteresira-
ne za vpis v gimnazijo sprejeli s
kulturnim programom. Ravnatelj
Osnovne šole Ormož Bojan Bur-
gar, ki je predstavil bodočo šolo, pa
je nekoliko v šali, nekoliko pa za-
res zaželel, da bi prihodnje leto ob
informativnem dnevu program
pripravili že gimnazijci.
vki
Vnufv šporhH^ iehniškm
iiiif^ C^Rcvnrnonrpsis^^ lll^ppllll^^
Prejšnji teden so vse slovenske srednje šole, fakultete, višje
in visoke šole odprle svoja vrata za bodoče dijake in štu-
dente. Opremile so jih z najnujnejšimi podatki o šolanju in
pogojih za vpis na konkretno šolo. In kateri so najpomem-
bnejši datumi, ki si jih bodo morali bodoči dijaki dobro
vtisniti v spomin, da ne zamudijo roka za vpis?
Prvi takšen je 11. marec, saj
bodo do tega datuma srednje
šole sprejemale izpolnjene prija-
ve na obrazcu DZS 1,20. Mi-
nistrstvo za šolstvo bo 16. marca
v dnevnem časopisju seznanilo
učence o številu prijav. Tisti, ki
se bodo želeli prijaviti na drugo
srednjo šolo, bodo lahko to stori-
li do 31. marca, do tega datuma
bodo torej vse šole še sprejemale
prijave. 26. junija bo končan
postopek za izbiro kandidatov
na tistih šolah, ki bodo vpis
omejile. Nato bo mogoče prijavo
prenesti na tisto šolo, ki bo še
imela prosta vpisna mesta. Kate-
re šole bodo omejile vpis, bo
skupaj s šolo določilo Mi-
nistrstvo za šolstvo in o tem ob-
vestilo učence do 22. aprila. Po-
seben datum zadeva Srednjo po-
licijsko šolo in umetniške
gimnazije - te šole sprejemajo
prijave do 4. marca.
Katere usmeritve razpisujejo
letos šole ptujskega Šolskega
centra? Prvič sta razpisani teh-
niška gimnazija in ekonomska
gimnazija; na obeh naj bi formi-
rali po dva oddelka.
Splošna gimnazija razpisuje
150 mest in 20 mest v novousta-
novljenem športnem oddelku.
Poklicna in tehniška kme-
tijska šola razpisuje programe
pomočnik	kmetovalca,
pomočnik gospodinje - oskrbni-
ce, kmetovalec, kmetovalka -
gospodinja in kmetijski tehnik;
skupaj 5 oddelkov.
Ekonomska šola razpisuje
programe trgovec, ekonomsko-
komercialni tehnik, podjetniško
poslovanje in upravni tehnik;
skupno 14 oddelkov.
Poklicna in tehniška elektro
šola razpisuje programe elektri-
karja, elektrotehnika in elektri-
karja - elektronika; skupaj 10
oddelkov.
Poklicna in tehniška strojna
šola razpisuje programe obliko-
valec kovin, obdelovalec kovin,
strojništvo, strojni tehnik, avto-
mehanik, avtoklepar in klepar -
krovec; skupaj 7 ali več oddel-
kov. zadnji trije programi bodo
organizirani po dualnem siste-
mu, kar pomeni, da bodo dijaki
del učnega procesa preživeli kot
vajenci pri obrtnikih.
Milena Zupanič
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptui leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarit, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
«041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj-»(062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
teUfaks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaj iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometu proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
wvm. radio-tednik. si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
tednik - Četrteky 19. februar 1998
.	» "	JKCJ",- - M^iHtiA . iP - , . .
3

DANES UPRAVNI ODBOR ZBORNICE
11 sejni sobi Mestne hiše v Ptuju se bo danes opoldne sestal up-
% revni odbor Gospodarske zbornice Slovenije - Območne en-
ote Maribor. Govorili bodo o vlogi Univerze Maribor pri razvoju
regije, decentralizaciji dela Območne zbornice, programu izva-
janja poslovnih aktivnosti zbornice v Ptuju ter izvajanju prak-
tičnega usposabljanja študentov visokošolskega izobraževanja v
podjetjih'.
TAJNIKI SLOVENSKIH OBČIN V PTUJU
*utri dopoldne se bodo v Ptuju sestali člani upravnega odbora
"^združenja tajnikov slovenskih občin. Predstavili bodo pripom-
be o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi
ter zakona o kulturni dediščini.
PETA TRGOVINA PTUJSKE PETLJE
Ptujsko trgovsko podjetje Petlja, d.o.o., je 14. februarja v Le-
nartu v Slovenskih goricah odprlo svojo že peto trgovino. Gre
za market center, ki ga je uredilo v prostorih bivšega Centrovo-
da. Na 370 m2 površine so zbrali pestro in ugodno ponudbo
živil, pijač, čistil in gospodinjskih potrebščin. V sklopu prodajalne
Petlja so uredili tudi diskont Jata, kjer bodo naprodaj vsi Jatini iz-
delki po diskontnih cenah.
SKUPNOST GRADOV POSLEJ IDRUČENJE
^kupnost slovenskih gradov se je pred nedavnim preimenovala
s^V Združenje gradov na Slovenskem in ga po novem vodi Fran-
ci Zidar, direktor gradu Podsreda. V združenje je včlanjenih 1 7
gradov, med njimi tudi ptujski, prizadevajo pa si pridobiti tudi
nove člane, kajti več članov pomeni večji vpliv in moč na vseh
ravneh delovanja. Med najpomembnejše naloge vtem letu sodi
ponatis prospekta Gradovi in graščine na Slovenskem, ki pome-
ni prvi korak k bolj sistemtičnemu vključevanju gradov v slo-
vensko turistično-kulturno ponudbo.
USTANOVUEHA SKUPNOST TiC
If prejšnjem mesecu je bila na pobudo Turistične zveze Slove-
Wnije ustanovljena skupnost turističnoinformativnih centrov
Slovenije, ki ima za osnovni namen tesnejše sodelovanje obsto-
ječih centrov, ki se bodo na osnovi računalniško podprtih infor-
macijskih sistemov medsebojno povezali in izmenjevali informa-
cije o turistični ponudbi kraja, prireditvah in zanimivostih. Nova
skupnost predstavlja pomemben informacijski kanal za agencije.
PREVENTIVNA AKCIJA OB VALENTINOVEM
^ia Ptujskem je nekaj več kot dvajset cvetličarn in vrtnarij. V
■ »večini so 14. februarja tako kot povsod v Sloveriiji simbolično
delili srčke s kondomi in napisom "Valentinovo", "Želim ti varno
ljubezen". Gre za preventivno akcijo, ki jo je ob valentinovem or-
ganiziral Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije s ciljem
povečanja osveščenosti glede preventive pri aidsu in drugih
spolno prenosljivih boleznih ter krepitvi kulture varnejše ljubezni.
BOiUT ViSElKO NA PTUJSKIM
mRmimmm
Gost letošnjega ptujskega kurentovanja bo tudi znani igralec in
glavni junak Odklopa s kanala A Borut Veselko. Skupaj s so-
delavci se bo "odklopi!" na največji slovenski pustni prireditvi, po-
anta oddaje bo: "Ali vdržim v kurentovi opravi nedeljsko pustno
povorko".
M SOBOTO NA PTUJSKI TV
Ma sporedu je glasbena oddaja "Glasbeni coctail" Aleksandra
is Ježa. Nastopajo glasbene skupine in pevci iz Slovenije.
Pripravila: MG
Že aprila luksvzni hotel
NEDOKONČANI HOTEL AGATA V ČRNEM LESU BO PREUREDILO LJUBLJANSKO PODJETJE
TAMI TURIZEM IN GA VKLJUČILO V TURISTIČNO PONUDBO ŠIRŠEGA PROSTORA • STVAR-
NA PROGRAMSKA ZASNOVA^ KI IZHAJA IZ PRVOTNE ZASNOVE OBJEKTA, V KATEREM
BODO PONUJALI STORITVE VIŠJEGA RANGA
Kot strela z jasnega je odjeknila novica, da je konec negoto-
vosti in ugibanj okoli nedokončanega objekta Agata v Črnem
lesu pred Lenartom. Nesrečni Agati so se "ženini" na veliko
ponujali, več let so jo snubili, a niso imeli dovolj poguma, da
bi segli v žep. Konec minulega leta se je govorilo, da bo Agata
dom za starejše občane, vendar tudi iz te moke ni bilo kruha.
Potem seje govorilo o idejah prekmurskega poslovneža Mila-
na Bratkoviča, ki pa jih Lenarčani niso jemali preveč resno.
Konec tedna pa je bilo skrivnosti konec: Agata je prešla v
ljubljanske roke, z njo bo gospodarilo podjetje TAMI TU-
RIZEM, d.o.o.
Ljubljančani so bili 39. kupec
Agate, ki je bila doslej v lasti
Gradbenega podjetja Grosuplje.
Grosupeljčani so v preteklosti
poslavljali visoko ceno (tudi 3,2
milijona mark, kasneje precej
manj), pogovarjali so se tudi z
mladimi poslovneži iz Avstrije,
slišati je bilo natolcevanja, da
bodo Agato kupili Albanci s Ko-
sova in podobne zgodbe. V Le-
nartu so bila tudi deljena mneja
o tem, ali naj Agata služi prvot-
nemu namenu ali naj jo preure-
dijo v kaj drugega, celo o možno-
stih, da bi služila potrebam zavo-
da Hrastovec-Trate, so včasih na
veliko razpravljali. Tisti, ki so
stali za prvotnimi usmeritvami
moderno projektiranega in gra-
jena objekta, so bili precej
osamljeni. Zdaj so si oddahnili,
saj je odbor za poslovno politiko
občine Lenart v celoti podprl za-
misli novih lastnikov Agate.
Kot nam je povedal lenarški
podžupan Ivan Vogrin, ki je na-
mesto obolelega župana Slavka
Krambergerja vodil petkovo
srečanje, so tokratne zamisli
podjetja Tami turizem zares
stvarne, predvsem pa izjemno
ambiciozne. Hotel Agata, ki naj
bi ga odprli že aprila letos, bo
imel 112 ležišč in 4 apartmaje, v
prvi fazi bo zaposloval 20-25 de-
lavcev, kasneje tudi več.
Ponudba bo vključevala tudi
možnosti jahanja in konjeništva
na Poleni, lovski in ribiški tu-
rizem, vinske ceste, kolesarske
poti in seveda bogastvo kulturne
in naravne dediščine. To bo gos-
tinsko-turistični objekt visokega
ranga s savno, fitnesom, kong-
resnim centrom, frizerskimi sa-
loni, ambulantami in vinsko
kletjo. V njej bodo ponujali
vrhunska vina iz Slovenskih go-
ric. Podpisane so vse predpo-
godbe, priloženi so dobro zasno-
vani investicijski načrti in
programi, tako da je odbor za
poslovno politiko predlog v celo-
ti podprl. Občina Lenart okoli
Agate nima nikakršnih fi-
nančnih obveznosti, bo pa po-
magala pri pridobivanju ustrez-
nih soglasij in dovoljenj.
Hotel Agata bo odprt v širši
prostor, povezoval se bo s tujino,
zlasti s Hrvaško, pa tudi z
Avstrijo in drugimi državami.
Ker je bil objekt sodobno zasno-
van in grajen, večjih posegov ne
bo, zdaj že na veliko urejajo in
čistijo okolje, na vrsti bodo še
parkirišča, notranji detajli in
oprema. In še tole: opravljena je
že davčna odmera, ki je na
davčni upravi, tako da gre zdaj
zares. Pustni čas je torej lepi
Agati le prinesel njenega "Fride-
rika". Za zdaj obetavno!
M.TOŠ
ORMOŽ / 34. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Minula seja ormoškega občinskega sveta je potekala v dveh
delih, saj so bili svetniki in gostje že kar tradicionalno zgo-
vorni in hitri pri svojih odločitvah. Na seji se je svetnikom
predstavila tudi državna svetnica Darja Oder.
Na sejo je bil povabljen tudi
načelnik upravne enote Ormož
Janez Zadravec. V dveh urah po-
govora sta z županom ostajala
vsak pri svoji resnici, svetniki pa
so bili na istem, saj še vedno niso
vedeli, komu verjeti. Gre seveda
za komasacije, ki se vlečejo že
petnajst let in v tem času je bilo
okrog 800 lastnikov zemljišč pri-
krajšanih za pravico upravljanja s
svojo zemljo. Na svoji zemlji niso
mogli zidati, je dedovati, prodati.
Ko je bilo že videti konec postop-
ka, je ostalo le še nekaj pritožb,
zaradi katerih se zadeva ni mogla
zaključiti. Župan je takrat ponu-
dil sicer nepravično, vendar men-
da zakonito rešitev poravnave.
Načelnik pa vztraja, da takšna
rešitev ne bi bila možna in da je
bilo narejeno vse, kar je bilo
mogoče. Kakor koli že, še letos
naj bi bila zadeva končana. Svet-
niki pa hočejo priti zadevi do
dna, zato so ustanovili komisijo,
sestavljeno iz predstavnikov
različnih strank, ki bodo pregle-
dali celotno dokumentacijo ko-
masacij na upravni enoti in mor-
da ugotovili, kdo ima prav.
Svetnikom je spregovorila tudi
predsednica Zveze kulturnih
društev Alenka Čurin Janžeko-
vič in opozorila na težave pri fun-
kcioniranju zveze. Pestijo jih
predvsem finance, ki jih jih
društvo prejema po dvanajstinah,
čeprav večino denarja potrebuje v
pričetku leta, saj razen kulturne-
ga programa ob martinovanju vse
prireditve potekajo do konca ju-
nija. Predsednica je povedala, da
bi bilo bolje, če bi financiranje
društev potekalo preko zveze, kot
je to običaj v drugih občinah, saj
bi tako lažje gospodarili. Zupan
Vili Trofenik je odgovoril, da to
ni mogoče, in opozoril na velike
račune zveze za sendviče in
cvetje. Svetniki so potrdili tudi
predlagane člane sveta območne
izpostave Sklada RS za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti.
Svetniki so sprejeli sklep, s ka-
terim bodo oblikovali vlogo za
uvrstitev predlagane investicije
za dom za starejše osebe v priori-
tetni vrstni red investicij v javne
zavode do leta 2005. V sklepu se
občina zavezuje, da bo zagotavlja-
la minimalno 30-odstotni delež
soinvestiranja, delno v obliki ko-
munalno opremljenega zemljišča,
delno pa v obliki sredstev iz
občinskega proračuna. Ocenjena
vrednost investicije presega 700
milijonov tolarjev. Občina mora
v letošnjem letu zagotoviti 55 mi-
lijonov, prihodnje leto 64, leta
2000 pa 100 milijonov tolarjev.
Namen investicije je, zagotoviti
možnost koriščenja kapacitet 1.
faze jeseni prihodnjega leta, 11.
faze pa leta 2000. Svetniki so bili
mnenja, da je ta vloga bolj for-
malnega značaja, saj večina meni,
da bo omenjeno problematiko
treba rešiti na drugačen način.
Občinski svet je tudi soglašal s
predlogom dogovora med mi-
nistrstvom za šolstvo in občino,
ki je osnovni pogoj za delovanje
gimnazije. Občina mora zagoto-
viti zagonska sredstva in kader,
ministrstvo pa v naslednjih dveh
letih ne prevzema nobenih fi-
nančnih obveznosti v zvezi z mo-
rebitnimi investicijami okrog
gimnazije. Predsednik sveta
Alojz Sok je želel vedeti, s ko-
likšnimi stroški je treba računati,
vendar se zdi, da tega zaenkrat ne
zna povedati še nihče.
Svetniki so sprejeli še vrsto
sklepov formalne narave in poda-
li tudi soglasje k imenovanju di-
rektorja in glavnega urednika za-
voda za informiranje. Po dolgem
obdobju "izrednih razmer" brez
stalnega direktorja na ormoškem
radiu je to postal Peter Kirič.
vici
govori se ...
— Da se šef ptujskega pustovan-
ja vozi s prestižnim vozilom raz-
jeda A, označenim z že dolgo
znanima črkama BB. To marsi-
koga spominja na pretekle čase,
ko so tako za znano BB kot
^ro zr^^^^ na krbtu.
^^DA W nekdo predlagal za po-
"^^ezCodrmim v ženski ko-
'^^m^^^^elmfdMrdelno štra-
^^ kolektivno maškarado. Na
mj^uug^jo vsi enake maske,
p^i^oao vedeli, kdo dela in
kdo štrajka in sovraštva bo v tre-
nutku konec. Na tak način je
rešljiv tudi problem direktorice.
... DA je ptujska karnevalska
dvorana postala nehote politična.
Mestni župan je namreč v njej
pozdravil znanega evropskega
politika, kije odigral pomembno
vlogo pri osamosvajanju države.
Njega tam sicer ni bilo, bil pa je
predsednik evropskih karnevals-
^kik f^esr^Njuna podobnost je
samo v Van der, od tu naprej pa
sta si različna v dejavnosti in
imenu.
... DA se bo začel Ptuj s številom
obiskovalcev karnevala primer-
jati s svetovno znanim Riom.
Mesti se bosta razlikovali le v
tem, da v Riu skačejo izrazito
nagi, v Ptuju pa izrazito
oblečeni Kar se tiče divjih bikov
na ulicah, pa naj si vsak misli
svoje.
... DA se je malogospodarski in
turistični minister v vlogi koran-
ta na lastno telo prepričal, da se
je potrebno za prepričljivo turis-
tično ponudbo dodobra spotiti.
... DA se bo obrambni minister
šel v tem času na lastne oči oziro-
ma na oči svoje maske prepričat,
zakaj sta dva obveščevalca
zgrešila haloško državno mejo.
... DA se župani nemestnih občin
udeležujejo pustnih prireditev v
Ptuju iz preprostega razloga:
bližajo se volitve, pa si nagledu-
jejo najbolj prijazne maske.
... DA je v Ptuju prava obreko-
valna zmeda. V šotor so namreč
videli stgpiti Frančeka z Miciko,
Pepeka s Frančko, Tončeka s
Treziko, iz njega pa so prihajali
v drugačnih parih. Moralisti se-
daj ne vedo, ali so se pomešali
ljudje ali larfe.
KOMENTIRAMO
O kulturi monologa
z majhno zamudo bomo malce pomoralizirali o kulturi. K temu
nas je spodbudila tudi kukura dialoga na sejah ormoškega
občinskega sveta. O kulturi monologa, ki vlada v občinski stavbi,
pa se lahko prepriča - ne da bi prisluškoval - tudi vsak naključni
obiskovalec. Na minuli seji občinskega sveta se je z udarcem pod
pas okitil sam župan, ki je ljubiteljski kulturi neokusno prešteval
pojedene sendviče in podarjene rože. To pa samo zato, ker ni rep-
rezentativna, ker ni profesionalna in je zato ne glede na to, kakšna
je, predraga. Z ljubiteljsko kulturo se pač ne moreš postavljati kot
mesto, ker ni dovolj "izbrana" za pretanjen okus in torej za Ormož
preslaba.
In vendar se ob institucionalni kulturi Slovenci vedno znova zgro-
zimo in ovemo svoje zamorjene biti vsaj enkrat na leto - 8. februarja.
Institucionalna kultura je, žal, pri nas še vedno postavljena na svoj
sterilni pozlačeni oltar, s katerega se "nevednemu in neukemu
ljudstvu" prodaja kot edina zveličavna. Hkrati pa zares nagovori le
izjemno ozek krog občinstva. Kakorkoli obračamo, je ljubiteljska
kultura tista, ki v veliki meri vpliva na to, da se tudi v našem koncu
Slovenije, daleč od Cankarjevega doma, dijaki odločajo za študij
umetnosti. Zato imamo glasbenike, igralce, slikarje in vse druge
umetnike, na katere smo lahko ponosni. In še eno pomembno fun-
kcijo ima ljubiteljska kultura: skrbi za to, da smo m bomo tudi ostali
Slovenci - ne pa podalpski Hrvati, južni Avstrijci ali kaj podobnega.
Na seji sveta je bilo pred nosovi svetnikov pomahano s težkimi
milijoni, ki jih v občini namenjajo za kulturo. Čez 60 milijonov.
Lepe besede, vendar na napačno temo. Govor je bil namreč o zvezi
kulturnih društev. Saj je zanimivo slišati, koliko nas stanejo
knjižnica, obnova gradu, kulturnih dvoran in podobne reči, vendar
zveza kulturnih organizacij je lani, kot je mogoče razbrati iz
občinskega materiala, dobila le 1,456.000 tolarjev. Vanjo je včlanje-
nih 18 društev iz občine, kot njihova krovna organizacija pa
pripravlja revije in festivale. Z dobljenim denarjem so organizirali
15 srečanj, na katerih se je gotovo podarilo veliko rož in pojedlo ve-
liko sendvičev, saj je bilo okrog 2700 nastopajočih - od tega skoraj
polovica otrok. To pa je tudi edino plačilo, ki ga ljubiteljski kultur-
niki prejmejo. Če bi imeli dovolj zlobnega potenciala, bi gotovo
našli precej pomembnih in nepomembnih gostov, ki se Ormoža še
spomnijo ne več, pa so si po obisku pri nas domov peljali pozor-
nostno darilce in šopek - na račun proračuna.
Zanimiva je županova nenaklonjenost omenjeni zvezi. Čeprav je v
drugih občinah povsem običajna praksa, da zveze kulturnih društev
prejemajo denar za ljubiteljska društva in jih potem nakazujejo upo-
rabnikom, je to v Ormožu nesprejemljivo. Zato z\'eza nima denarja in
ga dobi šele po izvedenem programu. Do takrat pa živi na up. Zakon
je pač zakon, še posebej v Ormožu. In zanimivo, kako trdno velja za
nekatere reči, pri drugih pa je zelo fleksibilen. Nasploh se zdi, da je
župan nenaklonjen vsem zvezam. Za časa njegove vladavine sta bolj
ali manj "preminili" že gasilska in športna zveza. S stališča dobrega
gospodarja je tako seveda bolje, lažje je vladati, vsakemu od nepoveza-
nih društev nakloniti nekaj drobtinic, pa je.
Župan je v svoji razpravi šel še globje v preteklost in kulturnikom
očital "poceni" gledališke abonmaje v slovenskih gledališčih in dvo-
rani Lisinski v Zagrebu. Glede na nivo razprave pa marsikdo do teh
"poceni predstav" sploh ni prišel, saj se je njegova pot končala že v
dinamovem Maksimiru ali pa na Medveščaku, kar seveda tudi ni
narobe. Treba je skrbeti za telesno kulturo, vendar ne za ceno, da
odpove vsa druga. In prav to se dogaja. Osrednje občinske priredit-
ve ob slovenskem kulturnem prazniku so se od vseh "pomembnih"
mož, ki bi tja gotovo sodili, udeležili le trije(!) svetniki.(
vilci Iclemenčič ivanuša
4
četrtek, J 9. februar 1998 - tednir

Eko ^olci irof ficicifi jciiff|^ff|fli
Gimnazija Ptuj je od leta 1997 ena izmed 47 slovenskih
osnovnih in srednjih šol, vključenih v projekt Evropskega
združenja za okoljsko izobraževanje (Foundation for En-
vironmetal Education in Europe - FEEE). Nosilec projek-
ta z naslovom Eko šola kot način življenja sta Zavod RS
za šolstvo in šport in Slovenska fundacija za okolje Modri
jež. Inovacijsko področje projekta predstavlja ekološko in
okoljsko delovanje osnovnih in srednjih šol.
V okviru eko šol gre za načrtno
okoljsko izobraževanje in
osveščanje pri vseh šolskih pred-
metih, ne samo naravoslovnih
(biologija, kemija), pri katerih se
je do sedaj govorilo o varovanju
in ohranjanju okolja. Poudarje-
na je celostna gradnja človeka za
prihodnost, saj se povečujeta za-
vest in skrb za človeka, vključno
z verovanjem zdravja, graditvijo
medsebojnih odnosov in skrbjo
za okolje in naravo. Eko šola gle-
de na svoj namen torej vsebuje:
okoljsko vzgojo v okviru vsakega
predmeta posebej in medsebojno
povezovanje predmetov, vklju-
čevanje vrednostnih ciljev v živ-
ljenje šole, vzgojno delo znotraj
šole v povezavi s krajem in nosil-
ci odločanja, povezovanje mla-
dih med državami Evrope in
sveta. V opisanih smernic je
podro-bneje sprejet delovni
načrt do 1999, ki vsebuje naloge,
s katerimi bosta dosežena namen
cilj šole.
In kakšno je vključevanje ptuj-
ske gimnazije v omenjeni proje-
kt? Ker gre v eko šoli za celostno
obravnavanje problematike, to je
okolja, v katerem živimo, je prvo
področje, v sklopu katerega lah-
ko delujemo, naša šola. Ker želi-
mo, da se izboljša naš odnos do
okolja, v katerem preživimo sko-
raj pol dneva, tečeta že dve vid-
nejši akciji, v načrtu in pripra-
vah pa so tudi druge. Ena izmed
prvih je ločeno zbiranje
odpadkov - pobuda zanjo je
prišla iz vrst dijakinj 3. letnika
Pranje Vogrinec, Leje Golob,
Nevenke Petek in Nataše Pučko,
ki so v sodelovanju s Francem
Mercom iz podjetja Čisto mesto
Ptuj izvedle projekt naprej samo
na gimnazijskem delu ptujskega
ŠC, njihova namen in želja pa
sta, da se ločeno zbiranje razširi
na celotni ŠC in zlasti Petico -
šolsko restavaracijo.
Ker je namen eko šole celostno
povezovanje, bodo vse akcije
speljane tako, da lahko v njih so-
deluje čimveč dijakov z različnih
interesnih področij - naravoslo-
vci, fotografi, ostali likovniki, li-
terati ... oz. vsi dijaki. Popestri-
tev učilnic, ki so del našega de-
lovnega okolja, oz. izboljšanje
njihovega videza, je že ena takih
akcij, v katero so vključeni vsi
dijaki in ki tudi že poteka.
Kmalu bodo stekle tudi druge.
med drugim prireditve ob dnevu
Zemlje, 22. aprilu, čiščenje Gra-
jene in njenih nabrežin in še
mnoge druge.
Vladka TuceW<
Foto: Blaž Ivanuša
FRANC HDERSEK/ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 7.
Naše rojstno leto 1948
Potek sem opisal podrobno in
po spominu, ki sem ga večkrat
obnavljal, zato v opisu ni nič
dodanega. Vse skupaj je bilo vi-
deti nekako skrivnostno in
smešno resno, žal pa je bila za
marsikoga tisto "odkrito
izjavljanje" usodno. Za ude-
ležence opisanega sestanka si-
cer ne, pač pa v nekaterih dru-
gih okoljih. Po pripovedovanju
nekaterih udeležencev naj
opišem dva primera iz Ptuja.
Na skupnem sestanku članov
iz celic MLO in Gimnazije
(skupni sestanek teh dveh celic
je bil verjetno zato, ker je bil
Drago Hasl sočasno predsednik
MLO in ravnatelj gimnazije) je
bila večina starejših ljudi, ki so
v razpravi modrovali približno
takole: VKP(b) s tovarišem
Stalinom na čelu je že pred 30
leti izvedel veliko oktobrsko re-
volucijo, Ustanovil prvo državo
socializma, jo uspešno vodil v
veliki domovinski vojni, pre-
magal sile nacifašizma. S tem je
ZSSR postala najmočnejša sila
na svetu, zato bi njeno mnenje
morali upoštevati. Po drugi
strani pa je tudi KPJ pod
vodstvom tovariša Tita prva
med vsemi KP stopila na stran
SZ, samostojno vodila NOB,
zmagala in uspešno vodi iz-
gradnjo socializm^pri nas. /..,/
Kako naj sedaj mi, navadni
partijci, ocenjujemo, kdo ima
prav? Nemogoče! Stvari je tre-
ba podrobneje razmisliti in se
šele potem odločiti.
Na sestanku članov več celic
v okviru okrajnega ljudskega
odbora so sicer precej razp-
ravljali, vendar so vsi dajali po-
dporo našemu vodstvu. Izpad je
napravil le neki Rjavšek, men-
da je bil tedaj upravnik podjetja
Vino (današnje Slovenske gori-
ce), ki naj bi bil celo vzkliknil:
"Živel Stalin!" potem pa je ses-
tanek zapustil. Govorili so, da
je bil precej vinjen, zato se je
vedel tako nerodno, ker se ni
zavedal, kje dejansko je. Po tem
sestanku se je nekaj kolegov,
večinoma so imeli po posamez-
nih poverjeništvih vodilne
položaje, zbralo v eni od
ptujskih gostiln in tam so ob
kozarcih nadaljevali razpravo o
temi, ki so jo slišali na sestan-
ku. Toda že naslednje jutro je
posameznike klicala na zagovor
sekretarka celice OLO Mija
Štefe, ki je bila žena šefa takrat-
ne ptujske udbe. Seznanjena je
bila baje z vsem, kar so zvečer v
govorili v gostinskem lokalu.
Vsakega je oštela^ in mu tudi
grozila, vendar so se vsi spretno
zagovarjali, zato kasneje niso
imeli posledic. Mijo, takrat re-
ferentko za ljudsko prosveto na
OLO Ptuj, pa so si dobro za-
pomnili. Med tistimi, ki so si
medsebojno zaupali, so o njej
govorili kot o "Miji-zmiji!"
Opisani gostilniški primer,
pripoved sem slišal od treh
udeležencev, ki so se razlikovali
le v podrobnostih, navajam za-
radi tega, ker se je takrat začelo
prisluškovanje tudi članom
partije. Takratna tehnika še si-
cer ni premogla skritih mikro-
fonov, zato pa je bila na hitro in
vse bolj spretno razpredena
mreža prisluškovalcev. Po-
sebno skrbno so spremljali tiste
člane KP, ki so na prej opisanih
informativnih sestankih dajali
premalo odločne izjave. Marsi-
kateri se takrat ni dovolj zave-
dal, kaj lahko taka premalo
preudarna izjava pomeni za
njegovo nadaljnjo usodo. To je
bil šele začetek nekajletnega
morečega obdobja, ko često nisi
mogel zaupati niti svojemu pri-
jatelju, ko si moral ob vsakem
bolj sproščenem razgovoru na-
jprej pomisliti na možnost, da
govoriš s provokatorjem.
ŽIVLJENJE JE
TEKLO NAPREJ
Za vsa ta dogajanja je javnost
takrat vedela še zelo malo. Živ-
ljenje ljudi je bilo še znosno,
čeprav se je vse bolj čutilo po-
manjkanje na področju oskrbe.
Delavci, ki niso imeli vsaj koš-
čka lastne zemlje, so slabo žive-
li, celo na ptujskem območju. V
enem od zapisnikov sindikal-
nega sestanka v podjetju Gradiš
v Strnišču junija 1948 so zapi-
sali: "Delavci zahtevajo več hra-
ne in tekstilnega blaga, druga
politika jih pa ne zanima."
Tudi na podeželju, kjer so s
hrano ljudje še nekako shajali,
je bilo veliko pomanjkanje
tekstila in obutve pa tudi petro-
leja in mila. Tu in tam v trgovi-
ni je bilo moč kupiti lužni ka-
men, da so si ljudje kuhali milo
za pranje doma, za surovino so
uporabljali razne poginule
živali in maščobne odpadke.
