Spletni nakupovalni center http://www.mimovrste.com domenca mavrica spletnih rešitev "Zabubljena" generacija? Novodobna mlada generacija je drugačna. Z lahkoto obvladamo internet in druge nove tehnologije, ki nam omogočajo boljše pogoje za razvijanje svoje ustvarjalnosti. Smo pa tudi preveč zasičeni z informacijami, manj se družimo med seboj, podlegamo potrošništvu in modi, ki namesto individualnosti med mladimi spodbujata neke vrste kloniranje ... Raziskave današnje mlajše slovenske mladine tudi kažejo, da gre za precej „zapečkarsko generacijo", ki je precej nezainteresirana za širše družbene probleme. Tudi prostovoljstvo in skrb za okolje med mladimi trenutno nista "in". Več o tem, kako so mladi "zabubljeni", namesto da bi se razvili v metulje, v intervjuju na strani 14, ki vas bo mogoče spodbudil k razmišljanju. Vse pa vendarle ni tako črno, še vedno se da kaj narediti, spremeniti, začne pa lahko kar vsak pri sebi. Ste se npr. kdaj vprašali, zakaj se še ne vozimo z vozili na ekološki pogon? Težko je verjeti, da moderni človek, ki je pristal na luni in zna narediti atomsko bombo, ne zna poiskati ustreznih (in cenovno dostopnih) tehnoloških rešitev za odpravo avtomobilskih izpušnih plinov. Eden izmed vzrokov je vpliv finančno močnih naftnih in drugih lobijev, ki zavirajo razvoj takšnih ekoloških rešitev, ki bi prekinile našo odvisnost od nafte. Zdravstveno stanje Zemlje je že kritično, posledice pa bomo najbolj občutili prav mladi. Skrajni čas je, da se začnemo boriti za svojo prihodnost - nekaj posameznikov seveda še ne bo doseglo sprememb, ko pa bo število takih, ki nam ni vseeno, naraslo do "kritične mase", bo vse mogoče. In ko smo že pri spremembah: tudi revija je drugačna. Poleg ustaljenih rubrik boste našli prilogo o prihodnosti mladih in mladinske politike do leta 2010. Zagotavljanje enakih možnosti za vse mlade za šolanje doma in v tujini, za zaposlovanje, za reševanje problematike drog in nasilja, ... to so tematike, ki mlade še kako zanimajo, in prav to so tudi področja življenja mladih, ki morajo biti za učinkovito ustvarjanje pogojev za osebnostni razvoj mladih zakonsko urejene, kar pa je naloga mladinske politike. Zato je še posebej pomembno, da je mladinska politika oblikovana z mladimi in ne le za mlade. Tukaj imajo veliko vlogo mladinski sveti, centri in organizacije. Saj kdo pa bo spreminjal svet, če ne mladi? :: Revija 261 / 261 Magazine :: št./no. 1/05 :: Izdajatelj/pub-llsher: MOVIT-EURO<26, Gregorčičeva 3, Ljubljana, Slovenia :: odgovorna oseba/managlng dlrector: Janez Plevnik :: urednlk/edltor: Mojca Opara :: oglasno trženje/adverfls-Ing: info@euro26.si, tel: 01 426 52 68, www.euro26.sl :: produkcija In oblikovanje/design: Blaž Rat :: tlsk/prlnt: TIskarna SCHWARZ :: naklada/prlnflng: 18.000 :: fotografija na naslovnlcl/cover photo: Bojan Stepančič :: brezplačen izvod, ni za prosto prodajo :: MOVIT - EURO<26, Slovenija, je član organizacije EYCA, priznane s strani Sveta Evrope. Mnenja in stališča avtorjev člankov ne odražajo vedno stališč uredništva in organizacije. :: ISSN 1580-5433 <2G euro<26 novice euro<26 projekti euro<26 popusti euro<26 natečaji planet evropa s citystarom naokoli ... malo drugačno poletje london eksotika fair trade: kupujem zavedno združena afrika boba marleya eksotika: prvič! gravitacija veter: energija prihodnosti ko se drogiraš ... vegetiraš ... zapuščeni in zavrženi sprava s podobo v ogledalu prva pomoč pri izbiri študija moveit! deskanje z zmajem kult kot sta na primer ERYICA (www.eryica.org/webportal), EURES (www.emploi-international.org) in EURODESK (za Slovenijo: y mladina.movit.si) www.eurosummerjobs.com 15 £ Za aktualne informacije o priložnostih za študij in štipendiranje v tujini ter £ krajše članke o tujih univerzah in študijskih programih (predvsem ^ podiplomskih), poletnih šolah in tečajih za tuje jezike se lahko naročite na ^ glasilo študijskega informacijskega centra s pomenljivim nazivom SRCE. 2 www.ljudmila.org/srce/srcinfo-slo.html o LONDON JE METROPOLA V PRAVEM POMENU BESEDE. IMA OSEM DO DESET MILIJONOV PREBIVALCEV (DVA MILIJONA RAZLIKE JE V STALNI MENJAVI PREBIVALSTVA) IN JE PRAVI TALILNI LONEC VSEH MOŽNIH RAS IN NJIHOVIH KULTUR. PRAV ZARADI TE SVOJE EKLEKTIČNE SESTAVE, KI DAJE MESTU SVOJEVRSTEN UTRIP, SE OČITNO RAZLIKUJE OD OSTALIH MEST ANGLIJE KOT TUDI METROPOL DRUGIH EVROPSKIH DRŽAV. M Najceneje prideš v London z letalsko družbo Ryan Air, ki leti iz večine nam bližnjih mest sosednjih držav (Trst, Celovec, Graz, ...). Cene kart se razlikujejo, predvsem glede na to, koliko časa pred potovanjem rezerviraš karto. Še bolj priročno pa je leteti z Brnika z letalsko družbo Easy Jet, ki vas v približno enakem cenovnem rangu pripelje do Londona. Kot že omenjeno, London je velika prestolnica In letališča so od centra mest oddaljena približno uro ali dve. Z letališča v samo središče Londona je potrebno z avtobusom. Cena le-tega znaša 10 funtov (7 s povratno vozovnico). Javni promet je enkratno urejen in ga uporablja večina londonskega prebivalstva. Najhitrejše potepanje po Londonu omogoča podzemna železnica ali »tube«, kot ji pravijo Angleži. Denarnici prijaznejša, a precej počasnejša vožnja po mestu, je mogoča tudi z avtobusom, znamenitim double-deckerjem, ki je kljub dvonadstropnosti pogosto premajhen za vso množičnost Londona. Za raziskovanje Londona si je najbolje omisliti enodnevno (ali tedensko) potovalno vozovnico, ki velja za »tube« v conah 1-4, kar obsega vse pomembnejše okraje, vredne obiska, prav tako pa velja za vse mestne avtobuse. Cena le-te znaša približno 1600 SIT, celodnevna karta samo za avtobuse pa je cenovno ugodnejša in stane okoli 800 SIT. I SPAH JE TREBA Kljub dejstvu, da je London eno dražjih evropskih mest, je moč najti nekaj mladinskih prenočišč z zmernimi cenami, nikakor pa ne pričakujte sobe za manj kot 10 funtov. Nekaj cenejših prenočišč: :: www.piccadillyhotel.net/london-hostels-english/london-hostels-main.html :: www.hydeparkinn.com :: www.accommodationlondon.net :: www.cheap-hostels-in.com/london.htm London je mesto, kjer se stežka dolgočasiš, saj je destlnaclj, ki vabijo, sorazmerno z velikostjo mesta. : Neizogibno se je znajti v jedru mesta, PICADILLY , kjer mrgoli teatrov, klubov in barov. Do njega vodi OXFORD STREET, znamenita nakupovalna ulica. :: CAMDON TOWN je ultra zanimiv del mesta, ki s svojim svobodnim duhom in trgovinami s tatooji in piercingi ter »odtrgano« camdonsko tržnico spominja na svobodnjaški amsterdamski duh. Tam najdeš najbolj nenavadna oblačila in dodatke ffl N rFi J t j I ^vS, J f : • * £:: i' # fert f T1 -V Vn I f ter celo magične halucinogene gobice, ki so po neki čudni logiki legalne, dokler so sveže, ilegalne pa postanejo v trenutku, ko se posušijo. :: BRIXTON je svojevrsten predel, kjer prevladuje črnsko prebivalstvo. Kot zanimivost, tamkaj se nahaja "Electric Avenue" (leta 1880 prva ulica v VB, osvetljena z elektriko). Brixton je sicer enkraten primerek uličnega življenja in urbane scene, tam najdete trume klubov in barov, vključno s famozno koncertno halo Brixton Academy. :: COVENT GARDEN se nahaja v samem jedru mesta in je znan po vsakodnevnih uličnih performansih. :: NARODNI MUZEJ je obsežen zalogaj zgodovine človeštva, ki ga nikakor ne moreš »obdelati« v enem dnevu, saj je zadeva ogromna. Omeniti je vredno tudi, da je vstop prost, kar velja za večino muzejev v Londonu. :: LONDON EYE, znameniti londonski »vrtiljak«, ki ponuja enkraten pogled nad mestom. Situiran je poleg reke Temze, na drugi strani pa se bohoti znameniti Big Ben. za zürne« Kulturna mešanica Londona se odraža tudi v širokem spektru kulinaričnih užitkov. Najvišje cene jedi so v centru mesta, kljub temu pa lahko okoli Picadilly Circusa v času kosila najdete promocijske »all-you-can-eat« bufete za približno 5 funtov, v pubih pa imajo velikokrat akcije 2 za 1, kjer dva jesta za ceno enega. Primerek enega takih bar-restavracij je The Stockpot, kjer v samem centru dobiš kosilo po polovični ceni. ZURERS 1ST London je središče dogajanja, sedež glasbenih založb in studijev, rezidenca priznanih DJ-ev, famoznih klubov in norih zabav. Glasba je pomembna substanca mesta in London je definitivna meka za ustvarjalce ali le ljubitelje glasbe. London je mesto, ki ne spi. Prav vsak večer je na voljo širok spekter glasbenih dogodkov, ki celo med tednom gostijo priznana/uveljavljena imena raznovrstnih žanrov. Velika imena, ki k nam pridejo vsakih nekaj mesecev, so v Londonu stalnica in prav nič čudnega ni, če si plesišče v klubu deliš s kakšnim znanim glasbenim ustvarjalcem. Klubi so navadno odprti do treh ali štirih zjutraj z nekaj redkimi izjemami, ki pomlad 20 8 r Li a SWATCH ALTERNATIVE FASHION WEEK : LONDON BOOK FAIR RIVER RACE : FABRIC : WIMBLEDON TENIS TURNIR MASS CLUB LATIN SPLASH CARNIVAL HERBAL NOTTING HILL CARNIVAL ■ : CARGO LONDONSKI FILMSKI FESTIVAL PLAN B : BOARD-X FESTIVAL THE END MESTNI OCVIRKI :: NEW YEAR'S DAY PARADE :: CHINESE NEW YEAR TEŽAVE EURO<26 VE£ INFORMACIJ: O :: SIX NATIONS CHAMPIONSHIP .Q E prvenstvo v rngbyij - naJstareJse o CD o C ® ® planetevropa o FAIFTHAOE kupujem zavedno V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU SE VSE POGOSTEJE SREČUJEMO Z NARAVNIMI KATASTROFAMI, POSLEDICE TOPLE GREDE SO VSE OPAZNEJŠE, HRANA, KI JO UŽIVAMO, MORA BITI ČEDALJE BOLJ NADZOROVANA, DA NI PREKOMERNO ŠKODLJIVA ... IN OB VSEM TEM SE POSTAVI VPRAŠANJE, ALI SPLOH KAJ STORIMO ZA NAŠE OKOLJE, POLEG TEGA, DA OD NJEGA LE JEMLJEMO. Prav iz teh razlogov je bil ustanovljen Evropski okoljski urad, združenje, ki povezuje preko 140 pretežno nevladnih organizacij in drugih združenj, ki se ukvarjajo z okoljskimi problemi. Slovenski