» - 'Vv-^ -
T3IF? »K?

Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS
*lj The only Slovenian daily in the United States
List slovenskih delavcev v Ameriki.
issued every day except Sundays and Holidays

TKLKTON PISARNE: 4687 COBTLANDT.	Entered as Second-Clan Matter, September 31, 1903, at the Port Office at Hew York, H. Y., under the Act of Congress of March 3,187».
TELEFON PIS AKNE: 4687 OOETLAND*
NO. 165. — STEV. 165.
NEW YOBK, THURSDAY, JULY 16, 1914. — ČETRTEK, 16. JULIJA, 1914.
VOLUME TTTT — LETNIK S XXL
General Huerta je konečno odstopil in se nahaja na begu v inozemstvo. Njegov naslednik je Senor Carbajal.
T V SPREMSTVU GENERALA BLANQUET TER ČLANOV NJEGOVEGA KABINETA SE JE PELJAL DIKTATOR Z AVTOMOBILOM NA POSTAJO IZ V AN MESTA, KJER JE STOPIL V VLAK, NAMENJEN PROTI ZAPADNI OB A T,T V RESIG-NACIJI SE OMENJA Z OSTRIMI BESEDAMI NASTOPA ZDR. DRŽAV TER PREDSEDNIKA WILSONA.
Navzoči diplomati.
PRI ODSTOPU SO BILI NAVZOČI VSI DIPLOMATI IN ZASTOPNIKI INOZEMSKIH DRŽAV.
Mexico City, Mehika, 15. julija. — V spremstvu generala Au-relio Blanquet, svojega vojnega ministra ter par drugih ožjih prijateljev je zapustil danes ponoči general Vietoriano Huerta mehiško glavno mesto. Njegov cilj je baje Salina Cruz, pristanišče na zapadni obali Mehike.
Beg odstopiv.šega provizorie-nega predsednika je bil nepričakovan ter je Huerta najbrž bežal vsled pritiska svojih prijateljev in svetovalcev.
Kakor hitro je sprejela mehiški* zbornica njegovo resignaeijo ter mu je formalno sledil Senor Francisco t'arbajal kot provizo-rični predsednik, je odšel Huerta hitro domov, ne da bi omenil, tla namerava zapustiti mesto.
Vlak, s katerim se je odpeljal Huerta, je bil pripravljen že od jutra.
Washington, D. C., 15. julija. Danes zvečer je došio ofieijelrio potrdilo vesti, da je odstopil Hu-j erta od predsedništva v prid Se-« nor ja Carbajal.
Tukajini agenti konat it učijo-! nalistov so dobili poročilo, da Ik>-ata vodila generala Obregon in | (tonzale* naskok na glavno meat o, Pri tem jih bo podpiral general Villa. Iz dejstva, da je Villa pri pravi jen igrati drugo vlogo, uklepajo tukajsni konstitueijo-naliHti, da so ustaši združeni in I edini.
Vne je pripravljeno za pohod i in pričakuje se le ie dovoza mu- j ineije iz Tampica.
Tukajsni ofieijelni krogi so prepričani, da bo z begom dikta-1 torja izginila zadnja ovira, ki je t preprečevala plenjenje v glav-J nem inestu.
< arranzi se je naročilo, naj v j slučaju bfga generala Huerte odredi vse potrebno za varstvo i no-' ze in cev,
(ilasoin jKjroitila. ki je došlo vojnemu departinentu, so zavzeli ; banditi mesto Palomas ter pobili * eelo posadko. Iz tega je razvidno, da ne morejo konstitucijona-! listi kontrolirati celega ozemlja, katero so zavzeli.
(■lasom poročila admirala Bad-gerja sta od pluli angleški križar-ki **Bristol'" in "Hermione" danes zvečer v Puerto Mexico ter se vsled tega domneva, da se bo Huerta v tem pristanišču podal v varstvo angleških bojnih ladij.
Vera Cruz, Mehika, 15. julija. Neki sem došli agent mehiške železnice je sporočil, da so skušali ustaši v bližini Orizaban pognati z dinamitom v zrak vlak, na katerem se nahajata družini Huerte in generala Blanquet. Ko je dospel posebni vlak na križišče pri Cordobi, se ga je prevedlo na progo proti Puerto Mexico ter je sedaj na poti v imenovano pristanišče.
Odkar so se pričele širiti vesti, da namerava Huerta pobegniti, so ustaši ponovno izjavili, da bodo uničili vlak, s katerim se bo vozil diktator.
Ustaši zatrjujejo, da imajo na eeli progi med glavnim mestom in Vera Cruzom svoje zastopnike, na katere se lahko zanesejo, da bodo izvršili smrtno obsodbo, izrečeno nad Huerto.
Tampico, Mehika, 35. julija. — Mali parnik "Sunshine" je izlo-žil danes 10 milijonov patron za konstitucijonaliste. ki so odšli takoj s posebnim vlakom v -San Lois Potosi. Parnik je čakal devet dni pred pristaniščem, ker so se bali, da bodo ameriške bojne ladije preprečile izložitev muni-cije. Nieesar takega se ni zgodilo. Pošiljatev je prišla iz Združenih držav.
Los Angelca, ( al., 1."». julija. Tajni agenti Carranze v Mexico City so sporočili vodji konstitu-cijonalistov, da bo pobegnil Huerta pod varstvom angleške zastave v Pariz ter da je oropal mehiško državno blagajno za $6,000.000.
Juarez. Mehika, 15. julija. — Na povelje generala Ville so aretirali danes 15 dozdevnih agitatorjev I. W. \\\, ki so agitirali v rovskih distriktih <*hihuahue ter hoteli napotiti delavce-domačrne, da bi zastavkali. Izgnalo se jih bo iz dežele in Villa jim je zagrozil, da jih bo pustil ustreliti, ako s«* še kedaj vrnejo. Villa je dospel danes semkaj iz mesta Chihuahue, da nakupi m uniči je in zalog za pohod proti Quereta-ro in Mexico Citv.