Gostilnam in menzam je pri-
manjkovalo mesa, zato so bili
prisiljeni prek prekupčevalcev
kupovati "na črno", ker iz
rednih nakazil niso mogli kriti
potreb niti tistih, ki so imeli
živilske nakaznice za meso. V
začetku leta je bilo tu in tam v
trgovini še moč kupiti moško
kolo, uvoženo iz Madžarske,
proti sredini leta pa je tudi to
usahnilo. Še plašč in zračnico
za kolo je bilo težko dobiti.
Vse te težave so takrat ute-
meljevali s tem, da morajo to-
varne izdelovati predvsem tis-
to, kar je nujno potrebno za do-
sego in presego nalog, zapisa-
nih v petletnem planu. Blago za
široko potrošnjo pa pride na
vrsto pozneje. Tudi v ptujskem
okraju so delavci v marsikate-
rem podjetju sprejemali sklepe,
da bodo letni plan izpolnili že
do začetka V. kongresa KPJ;
seveda je to ostalo le na papirju.
Značilen primer, kako je bilo
z načrtovanjem in uresničevan-
jam planskih nalog, je bila
gradnja nove tovarne sadnih iz-
delkov, kar je bilo načrtovano v
petletnem planu, graditi pa naj
bi jo začeli v počastitev V.
kongresa KPJ. Projektantski
sektor ministrstva za gradnje je
na hitro izdal odločbo z dne 14.
junija 1948, ministrstvo za
notranje zadeve pa je nekaj dni
za tem izdalo soglasje glede ožje
lokacije. Ta je bila določena ob
Zagrebški cesti med Bregom in
Turniščem, kjer ima danes svo-
je obrate Perutnina Ptuj s
Ptujsko tiskarno. Mladina je
začela s prostovoljnim delom
kopati temelje za tovarno.
Kmalu pa je delo zastalo, ker so
Madžari odpovedali že prej do-
govorjeno opremo za tovarno
sadnih izdelkov. Pozneje tega
načrta nihče več ni poskušal
uresničiti.
Zapleti so se začeli tudi glede
gradnje TGA v Strnišču. Na-
kup opreme z;a to tovarno je bil
prav tako predviden v
vzhodnoevropskih državah. Po
enoletnem zastoju so pozneje
uspeli dobiti ugodnejšega do-
bavitelja opreme v Franciji.
Tako se je že pred objavo reso-
lucije informbiroja začela ures-
ničevati sovjetska grožnja, da
"SZ lahko pomaga edino prija-
teljem". To se je stopnjevalo do
popoldne blokade gospodars-
kih razmerij.
Za premagovanje težav, ki so
nastajale na gospodarskem
področju, je bilo razpisano prvo
ljudsko posojilo. Tudi ta vpis je
bilo treba končati do kongresa.
V ptujskem okraju so vpisovali
predvsem nameščenci in dela-
vci, kmetje precej manj. Od
skupno 5,734.500 din vpisane-
ga posojila v ptujskem okraju
so kmetje vpisali le slabo peti-
no. Politična ocena je bila:
"Kmetje še niso polno dojeli
pomena posojila, čeprav jim je
bil izboljšan položaj!"
Ta "izboljšani položaj" je
morda veljal le za začetek leta
1948, ko je bil tudi opravljen
popis. Takrat je bilo v ptujskem
okraju še okoli 70 odstotkov
kmečkega prebivalstva, med
njimi tudi že precej polkmetov,
ki so posedovali nekaj nad
21.000 ha orne zemlje, redili
čez 30.000 glav govedi, 4.600
konj, čez 45.000 svinj, okoli 4
tisoč čebeljih panjev, da
drobnice in perutnine niti ne
navajam. Na podlagi teh podat-
kov so bile kmetom predpisane
obvezne oddaje belih žit, koru-
ze, krompirja, mesa in masti,
med letom pa so jih še krepko
zviševali. To so na ministrstvih
utemeljevali s tem, da so na
ptujskem območju v primerjavi
z drugimi predeli Slovenije
kmečki hlevi še razmeroma
polni, da je moč poviševati hek-
tarske donose, zlasti še zato, ker
ptujsko kmetijstvo med vojno
ni utrpelo večjih izgub.
SL. BISTRICA / naložbe v šolstvu v letu 98
obano in kraj^me sla/pnosli
Občina Slovenska Bistrica je v letu 1995 pričela projekt naložb v
šolski prostor z namenom, zagotoviti primerne prostorske pogoje
za delo v devetletni osnovni šoli. V lanskem letu so prvo naložbo
iz tega zastavljenega programa, to je telovadnico v Poljčanah, že >
zgradili. Sedaj je na vrsti sklop petih naložb, njihova skupna
vrednost je okoli 960 milijonov tolarjev. Od tega bo prispevala
država okoli 400 milijonov tolarjev, drugo pa občina in krajevne
skupnosti.
O načrtovanih naložbah v šolski prostor v letu 1998, sem sodijo te- i
lovadnica v Oplotnici, telovadnica na Šmartnem in delna obnova ;
obstoječe šole, prizidek in obnova stare šole v Laporju, telovadnica, ;
prizidek in obnova obstoječe šole na Spodnji Polskavi ter telovadni- ■
ca in manjša adaptacija na Črešnjevcu, so že obvestili ministrstvo za
šolstvo in šport in se o tej problematiki z njimi tudi pogovarjali. Od ;
ministrstva so dobili zagotovilo, da bodo omenjene naložbe sofinan-
cirali v naslednjih treh letih, v letošnjem letu pa bodo pokrili dolg
do poljČanske telovadnice. Iva Soršak, vodja oddelka za družbene i
dejavnosti, je omenila, da je z zbiranjem ponudb in dokumentacije ;
še toliko dela, da bi gradbena dela pri omenjenih šolah lahko pričeli i
šele v začetku letošnjega avgusta ali mogoče celo septembra. S !
sredstvi občine in krajevnih skupnosti bodo objekte zgradili do ;
četrte gradbene faze, delo pa nadaljevali, ko bo ponovno dovolj de- i
narja.
O naložbah v širitev osnovnošolskega prostora v občini Slovenska
Bistrica so ministrstvo že seznanili, vendar nobena - večnamenski i
prostor in delna širitev šole na Zgornji Ložnici ter druga osnovna
šole v Slovenski Bistrici - še ni v takšni pripravljalni fazi, da bi se
lahko s predstavniki države kaj več pogovarjali. Problemi so še po- ^
sebej pri drugi osnovni šoli v Slovenski Bistrici, kjer sta idejni pro- >
jekt in investicijski elaborat že narejena, ni pa izpolnjen osnovni po-
goj, to so sredstva lokalne skupnosti. Idejni projekt za Zgornjo
Ložnico so na ministrstvo že poslali in sedaj čakajo na njihovo stro-
kovno mnenje.
Pričeli pa bodo delo pri obnovi zgradbe v Ozki ulici za potrebe Glas-
bene šole Slovenska Bistrica, ki je sedaj v vse prej kot primernih
prostorih v drugem nadstropju bistriškega gradu. Obnovo bodo
pričeli maja in računajo, da bodo do začetka šolskega leta 1998/99
prostori že usposobljeni za pouk.
__Vida Topolovet J
Pust in počitnice
Ni lepših dni, kot so počitnice
in zraven še ta PUST presneti;
le kaj bolj zabavnega si je
mogoče še želeti ? No, kakšen
dan počitnic več bi bil dobro-
došel učencenn, dijakom in
profesorjem. In kakšen dan
nagradnega dopusta bi lahko
podarili neumornim kurentom,
ki letos preživljajo tropske
vročine pod srhljivo masko. A
zdi se, da tudi zgoraj, na nebu,
že pustujejo, saj si je zima na-
dela skoraj poletna oblačila.
Kakor hudomušni Pust se vre-
me z nami šali in pači v nena-
vadni podobi. Zatorej naj bo
tudi NEBESNI KARNEVAL, kot
ga je upesnil Boris A. Novak v
pesniški zbirki za mlade bralce
Periskop:
NEBESNI
KARNEVAL
Danes je nebesni karneval -
ples v maskah za planete,
zvezde, lune in komete
in vesoljske ladje z vseh obal.
Godba že igra, to bo karne-
val!
Dan ima večerni krinko,
Venera prekrasno šminko
in kometi dolg svetlobni šal.
Sončni mrk je krona vseh teh
šal:
polna Luna skrije Sonce
kot pokrov kipeče lonce.
Naj živi nebesni karneval! ...
Morda sodite med tiste, ki
vam ni mar maškarade. Tako
se vam vsaj dozdeva v pre-
dpustnem času. Tik pred zda-
jci pa vas zgrabi neustavljiva
želja po šemljenju, a ni ideje in
pustna oblačila so razproda-
na.Tu je ideja: bodite zebra!
Kako? Enostavno, pravi Boris
A. Novak:
ZEBRA
Bela zebra
kaže črna rebra.
Črna zebra
kaže bela rebra.
Če pa zebra
ne pokaže rebra,
potem ni zebra,
ampak - konj!
Ali boste bela zebra ali mo-
rebiti črna, izberite sami (pazite
le na svoja rebra!); še več hu-j
domušnih verzov pa poiščite v j
pesniški zbirki Borisa A. Nova-1
ka Periskop, ki je izšla v zbirki;
Matjaževa knjižnica leta 1989. j
V zbirki so izbrane pesmi, ki jibj
je prvotno avtor napisal kotj
songe za svoje otroške igre in I
različne televizijske oddaje.
Knjigo je z barvnimi in črno-be-
lim' slikami bogato ilustriral
Matjaž Schmidt.
UHana MemeniH
Samo stoj en časnik za odvisne Ij udi s težo	^ ^jT * ★ * * *
KURENTOVANJE 98
11.10; Fanfare (balkon Mestne hiše) prihod kočije (Podobnik, Bnimen, pustni
deček)
11.15; Pri vhodu v Mestno hišo jih pričaka vodja protokola, katerega pustni
deček prosi za sprejem pri županu. Vodja protokola jih povabi v Mestno hišo.
11,17; Pihalni orkester igra
11.20; Župan seznani obiskovalce, daje sprejel organizatorje Kurentovanja 98 in
da skupaj poslušamo kaj želijo.
Pustni deček v imenu mask, organizatoijev in pokroviteljev Kurentovanja 98
seznani župana in prisotne, da je pustni čas, čas norčij in ga prosi za dovoljenje
za pričetek velikega ptujskega karnevala 98. Ob tem mu preda pustno iniformo.
(obleče jo pred izhodom iz Mestne hiše). Župan ustreže prošnji in preda mesto
za 11 dni v roke organizatorja Kurentovanja 98:" Ptujski karneval naj se začne"
! (pok in pade zastava)
CENJENI BRALEC	-
V poplavi raznih izdaj tiskane besede vam v na^em uredništvu predstavljamo
nov samostojen časnik za odvisne ljudi s težo. Teža, ki jo ljudje s svojimi dejanji
odsevajo v našem prostoru je seveda relativna. Prav zato pa naš časnik odkriva
tudi temno stran našega vsakdana in le naša stroga profesionalnost nas varuje
pred virusom korupcije. Smo odločni da dobre stvari postavimo na pravo mesto,
informiramo bralca, ga poučimo in mu kažemo pot skozi labirint življenja.
Okronani z avreolo novinarske etike nam bo to zagotovo uspelo. Dobro branje in
plodno razmišljanje ob naših prispevkih vam želi
Vaš urednik
P.S. Prosimo da zamenjate tega idiota.
y	Uredništvo
Samostoje n časnik za odvisne Ij udi s t e ž o ^
ŽUPANSKI DOGOVOR
POD LARFAMI
Ptujski karneval bo v zgodovini mesta in okolice
zapisan tudi kot močan povezovalni faktor.
Pravzaprav utegne ptujsko pustovanje popraviti
napake preteklosti, ko so se velike občine razbijale
na majhne nebogljenčke. V soboto so se namreč na
otvoritveni slovesnosti v Ptuju zbrali župani devetih
novih občin, staknili maskirane glave in se dogovo-
rili: "Začeli se bomo povezovati. Volitve so pred vrati
in ljudje se bodo spraševali o rezultatih, doseženih v
prvem županskem obdobju. Kot posamezniki nimamo
preveč možnosti ponovno zmagati, če bomo složni,
pa lahko ljudem predstavimo skupno delo in
naštevanja naših skupnih uspehov bo kar nekaj."
Župani so se za priložnost
omenjenega srečanja dokaj
posrečeno našemili, drugi
obiskovalci tako niso spoz-
nali njihovih namer. Prvi je
bil zdravnik, drugi gasilec,
tretji gozdar, četrti haloški
kmet, peti kelnar, šesti
picek, sedmi obmejni
stražnik, osmi si je nadel
strog profesorsko-poslans-
ki obraz, deveti pa si je
ramena okrasil še z vencem
liika.
Sklenili so, da občine
ostanejo takšne, kot so,
popustili bodo le, če bo
delitveni pritisk nevzdržen,
morebitnega novega
župana pa bodo takoj
koahcijsko obdelali in ga
vključili v skupni projekt.
Da ne bo več razprtij zaradi
nekdanjega skupnega
premoženja, ga bodo vložili
v skupno regijsko
premoženje, tako bo koza
cela in volk sit. Pogodbo o
skupnem nastopanju pred
državo in volilci bodo pod-
pisali 24. februarja ob 15.
uri na za zdaj še nedoločeni
lokaciji. Pred tem pa mora-
jo urediti še nekaj formal-
nosti, ki bodo zagotovile
uspeh skupnega projekta.
Zdravnik bo posameznim
udeležencem dogovora
predpisal nekaj pomiijeval,
saj so bili v dosedanjih
nastopih dokaj nervozni.
Gasilec z dolgoletnimi grad-
benimi izkušnjami bo
pripravil načrte in izbral
lokacijo za novo skupno
palačo in poskrbel za
zamegljenost investici-
jskega načrta, saj ljudem ni
treba vsega vedeti, zakaj bi
jih vendar po nepotrebnem
obremenjevali še s številka-
mi. Gozdar bo preveril
stanje borov in smrek na
svojem območju in proučil
njihovo uporabnost v
ostrešne namene. Haloški
kmet bo pogledal po kleteh
svojih občanov, saj bo
potrebno novo skupno pot
pošteno zaliti. Celotno
postrežbo bo prevzel kel-
nar, picek bo primaknil
nekaj pohanega in
pečenega. Obmejni
stražnik bo v času priprav
skrbel za varnost projekta,
medtem ko bo profesor s
svojo govorno kondicijo
prepričeval tiste, ki bi
morda podvomili o umest-
nosti skupne prihodnosti
novih občin. Liikarja pa
čaka pomembna naloga na
dan podpisne slovesnosti,
saj bo potrebno številne
goste sprejeti z značilno
liikarsko gostoljubnostjo.
Po dogovoru so sneli maske
in se s predsednikom par-
lamenta odkrito pogovorili
o težavah, ki pestijo male
občine. Z globokim
razumevanjem je poslušal
argumentirane nastope in
obljubil, da jih bo država
podprla v njihovih župan-
skih prizadevanjih. Vsi
hkrati so v svojih žepih
stisnili fige. Visoki ljubljan-
ski gost je nato odhitel v
svoj državni avtomobil, snel
masko in se šoferju zadi-
hano potožil: "Uh, kako
vroče je v larfi predsednika
parlamenta."
Maskirani prisluškovalec
KAJ KURANTI TIŠČIJO K
ŽENSKIM NOGAM
Ptujsko sodišče - pet let po kurentovanju 98
Včeraj se je v veliki dvorani ptujskega regionalnega
sodišča pričela glavna obravnava proti 20 skupinam
ptujskih kurentov.
Toži jih skupina mlajših
žensk, ki trdijo da so jih
ptujski koranti tistega
davnega leta spolno nadle-
govali. " Takrat se je na
veliko govorilo, kako še
predsednik svetovne vele-
sile spolno nadleguje svoje
sodelavke, ki so nato dobile
mastne odškodnine, zato
smo se odločile da tudi me
tožimo tiste kosmatince, ki
so nas vsak večer nadlego-
vali," so izjavljale pred-
stavnice nekaj sto prizade-
tih Ptujčank. Včerajšnjo
glavno obravnavo je vodila
sodnica Pravičnikova,
zastopnik korantov je bil
odvetnik Direktorovič,
zastopnica prizadetih in
nadlegovanih žensK pa
Vera Faktorova. Najprej so
pred Pravičnikovo
pristopile nadlegovane ptu-
jske ženske, ki so trdile, da
so jih kuranti nadlegovali v
neki veliki in temni dvo-
rani. " Najprej so nam
ponujali roke, z nami ple-
sali in nas stiskali v temne
kote dvorane, potem pa so
pričeli ob naših nogah
razkazovati svoje orožje in
kazati na robčke pod
pasom. To je bil še en
očiten znak da nekaj od
nas hočejo, če nujno rabijo
robčke. Takrat nam je bilo
dovolj in prizadeto smo se
umaknile..." V imenu pred-
stavnikov korantov ptu-
jskih in okoliških skupin je
pred obhčje Pravičnikove
stopil Markovski Janez in
povedal:" Jaz ne vem kaj
tote ženske mislijo, mi smo
celi dan letali, blo je vroče
kak v pekli,da nam je po
vseh kanalih dol teklo,
zvečer pa smo šli še v tisti
vToči šotor. Žejo smo gasili
pa itak že nismo točno vedli
kaj se tam godi. Od nekod
so se ob naših mizah in
šanku prikazale mlade lepe
punce, bolj slabo so ble
oblečene, pa smo si mislili,
če zdaj ne bomo žicali za
robčke kdaj pa bomo,
pusta bo tak že skoro
konec. Ne vem kai so naši
dečki vse spočijali, vem pa
da se čisto vse se niso
razkurile, ene so tudi
vreščale, se smejale in se
držale za kolena, nekaj
prešvicanih robčkov pa so
naši fantje le dobli. Pa sem
jim pravo, naj ne rinejo
naprej, če ne gre, eni so pač
delali po svoje."
Sodnica Pravičnikova je za
nadaljevanje glavne obrav-
nave predlagala, naj sodni
izvedenec čim prej poskuša
izvedeti, kaj so koranti
kazali svojim izbrankam in
zakaj so potrebovali
robčke. In naj se po tej poti
pokaže, ali je tisto kar so
jim tiščali k nogam bilo res
nekaj trdega in pikaj očega
in kaj natančno je to bilo.
gnL'««	- im.	M
Sojenje ptujskim koran-
tom, ki so jih punce
obsodile spolnega nadlego-
vanja v ptujskem šotoru z
zaenkrat še neznanim
moškim orodjem, se bo
nadaljevalo po letošnjem
pustu, kajti sodni izve-
denec naj bi ob pomoči
policistov prav letos spet
imel priložnost preučiti, s
čim rožljajo ptujski koranti
in kaj je tisto, kar ženskam
porivajo ob noge ali celo
med njih.
tednik ■ Četrtek, 19. februar 1998
7

PTUJ / na obisku dr. bogomir kovač
Razvopa simlegjia mora
gradih od spodaj navzgor
V prostorih znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj
se je konec januarja dr. Bogomir Kovač, eden redkih slo-
venskih makroekonomistov, ki zagovarja, da država
potrebuje razvojno vizijo in globalno strategijo, v okviru
rednih srečanj, ki jih Bistra pripravlja z različnimi stro-
kovnjaki, pogovarjal s predstavniki ptujskega gospodarstva
in negospodarstva o razvojnem modelu Slovenije.
Gre za lemo, ki po Kovačevih
ugotovitvah v Sloveniji nima ve-
likega zaledja. Slovenija ima v
formalnem pogledu sicer veliko
strategij iz preteklosti, ki so bile
v tem letu dopolnjene tudi z ev-
ropsko priključitveno strategijo,
vendar kljub tqmu prave razvo-
jne strategije nima. Kovačeva
stara teza oziroma koncept raz-
voja izhaja iz razdelitve Sloveni-
je na regije in v tem okviru ugo-
tavljanja primerjalnih prednosti,
ki na teh območjih že delujejo in
imajo znotraj tega prostora in
tudi širše svojo težo. To so vo-
zlišča, kjer se začenja razvoj. Te-
meljna ugotovitev je, da je
potrebno slovensko razvojno
strategijo zgraditi od spodaj
navzgor, to pa v Ptuju že nekaj
časa poskušajo uveljaviti v prak-
si. Ustanovljeno je bilo
znanstvenoraziskovalno sre-
dišče, ki naj bi z minimalno pro-
fesionalno ekipo skrbelo za ures-
ničevanje strateških opredelitev
ptujskega območja, ki ne sme
biti prekinjeno z menjavanjem
političnega vodstva. Opredelili
so osemnajst strateških razvo-
jnih področij in znotraj teh pois-
kali prioritete. Prihodnost je
vsem skupna, zato bi se kazalo
okrog nje poenotiti, če nas že
preteklost deli, je na pogovoru s
predstavniki ptujskega gospo-
darstva in negospodarstva pose-
bej poudaril dr. Bogomir Kovač.
Da bo pot do poenotenja težja,
je pokazal tudi ptujski pogovor,
saj so na njem sodelovali le tisti,
ki so že do sedaj imeli pozitiven
odnos do tega, da Slovenija
potrebuje razvojno strategijo.
Direktor Bistre mag. Štefan
Celan je v vlogi organizatorja
srečanja govoril o prednostih in
slabostih sistemov, ki razvoj gra-
dijo na jasno zastavljeni viziji,
podprti z ustrezno razvojno stra-
tegijo. Najbolj žalostno je po nje-
govem zmotno prepričanje
ključnih ljudi v politiki in gos-
podarstvu, ki ocenjujejo, da je
oblikovanje razvojne vizije stvar
preživetih modelov delovanja
nekega sistema. Razvojna vizija
je dobro premišljena invencija -
inovacija, ki posameznika ali sis-
tem usmerja k želenemu cilju.
Če je podprta z ustrezno strategi-
jo, omogoča nenehno prilagajan-
je vsakodnevnim situacijam.
Po prepričanju predsednika
sveta mestne občine Ptuj Milana
Čučka je glavna krivda za nespo-
sobnost oblikovanja skupne raz-
vojne vizije v novo nastalih
občinah v ozkem strankarskem
modelu razmišljanja in delovan-
ja. Po mnenju Vojteha Rajherja
je pri oblikovanju razvojne vizije
potrebno upoštevati tudi
vrednote, saj opiranje razvojne
vizije zgolj na kapital ni najus-
treznejša rešitev. Gorazd Žmavc
je opozoril na številne razvojne
prednosti, ki jih ima Ptuj v pri-
merjavi z drugimi okolji. Svojo
razvojno vizijo mora graditi na
trojem: kulturni in naravni
dediščini, industrijskih sistemih
KK in PP ter turizmu. Lidija
Majnik pa je opozorila na neiz-
vajanje že sprejetih dogovorov
znotraj oblikovane razvojne vizi-
je Ptuja; najposteje je pri teh do-
govorih dolžnik država.
MG
Dr. Bogomir Kovač na
pogovoru v Bistri.
Foto: M. Ozmec
PTUJ / srečanje turističnih društev starih mest
S skupnimi prj^ekH
do nove kvaliMe
Na prvi dan pustnih prireditev v Ptuju je bilo živahno tudi
v ptujski Mestni hiši, ne samo na ulicah in trgih, kjer so
prvič v okviru ptujskih pustnih prireditev organizirali pri-
kaz značilnih slovenskih mask. S tem dobiva ptujsko ku-
rentovanje novo kvaliteto, ki je, kot kaže, navdihnila tudi
predsednika evropskega združenja karnevalskih mest van
der Kroona, da je predlagal, da bi se leta 2000, ko bo
ptujsko kurentovanje staro 40 let, v Ptuju srečala karne-
valska mesta Evrope. Prva prireditev v okviru 38. kurento-
vanja je navdušila tudi predstavnike oziroma vodstva turis-
tičnih društev starih mest, ki v bistvu pomenijo novo kvali-
teto v sodelovanju starih mest; ta so se že pred leti povezala
v skupnost starih mest.
Sobotno srečanje v Ptuju je
bilo delovno in spoznavno.
Dosedanje delovanje TD Ptuj in
njegove načrte je predstavil
predsednik Albin Pišek. Pove-
dal je, da so glavne aktivnosti tu-
rističenga društva Ptuj vezane
na vsakoletno ocvetličenje stare-
ga mestnega jedra, turistični te-
den in urejanje okolje oziroma
sodelovanje v projektu Moja
dežela - lepa, urejena in čista, v ka-
teri je najstarejše slovensko mes-
to doslej že šestkrat zapored
zmagalo v skupini turistični kra-
ji. Ambicije mesta pa segajo više,
že letos naj bi Ptuj tekmoval v
skupini mestnih občin.
Predvsem pa so Ptujčani gostom
želeli pokazati svojo največjo
prireditev, ki ima skoraj 40-let-
no tradicijo in za katero spon-
zorji oziroma pokrovitelji kažejo
iz leta v leto večje zanimanje.
Vprašanje zagotavljanje sredstev
za kurentovanje je še posebej za-
nimalo Škofjeločane, ki so pove-
dali, da pri njih z veliko težavo
zberejo denar za svoje prireditve.
Predstavili so nekaj svojih
programskih aktivnosti, ki bi
bile zanimive tudi za Ptuj. Sko-
fja Loka se že nekaj časa
pripravlja na srednjeveške prire-
ditve v okviru Venerine poti, ki
ima za cilj oživljanje mestnih je-
der. Letos bodo pripravili
razstavo starih srednjeveških
instrumentov, ki še delujejo, in
jo obogatili s koncertom. Škofja
Loka ima tudi ohranjeno najsta-
rejše slovensko dramsko besedi-
lo. Vse to so projekti, ki bi bili
zanimivi tudi za Ptuj. Skofje-
ločani pa si tudi želijo, da bi jih
čimprej obiskali ptujski in oko-
liški kurenti. Podobno željo ima
tudi TD Železniki.
Turistična društva starih mest
(Škofje Loke, Pirana in Ptuja) bi
lahko organizirala tudi viteške
igre treh mest, glede na leto
športa v turizmu pa tudi športne
igre in podobno. Ptujčani so v
prvem letu okrepljenega sodelo-
vanja predvsem zainteresirani,
da bi se TD starih mest aktivno
vključila v program ptujskega
turističnega tedna. Sicer pa bodo
sobotne predloge najprej zapisa-
li, jih nato temeljito preučili ter
se nato-odločili za najboljše, tis-
te, ki predstavljajo kakovosten
napredek v ponudbi in oživljan-
ju starih mestnih jeder, kjer se za
turistične aktivnosti v glavnem
navdušujejo starejši. Eden od
problemov, s katerimi se srečuje-
jo turistična društva starih mest,
je namreč članstvo, zlasti še po-
manjkanje mladih.
O povezovanju TD starih mest
se je pohvalno izrazil tudi
predsednik Turistične zveze
Slovenije dr. Marjan Rožič.
Zavzema se za to, da bi te skupne
turistične prireditve starih mest,
ki se bodo izmenjevale, dobile
neke vrsto slovensko promocijo.
S tem pa bi lahko tudi spodbudi-
li aktivnosti za kvalitetnejši raz-
voj turizma v starih mestnih jed-
rih. Letos pa bi glede na leto tu-
rizma veljalo obuditi tudi
nekdanjo športno tradicijo sta-
rih mest.
MG
PTUJ / SREČANJE SKUPNOSTI STARIH MEST
Problemi so podobni
v soboto je bilo v Ptuju veČ zanimivih srečanj. Srečali so se tudi
predstavniki skupnosti starihi mest, ki jo sestavtj^o Škofja Loka,
Piran in Ptuj. Koordinator aktivnosti v tem letu je Skofja Loka. To*
krat so usklajevali pripombe k predlogu zakona o varstvu kulturne
dediščine.
Skupnost starih mest so v letu 1994 ustanovile občine Piran, Ruj in
Škofja Loka. Osnovni namen povezovanja je bil zagotoviti bolj orga-
niziran pristop v prenovi starih mestnih jeder in sredstva za ta namen.
V dosedanjem obdobju delovanja se je aktivnost skupnosti v glavnem
odražala pri oblikovanju zakonodaje, ki ureja področja prenove,
skušala pa je zagotoviti tudi ugodnejše pogoje za pridobivanje kredi-
tov za prenovo stanovanj v starih mestnih jedrih. Čeprav ji, kot je pove-
dala članica delovne skupine skupnosti starih mest Metka Korošec, ni
uspelo zagotoviti ugodnejših pogojev, pa je stanovanjski sklad Repub-
like Slovenije izvedel poseben razpis za sredstva, potrebna za preno-
vo stanovanj v starih mestnih jedrih. Za podoben razpis se zavzemajo
tudi v letu 1998, o tem se bodo v kratkem pogovarjali na ministrstvu za
okolje in prostor. V okviru dosedanjega delovanja skupnosti je bila or-
ganizirana tudi zelo odmevna razstava, na kateri so članice fDredstavile
projekte prenove posameznih objektov treh starih mestih. Ptuj je
predstavil projekt malega gradu, Piran prenovo Tartinijevega gleda-
lišča, Škofja Loka pa prenovo žitnice.
Na sobotnem srečanju skupnosti starih mest je bila osrednja pozor-
nost posvečena pripombam k predlogu zakona o varstvu kulturne
dediščine, ki Je v proceduri v državnem zboru. Posebej so bili pozorni
na tiste določbe, ki urejajo pristojnosti lokalnih skupnosti in pristojnosti
države na tem področju, postopke razlastitve, dajanje odškodnin, če
spomenik zahteva večja vlaganja, kot je normalna uporat>a objekta, up-
ravne postopke in podobno. Po predhodnem dogovoru so pripombe
oblikovali v vs^i občini posebej, v Ruju pa so jih poskušali uskladiti.
Program dela skupnosti za letos še nastaja. Stalnica programa so
kulturne izmenjave, ker menijo, da prenova mestnih jeder ni samo
gradbena prenova, temveč tudi oživljanje mesta samega. V letošnji
program želijo vključiti tudi simpozij oziroma strokovno srečanje o
problemih same tehnične izvedbe prenove. Na to temo naj bi se
srečali predstavniki fakultete za arhitekturo in izvajalci pomembnejših
prenov,
MG
Marjan TOS / 5
Sokolsko drusivo Lenart
Maja 1914 je Sokolsko
društvo iz Lenarta v Slovenskih
goricah organiziralo večji zlet k
Sv. Juriju (danes Jurovski Dot v
Slovenskih goricah), v kraj, ki
sokolskemu gibanju nt bil nak-
lonjen. Že pred odhodom so
jim grozili, da iz vasi ne bodo
prišli živi. Prireditve so se ude-
ležili vsi člani lenarškega Soko-
la, od tega jih je bilo v slovesni
povorki 20 v krojih. Prireditev s
telovadnim nastopom ni bila
motena, tudi grožnje o pretepu
ni nihče uresničil. Prireditev je
uspela, društvo je dobilo celo
nekaj simpatizerjev, Na Vidov
dan, 28. 6. 1914. leta, so sode-
lovali na sokotskem zletu v
Rušah, kjer so razvili prapor
mariborskega Sokola, Že med
telovadnim nastopom so izve-
deli za dogodke v Sarajevu. Na
zletu v Rušah so sodelovali vsi
člani lenarškega društva ter ob
vračanju skozi Maribor doživeli
demonstracije zoper slo-
venstvo in sokolstvo. Iz Lenarta
so potovali v Ruše in se nato
vračali na treh s trobojnicami
okrašenimi vozovi. Prireditev v
Rušah je potekala v jugoslo-
vanskem duhu, bila je izrazito
protiavstrijska. Govorniki so
terjali politično združitev vseh
Jugoslovanov in pri tem
doživeli veliko podporo vseh
nastopajočih. 10. avgusta
1914, leta so avstrijske oblasti
prepovedale	delovanje
društva, kar pa je bilo pre-
pozno, saj so bili člani le-
narškega Sokola takrat že mo-
bilizirani ali pa aretirani in zaprti
v graških zaporih. Ti dogodki
so zadali sokolskemu gibanju
precejšen udarec, Čeprav jih
kronisti društva nekoliko pre-
več poudarjajo. Potekali so v
razmerah začetka 1. svetovne
vojne. Res pa je, da so bili na-
jbolj na udaru prav člani Sokola
in drugi zavedni Slovenci, ki s-o
jih sumili srbofilstva ^^
V Lenartu v Slovenskih gori-
cah so zaprli skoraj vse, ki so
bili malo sumljivi. Gonšek je bil
kot poročnik mobiliziran, zaradi
vpoklica in aretacij je ostalo v
Lenartu zelo malo inteligence,
pa še ta je bila zelo preplašena.