članici Evropskega okoljskega urada sta Inštitut za trajnostni razvoj in UMANOTERA. In prav slednja je ena od pobudnic ustanovitve prve »FAIR TRADE« trgovine v Sloveniji. V realnosti imajo velike multinacinalke monopolni položaj na svetovnem trgu, kar pomeni, da ni več proizvajalec tisti, ki bi določal ceno, temveč je to trgovec. In ker je interes velikih korporacij visok dobiček, je proizvajalec določenega izdelka prisiljen delati za tako ceno, ki ne omogoča niti dostojnega preživetja in ekonomske samozadostnosti, še manj pa je omogočen razvoj širšega socialnega okolja. Vse to pa neizogibno vodi v začaran krog revščine in nerazvitosti. Pravična trgovina je po definiciji trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju ter si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Bistvo tega pa je, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem na manj razvitem jugu. Namen pravične trgovine je tako počlovečiti proces trgovanja, saj poskrbi, da je trgovska veriga čim krajša in da se potrošnik zaveda kulture, identitete in pogojev, v katerih proizvajalci živijo. . IN RAZVOJ ... In katere izdelke ponuja pravična trgovina? Ponudba se hitro širi iz leta v leto, zaenkrat pa so na voljo naslednji izdelki s certifikatom FLO: kava, čaj, riž, sveže in suho sadje, kakav, sokovi, sladkor, med, vino, žoge ter izdelki ročne in umetnostne obrti (zapestnice, oblačila, dekorativni izdelki ...). Cena izdelka pravične trgovine vključuje socialne in okoljske stroške, ceno dela, ki zadostuje za preživetje ter premijo, ki omogoča investicije in razvoj. Velja tudi omeniti, da so proizvajalci dobrin iz nerazvitega sveta in pravična trgovina tako s svojimi načeli pripomore k razvoju manj razvitih, deprivilegiranih območij. Po poročilih, ki jih podaja FLO, organizacija, ki skrbi za nadzor fair trade trgovine, je v to verigo vključenih prek 800.000 ljudi v 48 državah sveta. FLO z gibanjem za pravično trgovino spremlja tudi vplive tovrstnega trgovanja pri proizvajalcih in rezultati so zelo spodbudni. Pred nedavnim je Slavoj Žižek komentiral posvojitev otrok na daljavo in se vprašal, zakaj nekdo pošlje 5 $ na leto nekemu otroku v Afriki? Da dobi enkrat na leto sliko, kjer piše, da ga ima ta otrok rad? Zato, da ta otrok ostane, kjer je, in ne deli bolj ali manj žalostne usode s (pre)mnogimi izseljenci? Morda res ... In prav pravična trgovina omogoča, da tisti, ki ostanejo, lahko svoje sposobnosti razvijajo v svojem okolju: »Končno sem lahko popravil streho svoje hiše, imam več denarja za hrano in lahko si kupim nove čevlje, če jih potrebujem. Nasploh pa imamo v družbi na voljo več storitev, ki prej niso obstajale, in nam lajšajo življenje: javni prevoz, zdravstvena oskrba, možnost najema posojila, imamo trgovine, kjer se lahko oskrbimo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ... V mojih očeh pa je največja zasluga pravične trgovine spoznanje, da imamo kot ljudje tudi mi svoje dostojanstvo. Nismo več le igrača nevidnih ekonomskih sil, ki so nam onemogočale vse to.« Isaías Martínez, UCIRI Mexico www.umanotera.org/default.html www.fairtrade.net www.ifat.org www.eeb.org www.humanitas-slovenia.org združena afrika ETIOPSKA PRESTOLNICA ADIS ABEBA JE 6. FEBRUARJA GOSTILA PRECEJ NENAVADEN DOGODEK, VELIKI REAGGE KONCERT OB 60. LETNICI ROJSTVA ROBERTA »BOB-A« NESTA MARLEYA. BOB SE JE V VELIKI MERI PRIZADEVAL ZA ZDRUŽEVANJE IN NAPREDEK AFRIKE, ETIOPIJA PA JE TUDI DEŽELA SOLOMONSKE KRALJEVE DINASTIJE, KATERE ZADNJI V NIZU JE BIL TUDI LETA 1975 UMORJEN CESAR HAILE SELLASSIE, KI GA RASTAFARJANCI PO BOŽJE ČASTIJO KOT MESIJO. ZATO NI RAVNO NAKLJUČJE, DA SE JE EDEN NAJVEČJIH GLASBENIH DOGODKOV ODVIJAL PRAV TU. Na Jamajki je leta 1916 Markus M. Garvey vplivni lokalni poslovnež opozoril na prihod črnega rešitelja, ki naj bi bil najavljen že v Bibliji in bo osvobodil črno raso. Tovrstne ideje so hitro padle na plodna tla v dušah revnih delavskih predelih na Jamajki in okoliških otokih. Leta 1930 pa se je za cesarja Etiopije okronal Ras Tafari in prevzel naziv Haile Sallassie. Novonastala religija je prevzela ime cesarjevega prvotnega imena in po božje častila Sallassija, ki ni bil ravno navdušen nad tovrstno častjo, je pa vseeno leta 1963 podaril rastafarjanski skupnosti nekaj zemlje v mestu Shashemene 250 km južno od Adis Abebe. Zaradi stalnih težav s policijo glede razširjenosti drog je skupnost danes velik trn v peti domačinom. Rastafarjanci sledijo svojim strogim prehrambenim tabujem, ki prepovedujejo uživanje svinjine, mleka in kave. Po drugi strani pa je kajenje marihuane zakrament in pot do lažjega razsvetljenja. Nemalo prahu je na Jamajki, kjer je bil 6. februarja 1945 rojen in leta 1981 po neuspešnem zdravljenju raka tudi pokopan idol reagge glasbe Bob Marley, dvignila vest, da namerava vdova Rita Marley truplo svojega pokojnega moža prepeljati v Etiopijo. Jamajčani se zavedajo nevarnosti, tudi finančne, ob izgubi svoje največje kulturne dediščine in glasno nasprotujejo odločitvi Rite Marley, ki novinarjem v odgovor navaja Bobov stavek »Kdo ne bi zamenjal otoka za kontinent.« Veliki reagge koncert, ki se je prav na glasbenikovo 60. obletnico odvijal v Etiopski prestolnici, je na Masquel square pritegnil 300.000 glavo množico, ki je z navdušenjem in vidno evforijo spremljala največji glasbeni dogodek vseh časov v mestu. Vrhunski efekti in zvočna oprema, ki jo je Team Force pripeljal direktno iz Miamia, je bil še dodaten razlog za obisk. Z emocionalno nabitim govorom o pomembnosti reševanja vseafriških problemov in molitvijo je Rita Marley otvorila skoraj 12 urni koncert, kjer so se na velikem z vsemi afriškimi zastavami okrašenim odrom zvrstili vrsta zvezd in velikih imen reagge glasbe. Bobovi sinovi Ziggy, Stephen, Julian, Damijan, Kymani ter Angelique Kido in The I- Three je le nekaj imen, ki so dolgo v noč držala po koncu črne množice odete v rdeče- zeleno-rumene zaščitne barve rastafarjanstva. Nekaj dni je bil Marley tudi lepa tržna niša v obliki najrazličnejših spominkov z glasbenikovo podobo. Dogodek, ki ga v mestu še zlepa ne bodo pozabili, je napeljal mestne očete tudi na misel, da bi po Bobu poimenovali manjši trg v mestu. eksotika: KO SE PRVIČ SAM ODPRAVLJAŠ NA DALJŠE POTOVANJE V EKSOTIČNE KRAJE, PONAVADI NE MOREŠ PREDVIDETI VSEGA, KAR BI POTREBOVAL. TOVRSTNA POTOVANJA ZATO ZAHTEVAJO POPREJŠNJE PRIPRAVE, KI SICER LAHKO VZAMEJO VELIKO ČASA IN DENARJA, VENDAR SE KASNEJE PREDPOTOVALNA SKRB DOBRO OBRESTUJE. TUKAJ NAVAJAMO NEKAJ KORISTNIH NASVETOV, KI BODO MORDA PRIŠLI PRAV PRI ORGANIZACIJI POTOVANJA. Bolezen nikoli ne počiva (spolna paje aktivna celo ponoči!) Na Inštitutu za varovanje zdravja oz. v specialističnih ambulantah za tropske bolezni se pozanimaj o ceni cepljenj oz. tablet, ki jih moraš jemati kot zaščito pred malarijo. Ne pozabi, da je treba to storiti kar nekaj tednov pred potovanjem, saj moraš nekatera cepljenja ponoviti v razmaku nekaj tednov (ali mesecev). Podobno je s tabletami proti malariji, ki jih je treba jemati pred, med in po potovanju na tveganem območju. Nekatere tablete imajo zelo močne stranske učinke, zato je dobro vedeti tudi kakšni so znaki in kako dolgo trajajo. Priporočljivo je, da vzameš s seboj tudi prvo pomoč za prebavne motnje (oglje), ki se ob spremembi klime pojavljajo skoraj redno. Ne pozabi seveda na higienske vložke in kondome, katerih kvaliteta se v dotičnih državah občutno razlikuje od naše, kar pa lahko usodno vpliva na tvoj doprinos k nadaljevanju človeške vrste. Ah, saj ne rabim zavarovanja! Mi pravimo: »Ja, rabiš!« Potrebuješ tudi fotokopijo zavarovalne police in osebnega dokumenta. Tako lahko v primeru kraje ali izgube potnega lista s fotokopijo ponekod z dovoljenjem ambasade celo prečkaš mejo, v večini primerov pa ti država izda začasni potni list, za katerega je treba včasih plačati kar nekaj denarja. Ni odveč poudariti, da je seveda treba kopijo imeti ločeno od originala. Izredno pomembno je, da pred odhodom skleneš tudi zavarovanje. Lahko izbiraš med dvema vrstama zavarovanja: med takim, kjer ob nesreči sam plačaš stroške zdravljenja (kar je sicer bolj praktično, vendar te zna udariti po žepu) in ti zavarovalnica doma vrne stroške in pa med takim, kjer moraš v tujini poklicati na določeno številko ter navesti ime zdravnika, ki si si ga izbral, ali pa ti zdravnika izbere človek na drugi strani žice (slednja različica se zna izkazati za zelo zoprno, še posebej, če npr. zavarovalniški agent (nemški, recimo) od tebe zahteva, da mu faksiraš ta in ta dokument v naslednjih 24 urah, ti pa si sredi monsuna ves vesel po dveh urah komaj našel delujoč telefon, ki prekinja zgolj po eni minuti pogovora ...). Zatorej - dobro preberi tisti mali drobceni tisk na ovitku police, ki ga nikoli ne beremo!!! In nahrbtnikje postajal večji in večji ... S seboj vzemi res samo, kar nujno potrebuješ, ter imej v mislih tudi to, da se bo tvoja prtljaga na potovanju najverjetneje debelila, premo sorazmerno seveda s tvojimi bolečinami v križu. Mnogi vzamejo s seboj stare obleke, ki jih po koncu potovanja pustijo pri domačinih. Dobra majhna darila za domačine oz. njihove otroke so tudi preproste stvari, ki jim morda niso dostopne in ti bodo zanje hvaležni, kot npr. svinčniki, vžigalniki, majhna mila ... Pa še nekaj "pametnih" za konec! :: Kot je govorila mama: nikoli popolnoma ne zaupaj tistim, ki jih ne poznaš prav dobro! Mnogi se hočejo s tabo samo okoristiti, v najslabšem primeru pa se ti zna zgoditi tudi kaj hujšega. Cena življenja zna biti v večini nerazvitih držav precej nizka, saj organi oblasti svojega dela ne opravljajo preveč zgledno, ali pa so podkupljivi. Pazi tudi na druge popotnike, saj se