Konstitueijonalisti v New Yor-ku so včeraj izjavili, da ne morejo sprejeti Carbajala kot. provi-zoničnega predsednika, kljub njegovim odličnim osebnim lastnostim. Huerta nLbil nič drugega kot usurpator ra raditega se ne sme pricipijelno priznati nobenega. katerega je imenoval on.
Panika v tovarni
Včeraj zjutraj je izbruhnil požar v 2. nadstropju National Comb Manufacturing Co. na at. 53 Hinfcdale St. in SO deklic, ki •o zaposlene tamkaj, se je polotil« velikanski panika. V histerični razburjenosti so begale de-klice sem in tja, ko se je unelo precej celuloida in le s težavo se je posrečilo rešiti deklice, ne da bi dobile poškodbe
Kako je iabitihnil požar, ie ni bodo uvedle preiskavo, aii *e je držalo varnostali ne. Povzročeno
Smrtni padec.
30-letni tesar Nelville Conklin iz Tukahoe je padel včeraj z neke nove stavbe na Janerin AVe.
Nesrečnež si je zlomil vrat in je kuialo potem umrl.
'H
UtoniL
17-letni George Coca venski je vtonil včeraj pri Jo ven ju rib v newarskem zalivu. Sprva je lovil z drugimi ribiči, ker pa ni ničesar vjel, se je podal s čolnom malo dalje od obrežja. Nikdo ne ve, kdaj je padel v vodo, trupla pa tudi še niso doaedaj dobili.
V bolnišnico mesto na Blackwells Island.
George Smith se je navadil zavži-vati omamljujoča sredstva, ko je bil v službi policije.
ARETACIJA.
Pod $2500 varščine. Značilna izpoved starega zločinca. "Pošteno'* življenje.
Pred Flatbush-policijskim sodiščem je bil spoznan krivim 23-Ietni George Smith, ker so našli pri njem precejšnjo količino heroina. Najbolj čudno je to. da ga ni sodišče poslalo na Blackwells Island pae pa v Kings County-bolnišnieo, kjer ga bodo poskušali ozdraviti. Njegova žena je izpovedala, da je bil mož toliko časa, dokler ni stopil v službo državnega pravdnika. najboljši človek. Državni pravdnik mu je dal nalogo preiskati, različne bezni-ce, po katerih se pije opij. Nekaj časa je svojo službo prav točno izvrševal, pozneje se je pa tudi sam vdal tej strasti. Aretirali so ga v torek na Atlantic in Washington Ave.
Policija je vdrla v neko hišo na 4. cesti, Parkville in našla 37-letnega Alfreda Shelleya ter 35-letno May Fawste pri pripravljanju opija. Oba so postavili pod varščino $2500.
Zaradi istega pregreška se je moral zagovarjati že precej priletni "Joe" Brown, ki je že kakih deset let najboljši znanec newyorske policije. — Spomladi so me izpustili iz Sing Singa. kjer sem sedel pet let. Sklenil sem začeti pošteno življenje, ker se zločini premalo rentirajo. Opij me je naučil pripravljati neki moj sojetnik in ker mi je stvar ugajala, sem otvoril malo tovar-nico. Izdal me je skorajgotovo kak dober človek.
Čuden slučaj.
84-letni Lueilli F. Haines, s št v. 318 West Str., Camden, ki je pred desetimi leti oslepela, je vrnil blisk zopet pogled. Ko je s*dela prejšnjo noč pri oknu, se je grozno zabliskalo in v nasprotno hišo je udarila strela. Starka je padla omamljena na tla. Ko jo je par pozneje spravil zdravnik zopet k zavesti, je v svoje največje začudenje spoznala, da za-more zopet videti in brati časopise brez očal.
Ustrelila izsiljevalca.
Ebensburg, Pa.. 15. julija. — K tukajšnemu šerifu sta prišla Joseph in Samuel Žita ter mu rekla, naj ju aretira, ker sta ustrelila nekega Ciatanao Deno. Pred par dnevi sta dobila pismo, v katerem se ju je pozvalo, naj izročita nekemu nepoznancu $100. V ponedeljek zvečer, na izprehodu, se jima je približal neznanec ter zahteval denar. Mesto da bi mu dala denar, sta mu pognala devet k rogelj v telo. Oblasti so uvedle
preiskavo.
žalostna smrt.
MiridlihkUTy, Conn., 15. julija. Louis Freed man je napravil s svojo ženo in njenimi prijatelji-comi izlet na bližnje -jezero. Z neko mlado deklico se je vozil v enem čolnu, nevesta pa z dvema prijateljicama v dragem. Naenkrat se je njegov čoln prevrnil. On in spremljevalka sta utonili v navzočnosti kakih 200 oseb.
................ . ,._. ,
Z Ellis Islanda.
Deportirani naseljenec je vzel tudi svojo hčerko seboj. Duhovnikov brat deportiran.
— Ni treba, da bi bila moja hči v deželi, kjer mene ne marajo — je rekel 48-letni Franc Wen-zel, ki je dospel s parnikoni "Vaterland *' in dopeljal seboj svojo 20-letno hčerko. Včeraj sta bila oba deportirana. Oče in hči sta bila namenjena k sorodniku Johnu Horvathu, ki biva že več let v Rochester, N. Y. Zdravniki so dognali, da ima možak kilo, čeravno se izjavi!, da ni bil svoj živdan še nikdar bolan. Noben izgovor ni pomagal, ko so krat-komalo odločili: — Franc Wen-zel se mora vrniti nazaj v domovino. njegova hči pa lahko ostane v deželi. Ker se pa oče ni hotel ločiti od hčere, so izključili oba.
Po mnenju zdravnikov ima kilo tudi 30-letni Frane Popovič. Njegov brat, ki je duhovnik v Pottstownu, se j1 obvezal skrbeti zanj, pa ni vse skupaj nič pomagalo.