Iz čitalnice je na primer takoj
izstopil tudi sodni starešina dr.
Ožbolj Ulaunig, odstranil oz.
sežgal knjigo Slovenske mati-
ce ter pregledal album z
razglednicami. Prestrašen je bil
tudi notar Štupica. Kasneje se
je izkazalo, da je bil strah neko-
liko pretiran, saj je graško
vojaško sodišče kmalu spozna-
lo neverjetnost številnih ovadb
(zaprli so npr. tudi trojiškega
zdravnika dr. Weixla, ker naj bi
bil naklonjen Srbom in ker je
sodeloval na sokolskem zletu v
Rušah). Aretiran je bil seveda
tudi lenarški nadučitelj Jakob
(Rado) Kopič. mož, ki je delo-
val na lenarški šoli v letih 1907-
1920, omogočil Sokolu upora-
bo šolske telovadnice in po-
membno prispeval k razvoju in
krepitvi slovenstva v Lenartu v
Slovenskih goricah. Kopiča so
tudi obdolžili, da je razdeljeval
med šolsko mladino knjižice
Branlbor za slovensko mladi-
no z 10 zapovedmi za šolsko
mladino
Med 1. svetovno vojno je de-
javnost društva povsem prene-
hala, tisti redki, ki niso bili vpo-
klicani, niso mogli obnoviti so-
kotskega dela, so pa med
ljudmi zbirali prispevke za Ciril-
Metodovo družbo v Ljubljani, ki
ji je kot edini slovenski organi-
zaciji oblast spet dovolila delo-
vanje. Člani in simpatizerji le-
narškega SOKOLA med vojno
tudi niso podpisovali vojnih po-
sojil. Strahote 1, svetovne vo-
jne, predvsem njeno dolgo tra-
janje, neuspehi avstrijske
vojske, veliko padlih, poman-
jkanje hrane v mestih in indust-
rijskih' izdelkov na podeželju,
vse to se je odražalo tudi v Le-
nartu in celotnih Osrednjih Slo-
venskih goricah. In zato ni nakl-
jučje, da so se proti koncu vo-
jne oz. v zadnjih letih trški
Nemci in nemškutarji precej
potuhnili, čakali na razplet do-
godkov in z delovanjem niso
izstopali. Je pa tudi lenarško
območje Slovenskih goric zaje-
lo gibanje za majniško deklara-
cijo.
LENARŠKI
SOKOL PO
PREVRATU V
NOVI DRŽAVI
Starosta lenarška Sokola dr.
Milan Gorišek je dočakal konec
1. svetovne vojne v Kotorju,
Tam je uspel dobiti pet to-
vornjakov z vsemi dokumenti in
jih je nato skupaj s šoferji pos-
lal v Lenart, Z njimi so kasneje v
bojih za severno slovensko
mejo vozili iz Slovenskih goric
v Maribor hrano in druge
potrebščine za slovensko
vojsko generala Maistra, Ge-
neralu Maistru je dr. Milan
Gorišek veliko pomagal tudi
preko Glavne posojilnice in
hranilnice Lenart
Sicer pa so postali tik pred
zlomom Avstro-Ogrske le-
narški Nemci nenavadno pri-
jazni do Slovencev, 2, novem-
bra 1918 so se začeli s front
vračati domov prvi vojaki. 3,
novembra 1918 je priletelo iz
smeri Maribora letalo in pristalo
na zemljišču za lenarškim okra-
jnim sodiščem oz. na parceli za
sodnijskimi zapori v Lenartu,
Pilot je bil po rodu Čeh, pove-
dal pa je, da je priletel na-
ravnost s fronte, v Lenartu pa je
pristal zato, ker mu je zmanjka-
lo goriva. Tega so mu kmalu
prinesli težani Lenarta, ki so le-
talo občudovali, saj je bila pra-
va redkost sredi Slovenskih go-
ric videti letalo. Letalo se je
kmalp dvignilo in odletelo.
3. novembra 1918. leta so
sestavili Narodni svet za trg Sv.
Lenart v Slovenskih goricah in
ga sklicali še isto popoldne ob
16. uri v lenarški ljudski (slo-
venski, op.p.) šoli. Za
predsednika Narodnega sveta
v Lenartu so izvolili dr, Milana
Goriška, ki ga še ni bilo v Le-
nartu, saj se je šele vračal iz
Kotorja. Podpredsednik je
postal lenarški župan Josip
Janžekovič. Ta je pri večerni
napitnici med drugim dejal: "Ki
so nas hoteli ponižati, so
ponižani, mi trpini pa smo
povišani."
Cesarjev godovni dan, 4, no-
vember 1918, je minil brez
običajne proslave. Škof Mihael
Napotnik je sicer dal ukaze
vsem župnijskim uradom, da
naj opravijo slovesne maše,
vendar lenarški župan, zave-
den in trden Slovenec, ukaza ni
izpolnil, tako da te maše v Le-
nartu ni bilo. Počasi so se kaza-
li elementi preobrata. Tako je
npr. davčni kontrolor Maks Sol-
lak, lenarški nemškutar in vnet
zagovornik SUDMARKE, takoj
zapustil svoj urad. To se je zgo-
dilo prav 4. novembra 1918.
leta. Enako je storil tudi upravi-
telj Ludvik Ryziensky, sicer
doma od Sv, Trojice v Slovens-
kih goricah (poznan iz romana
Kontrolor Škrobar), ki je bil
poznan nasprotnik Slovencev,
saj je npr. ob neki priložnosti v
Mlinaričevi gostilni pri Sv, Troji-
ci odločno poudaril, da so Slo-
venske gorice nemške.
Starosta lenarška Soko-
la dr. Milan Gorišek
8
četrtek, 19, februar 1998 - TEDNIK
■ ■ Mi

BERNARDA B. PULKO / PO ZEMLJI OKOLI SONCA - 3.
Iitrganine a dnevnika
(Po daljšem času smo uspeli
vzpostaviti računalniško zvezo z
Bernardo, ki potuje s svojim motor-
jem okoli Zemlje, in upamo, da jo
bomo odslej vsakih štirinajst dni
znova spremljali na njeni poti.)
Datum: 26. januar 1998
Dan potovanja: 222
Vreme: soparno z nekaj dežja
v nalivih, pred katerimi sem
uspešno bežala in ostala suha
Amerika gre h koncu. Še
zadnjih petsto kilometrov je
pred menoj in potem se bo cesta
končala. Ura je bila štiri zjutraj,
ko sem napakirala še zadnje ma-
lenkosti na prijatelja, ki se je
pod vso silno težo kar zašibil.
Jasno je bilo in zvezde so sijale v
mirno noč. Jutro se je poznalo le
po uri. Promet je še spal. Vožnja
po večno ravnih cestah Floride
je bila spokojna in le redki avto-
mobili so bili edina družba.
Debelo uro sem bila na poti. S
prvim svitom sem postajala zas-
pana in prazni rezervoar za gori-
vo BMW-ja mi je pomagal do
počitka. Zaspano življenje veli-
ke ameriške ceste se je začelo
prebujati z deževnimi kapljami,
ki so priškropile od zgoraj. Ne
pride v poštev, sem odločno po-
mislila. Ne morem si privoščiti
mokre prdjage, preden jo za-
prem v kontejner, kjer bo mo-
kra v tednu dni zagnila, mi je
bilo jasno pod oblačnim nebom.
Se preden se je nesramno vlilo
iz črnega oblaka, sva se parkira-
la pod streho BMW servisa v
Miamiju, kjer so nama obljubili
zaboj in prevoz zapakiranega
motorja do letališča. Potrpežlji-
vo sem ponovno, že ne vem ka-
terikrat, prepakirala vse
potrebno, kaj vzamem s seboj in
kaj bo potovalo z motorjem.
Premetavam prtljago, čakam.
Nič. Ob enajstih dopoldne so mi
obljubili, da se bo zgodilo čez
eno uro. Ob pol petih sem
končno dojela, da njihova ura
teče v drugačnem ritmu, in zno-
rela. Tukaj sem, na pragu južne
Amerike, kjer gre vse počasneje.
A jaz bom danes opravila s paki-
ranjem motorja, sem se odločila,
še preden sem se sama lotila
dela. BMW-jevci so se sicer ne-
kaj pritoževali, češ zavarovanje
in odgovornost. Nisem jih niti
spraševala, kdo bo odgovoren,
če zamudim letalo, ker motor
mogoče ne bo zapakiran, kot bi
moral biti.
Dobre vezi so naplavile prija-
teljevega prijatelja, ki ga še ni-
koli nisem ne videla ne slišala.
Dogovor je bil čudovit in delo-
val je! Nekdo je prišel pome, saj
sem bila v veliki Ameriki brez
svojega motorčka na mrtvo pa-
ralizirana.
Večer je prinesel precej zabave
z njegovo ženo, psom in sedmi-
mi kunami, ki so živeli v smešni
prikolici. To je bilo skromno
življenje veseljakov, ki sta izbra-
la odpiljen način življenja in v
njem vidno uživala.
Datum: 29. januar 98
Dan potovanja: 225
Kraj: Miami, Florida
Vreme: sončno, prijetno toplo
Ponoči so se čezme sprehodili
kremplji ene izmed sedmih kun,
ki so živele v velikem zaboju
male prikolice v predmestju di-
vjega Miamija.
Biološka ura je vedela, da mo-
ram zgodaj iz spalne vreče. Le
nahrbtnik s padalom, računal-
nik in dve majhni culici sem
obdržala, drugo je v kontejner-
ju, z motorjem.
Znosila sem v prtljažnik
športne honde in si po ameriško
odprla konzervo paradižnikove-
ga džusa. Bilo je zgodaj za
zajtrk, a čakal me je naporen in
dolg dan, poln sprememb.
Domači pes Rebok je otožno
cvilil in naznanjal, da me bo
pogrešal.
Pet zjutraj. Noč je še vedno vi-
sela z neba in bilo je hladno.
Gostiteljica me je odpeljala do
železniške postaje, kjer sem ulo-
vila vlak do letališča.
Kakšna sprememba! Peljem
se z vlakom. In na letališče! Spet
bom letela.
Kako je to življenje lepo. Vsak
dan se nameri kaj novega.
Danes se bom prvič srečala z
Južno Ameriko in drago Cecilio.
Pred leti sva se spoznali v Bos-
tonu. Prava punca. Takrat me je
povabila, pa ni kaj prida verjela,
da se bova še kdaj srečali. Pred
dnevi sem ji poslala faks in naz-
nanila svoje motocikliranje po
Južni Ameriki. Pa mi je rekla,
da sem malo nora. Da je nevar-
no, da je neprimerno, da je ... Še
dobro, da jo poznam, njo in nje-
na merila. In danes me bo
počakala na letališču. Kar verje-
ti ne morem, da me bo nekdo
čakal.
Letališče v Miamiju. Ko
pešačim vzdolž dolgega leta-
lišča, pogrešam tekoče stopnice.
Kot je v navadi za letališka stra-
nišča, so nadvse inteligentna.
Školjka se oplakne sama, takoj
ko se pobereš z nje. In voda nad
umivalnikom je stekla sama od
sebe, ko je videla moje umazane
rokave in roke v njih.
Sprehajam se mimo trgovinic
z vsem mogočim. Vonj, ki je
prihajal izza vogala, me je po-
tegnil za seboj in obstala sem
pred izložbo s parfumi. Spomni-
la me je na čas, ko sem se spre-
hajala z visokimi petami in tor-
bico čez ramo. S previdno
kretnjo sem se od časa do časa
dotaknila skrbno spetih las.
Danes pa sem v adidaskah s
strgano vezalko in trenirki. Čez
majico z dolgimi rokavi sem si
potegnila še eno s kratkimi. Tis-
ta z dolgimi je bila včasih bela.
Sedaj je ogabno, pepelnato siva,
saj že nekaj dni visi na meni.
Tako me spomini včasih pel-
jejo domov. Smešen občutek,
pomislim in se pocukani za
skuštrane lase, površno poveza-
ne s staro elastiko. Pravzaprav je
smešno to, da ne pogrešam
ničesar. Ničesar, ^ar je bilo
moje življenje in sem imela
rada. In zakaj ne? Verjetno zato,
ker me vse čaka. Čutim, kako
vodim krmilo življenja. Če se
mi sedaj, ta trenutek, zahoče
diamantni prstan ali svilena ob-
leka, se bom pač vrgla v trgovi-
no in ju kupila. Pa čeprav bom
potem tri mesece živela od vode
in starih drobtin. Ampak ne.
Hitim svojim pustolovščinam in
veselju naproti, pa naj bodo
moje trpežne potovalne obleke
še tako umazane...
(Nadaljevanje čez štirinajst dni)
tednik ■ Četrtek, 19. februar 1998
9

UUTOMER / KOVAŠKI MUZEJ NA RAZKRIŽJU
Zasebni muzei Antona Horvata
Ognjišče, meh in nakovalo so
bili v preteklosti osnova
kovaških delavnic. Vse to in še
veliko drugega orodja danes
najdete na Razkrižju, v občini
Ljutomer, kjer je Anton Horvat
uredil ličen kovaški muzej.
Tri generacije so se pri Horvato-
vih ukvarjale s kovaštvom, tradi-
cionalnim poklicem, ki izumira.
Orodje, ki ga najdete v muzeju, je
staro od sto do dvesto let in izvira
iz bivše Horvatove kovačije, kjer
so oblikovali razbeljeno železo.
Bili so drugi časi in dela je bilo ve-
liko. Iz spoštovanja do prednikov
in do tradicionalne družinske de-
javnosti so pri Horvatovih uredili
muzej, ki je tako popestril turis-
tično ponudbo prleške pokrajine.
V občini Ljutomer so v minu-
lem letu skupaj z drugimi ljubitelji
tradicionalnih veščin ustanovili
Društvo za kulturno dediščino, ki
skrbi za povezovanje in ponudbo
omenjene dejavnosti. Muzej je v
kratkem času, od lanskega poletja,
ko so ga odprli za javnost, obiskalo
že nekaj skupin in posameznikov.
Gostje so predvsem turisti iz
bližnjih Moravskih Toplic, šolske
skupine in tujci, ki se razgledujejo
po naši čudoviti krajini. Obisko-
valci si z zanimanjem ogledujejo
razstavljene eksponate, posedijo v
senci pod drevesi in pokramljajo z
gospodarjem, ki izdeluje tudi spo-
minke.
Veliko stavimo na turizem, ki
naj bi v prihodnje postal ena od
donaosnejših dejavnosti. Povezo-
vanje in skupno načrtovanje
ponudbe, seveda s pravim pristo-
pom in izobraženimi kadri, mora
dati oprijemljive rezultate.
Kovaški muzej na Razkrižju bo
gotovo dodal svoj delček k turis-
tični ponudbi.
Bojan Pintarič
ŽENSKO IN MOŠKO FKlienSTVO
"SRieiTA"
PC DOMINO,%779'226
AVTOBUSNA POSTAJA
%776-456
Zunanjost in notranjost kovaškega muzeja na Razkrižju 16 v občini Ljutomer.
10
.'Vi .■.'■.i.,,..
četrtek, J 9. februar 1998 - tednir
PTUJ / NA UUDSKI UNIVERZI SOIA ZA TRETJE ZIVUENJSKO OBDOBJE
"Žemlre so Mmmiše in numišliaio o maruceiii
Na Ljudski univeni Ptuj že od oktobra lani uspešno pole-
ta drugo študijsko leto Šole za tretje življenjsko obdobje.
Šola je namenjena vsem, ki se želijo že pred upokojitvijo in
po njej dodatno izobraževati, potovati po krajih Slovenije
in se družiti ob praznikih ter drugih priložnostih. Obisku-
je jo blizu 20 žensk, ki se srečujejo na različnih tečajih, tej
vrsti izobraževanja pa so priključili še zanimive študijske
krožke. Za vse udeleženke je brezplačna. Samo v lanskem
prazničnem decembru so v njenem okviru oi^anizirali kar
nekaj tečajev in posvetov, januaija pa nadaljuje delo v štu-
dijskih krožkih po različnih krajih na Ptujskem. Vodja
mentoijev študijskih krožkov, animatoriea in organizatori-
ea nasploh je Rozika Ojsteršek.
TEDNIK: Lahko bi dejali, da
se je v kratkem obdobju Šola za
tretje življenjsko obdobje poka-
zala kot potrebna v naši družbi.
Kakšen je bil razlog, da se je tudi
Ljudska univerza Ptuj odločila
za tako obliko dodatnega izo-
braževanja?
Rozika Ojsteršek: "Ledino smo
pričeli na LU Ptuj orati šele v letu
1995, takrat so stekli tudi prvi po-
govori o tem, kako zaposliti žen-
ske, ki so se znašle med upokojen-
ci. Najprej smo se pogovarjali o
dodatnem izobraževanju nekdan-
jega pedagoškega in zdravstvene-
ga kadra, bančnih in lekarniških
uslužbencev, magistrov. Najprej
se nas je zbiralo kakih osem. Lani
smo se udeleževale različnih oblik
izobraževanja, osnovni namen
tega pa je bilo v bistvu druženje,
pohodništvo, da bi Slovenijo
spoznavali tudi po drugi plati. Ve-
liko je krajev, kjer smo v teh dveh
letih že bile."
TEDNIK: Kako je z odzivom
med ljudmi - pa ne mislim samo
na upokojence?
Rozika Ojsteršek: "Udeležba je
v tem študijskem letu kar zado-
voljiva, saj se je že od lani stopnje-
valo število udeležencev. Medse
smo povabile ženske vseh starosti:
tiste, ki so ostale presežek med de-
lavci in se predčasno upokojile,
pridružile so se nam ženske, ki so
še zaposlene, in tudi take, ki dela-
jo deljen delovni čas. To je pač
ena od oblik za zapolnjevanje no-
tranjih potreb, ki ni bila nikoli
dovolj izražena."
ZAKAJ ŠTUDIJ-
SKI KROŽKI
TEDNIK: Šoli za tretje živl-
jenjsko obdobje ste kot eno od
oblik izobraževanja priključili
študijske krožke. 2^akaj tako
obsežno?
Rozika Ojsteršek: "Za študijske
krožke smo se odločili predvsem
zato, da pritegnemo več starostnih
skupin. Krožki so ena od nefor-
malnih oblik izobraževanja, kar
ni povezano z ocenami niti z zakl-
jučnimi izpiti, ampak lahko tako
človek bogati svojo notranjost,
česar pri študijo in v službi prej ni
pridobil. V Sloveniji smo študij-
ske krožke prvič vpeljali leta 1992
preko Andragoškega^ centra
Ljubljana, drugje - na Švedskem,
v Nemčji, Norveški in še marsikje
- pa to obliko izobraževanja poz-
najo že zelo dolgo in se v krožke
vključuje tudi več milijonov ljudi.
V Sloveniji se je lani v krožke
vključilo 1196 ljudi različnih sta-
rosti, na žalost pa v največji meri
ženske. V šali bi lahko dejala, da
se tudi tukaj kaže, da smo ženske
vseskozi, celo življenje torej, ak-
tivnejše, nmogo bolj angažirane
in razmišljamo tudi na več strani.
Seveda bi z veseljem medse spre-
jele tudi moške, večkrat jih vabi-
mo, pa pri tem nimamo preveč
sreče. Kot da je moške malo strah
pred negotovostjo, ker niso dovolj
seznanjeni, za kako obliko
druženja in izobraževanja gre. Ne-
katerim moškim sem to že po-
drobneje razložila, povabila sem
jih med nas, pa sem dobila
vprašanje: "Kaj pa naj bi tam
počel?" Trije so se vendarle pri-
družili skupini, ki dela v študij-
skem krožku za umetnostno zgo-
dovino (ta pri nas teče že drugo
leto). Kje je drugi vzrok, zakaj se
moški ne vključujejo, ne bi znala
povedati. Morda najdejo kje dru-
gje večje zadovoljstvo. Prepričana
pa sem, če bi se katerikoli od
moških odločil sodelovati z nami,
bi tudi zanj našli tisto, kar bi mu
dalo zadovoljstvo in bi v bodoče
zraven pripeljal tudi kakega prija-
telja."
ŠTUDIJSKO
LETO OD OKTO-
BRA DO APRILA
TEDNIK: Katere oblike
krožkov ste uvedli na Ljudski
univerzi Ptuj in kako dolgo pote-
ka posamezna oblika izo-
braževanja ter raziskovanja?
Rozika Ojsteršek: "Trenutno
poteka študijski krožek aranžerst-
vo. Že v lanskem študijskem letu
smo se seznanili z rezanim cvet-
jem, letos pa je naša tema suho
cvetje in izdelki iz njega. Začetek
je bil z aflventnimi venčki, zmeraj
pa se prilagajamo času in prazni-
kom. Spomladi bomo nadaljevali
ta krožkom, saj smo si zadale na-
logo, da vsaka od udeleženk zbira
rože, pozneje se bomo lotile še
barvanja in izdelave aranžmajev.
Drugi krožek je stekel pred štiri-
najstimi dnevi pod naslovom
Kako so kuhale in pekle naše ba-
bice, mentorica Aiarta Krivec pa
je skoraj v istem času pričela vodi-
ti krožek Ročna dela nekoč in
danes. Da pa ne bi bilo suhopar-
no, smo se odločile, da bomo to
počele na terene, ker bi o tej temi
rade izvedele kar največ, zato
bomo to raziskale na štirih koncih
nekdanje ptujske občine. Prvo
srečanje je bilo na Destrniku, kaj-
ti tamkajšnji učenci so na temo
črne kuhinje že pripravili projekt
in izdali kratko knjižico receptov.
Tej obliki raziskovanja bi radi
dali medgeneracijsko povezavo.
Povezali smo se s ptujsko šolo
Olge Meglič, povabili pa smo še
dve dijakinji iz Šolskega centra in
učenki OŠ Destrnik, ki sta vodili
projekt o črni kuhinji. Na Destr-
niku so nam članice TU pripravi-
le več značilnih starih jedi, posve-
tile pa smo se tudi krožku ročna
dela nekoč in danes. Ta krožek se-
limo; najprej v Lovrenc na Drav-
sko polje, kjer smo ob pomoči sta-
re gostilničarke Marije Zupanič
(Zdolškove) raziskale še poznane
stare jedi, ki so tipične za te kraje.
Tam smo nekaj teh jedi tudi pri-
pravile in na razstavi predstavile
še ročna dela. Selile se bomo še v
Hajdoše, Cirkulane, na Gomilo in
še v katerega od krajev Prlekije.
Poleg že povedanega naj dodam,
da imamo v skupini dva cilja; prvi
je izobraževalni, da spoznavamo
stvari in se v bistvu učimo, to rav-
no počnemo, naš drugi cilj pa je
akcijski, ko bomo potegnile črto
in vse skupaj predstavile. V mis-
lim imam knjižico receptov, v njej
pa opisati razlike v pripravi neka-
terih znanih slovenskih jedi, ki bo
namenjena vsem, ki jih ta zgodvi-
na zanima. Na koncu bomo mor-
da najbolj tipične jedi, ki jih sedaj
samo spoznavamo, tudi pripravile
in spekle ter se tako priključile
razstavi Dobrote slovenskih kme-
tij na Ptuju. Naš končni izlet bo v
Idrijo, saj želimo spoznati tiste
prave kleklarce in poskusiti idrij-
ske žlikrofe."
Prav gotovo je tako pestra in
bogata oblika izobraževanja po-
vezana tudi s finančnimi stroški.
Kdo vam pri vsem tem pomaga
in kakšno vlogo ima pri tem izo-
braževanju LU Ptuj?
Rozika Ojsteršek: "Ljudska
univerza je do nas zelo široko
odprta, saj nam brezplačno nudi
prostor in predavatelje, nekaj
stroškov materila pa krijemo
same. Ves pisni material in foto-
kopiranja so prav tako strošek
LU, nimako pa samo študijskih
krožkov, temveč še druge oblike
izobraževanja in druženja. Vse je
povezano s stroški, vendar se tudi
to da urediti po dobri poti."
Ponavadi je vsaka oblika izo-
braževanja vezana na določeno
študijsko obdobje. Kako dolgo
potem takem traja šola za tretje
življenjsko obdobje na Ptuju?
Rozika Ojsteršek: "Naša šola se
začenja oktobra in zaključuje v
aprilu, tako kot se pač ženske
same odločijo, da vse skupaj ne bi
trajalo predolgo. Vsaka od ude-
leženk ima še kaj za postoriti tudi
doma okrog hiše, potem bi jim
bila šola že lahko odveč, tega pa si
vsekakor ne želimo. Srečujemo se
vsak ponedeljek, ko imamo tudi
uro telovadbe, potem se naše
druženje nadaljuje v študijskem
krožku, kjer je zmeraj zanimivo in
veselo."
Tatjana Mohorko
Rozika Ojsteršek
Ponedeljkov študijski krožek v gostilni Zupanič v Lovrencu
na Dravskem polju
MARKOVCI / SREČANJE Z AKAD. SLIKARJEM JANEZOM
ŠIBILO
"Vesel sem, ker sem bil tukaf
s temi besedami je izrazil svoje priznanje krajanom primetne četrti Markovci in or-
ganizatoijem proslave v počastitev slov. kulturnega praznika v soboto, 7. febniaija,
slavnostni gost, akad. slikar Janez Šibila, markovski rojak.
Srečanje se je pričelo v avli
šole, kjer je veliko število gostov
in krajanov prišlo na slovesno
odprtje slikareke razstave treh
likovnikov; g. Šibila z akvareli,
ki jih je podaril šoli ob otvoritvi
nove šolske zgradbe, Olga Zor-
ko in Jože Foltin, oba tukajšnja
"šolnika". Po prikupnem kultur-
nem programu je spregovoril
kljub visokim letom vitden in
še vedno slikarsko ustvarjalen
Janez Šibila. Pa ni govoril o svo-
jem imietniškem delu, temveč o
nekaterih spominih na svoje
otroštvo v Novi vasi pri Mar-
kovcih. G. Šibila se je ustavil
predvsem pri pustu, o katerem
je menil, da je bil nekoč lep
predvsem zaradi svoje sponta-
nosti. Pri današnjih pustnih pri-
reditvah ga moti, da so postale
podobne teatrskim prizorom.
Drugi deli kultiu-nega večera je
bil nato v domači kulturni dvo-
rani, kjer je proslavo pričel
MOPZ Markovci z Zdravi j ico,
slavnostni govornik je bil Franc
Kekec, kulturni program so po-
leg MOPZ obogatili učenci OŠ
Markovci, pa tudi "pokanje
zime", ki se je proti koncu pros-
lave oglasilo iz vasi, in rožljanje
korantovih zvoncev okrog za-
družnega doma je bil svojevr-
sten prispevek k proslavi. Kul-
turni program sta zaokrožila.
Mojca in Tomaž Sok s skladba-
ma za flavto in klavir.
Karolina Pičerko
VIDEM / SLOVESNOST ZLATE POROKE
Moti HA
In Martinm €tmm
v prostorih občine Videm je bila v soboto slovesnost zlate
poroke. Župan Franc Kirbiš je za zlatoporočenca razglasil
Marijo in Martina Čoki iz Zgornje Pristave 34.
Marija, rojena Šprah, se je ro-
dila 21. aprila 1929 v Dežnem
pri Podlehniku, Martin pa 21.
oktobra 1928 v Zgornji Prista-
vi. Poročila sta se 17. januarja
1948. Medtem ko je Marija go-
spodinjila in skrbela za otroke,
je Martin kar dolgih 30 let delal
v elektrolizi Taluma Kidričevo.
Rodile so se jima štiri hčerke,
danes pa sta ponosna tudi na
pet vnukov in enega pravnuka.
Zlatoporočenca sta kljub
težkemu delu in mnogim živl-
jenjskim skrbem čila in zdrava.
Zdravja in sreče so jima na dan
zlate poroke zaželeli številni so-
rodniki in prijatelji, dobrim
željam pa se pridružujemo tudi
v našem uredništvu.
JB
Zlatoporočenca Marija In Martin Čoki s hčerkami
MALA VAS / SLOVESNOST ZLATE POROKE
k9 ommvtto pred ohm
Na svečnico pred 50 leti sta sklenila zakon, poln ljubezni,
Janez in Maijeta Kolenko iz Male vasi 15 v občini
Gorišnica. Poročila sta se v upanju, da skupaj dočakata
lepo starost, in ta želja si jima je izpolnila. Zlati jubilej sta
praznovala s svojimi domačimi, sorodniki in prijatelji, ki
so jima zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let
Zlata nevesta Marjeta Kolen-
ko se je rodila 18. februarja
1924 v Mali vasi, delala je doma
na kmetiji in skrbela za
družino. Zlati ženin Janez Ko-
lenko se je rodil 19. novembra
1922 prav tako v Mali vasi, po
poroki je odšel na delo v tujino
in vse družinske skrbi pustil v
dobrih ženinih rokah. Kot vsa-
ka ljubezen je tudi njuna rodila
sadove; že takoj po roki je Mar-
jeta rodila sina, potem še
hčerko in še dvojčici; ena od
teh je kmalu po rojstvu umrla.
Številna družina je živela
srečno, a skromno življenje, ki
je danes bogatejše že za nekaj
novih članov. Zlatoročenca sta
ponosna na 9 vnukov in tri
pravnuke, ki jima polepšajo še
tako žalosten dan.
Kolenkova se težkih časov ne
rada spominjata, še posebej ne
težkih trenutkov, ki so Marjeto
priklenili na bergle, kljub temu
pa sta še oba zakonca pri dobrih
močeh in se z družino veselita
bodočih skupnih let. Pravita,
da bi samo tako ostalo, potem
bo njuna sreča še večja. Zlati
dan sta Kolenkova praznovala v
februarja s svojimi najdražjimi;
vesela in nasmejana kot že dol-
go ne.
Zlatoporočencema Kolenko iz
Male vasi želimo srečnih in
zdravih dni tudi iz uredništva
Tednika!
T. Mohorko
Zakonca Kolenko sta dočakala zlati zakonski jubilej.
Foto: Laura
PTUJSKI ŽUPAN MIROSLAV L.
JE UŽALOŠČEN:
"Zakaj ima videmski
župan večjega kot jaz?"
Potem ko so strokovnjaki
izvedli natančne meritve
(pa te pravzaprav ne bi bile
potrebne, zadostoval Je že
bežen pogled bolj ali manj
izkušenega očesa), se je
nesporno pokazalo, da ima
župan občine Videm Franc
K. večjega kot župan
mestne občine Ptuj
Miroslav L. Kaj storiti, saj
se nekaj takega skoraj ne
spodobi, so razmišljali v
mestni upravi. Odpravili so
se k minoritom
(frančiškanom?), ali jim
mogoče lahko oni pomaga-
jo, saj imajo podobnega kot
mestni župan, pa niso
naleteli na razumevanje.