dostikrat zgodi, da prav oni najbolj kradejo. :: Preden kaj naročiš ali plačaš, vprašaj za ceno! Na videz neizmerno bogati Evropejci predstavljajo mnogim domačinom zgolj vrečo dolarjev na dveh nogah, pri katerih prav tekmujejo v postavljanju bizarnih cen v restavracijah in preverjanju lahkovernosti zahodnjakov. :: Vedno upoštevaj varnostne ukrepe, ki ti jih priporočajo domačini! Četudi se ti bodo nekatera svarila zdela pretirana, npr. da ne hodi ven po sedmi uri zvečer, da se ne vozi z nočnimi avtobusi, jih je bolje upoštevati. :: Ne igraj se z drogami! Nekatere države te že za prgišče trave vržejo v lokalno ječo. :: Če misliš, da bodo škodile tvojemu zdravju, ne pij in ne jej lokalnih jedi, četudi boš s tem užalil gostoljubne domačine: npr. nekje v Andih ti je pošla zadnja kapljica vode in po treh urah naletiš na starko, ki ti smeje ponuja kozarec srednje temnorjave vode. Takrat se (kljub največji žeji na svetu) spomniš na EURO<26 in rečeš: Ne, hvala! In se rdečeličen vrneš domov! Mamiiii, okradli so me! Denar razdeli In ga nosi ločeno na različnih mestih, primerni so zašiti žepi hlač ali pa pasovi, ki jih nosiš pod majico. Vedno ga nosi na telesu, dodatno se pozanimaj o trikih lokalnih lopovov, ne puščaj prtljage same in zmaga bo tvoja! Potovalni čeki, ki jih lahko naročiš oz. kupiš pri naših bankah (Thomas Cook, American Express), so v primeru kraje super ideja, saj jih prekličeš in nimaš nobene izgube, vendar pa se zaradi oderuških provizij včasih izkažejo kot slaba naložba. Prej se pozanimaj, če se sploh splača imeti potovalne čeke in če se, kje jih je najbolj pametno zamenjati (v nacionalni banki, v privatnih menjalnicah). Western Union money transfer je magična beseda, ki jo jokajoče izrečeš mami po telefonu potem, ko so te dodobra okradli. Mama bo položila vsoto na račun in ti boš že jutri lahko spet nova tarča lokalnih tatičev. VSE VEČJE POTREBE PO ENERGIJI IN VSE MANJŠE ZALOGE FOSILNIH GORIV SO NAS PRISILILE K RAZISKOVANJU NOVIH ALTERNATIVNIH VIROV PRIDOBIVANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE. SLOVENIJA JE RATIFICIRALA KYOTSKI PROTOKOL, KAR JO V OKVIRU EU OBVEZUJE, DA POVEČA DELEŽ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (OVE). IZKORIŠČANJE VETRA SODI MEDNJE. V EVROPI IN TUDI DRUGOD PO SVETU SE VEDNO BOLJ UVELJAVLJAJO ELEKTRARNE NA VETER ALI VETRNE ELEKTRARNE. KAKO DELUJE? Že tisoče let se energija vetra uporablja za črpanje vode in pogon mlinskih koles. Vetrne turbine pa so se pojavile na Danskem že ob koncu 19. stoletja. Danes smo s pomočjo znanja, nabranega v več kot 100 letih obratovanja vetrnih turbin, dosegli, da so stroški pridobivanja električne energije s pomočjo vetra skoraj enaki običajnim načinom. V zadnjih 20-tih letih so se stroški znižali za 85 %. Veter nastaja zaradi temperaturnih razlik v zraku, to gibanje zračnih mas pa lahko koristno uporabimo tako, da s pomočjo velikih vetrnic spremenimo vetrno energijo v električno. V svetu so se najbolj uveljavile vetrnice z vodoravno osjo vrtenja in trolistnimi rotorji. Stolp vetrnice je lahko visok do 80 metrov in s premerom rotorjev do 70 metrov. Za postavitev takšnih elektrarn so najbolj primerne lokacije, kjer je letno povprečje hitrosti vetra vsaj 20 km/h - ponavadi ob velikih jezerih ob morju in v hribovitih predelih. Za optimalno delovanje in najboljši izkoristek potrebuje takšna vetrnica konstanten veter s hitrostjo med 15 m/s in 25 m/ s. V praksi dosegajo takšne elektrarne 20-30 % izkoristek energije vetra. PREDNOSTI Energija vetra nudi veliko prednosti, kar pojasnjuje, zakaj je to v svetu najhitreje rastoči energetski vir. Veter je brezplačen, neusahljiv, obnovljiv vir energije in zato ekološko zelo primeren način za pridobivanje električne energije. Energija vetra ne onesnažuje zraka in ne povzroča kislega dežja ali efekta tople grede. Je tudi eden najcenejših načinov pridobivanja el. energije iz obnovljivih virov, kar jih poznamo danes. Kmetijam v odročnih predelih lahko vetrnice nudijo dodatni vir energije in s tem pridobijo večjo samostojnost, obenem pa vetrnice ne zasedejo veliko obdelovalne zemlje. Evropa ima glede pan izkoriščanja energije vetra vodilno mesto na svetu (proizvaja s več kot 80 % vse »vetrne« energije na svetu - največ Španija in .6 Nemčija), kar je tudi razumljivo, saj ni bogata z nafto, premogom 00 ali plinom. Ima pa veliko območij primernih za pridobivanje S energije vetra, še posebej se v zadnjem času usmerjajo v »off-^ shore« veter (na morju), ki naj bi v celoti zadovoljil potrebe Evrope £ po elektriki. SLABOSTI Veter ne piha ves čas, elektrika pa se proizvaja samo, kadar piha, zato to zaenkrat ne more biti edini način za pridobivanje elektrike. Res je, da so vetrne elektrarne za okolje eden najčistejših načinov pridobivanja električne energije, vendar pa je treba poudariti, da s samim umeščanjem takšnih ogromnih vetrnic v prostor spremenimo podobo krajine. Za izgradnjo vetrnic na odročnih krajih je potrebno zgraditi cesto za potrebe gradnje in vzdrževanja, za dostavo te elektrike do mest pa je potrebno zgraditi še daljnovode - s tem pa uničimo precej površine, ki je življenjski prostor mnogih živali in rastlin. Še posebej, če gre za t.i. »wind farm« - večjo mrežo vetrnic, v kateri se na enem področju povezuje do 100 vetrnic. Tudi stroški izgradnje in zagona takšne elektrarne so večji kot pri običajnih elektrarnah. Sami rotorji vetrnic so (vsaj v začetnem obdobju obratovanja) nevarni za mimo leteče ptice in oddajajo precej hrupa, vendar izdelovalci vetrnice konstantno posodabljajo, tako da se tudi hrup precej zmanjšuje. IN V SLOVENIJI? V Sloveniji ta vir zelo malo izkoriščamo. Obstaja ena manjša vetrnica na Kredarici za proizvodnjo električne energije, s katero oskrbujejo planinski dom. Drugače pa se vršijo raziskave o primernosti lokacij za tovrstne elektrarne. Slovenija namerava v prihodnje izgraditi več takšnih elektrarn predvsem na Primorskem. Že sedaj pa so se v širši javnosti in v lokalnih skupnostih, kjer nameravajo izgraditi elektrarne, pojavile polemike na to temo. Vsekakor se moramo zavedati, da potrebe po električni energiji naraščajo in da bo Slovenija morala izgraditi nove elektrarne. V interesu vseh nas pa je, da bi bile te ekološko čistejše, saj bomo le tako lahko ohranili naše okolje. PRI SOSEDIH! Zanimivo si je ogledati takšno elektrarno od blizu. Nam najbližja tovrstna elektrarna je verjetno v Avstriji. Avstrija, znana po skrbi za okolje, se je odločila, da bo zgradila vetrno elektrarno na področju nad Tauern tunelom (www.tauernwind.com/index_e.htm). Do sedaj so tam postavili že 13 vetrnic, projekt pa je v razcvetu in ni izključeno, da bodo obseg še povečali. Energija vetra je izvor brezplačne čiste energije. Z nadaljnjim razvojem tehnologije in množično proizvodnjo takšnih elektrarn se bo proizvodnja le teh pocenila, s tem pa pridobila na pomembnosti tudi drugod po svetu. Nič pa nam ne pomaga, če razvijamo nove načine pridobivanja čiste energije, hkrati pa stare prodajamo tretjemu svetu. :: www.eere.energy.gov/RE/wind.html :: www.renewableenergyaccess.com/rea/tech/windpower :: www.ewea.org :: http://windpower-monthly.com gravitacija pomlad 2005 Z NJENEGA OBRAZA NE BOSTE RAZBRALI NIČESAR DRUGEGA KOT TO, DA SE Z NJO NE GRE IGRATI. NA PRVI POGLED JE LE ŠE ENA ŠTUDENTKA; DEKLE, KI JO SPRAVLJAJO OB ŽIVCE IZPITNI ROKI IN POZNA PREDAVANJA. JE TUDI ENA IZMED TISTIH, KI JIH NE IZTIRJAJO RAZPRODAJE IN GNEČA NA CESTI. KER VE, DA V ŽIVLJENJU OBSTAJAJO BOLJ POMEMBNE STVARI. kadila že dnevno, tripi so bili samo dodatek. Sama pravi, da je potem samo še stopnjevala drogo na drogo in imela to srečo, da je kot punca dobivala popust pri moških razpečevalcih. Mnoga dekleta so takrat tudi ponudila kakšno dodatno uslugo za drogo, sploh če niso imela denarja. Fizične bolečine ob izgubi heroina so bile grozovite. Pet let si je injicirala heroin - prvo leto enkrat dnevno, potem pa tudi po tri- ali večkrat. Pravi, da se tistih prvih dni niti ne spomni - kot bi bila v transu. Ves čas ji je bilo slabo, vse jo je bolelo, zaletavala se je v stene, da bi čutila, če je živa, imela je občutek, da ji sklepi razpadajo in da ji želodec razžira ogromen črv. Popraskala je vse stene in raztrgala rjuhe, s katerimi se je pokrivala, ko jo je tresel mraz. Režim v komuni je bil krut - pili so poseben čaj in vstajali ob šestih zjutraj in cel dan delali. Konstantna zaposlenost je skrbela Ko je prvič uporabila iglo, so se stvari zapletle, pa je tudi to ni prestrašilo. "Ko se odločiš, da se boš zadel, se boš zadel, pa če se potem ves svet podre." In se je. Stara je bila 15 let. Kot bistra dijakinja je imela Zoisovo štipendijo, ki jo je uspela utajiti mami in tako ji je mama še vedno dajala denar za mesečno """ 'rtü i VEGETIRAŠ ... Pred petnajstimi leti so se Matejini starši ločili in z bratom je ostala v maminem skrbništvu. Stara je bila 12 let. Mama je ostala brez službe in ni imela veliko časa zanjo ali za njenega brata. Mateja je bila živahen otrok, pravo nasprotje svojega sramežljivega brata, ki je večino časa preždel med knjigami in se igral sam. Njena predrznost se je večala in njena želja po novih izkustvih je postajala vedno močnejša. Odkrila je kul rock zvezdnike, ki so bili vsi po vrsti fotografirani s cigareto v ustih in tako se je odločila, da bo tudi ona kul. Leto dni kasneje so bile cigarete že stara stvar in ob ponudbi prvega zvitka trave se je počutila odraslo. Všeč ji je bilo, da se ob občutku omotice počuti nedotakljivo, da ji je za vse vseeno. Vsemu navkljub je bila Mateja pridna učenka in se je vpisala v gimnazijo, kjer so se prave težave šele začele. Naletela je na "prave" ljudi, ki so ji