Po sedemdnevnem bivanju na otoku solza so slednjič spustili v deželo H. Schocklera, ki ima ženo in pet otrok. Pridržali so ga bili zaradi par malenkostnih vzrokov.
Duhovnik dobil grozilno pismo.
Rev. Michael Sarubbi, duhovnik katoliške cerkve v Yonkers, je naznanil včeraj policiji, da je dobil pismo, v katerem zahteva od njega neka neznana ženska $200. Konec pisma se glasi: — Ce mi ne daste denarja, se Vam bo nekaj zgodilo. Ce naznanite policiji, se boste do smrti kesali.
Preprečen samomor.
Dva policista in neki drugi možki sta imela včeraj na pieru na 33. cesti dosti opravka z de-vetnajstletno Josephine Digley, ki je hotela skočiti v vodo. V Bel-levue bolnici se je deklica še vedno branila ter vpila: "Pustite me! Umreti hočem!*' Ni pa hotela povedati, zakaj je nameravala izvršiti samomor.
Preteča stavka.
Chicago, 111.. 15. julija. — Organizacije 55.000 strojevodij in kurjačev so stavile odboru železniških delovodij ultimatum. Glede plač se ne bodo več pogajali, ker se je več kot polovica izrekla za stavko. Železnice so pripravljene zvišati svojim nslužbencem plače za $33,000.000. Ne glede na to, stavke skoraj gotovo ne bo mogoče odvrniti.
Nova priča v zadevi umora Mrs. L. Bailey.
Postopač poroča o svojih doživljajih pred hišo dr. Carmana v Freeport, L. I.
VIDEL JE ŽENSKO.
Na oblasti je napravila ta nova priča popolnoma ugoden utis ter so ga pridržale.
Novo pričo za naziranje obto-žiLne oblasti, da je namreč Mrs. Florence Canuan ustrelila Mrs. Louise Bailey v ordinacijski sobi dr. Carmana, se je dobilo včeraj v osebi nekega potepuha in ta priča je prišla za zagovorništvo po|>olnoma nepričakovano. Ta potepuh, mož srednje starosti, je rekel. da se je ravno obrnil proti hiši dr. Carmana na isti večer, ko je videl, kako je priletela Mrs. Carman z zadnje strani hiše, ubila šipo na oknu ter streljala.
Distriktni pravdnik Smith je pripravil v tem slučaju presenečenje. Zagovorniku Mrs. Carman ni dal pred zaslišanjem pred veliko poroto dosti časa, da bi se informiral o prejšnem življenju tega človeka, po imenu Farrella. kot je storil to v slučaju prve priče. Elwood T. Bardes. Zagovornik George M. Lewy je bil mnenja, da Farrell sploh ne bo prišel pred veliko poroto.
Vsled izpovedi tega človeka so trditve obtožilne oblasti skoro popolne in pravdnik Smith računa s tem. da bo velika porota že danes dvignila proti Mrs. Carman obtožbo radi umora. Povest Farrella se pričenja par minut pred časom, ko je bil oddan usodepol-ni strel ter se tudi ujema čas, katerega je bil navedel Farrell v svojem pričevanju. Le nekaj se Farrellu ni posrečilo, namreč identificirati Mrs. Carman kot morilko. Rekel je, da ni mogel razločiti v temi obraznih potez.
Dasiravno prevladuje sedaj splošno naziranje. da bo dvignila porota obtožbo radi umora, ne bo to obtožba umora po prvem redu. ker sloni obtožnica dosedaj le na indicijskih dokazih.
Potrjene obsodbe.
Kupoval ukradene diamante. •
Včeraj so aretirali v New Yor-ku Joseph a Sheppsa, ki ima na šesti Ave. restavrant in je za časa Beckerjevega -procesa igral veliko ulogo. Obdolžen je, da je kupil za .$25,000 diamantov, ki so bili ukradeni v stanovanju Mrs. Maude McViekar. Izdal ga je prejšnji njegov tovariš John Jordan, ki se nahaja zaradi istega prestopka v Tombs-zaporih.
Mornariški kadeti Združenih dr. žav v Londonu. London, Anglija, 15. julija. — Več sto kadetov, ki so dospeli sem na treh ameriških bojnih la-dijah, si je ogledalo danes glavno mesto Anglije. Obiskali so Anglo-Ameriško razstavo in več gledališč.
Boj proti kobilicam.
Governer Glynn države New York je pooblastil danes državnega poljedelskega komisarja, da podvzame "boj proti rojem kobilic, ki so uničili skoro vse pridelke v Fulton, Hamilton in Montgomery County. Zakonodaja je dovolila $50,000 ter se domneva, da bo ta svota zadostovala.
Samomor z elektriko.
Na grozen način si je končal na Sunnyside kolodvoru Long Island železnice neki možki življenje. Mož je prišel na kolodvor ter so ga vsi smatrali za uslužbenca, ker je bil napravljen kot kak delavce. Naenkrat je slekel suknjo ter obstal poleg takozvane "tretje tračnice". Sklonil se je ter prijel z roko za železo. Ljudje na kolodvoru so videli, kako je švignil ob možu v višino modrikast plamen in telo vrglo več črevljev daleč od dotičnega mesta. Neki zdravnik je nato ugotovil, da je moral biti nesrečnež na mestu mrtev. Njegove identitete še niso dognali.
Voivoda A os ta na smrtni postelji
Napol j, Italija, 15. julija. — Zdravstveno stanje vojvode Aosta, ki je zbolel na tifusu, se je obrnilo zelo na slabše. Danes zvečer so previdli bolnika z zadnjimi svetimi zakramenti. O bolezni so obvestili tudi kralja Viktorja Emanuela.
Deklica se je zastrupila iz obupa.