"Tujega nočemo, svojega ne
damo. Res, da nimamo Bog
ve kako velikega, ampak
nekaj kapljic pa iz njega le
še iztisnemo," so pojasnili
mestnemu odposlanstvu.
"Miroslav, ne se sekirati,
saj veš, da velikost sploh ni
pomembna, pomembna je
kakovost," je s svojim
možem sočustvovala ptujs-
ka mati županja.
Najbolj zadovoljna pa ni
bila niti videmska mati
županja. "Franc, res, da
imaš večjega, ampak tvoj je
nekako star, bolj kilav!
Moral se boš vzeti v roke!"
je okarala svojega moža.
Sicer pa je povsem normal-
no, da ima videmski
večjega kot mestni, kajti
konec koncev leži videmska
občina v veliki meri v
Halozah, ki so polne vino-
gradov, zato mora biti
videmski občinski vinograd
večji od mestnega.
Goci
...je pa dober
PRIPRAVE NA SVEČAN
PODPIS DELITVENE
BILANCE
Po treh desetletjih bo uspelo
Ptuj, 19. februarja 2025 •
Kot se je izvedelo iz dobro
obveščenih krogov, je
delitvena bilanca med
občinami na Ptujskem tik
pred podpisom. Po dolgih
letih so se župani in
občinski sveti uspeli dogov-
oriti, čigavo je kaj. Zadnji
dogovori sicer še potekajo,
vendar se sliši, da bodo
usklajene vse podrobnosti.
Majšperški župan še nekaj
komplicira okrog knjižnice,
vendar kaže, da bo zadovol-
jen z zadnjo ponudbo
knjižnice, da mu bodo
poleg slikanic brez besed
zapisali v last tudi vse
slikanice z velikimi tiskani-
mi črkami. Videmskemu
županu so zapisali v last
vse prebivalce Nove Varnice
v Ptuju, po prvem
videmskem županu pa
bodo poimenovali tudi
travnik pred mestnim gasil-
skim domom. Ne bodo pa
uslišali njegovi prošnji, da
bi bil lastnik polovice
Ptujskega jezera. Pravico
do souporabe megle s
Ptujskega jezera so zapisali
gorišniškemu županu,
poleg tega pa bo za vsak
občinski praznik dobil kilo
koketov za potrebe
občinskega protokola.
Kidričevski občini so priz-
nali pravico do
brezplačnega sončenja v
ptujskih toplicah, medtem
ko bodo za kopanje
plačevali celotno ceno,
obenem pa ima pravico do
pogleda na osvetljeni ptujs-
ki grad. Največji problem je
z završkim županom, kajti
ta ni želel ničesar, samo da
ga pustijo na miru.
Pevski zbor že vadi pesem,
ki jo bo zapel ob svečanem
podpisu, uveljavljeni
gledališki igralec Tadej Toš
že 28. leto zapored obnavl-
ja odo, ki jo je posebej za to
priložnost že leta 1998
napisal pesnik Aleš Šteger,
iz gledališkega depoja pa so
že tudi potegnili pred
dvema desetletjema
pripravljeno sceno za
svečan podpis, delo zna-
menitega ptujskega mest-
nega slikarja, nastalo v nje-
govem prvem, sivem
obdobju.
Goci
Čuj, po resnici mi povej, si to ti?
Pravijo da bo.
'Toto župo še pojem, pol pa v gorico kopat, da bom mel več vina kot ovi ptujski!"
BOJTE SE ČAROVNIC !
Kak me je moja Mica na fašenki zrihtala
Rad bi vam poveda in
napisa kaj vse se lehko
živemi človeki zgodi, še
posebno če svoj ksiht pod
lorfo skrije in se nasploh po
fašensko gor narihta. Vse je
sveta resnica in sen to na
svoji koži doživeja tak, ke
še gnešji den zvezde okoli
moje glove lečejo:
Bilo je dovnega leta gdo sen
še bija mlodi in lepi, gnešji
den sen samo še lepi. Z
mojo ta bojšo polovico Mico
sma sklenola, da se boma
vsoki po svoji stroni maski-
rala in šla na fašenkov ples
v lorfah. Eden drugemi
nesma povedala v kaj in
koga bo keri narihtani, saj
je bla to, kak smo včosik
rekli prova vojna tajna.
Odpravla sma se vsoki na
svojo stron, una v domačo,
jaz pa na veselico v sosedno
ves...
Plesali in skokali smo tak,
ke je švic po zidi teka, malo
smo bili pri mizi, malo na
plesišči, malo pa tudi pod
mizo. Plesali smo
vseskrižom tak, ke skoro
nibeden neje veda s kom
pleše, z žensko ali z
moškim. Mene je vzela na
muho ena simptomatična
čarovnica, ki je tudi meni
skočla v oči. Plesala sma,
se stiskala in mučkala ter
brez besed tudi fkuper pila
špricar pri šanki. Ne z
besedami, samo z gibi rok
sma se zgučovala in spo-
razumevala...
Po enem od številnih plesov
sma se vsa prešvicana in
vroča pod lorfami odpravla
na luftanje pred gasilski
dum v kerem je bila veseli-
ca. Začela se je romanca:
una je božala mene, jaz pa
njo. Bila sma v enem koti v
črni temi. Tak pomalen sen
jo začeja demaskirati, kak
bi se tumi po strokovno
reklo. Niti se neje dosti
bronila. Gdo bla zadeva že
precik "vroča", sen doba
brco med noge in udarec
med rogle. Naenkrat sen
vida vse zvezde in še luno
fcoj. Pa tudi glos se mi je
nekšni poznoni zdeja: "
Prasec frdamani skur...I,
zaj Vidin kokšni si. Spravi
se domu, ke te nemo pred
vsemi doj zatukla..."
Jezus in Marija, tista
čarovnica je bila moja Mica,
kije htela na tokšni vohun-
ski način preskusiti mojo
zvestobo. Dosti fašenkov
sen moga potli duma biti,
zaj na štora leta pa se tote-
mi dogodki samo še veselo
nasmejema. Vseeno pa se
mejte pasko, da se vam
nede kaj tokšnega zgodilo,
vas opozoija
Fašenkov JUŽA.
Samostojen časnik za odvisne Ij udi s t e ž o
Tistega pustnega torka
sem se zjutraj vstal na levo
nogo. Ko sem nato hitel na
avtobus (št. 13), mi Je pot
prekrižala črna mačka
(lahko da je bil maček). Za
nameček se mi je še ura
ustavila ob enih (13.00).
Vse to ne more biti
naključje, mi je šinilo
skkozi možgane. Pričel sem
tuhtati... in kmalu sem
dognal, kaj bi lahko bil
vzrok mojim nevšečnostim.
Ta dan je bil namreč pustni
torek. Dan, ki je za večino
ljudi neprimeren za
resnejša opravila. Je pa
dan, ki je primeren in ugo-
den za čarovnice oziroma
coprnice, ki po noYem z
lear Jeti letajo na kongrese,
seminarje in kar je še
takega v smeri Kleka in
Dubrovnika.
Ker pa mi je do večera šlo
vse kot po maslu, sem poz-
abil na coprniški del
ženske populacije.
A še preden sem bil doma,
sem se srečal spet z njimi.
V domačem uradu, " kjer
Bog roko ven moli " sem
namreč srečal zanikrno
baburo, ki se Je predstavila
za coprnico.
Bajala mi Je marsikaj, a
sem se samo sladko smejal.
Kvaziintelektualec pač." Ja
kdo bi pa danes še veijel v
coprnice ?!"
Seveda sem se držal skra-
jno resno, kakor se pač v
takšnem trenutku da, mis-
lil sem si pa svoje.
Toda tedaj se je šele začelo.
Ko sem namreč zapuščal
hram pivske kulture, so se
mi začele dogajati čudne
reči.
Pred očmi se mi Je začelo
megliti, v srednjem ušesu
pa mi Je začelo šumeti. Moj
ravnotežnostni in navigaci-
jski sistem pa sta začela
odpovedovati, kakor v
Bermudskem trikotniku.
Za povrh pa so se vame
začela zaletavati drevesa,
pa tudi cesta Je nekajkrat
padla name...
Ko sem se na pepelnicno
sredo zbudil s pepelnasto
faco, mi je bilo vse jasno.
Vse, kar se mi Je dogajalo,
je bilo namreč maščevanje
coprnic, iz katerih sem se
norčeval. Tedaj sem se
spomnil pripovedovanj o
podobnih doživljajih, ki so
se kdaj prej dogajali
drugim in o katerih seje po
vasi govorilo.
Da bi ugotovih, katera Je
coprnica, ki me Je zaco-
prala, sem začel plesti
stolček iz deveterega lesa, s
katerim bom šel k božičnim
polnočnicam...
P.S. Če pa še obstaja kak
nejeverni Tomaž, ki ne ver-
jame v coprnice, pa naj
izvoli vprašati najbližjega
poročenega moškega.
Prepričan sem, da bo prav
vsak zagotovil, da pozna
vsaj eno. (Spraševati
morate seveda na štiri oči).
Milan Fridauer
če sera zgor^ poknia. se upam pa spodaj odkriti.
VARUHA REDA STA PRIDRŽALA ŠAUIVEGA NEPRIDIPRAVA,
OB IZDATNI POMOČI GOSPODARSTVA
LETOŠNJE KURENTOVANJE PRESEGA VSE MEJE
PUSTOLOVSKE
Teta Justa ima na slovenskih sodiščih vsak dan pusta.
Če si pust, ti ne more pomagati noben pust.
Če si slovenski OVS, te lahko pomalica vsak hrvaški magarac.
Nekaterim gostihiičaijem se voda celo leto maskira v vino.
V Halozah ima trenutno največjo perspektivo poklic vodiča slovenskih vojašluh
vohunov.	^
Moškemu - copati je največje zadovoljstvo, če se za pusta lahko maskira v čevl-
jarčka, ki pobije muhe»..
Srečnež, kdor ima coprnico pri hiši samo za pusta.
Pust je čas, ko ima norost 100 % popust.
Fredi
ZA VSE NAPAKE,
ZMOTE IN POMOTE
V PRAVKAR PRE-
BRANEM IN VIDEN-
EM NAJ ODGOVARJA
TISTI KI JE KRIV.
AVTORJI SE DISTAN-
CIRAMO.
PO MOREBITNE
KOZMETIČNE
POPRAVKE SE OGLA-
SITE V NAJBLIŽJI
KOZMETIČNI SALON.
THE END
HVALA ZA RAZUM...
tednik ■ Četrtek, 19. februar 1998
13
PO NAŠIH mailH
destrnik / BISERNA POROKA PRI ZELENIKOVIH
1f zaftonv že 60 let
V župniji sv. Urbana, na Destrniku, je bilo minulo soboto
ponovno svečano, saj sta v domači cerk\i po 60 letih ponov-
no stopila pred oltar Marija in Anton Zelenik iz Gomileev
13. a v KS Destrnik. Civilni obed sta opravila župan občine
Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič in podžupanja Juli-
jana Čemezel, cerkveni del poroke pa domači župnik.
Natanko na dan ljubezni, 14.
februarja, je preteklo 60 let od
sklenitve zakonske zveze Marije
in Antona Zelenika, pred biser-
no poroko pa sta v družini že
slavila srebrno in zlato poroko.
Biseroporočenka Marija Zele-
nik se je rodila 13. avgusta 1916,
njen mož Anton pa 11. maja
1911. leta. Anton je bil zidarski
mojster, dolga leta gasilec, pred-
sednik gasilskega društva in
prav pod njegovim nadzorom je
bil zgrajen sedanji gasilski dom
na Destrniku. Žena Marija pa je
doma gospodinjila, skrbela za
družino in s ponosom spremlja-
la moževe uspehe pri delu. V za-
konu se je Zelenikovima rodila
hčerka Marija, veselja v družini
pa je danes mnogo več s tremi
vnuki in že eno pravnukinjo.
Biseroporočenca se tudi nad
zdravjem ne pritožujeta preveč,
saj jima še dobro služi, veselita
pa se že trenutka, ko bosta praz-
novala diamantno poroko. Na
Destrniku je sicer prava red-
kost, da bi zakonci slavili kar
štiri poročne jubileje.
Sprejem za biseroporočenca je
bil v domačem kraju svečan, saj
jima je igrala godba na pihala
PGD Destrnik, v cerkvi je pre-
peval destrniški oktet, mašo pa
je spremljal mladinski cerkveni
pevski zbor. Slavljencema sta
poročno slavje pripravila hčerka
Marija in zet Viktor, z njima pa
so se na valentinovo veselili so-
rodniki in povabljeni prijatelji.
Biseroporočencema Zelenik iz
Gomileev iskrene čestitke tudi
iz uredništva Tednika.
T. Mohorko
Marija in Anton Zelenili sta postala biseroporočenca.
Foto: Langerholc
HAJDINA / KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO "STANE
PETROVIČ"
Mali
oglasi
V Kulturno-prosvetnem
društvu Staneta Petroviča na
Hajdini so v režiji Maksa Fridla
pripravili komedijo Mali oglasi.
Predsednica društva Milena
Stojadinovič je povedala, da so
mladi v tamkajšnjem kultur-
nem društvu zelo zagnani, tako
da imajo že kar nekaj sekcij.
Ena izmed njih je gledališka, ki
je prejšnjo nedeljo uprizorila
komedijo, v kateri so nastopili:
Srečko Kirbiš, Evelin Zelenik,
Sebastjan Dobnik, Angela^ Ska-
za, Veronika Mrak, Dejan Šlam-
berger, Petra Kampl in Cvetka
Vratič kot šepetalka.
Ustvarjalci predstave so doka-
zali, da lahko s skupnimi
močmi dvorano napolniš do
zadnjega kotička.
Tekst in foto:
Milan Krajnc
Mali oglasi.
LENART / DELOVNO-VARSTVENI CENTER POD STREHO
Spreiettie ISvaimmim
Lenart v Slovenskih goricah je bogatejši za lep delovno-varst\eni center, ki so ga zgradili za
zdravstvenim domom. Naložbo je flnanciralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
•n je bila ena važnejših v zadnjem obdobju.
V nove prostore so se že prese-
lili delavci Centra za socialno
delo, ki so se srečevali z veliko
prostorsko stisko. V novem
domu je že 18 varovancev,
mlajših prizadetih ljudi z le-
narškega območja, ki so bili
doslej v sosednjih delovno-
varstvenih centrih, zlasti v
Gornji Radgoni. Kmalu naj bi
jih prišlo še nekaj, saj je v Os-
rednjih Slovenskih goricah še
veliko prizadetih mladih ljudi,
ki jim bo lenarški delovno-
varstveni center olajšal življen-
je.
Besedilo in posnetek:
M.TOŽ
^^lovni-varstveni center v Lenartu
Valke€ se le vrnil
šiv in mtlrwf
I
V ormoškem vrtcu je vse od jeseni potekal projekt, v katerem
je vzgojiteljica Marija Krajnc ob pomoči Vesne Podplatnik in
podpori ravnateljice Metke Meško otrokom približala cest-
noprometne predpise. Po strokovni plati je priskočil na
pomoč vodja ormoškega policijskega okoliša Mitja Novak, ki
je otrokom natančno pojasnil, kako se je treba obnašati v
prometu.
Dela so se lotili na moč igrivo.
Volkec, priljubljena igrača pet-
letnih "žabic", je čez noč izginil.
Otroci so ga na vse pretege iska-
li, potem pa so za pomoč popro-
sili še policijo. Naučili so se, da
je v takšnem primeru treba po-
klicati številko 113. Prijazen po-
licaj Mitja je volkca čisto zares
našel in vrnil otrokom. Potem
pa so volkca morali naučiti
obnašanja na cesti, saj ubožec ni
znal prav nič in je mislil, da se
lahko obnaša kot v gozdu. Otro-
ci so z veseljem učili volkca in
sebe. Peljali so ga na sprehod in
zavili na obisk tudi na policij-
sko postajo v Ormožu.
Vzgojiteljica Marija Krajnc
meni, da smo odrasli premalo
pozorni na drobne, vsakdanje
reči v prometu, ki se nam zdijo
same po sebi umevne. Zato je k
projektu pritegnila tudi starše,
ki so se v izjemno velikem števi-
lu odzvali in vse od septembra
sodelovali pri projektu. Na zakl-
jučku projekta pa se je zbralo
kar 23 staršev in 16 otrok.
Odrasli smo premalo pozorni na
igranje ob cestah - žoganje,
vožnjo s kolesi, starši otroke vo-
zijo na sprednjih sedežih, veli-
kokrat nepripete, na delovnih
strojih in pozabljajo, da
prečkajo cesto z otrokom, ki ga
je treba navaditi na prehod za
pešce. Odrasli pogosto skočimo
čez cesto po bližnjici. Na zakl-
jučni prireditvi so otroci oblju-
bili, da se bodo držali cestno-
proifletnih predpisov, poprosili
pa so tudi starše, da jim pri tem
pomagajo. Vendar ne z oštevan-
jem, ampak z vzgledom in pri-
jazno besedo.
Lutka je bila za otroke izjem-
na motivacija za delo. Volkcu so
razložili, čemu služi zebra,
pločnik, po kateri strani ceste je
treba hoditi. Cestno tematiko pa
so povezovali z drugimi po-
dročji. Naučili so se cel kup pe-
smic, zgodbic in razširili svoj
besedni zaklad. Naučili so se
orientacije, volku pa so nabavili
celo kresničko; to so dobili tudi
vsi otroci - v sodelovanju s sve-
tom za preventivo jim jo je pris-
krbel Mitja Novak. Otroci kre-
sničko z veseljem nosijo. Med
projektom so zbirali odpadni
material in iz njega oblikovali
prometna sredstva. Da pa po
koncu projekta ne bodo pozabili
na varnost v prometu, so prejeli
pobarvanke, ob katerih bodo s
pomočjo staršev ob barvanju
utrjevali svoje znanje.
OTROŠTVO JE
POEZIJA
ŽIVLJENJA
Otroci iz male šole pod vodst-
vom Branke Sagadin in "žabice"
pa so ob slovenskem kulturnem
prazniku pripravili pravo raz-
stavo. Štirideset otrok je izdela-
lo zgodbo, ki se je razkrivala na
stenskih plakatih. Pričeli so s
črto, jo nadgradili v črko, igrali
so se z živo abecedo, oblikovali
besede in jih sestavili v stavke.
Od tam pa ni bilo več daleč do
zgodbe, deklamacije, knjige,
knjigarne, knjižnice. Seznanili
so se z vsemi pojmi v zvezi z be-
sedo in knjigo. Izdelali so tudi
izjemno lična kazala za knjige.
Že nekaj časa pa prav tako v so-
delovanju s starši poteka projekt
Zibelka branja. Starši otrokom
prebirajo pravljice, otroci pa jih
potem v vrtcu povedo svojim
prijateljem, jih narišejo, ker jim
pisanje pač še ne gre od rok, in
izdelajo knjige pravljic. Posku-
sili pa so si tudi sami izmisliti
pravljico, ki so jo celo zabeležili
v obliki slikanice. Na tak način
se otroci naučijo primernega
ravnanja s knjigo.
vki
Zatopljeni v delo - "žabice" z vzgojiteljico Marijo Krajnc in gos-
tom Mitjo Novakom
ORMOŽ / DRUŠTVO VINOGRADNIKOV
Za njimi /e uspešno leto
člani društva vinogradnikov LJutomersko-ormoških goric Jeruzalem so se pred krat-
kim sestali na rednem občnem zboru. Na i^em so govorili o svojem delu v minulem
letu in o aktualni problematiki. Predsednik društva dr. Jože Bešvir je ocenil včlanitev
društva v Zvezo društev vinogradnikov Slovenije Vinis kot zelo dobro potezo. Dosedan-
je organizacije so po vzoru iz preteklosti zastopale namreč predvsem interese velikih
vinogradnikov, Vinis pa zastopa interese vseh, tudi srednjih in najmanjših članov.
Zveza je bifa v minulem letu precej aktivna, to
pa velja tudi za društvo Jeruzalem, ki se vse in-
tenzivneje ukvarja s tem, daje prisotno in ponu-
ja svoje izdelke na vseh prireditvah. Tako so se
predstavili na lokalnih prireditvah - prazniku vina
v Podgorcih, na sejmu po čelen Lotmerki, ob
praznovanju 125-letnice vinorejskega društva v
Ljutomeru, na martinovanju v Ormožu, ob praz-
niku trgatve v Ivanjkovcth in na silvestrovanju na
trgu v Ormožu. Ob nastopu ekipe Ormoža na
Igrah brez meja so svoje vino predstavili tudi v
Budimpešti. Društvo veliko sodeluje tudi s turis-
tičnimi društvi.
Nekateri člani so bili nad nastopi na vinskih
sejmih rahlo razočarani, ker so spremenjeni kri-
teriji. Dr. Bešvir meni, daje krivo to, ker se po
mednarodnih pravilih dodeljuje le 30 odstotkov
medalj, četudi vino sicer ustreza vsem zahte-
vam. Vinogradniki menijo, da če je vino enake
kv^itete, bi moralo tudi dobiti priznanje, Pri nas
je že toliko ocenjevanj, da se člani ne morejo
udeležiti vseh in izberejo tista, ki jim ustrezajo.
Dobro je bil sprejet tudi turnir mladega vina.
Morda je bilo nekoliko manjše število vzorcev,
gotovo pa jih bo že letos vzorcev, ko bo turnir
regijski in bo potekal v juniju ali juliju.
Od vstopa EU vinogradniki ne pričakujejo nič
dobrega. Mer^o, da se bo pritisk na pridelovalce
vina v Evropi se povečal in da jih čaka huda kon-
kurenca. Najbolj se bojijo kvot. Zdi se jim, da so
obnove, ki so bile prej zastavljene v večjem okvi-
ru, kot jih sedaj država financira, zastale, ker pri-
manjkuje sredstev. Res pa je, da tudi trsničarji
niso bili pripravljeni na takšen obseg obnove.
Prav tako pa tudi ni vsako leto prava letina za
cepljenke in trenutno jih primanjkuje v vsej Evro-
pi.
Prodajo vina pod imenom "laški rizling Luto-
mer" pa je dr. Bešvir takole komentiral: "Dobili
smo vzorec vina, ki ga v Londonu prodajajo pod
imenom laški rizling Lutomer, kar pa ne ustreza
dejstvu, saj ne gre za ljutomerski, temveč
južnoameriški rizling. To vino je v najnižjem ce-
novnem razredu in to lahko našim vinom le ško-
duje, ne pa koristi." Nič bolj rožnato pa ni stanje
pri nas, predvsem zaradi zakonodaje, ki dovol-
juje tudi reeksport vina, in zaradi pomanjkanja
podzakonskih aktov, ki bi točno določali trgo-
vanje z vinom. Tudi pri nas kupce zavajajo z
drobnim tiskom in drugimi prijemi. Da bi si vsak
kupec lahko nalil čistega vina, takšnega, kot
meni, da ga je kupil, želi društvo Jeruzalem s
svojimi predlogi sodelovati tudi pri sprejemanju
podzakonskih aktov. Upajo, da bodo lahko
predpise čimbolj prilagodili evropski zakonoda-
ji-
Prihodnjo nedeljo ob 9. uri bo društvo za svoje
člane pripravilo predavanje v prostorih VVS Je-
ruzalem - sadjarstvo Savci. Mira Kelemina bo
predavala o sadjarstvu in jagodičarstvu. V sobo-
to, 14. februarja, ob 20. uri pa bo v hotelu Ormož
že 8. vinogradniški ples.
vki
14
četrtek, J 9. februar 1998 - tednir

Kuharski nas¥efi
Pustne sladke iedi
Med sladkimi pustnimi jedmi so seveda najbolj znani in cenje-
ni pustni krofi, s katerimi se te dni ponašajo gospodinje, gos-
tinski obrati in slaščičarne.
Iz kvašenega testa po vsem
svetu pripravljajo različne
inačice ocvrtega peciva. V
Grčiji pripravljajo medene kro-
fe, Španija slovi po sladkornih
kolačkih, v Franciji lahko po-
kusimo ocvrte testeninske kro-
glice in ocvrte koščke krokanto-
ve zmesi s pecilnim praškom
ter rahle krofke s kardamo-
mom. Na Danskem cvrejo tan-
ko kvašeno testo in ga po kaplji-
cah spuščajo v vročo maščobo.
V Nemčiji pa govorijo o krapih,
ki jih pogosto imenujejo tudi
berlinčani in so nadevani z
marmelado ter najbolj podobni
našim. V naših mehiških res-
tavracijah pa lahko najdemo
krofe s sladkorjem, sladkim
janežem in cimetom.
Krofe pripravimo tako, da v
primerno skledo presejemo ki-
logram moke, in sicer vzamemo
pol ostre, pol gladke. Če moko
presejemo, vanjo dobimo nekaj
zraka, ki nam kasneje pomaga
pri vzhajan ju testa. Posebej v 2
dl mlačnega mleka pristavimo 5
dekagramov kvasa in mu doda-
mo žličko sladkorja in žličko
moke, da kvas hitreje vzhaja.
Moko ogrejemo, ji dodamo
ščepec soli, 8 dekagramov slad-
korja, 6 razžvrkljanih in na sob-
no temperaturo ogretih rumen-
jakov, 1 vanilijev sladkor in na-
ribani limonino in oranžno lu-
pino. Vzhajan kvaseč prisipamo
k moki in prilivamo po potrebi
mlačno mleko, dodamo še pol
decilitra ruma, in ko smo že do-
bili grobo testo, prilijemo še 7
dekagramov staljenega masla. S
pomočjo roke gnetemo tako
dolgo, da dobimo gladko testo,
ki se odlušči od posode in rok.
Če pripravljamo testo iz enega
kilograma moke, gnetenje pote-
ka približno 15 do 20 minut.
Dovolj zagneteno testo prekri-
jemo s kuhinjsko krpo in damo
na toplo vzhajat. Vzhajano testo
razdelimo na enakomerne dele
jih s pomočjo roke na hitro
skroglamo in ponovno
položimo na ^ toplo kuhinsko
krpo vzhajat. Če testo valjate, ga
razvaljajte za palec na debelo in
z obodcem za krofe razrežite.
Ko damo krofe ponovno vzha-
jat, jih polagamo na kuhinjsko
krpo v primerni razdalji.
Vzhajane krofe polagamo v
vročo maščobo z zgornjo stran-
jo navzdol in prvo polovico
cvremo v pokriti posodi. Cvren-
je kvašenega testa je razmeroma
preprosto, če upoštevamo, da
morata imeti testo in maščoba
pravilno temperaturo. Maščoba
mora biti segreta na temperatu-
ro 180 C. Če je prevroča, se testo
preveč temno ocvre, če pa ni do-
volj vroča, se krofi maščobe na-
pijejo. Idealna temperatura tes-
ta pa je 24C. Testo brez vzhajal-
nega sredstva pa lahko ima tudi
nekoliko nižjo temperaturo.
Na začetku najprej preizkusi-
mo s poskusnim krofom, tako
da se prepričamo, ali je maščoba
pravilno segreta in ali so krofi
dovolj vzhajani. Pred serviran-
jem jih napolnimo z marelično
marmelado in potresemo s slad-
korjem v prahu.
Ocvrto pecivo je najokusnejše
sveže, tako
da ga ponu-
dimo takoj.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PREDSTAVLJAMO VAM / priročnik uprave rs za
varstvo narave
ZtMvarovme glive v Sloveniii
Uprava RS za varstvo narave je izdala priročnik Zavaro-
vane glive v Sloveniji avtorja Andreja Piltaverja. Priročnik
je namenjen vsem, ki se želijo z barvno sliko in bogatim
besednim opisom seznaniti z vsemi vrstami zavarovanih
gliv v Sloveniji. Od običajnih gobarskih priročnikov se
razlikuje po izrazito poudarjenem varstvenem vidiku. V
njem ne najdemo podatkov o uporabnosti, napotkov za
nabiranje, opozoril o razlikovanju stmpenih in užitnih vrst,
temveč predstavlja le vidik varstva gliv. Opozarja na po-
men gliv v biosferi in za človeka, govori o njihovem pro-
padanju, vzrokih za to in prizadevanjih za njihovo varo-
vanje. Predstavlja uredbo o zavarovanju samoniklih gliv
in z njo zavarovane vrste ter zaključuje z obširnim sezna-
mom področne literature. Priročnik je namenjen tudi upo-
rabnikom, ki po priročniku segajo po službeni dolžnosti,
da bi njihovo delo olajšal in jih natančno seznanil z vsemi
zavarovanimi glivami.
Baldomir Svetličič
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIN. / nekateri drugi problemi
duševnega zdravja - 160. nad
Zmkon^ družina in
duševno mdravie
21. nadaljevanje
Nevrotično pogo-
jeni zakonski
konflikti - 3.nad.
Nevrotični izbor
partnerja -
3, nad.
s posebno bolestnim nevro-
tičnim izborom imamo opra-
viti, če kdo sili partnerja, da
pooseblja negativne poteze, ali
pa če ga partner s takimi pote-
zami privlači. To se sliši na
prvi pogled sila čudno, v resni-
ci pa je v praksi pogosto opazi-
ti, da nekaterim godi, če nji-
hov partner kaže ali ima nega-
tivne osebnostne lastnosti ali
razvade. Večinoma si prva ose-
ba na ta način krepi pred seboj
in svetom načete občutke o
lastni vrednosti, sposobnosti
in moči ali pa zadosti nevro-
tični potrebi po samokazno-
vanju. Poleg tega je tako
možno skriti tudi svoje lastne
slabosti in piapake.
Taki primeri so mnogo po-
gostejši, kot si mislimo. Da
nanje nismo tako pozorni, je
zato, ker so pravi motivi zanje
zelo prikriti. Ze kar prislo-
vičen primer imamo, ko se
kdo poroči z alkoholikom (ali
z nekom, ki se nagiba k temu),
z duševno moteno ali disocial-
n(i osebo, s homoseksualcem
ipd, in to pod pretvezo, da se
jim smili in da bodo storili
vse, da jih spreobrnejo. Ker jih
ženejo nevrotični motivi, je
vse ugovarjanje staršev in tera-
pevtov večinoma zaman.
Na koncu še lahko omenim
izbor patrnerja za zaveznika.
Tudi to, Ja kdo vodi stalno
j borbo z drugimi ljudmi in zato
I pričakuje, da ga bo partner ob
I tem podpiral in mu stal ob
I strani, ni tako redko. Posebno
i bolj sumničavi ljudje hočejo
i od partnerja potrditve, da je
resnično tako, kot se zdi njim,
obenem pa ga skušajo zaplesti
v "boj". V skrajnem primeru
zakonec res več ne prepozna
blodnosti takih trditev in
prične celo sam v to verjeti.
Do sedaj je bil govor le o dia-
di mož - žena. Razumljivo je,
da zakonca v svoj medsebojni
konflikt vključita večinoma še
"tretjo osebo". O tem, kakšna
nevrotična pričakovanja so
lahko naslovljena na to osebo
in katerim potrebam služijo,
bo več povedano kdaj drugič,
naslednjič pa bo govor o nev-
rotičnih zakonih.
mag. Bojan Šinko
PREJELI SMO
Nič po
ptujsko...
Jasno je treba povedati: ga. Mi-
lena Zupanič ni napisala svojega
članka Tranzicija po ptujsko zlo-
namerno. To je namreč hudo
obtožba, pa četudi ni zlonamerna.