najprej priporočili tripe, LSD in podobno. Travo je takrat vozovnico, za malico in za obleke. V resnici je Mateja v šolo hodila peš ali pa je ponjo prišel kak razpečevalec, hrano in obleke pa je redno kradla v trgovini. Zadeta je hodila v šolo, potrebovala je eno dozo na dan, da je bila sploh zdrava. Pravi, da so tudi v šoli komaj čakali, da se je znebijo, saj je bila kot odvisnica velika sramota za šolo. Po gori birokracije in starševskih sestankov, pitju metadona, ki ji je dajal le potuho, in zbiranju denarja, je končno lahko sedla na letalo in se šla zdravit v tujino, saj pri nas takih centrov ni bilo. Prava pokora za grehe se je začela. Mama je sicer včasih kaj posumila, vendar ni hotela verjeti govoricam, dokler ni našla pribora v žepu Matejine bunde. Takrat je Mateja pobegnila od doma in se ni vrnila cel mesec. Ko se je vrnila, je nekajkrat obležala nezavestna z iglo v žili, da jo je zdravnik le stežka rešil. Takrat je bila postavljena pred dejstvo, da mora na zdravljenje. Kot pravi sama, ji je bilo že popolnoma vseeno, saj je bila popolnoma otopela. za to, da ni mislila na drogo. V centrih se je šele zavedla, kolikšno je tveganje nalezljivih bolezni, saj si je kot odvisnica iglo delila s komerkoli, v centrih pa je potem spoznala mnoge, okužene z virusom HIV ali "vsaj" hepatitisom. Tri leta kasneje se je vrnila, dokončala srednjo šolo in se vpisala na fakulteto. Pravi, da je kot prerojena, saj pod vplivom droge človek niti ne razmišlja in so tudi možgani že popolnoma otopeli. Stvari, ki jih prej niti opazila ni, zdaj ceni in spoštuje in je vesela, da je dobila še eno priložnost, da zaživi življenje tako, kot je treba. Pomoč lahko poiščete na: www.uradzadroge.gov.si www.ilbis.com/droge/zdravljenje.htm www.drogart.org OSNOVNOSOLKA SI ZA ODLIČNO SPRIČEVALO ZAZELI "KUZKA" IN STARSI, KLJUB TEMU DA NIMA NIHČE V DRUZINI DOVOLJ PROSTEGA ČASA ZA SKRB ZA ZIVAL, ZELJI UGODIJO IN MALA KEPICA PRIDE V HIŠO. A GLEJ GA ZLOMKA - TA KEPA VENDAR LULA, KAKA, POTREBUJE VELIKO GIBANJA IN UKVARJANJA, RASTE, LAJA, GRIZE IN UNIČUJE ... KMALU TAISTA KEPA KONČA NA CESTI, PRI PRIJATELJIH, V ZAVETIŠČU ... KMALU OSNOVNOSOLKA IZPROSI MUCKO ... Število takih in še bolj žalostnih zgodb je preveliko, razlogov pa je več. Eden od njih je premajhna osveščenost in premajhno poznavanje problematike zapuščenih in zavrženih živali ter nepoznavanje prednosti kastracije in sterilizacije hišnih ljubljenčkov. Mnogi niti ne vedo, koliko je v Sloveniji zavetišč za zapuščene živali, koliko je drugih društev, ki se skupaj z nekaterimi posamezniki ukvarjajo z zavrženimi živalmi, ko ne vedo, kaj storiti, ko na tako žival naletijo ... In ravno zaradi te nevednosti se potem ljudje običajno obrnejo stran, uboga, zapuščena, ranjena ali mučena žival pa ostane prepuščena sama sebi. Kako ravnamo z živalmi v Sloveniji? Ravno zaradi te nevednosti je velika populacija slovenskih psov še vedno na verigah, ob minimalnih ostankih hrane, polna notranjih in zunanjih zajedalcev, necepljena in kar je najhuje - nespoštovana. Nezaželena legla psov in mačk se še vedno mečejo v plastičnih vrečah v vodo, v zabojnike za smeti, obeša se jih na drevesa ter fizično in psihično zlorablja ... Vse pa le ni tako črno in v Sloveniji je kar nekaj zavetišč za zapuščene živali, ki se skupaj z nekaj Društvi za zaščito živali trudijo, da je zavrženih čim manj, da so primerno veterinarsko oskrbljene in, kar je najbolj pomembno, da se tem živalim najde nov, ljubeč dom. Zavetišča v Sloveniji so v Ljubljani, v Mariboru, v Dramljah pri Celju, v Kopru, v Novem mestu, na Blejski Dobravi in v Trebnjem. V teh zavetiščih so živali bolj ali manj primerno oskrbljene in vsaj 30 dni čakajo na posvojitelja. Po preteku tega roka je zakonsko dovoljeno, da se jih usmrti, česar pa na srečo ne izvajajo vsa slovenska zavetišča - evidence kažejo, da nekatere živali prebijejo v teh zavetiščih tudi več kot leto dni. In če najdemo zavrženo ali izgubljeno žival? Če je žival toliko krotka in prijazna, da se pusti prijeti, je najprej potrebno pogledati, če ima na sebi kakršnokoli označbo, kot je npr. ploščica na ovratnici s podatki oz. telefonsko številko lastnika, tetovirna številka na notranji strani uhlja ali stegna (te imajo le rodovniški psi), vedno več psov pa je tudi že čipiranih - pod kožo imajo vstavljen majhen mikročip, na katerem so podatki o lastniku. Slaba stran tega mikročipa je ta, da ni viden in je zato potrebno peljati žival tja, kjer imajo čitalce za te podatke, to pa so zavetišča in nekatere veterinarske klinike. Če žival nima nobene oznake in se pusti prijeti, je najbolje, da jo najditelj odpelje do najbližjega zavetišča. V kolikor nima prevoza, ali pa se žival ne pusti prijeti, se o tem obvesti zavetišče, saj morajo taki živali omogočiti prevoz. Zal se včasih zgodi, da zavetišče zavrne pomoč ali sodelovanje. Če je le mogoče, pomagajte živali kljub temu, in sicer, če se le da, jo spravite nekam na varno in namestite, ter kontaktirajte najbližje društvo za zaščito živali ali društvo proti mučenju živali, kjer vam bodo pomagali z morebitno začasno oskrbo in pri iskanju starega/novega lastnika. o CO .g o S o C o o Kaj storiti, ko naletimo na primer zlorabe oz. mučenja živali? Če veste za primer mučenja živali, takoj pokličite policijo in veterinarsko inšpekcijo in zahtevajte, da ukrepajo, prijavo (lahko tudi anonimno) pa pošljite v vednost tudi vašemu lokalnemu oz. regijskemu društvu za zaščito živali - naslove in kontaktne številke za naštete institucije lahko dobite na www.drustvo-zascita-zivali.si/ NasvetiNaslovi.php. Mučenje živali je prepovedano z Zakonom o zaščiti živali in se poleg denarne kazni (do 10 milijonov SIT) kaznuje tudi z do tri mesece zapora, če gre za naklepno ravnanje ali opustitev ravnanja, ki živali povzroči hujšo poškodbo, ali dalj časa trajajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju ter če gre za nepotrebno ali neprimerno usmrtitev živali. Če inšpekcija in policija ne ukrepata, jih pokličite ponovno, pokličite direktorja policije, direktorico veterinarske uprave in zahtevajte, da ukrepajo. Če tudi to ne pomaga, pišite časopisom in politikom in povejte, da ste prijavili mučenje živali, pristojni pa niso ukrepali. Naj zaključim z mislijo, katere avtor je George bernard Shaw: "NAJHUJŠI GREH V ODNOSU DO ŽIVALI NI V SOVRAŠTVU, AMPAK V BREZBRIŽNOSTI". Živali si zaslužijo, da se skupaj potrudimo dokazati, da to ne drži. KO SE pogledaš v ogledalo, kaj vidiš? Medijski ideali vs. genetska realnost PREVELIK TREBUH, MAJHNE PRSI, CELULITIČNO Kes Je, aa |ma vsaKa aruzDa oz. ooaoc RIT, PREKRATKE NOGE, PREŠIROK NOS? ALI PA SE NE OBREMENJUJEŠ S POSAMEZNIMI RADOSTEN NASMEŠEK? TVOJA TELESNA zan°anin aruzDan nenenn° sPoaDuicu° liua|, SAMOPODOBA (KAKO DOŽIVLJAŠ SVOJE TELO) zlastl zensKe- nai se na vse preteae Dor|lo za ' JE V VELIKI MERI ODVISNA OD TEGA, KAKO GA postavo ln |in zas :-------------~~za pok ZAZNAVAŠ. loaeli, lahko aos ia samopoaoba seveaa ni oavisna se te se s taKlm telesom ne more|o roan va tuai tvoJ< arual - tvoi fant ali aeKle, priiatelii in priiateliice, naravne preaispoziciie aosealiiv neKoliKo EBgoioECiEEEOlSiilHSSfiilHiSlH aenarJa. sam°sp°stovan|e, p°cut|e, °Dnasan|e in Nasa telesa so v resničnosti zelo različna oa ¡anonpos |S|pQSpnu !ououceji3jieoiksiuogsioecepue ga sKuSaJo preoDliKovat :laau z zapoveami m°ane in filmsKe inau ter oglasov. ODKroZeni smo s sporočili, aa lanKo vsaKao, Ki ie pripravlien aovoli trao aelati, aos ' ■ no samop°a°Do m p°tencialno za zarav sai pospeSuJeJo nezaaovolJstvo, sproZaJo ot saKem posamezniKu različna), ne toliKo to zau itivna OEtopsj mSgRICsIBEEilOBipOStcvio SBiJlIESEOl^ISISiC^^iSIu^ClišeC n&zCEElUaiSSEEElDIIu ioraDiJo leta za ponavljajoč ^aa ni nič naroD Samospoštovanje in poz samopoaoDa sta vseKaKor oavisna oa zaravJa i ItHl^^illalBa^CIl žCiM|ie|s sasa pogosto zDol ^Boleznimi. lezava |e v nesKlaanosti mea m m- katera teza velja za zdravo in kaj mnogi pojmujejo kot svojo idealno teZo. Če z videzom zelo obremenjena oseba ne doseZe svojih nerealno zastavljenih ciljev, prispevajo občutki neuspešnosti k nadaljnjemu upadanju samospoštovanja in k še boli negativni majhne količine hrane. Anketa je opozorila še na eno strategijo nadzorovanja telesa, ki ni zelo redka pri dekletih. Kar desetina deklet poroča, da so Ze vzele tablete za hujšanje, odvajala ali da so bruhale, da bi se počutile bolj vitke. Kako so mladi v Sloveniji zadovoljni s svojimi telesi? Da bi ugotovila, kakšna je telesna samopodoba mladih, sem aprila 2002 izvedla anketo na petih slovenskih srednjih šolah. Anketirala sem 184 srednješolk in 123 srednješolcev, ki so bili v povprečju Vpliv vrstnikov, medijev, mode Stradanje, tablete, bruhanje . t POISKATI OPTIMALNO REŠITEV GLEDE NA ŠTUDIJSKE ŽELJE POSAMEZNIKA NI MAČJI KAŠELJ. MOŽNOSTI JE OGROMNO IN UPOŠTEVATI JE POTREBNO VELIKO FAKTORJEV. PREŽIVETI NEKAJ ČASA V PREMLEVANJU ODGOVOROV SE GOTOVO SPLAČA. V tem procesu si človek izbistri pogled na svoje cilje in življenje in si hkrati pridobi občutek za lastni jaz. Pri razmišljanju je treba biti kar se da iskren, si vzeti dovolj časa in si rezultate zapisati. S tem lahko posameznik kasneje mišljenje preverja, dodaja, vrednoti in spreminja, dokončuje lastno zgradbo. Važno je samoocenjevanje in refleksija. Tisti, ki te faze ne opravijo, imajo pogosto neizoblikovane cilje. Vpišejo se na fakulteto in šele kasneje ugotovijo, da jim ta sploh ne ustreza. Vsi vemo, kolikšen je delež ponavljalcev in pavzerjev prvih letnikov. Kljub vsemu pa je bolje pozno kot nikoli. Pri nekaterih je izbira že kmalu izoblikovana in morajo poiskati le še administrativne informacije, drugi si morajo pa še pošteno izostriti sliko. Ne glede na položaj, naj ima vsak pred očmi sledečo "sveto" trojico: P I 1. INTERESI Opredelitev študijskih interesov omogoča najti ustrezen študij (fakulteto, visokošolski zavod). "KAJ ME ZANIMA? Ob čem bi lahko preživel ure in ure in vpregel vse svoje sile? Kakšen je moj CILJ ŠTUDIJA (zanimiva služba, ugled, denar ...)