Philadelphia, Pa., 15. julija. — 19-letna Simon iz Montrose St. je zavžila včeraj strup ko je izvedela, da je njen ljubimec poročen ter da ima enega otroka. — Umrla je eno uro pozneje v Pennsylvania hotelu.
Ko so prevedli truplo v domače stanovanje, je ravno prišla razglednica od moža, radi katerega je sla v smrt. Seznanila se je z njim pred par meseci ter sta bila od tedaj neločljiva. Na razglednici je pisal mož, da se vrne v petek. Stariši 'deklice so izjavili, da niso nikdar videli ljubimca njihove hčerke, da pa je večkrat govorila o njem.
Apelacijsko sodišče je petrdilo smrtne obsodbe sedmerih. Eden je dcb&l nov proces.
Albany, N. Y., 15. julija. Apelacijsko sodišče je potrdilo sedem smrtnih obsodb, dočim se je osmemu obsojencu, mlademu Kitajcu, dovolilo nov proces. Gre se pri tem za sledeče slučaje:
Joseph J. MeKenna, New York, ki je zadušil Sletnega Sigfrida Eckstein; trdil je, da je njegovo priznanje doseglo z inkvizicijskimi metodami tretjega reda.
Kitajcev Eng King in Lee Dock, ki sta leta lf>12 umorila v Mott St. v New Yorku Lee Kav-a. Procesnemu sodniku sta očitala pravno pomoto.
Giuseppe Degilia, ki je umoril 7. oktobra p. 1. v Buffalo George Gilespie. Bil je zaljubljen v deklico, ki je poročila njegovega tekmeca. Po poroki je zahteval nazaj darila ter jih je tudi dobil. Pri tem se je spri z Gilespie-jem ter ga ubil.
Michaela Sarzano, ki je ubil v Buffalo nekega svojega rojaka.
George Coyer-ja, ki je v Catta-rages ubil svojo soprogo po majhnem prepiru radi družinskih zadev. Coyer je izjavil, da je bil blazen in pijan.
AVilliain Boessen, ki je ubil nekega Wyen, ki ga je bil zalotil v Brooklvnu pri ulomu.
Jung Ning, katerega se je spoznalo krivim, da je tekom Tong-bojev v kitajskem mestnem delu v New Yorku ubil Lee Toy-a, je dobil nov proces. Apelaeijsko sodišče se je odločilo za nov proces, ker so se dogodile pri zaslišanju prič napake.
Odgovor na interpelacijo. Napadalka Gusova.
Povodnji in viharji.
Na več mestih je narasla voda za šest čevljev. 250 tisoč dolarjev škode.
Raleigh, N. C., 15. julija. — Danes se je odtrgal nad tukaj-1 šnjim mestom oblak. "Carolina Power & Light Co." je prenehala z obratovanjem. V tiskarno časopisov "News" in "Observer" je vdrla voda in poškodovala stroje. V teku ene ure je padlo skoraj štiri palce dežja, česar ljudje že 26 let n^ pomnijo.
Charleston, W. Va., 15. julija. Vihar, ki je divjal zadnjo noč po Kanawha dolini, je povzročil $2500 škode. V tukajšnji prostozidarski tempelj je vdarila strela. Stroški za popravo so preračun jeni na $35,000. Razen tega je razdejanih več drugih poslopij, telefonski in brzojavni promet j vstavljen. Pri Marmet j«- vrglo s strehe nekega tovornega vlaka zavirača C. Andersona, ki je pa k sreči ostal nepoškodovan.
New Orleans, La., 15. julija. Iz brzojavk, ki so dospele zvečer sem, je razvidno, da je povzročil vihar v okolici Lobdell, La., o-gromiio škodo. 31 čolnov, naloženih. s premogom, se je potopilo.
Grof Tisza je napovedal odločen boj velikosrbski agitaciji Francoski socialisti.
—o— GOVORNIKI.
j Sufragetke so napadle državnega tajnika za Škotsko. Sodšloe : jih je obsodilo na denarno kazen.
Budimpešta.. Ogrsko, 15. julija. Danes je odgovoril v ogrskem parlamentu ministrski predsednik grof Tisza da interpelacijo, ki zahteva pojasnila, kakšno razmerje vlada med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Rekel je., da Avstro-Ogrska nikakor noče vojne, pač je pa njen namen zatreti v okrilju svojih mej vsako veliko-srb-sko propagando.
Pariz, Franeija, 15. julija. —r Na f raneoskem socialist ičneiii kongresu so- govorili Gustave Herve, poslanec Guede in še nekaj drugih proti militarizmu. Guesde je rekel, da se zamore preprečiti vojna z Nemčijo le na | ta način, če se uravnajo medse-i bojni odnošaji. Največje neprili-ke dela Alzaško-Lotarinška, in zato bi bilo najboljše, če bi se podelila tema deželama avtonomijo.
PetrogTad, Rusija, 15. julija. "Courier" je priobčil poročilo, da je poslal car svojega telesnega zdravnika Sergija Petroviča Fedorova v Tjumen, Sibirijo, kjer bo skušal ozdraviti Gregora Rasputina. Atentatorica Guseva, ki se nahaja sedaj v zaporu, je rekla nekemu časnikarskemu po-I ročevalcu: — Kot verna krist-I janka nisem mogla več gledati, kako Rasputin gospodari s cerkvijo. Že lansko leto sem ga nameravala umoriti, pa nisem mogla nikdar priti v njegovo bližino. Žal mi je, da ga nisem dobro pogodila, toda prepričana sem, da se mi bo še enkrat nudila prilika, in takrat bom boljšo merila.
London, Anglija. 15. julija. —■ Tri sufragetke so napadle danes Thomasa McKinnona AVooda i a ga začele obdelovati s palicami. Na policijski stražnici niso hotele povedati svojih imen. Ker nočejo plačati po 20 šilingov kazni, bodo morale presedeti štirinajst dni v ječi.
Samomor.