Jasno je treba povedati, da lastni-
na sama po sebi še ni kapital, je pa
pogoj, da si kapital lahko ustvariš.
In jasno je treba povedati, da se
novinarka s svojimi vprašanji ni
preveč spustila v sfero prava, tem-
več na področje moralne spre-
jemljivosti.
Na koncu lahko vsa vprašanja
združimo v dve. Je ravnanje župa-
na in občinske uprave v konkret-
nem primeru etično in ali ne ob-
staja neformalna mreža političnih
struktur, ki jo družijo skupni in-
teresi in politično kameleonstvo?
Ni pomembno, ali novinarka
pravno obvlada vsebino, temveč
kako se da neko nastalo družbeno
razmerje izkoristiti v svoj prid.
Tu ne gre toliko za neposredno
kršitev državnih norm, pač pa
predvsem za pravno praznino. Po
načelu, da je vse dovoljeno, kar ni
posebej prepovedano - in to je eno
od temeljev demokratičnega poj-
movanja družbenega obnašanja -
je položajev, ko ni nič prepoveda-
nega, vsaj pravno, vse polno.
Ljudje, ki so dosti premeteni,
dosti brezobzirni, bodo tak
položaj dodobra izkoristili. Tudi
če obstaja pravna praznina, pa se
vedno soočamo z moralnimi nor-
mami. Gre za to. Za moralni svet
praznine. Prihajamo do dejanske-
ga protislovja med pravom in mo-
ralo, ko se pravna praznina ali po-
zitivno pravo namerno izkorišča
za moreno nesprejemljive cilje.
Da je priložnosti za izkoriščanje
takega položaja bistveno več za
tiste, ki so že bili na oblasti ali so z
različnimi manipulacijami prikri-
to zadržali i^membne vzvode
družbene moči, ki jo spreminjajo
v politično, je povsem razumljivo.
Za izkoriščanje takih priložnosti
je potrebno določeno znanje, po-
trebne so informacije, ki so dos-
topne samo določenemu krogu,
potrebne so izkušnje in vednosti,
kako državni mehanizem deluje,
kje so njegove šibke točke - in pol-
no podobnih vednosti. Kdor z
vsem tem razpolaga, ima ne samo
neposredne prednosti pred drugi-
mi, ampak lahko vse druge tudi
izključuje. Pri tem niti ni nujno,
da je sam neposredno nosilec ka-
kega oblastnega položaja. Povsem
razumljivo je, da so nosilci takega
ravnanja oziroma izkoroščanja ta-
kih priložnosti predvsem tisti, ki
so s podobnim že imeli posla. Da
to rodi novo ogorčenje pri ljudeh,
ki samo začudeni lahko ugotavlja-
jo posledice, je prav tako razumlji-
vo. Vsa vprašanja o prelivanju
občinskega premoženja v zasebne
roke so pravno gledano brezpred-
metna. Gre za uspeh skupine, ki je
čas družbenega prehoda dobro iz-
koristila. V času tranzicije je bil
spočet embrij, iz katerega se bo
počasi razvil novi vodilni sloj.
KDO BO ELITA?
Tisti, ki so si državo na vseh
oblastnih nivojih spremenili v in-
strument za doseganje svojih
osebnih koristi; če je to slučajno
gradbena parcela, nič zato.
5 pomočjo F.B.: Ignac V.
Vrhovšek,
OZ DS Ptuj
Krvodajalci
3. FEBRUAR - Sebastijan Ploj, Moravci
24/a, Janez Ptoj, Moravci 24, Anton
Butolen, Žetale 42, Franc Podgoršek,
Zaki 19/b, Franc Murko, Gorca 6, Atojz
Gajšek, Gorca 23, Štefan Lovrec, Zlato-
ličje 36, Andrej Belšak, Podtehnik 2/d,
Olga Hren, Gorca 13/a, Janko Petek,
Tmbarjeva 9, Ptuj, Frančišek Jerant,
Gorca 6, Stanko Plavčak, Podtehnik
2/a, Franc Gafuta, Kraigherjeva 14, Ki-
dričevo, Edi Gajšek, Kraigherjeva 29.
Ruj, Franc Trafeia, Pobrežje 138, tvan
Gajšek, Podtehnik61, Jože Koren, Sed-
tašek 119, Konrad Vaupotič, Sedlašek
71, Jože Golob, Ut. 5. prekomorske 12,
Ptuj, ivan MIlošič, Jabtovec 56/a, Vinko
Hvaleč, Potrčeva 17. Ptuj, Milan Breg,
Krčevina pri Vurbergu, Jasna Dobnik,
Regentova 4, Maribor, Berta Pernat,
Kozminci 19, Stanko Topotovec, Jablo-
vec 39, Drago Oobnik, Kungota 38.
5. FEBRUAR - Franc Jus, Žetale 23, Mi-
ran Škrinjar, Frankovci 43, Matija Kola-
rifi, Žigrova 10, Ormož, Janez Pod-
goršek, Slovenska 25, Središče ob
Dravi, Rajko Košič, Keteminova 4,
Ormož, Jože Horvat. Vintarovci 26,
Marjan Laura, Gorišnica 118, Jožica
Matjašič, Zlatoličje 72, Franček Ljubeč,
Zagojičl 27, Mihael Herga, Panonska 5,
Ptuj, Dejan Doki, Orešje 15, Srečko
lah, Ul. B, Kraigherja 21, Kidričevo,
Anita Zaje, Stritarjeva pot 9, Ptuj,
Dušan Lesjak. Zelentkova 2, Ptuj, Franc
Lah, Spuhlja 46, Franc Križnjak, Brezo-
vec 22, Marjan Peteršič, Oomava B5/b,
Jakob Btažek, Sela 4/a, Marija Vogri-
nec. Levanjci 10/a, Vladimir Tili, Kicar
48, Mirko Čuš, Bukovci 24/a, Anton
Bukšek, Žetate 51, Janko Notersberg,
Hrastovec 130, Franc Murko, Pobrežje
113, Boštjan Kolar, Gorišnica 117, Ro-
zika Rojko, Sp. Vetovlek6, Jože Muhič,
Mala vas 7, Srečko Fekonja, Strejaci 1,
Stanko Hriberšek, Stojnci 137/c, Mirko
Rojko, Sp. Velovlek 6, Marija Žuran,
Girkutane 32, Janez Tašner, Mestni Vrh
89. Roman Fridauer, Kvedrova 5, Ptuj,
Rudi Tašner, Tibolci 24, Ivan Sagadin,
Brunšvik 68, Jure Koren, Nova ulica 13,
Orehova vas, Franc Paj, Pongrce 4, Al-
eksander Horvat, Pot na Gomilo 85,
Rače, Boris Kurbus, Prepelje 42, Ro-
man Farič, Rabelčja vas 23/a, Roman
Lešnik, Gerečja vas 103.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / # v vrtu ^ v vrtu # v vrtu # v vrtu #
Vrt v zgodnii pomladi
Kurentom je že po nekaj dneli zvonjenja uspelo pregnati
zimo iz dežele. Pridružuje se jim sv. Valentin (goduje 14.
februarja), ki ima ključ od korenin, s čimer ljudski rek
naznanja, da se rastlinam izteka obdobje zimskega mirovanja, vrtičkarje
pa spodbuja, da se po krajšem predahu predajo opravilom v vrtu in ure-
janju zelenega bivalnega okolja.
V SADNEM VRTU se bo že po ne-
kaj dneh zemlja toliko otoplila, da bo
mogoče pričeti sajenje ali presajanje
sadnega drevja. S pomladanskim sa-
jenjem drevnin je zmeraj dobro pohite-
ti že zato, da bi vsaj delno nadomestili
izgubljeni čas pri vkoreninjenju sadi-
ke, če bi jo sadili v jeseni. Jesensko
sajenje ima mnoge prednosti pred
pomladanskim, ga je pa mogoče s
skrbnim delom nadomestiti. Običajno
pri jesenskem sajenju ni potrebno po-
svečati posebne pozornosti vlagi v sa-
dilni jami, saj slej ko prej pozne jesen-
ske padavine sadilno mesto dovolj
namočijo, da zalivanje ni potrebno. Pri
pomladnem sajenju je skrb za
vlažnost v sadilni jami nujna. V
letošnjih vremenskih razmerah se
zemlja ni dovolj napojila, kakšen krat-
kotrajni dež pa potreb po zalogi talne
vlage tudi ne bo nadomestil. Ob sajen-
ju drevnin korenine namakamo po po-
trebi tudi po več ur v vodi, pred sajen-
jem pa jih še pomočimo v zmes ilovi-
ce, kravjaka in vode. Preden sadilno
jamo zagrnemo in naredimo drevesni
kolobar, jo obilno zalijemo, za kar je
priporočljivo uporabiti potočno vodo.
Sadilno mesto zalivamo po potrebi,
vse dokler se korenine prijele, kar se
kaže po svežosti in barvi listov ter
začetkih rasti mladik.
Kakor pri vsakršni nabavi sadnih sa-
dik še posebno pozornost posvetimo
nabavi kakovostnih sadik v pomladan-
skem času. Ne kupujmo sadnih sadik
na raznih razprodajah in priložnostnih
sejmih od prekupčevalcev. Sadno sa-
diko nabavimo izključno v sadni dre-
vesnici, kjer je za vsako sadiko znano
njeno poreklo, pridelava in dodelava
pa sta pod strogo uradno in strokovno
kontrolo v skladu z zakonom o seme-
nih in sadikah. Drevesničar nam v vsa-
kem primeru jamči sortno in zdravst-
veno neoporečno kakovost sadike.
Preden bo sadna sadika zrastla v
odraslo drevo, preteče mnogo let,
zato ne moremo tvegati glede njene
kakovosti, porekla, sortnosti in zdrav-
ja. Sicer pa tudi pri nabavi sadnih sa-
dik velja pregovor, kot za mnogokaj
drugega, da je poceni sadika v bistvu
najdražja.
V OKRASNEM VRTU ob takšni oto-
plitvi, kot je letos sredi svečana, že
pričnemo nekatera zgodnja spomla-
danska opravila!
Za pozebo manj občutljivim krovnim
okrasnim trajnicam, ki smo jih pred
hladnimi vetrovi in golomraznico zava-
rovali z vejami, listjem ali drugimi varo-
vali, zaščito polagoma že pričnemo
odstranjevati, da bi se Litrdile in prila-
godile na razmere brez zaščite.
Do rastne sezone trate nas ne loči
več dosti, zato jo ob odjugi pognojimo
s presejano kompostovko. Kompos-
tovko z nožastimi grabljami vtremo v
travno rušo, poravnamo manjše jami-
ce in talne vdrtine, da bo košnja lažja,
hkrati pa prezračimo vrhnjo plast trav-
ne ruše in izčešemo širokolistne ple-
vele.
Rododendromi, lovorikovci in druge
zimzelene okrasne grmovnice v
takšnih vremenskih razmerah, kot so
letošnje, močno trpe pomanjkanje
vode. Te rastline namreč tudi pozimi
črpajo in izhlapevajo skozi liste mnogo
vode. Če je zemlja povrh še nekoliko
zamrznjena, pa se pomanjkanje vode
poveča za toliko, da se prav v takšnih
razmerah pojavi venenje rastlin pa tudi
odmiranje zaradi suše.
Ko zemlja odmrzne, zimzelene rast-
line, še posebno tiste, ki so izpostavi- j
jene toplemu spomladanskemu son-
cu, izdatno zalijmo s postano vodo
vsaj enkrat tedensko, dokler ne bo iz-
datnejših padavin.
Če si nameravamo sami doma
vzgojiti sadike ligustruma ali kaline za
zasaditev žive meje, sedaj, dokler je
kalina še v fazi zimskega mirovanja,
narežemo enoletne dobro dozorele
poganjke. Razreženrra jih na 15 do 20
cm dolge potaknjence in spravimo v
hladno klet ali zasipnico na prostem.
Konec marca jih potikamo v dobro
vrtno zemljo, kjer se bodo med letom
dobro vkorenicile m razrastle v krepke
sadike.
Za sajenje nekaterih vrst vrtnin v ZE-
LENJAVNEM VRTU si sadike lahko
pridelamo tudi doma. Zadnji čas je, da
se oskrbimo s potrebnimi semeni, ker
pa bo kmalu tudi čas za setev, si pri-
pravimo posodo in zemljo za posevek.
Posoda za pridelovanje sadik je
lahko lesena, glinasta, plastična ali iz
podobnih materialov in poljubne obli-
ke. Globina takšne posode naj bo 10
cm. Na dno nasipljemo 2 cm debelo
plast opečnih kroglic ali drugega dre-
nažnega materiala, nato pa 5 do 7 cm
debelo plast šotnega substrata ali
zmes drobno presejane kompostovke
in dobre vrtne ilovnato-peščene
zemlje. Če so posode že bile v podob-
ni rabi, jih pred ponovnim polnjenjem
temeljito operemo in razkužimo, da se
razne glivične bolezni ne bi prenašale
na nove sejance.
Čas setve v zabojčke za domačo
pridelavo sadik vrtnin je različen in si
ga za vsako vrsto vrtnin pa tudi sorto
izračunanxi. Za izračun upoštevamo
čas kalitve, ali bomo sejance pikirali in
kolikokrat in kdaj nameravamo vrsto
vrtnine saditi v grede na prosto.
Miran Glušič, ing. agr.
tednik ■ Četrtek, 19. februar 1998
15

STROKOVNJAKI ENERGETSKE PISARNE SVETUJEJO
VzdrŽevanje
ogrevalnih naprav
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Temperatura dimnih plinov naj se pri klasičnih kotlih
giblje med 160 in 200 C, pri nizkotemperatumih in kon-
denzaeijskih kotlih pa po priporočilih proizvajalca kotla.
Ponavadi je nekaj stopinj nad temperaturo povratne ogrev-
ne vode.
Za nastavitev gorilnika in
merjenje parametrov potrebuje
serviser ustrezno merilno opre- |
mo. Zato serviserju, ki te opre- i
me nima, ne smemo zaupati
nastavljanja gorilnika.
Iz vsega omenjenega sledi, da
se dajo gorilniki z ustrezno
opremo (analizator dimnih pli-
nov s cirkonijevo merilno son-
do) dobro nastaviti, vendar v
nastavljenem položaju ne osta-
nejo dolgo. Zato je potrebno
redno vsaj enkrat letno prever-
jati sestavo dimnih plinov in po
potrebi gorilnik ponovno nas-
taviti. Poleg prihranka goriva
in zmanjševanja onesnaževanja
okolja je pri analizi kakovosti
zgorevanja mogoče na napravah
odkriti tudi druge nepravilnos-
ti in tako preprečiti nepotrebne
stroške.
Tu je še pomembno poudariti,
da je lažje dosegati optimalno
zgorevanje in doseči druge pa-
rametre in malo porabo goriva
pri gorilnikih novejše izdelave
in modernih tehnoloških
rešitev, ki so opremljeni:
*	z mešalno napravo, ki skrbi
za enakomerno kroženje zraka.
Ta pri manjših zmogljivosti go-
rilnika omogoča, da dosežemo
optimalne zgorevalne vrednos-
ti;
*	z vstopno zračno šobo, ki je
brezstopenjsko nastavljiva,
tako da je pretok in tlak zraka
gorilnika možno nastaviti glede
na tlačne upore v kotlu brez
zmanjšanja sesalnega preseka.
To omogoča doseči pri zgore-
vanju nizke vrednosti dušiko-
vega oksida Nox in ogljikovega
monoksida CO, ki sta okolju
škodljiva;
*	z zračno varčevalno loputo
na tlačnem delu gorilnika, ki se
samodejno zapre pri izklopu
gorilnika ter preprečuje
kroženje zraka skozi kotel in s
tem preprečuje ohlajevanje kot-
la (manjše toplotne izgube,
prihranek goriva).
Pri vsaki opravljeni meritvi
mora serviser napraviti zapis-
nik (merilni protokol), ki ga
shranimo za primerjavo v pri-
hodnji sezoni.
3. Kotli na plinasta goriva
Plin je kot gorivo v zadnjem
času zelo razširjen, vendar se
nekateri iz strahu pred nevar-
nostjo zanj le stežka odločijo.
Za plinske kotle in gorilnike
velja enako pravilo kot za kotle
na trdna in tekoča goriva, to je
redno čiščenje in vzdrževanje.
Redno vzdrževanje in kontro-
la sta garancija za varno in opti-
malno delovanje. Zgorevanje
plina je najčistejše, zato je po-
trebno kotel čistiti po potrebi,
medtem ko je treba gorilnik pri
specialnih kotlih nastavljati
vsaj enkrat v ogrevalni sezoni.
Serviser mora ob pregledu in
nastavitvi gorilnika opraviti
sledeče:
*	kontrolo tesnosti dovoda
plina do gorilnika,
kontrolo tesnosti elektro-
magnetnih ventilov,
zunanje čiščenje gorilnika,
*	preveriti plinski filter,
preveriti zgorevalno glavo,
elektrode in druge elementa in
Hh po potrebi zamenjati.
* opraviti analizo dimnih pli-
nov enako kot pri gorilnikih na
olje.
Po vsakem opravljenem ser-
visnem pregledu mora serviser
napraviti zapisnik, ki ga je po-
trebno shraniti za pregled in
primerjavo v prihodnji kurilni
sezoni.
Pri vzdrževanju pretočnih in
kombiniranih plinskih grelni-
kov moramo paziti na nabiran-
je vodnega kamna na stenah to-
plotnega prenosnika. Intenziv-
no izločanje vodnega kamna se
začne pri temperaturi, višji od
60 C. Da se temu izognemo, naj
bo temperatur tople vode nižja
oziroma je iz higienskih in
zdravstvenih razlogov najpri-
mernejša temperatura sanitarne
vode med 50 in 60 C.
Manjši pretok vode, glasno
pretakanje in šumenje, daljši
čas priprave tople vode so prvi
znaki, da so na površini prenos-
nika oziroma grelnika vode
nastale obloge vodnega kamna.
Vodni kamen slabo prevaja to-
ploto, zato so toplotne izgube
večje, večja pa je tudi poraba
goriva. Obstaja tudi nevarnost,
da grelnik postane netesen. Ko
opazimo znake, ki kažejo na
nastanek vodnega kamna, po-
kličemo serviserja, da bo grel-
nik strokovno očistil.
4. Dimnik in varnostne na-
prave
Dimnik je namenjen odvodu
dimnih plinov iz kotla in vleku
skozi kurišče kotla, zato ga je
potrebno z drugimi dimovodni-
mi napravami redno čistiti. Pri
kurjenju na trdna in tekoča go-
riva je priporočljivo dimnik
čistiti enkrat mesečno, pri pli-
nastih gorivih pa vsaj dvakrat v
kurilni sezoni. Dimnik naj čisti
usposobljeni dimnikar, ki opra-
vi tudi pregled dimnika in opo-
zori na morebitne poškodbe.
Ob prehodu iz kurjenja s
trdnimi ali tekočimi gorivi na
kurjenje s plinastimi gorivi je
dimnik najpogosteje potrebno
sanirati. V takšnih primerih je
najprimernejša sanacija z dim-
niškimi tuljavami iz nerja-
večega jekla ali posebne kera-
mike, ki jih vstavimo v dimnik.
Za boljše toplotne izkoristke
kotla in manjše toplotne izgube
v času mirovanja kotla je pripo-
ročljivo v dimno cev za kotlom
vgraditi termično loputo. Mo-
torne lopute se vgrajujejo pri
tlačnih gorilnikih, pri pre-
točnih grelnikih in atmosfer-
skih gorilnikih pa vgradimo bi-
metalno loputo.
Poleg najpomembnejšega
vzdrževanja kotla, gorilnika in
dimnika moramo v kotlovnici
primerno vzdrževati tudi druge
elemente instalacije. Kontroli-
rati moramo merilne instru-
mente, kot so manometri in ter-
mometri, ter jih po potrebi za-
menjati.
Enkrat letno moramo preiz-
kusiti tudi varnostni ventil na
kotlu in zaprti ekspanzijski po-
sodi (če je vgrajena), ker lahko
med kurilno sezono zablokira
in takšno obratovanje sistema
lahko postane zelo nevarno.
Raztezna posoda je varnostni
element, ki prevzema raztezke
ogrevalne vode zaradi povečane
temperature in tlaka. Za manjše
sisteme in kotle na olje in plin
je razširjena uporaba zaprte
ekspanzijske posode, ki je pove-
zana s povratkom vode ter
polnjena tovarniško s plinom
ali zrakom pod tlakom, ki je
vedno označen na vidnem mes-
tu. Zaprta ekspanzijska posoda
za kotle na trdna goriva je dov-
oljena za kotle do moči 56 kW
in samo za kotle, ki imajo vgra-
jeno termično varovalo.
Sčasoma se elastična gumijas-
ta membrana v posodi postara
in prične puščati vodo iz siste-
ma. Če v času mirovanja in med
obratovanjem kotla tlak v siste-
mu izrazito niha, je to znak, da
je raztezna posoda v okvari. Z
rahlim pritiskom na ventil na
plinskem delu posode lahko
preverimo, ali je membrana po-
pustila. Če iz ventila priteče
voda, je to znak, da je membra-
no potrebno zamenjati. V pri-
meru, da je tlak v raztezni poso-
di nižji od statičnega tlaka v sis-
temu, lahko tlak v posodi
povečamo tako, da jo napolni-
mo preko ventila, ki je podoben
ventili na kolesu, z zračno
tlačilko.
Bojan Grobovšek,
dipUng.str.
PREJELI SMO
Pripomba k članku: Bogat je ta, ki z
energijo učinkovito ravnati zna
v zvezi z člankom "Bogat je ta, ki z energijo učinkovito rav-
nati zna", objavljenim v prejšnji številki Tednika, vam energet-
ski svetovalci iz Energetsko svetovalne pisarne (ESP) Ptuj in
izpostave Ormož pojasnjujemo:
Projekt ENSVET - energetsko svetovanje je projekt, ki ga je
Agencija RS za učinkovito rabo energije zaupala Gadbenemu
inštitutu iz Ljubljane, ki ima v Sloveniji odpnih 29 pisarn, v
katerih energetski svetovalci neodvisno svetujejo občanom;
nekateri nasveti so že bili objavljeni v prejšnjih številkah Ted-
nika. V omenjenem članku je bil uporabljen slogan "Bogat je
ta, ki z energijo učinkovito ravnati zna". Ta slogan ne pripada
ptujskim dimnikarjem, ampak je slogan, ki ga je v promociji
uporabila Agencija za učinkovito rabo energije in projekt EN-
SVET v okviru dolgoročnega dvigovanja zavesti o učinkoviti
rabi energije med Slovenci, krtkoročno pa ponuja obilico prak-
tičnih nasvetov in možnosti dodatnega informiranja o vladnih
programih in možnih ukrepih.
Še enkrat poudarjamo, da energetski svetovalci želimo in mo-
ramo ostati neodvisni energetski svetovalci, občanom na pri-
meren način svetovati, kako z energijo učinkovito ravnati.
Dimnikarji pa lahko s svojim delovanjem na področju
vzdrževanja kurilnih in prezračevalnih naprav k temu pripo-
morejo.
Za energetske svetovalce sestavil:
Ludvik Hriberšek, dipling.
SILVESTER VOGRINEC: ŽIVUENJE PO SMRTI - 3
Obsmrtn0 doUvetjo
Veliki švicarski psiholog CarI Gustav Jung je
1.1944 doživel Infarkt, med katerim je zapustil
svoje telo In taval po onstranstvu, kjer je
doživel izkušnjo blaženosti. Ko so ga več let
zatem med intervjujem za BBC vprašali, ali
verjame v Boga, je rekel: "Jaz ne verjamem,
jaz vem."
V prvem delu feljtona smo se seznanili z znanst-
venimi prizadevanji na področju raziskav feno-
mena NDE oz. izkušnje v neposredni bližini smrti.
V tem sestavku pa si bomo pobliže ogledali opise
NDE.
NDE VČERAJ IN DANES
Obsmrtna doživetja niso produkt 20. stoletja,
temveč so se dogajala skozi človeško zgodovino.
Pa si za začetek oglejmo dve pričevanji NDE, ki
sta 14. stoletij narazen.
Prvo pričevanje: "Srce se mi je ustavilo... Vse je
bilo popolnoma črno... /T/a praznina se je izobli-
kovala v predor in na lepem sem pred sabo zag-
ledal najčudovitejšo luč; to je Luč, z veliko začet-
nico, in je - rečeno zelo grobo - bistvo Boga."
Drugo pričevanje: "Pred štirimi dnevi sem umri
in dva angela sta nne odnesla na nebeške višave.
In bilo mi je, kot da se vzdigujem ne le nad to
bedno zemljo, temveč tudi nad sonce in luno in
oblake in zvezde. Potem sem skozi vhod, ki je bil
svetlejši od dnevne luči, vstopil v prostor, katere-
ga tla so sijala kot zlato in srebro. Luč tamkaj je
bila nepopisna in ne morem vam povedati, kako
neznanska je bila"
Prvo opisano izkušnjo je doživel Tom Sawyer,
delavec iz New Yorka, ki je bil petnajst minut
stisnjen pod težo svojega tovornjaka. Drugo
pričevanje pripada Salviju, svetniku iz 6. stoletja,
ki je po zapiskih Zgodovine Frankov mrtev pre-
ležal noč na parah, nato pa oživel, ker naj bi ga
Bog poslal nazaj, služit cerkvi za škofa.
KLASIČNI VZOREC NDE
Naslednji opisi so strnjen vzorec izkušenj, ki so
ga "odkrili" najuglednjejši raziskovalci pojava
NDE (Moody, Ring, Sabom): "Človek umira in v
trenutku največje telesne stiske zasliši, kako ga
zdravnik razglaša za nnrtvega. Začuti, da je osvo-
bojen fizičnega trpljenja, in preplavi ga občutek
neizmernega miru, blažerx)sti in varnosti. Potem
se nenadoma zave, da je zun^ svojega fizičnega
telesa, toda še vedno v prejšnjem okolju. Če se
nahcya v bolnici, lahko vidi zdravnike, kako se tru-
dijo okrog njegovega zemeljskega telesa.
Nastopi faza gibanja. Opaža, da ima še vedno
'telo', s katerim se lahko giba po novi ravni obsto-
ja. Nato potuje skozi tennen prostor, ki ^ večina
označi za tunel. Na koncu tunela opazi močno,
ohrabrujočo svetlobo. Če pride do nje, se vanjo
potopi in začuti, da ga obdaja brezmejna ljube-
zen. Včasih svetloba prevzame lik 'bilja', ki ga v
nekaterih primerih imenujejo 'angel', v drugih pa
'Jezus' ali 'Bog'.
To fazo spremlja panoramska vizija preteklega
življenja, ki ga posameznik ocenjuje, v neke vrste
'poslednji sodbi', glede na svoja dobra in slaba
dela. Izkušnja se lahko nadaljuje tako, da posa-
meznik vstopi v transcendentalno dinrienzijo
(čudoviti razgledi, krasne palače ipd.) in se sreča
z dušami svojcev ali prijateljev, o katerih včasih
še vedel ni, da so umrli. Le-ti, včasih pa 'bitje svet-
lobe', mu ponudijo izbiro, v večini primerov ^
mu ukažejo, naj se vrne nazaj, 'saj njegova ura še
ni odbila'.
Končno se posameznik ponovno znajde v svo-
jem fizičnem telesu, s katerim se vrne tudi trpljen-
je. Reanimiranec se pogosto jezi na zdravnike,
ker so ga priklicali nazaj v življenje."
Izkušnja NDE močno vpliva na posameznika,
predvsem na njegove etične, vč^ih pa tudi na re-
ligiozne predstave (še posebej pri ateistih). Posa-
mezniki se odločijo dokončati študij, spremeniti
službo (če s prejšnjo niso zadovoljni), lotijo se
mladostniških hobijev, skratka postanejo bolj sa-
nrKDzavestni, življenje pa vzamejo v svoje roke.
Njihova izkušnja NDE pa z leti ne zbledi, temveč
se še okrepi.
IZKUŠNJA INDIJSKE
DEKLICE
Indijska deklica Durdana je bila petnajst minut
klinično mrtva. Kasneje je povedala, da je njena
duša odšla na nebo, kjer so prečudoviti vrtovi in
sadovnjaki ter potoki. Tam je srečala umriega
dedka in prababico. Nato je zaslišala očeta, kako
jo na Zemlji kliče z besedami: 'Vrni se otrok moj,
vrni!' Ko je to povedala dedku, jo je le-ta odpeljal
k Bogu. Boga je doživela kot vseprisotno modro
svetlobo. B^ jo je vprašal, ali se zares želi vrniti.
Ko mu je pritrdila, se je naenkrat znašla spet v
svojem zemeljskem telesu.
Mnogo let k^neje je Durdana postala akadem-
ska slikarka in je narisala to, kar je videla v on-
stranstvu. Njeni pejsaži nebeškega vrta niso imeli
senc, kakršne opažamo v naravi, ker je bil svet, ki
ga je videla, osvetljen s svetlobo, ki je prihajala
"od znotraj". Ko so njene slike predvajali na TV
BBC, se ji je že naslednjega dne javila gospa
Goldsmith, ki je tudi doživela NDE in je videla na-
tančno takšne predele, kot jih je narisala Durda-
na. Kasneje je ^ več ljudi z izkušnjo NDE potrdilo
Durdanine pejsaže.
SVET NESKONČNE
SVETLOBE
v NDE se trditve o "svetu neskončne svetlobe"
in o njegovem obstoju pojavljajo tako trdovratno,
da bi se komaj našel kakšen onstranski popotnik,
ki ga ni videl. Najpogostejše izjave so: "Zavedam
se vsepristone svetlobe. Svetloba je vse okrog
mene, v meni in prenika vse, kar me obdaja in kar
vidim. Opažam duše okrog sebe. Jezikovnih ba-
rier ni. Sporazumevamo se neposredno, po mis-
lih in občutkih."
V teozofski terminologiji je "svet neskončne
svetlobe" znan kot Devahan. Zamišljen je kot kar-
mična /"kar seješ, to boš žel"/ nagrada za dobra
dela, storjena na Zemlji. V njem duše počivajo in
si nabirajo moči za novo zemeljsko Inkamacijo.
Nadaljevanje sledi
MORDA NISTE VEDELI ...
Nov naiin označevanja psov
z letošnjim letom je pričel veljati zakon o registraciji in
identifikaciji psov, ki predvideva, da dobi vsak pes svojo
življenjsko številko. Nosil jo bo tudi na znački, ki bo
imela poslej novo obliko in vsebino. V tujini je v modi
označevanje z mikročipom, ki ga, opremljenega z vsemi
podatki, namestijo živali v podkožje, podatke pa razbere-
jo s posebnim čitalnikom. Ker ima tovrstno označevanje
tudi nekaj slabih točk, so se pri nas odločili za uporabo
značk. Identifikacijska knjižica bo opravljala funkcijo
osebne in zdravstvene izkaznice ter potnega lista hkrati.
Podobna je stari rumeni knjižici, gre pa za dokument, ki
ga Evropska skupnost predpisuje za vse svoje države. V
knjižici je naveden lastnik psa, \7reditelj, številka živali
in vsi "osebni" in zdravstveni podatki o psu.
Predsednik Veterinarske
zbornice Slovenije doc. dr.
sci. Borut Zemljič je napove-
dal, da bo pri izvajanju zako-
na gotovo prišlo do manjših
težav, ker lastniki psov nima-
jo navade obešati svojim živa-
lim okrog vratu značke.
Knjižica in značka bosta fi-
nancirani iz pristojbine, iz-
gubljeno značko pa bo lastnik
moral nadomestiti in plačati.