? Ali si izbiram študij v skladu s pričakovanji drugih ali V SKLADU S SEBOJ?" Bistveno je, da se področje študija pokriva s tem, kar nekoga zanima pri pouku, ali s čimer se ukvarja v prostem času. Dobro pa je, če poznate oz. spoznate osebo, ki opravlja ta poklic, in ga poprosite za pogovor oz. spremljanje pri delu. Tako dobite bolj realen vpogled v to, kako izgleda »sanjski« poklic. Velikokrat nas veseli ogromno področij, v nobenem nismo najboljši in ne zaupamo ravno v svoje sposobnosti, doma pa nam starši težijo, da je najbolj pomemben gotovo poklic. Vendar je med »veči« ali pri "nobenem" interesu vedno prisoten vsaj en prevladujoč interes in ta se s časom vedno izlušči, toda ne brez iskanja in raziskovanja. Naj bo čas, v katerem čakate na rezultat, aktivno preživet. 2. SPOSOBNOSTI INTELEKTUALNE SPOSOBNOSTI so posledica vloženega dela in naravne inteligence. Ti dve lastnosti postavljata mejo, do katere se posameznik lahko giblje. Te so pri posameznikih različne, saj smo kljub načelnim neskončnim sposobnostim človeškega uma omejeni z znanjem o uporabi naših možganov (tehnike pomnenja in razmišljanja) ali pa nismo motivirani, da bi garali in se dograjevali. Umske sposobnosti niso edini dejavnik uspeha; ne v šoli ne v poklicu. Vsi poznamo primere, ko nekdo po učnem uspehu ni bil nič posebnega, potem pa je kasneje, ob študiju ali pa v praksi zablestel. Postal je motiviran, začel delati in uporabil ostale sposobnosti, nekatere pa prebudil. USTVARJALNOST in SOCIALNE VEŠČINE (komunikacija, izražanje, iznajdljivost v odnosih, situacijah) so v študiju zelo pomembni, sploh pa v poklicu. Posameznik lahko s tem do določene mere kompenzira svoj "manjko" na področju umskih sposobnosti. BIRIST Pogoji za delovni/učni uspeh so klobčič med seboj prepletenih lastnosti, ki se med seboj dopolnjujejo. Vsak ima nekaj izrednih sposobnosti, ki jih laično imenujemo TALENTI. Nanje se lahko opirate, ko izbirate študij, saj bo z razvijanjem le teh uspeh zagotovljen, hkrati pa boste dovolj motivirani, da boste vložili trud še v tiste lastnosti, v katerih ste pomanjkljivi. 3. ZNANJE Pod znanjem se razumejo veščine, sposobnosti, kognitivno znanje in izkazani učni uspehi. Kljub gornjim dvem izpolnjenim pogojem morate imeti tudi te, da boste lahko kos novim izzivom na fakulteti ali pa v drugih tipih šol. Težko se je razvijati na univerzitetnem ali visokošolskem študiju, če ni osnovnega predznanja. Za nekatere fakultete (npr. umetniške) je potrebno posebno predznanje, ki se ga dokazuje na sprejemnih izpitih. O organiziranih tečajih za pripravo se dobi informacije na vsaki fakulteti. KAKO PRITI DO ANALIZE LASTNIH INTERESOV? Poti je mnogo. Za poklicno in interesno svetovanje je na voljo seveda srednješolska svetovalka. NCIPS (Nacionalni center za informiranje in poklicno svetovanje) in CIPS info centri po vsej Sloveniji (www.ess.gov.si/ slo/ncips/ncips.htm) nudijo 2 testa (Test študijskih interesov in Kam in kako?) vezana na zgornji dilemi ter oseben razgovor s svetovalcem. Podobno službo imajo tudi na ŠOU-u na Kersnikovi v Ljubljani. V vseh knjižnicah in na navedeni internetni strani je možno najti knjige in sezname poklicev. V CIPS-u si je možno ogledati kratke dokumentarce o poklicih, pomaga pogovor z osebami, ki ta poklic opravljajo, študirajo na določeni fakulteti. Idealno pa je, če imate možnost biti prisotni na predavanjih (vsa predavanja so javna in se jih lahko udeleži kdorkoli in kadarkoli), ali pa opravljati poletno delo v želenem sektorju. Četudi brezplačno, saj so izkušnje neprecenljive. Pomembno je čim več feedbacka in samoaktivnosti, da postaja podoba o sebi in svetu realna. "Uči se, sprašuj, bodi radoveden!" In še to: na dosežene rezultate je potrebno gledati realno, ne iskati izgovorov in si prtiti krivde. Pomembno je le, da se z voljo ob pravi odločitvi da doseči vse. Poklic ni garancija za delovno mesto, je le vstop na trg delovne sile, zato veselo na delo. Pot je dolga. 18 pomlad 20' ROCK OTOČEC :: NOVO MESTO, OTOČEC :: 8., 9., 10. JULIJ 2005 Rock Otočec je največji rock festival v Sloveniji, kjer se raja, pije, ljubi in predvsem odšteka do konca. Organizatorji pozivajo vse neuveljavljene bende, da se prijavijo. Na pred izboru bo izbranih 7 skupin, ki bodo lahko predstavile svojo pesem. www.rock-otocec.com TEDEN MLADIH :: KRANJ :: V ZAČETKU MAJA 2005 Teden mladih je multikulturni festival športa, izobraževanja, kulture in zabave. Je tradicionalni festival, ki se bo letos odvijal maja na ulicah mesta Kranj. Več kot 100 dogodkov bo razporejenih po celotnem starem mestnem jedru. www.teden-mladih.com MAGDALENA :: MARIBOR - PEKARNA :: 13.-15. MAJ 2005 Magdalena je neprofitni festival, katerega glavni namen je druženje predstavnikov mlade generacije, ki delujejo na področju vizualnega komuniciranja v funkciji oglaševanja, propagiranja, informiranja. Za nagrado festivala Zlati modrc se letos že sedmič potegujejo vsi kreativci, ki so mlajši od 30 let. Dela, ki so prijavljena na festival, so lahko fiktivna ali sad naročenih projektov. www.magdalena.org 7. FESTIVAL DOKUMENTARNIH FILMOV :: CANKARJEV DOM, LJUBLJANA :: 15.-22. MAREC 2005 7. festival dokumentarnih filmov vam ponuja vpogled v produkcijo sodobnega dokumentarnega filma, ki z leti postaja vedno bolj bogata in popularna. Festival je sestavljen iz treh sklopov; ogledate si lahko filme o umetnosti in umetnikih, o socialno političnih tematikah, na programu bodo še alpinistični in avanturistični filmi in posebna projekcija dokumentarnega filma za otroke. www.cd-nn.si 11. FESTIVAL SODOBNIH ODRSKIH UMETNOSTI -EXODOS :: CANKARJEV DOM, LJUBLJANA :: 14.-26. MAJA 2005 V obdobju od prvega festivala ste se imeli na Exodosu priložnost seznaniti z nekaterimi najbolj eminentnimi imeni sodobnih scenskih umetnosti ter z nekaterimi obetavnimi, nadarjenimi začetniki, ki so se sčasoma uveljavili in začeli gostovati po največjih svetovnih festivalih. Umetniki so v program uvrščeni zaradi prepričanja, da jih mora slovenska publika videti, ker so njihova dela inspirativna, izzivalna in prelomna. Njihove predstave ponujajo vidnost v magičnem gledališkem okolju, v katerega se posamezniki potapljajo, tako kot tudi vpogled v naš skupni čas in prostor. Letos bo program Festivala obsegal predstave 17 avtorjev iz različnih koncev sveta. V sklopu festivalskega programa se bosta odvijala tudi projekta VZHOD-ZAHOD in MESTO LUČI. Prvi bo soočil poetike šestih skupin, ki bodo med seboj tematsko korespondirale, drugi pa bo festival povezal z zunanjimi prizorišči na ljubljanskih lokacijah. Če vas muči vprašanje, kaj je sodobna odrska umetnost, vam lahko Exodos da odgovor. Vsaj slutnjo, seveda. www.exodos-festival.si UMETNOSTI IN KULTURE IN HAIKU FESTIVAL :: CANKARJEV DOM, LJUBLJANA :: 13. MARCA DO 22. MAJA 2005 Festival bo predstavljal japonsko umetnost in kulturo z gledališkimi predstavami, dvema filmskima predstavama (Zatoiči in Lutke, ki se bosta odvijala od 1.-11. 4.), razstave japonskih lesorezov, literarnimi večeri s književnikom Ryu Murakami, predavanji o sodobni japonski umetnosti. Festival bo v sodelovanju z društvom Apokalipsa organiziral Haiku festival, ki bo potekal od 4.-15. aprila. KULTURNA TRŽNICA :: MENZA PRI KORITU, METELKOVA MESTO, LJUBLJANA :: 9.4. 2005, VSAKO 2. SOBOTO, 11.00-17.00 Kulturna tržnica je priložnost za vse mlade neuveljavljene ustvarjalce, umetnike, oblikovalce, izdelovalce fanzinov, risalce stripov, ... Namen tržnice je pokazati, prodajati in zamenjati lastno produkcijo, spoznati delo drugih in vzpostaviti stike. Organizirane so razne ustvarjalne delavnice, razstave in stojnice. www.metelkova.org/ kultrznica.htm Mladinski dnevni center Menza pri Koritu nudi ustvarjalne delavnice (Kako postanem DJ?, Digitalno snemanje ...). www.metelkova.org/dcmenza.htm ISOLA CINEMA :: FESTIVAL FILMA AFRIKE, AZIJE, LATINSKE AMERIKE IN VZHODNE EVROPE S PRIJATELJI :: IZOLA :: 25.-29. MAJ 2005 Med 25. in 29. majem stoji na Manziolijevem trgu sredi Izole letni kino, osrednje prizorišče filmskega festivala Kino Otok. Predstave potekajo v dvorani art kina Odeon, ob poznih večernih urah pa se festivalski utrip preseli k Svetilniku ob morju, kjer poteka program Video na plaži. Za prijetno vzdušje na festivalu, ki ga odlikujeta predvsem kvaliteta predstavitve filmov iz prve roke in neposredni stik filmskih ustvarjalcev z občinstvom, skrbi tudi pestra dodatna kulturna, kulinarična, zabavna in športno-rekreacijska ponudba na temo oddaljenih dežel. Posebnost festivala je sekcija Prijatelji, v katero so povabljeni prijatelji festivala oziroma prijatelji filmskih gostov. ZA MLADE LJUBITELJE FILMA OZIROMA ŠTUDENTE KINO OTOK POSKRBI S POSEBNIMI UGODNOSTMI! V času festivala poteka filmska delavnica Vesela kamera, ki v družbi filmskih ustvarjalcev skozi objektiv filmske kamere spremlja festival in delovno vnemo prostovoljske brigade, ki bo tudi letos Izolo spremenila v festivalsko mesto. www.isolacinema.org marec_ FESTIVAL DE L'IMAGINAIRE :: FRANCIJA (PARIS) :: 7. MAREC - 24. APRIL 2005 Festival je posvečen svetovni glasbi in kulturnim stilom iz celega sveta. www.mcm.asso.fr CALIENTE IN SNOW :: ŠVICA (AROSA) :: 1.-3. APRIL 2005 Tridnevni non-stop švicarski brazilski festival pritegne ljubitelje sambe, vroče salsa plesalce in latino loverje: na 1800 metri nad morsko višino. www.caliente.ch NUITS SONORES :: FRANCIJA (LYON) :: 4.