Turin, Italija, 15. julija. — Newvoriki t.rgoree Joseph Carne si je danes tukaj konča! življenje s tem, da si je prereza 1 v kopalnici žile. Kaj ga j« gnalo v smrt, ni nikomur znaao.
ROJAKr NAROCAJTL SE NA "GLAS NARODA", NAJ V EC JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Za podaljšanje plačilnega roka.
Washington, I). C.. 15. julija. Poslanci zapadnili držav so vložili danes predlogo, ki zahteva, da bi se podaljšal naseljencem rok za izplačanje zemlje, katero so kupili od države, od deset na dvajset let. S tem bi bilo namreč naseljencem veliko olajšanega. Za podaljšanje tega roka je tudi tajnik Lane in drugi pravdniki de-partmenta za notranje zadeve. Predloga je bila že enkrat vložena, pa ni prišla na vrsto.
Cena vožnja
xa krasni Jn brzl parnik (Avftro-Amerlcan proge)
Martha 'Washington
riplije t soboto, int 8. avgusta
▼•loja do Treta samo 13 dni.
do Trata ali Reke - • $29.00 Cena voznih Iktkor: do Ljubljane - - - $30.18 j
do Zagreba - - • - $30.08 j
trn poMbi« kabla« (eddslek aei XL i» m. zasndem) ateaa vainji M.00 Tt? sa odrasle, it »trske polovica. T» eddelsk 0—b— droit m h priporočano
VeiaJ« listke ]• debit! pri F*. 8AKSER, n Oortlaadl M., Rtv Yerfc,
WW.
mnogo plemiških Ijih okrog osme ure zvečer so se ,	POZDBAV.
Ne da se tajiti, da se nahajamo hčerk. Daj jo za nekaj časa v sa-1 pričeli zbirati Gitini povabljenci,! Predno se podamo na parnik v kritičnem trenutku. Z vsemi most an. kjer se kaj nauči." i prihajajoč peš ali pa v kočijah v "France", pozdravljamo vse pri-močmi izrablja zlasti Nemštvo "Mala gotovo še nič ne zna",'sijajno razsvetljeno hišo. V fran- jatelje in znance v Fort Smith, tragično smrt prestolonasledniko- je potrdila Gita. "vihrava je ter coske livreje odeti efebi so priča- Ark., posebno ves Smergutov vo, da bi dinastijo navezalose in »ne ljubi knjig. Morala bo priti v kovali plemenitaše in gospe ter so klub. sina Jožeta in obitelj. dru-krono pridobilo na svojo stran in,stroge roke. O tem se še pomeni- jim odvzemali gorenjo obleko in žino Antona Sterinica in M. Tur-, da bi v državi izzvalo splošen boj vi. kadar pridem v Zagreb." stvari, ki niso potrebne na vese- biča. Xa srečno in veselo svide-proti slovanskim narodom, ki naj! "Željno te bom pričakovala", lici. Gita je imela na sebi temno- nje!
bi pokopal" načelo ravnopravno- je rekla baronica ter poljubila rdečo svileno obleko, zelo dekol- New York. 15. julija 1914. of Businessof the corporation and st»- —	. Gito na čelo.	(tirano, dočim je baronica oblekla! Anton Smergut z družino.
wMieseee Sb<BorM^,of: M»n i P^eOdaj bi bilo reči, kak ko-! Oez nekaj dni zatem je odpoto- rdeče-zelenkasto obleko iz baršu-j	-
hfe^^^rk^Sty^N° Y. :nec *>0 vzelo in če bo imelo kaj vala baronica v Zagreb, kjer se na, kar je dajalo povod nagajive-; Predno se podamo na parnik tol I s list za Ameriko in ' uspeha. Toda, to bodi povedano i je jxmavadi naselila v Magdičevi mu vicebanu Najšiču, da jo je "France*', kličemo svojim mo-
Si^0..*-?* ... "........?!n|3.00 uri- ko Ponoso prestolonasled- hiši. Tu je uredila vse, kar se je imenoval Gitino papigo.	žem, otrokom in vsem prijateljem1
leto ....................... 1.50 nika k zadnjemu počitku, da mo-1 tikalo njenega sina Adama, pre-J Med povabljenci, iz katerih ni v Chicago, 1!!.: Pozdravljeni! Na
teta^mes^N^^YoA * " 2^00 re Avstrija obstati kot država !gledovala račune, posvetovala se uiti eden izostal, razven bivšega zopetno veselo svidenje!
New York, 15. julija 1014.
2.65
GLAS NARODA"
c (Stumuc Daily.) ^ ' Owned and published by the
Publishing Co.
(a corporation )
FRANK SAKSER, PresidenL JAKKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer.
»oration and
3E
DE3E

8
M * <•
Ei let«.........
trt leta............ 1-™
'"GLAS NARODA" izhaja vsak dan 1 izvzemii nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA**
("Voice of the People") •very day except Sunday« aoJ Holidays. Subscription yearly $3.60.
Dopisi.
St. Johnsville, N. Y. — Pred
kratkim sem bil v okoliei Coop-erstowna na obisku pri svojih
___prijateljih, 1 farinerjih Slabetu,
Dopisi bres podpisa in oeobnoati m d« Bajeu in Ruperšeku. Tam sem o-pnebčujejo.	I sta 1 par dni in se mi je izvanred-
D*0*r "u^Š?Orde?0®1^ ~~ !no dopadlo. Malo pozneje sem bil Pri spremembi kraj« naročnikov pro-
simo, da se nam tudi pceji»\j« UvaliUe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite ta ^	naslov:
"GLAS NARODA"
U Cortlandt St.,
New York City.
Telefon 4ff*7 Cortlandt.
114
Ravnopravnost naroda.
Pod tem naslovom je priobčil ljubljanski "Slovenski Narod" sledeči zanimivi članek:
Ob krsti umrlega prestolonaslednika in njegove soproge žaluje tudi velika ideja — narodna ravnopravnost.