V prvem letu pričakujejo
okrog 20 do 25 odstotkov iz-
gubljenih značk. Značka je
potiskana le na eni strani,
drugo stran pa lahko lastnik
koristno uporabi tako, da
nanjo vgravira svojo telefon-
sko številko, ime psa in po-
dobno. V primeru, da se pes
izgubi, lahko najditelj takoj
pokliče lastnika. Knjižice in
značke te dni razdeljujejo
med veterinarske postaje po
vsej Sloveniji, lastnikom psov
pa jih bodo največ razdelili
med vsakoletnim cepljenjem
proti steklini.
Pri vsakem obisku veteri-
narja bo lastnik moral pred-
ložiti	identifikacijsko
knjižico, v katero bodo vpiso-
vali vse posege na živali. Od
začetka leta pa je lastnik živali
dolžan vsa legla psov prijaviti
pri pristojni veterinarski pos-
taji. Veterinar bo za mladičke
izdal identifikacijski doku-
ment. Pravilnik seveda ne
razlikuje med rasnimi psi in
mešančki, ampak zajema vse
pse. S tem želijo dobiti kon-
trolo nad populacijo psov v
Sloveniji. Po podatkih veteri-
narjev je bilo v lanskem letu
proti steklini cepljenih okrog
165.000 psov, neuradni statis-
tični podatki pa pravijo, da v
Sloveniji živi okrog 380.000
psov. Vzreditelji seveda svoje
pse lahko registrirajo tudi pri
kinološki zvezi in društvih.
To je njihovo pravica, prijavi-
ti psa pri pristojni veterinar-
ski službi pa je postala njiho-
va dolžnost.
vki
18	četrtek, J 9. februar 1998 - tednir
DRAZENCI / 100 TISOČ RASTLIN ZA ZELENO ZAVESO
Vpliv farme na okolje bo manjši
Farma prašičev Draženci v
okviru KK Ptuj je ena od
osmih večjih tovrstnih farm
v Sloveniji. Letna prireja
znaša 70 tisoč prašičev, stal-
no je torej na farmi 44 do 45
tisoč prašičev, od naj-
manjših do plemenskih svinj
in merjascev.
Kljub osmim farmam in zasebni
prašičereji je v Sloveniji še pre-
cejšnje pomanjkanje svinjskega
mesa, z lastno prirejo pokrivamo
65 do 70 odstotkov potreb, drugo
pa uvažamo. Razvojna strategija
do leta 2 tisoč predvideva ohrani-
tev sedanjih farm in širitev
prašičereje na zasebnih kmetijah,
kar pa je povezano z zahtevno in-
frastrukturo in obvladovanjem
znanja na področju selekcije,
zdravstvenega stanja in ekologije.
Koncentracija prašičereje je v Slo-
veniji dokaj majhna, saj imamo
okoli 700 tisoč prašičev, na Nizo-
zemskem pa kar 23 milijonov. Naš
problem je menda v tem, da na
vasi živijo tudi nekmetje, ki jih
vonj po živalih moti, v Evropski
zvezi pa je tako, da nekmetje pač
živijo v mestih.
Sicer pa, kot je povedal direktor
Farme prašičev Draženci diplomi-
rani inženir Črtomir Solina, se za-
vedajo motečega vpliva farme na
okolje, predvsem na naselje Suha
Veja. Zavod za varstvo pri delu je
po naročilu Kmetijskega kombi-
nata opravil meritve škodljivih
vplivov farme na okolje. Zanimivo
je, da v času meritev niso zaznali
posebne ogroženosti okolice, saj je
poseben smrad občuten le v
določenih vremenskih razmerah,
predvsem zvečer, ko se plini ohla-
dijo in spuščajo. Ljudje menijo, da
je jakost vonja odvisna od posegov
na farmi oziroma v čistilni napra-
vi, vendar ni tako.
Vodstvo kombinata in farme se
je odločilo za ukrepe, ki bodo ven-
darle zmanjšali vpliv farme na
okolico. V ta namen bodo zasadili
okoli 100 tisoč sadik grmičevja in
drevja ter tako ustvarili posebno
plinsko in vizualno zaveso.
Pričakujejo, da bo grmičevje in
drevje rastlo dokaj hitro, saj je tudi
rast drugih rasdin zaradi prisot-
nosti dušika v zraku pospešena.
Prvo fazo ozelenitve načrtujejo že
letos v okolici čistilne naprave, ki
sedaj vizualno štrli iz območja far-
me. V njeni okolici bodo posadili
okoli 8 tisoč dreves in 4 tisoč
grmovnic. Sadike dreves bodo vi-
soke 1,5 do dva metra, zasaditev pa
bo opravilo podjetje, ki ima pri ta-
kem delu izkušnje in dobre rezul-
tate. Posaditev sadik drevja in
grmovnic bo zelo gosta, tako bo
razraščen gozd precej zmanjšal
vpliv vetra, ki neprijetne vonjave
širi po okolici. Od drevesnih sadik
bodo uporabili hrast, gaber, javor,
jesen in duglazijo, najpogostejše
grmovnice pa bodo glog, šipek, be-
zeg in podobno.
J. Bračič
Direktor Farme prašičev
Draženci Črtomir Solina
TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Svetniki o proraiunu
V petek, 13. februarja, so se svetniki
občine Destrnik - Trnovska vas zbrali na
27, redni seji, prvi v letošnjem letu.
Med pobudami omenimo, da je svetnik Korošec
predla^, da bi bilo nujno ugotoviti dejansko stanje
gospodarstva v občini in poskrbeti za njegov razvoj.
Drugi svetniki so se predlogom strinjali, župan pa je
povedal, da bodo to poskušali narediti preko javnih
del.
Svetniki so se največ časa zadržali pri osnutku
proračuna, saj v njem ni zajetih prihodkov krajev-
nih skupnosti, pa je po navodilih ministrstva za fi-
nance ta sredstva potrebno zajeti v občinski pro-
račun. Tako bo občinska uprava do naslednje seje
pripravila nov proračun. Nekateri svetniki so meni-
li, da je to začetek konca krajevnih skupnosti kot
pravnih oseb. Obravnavali so predlog zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni sa-
moupravi in predlog zakona o spremembah in do-
polnitvah zakona o financiranju občin - k obema so
dali negativno mnenje.
Na seji so razpravljali tudi o prošnji občine Du-
plek za začasno uporabo deponije komimalnih od-
padkov in sprejeli sklep, da podpirajo odločitev
ptujskega mestn^ sveta, kar pomeni, da če bodo
prošnjo zavrnili mestni svetniki, je tudi stališče
obcinsk^a sveta občine Destrnik - Trnovska vas
negativno, ali obratno. Ugodili so prošnji OS Destr-
nik - Trnovska vas - Vitomarci za nakup zemljišča
za gradnjo igrišča pri OŠ v Trnovski vasi in na
Destrniku. Obravnavali so tudi pobudo TD Destr-
nik za postavitev razglednega stolpa na Destrniku
in sklenili, da je potrebno pripraviti finančno kon-
strukcijo. Ustanovili so odbor m ureditev obeležij v
občinii sestavljajo ga Branko Sirec, Janez Zampa,
Ivan Lovrenčič, Jože Majerič, Franc Čuček in Boris
Toš.
Ob koncu so določili stimulativni del plače za
župana in tajnika občine ter potrdili prioritetno lis-
to za infrastrukturo za letošnje leto - na prvo mesto
so uvrstili drugo faa) vodovoda Vitomarci.
Zmago Šalamun
I SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NEIPOMEMBNIH PNI
vRes v Bvropo?
v vsesplošnem govoričenju o
Evropi se včasih zazdi, kot da v re-
snici sploh ne vemo, kaj je to. Med-
tem ko nas "Evropa" opozarja, da
smo preveč zaprti za pritok tujega
kapitala in preveč nedostopni za
odpiranje (različnih) predstav-
ništev tujih bank v Sloveniji, se
znotraj Slovenije prepiramo, katera
(slovenska) regionalna banka je
prava, katera "sovražnica" posa-
meznih slovenskih interesov. Ko se
v Evropi in po svetu banke izrazito
združujejo, pri nas že sicer redke
bančne združbe problematiziramo
in zahtevamo njihovo razdruževan-
je. Ob tem je še posebej pomemb-
no in nerazumljivo, daje na čelu gi-
banja za "regionalizacijo"
bančništva ravno minister za ev-
ropske zadeve pri slovenski vladi
Igor Bavčar.
KAJ HOČE
BAVČAR?
Pred nekaj dnevi se je v sloven-
ski javnosti pojavilo pismo (s prvo-
podpisanim Igorjem Bavčarjem, di-
plomiranim politologom in sociolo-
gom, sicer pa aktualnim ministrom
za evropske zadeve, ter s podpisi
skupine javnih delavcev,
predvsem kulturnikov), v katerem
od slovenske vlade zahtevajo, da v
Novi Gorici ustanovi samostojno
banko, ki bo za razliko od sedanje
banke v navezi z Novo kreditno
banko v Mariboru nekako "avten-
tično" poskrbela za interese tega
dela Primorske, obmejnega
območja in za ohranjanje sloven-
skih interesov. Nekaj dni pozneje
se je v kampanjo vključil tudi pod-
predsednik Slovenske akademije
znanosti in umetnosti, primorski
rojak, ki je prav tako "samostojno"
novogoriško banko prikazal malo-
dane kot vprašanje nacionalnega
obstoja ali propada.
V najnovejši bitki za "našo ban-
ko" je pravzaprav posebna značil-
nost, da se zanjo bolj kot gospo-
darstvo bojujejo kulturniki in
državni uradniki. Predvsem minis-
ter Bavčar bi moral pojasniti,
kakšni so odnosi znotraj vlade, da
se mora prek javnih izjav "pogovar-
jati" z vlado in zahtevati ustanovitev
"samostojne" goriške banke. Pri pi-
sanju takšnih javnih zahtev bi vsaj
od "delujočega" ministra slovenske
vlade lahko pričakovali, da bo ne-
koliko podrobneje in z večjim
upoštevanjem evropske realnosti
utemeljil, zakaj Primorska potrebu-
je predvsem "svojo" banko, da bo
vlado spomnila na njeno morebit-
no nedoslednost, ko je po zlomu
nekdanje Ljubljanske banke na ve-
liko botrovala regionalizaciji
bančništva na Slovenskem. Tako
pa vse skupaj izgleda, da v "koali-
ciji" z umetniki poskuša zgolj poce-
ni nabirati politične točke pri svojih
(ožjih) rojakih na Primorskem. Kaj
čaka slovensko vlado (in njeno
enotno politiko), če bodo hoteli biti
njeni ministri pri neprijetnih "evrop-
skih" nalogah všečni predvsem
svojim volilnim območjem?
KAJ BO REKLA
VLADA
Seveda bo predvsem zanimivo,
kako se bo na najnovejši izziv
odzvala slovenska vlada. Ali bo po-
pulistično (tako kot Bavčar) tudi
ona popustila pred zahtevo "kultur-
nikov" in svojega ministra? Ali pa
bo morda ta najnovejši pritisk izko-
ristila za jasno projekcijo svojega
"pogleda" na organizacijo in razvoj
bančništva v Sloveniji. Ko postavl-
jamo to vprašanje, seveda ne mis-
limo, da bi moralo biti stališče vla-
de vnaprej negativno do zahteve v
zvezi z novogoriško banko. Vendar
pa bi to pomenilo, da bi morala vla-
da nasploh pojasniti, kaj v resnici
misli o evropskih zahtevah v zvezi
z večjim vplivom tujih bank v Slo-
veniji in kaj misli o potezah Banke
Slovenije, ki je vzpostavila navezo
mariborske in goriške banke. Vse-
kakor je najslabše sedanje stanje,
ko vsi mislijo, da delujejo "na liniji"
Evrope, čeprav so si njihova dejan-
ja in zahteve diametralno nasprot-
ne.
Na poti v Evropo in svet ostaja
Slovenija prevečkrat nedorečena.
V javnosti še vedno odmevajo ne-
gativne ocene Mednarodnega de-
narnega sklada v zvezi s Slovenijo
in njenim izvajanjem "tranzicijskih"
nalog v gospodarstvu in
bančništvu. Mednarodni denarni
sklad - po vrsti pozitivnih ocen tais-
tih gibanj s strani najkompetent-
nejših naših politikov in voditeljev -
misli, da Slovenija po nepotreb-
nem (in škodljivo) zaostaja na tistih
gospodarskih področjih, ki pome-
nijo najprepričljivejši dokaz
vključevanja v "pravo" kapitalis-
tično gospodarstvo.
Pričakovati bi bilo, da bo vlada
poskušala analitično odgovoriti na
ocene Mednarodnega denarnega
sklada (in jih morda tudi spodbija-
ti). Namesto tega se je razvnela de-
bata o tem, koga pri nas s takšnimi
stališči "podpira" Mednarodni de-
narni sklad in koga ne. Zagotovo ni
dobro, če ne znamo sami doma
razjasniti, kaj je v našem interesu in
v podporo naši (zavestni?)
odločitvi za vključevanje v sodob-
ne evropske in svetne tokove. Za-
kaj moramo čakati, da se tuje
združbe vključujejo v razčiščevan-
je naših nesporazumov, zablod in
nedoslednosti?
ODLOČNOST
ALI SERVILNOST
Kot da nam primanjkuje notranje
moči in samozavesti, da bi lastne
dileme razjasnjevali predvsem
sami. Pa tudi kot da nimamo vselej
pravih odgovorov na izzive in
očitke, ki prihajajo na naš račun iz
Evrope ali sveta. Ustvarjanje
občutka nekakšne naše neboglje-
nosti in izgubljenosti v aktualnem
svetu nam lahko kratkoročno in
dolgoročno samo škodi. Na očitke
in vprašanja iz tujine bi morali imeti
odločno več odgovorov in manj
servilnosti pri sprejemanju posa-
meznih njihovih ocen. Najnovejši
primer premalo "samozavestne"
drže je zagotovo tudi vse tisto, kar
se zdaj plete v zvezi z ameriško ak-
cijo proti Iraku. Slovenija bi morala
biti kot nestalna članica Varnostne-
ga sveta, ki v tem pomembnem or-
ganu ne zastopa samo same sebe,
ampak povsem določeno (po-
membno) geografsko območje Ev-
rope in sveta, "tajno" in predvsem
tudi javno veliko bolj zaznavna in
aktivna. Takšna, da bi njeno vlogo,
njeno mnenje zares vsi respektirali.
Zdaj pa vidimo, da številne diplo-
matske akcije - predvsem tudi s
strani ZDA - briskirajo (ali podcen-
jujejo) Slovenijo. Ameriška državna
sekretarka kroži po svetu in Evropi,
vendar pri tem dosledno "izpušča"
Slovenijo. Slovenija, ki se še vedno
ni povsem ločila od gibanja
neuvrščenih, bi nedvomno lahko
tudi prek tega gibanja poskušala
vplivati za čim bolj "normalen" in
miroljuben razplet najnovejše
iraške krize, vendar o morebitnih
takšnih akcijah (vsaj javno) ni ne
duha ne sluha. Prav neverjetno je,
kako radi se sami - tako pri bankah
kot pri 'Visoki diplomaciji" - obsoje-
no na majhnost in kompleks, ki je v
zvezi s tem povezan.
Jak Koprive
Pogajanja za nom aneks
PLAČE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV ŠE NE DOSEGAJO SODNIŠKIH # SCENARIJ
"PRETEČE STAVKE" IZDELAN DO 10. MARCA
Od tritedenske zdravniške stav-
ke v letu 19% bosta kmalu minili
dve leti. Kot je v petek ptujsko-
ormoškim zdravnikom in zoboz-
dravnikom, ki so se zbrali na stro-
kovnem in delovnem srečanju
Zdravniškega društva Ptuj-
Ormož, povedal dr. Konrad
Kuštrin, predsednik sindikata
zdravnikov in zobozdravnikov
Slovenije Fides, se zahteve oziro-
ma dosežen sporazum z vlado izle-
ta 1996 še ni v celoti uresničil.
Doslej so dosegli dve tretjini tiste-
ga, za kar so se takrat sporazumeli
in tudi podpisali. Če bi dogovorom
sledila dejanja, bi januarja letos
zdravniške plače bile že takšne,
kot jih imajo sodniki.
"Del zahtev, ki se nanašajo na
dvig plač v letu 1996, je bil ure-
sničen skozi aneks h kolektivni
pogodbi. Drugi del, ki bi moral
biti realiziran skozi zakon o zdrav-
nikih že v letu 1996 in skozi posto-
pen dvig plač tudi v letu 1997, kar
bi v začetku letošnjeg leta prineslo
višina plač, kot jih imajo sodniki,
pa ni bil realiziran. Ker vemo, da^
do drugega in tretjega branja zako-
na v državnem zboru in tudi do
obravnave v državnem svetu ne bo
prišlo čez noč, smo že oktobra lani
predlagali nov aneks h kolektivni
pogodbi, po katerem bi se plače
povečale za približno 50 odstotkov
tistega, kar nam je vlada še dolžna.
O njem se trenutno pogajamo z
ministrstvom za zdravstvo. Do se-
daj in tudi v bodoče, do druge
obletnice stavke, bomo poskusili
vse, da se stavki izognemo. Vendar
je treba razumeti, da smo sindikat,
in da ko izčrpamo vse druge
možnosti, se moramo poslužiti
sindikalnega boja. Razpoloženje
med zdravniki je takšno, da me nič
ne skrbi, ali bi bilo mogoče stavko
izpeljati ali ne," je o dosedanjem
uresničevanju zahtev iz zdrav-
niške stavke v letu 1996 povedal
predsednik Fidesa dr. Konrad
Kuštrin. Letos naj bi bil končno
sprejet tudi zakon o zdravnikih, ja-
nuarja 1999 pa naj bi se zdravniške
plače izenačile s sodniškimi.
V Fidesu si tudi prizadevajo, da
bi bile zdravniške plače urejene
tako, kot so drugje po svetu, s ko-
lektivno pogodbo, ker je to bolj
praktično in tudi bolj demokra-
tično. Ker pa je v Sloveniji tako, da
se vlada kot delodajalec ne zna po-
gajati z delojemalci, zaposlenimi,
sili v zakonske rešitve. Zdravniški
sindikat je f« prepričanju dr.
Kuštrina sindikat, ki je doslej za
svoje člane naredil največ, več kot
katerikoli drugi. Dosežena je bila
poklicna kolektivna pogodba za
zdravnike, ki je edina poklicna po-
godba poleg novinarske, doseženi
so bili bistveni premiki na po-
dročju plačilne politike, s kolek-
tivno pogodbo je bilo izborjenih
tudi veliko drugih pravic, bodisi
na področju dopustov, nadomestil
in drugega. Posamezni sindikalni
zaupniki pa bijejo boj za ohranitev
pravic posameznih zdravnikov v
posameznih zavodih. Zdravniki se
zavedajo, da bi brez Fidesa "tenko
piskali". Po izjavi dr. Kuštrina je
kršitev zdravniške kolektivne po-
godbe več, kot jih zaznavajo.
Zdravniki so preveč zaupljivi ljud-
je, pogosto za razliko od ne tako
izobraženih ljudi podpišejo marsi-
kaj, česar ne bi smeli. Pravnik Fi-
desa Dušan Zupane, ki je v petek
tudi spremljal dr. Kuštrina v Ptu-
ju, je povedal, da se pri svojem
delu najpogosteje srečuje s kršitva-
mi delovnopravnih razmerij, ki jih
povzročajo vodstva posameznih
zavodov. Gre za kršitve v neu-
poštevanju pravic posameznikov.
Kot primer je še posebej navedel
pogodbe o specializaciji, ki lahko
zdravnikom, ki jih dobro ne pre-
berejo, povzročijo neljube težave.
Do 10. marca bo sindikat Fidesa
izdal informacijo o dosedanjem
uresničevanju zahtev iz zdrav-
niške stavke v letu 1996 in kaj jih
še čaka. Predsedstvo Fidesa bo do
tega datuma pripravilo tudi scena-
rij stavke, ki bi jo izvedli do maja,
če se bo vlada skušala izogniti ure-
sničevanju sprejetega sporazuma.
Ker pa so odgovorni pripravljeni
na pogovore, po Kuštrinovih bese-
dah do stavke verjetno ne bo
prišlo. S predsednikom vlade dr.
Janezom Drnovškom se bodo
srečali že ta teden.
Ptujski pogovor predsednika
sindikata zdravnikov in zoboz-
dravnikov Fides je pokazal, da je
bil več kot dobrodošel, saj je
večina že pozabila, za kaj je, razen
za boljše ^lače, šlo v zdravniški
stavki v letu 1996.
MG
PTUJ / ZL IN BORCI O DEKLARACIJI O SPRAVI
čeprav je bilo na trenutke občutiti polemične tone v raz-
pravi o delovnem gradivu deklaracije ZL o narodni spravi,
o kateri sta v ponedeljek na skupni seji razpravljali pred-
sedstvi Območne organizacije ZLSD Ptuj in Območnega
združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj, so bili vsi
enotnega mnenja, da je vendarle potrebno nekaj narediti
glede preteklosti (čeprav s tem že krepko zamujamo in
gre v tem trenutku za čisto politične igrice), da se bomo
lahko pričeli ustvarjalno pogovarjati glede prihodnosti.
Po uvodnih besedah obeh pred-
sednikov, Anke Ostrman iz
Zdnižene liste in Iva Raua iz
Območnega združenja borcev in
udeležencev NOB, se je razvila
kritična razprava.
Večina razpravljavcev je ugot-
avljala, da imajo premalo infor-
macij za kvalitetno razpravo o
delovnem gradivu deMaracije
ZL o narodni spravi, da je to, kar
so slišali iz medijev, premalo; za-
merijo pa tudi predsedniku Bo-
rutu Pahorju, da jo je pisal brez
članstva, ki pa je po prepričanju
Miloša Pavlica, podpredsednika
ZLSD, v nasprotnem primeru ne
bi imeli. Z njim pa je ZL vendar-
le dobila vstopnico za pogajanja v
državnem zboru o preteklosti, ki
v tem trenutku jemlje kompe-
tentnost vsem strankinim pro-
gramskim nalogam. Trenutno je
v državnem zboru pet dokumen-
tov o narodni spravi, na koncu bo
oblikovan eden, ki bo v bistvu
kompromis vseh petih oziroma
vsega tega, kar zgodovina in poli-
tika govorita o preteklosti. Tako
člani ZL kot borci so na pone-
deljkovem sestanku ugotavljali,
da dokument ZL ni t^, kot bi
moral biti, vendarle predstavlja
osnovo za pogajanja, s tem da ga
je potrebno na nekaterih mestih
spremeniti oziroma dopolniti.
Jasno je potrebno ločiti kolabora-
cijo od antifašizma, posebej zapi-
sati, da je dolžnost države
vzdrževanje partizanskih grobov,
spomenikov in grobišč, jasno je
potrebno ločiti obdobje 1941-45
(ko je šlo za državnost) od obdob-
ja po vojni (ko je šlo za oblast), in
če so bile nepravilnosti, morajo
te dobiti konkretno im^ ne sme
pa se zaradi njih jemati legitim-
nosti sistemu. Na odgovornost
naj se pokličejo tisti, ki so jih
počenjali. Zato pavšalna ocena o
tem, da so komtmisti krivi za
medvojne in povojne poboje, ne
more vzdržati.
MG
tednik ■ Četrtek, 19. februar 1998
19
mteppiifiiju
PTUJ / SE RAZMERE V DELTI RAZPLETAJ02
Direktoriea Gaiserieva ponudila otktoo
po neuspešnem potovanju v Novo mesto so se v ponedeljek, 9.
februarja, predstavnice stavkajočih pogovarjale s ptujskim
Županom Miroslavom Lueijem, popoldne pa v Delti z najodgo-
vornejšimi iz Ptuja, Novega mesta in predstavniki Zveze svobod-
nih sindikatov na čelu z Dušanom Semoličem. Žal so se tudi ti
pogovori končali neuspešno, saj je predsednik uprave Laboda
Andrej Kirm zavrnil najpomembnejšo zahtevo delavk - odstavi-
tev direktorice Cvetke Gaiser. Kot je dejal, ji po strokovni plati
nima kaj očitati, prav tako nima drugega direktorja, o odstavitvi
pa da odloča nadzorni svet, ki naj bi se v kratkem sestal.
Direktorica Cvetke Gaiser je
stavkajočim ponudila izplačilo
15.000 tolarjev lanskoletnega re-
gresa do 27. februarja in pri-
bližanje plač kolektivni pogod-
bi. Stavkajoče na to niso pristale
in so še naprej zahtevale odstop
direktorice.
Na tiskovni konferenci v to-
rek, 10. februarja, ki jo je sklica-
la Zveza svobodnih sindikatov,
so stavkajoče delavke med dru-
gim povedale, da zahtevajo od-
stop direktorice zato, ker ne
zaupajo, da bo uresničila
obljubljeno. V petih letih svoje-
ga direktorjevanja je namreč
delavkam večkrat kaj obljubila,
vendar tega ni uresničila. Očita-
le pa so ji tudi nekorekten in
poniževalen odnos do zaposle-
nih ter kršenje temeljnih pravic
delavcev. Zahtevale pa so tudi
intervencijo ministrstva za delo,
varuha človekovih pravic ter
pregled davčne inšpekcije.
Sedmi dan stavke, v sredo, 11.
februarja, je stavkalo 170 šivilj,
tiste, ki so delale pa so pričele že
ob 4. uri zjutraj. Na to so se stav-
kajoče odzvale s tem, da so
začasno zaprle avtomobilski
vhod v tovarno, a so vozila ka-
sneje umaknile. Tovarno je obi-
skal tudi delovni inšpektor.
Zveza svobodnih sindikatov pa
je še enkrat pozvala na pomoč
ministra Ropa na Ministrstvu
za socialne zadeve.
V četrtek, 12. februarja, osmi
dan, je stavkalo 173 delavk. Poz-
no popoldan so se v ptujski
Mestni hiši končala pogajanja,
na katerih so direktor Laboda
Andrej Kirm, direktorica Delte
Cvetka Gaiser in sekretar Zveze
svobodnih sindikatov Ptuj pod-
pisali dva predloga, ki naj bi ju
naslednje jutro obravnavale
stavkajoče šivilje. V prvem
predlogu je bilo predvideno, da
naj bi skupina, ki šiva, delo na-
daljevala, uprava podjetja pa naj
bi si prizadevala za ohranitev
delovnih mest za vse zaposlene.
Drugi predlog je predvideval,
da naj bi Cvetka Gaiser ostala
direktorica podjetja in v tem
primeru naj bi bila zavezana, da
bo do konca februarja izplačan
lanskoletni regres v višini
15.000 tolarjev, enoto enostav-
nega dela pa naj bi do avgusta
povišala na 45.000 tolarjev.
Stavkajoče naj bi v tem primeru
prejele za 6 dni stavke normalno
plačilo, za 2 dni pa bi jim pisali
dopust. Zapisali so tudi, da naj
bi bili odnosi med vodstvom in
šiviljami podslej normalni ter
da vodstvo ne bo delalo razlik
med stavkajočimi in nestavka-
jočimi.
Stavkajoče šivilje so naslednji
dan, v petek, 13. februarja, takoj
ob 6. uri o predlogih pogajalske
skupine razpravljale in jih
zavrnile, saj niso vsebovali ta-
kojšnjega odstopa direktorice,
ki je ostala glavna zahteva 173
stavkajočih šivilj. V izjavi za
javnost je stavkovni odbor zapi-
sal, da odslej ne more več
jamčiti za potek stavke in da ne
prevzema odgovornosti za na-
daljnja dogajanja, direktorica pa
je za Radio Ptuj izjavila, da ne
namerava odstopiti in da bo na-
daljnje dogajanje potekalo v
skladu z zakonskimi možnost-
mi. Isti dan smo od predstavni-
kov sindikata izvedeli, da se je
okoli 200 zaposlenih v ptujski
Delti odločilo za individualne
tožbe proti podjetju zaradi neiz-
plačevanja plač po kolektivni
pogodbi.
ZAPORA IN
FIZIČNI
OBRAČUNI
v začetku tega tedna pa so se
razmere v ptujski Delti pričele
še bolj zaostrovati. Ker tudi po
desetih dneh stavkajoče delavke
niso dosegle svojih zahtev, so v
ponedeljek, 16. februarja, zju-
traj okoli četrte ure fizično
zaprle vhod v prostore tovarne
in tako direktorici z okoli 100
delavkami, od katerih je tretjina
iz režije in ki so želele na delo,
preprečile dostop do delovnega
mesta. Kljub prepričevanju niso
dosegli nobenega dogovora.
Stavkajoče delavke so zahtevale
odstop, napetost je naraščala.
Okoli osme ure je direktorica
Cvetka Gaiser s svojo skupino
delavk kraj zapustila, njihov od-
vetnik Branko Resnik pa je po-
vedal, da bodo zaradi fizičnega
zaprtja in onemogočanja priho-
da na delovno mesto poleg dis-
ciplinske uveljavljali tudi
odškodninsko odgovornost za-
radi izpadlega dohodka in mo-
tenja posesti. Stavkajoče delav-
ke pa so z zaporo vztrajale še na-
prej. Nekaj po deveti uri se je
sestal stavkovni odbor in po-
novno ugotovil, da zahteve de-
lavk niso realizirane in zato ne-
kaj po dvanajsti uri že znane
zahteve v pisni obliki ponovno
naslovil na vse prizadete v Ptuju
in Novem mestu.
Nekaj po petnajsti uri se je po
pričevanju stavkajočih delavk
vrnila direktorica Gaiserjeva z
odvetnikom Resnikom in sku-
pino 20 uniformiranih varnost-
nikov. Delavke pri glavnem
vhodu jih niso pustile vstopiti
in med prerivanjem in posku-
som rezanja žice naj bi eden s
škarjami za rezanje žice udaril
stavkajočo delavko v glavo, za-
radi česar so jo odpeljali v bol-
nišnico. Direktorica je s
pomočjo varnostnikov skupaj z
odvetnikom prišla skozi prere-
zano žično ograjo ob strani. Ko
so se približali upravni zgradbi,
jih je tam dočakalo okoli 13
stavkajočih delavk. Ker jih niso
pustile v upravo, je spet prišlo
do prerivanja in tudi do fizičnih
obračunov. Tako so z reševal-
nim vozilom odpeljali še tri de-
lavke - po pričevanju stavka-
jočih eno z zvinom roke in dve
zaradi živčnega zloma.
Zatem so iz tovarne pričeli vo-
ziti gotove izdelke, bale blaga,
sukanca in krojev in jih naložili
na tovornjak madžarske regi-
stracije. Medtem je prišlo še do
enega iozgreda, ko naj bi poli-
cisti zadnji trenutek zadržali de-
lavca iz skladišča, ki je hotel
stavkajoče delavke napasti z
nožem.
O vse težjih razmerah v ptuj-
ski Delti so v torek ob trinajstih
razpravljali tudi na razširjeni
konferenci Območne organiza-
cije sindikata SKEI Ptuj. V izja-
vi za javnost so vsem prizadetim
oziroma sodelujočim poslali
apel, da skrajno resno pristopijo
k razumnim rešitvam krizne si-
tuacije. Ob tem najostreje obso-
jajo ponedeljkovo fizično obrav-
navanje in nasilniško obnašanje
nad stavkajočimi delavkami. Če
bi se fizični napadi nadaljevali,
so ponudili pomoč tudi s
fizičnim varovanjem stavka-
jočih delavk. Vse zahteve stav-
kajočih so odločno podprli ter
jih pozvali, da še naprej vztraja-
jo, direktorico Cvetko Gaiser pa
so pozvali, da v imenu 337
ogroženih delovnih mest odsto-
pi.