-8. MAJ 2005 Ekstravaganca z elektronsko plesno glasbo In najbolj znanimi DJ-jl se bo dogajala po celem mestu. www.nuits-sonores.com LAS FALLAS :: ŠPANIJA (VALENCIA) :: 15.-19. MAREC 2005 Bučen teden ognja, eksplozij, ogromnih "ninots" figur in parad v čast Sv. Jožefa. www.fallas.com FESTIVAL SV. :: IRSKA (DUBLIN) :: 16.-20. MAREC 2005 Petdnevno praznovanje dneva Sv. Patricka bo nudilo več kot 50 različnih dogodkov, vrhunec pa bo spektakularna ulična zabava (17.3.). www.stpatricksday.ie BANLIEUES BLEUES :: FRANCIJA (PARIS) :: 11. MAREC - 16. APRIL 2005 Več kot samo jazz in blues festival - znani glasbeniki se udeležujejo tudi raznih delavnic in študijskih skupin. www.banlieuesbleues.org SNOWBOMBING :: AVSTRIJA (MAYRHOFEN) :: 4.-10. APRIL 2005 150 svetovno znanih DJ-ev, klubske noči, nastopi v živo (Mylo, the Cuban Brothers, Norman Jay in DJ Yoda) in 50 najboljših boarderjev bo zagotovilo ekstremno zabavo. http://snowbombing.co.uk RHINE IN FLAMES :: NEMČIJA (OB RENU) :: 7.5., 5.6., 9.8., 13. IN 20.9. 2005 Vsa mesta in vasi ob Renu bodo istočasno priredila praznovanja in festivale. Vrhunec bo "Noč tisočerih ognjev" (10.9.) - največja evropska parada okrašenih in razsvetljenih ladij, ki jo bodo spremljali ognjemeti in glasba. www.rhein.feuerwerk-info.de INDIAN FESTIVAL :: ITALIJA (MILANO) :: 8.-17. APRIL 2005 V Milanu se vsako leto zbere več kot 15.000 ljudi na praznovanju indijskega plesa, hrane, glasbe in bollywood filmov. www.indianfestival.it URBAN FESTIVAL :: HRVAŠKA (ZAGREB) :: 8.-9. MAJ 2005 Multimedijski projekt z umetniškimi performansi in instalacijami ter delavnicami in forumi - ulice, trgi, stavbe so na voljo vizualnim umetnikom, da jih spremenijo po svojih vizijah. www.urbanfestival.hr :: ŠVICA (WINTERTHUR) :: 12.-16. MAJ 2005 Afriški festival promovira medkulturne razlike in združuje afriške koncerte, razstave, delavnice, bazar, filmski festival... www.afro-pfingsten.ch TUJI K ON CERTI :: EINSTURZENDE NEUBAUTEN 129.3.05 München, 1.4.05 Dunaj :: KYLE MINOGUE - 30.3.05, Dunaj :: ANDREW BIRD, ANI DiFRANCO ¡31.3.05, Milano :: QUEEN - 5.4.05 Milano, 13.4.05 Dunaj :: TRANSGLOBAL UNDERGROUND Il0.4.05, Boogaloo club, Zagreb :: CESARIA EVORA Il1.4.05, K.D. Vatroslav Lisinskei, Zagreb :: ASIAN DUB FOUNDATION I26.4.05 Munchen, 4.5.05 Milano :: ALANIS MORISSETTE - 1.5.05, Dunaj :: JOSE ANTONIO RODRIGUEZ I03.5.05, Lisinski, Zagreb :: VAN MORRISON - 12.5.05, Munchen :: U2 - 18.05. & 9.6.05 London, 7.6.05 Berlin :: IBRAHIM FERRER - 21.5.05, Munchen :: DESTINY'S CHILD - 26.5.05, Milano :: PAT METHENY GROUP - 30.5.05, Munchen :: SYSTEM OF A DOWN - 30.5.05. Milano :: IRON MAIDEN - 31.5.05, Stadthalle Graz :: ROCK AM RING - 3. - 5.6.05, Nurburgring :: R.E.M. - 5.6.05, Gradec :: MARYLIN MANSON - 7.6.05, Milano :: ROD STEWART - 15.6.05, Dunaj CHAMJAM :: ANDORA (SOLDEU) :: 21.-26. MAREC 2005 ChamJam se letos iz Chamo-nix-a seli v Soldeu el Tarter v Andorri. Masivna zabava na snegu združuje ekstremna smučarska in boarderska tekmovanja z živo glasbo in DJ-ji. www.whatsonwhen.com DOMAČI KONCERTI :: OMARA PORTUONDO - 15.03.05, LJ :: FOLKESTRA (Slo, Hr) - 17.3.05, Ljubljana :: ŽELJKO JOKSIMOVIČ I Il8.3.05 Maribor, 19.3.05 Koper :: CRADLE OF FILTH - 20.03.05, Ljubljana :: MISJA HELSLOOT & NIKLAS HARDING I ¡19.3.06, Club Lipa, Pirniče :: NEGURA BUNGET (Rom) - 22.3.05, Maribor I IoBNOUNCE - 23.3.05, Maribor :: SAVOY GRAND (ZDA) - 28.3.05, Ljubljana :: VLATKO STEFANOVSKI & M. TADIČ & I SPASSOV- 28.3. 05, Ljubljana :: LAURA PAUSINI - 7.4.05, Koper :: TINKARA KOVAČ - 12.4.05, Ljubljana :: XIU XIU (ZDA) - 26.4. 05, Ljubljana :: BO DIDLEY - 27.04. 05, Ljubljana :: MARK KNOPFLER- 03.05. 05, Ljubljana I (EURO<26 popust - Info center ŠKUC) :: DORDE BALAŠEVIČ - 19.5.05, Ljubljana :: JOE COCKER - 22.5. 05, Ljubljana CLUB NACHT BERLIN :: NEMČIJA (BERLIN) :: 19. MAREC 2005 V eni noči lahko z eno vstopnico obiščete 29 berlinskih nočnih klubov. Klubska noč pritegne več kot 10.000 zabave željnih ljudi. www.whatsonwhen.com ALL TOM PARTIES :: ANGLIJA (CAMBER SANDS) :: 26.-28.3. 2005 IN 2.-4.4. 2005 Festival zagotavlja oblije zabave skozi filme, nastope DJ-ev in glasbenih skupin (marca: Mogwai, Tortoise in Shellac, aprila: Stephen Malkmus, Sonic Youth). www.atpfestival.com :: ŠPANIJA (SEVILLA) :: 12.-17. APRIL 2005 Celotedenska flamenko zabava kulturnimi dogodki in sejmom z več kot 1000 okrašenimi šotori, v katerih potekajo zabave v flamenko kostumih. www.whatsonwhen.com QUEEN'S NIGHT FEST. :: NIZOZEMSKA (DEN HAGUE) :: 29. APRIL 2005 Praznovanje na čast kraljice Beatrix združuje številne brezplačne glasbene festivale in zabave po celem mestu. www.koninginnenach.nl MAYDAY :: NEMČIJA (DORTMUND) :: 30. APRIL 2005 Eden največjih nemških klubskih dogodkov napolni areno z zvoki glasbe 20-ih mednarodnih DJ-jev. www.mayday.de RLD I FESTIVAL ON THE BEACH :: ITALIJA (PALERMO) :: 15.-23. MAJ 2005 Siciljanski festival združuje windsurfing, jazz, beach-volleyball, kite surfing in jadranje - ima dolgo tradicijo tekmovanj v vodnih športih. www.albaria.it/wwf FESTIVAL :: ŠPANIJA (BARCELONA) :: 26.-28. MAJ 2005 Sodelovala bodo svetovno znana glasbena imena (Sonic Youth, Iggy Pop, Human league, New order) in DJ-ji. www.primaverasound.com pomlod 2005 21 Devetnajsto stoletje, stoletje Izumov, je Izpolnilo stare sanje človeštva In oživilo slike. Rodil se je film. Prve korake je naredil v razbojniški jami, dolgo veljal za posebno atrakcijo, sejmarsko zabavo, za barbarsko umetnost prihajajočega barbarskega stoletja, ki je obrnilo hrbet tradiciji, za nenavadno umetnost navadnih ljudi. Kaj kmalu po pionirski fazi je pridobil kinematografsko dvorano, zvok, barvo in veliko platno ter se kot kakšna nevarna epidemija ali prav posebna, univerzalna religija razširil po svetu. Zaznamoval, pretresel in razburil je moderni čas ter modernega človeka in se kot absolutno najmlajši v družbi starodavnih umetnosti bliskovito zavihtel na mesto najbolj priljubljene in najvplivnejše med njimi. Z ritualom kina in razmahom cinefilije, tega posebnega zanimanja, občudovanja in celo čaščenja filma, je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja naposled in dokončno postal kult. A če je film 'kult' že sam po sebi, je obenem tudi eden izmed njegovih glavnih proizvajalcev. V stoletni zgodovini nam je dal kultne režiserje (Orson Welles, Alfred Hitchcock, Jasudžiro Ozu, Andrej A. Tarkovski, Jean-Luc Godard ...), kultne igralce (Humprey Bogart, Marlene Dietrich ...), kultne žanre (western, film noir, film ceste ...), celo kultne prizore, pa kultne filmske revije in filmske kritike, teoretike (Serge Daney, Gilles Deleuze, Pascal Bonitzer). Strokovna literatura o kultnih filmih je domala neobvladljiva - izredno obsežna zbirka kritiških študij in monografij ponuja polno nasprotujočih si teorij, strinja pa se okrog nečesa: kulturni pomen kultnih filmov daleč presega 'zgolj' film. Na prvi pogled so kultni filmi seveda Izredno popularni; dosegajo velike 'naklade', pogosto jih omenjajo v množičnih medijih, citirajo v drugih filmih, a njihova popularnost je v resnici predvsem površinska, navidezna, njihovo poznavanje pa največkrat omejeno na zveneč naslov, morda na glasbeno temo ali kakšen slovit stavek. Pravzaprav je zelo običajno, da je široko občinstvo nad ogledom 'slavnih' filmov razočarano - popolnoma razumljivo, saj odstopajo od populističnih obrazcev, jih presegajo, prinašajo novosti v filmsko govorico, so mejniki filmske zgodovine in umetnosti. Drugo stoletje filma se na njegovem pragu zdi precej manj obetavno. Kinematografom po svetu vlada hollywoodska produkcija (v Sloveniji sta izjemi Kinodvor z art mrežo ter Cankarjev dom, medtem ko je dvorana Slovenske kinoteke, dom 'starih dobrih' filmov, še vedno zaprta!), ki je sicer svojevrsten in spet domala kulten filmski pojav, a presežkov je v njem malo, filmov, kakršnih zgodovina ne pozabi, pa še manj. Kar seveda ne pomeni, da kultnih filmov ne snemajo več, le na redni spored ne pridejo, ker jih navadno ne poganjata finančni in zvezdniški ustroj, s kakršnim razpolaga tovarna sanj. Tisti najbolj črnogledi pa verjamejo, da bo v prihodnosti ogrožen celo kult kina in se bojijo za obstoj kinematografov, saj jih obiskuje vse manj gledalcev, ki rajši ostajajo pred televizorji in računalniki ter si sami krojijo svoj filmski repertoar. Zato smo se v uredništvu revije 26! odločili, da pogled obrnemo v zlate čase filmske umetnosti, da z nanizanko o kultnih filmih ter režiserjih odpotujemo v preteklost in se spomnimo, zakaj še vedno prisegamo na film, na kino, na kult. V okviru te rubrike bomo pisali o filmu, ki ga imamo radi. O filmu, ki nam je dal film. Že v naslednji številki ... o ¡2 O Javni zavod Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID) je mladinski center, ki izvaja dejavnosti za otroke in mladino in razvija naslednja področja mladinskega dela: ustvarjalna izraba prostega časa, informiranje in svetovanje, maobilnost mladih, neformalno izobraževanje, prostovoljno delo. Zavod je bil ustanovljen zato, da bi mladim ponudil priložnost za druženje, pester izbor interesnih dejavnosti, različne informacije, možnosti uresničevanja lastnih zamisli mladih in druge mladinske aktivnosti, ki jih druge institucije na Ptuju ne izvajajo. V okviru CID deluje MLADINSKI INFORMATIVNO SVETOVALNI CENTER s SPLETNO KAVARNO in KLUBSKI PROSTOR, namenjen druženju, v katerem pa ni dovoljeno kajenje, uživanje alkohola in drugih drog. Klubski dogodki se vrstijo enkrat tedensko, medtem ko potekajo programi informiranja in neformalnega izobraževanja vsak dan. Pri snovanju programov dajejo poudarek na sodelovanje z mladimi kot posamezniki in mladinskimi organizacijami ter sprotno spremljanje položaja in interesov mladih, predvsem starejših osnovnošolcev in srednješolcev. V letu 2005 svojim obiskovalcem ponujajo 10 KONCERTOV, na katerih boste poslušali predvsem mlade, še neuveljavljene glasbene skupine ter izvajalce jazza in sodobne resne glasbe. Pripravljajo 10 POTOPISNIH PREDAVANJ, 12 likovnih in fotografskih RAZSTAV, multimedijske performanse, gledališke, literarne in druge KLUBSKE VEČERE. Načrtujejo mednarodno MLADINSKO IZMENJAVO, ki naj bi potekala v začetku avgusta na temo kulture, umetnosti in prostega časa mladih. Ponujajo tudi vrsto POČITNIŠKIH DEJAVNOSTI za osnovnošolce in srednješolce, od taborov do ustvarjalnih delavnic na ulici. Skratka: ponujajo veliko! CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, Ptuj :: 02 780 55 40 :: cid@cid.si :: www.cid.si :: PON - PET: od 9:00 - 18:00, SOB: od 10:00 - 13:00 00:9L " 00:0 L PO :goS 'OOTO - 00:8 PO :j.3d - NOd :: uuoo,D>|>|!uue;,MMM u| !S,SUU->|>|!UU,MMM :: JSU^O^sud^UU :: 06 86 VZ9 SO - Djoqos o>|Sjn^| 'zz OODAO>] DUD^S ■AefjojAD Ljpjsjnuuod M!po|Uj D|!psssq oioiopz! aOHZI INHSVZ opjsiojd nj|A>|o a '|sp M!AOM!iu OAoiqo oz ijsouzouj niuo>|S! ud isqssod ss 'LusiJO.