Pokojni prestolonaslednik 4° bil v vsakem oziru samosvoj mož. Njegov id«*al je bila velika in močna Avstrija, a hotel je tudi, da bi v njej prebivali zadovoljni narodi in zato je bil nasproten . vsakemu narodnemu zatiranju in vsaki nacijonalni krivici.
Ne da se kontrolirati, kaj je . resnično in kaj neresnično na na-- črtih. ki se pripisujejo pokojnemu nadvojvodi. Slišalo se je, da je nakloujeu trijalizmu, to je dr-, žavuopravnemu združenju vseh južnih Slovanov v eno eeloto; slikalo se je, da je bil odločen nasprotnik madžarskega tiranstva in da je imel namen, pomagati nemadžarskim narodnostim do
ravnopravuosti; vedelo se je za
• , , ,, »
njegove posebne simpatije za Cehe; znane so njegove tople bese-
•	de o Hrvatih.
Slovanski narodi v habsburški monarhiji so pričakovali, da naredi prestolonaslednik, kadar zasede cesarski prestol, konec tradicionalnemu sistemu, da mora v Cislitvanski gospodovati Nem-štvo in uživati vse bogate sadove tega gospodstva; na Ogrskem pa Madžarstvo. To je tradicija, osta-
•	la ae od časov, ko so bili avstrijski vladarji zaeno tudi nemški cesarji in izvrševanje te tradicije je morda največja nesreča za naše cesarstvo.
Razmere habsburške države so take, da je notranja konsolidacija najnujnejša vseh potreb. Krog iu krog nič zanesljivih prijateljev, pač pa veliki sovražniki, oboroženi do zob. Naj pišejo ofici-jozna perv&a kar hočejo in naj so oficijalni govori še tako medeni -vsi čutimo, da se bližajo težki časi, ki jih uiore monarhija zmagovito prestati, samo če se bo opirala ob zadovoljno prebivalstvo .A kdo je dane« r Avstriji zadovoljen ? Nemec in Madž&r je pač isti ko zadovoljen, saj ima vsega v izobilju, saj je gospodar v državi in uživa vse, kar daje go-apodstvo, a drugi narodi so vsi ali več ali manj nezadovoljni, se čutijo zapostavljene ▼ vseh ozi-rih, prikrsjšane v svojih pravicah in oškodovane na svojih interesih. To veliko nezadovoljstvo razjeda državo in gloda na njenih temeljih in odpraviti to nezadovoljstvo je poglavitna naloga države in njena prva potreba.
Sovražniki slovanskih narodov izrabljajo smrt prestolonaslednika na najbrezobraznejtu način za svoje politične namene. Utrditi hočejo svoje gospodatvo in svojo pravico, da smejo ckaploatirati vso državo in vrne njene narode, jwirsekucije vseh Slovanov, zlasti
v Little Falls, kjer smo se tudi izvrstno zabavali. Podporno društvo sv. Iiarbare št. 21 je namreč obhajalo desetletnico svojega obstanka. Program je bil jako srečno izbran, za kar gre v prvi vrsti hvala društvenemu odboru. Ob 9. uri zjutraj je bila sveta maša. po tnaši pa sprevod po mestu. Slovenska godba je rešila nad vse pričakovanje dobro svojo nalogo. Od 1. do 6. ure je bil banket, po šesti uri pa prosta zabava in ples. ki je trajal skoraj do jutra. Veselica je bila jako dobro obiskana. Toraj, Slovenci in Slovenke, le tako naprej! Lep pozdrav vsem skupaj in hvala lepa za čast, ki ste mi jo izkazali kot prvemu ustanovitelju društva sv. Barbare št. 21. — Frank Pohleven.
Chicago, HI. — Družino Lovrenca Bizjaka je zadela težka nesreča. Umrl jim je sinček kraalo po porodu. Mati je zdrava. Splošno priljubljeni družini naše iskreno sožalje. — Poročevalec.
Udovica.
— Povest ix 18. stoletja. —
Napisal I. E. Tomic.
(Nadaljevanje.)
"Stjepana Domjaniča so obsodili na dosmrtno ječo na Spiel-bergu."
(Jita je dvignila glavo in pogledala baronico, ki je za hip prenehala.
"Dokazali so mu, da je liuj-skal kmete, da je imel ž njimi in z Vlahi v varaždinski krajini dogovore in naposled, da je delil s kmeti reči, gospodi."
"Nesrečnik!" je tiho.
"Njegova izdajlea sta se premotila radi Preseke", je nadaljevala baronica. "To je vzel cesarski fiškus. Kakoršno delo, takšno plačilo."
Te novice so nemilo zadele Gito. Ni jej bilo težko čuti, da je cesarski fiškus konfisciral Preseko in da je ostal Ignacij Domja-uič praznih rok; le da bi bil Stje-pan Domjanie puščen na svobodo! Potem bi dobila vsa zadeva drugo lice; takrat bi se moglo reči: brat in stričnik sta izročila Stjepana v prepričanju o njegovi nedolžnosti, ker vedela stt, da se mu ne more ničesar zgoditi. Ali sedaj je bilo žalostno. Ni sala biti obsojen V dosmrtno ječo, tako groz.no, kakoršna je na Spielber-
ki so bile ukradene izustila Gita
Mrs. Barbara Logar. Mrs. Agnes PTrc. Mrs. Marija Potscli. Julika Potscli.
s svojim odvetnikom, obiskovala vicebana Raucha, so bili opat ; svoje znance in znanke, kartala Baltazar Krčelie, stari prijatelj j Is škofom Tauzitem za cekine, pi- Magdieeve rodbine in baroničini sala pisma sinu Adamu na Du- zaupnik, predsednik banske tabu-naj, jahala na obiske v okoliške le kanonik Josip Galjuf, veliki
gradove, a kadar je bila popolno- župan zagrebški Ivan Juršič, j	-
ma nezaposlena, je kadila pipo za Ivan grof Patačič, administrator j P»-edno stopim na parnik, ]>o-pipo ter si s tem kratila čas. jžupanije križevške. Peter grof zdravi jam vse prijatelje in znan-Minul je Božič v letu 1756. Ba-jSermage, zelo fin družabnik, Pe- ce v Denver. Colo., posebno pa ronica je dobila obvestilo od Gi-(ter Skrlee, protonotar kraljevine, svojega strica Franca Bokala. Lete, da pride takoj po novem letu(Ladislav Szaila. mestni sodnik,'pa hvala vsem onim, ki so me v Zagreb. Tako je tudi bilo. j Anton Jankovič, posestnik bisa-j spremili na kolodvor. Živeli!