Ker po ponedeljkovem popol-
danskem incidentu niso bile
uresničene stavkovne zahteve,
so v ponedeljek po 18.uri fizično
zaporo odpravile, vendar so že
naslednje torkovo jutro ob šes-
tih stavko nadaljevale.
Kot je povedal Boris Frajnko-
vič, sekretar območnega odbora
Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije Ptuj, je okoli 15 var-
nostnikov stavkajočim pre-
prečilo vstop v jedilnico, kjer so
stavkale tudi minulih 10 dni,
zato so s stavko nadaljevale zu-
naj. Po dveh urah pa so kljub
varnostnikom na silo vstopile v
jedilnico in stavko mirno nadal-
jevale. Po izjavah stavkajočih
naj bi direktorica Gaiserjeva po-
govor z njimi zavračala, češ da
nima časa.
Nekaj po poldnevu je pred-
stavnik lastnikov, odvetnik
Branko Resnik, predlagal, da se
sestanejo pri županu mestne
občine Miroslavu Luciju na po-
novnih pogajanjih skupaj z
glavnim direktorjem večinskega
lastnika Delte Andrejem Kir-
nom iz novomeškega Laboda.
Na teh pogajanjih je direktorica
Cvetka Gaiser vendarle ponudi-
la svoj odstop. Sprejeti naj bi ga
bil pripravljen tudi Kirn, ven-
dar je odločitev o tem prestavil
na ponedeljek, 23. februarja, ko
naj bi se sestal s pomočnikom
Vodopivcem.
Delavke stavko še nadaljujejo
do popolne uresničitve svojih
zahtev. Postavile so tudi stav-
kovno stražo, saj ne dovolijo, da
bi še kdo iz Delte karkoli odpel-
jal. Na potezi - kot kaže, tokrat
zares odločilni - je tako spet
Novo mesto.
M.Ozmec
Delavke sonemočno opazovale odvažanje blaga tujega partnerja.	Foto: M. Ozmec
V uredništvo Tednika smo
prejeli pismo delavk Delte,
ki ne stavkajo, naslovnlje-
no na sekretaija
območnega sindikata ZSSS
Borisa Frajnkoviča, v kate-
rem mu te očitajo, da ima
razumevanje in posluh
samo za stavkajoče delav-
ke, za njih pa ne. Stavka-
joče pa so svoje pismo nas-
lovile na urad predsednika
države in v njem sporočajo,
kakšno nasilje seje dogaja-
lo nad njimi v ponedeljek,
16. febniaija.
PTUJ / FINALE 4. KNJIŽNEGA KVIZA
ZmugovaUi x Ofgice
in iz IGdriieveaa
v studiu radia Ptuj smo pred tednom dni gos-
tile šest ekip osnovnošolcev, ki so se uvrstili v
finale letošnjega že 4. medobčinskega
knjižnega kviza pod naslovom Kaj pa zdravje.
Tudi letos so ga uspešno organizirali
knjižničaiji iz mladinskega oddelka knji-
žnice Ivana Potrča, tekmovalo je 29 ekip.
Knižni kviz je bil v pr\'i vrsti poučen in zaba-
ven za mlade tekmovalce, ki so si že nekaj mese-
cev prej nabirali znanje. Liljana Klemenčič in
Melita Zmazek sta pripravili številna vprašanja,
nekatera med njimi so bila precej zahtevna, am-
pak znanje in še kanček sreče je na koncu dalo
dober rezultat. V studiu je bil s tekmovalci naš
radijski voditelj Vlado Kajzovar, ki je lahko v
dveh urah spoznal, toliko je trajal radijski del
knjižnega kviza, da so se tekmovalci dobro pri-
pravili na in kar obakrat so bila potrebna dodat-
na vprašanja. V ekipah razredne stopnje so v fi-
nalu tekmovali učenci OŠ Mladika, OŠ Olge
Meglič in OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc -
zmagala je Olga Meglič, na predmetni stopnji pa
tekmovalci iz OŠ Kidričevo, Olge Meglič in
Juršinci - zmagali so Kidričani. Posebno pohva-
lo zaslužijo mentorji ekip, ki so mlade tekmova-
lec dobro pripravili na kviz, izkazali pa so se
tudi sponzorji kviza, v prvi vrsti Nova KBM,
podružnica Ptuj.
T. Mohorko
VIDEM PRI PTUJU, CIRKOVCE / TEKMOVANJE
MLADIH RAČUNALNIKARJEV
Haiboljši na državno tekmovanje
Osnovni šoli Videm in Cirkovce sta bili nekaj dni pred pričet-
kom zimskih počitnic gostiteljici drugega tekmovanja mladih
računalnikarjev. Tokrat so se ti pomerili v oblikovanju besedil s
programom Word. V tekmovanje se vključuje 17 slovenskih re-
gij in le najboljši iz vsake regije se bodo udeležili državnega tek-
movanja v Ljubljani.
Računalniško tekmovanje za
osnovnošolce ima dve veji: obli-
kovanje besedil in grafično
računalništvo, po vsakem pre-
verjanju pa se zmagovalci uvr-
stijo na državno tekmovanje. V
Vidmu pri Ptuju so najprej tek-
movali v Wordu učenci iz OŠ:
Lenart, Olga Meglič, Dornava,
Destrnik, Juršinci, Ormož, Mla-
dika, Breg, Tomaž pri Ormožu,
Sv. Trojica pri Lenartu in Vi-
dem, po počitnicah pa naj bi se
tudi v Vidmu pomerili še tek-
movalci v preverjanju gra-
fičnega oblikovanja s progra-
mom Corell. Na OŠ Cirkovce so
poleg domačega računalnikarja
tekmovali še učenci iz OŠ:
Ljudski vrt. Grajena, Cirkovce,
Poljčane, Starše, Črešnjevec,
Laporje, Velika Nedelja in
Majšperk. V Cirkovcah je 1.
mesto ostalo kar doma, v Vidmu
pa je odšlo v Ormož.
TM
20
četrtek, J 9. februar 1998 - tednir
ma MAšiH ntAjBi
aRKULANE / PROJEKT Z JAVNIMI DELI V HALOZAH
Še eno od prihinosH
€ehvitega navota Haloz
s programom izvajanja javnih del in izobraževanjem brezpo-
selnih oseb na območju haloških občin (projekt nosi naslov
Informacijski sistem podjetništva in turizma na območju Ha-
loz) bi naredili še en pomemben korak v razvoju podjetništva
in turizma na teb območjih. Projekt je Lokalna raz\ojna agen-
cija (LRA) Halo iz Pristave pri Cirkulanah v sodelovanju z
mnogimi partnerji (eden teb je Republiški zavod za zaposlo-
vanje) pripravljala približno dve leti, pogodbe s haloškimi
občinami Zavrč, Gorišnica, Videm in Majšeprk so že podpisa-
ne, javni delavci naj bi pričeli izobraževanje v marcu. V Halo-
zah bi preko javnih del dobilo delo 15 do sedaj brezposelnih
občanov, ti pa naj bi predvidoma delali v šestih informacijskih
pisarnah podjetništva in turizma, v prvi fazi pa bi program te-
kel šest mesecev.
Jernej Gole, direktor LRA
Halo in koordinator projekta, je
o pripravi projektne naloge in o
pomenu javnih del med drugim
povedal: »Postavitev informa-
cijskega sistema podjetništva in
turizma na območju haloških
občin s pomočjo izvajanja pro-
grama javnih del le eden od po-
skusov sistematičnega povezo-
vanja gospodarskih subjektov,
ki danes delujejo ločeno, nepo-
vezano, predvsem pa neučinko-
vito. Projekt zajema štiri lokal-
ne skupnosti. Ni nastajal samo
pri nas, v naši agenciji, ampak
smo zraven imeli več partner-
jev. V prvi vrsti je to Republiški
zavod za zaposlovanje, enota na
Ptuju, predstavniki štirih
občini in sodelavci našega tima
Halo. Projekt je nastajal dve
leti, intenzivneje pa zadnjih šest
mesecev, ko smo iskali možnos-
ti izvedbe. Občinski sveti po
občinah so naš predlog sprejeli,
potekajo še zadnja usklajevanja
in prilagajanja, potem bomo
imeli vse pripravljeno, da javna
dela lahko začnejo teči.«
In kaj Halozam prinaša pro-
gram javnih del? Program jav-
nih del je novost na haloškem
območju, pravi Gole, tem kra-
jem pa ponuja možnost zaposlo-
vanja. Nekaj ljudi bi lahko za-
poslili na področju turizma, ti
bi potem spodbujali razvoj tu-
ristične ponudbe in na drugi
strani podjetništva v Halozah.
Vsaka do slovenskih lokalnih
skupnosti lahko kandidira na
sredstva, ki jih razpiše mi-
nistrstvo za delo, potreben je
samo dober program, del sred-
stev pa mora zagotoviti tudi lo-
kalna skupnost, v tem primeru
občina. Delež občine je 20 od-
stotkov za vsakega javnega de-
lavca, zagotoviti mora primeren
prostor za delo in kriti material-
ne stroške, s 50 odstotki sred-
stev pa računalniško opremiti
tudi informacijsko pisarno.
Med informacijskimi pisarnami
bo narejena računalniška pove-
zava s centrom, ki bo najverjet-
neje na sedežu agencije v Prista-
vi pri Cirkulanah.
Posebno področje )e izo-
braževanje in usposabljanje jav-
nih delavcev, za kar poskrbi za-
vod za zaposlovanje, ki tudi iz-
bira javne delavce in jim daje
nove možnost zaposlovanja na
svojem območju. V haloških
občinah bodo v že omenjenem
programu javni delavci vezani
na intelektualna dela, za to bo
potrebna peta in višja stopnja
izobrazbe, delali bodo v infor-
macijskih pisarnah (predvidene
so v Gorišnici, Podlehniku,
Vidmu, Leskovcu, Majšperku,
Žetalah in Zavrču), kajti vsaka
od teh občin že ima svoje pro-
grame javnih del, kjer pa so jav-
ni delavci razporejeni bolj za
fizična dela v komunalni infra-
strukturi. Jernej Gole o progra-
mu javnih del še povedal: »Jav-
na dela bodo najprej potekala
šest mesecev, potem bomo ana-
lizirali program, ocenili
uspešnost, javni delavci se bodo
imeli možnost vključiti se v na-
daljnje aktivnosti.
Javna dela v Halozah že tečejo,
končni cilj pa je zaposlitev brez-
poselnih. Po nekih izračunih bi
lahko v poznejših delih zaposlili
blizu 150 občanov.
Osrednji cilj gospodarskega
razvoja Haloz je pospešen razvoj
gospodarskih dejavnosti, kar je
vezano na mnoga področja, tudi
v ohranjanje poseljenost, spod-
bujanje samozaposlovanja in
odpiranje novih delovnih mest;
in prav po tej poti letos stopajo
haloške občine.
Tatjana Mohorko
n^a	aimm
v TEKSTILNI INDUSTRIJI SLOVENIJE JE ZAPOSLENIH VEDNO MANJ ŽENSK %
VLADA OBLJUBUA IZVOZNIKOM POMOČ
Slovenska tekstilna industrija
posluje v izredno kritičnih razme-
rah, o tem je v okviru 45. sejma
mode, ki je bil od 12. do 14. febru-
arja na Gospodarskem razstavišču
v Ljubljani govoril Bogomil Wie-
gele, predsednik združenja za
oblačilno, tekstilno in usnjarsko-
predelovalno industrijo pri Go-
spodarski zbornici Slovenije. Slo-
venska tekstilna industrija je v
preteklem obdobju imela pomem-
ben delež v strukturi slovenskega
gospodarstva, a je v zadnjih letih
močno upadel. CM 54 tisoč delav-
cev, kolikor jih je zaposlovala v
najboljših letih, se je zaposlenost
znižala na 39 tisoč, kar predstavlja
19 odstotkov vseh zaposlenih v
slovenski industriji. 70 odstotkov
je žensk, kar pa je povezano z veli-
kimi problemi v materinstvu.
Delež slovenske tekstilne industri-
je v izvozu predstavlja 15 odstot-
kov, ustvarja pa tudi 20 odstotkov
vse izgube v slovenski industriji in
9 odstotkov prihodkov.
Za tekstilno industrijo je
značilno, da dela v težkih razme-
rah poslovanja, ki izvirajo iz ma-
kroekonomskih pogojev in delov-
ne intenzivnosti panoge. Bogomil
Wiegele je še posebej opozoril na
krizo v tekstilni industriji v Evro-
pi in drugod, ki se vse bolj odraža
tudi v Sloveniji. Kako hitro in
kruto se bo zmanjševala, pa je
predvsem odvisno od znanja in
ukrepov. Plače v slovenski tekstil-
ni industriji so izredno nizke in za
povprečjem države zaostajajo za
približno tretjino. Wiegele je še
posebej poudaril, da slovenska tek-
stilna industrija ne potrebuje
pomoči, izkazuje pa željo in
pričakovanje, da se za normalno
delo in poslovanje panoge zagoto-
vijo takšni pogoji, kot jih ima tek-
stilna industrija v Nemčiji, Avstri-
ji in drugje, kamor slovenski tek-
stilci v zadnjem času največ
izvažajo. Med te pogoje pa
uvrščajo še nižjo obrestno mero,
obvladovanje inflacije in delno
razbremenjevanje stroškov v de-
lovno intenzivnih panogah, kjer je
pretežno zaposlena ženska delovna
sila.
V EVROPO S
KVALITETO, NE
Z NIZKIMI
PLAČAMI
Slavnostni govornik na otvoritvi
45. sejma mode v Ljubljani je bil
podpredsednik slovenske vlade
Marjan Podobnik, ki je med dru-
gim povedal: "Najuspešnejši pred-
stavniki tekstilne in usnjarskopre-
delovalne industrije so se uveljavi-
li in se uveljavljajo s kvaliteto, pri-
lagodljivostjo in tudi konku-
renčnostjo na evropskih in drugih
trgih. Velike težave pri zagotav-
ljanju konkurenčnosti ponudbe
številna podjetja te stroke potiska-
jo na rob, nekatera pa so žal že po-
tisnila na rob propada. Pričakovati
je bilo sicer mogoče, da bodo te de-
lovno intenzivne panoge pred hu-
dimi preizkušnjami ob prodoru
držav, ki so predvsem s poceni de-
lovno silo postale huda konkuren-
ca. Mimogrede, iskanje konku-
renčnosti predvsem s poceni de-
lovno silo, mislim, da ni prava
usmeritev za Slovenijo, ki ima am-
bicijo, da v svoji majhnosti uvel-
javlja predvsem s kvaliteto. Pri
vprašanju konkurenčnosti pa je v
tem trenutku za to industrijo ne-
kaj nepremostijivih ovir in tudi
odlcrito priznam, nekaj vprašanj,
na katera niti vlada niti državne
institucije še niso našle odgovo-
rov. Problem je relativno visoka
inflacija in dejstvo, da tečaj ne sle-
di inflaciji, kar zelo prizadeva
predvsem izvoznike. Omenil bi
rešitev v dveh smereh, kot jo vi-
dim in kjer mislim, da bo potreb-
no na vseh državnih ravneh več
aktivnosti in predvsem bistveno
odločnejše poteze. Prvič, z bistve-
no spremenjenim odnosom do iz-
voznega gospodarstva, saj dose-
danji ukrepi preko slovenske iz-
vozne družbe in drugih mehaniz-
mov niso zadosti. Gre za nujo, da
pride v zavest, da ni vseeno,
kakšno strukturo gospodarstva
imamo. S propadanjem izvozna
gospodarstva se odrekamo tisti se-
menski pšenici, ki jo moramo nuj-
no ohraniti, da bomo ne le danes,
temveč tudi v prihodnje na mizi
imelj kruh in tudi kakšen kos poti-
ce. Žal ta pristop, da je potrebno
na drugačen način obravnavati iz-
vozni del gospodarstva, v tem tre-
nutku še ni prevladujoča filozofija.
Drugo, kar bi omenil, je zagotovi-
tev reda na vseh področjih plačilne
discipline, začenši pri državi: red
pri javnih naročilih, pri proračun-
sko financiranih investicijah.
Kljub zelo zahtevni sittoaciji pa
sem prepričan, da ima tudi sloven-
ska tekstilna industrija, posebej
tisti del, ki je pravočasno pristopil
in se pripravil na zahtevne preiz-
kušnje, ki so vezane na konktu-en-
co, perspektivo tudi zaradi že'
omenjene nuje, da se ohrani zapos.'
litev tudi ženske delovne sile. V
imenu vlade lahko zagotovim, da
bomo i^magali po svojih močeh
pri odpiranju bivših ali ponovnem
odpiranju bivših jugoslovanskih
in drugih trgov. Preko slovenske
razvojne družbe in nekaterih dru-
gih institucij bomo spremljali do-
gajanja v i^sameznih podjetjih
podjetjih, saj je znano, da številne,
tudi močnejše države od Slovenije,
spremljajo aktivnosti v posamez-
nih podjetjih predvsem zato, ker je
pomembno vsako delovno mesto
in ker je čas, ko se je lahko odreklo
celim pano^m gospodarstva, mi-'
nil. Slovenija bo morala s svojo
vladno politiko v gospodarstvu le-
to bolj spremljati neposredno, v
smislu zagotavljanja pogojev, ki
naj bodo za vsa podjetja znotraj]
določene panoge in tudi za vse pa-'
noge čim bolj enakovredni in pri-
merljivi."
Marjan Podobnik je kot slav-
nostni govornik 45. sejem mode
tudi odprl. Sledila je enoiuTia'
modna revija s prikazom modnih'
novosti za novo sezono, o katerih
bomo še pisali, na kateri pa sta se'
zelo opazno predstavila obe raz-'
stavijavki s širšega območja Ptuja: ^
TVI Majšperk z visoko kvalitetni-
mi tkaninami, ki so jim končno
obliko poiskali v butiku My Mis^
tery, in podjetje Sonja, d.o.o., ^
večernimi oblačili blagovne znam-
ke Barbara Plaveč. Razstavljalo je
tudi podjetje Tenzor, ki ima svoje
kupc^ povečini v tekstilni dejav-
nosti.
Letošnji sejem mode, na katerem
so se predstavili skoraj vsi pol
membnejši domači tekstilci, pris-
otni pa so bili tudi usnjarji, je po-
kazal, da naša moda ne caplja za
svetovno. In še nekaj: pokajo se
je, da se tekstilci vedno bolj trudijo
tudi za kvalitetno predstavitev.
Poleg izdelkov se jih je letos večina
predstavila tudi z ličnimi prospek-
ti oziroma katalogi.
MG
tednik ■ Četrtek, 19. februar 1998
23
26
četrtek, J 9. februar 1998 - tednir
JM KRMTMK eAS
LVJZEK
Dober den vsoki den!
Pa smo se včakali ta najvejkšega
proznika vseh norcof in še pametnih
poleg. Mislin na fašenk in vse tisto,
kaj se okoli totega vejkega svetka
suče. Kak sen vida na sobotni otvo-
ritvi na Ptuju, so oblost za enajst dni
vzeli v roke ta pametni norci, ki so
župana in druge svetnike za toti cajt
na prisilni dopust nagnali. Demo-
kracija je pač demokracija, oblast je
treba mejati, drgačik se prehitro po-
kvori Prav lepo in luštnoje bilo pog-
ledati maske in lorfe iz skoro cele
Slovenije, ki so tak plesale, kak so
jim naši koranti dirigirali. Provi di-
rendaj bo seveda v nedelo, ko se bo
popudne začeja na Ptuju karneval.
Lorfe gor, lorfe doj. To je glih tak
kak v politiki. Pred volitvami si
ovčika, gdo si izvaljeni, pa hujdi
vuk.
Jaz sen vam že prejšnji tjeden na-
pisa, da bom maskirani v ame-
riškega Kvintona: pija bom kvinto
in za ženskami leta. Samo najboj hi-
tre mi bodo vujšle! Moja Mica bo
Hilary in bo za menoj z nudlvale-
kom letala. Tejko o fašenki. Pa ke se
nete pozobili na pepelnično sredo s
pepelom potrositi po glovi. Za ene bo
zadosti samo en ščepec, za druge ta
vejkše grešnice in grešnike pa bo tudi
cela lopata pepela premalo.
Kak vidite, je vremen še naprej
pretoplo in brez padavin. Da bi vsaj
malo dež padna, drgačik bo se naš
Suhi breg čista doj posuša. Domača
mlaka je že čista prozna, vaški po-
tok pa je tudi že doj vsehna. Vsa
sreča je, ke mamo toti občinski vodo-
vod, drgačik bi nas že vrag vzeja in
bi mogli vino za vodo zamenjovati.
Tudi to se nam je že dogojalo v
bivših sušnih cejtih. Zaj je zlo vejka
nevarnost požarov v narovi in je
tudi prepovedano kuriti listje in dru-
ge odpadke. Saj ste vena gledali na
televiziji kejko požarov je bilo v zod-
jem cajti v naravi pa tudi na gospo-
darskih in drugih objektih. Vam še
enkrat rečem: bodite previdni in ne
kurite na prostem, še posebno ne, če
malo veter vleče, ki ogenj hitro
rezširi
Tejko za gnes. Zaj pa lorfe gor in
gremo. Veselega fašenka vam še en-
krat želim.
VašLUJZEK
Pust in glasba si podajata roko in
tal(o je v tem pustnem času veliko
nore zabave. Predvsem od vas pa je
odvisno, ali si boste vzeli čas zanjo
in se prepustili pustnim norčijam.
" ».V
Legendami ERIC CLAPTON je končno
posnel težko pričakovani novi album
Piligria. Ponovno pa je posnel izredno
balado MY FATHER'S EYES
ki jo je napisal že leta
1991, saj jo je nameraval uvrstiti na
MTV unplugged album. Po mojem
mnenju je to najboljša balada v letu
1998, za ljubitelje kitarskih zvokov pa
naj dodam, da kitara spet joka.
Britanski talent JIMMY RAY po videzu
malo spominja na Elvisa Presleyja,
vendar je njegov prvi hit Are you Jim-
my Ray zabavna pop/rock pesem.
Mladi JIMMV še v drugo poizkuša s
skladbo v podobnem stilu z naslovom
GOIN' TO VEGAS ter jo boste
našli na prihajajoči zgoščenki Jimmy
Ray.
V Veliki Britaniji kot glasbene zvrst še
zmeraj prevladuje indie ali neodvisni
ročk in najbolj promovirane novosti
so: Sexy Boy -AIR, Another Night in -
STRANGELOVE , Only the Strangest
will Survive - HURRICANE No1., Lo-
cal Boy in the Photograph - STEREOP-
HONICS, March of the Scarecrovvs -
THE SPACE MONKEVS, Never Never -
WARM JETS, Higherthan Reason -
UNBELIEVABLE TRUTH, Toumiguet -
HEADSVVIM - Ali FalI down - MIDGET,
Dive in - CATCH, Your Love Gets
Svveeter - FINLEV QUAYE, What Time
is it? - DUST JUNKYS, The Sea -
MORCHEEBA, If they Move Kill'em -
PRIMAL SCREAM, Brimful of Asha -
CORNESHOP...
Kar nekaj časa sem zanemaril country
glasbo. Na aktualni ameriški lestvici
Biliboard Hot 100 malih plošč je že
dvajset tednov v veliki deseterici Le-
Ann Rimes s skladbo How do I Live.
Najbolj "prsata" country pevka DOLLY
PARTON prepeva skladbo SOME-
THING BIGGER THAN ME
Najlepša country pevka SHANIA
TWAIN pa prepeva skladbo YOU'RE
STILLTHE ONE
Veliki poet BOB DYLAN se je v glasbe-
ni svet podal z umetniškim imenom,
saj je njegovo pravo ime Robert Allen
Zimmermann. V letu 1997 je gospod
DYLAN izdal kar dva albuma: The very
best of Bob Dylan in Time out of Mind.
BOB seveda ostaja razpoznaven pe-
vec v skladbi NOT DARK YET
(^leM^, ki pa nima tako izvirnega be-
sedila kot njegove klasične skladbe.
Italijanski slepi tenorist ANDREA BO-
CELLI je lani v duetu zapel skupaj s
pevko Sarah Brightman čudovito po-
pevko z naslovom Time to Say Good-
bye. Novo presenečenje ANDREA je
novi duet s pevko HELENE SEGARE v
popevki VIVO PER LEI ()K)K)K)K), ki je
tudi na 1. mestu francoske lestvice.
Nemška pop skupina TOUCHE je ne-
kaj pozornosti privabila s komadom I
Want you Back, I Want your Heart.
TOUCHE tokrat izvajajo prijetno po-
pevko IIL GIVE YOU MY HEART ;
in v glasbenem stilu popolno- ;
ma kopirajo skupino Bockstreet Boys.
Ameriška pevka AMY GRANT je imela
v začetku 90. mega hit Baby, Baby, ki ,
se je uvrstil v vrhove vseh svetovnih ,
lestvic. AMY tokrat prepeva ljubezen- :
sko pesem LIKE I LOVE YOU !
()K)K^)t<) in prihaja z zgoščenke Be- i
hind the Eyes.
Ena največjih zvezd soul glasbe
ARETHA FRANKLIN je lani posebej za
mlajše oboževalce svoje glasbe pri-
pravila kompilacijski albim The Early
Years. Po daljšem obdobju bo ARET-
HA navdušila svoje oboževalce z novo i
skladbo A ROSE IS STILL A ROSE j
I
BARBRA STREISAND je nazadnje za- |
pela s Celine Dion pesem Teli Him.
BARBRA pa je svojo vokalno moč po-
novno izkazala v pesmi IF I COULD
c^nladi dopisniki
POTREBA JE
NAJBOLJŠA
UČITELJICA
Mati vrabulja je učila svoje mla-
diče leteti. En vrabček pa je bil len
in ni hotel niti malo zafrfotati z
perutmi. Mati vrabulja se je razje-
zila, ga prijela v naročje in gajie-
nadoma spustila. V strašni stiski
je moral začeti frfotati s perutmi
in tako se je naučil leteti. Potreba
je najboljša učiteljica.
Basen se je porodila v glavah
Tanje, Sabine in Damjane iz 6.d,
OŠ Olge Meglič, Ptuj
NE HVALI DNEVA
PRED VEČEROM
Nekega lepega jutra smo se od-
pravili na Roglo. Bilo je lepo vre-
me. Ko smo vstali, je mamica de-
jala, da gremo na Roglo. Bila sem
zelo vesela. Po zajtrku smo se od-
pravili do garaže, kjer je ati posta-
vil avto. Vsedli smo vanj in se od-
peljali. Ko smo prispeli, je bilo
lepo sončno vreme. Na zelenici
sem zagledala belega konja. Bil mi
je zelo všeč. Potem smo se odpel-
jali do koče. Razgled je bil lep, |
zrak pa tako čist, da me je kar j
prevzelo. Odpravili smo se na !
sprehod. Ati je na drevesu zagle-
dal veverico. Bila je zelo majhna. I
Repek je imela rjav in košat. Po j
telesu pa je bila rjavo siva. Zelo se |
nas je ustrašila in zbežala na vrh
drevesa. Odšli smo naprej. Prišli
smo do jezera. Tam so bili številni
turisti. Ob jezeru so rasdi zvončki
in žafrani. Bilo je vse belo. Srečali
smo prijatelje z morja. Potem smo
odšli v kočo. Tam smo si naročili
čaj. Bil je zelo vroč. Ko smo ga po-
pili, smo odšli na teraso. Zunaj so
imeli tudi gugalnice. S prijateljico
Amelo sva se odšli zibat. Njen |
brat Andrej je venomer sitnaril,
da gredo domov, ker ni bila nobe-
na zibela prazna. Potem so res
odšli domov. Bila je že tema. Mi
smo tudi odšli domov.
Ko smo prispeli domov, sem se
spomnila, da sem pozabila vetrov-
ko. Mamica me je skregala, ker
sem pozabila vetrovko. Bilo mi je
zelo žal, saj mi je bila zelo všeč. Jaz
pa sem trdila, da nikoli več ne
bom pozabila svojih stvari.
Gordana Pemek, 6. a,
OŠ Kidričevo
NARAVOSLOVNI DAN
v petek smo se peljali na Po-
lenšak. Ko smo izstopili, smo šli k
vino^adniku. Tam smo bili zelo
veseli, ker nam je g. Vaj da že spe-
kel kostanje. Ponudil nam je tudi
grozdje in grozdni sok.
Dobro smo si ogledali njegov vi-
nograd ter rešili naloge, ki smo jih
imeli pripravljene. G. Vaj da ima
svoj vinograd zelo lepo urejen. Za-
nimiv je tudi njegov čebelnjak.
Ker je čas hitro minil, smo mo-
rali iti na malico. Namalicali smo
se v šoli na Polenšaku. Ob enaj-
stih je po nas pripeljal avtobus. Šli
smo na avtobus in se odpeljali v
Dornavo.
V Dornavi smo si ogledali še
Horvatov sadovnjak. V njem ras-
tejo jablane, slive, breskve in
hruške.
Z ogledom sadovnjaka se je naš
naravoslovni dan končal. Ta dan
mi je bil zelo všeč in si želim še
več takih šolskih dni.
Arnanda Golob, 2. a,
OŠ Domova
MOJA MUCA
Imam muco Lili. Je črno-bele
barve. Spomladi je skotila muce.
Dva sta preživela, eden pa je pogi-
nil. Ko sta zrastla, smo jih dali
vstran. Nekaj časa jih je Lili po-
grešala. Pozimi je zelo dosti spala.
Dostikrat gre spat na posteljo.
Moja mama pa se jezi. Ko je bila
še majhna, smo jo dali spat v klet.
Zdaj pa spi v kuhinji ali v dnevni
sobi.
Ta^a Golob, 2. a,
OŠ Lenart
tednik ■ Četrtek, 19. februar 1998
29
SPOKT IN POSLOVNA SPORO€HA
HOGOimm
4/ufflin// - Gleinstat-
ten 7:2/2:0/
STRELCI: 1:0 Kraševec /20/,
2:0 Rozman /40/, 3:0 T. Emeršič
/53/, 3:1 Hojnik /55/, 4:1 T.
Emeršič, 5:1 Rozman /66. iz 11 m/,
5:2 Hojnik /71 iz 11 m/, 6:2 Roz-
man /75 iz llm/, 7:2 Gorše /85/.
ALUMINIJ: Fideršek, Perko-
vič, Fridl, Krajnc, M. Emeršič,
Gerečnik, Kolar, Boškovič, T.
Emeršič, Rozman, Kraševec.
Igrali so še: L. Šmigoc, J. Šmigoc,
Hertiš, Gorše, Zelko, Habjanič.
Po porazu pred tednom dni proti
vodečemu moštvu v 3. SNL-
vzhod, Pohorju iz Ruš, so tokrat
Kidričani proti avstrijskemu
četrtoligašu, za katerega nastopa
nekdanji igralec Altuninija Ro-
bert Hojnik, zaigrali veliko bolje.