|AD Lupoiuj ooujod Du;ej>iuo>i u| d>|sjo.|.usuj ;o>| oo!uad|sp :vdnivd3in x'" ozojuouj DZ >|!U|DUnODJ 'IDJOdDOjO^ 'OJSLUD>|) OLUSjdO OSA oiDi|AD;o6DZ uujf u| lip^npojd ¡igsA Lup >| sijočo s^sluhj. spo|LU oioinqpods !|dj>|h 'Dip>|npojd idv !tJA n"X>1IIAI a ss uspsj >|dsa IBH ojduj! !>|s|os !>|SUSAO|S - his a siudao|SpOS dz s|os siupsjs o>|Sjnujod a su!|d|os!p OžJdlAII oioioAn Lususqo 'upou Ailjujsisjds sizo| 'us|ouopusAuo>|su ljoq ou oj6| o>|S!|Dps|6 !40Z!iqud LU!po|Uj oi||sz os!|ops|6 ojduj! u| adjspsjd ipsiiopsiB lusIus.|.so6 z :30snv03h9 ■Aoojidsuoo sspN si.inLU>|SJd - QNd u| ¿VX>IIIAI 31 Idaijssj. 'jspo AO->j>j||A| !>I!I©A !IDIAI 'AeojD;ueuun>|op i|!usqso|6 u| ao|j©ouo>| sip>|siojd :oqn|>| Ao.pjsiojd i|!usqso|6 io>|su ss n; si o|UAD|sp i|!usqso|6 Bspd psssuj ou pj>|!4 Iosa od Aosuoujjo^sd musqso|6 mBnjp u| ao|jsouo>| !>|!iqo a 'uop >|dsa ¡uzspp n->j>j||A| a e;soq Ao^zn i|!usqso|9 Aopusq mooujop iiiusljAoljsAnsu ¡ipoujojd LussApsjd ;sqso|6 sqpnuod sjjssd u| suDJ!nu|.|.uo>| i|oq Lup nfuciiADjoBoz ousiusLuou si ousos ousqso|6 VSSVIS ■■■ DO!UAO|Sp D^SLUHJ. U| D>|S;jDj60.|.0;j 'DO!UAD|Sp D>|SAOdU.|.S 'su||6 oo|UAD|sp :os ;o>| 'mdo|>|s od sBnjp jsds '(oojUADisp OUAO>|!| 'DUJDJS.|J| 'OUSqSO|6) 0.|.S| 0|S0 |ZO>|S OiD>|S.|.Od SO|UAD|Sp su.).sjaouzoj sjs|d>|su :3rNVA3ZVdaOZI ON"IVIflaOd3N ■¡.(.souAoisp siups|sou ss oljoA ou os VdNVI» d^uosssluoap u| 30IN13NŽJ31NI 'ariaaivo 'd»OOi OdNI U! VdlNdOOdNI Bspd Tpoiujofj! oiuojpz u| oiuson 'SAoqoz joisojd si oj 'onu^sj 'sjo.|.sojd SA!ljzo|odzoj oioipojodn 's.pisiojd 1|S!ujdz sIoas oisinojussjn u| oioiJDA|.sn jsi>| 'oisinosjs 'oiojpz !po|LU ss jsi>| 'sgspsjs fejo; si >i>i||AI 'D.io.|.sojd DBsiOAS OiDLUjU !>| 'LUDipOZjUCBjO UJ|>|SU|pO|UJ U| uj|.).souAolsp U_nU|DASZDjqOZ! 'LUD>|OOj O^Uj 'LUDO!U|DAOjSAS LU!UO!|ZDJ 01P4S oinuod ijsouAoisp mussjsjui oiuoiDAZ! Bspd |>| 'poAoz ¡uao! ©i (XXIIAl) ojoqos o>|Sjn^| qn|>| !ujnj|n>| u| iua^dlujo^u! |>|su!po| |AI umi kult 'f.J i J J ti Je VEČINA DJ-EV IN USTVARJALCEV SODOBNE ELEKTRONSKE GLASBE SE POVEZUJE V KOLEKTIVE OZIROMA »CREW-JE«. TUDI V SLOVENIJI DELUJE PRECEJŠNJE ŠTEVILO LE-TEH, OMENILI PA BOMO NEKAJ NAJBOLJ DEJAVNIH NA SVOJEM ŽANRSKEM ODDELKU. je bil prvi psy-trance kolektiv v Sloveniji z rezidenco v klubu Channel 0 na Metelkovi. Njegovi člani so DJ-i Zvuk Ahimze, Naveen in Psykopter, ki sedaj organizira Dancing Dragon evente. Je čistokrvni tehno kolektiv, ki ga sestavljajo najbolj znan slovenski DJ Umek ter DJ-a Bizzy in Dojaja, ki imata na glasbenem področju prav tako že dolgo kilometrino. Vsak od članov poleg tehna eksperimentira tudi z ostalimi žanri elektronike, vse od elektra pa do bolj upočasnjenih, downtempo (umirjajočih) ritmik. Pod kolektivom obratuje tudi istoimenska založba, namenjena izdajam lastnega materiala kot tudi del ostalih slovenskih »tehničarajev«. www.soundoflj.com/sounds/cr.html kolektiv sestavljajo DJ-I Symann ,Waldemar Haszalklewicz In Zergon. Žanrsko se opredeljujejo kot dub, deep-minimal-micro house, idm, eksperimentalni kolektiv. Večer v njihovi režiji se imenuje Synaptic Bar, v njem gostijo DJ-e ali live-acte, dogodi pa se enkrat mesečno v klubu K4. www.synapticchill.net Člani »chill out« kolektiva so vrhunski slovenski DJ-i in producenti : Mario Marolt, Iztok Turk, Octex ter Bizzy&Dojaja, ki skupaj ustvarjata pod psevdonimom Temponauta. Do sedaj so izdali dva albuma: Chilli Space in Chilli Space Vol 2.1., kjer v ušesa ujamete vse od ambientale do dubby housa, na njej pa so svoje glasbene kreacije prispevali Umek, Random Logic in seveda člani Chilli space-a. www.soundoflj.com/octex/disco/chilli-space.html pa je najmočnejši trance kolektiv v naših krajih z mesečno rezidenco v klubu K4, ki poleg umetnij izpod prstov DJ Zvuka, Cu-ja in Naveena-a skrbi, da v naše kraje pridejo tudi tuja, že uveljavljena imena trance scene. Redni trance večeri se sicer dogajajo v Mizzartu na Metelkovi. so ekipa šestih osebkov, ki delujejo na področju house glasbe. DJ Mique vrti funky-dubby-minimal house pod vplivom londonskega glasbenega podzemlja. DJ Kratek je že doživel izdajo svoje plošče z imenom »Push me«, istoimenovani singl pa je sam Eddie Richards (Thousa) uvrstil na svoj miks slovite kompilacije Fabric 16. Tretji član za gramofoni se skriva pod imenom DJ Leigh, ki mu je bolj ljub jazzy, vokalni house. »Dvojčka« Jem n' Eye s prvinskimi zvoki perkusij plemenitita zvok zgoraj omenjenih DJ-ev, končni člen ekipe, FŠK, pa v ekipi skrbi za mamljive in zapeljive vizualne umetnije. Svoje redne evente kot večina drugih ekip prirejajo v klubu K4 pod naslovom Get lifted, gostili pa so že Lexicon Avenue, Blakkat, Massimo Dacosta, Austen Leeds, Charles Webster ter Silicone Soul. Na njihovi spletni strani lahko najdete tudi mikse članov ekipe. www.moistycrew.org/ Zvok kolektiva Intosomethlng je označen kot underground deep-tech house. Nekaj let nazaj so začeli v idiličnih gorskih Kopah prirejati partyje, ki so trajali tudi po maratonskih 24 ur. Tamkaj pa so tudi prvi gostili velikane scene, kot so Haris, Terry Francis, Richard Grey, Eddie Richards in tako utrli pot tej zvrsti elekronske glasbe pri nas. Kasneje so event preselili v klub K4, kjer so nadaljevali s tradicijo in v goste privabili še več kvalitetnih imen. Občasno prirejajo evente tudi v mariborskem klubu Impulz naslovljene Intosomething's Trips to ..., redno pa vrtijo tudi preko naših meja, in sicer v Londonu, na Hrvaškem, v Braziliji. Njegovi člani v Sloveniji: Fedja, Roja, Rojter + Damir www.intosomething.info RX:TX sicer ni kolektiv v običajnem smislu, bolj gre za sodelovanje neke skupine ustvarjalcev in promotorjev na področju elektronske glasbe. Združuje jih eksperimentalen duh, glasbeni avanturizem ter preseganje vsakršnih meja. RX:TX je sicer tudi založba, ki je do sedaj izdala sedem cd-jev, ukvarjajo pa se tudi z organizacijo festivalov ter eventov. Člani oz. sodelavci: Mx, jadviga, Puna Syndicate, Max Nullo, Random Logic, Octex, dr. Evol, Evgeniy Droomoff, Sound Meccano, dr. Weber (vizualije), Delray (vizualije). www.rx-tx.org Three Doors Down so tisti band, ki ga mnogi primerjajo s Creed, in si brundajo predvsem njihove balade, pa čeprav so si pred leti izborili svoj košček rokerskega neba s komadom Kryptonite, ki bi jim ga zavidal sam Superman. Prejšnja plošča, Away From The Sun, je imela veliko bolj lahkih in melanholičnih zvokov. Seventeed Days je plošča, ki odpira nova pota proti tršemu rocku, vendar ostaja zvesta zvoku, tako značilnemu za 3DD. K sodelovanju so povabili Boba Segerja in z njim posneli komad Landing in London, ki niti ni najbolj hvalevredna zadeva na plošči. Three Doors Down preidejo k bistvu, povejo svoje, treščijo z nogo ob tla močneje kot kdajkoli prej in zaključijo s tisto melanholijo, za katero sprva pomislite, da so jo izgubili. Ne, ne - Here by me. Ani že približno petnajst let velja za punco, ki jo je (glasbeno) popolnoma nemogoče umestiti ali jo vsaj "pogruntati". Ne zaman, saj ji gredo od rok - pardon, od pisala in glasu tako družbene tematike kot solze počenega srca. In ob besedilih, ki jim morate prisluhniti, če jo hočete sploh poskusiti razumeti, počasi - korak za korakom - stopate v njen svet. Medtem ko se ozirate naokrog, počasi spoznavate, kako se gospodična počuti - po izgubi očeta in po ločitvi. In potem pride glasba. Sladki, mehki, sanjavi zvoki mesečine se prelijejo v pravi funk in strašljive tone, ki vam sem ter tja postavijo kocine pokonci. Knuckle Down je njena verzija kompromisa, njena pot okrevanja, njena najbolj katarzična izpoved, ki Ani pristoji kot še nobena do sedaj. Ameriški predsednik George Bush Ima nedvomno zasluge za nastanek nove zvrsti glasbe. Vendar roko na srce, njegovi bushizmi so stara novica, večinoma ponavljani in stric ima očitno premalo domišljije za nove bedarije. Kar se - posledično, seveda - prenese na vse tiste, ki jasno in glasno poudarjajo, da jim njegovo vladanje ni po volji. Med te se tokrat prištevata tudi The Chemical Brothers. Kot poudarjanje svojega družbeno-politično-kritičnega stališča sta uvedla celo rap vložke, ki žal ne izpadejo kot izboljšava ali vsaj pozitivna sprememba. Celo pri glasbi dobite občutek, da se preveč trudita. Push The Button? Ja, "knof" za stop ali vsaj za naslednji komad. Fanta sta si zadala prevelik zalogaj v boju z "novimi vodami" in nista noben Bruce Springsteen. □ 'S Joe Cocker je zrel gospod z raskavlm glasom, ki nadvse rad prepeva skladbe, ki so jih (pred