Baronica je imela polne roke.ški in cesarjev svetovalec, Gjuroj New York, 15. julija 1014. dela. Na dolgih kmečkih vozeh so Pet kovic, podžupan zagrebški s;	- Franc Bokal.
vozili iz Konščine velike polne sinom Ivanom. Ladislav Luka v- i	-
ski. asesor judicijarne tabule, terj Predno odpotujem v staro do-gospod Završki, odvetnik baroni-, inovino, še enkrat pozdravljam ce Pudencijane, ki je bil po vab- j vse svoje znance in prijatelje, po-ljen samo zato. da je pomagal sebno pa Janeza Trušnika z ženo,; vzdrževati red v hiši. ker brez Jožeta Cicigoja, Hvalica in vse možke glave se ne stori nič. {one. ki so me spremili na kolo-Povabljeni gospodje so prišli s dvor v Indianapolis, Iiid. Zdrav-svojimi gospemi in hčerami, če sojstvujte do svidenja!
gu. Boljše bi bilo takoj izgubiti glavo, nego umirati celo vrsto let j jajnejša, nič slabša od banove ali
zaboje raznovrstnih stvari; pohištva, živeža, platna, perila itd. Baronica je vse to sprejela in razvrstila po sobah s svojim finim plemiškim ukusom. ki jej je bil prirojen. Precej obsežna plemki-nja se je oddahnila, ko je bilo vse gotovo. Nabralo se je toliko drobiža, da bi bilo kmalu razneslo glavo baronici, ki ni bila vajena ženskih del.
Po sv. Treh Kraljih je prišla vendar Gita s hčerkama v Zagreb. Baronica jo je komaj pričakovala. Sedaj bo mnogo lepše v teh sobah, ki skoro ožive in postanejo vsakdanje shajališče vse-»a boljšega sveta v Zagrebu in o-kolici.
"Ali veš. da sem te komaj pričakovala!" je govorila baronica Giti. "Tudi drugi te nestrpno pričakujejo. Vsi se vesele, da bo tvoja hiša ono. kar je bila, ko je bil še tvoj mož živ... Sicer ne more vsakdo kaj takega, a ti lažje nego marsikatera plemkinja. Pusto in dolgočasno je sedaj v Zagrebu. Ves mlajši svet je odšel na vojsko proti Prusom. Kamorkoli prihajaš, povsod se pritožujejo na slabe čase. Eni se pritožujejo lia slabo letino, drugi zopet na vojne doklade, tretji, da jim sinovi mnogo trosijo in podobno. Zabav ne prireja nihče, škof je skopuh, viceban Najšič je srečen samo v Zagorju, kjer potuje od enega gradu do dragega in pije— Hvaležni ti bodo, da si prišla."
Tako je govorila Giti. kateri so ugajale te besede, kakor tudi misel, da bo njena hiša središče zabav in družabnega življenja v Zagrebu. Baronica je vse to že vnaprej pravila vsakomur. Tisti, ki so se radi gostili in zabavali na tuj račun, so se veselili Gitinega prihoda, dočim so jo mnogi že naprej opravljali, da je lalLkoum-na, potratna ženska, ki bi pametnejše storila, da ohrani denar za svoja otroka, nego da ga zapravlja tako po neumnem.
Vsi. ki so tako govorili o Giti. so bili manje ali več nevoščljivi Giti. ker more tako živeti, dočim oni ne morejo.
Ko je bilo v hiši vse urejeno, je pričela baronica misliti na prvo zabavo, ki naj jo priredi Gita. Imela bi biti to večerna zabava, ker se ponoči vedno lažje veseli Odkar sta grofici Bačanka in Er-d'nlyjeva uvedli v Zagrebu plese in maska rado, so ju posnemale druge plemkinje, katere so le mogle.
Priprave za to prvo zabavo so zelo dolgo trajale. Pudeneijana je želela, da bodi gostija tem si-
jih imeli. Med gospodi so bili ne-oženjeni samo Anton Jankovie. Ivan Petkovi«', podžupanov sin in protonotar Škrlec. S prvim ni bilo dosti računati, ker je preveč razuzdano živel in ni eni ženski glavi ni prihajalo na um, da bi jo mogel ta bogati in mladi človek osrečiti. Ta ostane samec, kakor se je sam hvalil, da ni našel zaupanja pri ženskah. V tem je imel prav, ker so bile ženske po njegovem ukusu, katere niso slovele po svoji kreposti. Mladi gospod Petkovič ni bil foliko lep, kolikor spreten in živahnega temperamenta. Njega je povabila baronica z očetom vred, ker je izvedela. da se zelo zanima za Jeleno. Ni bilo napačno, če bi se mlada sporazumela.
(Pride še.)
New York.
15. julija 1914. Jožef Rutar.
&a* Slovencev terjajo na ves glas |er tocoo odklanjajo
na najgroznejsi način v tej strašni ječi,
Gitin obraz je pokrila tuga in jeza obenem. Zakaj jej je pravila baronica tako žalostne stvari? Kakor da jej hoče obnoviti rano. ki se je že pričela celiti. Baronica je zapazila Gitino jezo in hitela je, da bi izbrisala iz njene duše nepovoljni utis svojega govora.