V prvem polčasu je bila igra dokaj
enakovredna, v drugem polčasu pa
so nogometaši Aluminija zaigrali
hitreje in dosegi še pet zadetkov.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO #
Ormoške ekipe
poražene
Minuli konec tedna je potekal 8.
krog druge republiške lige v šport-
nem streljanju s standardno
zračno puško. Vsi trije ormoški
drugoligaši so naleteli na močne
nasprotnike in so morali priznati
poraz. Dva sta tekmovala v gosteh,
ekipa TSO 1., ki jo sestavljajo Da-
vorin Lesjak, Sašo Prapotnik in
Sandi Premuš^ pa doma. Srečanje z
Juteksom iz Zdca se je končalo s
1659:1695 v korist gostov. Druga
ekipa Tovarne sladkorja Ormož,
za katero streljajo Vesna Mele,
Monika Bučanski in Boris Hergu-
la, je izgubila z ljubljansko Ježico z
rezultatom 1715:1656. Ekipa
Ormoža - Andrej Stanič, Stiven
Vočanec in Matjaž Habjanič - je
gostovala pri Pomurki v Murski
Soboti, rezultat srečanja pa je bil
1730:1706.
vki
STRELSTVO m
7. krog slovenjego-
riške lige
v soboto, 14. februarja, so strelci
SD Gomila izvedli 7. krog lige. Po-
merilo se je 41 strelcev. Reztiltati
ekipno: 1. SD Željka I 601 kr., 2.
SD Domava I 586 kr., 3. SD Go-
mila I 576 kr., 4. SD Domava II
539 kr. in 5. SD Trnovska vas 498
kr. Posamezno: 1. Brimo Šincek,
SD Dornava, 164 kr., 2. Mirko
Moleh, Željka, 157, 3. Darko Pav-
lin, Željka, 154 kr. itd.
Rezultati po 7 krogu - posamez-
no: 1. Mirko Moleh, Željka, 1096
kr., 2. Branko Žmauc, Željka, 1095
kr., 3. Jernej Peteršič, Domava,
1045 kr.; ekipno: 1. SD Željka I
4234 kr., 2. SD Domava 14121 kr.,
3. SD Gomila 14062 kr.
Zadnji, 8. krog bo 14. marca ob
18. uri v Dornavi.
J.H.
KARATE m
Pokalna tekma za
deike in deklice
v nedeljo, 15. februarja, je Kara-
te zveza Slovenije v Trbovljah or-
ganizirala 1. pokalno tekmo, na
kateri je nastopilo 381 tekmoval-
cev. Iz ptujskega Karate - do kluba
je Marko Kos v borbah med sta-
rejšimi dečki nad 60 kg osvojil
odlično 3. mesto. V katah pa sta se
izvrstno odrezala Dejan Kaisers-
berger in Blaž Obran - oba med 9.
in 16. mestom, kajti njima kat^o-
rija je štela 75 tekmovalcev.
4.C.
Mila Poetovio - IPS KroU 3^/2:0/
Strelci: 1:0 Novak/l/, 2:0 Kraji-
novič/28/, 3:0 Spasojevič /41/, 3:1
Bastjančič /45/, 3:2 Stajner /52/
Mila Poetovio: Komik, Valen-
tan, Vesenjak, Spasojevič, Arlič,
Maksimovič, Krajinovič, Mili-
dragovič, Presečnik, Nov^ Jeri-
nič.
Nogometaši Mile Poetovie so
proti ekipi iz Kopra ponovno zma-
gali. Tokrat veliko težje, kot so
pričakovali. Zmaga pomeni za no-
gometaše Mile Poetovie mimo na-
daljevanje prvenstva.
Danilo Klajnšek
2. SLMN •
Majolka -
Oplotnica ITT
7:3/3:1/
Strelci: 1:0 Bračič /3/, 2:0
Lončarič /7/, 3:0 Selak/10/, 3:1 P.
Leskovar /12/, 3:2 P. Leskovar
/39/, 4:2 Ciglar /45/, 4:3 B. Tič
/45/, 5:3 Lončarič /50/, 6:3 Ciglar
/53/,7:3Zemljak/56/.
Majolka: Kozel, Lončarič,Se-
lak, Pišek, Bezjak, Ostroško,
Bračič, Ci^ar, Zemljak, Kokol,
Trafela, Fridauer.
Nogometaši Majolke so še drugič
slavili v tem prvenstvu, tokrat pro-
ti direktnemu konkurentu za iz-
pad iz lige. S to zmago so se pri-
bližali izpolnitvi želje, da obstane-
jo med drugoligaši.
Danilo Klajnšek
LIGA MALEGA
NOGOMETA
ORMOŽ
Minuli konec tedna se je končala
občinska zimska liga malega nogo-
meta v Ormožu. Tekmovanje je
bolj rekreativnega značaja, saj ni
napredovanja v višjo ligo. Seveda
pa vlada med ekipami zdrava
športna rivaliteta in prestiž biti
leto dni najboljši v občini. Ta na-
ziv je letos pripadel Smokijem.
Tekmovanje je potekalo v deve-
tih kolih, ko se je v dveh skupinah
pomerilo 18 ekip. Sest najboljših
pa je zaigralo v končnici. Rezulta-
ti: Joker Ivanjkovci - Borec 5:4
(1:3), SKD - DA UGO 4:6 (1:2),
Mestna graba Renault - Vičanci
4:3 (2:0), Pušenci - Središče 9:6
(2:4), Mladost - Holermuos 1:0
(0:0), Tomaž - Smoki 3:9 (1:5). Za
11. mesto: SKD - Borec 9:4 (3:1),
za 9. mesto: Joker Ivanjkovci - DA
UGO 5:1 (0:0), za 7. mesto:
Vičanci - Središče 3:4 (2:2),(1:2),
za 5. mesto: Mestna graba Renault
- Pušenci 0:3 - tekma ni bila odi-
grana, za 3. mesto: Holermuos -
Tomaž 14:1 (8:0), za 1. mesto:
Mladost-Smoki 3:4(1:2).
Dokončna tabela
1.	SMOKI	10 9 O 1 79:29 27
2.	MLADOST 10 8 1 1 57:17 25
3.	HOLERMUOS 10 7 2 1 59:21 23
4.	TOMAŽ 10 7 O 3 52:45 21
5.PUŠENCI	10 7 0 3 72:31 21
6.	M. 6. RENAULT 10 6 O 4 43:29 18
7.	SREDIŠČE 10 6 2 2 58:30 20
8.	VIČANCI 10 4 2 4 37:35 14
9.JOKERIVANJK0.10	6 1 3 54:32 19
10DAUGO 10 5 O 5 40:40 15
11.	SKD	10 4 O 6 40:48 12
12.	BOREC 10 2 1 7 29:67 7
13.PRŠETINCI	8 3 0 5 33:42 9
14.	TSO	8 2 0 6 20:45 6
15.	ZMAJI ŠALOVCI 8 1 1 6 22:54 4
16.UUTDMER	8 1 0 7 27:43 3
17.LITMERK	8 10 7 14:71 3
18.ORMOŽ 8 0 0 8 12:69 O
Prve tri ekipe so prejele pokale,
priznanje za športno igro pa je pri-
padlo ekipi l^enci. Naslov naj-
boljšega strelca je osvojil Branko
Jambriško iz ekipe Smoki. V ligi je
bilo doseženih 748 zadetkov, kar
znaša 4,45 zadetka na tekmo.
vki
II. LIGA MNZ
PTUJ
Rezultati 9. kroga: Bar Emeršič -
Telekom Maribor 8:3, Dolane -
Zg. Pristava 0:2, Gastro Žetale -
Cirkulane 6:7, Zavod 93 - Sestrže
2:2, Rajh Draženci - Lipa Vito-
marci 4:2
1.RAJHDRAŽ.	(-1) 9 6 2 1 16:14 19
2.	DOLANE	9 6 1 2 41:19 19
3.	ZG. PRISTAVA 9 6 0 3 39:28 18
4.	LIPA VITOMARCI 9 6 0 3 38:22 18
5.	GASTRO ŽETALE 9 1 1 4 34:34 14
6.	BAR EMERŠIČ 9 4 1 4 35:27 13
7.	SESTRŽE 9 3 3 3 30:27 12
8.	ŠD CIRKULANE 9 2 0 7 17:37 6
9.	TELEKOM MB (-1)9 2 O 7 22:39 5
10.	ZAVOD 93 9 1 1 7 18:41 4
ODBOJKA
ŽOKMarsel-
Zavarovalnica
MB Liutomer 1:3
/15:13,5:15,12:15,13:15/
ŽOK Marsel Ptuj: Ter-
bučeva, ^nunovičeva, Mo-
horicova, Šeronova, Merharje-
va, Pustoslemškova, Li-
povčeva, Godčeva, Vindiševa,
Gojkoškova, Prauhartova,
Krebsova.
Tudi tokrat odbojkaricam
Marsela ni uspelo slaviti zmage
pred svojimi ^edalci. Tokrat so
po 105 minutah igre bile boljše
odbojkarice iz Ljutomera.
Začetek srečanja je bil zelo do-
ber z zmago Ptujčank v prvem
nizu. V dmgem nizu so
domačinke na začetku sicer po-
vedle, nato pa močno popustile
in gostje so z lahkoto rezultat
izenačile. V tretjem nizu so na
začetku Ljutomerčanke poved-
le s tremi točkami prednosti in
kazalo je že, da bodo ta niz do-
bile zlahka. Odbojkarice Mar-
sela so zaigrale bolje ter najprej
uspele rezultat izenačiti in tudi
visoko povesti. Toda prednost
sedmih točk /11:4/ je bila pre-
malo. Nerazimiljivo so popusti-
le in gostjam je uspel veliki
preobrat. Skorajda enako se je
ponovilo v četrtem nizu.
Za prvo zmago pred svojim
občinstvom bo potrebno nare-
diti manj napak pri sprejemu,
predvsem pa zaigrati čvrsteje ob
mreži. Tokrat so manjkali
močni udarci Marjane Goj-
košek in Natalije Pustoslemšek.
Danilo Klajnšek
1. B LIGA - MOŠKI
• Granit -
Topolšica 3:0
/15:13,15:12,15:10/
Granit Slovenska Bistrica:
Zorenč, Kavnik, Bračko, D.
Radovič, Jesenko, Rajh, Jurak,
Kneževič, Lampret, Pivko, Pi-
penbaher.
Granitovci so v tednu dni odi-
grali še dmgo derbi srečanje. V
preteklem krogu so v Novem
mestu nesrečno izgubili z
domačo Krko, tokrat pa so igra-
li proti tradicionalno neugod-
nemu nasprotniku - Topolšici
in zmagali v treh nizih. S to
zmago so končali prvi del
prvenstva na dmgem mestu in
imajo dobro izhodišče pred na-
daljevanjem prvenstva, ko bodo
odigrali eno tekmo več v svoji
dvorani v Slovenski Bistrici.
Danilo Klajnšek
PLANINSKI KOTIČEK
Izlet na Okrešelj
PD Ptuj organizira v soboto,
28.2., in nedbljo, 1.3., iadet na
Okrešelj. Rrvi dan se odpeljemo
do Logarske doline, od koder
sledi sprehod po Lo^iski dolini
mmo slapa Rinka do koče
Šaleškega draštva. KoČa je
zaprtega tipa, v njej pa bomo
imeli na razpolago tudi kuhinjo.
Popoldne sprehod po Krnici. V
nedeljo je vstajanje v zgodnjih
jutranjih urah in glede na inte-
res udele^ncfiv se podamo na
turo skozi Turški žleb na Tur-
ško goro ali na Savinjsko sedlo
ali...
V petek, 27.2., bo sestanek ude-
ležencev, na katerem bi poskrbe-
li za manjkajočo opremo in se
dogovorili glede prevozov.
Oprema: zimska za visokogorje.
Cena izleta je 3.000 SIT (voden-
je, nočitev). Izlet vodi J^rimož
Trop, Vse drage informacije do-
bite v pisarni društva, Prešerno-
va 27. Uradne ure so vsak torek
in petek od 16. do 18. ure.
Odbw za infonrnranje in
propagaruSo PD Pfu/
30
četrtek, J 9. februar 1998 - tednir

tednik ■ Četrtek, 19. februar 1998
31

PTUJ / KURENTOVANJE 1998
fiiaisf nonavffi pushnh dni
Pa se je začelo zares, čeprav je
vse skupaj obrnjeno v neresno
plat. Letošnje 11-dnevno pustno
rajanje na ptujskem je izbruhnilo
le dan po valentinovem, v soboto,
14. februarja, s slovesno otvorit-
veno prireditvijo pred Mestno
hišo. Že skoraj pomladansko
sončno vreme je na pustni vrvež
pritegnilo daleč največ
Ptujčanov in drugih obiskoval-
cev doslej. Slovesni trenutek so
nekaj po 11. uri naznanile fanfa-
re, zatem pa je na balkonu
ptujski deček v imenu korantov,
picekov in pokačev ter drugih
pustnih likov in mask zaprosil
župana Miroslava Lucija, naj jim
za naslednjih 11 dni preda oblast,
naj se zgodi 38. kurentovanje in
karneval Ptuj '98.
Zaropotal je boben in ob igranju
maskiranega ptujskega pihalnega
orkestra pod vodstvom Toneta
Horvata je pred Mestno hišo in
nato po ptujskih ulicah prvič v
letošnjem letu krenila povorka
domačih, okoliških in nekaterih
tipičnih slovenskih pustnih mask,
likov ter etnografskih skupin.
Tako smo poleg ptujskih, haloških
in še katerih kosmatih preganjal-
cev zime oziroma prebujevalcev
pomladi zaploskali tudi laufarjem
iz Cerknega, škoromatom iz
Podgrada, mozirskemu pustu ter
znamenitim čarovnicam in veli-
koglavim Butalcem iz Cerknice.
Nedvomno pomeni širitev otvorit-
vene slovesnosti z nastopom dru-
gih pustnih in etnografskih sku-
pin prijetno osvežitev, hkrati pa
vtirja ptujsko pustno ponudbo v
širši slovenski prostor.
Otvoritveno pustno slavje sta z
zanimanjem spremljala tudi častni
pokrovitelj letošnjega kurentovan-
ja, predsednik državnega zbora dr.
Janez Podobnik, ter predsednik
evropskega združenja karnevals-
kih mest Henry van der Kroon.
Pred Mestno hišo in pozneje v
sprevodu po ptujskih ulicah so
nastopi nekaterih tipičnih pustnih
in etnografskih slovenskih skupin
vzbudili veliko pozornosti tudi
med običajnimi obiskovalci.
Seveda pa je tudi letos središče
ptujskih pustnih dogajanj v veli-
kem šotoru, ki lahko sprejme do
4000 obiskovalcevin ki je zaživel
minulo soboto, čeprav prve tri dni
kljub zvenečim imenom nastopa-
jočih (Agropop, Crvena jabuka.
Gina G. in Rock'n band) na večer-
nih zabavah ni bilo toliko obisko-
valcev, kot smo bili tega vajeni mi-
nula leta.
Do torka, 24. februarja, vsak
dan od 10. ure v šotoru potekajo
najrazličnejše prireditve, popold-
ne od 14.30 ure naprej pa se vrstijo
matinejski nastopi. Čez dan je
vstop v šotor brezplačen, po 16. uri
pa je treba plačati vstopnino, saj se
ob večerih po 19. uri pričenja pro-
gram z različnimi bolj ali manj po-
pularnimi glasbenimi gosti in sku-
pinami. Za 11-dnevne karnevalske
prepustnice je bilo treba letos
odšteti 5.998 tolarjev, na voljo pa
jih je bilo le 1200.
Ptujsko pustno doga-
janje je, kot kaže, postalo
zanimivo tudi za širši slo-
venski prostor. Televizijski
vodite^ Borut Veselko je
obljubil, da se bo v svoji
oddaji Odklop tokrat
spravil med pttyske ku-
rente. Verjetno še ne ve,
da bo imel kar precej
težko nalogo. Ptujčani so
Že vnaprej so obljubili, da
mu bodo za nagrado in za
spomin podarili koranto-
vo opremo.
In kaj se dogaja v karnevalskem
šotoru? V torek zvečer so nastopili
Ritmo Loco z Davorjem Radolfi-
jem, sinoči Soulfmgers, nocoj
(četrtek) Dixi band in skupina Old
America, jutri (v petek) glasbena
skupina Brasilshovv, na pustno so-
boto Helena Blagne s slovenskimi
Spiced Girls. Osrednja karnevals-
ka povorka se bo začela v nedeljo
ob 14. uri, od 16. ure naprej pa bo
v karnevalskem šotoru veselo s
skupinami Slavka Avsenika,
M4M, Gašperji, Ptujskih 5, prišel
bo tudi Vinko Simek - Šraufciger.
Na pustni ponedeljek bo v šotoru
otroška in mladinska maškerada,
nastopili pa bosta Moni in Roma-
na Krajnčan, zvečer pa Zoran Pre-
din, Adi Smolar in Pero Lovšin.
Na pustni torek bo najprej pustno
rajanje otrok iz otroških vrtcev, od
12. ure naprej rajanje osnovnošol-
cev z nastopom skupine Napoleon,
letošnjega pusta pa bomo pokopali
skupaj s skupino Karavans.
Še to: na pustno soboto, 21.
februarja, bo male in velike maske
in maškare iz Maribora v Ptuj pri-
peljal muzejski vlak Čiha puha,
nato pa bo male poslušalce radia
Ptuj skupaj s Tatjano in Dušanom
popeljal še v Ormož.
Številne pustne prireditve se v
teh dneh vse do pepelničnega jutra
vrstijo tudi drugod na Ptujskem in
Dravskem polju, o čemer
poročamo posebej.
M. Ozmec
LANCOVA VAS •
Od jutri prireditve
v šotoru
Medtem ko rogati koranti in pi-
sani orači s svojimi obiski že skrbi-
jo za pustne užitke prebivalcev
drugih krajev in mest Slovenije,
prizadevni	organizatorji
pripravljajo velik prireditveni
prostor pod platneno streho sredi
Lancove vasi, kjer se bodo lahko
pustno iznoreli mladi in stari, po-
leg tega pa zbrali nekaj denarja za
gradnjo vaškega doma. Prireditve
v šotoru se bodo vrstile od petka
do torka, in čeprav so poskrbeli za
bogat program, vstopnine ne bo.
Lancova vas šteje skoraj 800
prebivalcev,	pripoveduje
predsednik vaškega odbora Anton
Jus, nimajo pa nobenih skupnih
prostorov. V vasi aktivno deluje
nekaj društev, med njimi so po-
sebno znani Folklorno društvo,
skupina korantov in oračev, ki bi z
vaškim domom pridobili prostore
za sestajanje, pa tudi za skladišče
svoje opreme.
Sicer pa se posvetimo pustnemu
dogajanju. Šotor, ki stoji že od so-
bote, je letos večji od lanskega in
bo lahko sprejel do 2 tisoč ljudi.
Slovesnosti se bodo začele jutri (v
petek) s predstavitvijo ovojnice z
likom lancovskega koranta, umet-
niškega dela Alojza Kirbiša. Na ot-
voritveni slovesnosti bodo nasto-
pili domači koranti in člani folk-
lornega društva. V soboto bodo
nastopile različne etnografsko-
folklorne skupine, v nedeljo pa po-
leg teh še godba na pihala iz
J'odlehnika. V ponedeljek se bo
program začel že dopoldan z
otroško maškerado s Spidijem in
Gogijem, popoldan pa se bo v Lan-
covo vas preselila tradicionalna
pustna povorka, ki bo začela pot v
Vidmu ob 15. uri. Tudi dogajanje
na pustni torek bo v znamenju
nastopa etnografsko-folklornih
skupin.
Pustni šotor v Lancovi vasi pa
bo vsak večer tudi prizorišče za-
bavnih prireditev. Tako bodo od
petka do torka v njem gostovale
znane slovenske glasbene skupi^ne:
Ptujskih 5, Stoparji, Gamsi, Šta-
jerski baroni in za konec še Vesele
Stajerke. Organizatorja prireditev
sta vaški odbor in Folklorno
društvo Lancova vas.
JB
MARKOVCI •
Fašenk tokrat ze
sedmič
Z vsakim dnem je bliže letošnji
pust in z njim tudi celotno doga-
janje 7. fašenka v Markovcih, ki bo
v nedeljo, 22. februarja, doživel os-
rednjo potrditev. Otroci pravkar
preživljajo zimske počitnice, toda
že v tednu prej so se v šoli z učitelji
in mentorji dogovorili, kako, v
kakšni podobi bodo sodelovali v
pustnem dogajanju: mnogi bodo
piceki, mali kopjaši, vile, gosto-
vejnci in še kaj, drugi jim bodo na-
gajali v preoblekah klovnov, raz-
nih živali, gusarjev, Indijancev, ka-
vbojev in raznih gospodičen.
V nedeljo, 22. februarja, se
bomo ljubitelji izvirnih pustnih li-
kov in običajev že dopoldne ob 10.
uri našli na dvorišču kmečkega
doma pri Ronarvih v Zabovcih (od
Kmečkega mlina Korošec v smeri
Markovce). Tu se bo spet dogajalo
marsikaj, kar imenujemo "priprave
na fašenki": izdelava rož in duhov
(kar ob večerih delajo ženske že
kar nekaj časa), pletenje nogavic,
izdelava picekovih palic, vmes pa
petje ljudskih pevk, igranje Vese-
lih batačev, kar bo nato preglasilo
oglašanje zvoncev, hrup okrog
ruse in gomele, obisk picekov in
pesem vil. Že ob 13. uri se bo
pričelo osrednje dogajanje našega
7. fašenka. Marsikdo si bo "pri-
vezal dušo" kar v gostišču Ambien-
te v Zabovcih, izpred katerega
bodo pustne skupine oz. liki kreni-
li na najbližja dvorišča na eno in
drugo stran ter naprej po vasi, sko-
zi Zabovce in Markovce, kjer bo
kake tri ure kasneje predah v dvo-
rani oz. okolju zadružnega doma.
Koranti, piceki, orači, kopajnarice,
vile, medvedi, ruse, gomele, kurike
in še vse, kar spada zraven, bodo
po tem počitku z malico lahko na-
daljevali svoje obhode po domačih
vaseh.
Karolina Pičerko
Nekoliko drugačen kurent - iz zajčjih kož.	Foto: M. Ozmec
Častni pokrovitelj letošnjega kurentovanja,
predsednik državnega zbora Janez Podobnik, v
spremstvu župana Miroslava Lucija
IRCilA V PEŠČEVO
ROKO
v ponedeljek, 9. februarja, okoli
18. ure je po magistralni cesti v Bo-
rovcih pešačil 56-letni domačin
Alojz O. Za njim je pripeljala z
osebnim avtomobilom 36-letna
Zlatka C. iz Velike Nedelje. Ker je
pešec imel temnejšo obleko in ni
nosil odsevne kresničke, v levi roki
pa je nosil košaro, ga je voznica
prevozno opazila in kljub umikanju
ga je z desnim vzvratnim ogleda-
lom zadela v dvignjeno roko. Alojz
O. je padel in se pri tem hudo ranil.
ČELNO TRČILA 1
AVTOMOBILOM
Po regionalni cesti v Konjiški vasi
je v ponedeljek, 9. februarja, malo
pred poldnevom vozil osebni avto
25-letni Marko K. iz Spodnje
Brežnice pri Slovenski Bistrici. V
ovinku je zapeljal na nasprotni vozni
pas in čelno trčil z osebnim avtomo-
bilom, ki ga je nasproti vozil 54-letni
Franc S. iz Mežice. V trčenju je bil
Franc S. lažje ranjen, sopotnica v
njegovem avtomobilu, 53-letna
Hedvika P. iz Mežice, in voznik Mar-
ko K. pa sta se hudo ranila.
S SEKIRO NAD
POLICISTA
Na Krivem Vrhu v občini Lenart
je 29-letni Jože M. v ponedeljek ne-
kaj po 19. uri doma razgrajal in
ogrožal domačo družino.
Ogroženim sta priša na pomoč po-
licista iz Lenarta. Toda razjarjeni
Jože M. ju je pričakal in napadel s
sekiro. Z uporabo solzivca se je
policist udarca ubranil, potem sta
razgrajača obvladala in mu odvze-
la sekiro. Odvedla sta ga na posta-
jo, kjer so ga pridržali do iztreznit-
ve. Povrh ga bodo še kazensko
ovadili zaradi napada na uradno
osebo.
S KAZENSKO OVADBO
PRED SODNIKA
Rujski policisti so v ponedeljek,
7. februarja, pripeljali pred preisko-
valnega sodnika 46-letnega Alojza
L. iz Ruja. Skupaj z mariborskimi
kriminalisti so zoper njega napisali
kar dolgo kazensko ovadbo, ker
ga sumijo storitve več kaznivih de-
janj. Med te sodi sum poskusa
umora, povzročitve hude in lahke
telesne poškodbe, protipravnega
odvzema prostosti in poškodovan-
ja tuje stvari. S kaznivimi dejanji naj
bi bil začel že v sredo, 4. februarja,
ko je doma pretepel zunajza-
konsko partnerico in jo hudo
poškodoval, potem naj bi jo bil
zaklenil v stanovanje. Šele nas-
lednje jutro ji je uspelo pobegniti in
se zateči k znancu v Ruju. Tam jo
je v petek Alojz L. našel, divje gorzil
z nožem in žensko tudi lažje ranil v
glavo, potem je pobegnil. Nas-
lednjo noč je spet prišel do tistega
stanovanja, s sekiro razbil vrata in
spet grozil z nožem ter lažje ranil
moškega, ki je bil v stanovanju. Po-
tem je pobegnil, v ponedeljek zjut-
raj pa so ga prijeli policisti.
VLOM V BENCINSKI
SERVIS
Ob koncu minulega tedna je
neznanec vlomil v bencinski servis
na Šmartnem na Pohorju. Ukradel
je motorno žago, več verig in sa-
belj za žago, pnevmatike, posodi z
motornim oljem, varnostne trikotni-
ke, svečke za avtomobile in razne
druge drobnarije, s tem je najemni-
ka servisa oškodoval za okoli
600.000 tolarjev.
Z AVTOM PROTI
POLICISTU
v sredo, 11. februarja, okoli 2.
ure ponoči so policisti skušali usta-
viti 39-letnega Vladimirja K. iz Veli-
ke Nedelje. Toda od maliganov
spodbujeni Vlado je kar pognal
poti policistu in je ta moral
odskočiti. Poskušal je pobegniti,
vendar mu je patrulja sledila, zato
je nenadoma ustavil in vzvratno za-
peljal proti policijskemu avtomobi-
lu ter trčil vanj. Potem je s cikcak
vožnjo pobegnil proti domači hiši.
Policisti so mu sledili in ga na
domačem dvorišču obvladali. Od-
vedli so ga na policijsko postajo,
kjer so ga pridržali do iztreznitve,
potem pa so zoper njega napisali
kazensko ovadbo.
HRVAT PREVAŽAL
IRANCE
Ormoški policisti so v začetku
minulega tedna poskušali ustaviti
avto Renault 25 s hn/aško registra-
cijo,, vendar jim je pobegnil, zato
pa je avto uspelo ustanoviti
ptujskim policistom. Avto je vozil
23-letni hrvaški državljan, iz njega
pa je izstopilo tudi kar 7 sopotni-
kov, za katere so ugotovili, da so
državljani Irana, ki jih je v Slovenijo
pripeljal po lokalni cesti zunaj me-
jnega prehoda. Irance so predali v
uradni postopek sodniku za
prekrške, hrvaškega državljana, ki
je storil kaznivo dejanje prepove-
danega prehoda čez državno
mejo, pa so pripeljali k preiskoval-
nemu sodniku okrožnega sodišča
v Ruju.
UKRADLI NABOŽNA
KIPCA
v noči na torek, 10. februarja, so
neznanci storilci odnesli iz vaške
kapelice v naselju Malahorna,
občina Slovenska Bistrica, dva
nabožna kipca - angela, izrezljana
pred dobrimi sto leti. Vrednost ki-
pcev še ni bila ocenjena, za storilci
pa pristojni poizvedujejo.
VOZNIK IN SOPOTNIK
HUJE RANJENA
v noči na nedeljo, 15. februarja,
okoli 0.30 je po lokalni cesti proti
Lačni Gori, KS Oplotnica, občina
Slovenska Bistrica, vozil osebni
avto 18-letni Marjan P. V desnem
nepreglednem ostrem ovinku v
bližini Lačne Gore ga je zaneslo
čez cesto, kjer je trčil v železno od-
bojno ograjo. Voznik in njegov so-
potnik, 18-letni P. O., sta se v nes-
reči huje ranila.
SINA Z LONCEM PO
GLAVI
v nedeljo, 15. februarja, okoli 23.
ure se je vrnil domov 23-letni B. S.
v Ruju. Bil je očitno vinjen, v kuhinji
je ropotal s posodo in s tem prebu-
dil očeta. Očeta, ki tudi ni legel k
počitku v treznem stanju, je ropot
razjezil, začela sta se prerekati in
nadaljevala s pretepom. Oče je po-
grabil lonec in z njim sina udaril po
glavi, da se je zaradi udarca ones-
vestil, zato so ga odpeljali v bol-
nišnico, kjer je ostal na zdravljen-
ju. Zaradi povzročitve hude telesne
poškodbe so policisti očeta ka-
zensko ovadili, oba pa se bosta
morala zagovarjati še pri sodniku
za prekrške.
FF
i RODILE SO - ČESTITA-
I MO: Slavica Majcen, Cvetko-
? vci 14/a, Podgorci - Klaro;
f Majda Voršič, Rakovci 26,
I Tomaž - Nika; Nevenka Ma-
I jar, Bukovci 102, Markovci -
i Katjo; Marjeta Belšak, Janški
I Vrh 48, Ptujska Gora - dečka;
Irena Drevenšek, Vošnjakova
^ 3, Ptuj - Amando; Silva Ze-
lenko, Litmerk 18, Ormož -
Dominika; Zlatka Črešnje-
vec, Stanka Vraza 39, Ormož -
deklico; Maieja Voglar, Pris-
tava 40/a, Cirkulane - Davida;
Silva Vidrač, Zamušani 5,
Gorišnica - deklico; Zdenka
Vozlič, Sotelska 2, Rogaška
Slatina -Ines; Ječema
Kovačec, Formin 4/a,
Gorišnica -Saro; Danica
Kramberger, Biš 27, Trnovs-
ka vas - deklico; Ines Zelezi-
na, Rogatec 237/b, Rogatec -
Dina; Andreja Copot, Sprinc
2, Ljutomer - deklico; Sanja
Kostič, Kvedrova 2, Ptuj -
' Metoda.
! POROKE: Branko Vogrinec
in Zdenka Hrašan, Dolič 26;
; Anton Žerak in Breda Kra-
■ ner, Lovrenc na Dravskem
: polju 86/a.
i UMRLI SO: Matilda Pevec,
1 rojena Mere, Arbajterjeva ul.
t 4, Ptuj, * 1916 -1 7. februarja
1998; Ljudmila Štiberc, roje-
^ na Novak, Hum pri Ormožu
46, 1921 - t 6. februarja
-I 1998; Horjan Mate, Spodnji
; Ključarovci 31, * 1915 -1 6.
februarja 1998; Auguštin Ma-
i jcen, Pacinje 8/a, 1921 -17.
g februarja 1998; Franc Žohar,
I Zamušani 13, 1914 - t 10.
I februarja 1998; Frančiška
I Rajh, rojena Jakomini,
I Rimska ploščad 12, Ptuj, ^
j 1921 - t 10. februarja 1998;
I Martin Primužič, Bukovci
I 165, 1920 - t 10. februarja
1998; Bogomir Rižnar,
- Krčevina pri Vurbergu 154, ^
I 1934 - t 11. februarja 1998;
t Marija Raušl, rojena Zelenko,
j Žabjak27,Ptuj,^ 1945-tll.
Ž februarja 1998.