leti) že posneli drugi glasbeniki. Medtem ko se odločate, ali so tovrstna izvajanja poklon originalnemu izvajalcu ali le nastopaštvo v stilu: "Ti bom JAZ pokazal, kako se to dela!", pomislite na svojo najljubšo skladbo ali vsaj eno izmed njih. Gotovo je najljubša z razlogom, ki ima veliko opraviti z načinom izvedbe, glasom in zvokom. In potem pride Joe in jo zarjove po svoje. Gospod s takim glasom bi lahko pel svoje skladbe in interpretiral nove melodije. Lotil se je R.E.M. (Everybody hurts), U2 (One), Marvina Gaya (What's Going On), Johna Lennona (Jealous Guy) in celo Arethe Franklin (Chain Of Fools). Joe zveni kot da je treba plačati račune in je nekje pač treba zaslužiti. I DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZE NA VSAKEM KORAKU IZPODRIVA KLASIČNO (ANALOGNO) FOTOGRAFIJO. VSAKDO, KI IMA »DIGITALCA«, IN JE NAVAJEN NA PREDNOSTI, KI MU JIH LE TA PONUJA, VE, DA JE SAMO VPRAŠANJE ČASA, KDAJ BO KLASIČNA FOTOGRAFIJA IZGINILA IZ MNOŽIČNE UPORABE. TUDI VEČINA FOTO STUDIJEV JE ZE PO PRAVILU POSTALO DIGITALNIH. FOTOGRAFIJE IZ NEGATIVA SE SEDAJ RAZVIJAJO TAKO, DA JIH FOTOGRAFSKI STROJ NAJPREJ POSKENIRA, PRENESE V DIGITALNO OBLIKO IN NATO OSVETLI NA PAPIR, LAHKO PA NAM JIH TUDI SHRANI NA CD. Digitalna fotografija se vse bolj uveljavlja tudi pri popotniški fotografiji. Včasih smo si morali za na potovanja priskrbeti zadostno zalogo filmov, sedaj pa fotografije shranjujemo na spominske kartice. Ko so spominske kartice polne, jih je potrebno sprazniti, še prej pa fotografije prenesti na računalnik in nato zapeči na CD. Potrebujete dve stvari: originalni USB KABEL, ki ga dobite s fotoaparatom, in seveda RAČUNALNIK. Dobro je, da ima računalnik operacijski sistem Windows XP, ki ob priključitvi fotoaparata na USB vhod avtomatsko naloži fotografije na računalnik. Kako na potovanju shraniti digitalne fotografije? Večina računalnikov nameščenih v internetnih kavarnah nima CD zapisovalnika (pekač). Enostavneje je, če poiščete foto studio, kjer vam presnamejo fotografije s kartice. Pri tem pa morate biti pozorni na več stvari: :: ko dobite CD s fotografijami, VEDNO, še preden zbrišete kartico, preverite, če so fotografije pravilno posnete na CD - ko kartico zbrišete, je nemogoče povrniti fotografije, ki so bile na kartici; :: fotografij nikoli ne snemajte na CD, ki že ima posnete fotografije; lahko se zgodi, da vam med dosnemavanjem program izbriše fotografije, ki so že na CD-ju, zato je bolje, da na en CD snemate samo enkrat; :: pri daljših potovanjih je navada popotnikov, da naredijo kopije CD-jev s fotografijami in jih po pošti pošljejo domov. Obstajajo tudi prenosne miniaturne naprave za shranjevanje digitalnih slik ali DATA BANK. V ohišje te naprave je vgrajen čitalec spominskih kartic in miniaturni trdi disk ter močan litij-ionski akumulator, ki omogoča več ur avtonomije. Celotna naprava tehta okoli 300 gramov in gre v žep, nanjo pa lahko shranimo več tisoč fotografij v najvišji kakovosti. Malce večji, a bolj zanesljivi, pa so PRENOSNI CD pekači, ki združujejo vse lastnosti data bank enot, le da fotografije zapečejo na CD. Drugače pa na potovanjih velja pravilo, da je oprema čimbolj lahka in enostavna. Vsaka odvečna kila v nahrbtniku hitro postane veliko breme. Fotografiranje ljudi na potovanju Zato nekaj splošnih nasvetov pri fotografiranju ljudi: :: če je le mogoče, bodite pri fotografiranju NEVPADLJIVI :: pri portretih uporabite TELEOBJEKTIV, s katerim boste zabrisali moteče ozadje :: če hočete fotografirati določeno osebo od blizu, je najbolje vprašati za dovoljenje oz. NAVEZATI STIK - vsekakor pomaga, če se z osebo prej pogovarjamo o drugih stvareh :: pri fotografiranju portretov vedno IZOSTRIMO NA OČI :: če vaš fotoaparat premore 4 ali več miljonov pikslov, je škoda, da tega ne bi izkoristili - v večini primerov je nesmiselno zmanjševati VELIKOST FOTOGRAFIJ že v fotoaparatu, saj izgubimo precej na kvaliteti in s tem možnost kasnejše obdelave :: OTROK nikoli ne fotografiramo od zgoraj navzdol - poskusite se spusti na njihovo stojno višino :: če je oseba V SENCI, uporabimo bliskavico v načinu »fill-in« ZANIMIVOSTI NASVETI ZA POPOTNIŠKO FOTOGRAFIJO Nekaj zanimivih povezav z nasveti za popotniško fotografijo: www.travelphoto.net in www.photosecrets.com/tips.html LEICA V ZATONU Leica, svetovno znan proizvajalec fotoaparatov, optike in izumitelj sodobne 35mm fotografije, se je znašla na robu propada. Očitno ne more slediti prehudemu tempu razvoja v digitalni fotografiji, tako da ji tudi sodelovanje z znanimi japonskimi podjetji ne prinaša pravšnjih poslovnih rezultatov. Ali to simbolično pomeni konec analogne dobe v fotografiji? 'O >o C o a o S c o «s "S3 TTOG PETER UHAN: Portreti Avtor se predstavlja s serijo črno -belih portretov ljudi najrazličnejših poklicev, posnetih v raznolikih okoljih od leta 1998 do danes. :: Cankarjev dom, Ljubljana / 21. 4.-22. 5. 2005 LENI RIEFENSTAHL - fotografija, film, dokumentacija Razstava predstavlja življenjsko pot nemške režiserke in fotografinje Leni Riefenstahl, ki je režirila kontroverzni umetniško-propagandni film Hitlerjeve nacistične stranke Triumf volje. :: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana / do 31. 3. 2005 28 pomlad 2005 :ul1 Fotografska zveza Slovenije bo že drugo leto organizirala skupinsko razstavo na temo 'erotike v fotografiji'. Razstava bo na ogled tudi v virtualni verziji na spletnih straneh Galerije Photon. :: Galerija Photon, Ljubljana / od 30. 3. 2005 / www.fzs-zveza.si Slasten bukvožerski jedilnik Bukvožerske debate so novorojeni debatni klub o knjigah, ki je luč sveta ugledal letošnjega januarja v Klubu Cankarjevega doma. Namen debat je pritegniti dijake in študente, ki uživajo v branju, k aktivnemu sodelovanju v pogovorih o knjigah in tematikah, ki jih knjige obravnavajo. S skrbnim izborom knjig glede na njihovo aktualnost, tematiko in kvaliteto ter gostov pa midva, voditelja debat, in idejna vodja projekta, Nataša Bucik, ne želimo privabiti le zagrizenih bukvožerov, ampak poskušamo pokazati tudi tistim, ki knjig nimajo na vsakdanjem jedilniku, da se literatura ne najde samo na snobovskih jedilnih listih, temveč da znajo biti prenekateri grižljaji knjig precej okusni. Knjig pred debato ni nujno prebrati, dobite pa priložnost, da si z zastonjsko vstopnico zagotovite popust pri nakupu obravnavanih bukev. Da so debate na pravi poti, pričata tudi dobro obiskani prvi debati, na katerih smo se pogovarjali o romanih Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa angleškega pisatelja Marka Haddona in Gimnazijec Igorja Karlovška. Poetični marčevski zalogajčki Da je literatura okus, ki se ga da navaditi tudi v kasnejših letih, dokazuje knjiga, o kateri se bomo v Klubu Cankarjevega doma pogovarjali v soboto, 19. marca, ob 19.00. Gre za zbirko poezije Komadi, v kateri je urednik Andrej Ilc na kup nabral 111 pesmi, ki segajo od antike pa do današnjih dni. Andrej Ilc v uvodu k zbirki razjasni, da kot osnovno- in srednješolec ni kaj prida maral za poezijo, ki mu jo je ponujal šolski načrt, saj je bil za razumevanje določenih stvari še premlad, je pa v kasnejših letih sam in postopoma začel odkrivati skrivnostni in čudoviti svet vezane besede, ki mu je dandanašnji v užitek. Zbirka Komadi tako ni uradna antologija pesništva, temveč urednikov osebni izbor njemu ljubih pesmi, ki je stilsko zelo raznolik. V knjigi tako lahko najdemo romantično poezijo Edgarja Allana Poa in Prešerna, srednjeveško posvetno radoživost Carmine Burane, zagonetni nonsenz Lewisa Carrolla, zenovski humor škota Dona Patersona, pisan cvetober slovenskih pesnic in pesnikov, pa tudi v izvirniku peta besedila, na primer Bruca Springsteena in Zmelkoow. Tokrat bodo na bukvožerskem kavču izjemoma sedeli kar trije gosti. Vsi se pojavijo v zbirki Komadi, vendar na različne načine. Peter Svetina in Uroš Zupan sta slovenska pesnika mlajše generacije, ki sta v »111 pesmi za mlade in njim podobne« prispevala vsak po en komad; Peter Svetina urbano ljubezensko pesem Vsakdanje geometrije, 4, Uroš Zupan pa meditacijo o pesnikovem vsakdanjiku Hölderlinski stolp, obenem pa še nekaj prevodov tujih pesnikov. Tretji gost pa se v zbirki pojavi samo kot prevajalec. To je Matej Krajnc, ki se je specializiral za prevajanje glasbenikov, na primer Cohena in Springsteena, s seboj pa bo prinesel tudi kitaro in kakšno od pesmi tudi zapel. Ljubezenski ugriz in požirek slave v aprilu V aprilu se bomo v bukve zagrizli kar dvakrat. V sredo, 13. 4., se bomo pogovarjali o kratki zgodbi Mojce Kumerdej V roju kresnic (iz knjige O čem govorimo - slovenska kratka proza 1990-2004) in romanu Davida Belbina Šola ljubezni. Obe deli govorita o ljubezni, prva med najstnikom in prijateljevo mamo, druga pa med najstnico in njenim učiteljem. Poleg te teme se bomo pogovarjali tudi o žanrski literaturi. Naslednji obed bo sledil že nekaj dni zatem, v soboto, 16. aprila, takrat pa bo beseda tekla o satirično-kriminalnem romanu Na smrt slavni izpod peresa Bena Eltona, ki je v svoji plodni karieri pisal tudi scenarije za nanizanko Černi gad. Pogovarjali se bomo o t.i. »reality showih« in vsem kar temu pritiče. In še razmišljujoč maj Pred poletjem se bomo našli še v maju, ko se bomo gostili z romanom Yanna Martela Pijevo življenje, ki je prejel Bookerjevo nagrado za leto 2002. Zgodba o dečku, ki je pripadnik treh različnih veroizpovedi in išče resnico, nam bo služila kot izhodišče za zanimiv pogovor, v katerega se boste lahko vključili tudi vi. Novice o Bukvožerskih debatah najdete tudi na internetu: www.cd-cc.si, www.rtvslo.si/kultura. kult m na i cilJInlli moK* iimobl Vodilonr Smobll d d. jiuMiriiVi littSi I «»»iUiinliU.u