"Me dve dobivi skupno stanovanje", je pričela baronica drugo smer svojega razgovora. "Ni se ti treba muditi, dokler ne urediš svojih stvari. Gotovo boš zadovoljna, kadar prideš. Pošlji čim več moreš, da boš povsem udobno stanovsla... Boljše je zate in za deklici, če čim dalje ostaneš v Zagrebu. Jelena je že odraslo dekle, zrelo za omožitev. Čim preje se omoži, tem lepši zate. Imela boš vsaj več miru v drugem zakonu. Tudi Magdaleni bi bilo dobro, da se česa nauči Tu ni pri-pmnanje' like, a v Zagrebu so klsrisinje, ki
zagrebškega škofa. Ona sama je vse urejevala, vse je ona vodila ftkofov kuhar, ki je bil na glasu svoje kuharske umetnosti, je prihajal vee dni pred veselico v Gitino hišo in je pod baroničnim nadzorstvom prirejal jedi in slaščice.
Koncem meseca januarja so se imeli zbrati ugledni gostje na zabavo v Magdičevi hiši. Giti ni bilo treba skrbeti, koga bo vabila, ker to si je pridržala baronica. Izbrati jih je morala tako, da so se mogli smatrati enake drug drugemu, da ne bi nastalo kako nesoglasje med njimi.
Žal. da ni mogla dosti izbirati med aristokracijo. Ravno oni, ki bi najbolj pristojali v to družbo pri vdovici, so bili na vojni; morala se je zadovoljiti 8 tem, kar je ostalo doma. Bili so to večinoma že stari gospodje, ki so pa še vedno radi zahajali v dražbo. Tretjo nedelji) po ir?. Treh kra-
VABILO na
GOZDNO VESELICO ali IZLET,
ki ga priredi slovensko pevsko društvo "PREŠEREN" iz Pittsburgha na Saygon Hill dne 26. julija, to je zadnjo nedeljo tega meseca.
Zabava se vrši 5 minut od dvorane.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Pittsburgha, Pa., in okolice, kakor iz Sav-gona in okolice, da se te naše gozdne veselice polnoštcvilno u-deležiti blagovolijo. Zabave se bo udeležilo tudi hrvatsko pevsko društvo "Nada", katero bode zapelo več krasnih hrvatskih pesmi. Torej kdor ljubi petje, naj se gotovo udeleži te veselice, zabave bode za vsakega.
Iz Pittsburgha odpelje vlak na' Union postaji ob 10. uri 50 minut; na Bridgeville in ob 1. uri 35 mi-' nut pa na Saygon; nazaj iz; Bridgeville pa ob 6. in 10. uri; zvečer. Na vsakem teh vlakov i bodo tudi člani pevskega društva "Prešeren", kateri bodo obiskovalec spremili na določeno mesto.
Vstopnina za možke 25 centov; ženske so vstopnine proste. Za dobro zabavo in fino postrežbo bode preskrbljeno.
Za obilen poset se priporoča (16-18—7)	Odbor.
- IŠČEM
Slovenko, ki nima svojega domovanja in ki je vajena vzgajati o-troke. Jaz imam tri otroke 'v starosti od 4 do 11 let. Vzgajati bi jih morala z ljubeznijo, kakor čo bi bila njih mati. Pri meni ima lahko vse potrebno do smrti in pa tudi še nekaj denarja. Oglasite se na:
Jacob Ivnans, P. O. P,ox IAD, Kirbyville, Tex.
(1C-20—7)
Iščemo PETRA BARTS-a in Jl*-RIJA MOVRIN, oba iz Starega trga pri Poljanah na Kranjskem. Zadeva je jako važna radi dedšeine, zatoraj naj se takoj zglasita, ali pa naj naznanijo rojaki, če bi vedeli za njiju naslov. Piše naj se na: A. B. '7 "Narodni Vestnik", 405 W. Michigan St., Duluth, Minn. (15-21-7)
Brinjevo Olje
čisto in
Pint . Quart
naravno.
. . §1.00 . . 2.00 Gallon . . 8.00 Vam je mogoče dobiti samo pri:
The Ohio Brandy Distilling Co.
610?, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND :: OHIO.
NAJBOLJŠE
obdelane in neobdelane
r me
V NAJEM
se odda soba s kopališeera. Za enega stane $5 in za dva pa $8 na mesec brez hrane. Vprašajte pri:
Jacob Srebot, 1095 Addison Rd., Cleveland, O. (15-17—7)
Po ceni vožnja.
Parnik Avstro-Americana črte
BELVEDERE
odpluje 18. julija 1914.
ARGENTINA
odpluje 22. julija. 1914.
Vožnja stane iz New Torka do::
Trsta in Reke $25.00 Ljubljane	$26.18
Zagreba	$26.08
Vožnje listke je dobiti pri:
82 Cortlandt fit, New Torte City.
v okrajih Rusk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro napredujočih mest Ladysmith s 5000 in Chippewa Falls s 10.000 prebivalci.
Ozemlje križata dve glavni železniški progi na Duluth in Minneapolis. Vsa okolica že gosto naseljena, kar najboljši dokaz za dobroto naše zemlje. — Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi. Kupilo tam že več Sloyencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami. Oglejte si svet m se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo brezplačno natančen popis naše zemlje.
Slov. naselbinska družba
198-1 Ave., Milwaukee, Wis.
NAŠIM SLOVENCEM 1
Dobili m iz starega kraja Te I i k« salog* iapertirailk cdraril, zdraTilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za rsako-Trstae bolezni. Ta zdravila se aašiM rojak«* toplo priporočajo. Pišite po eeaik!
DOM. LEKARNA
WtttAllltSta. . MILWAUKEE, WIS.
Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik
CESARJEVIČ RUDOLF?
To nam opisuje pravkar izišla velezanimiva knjiga:
Življenje na avstrijskem dvoru.
.«———— • ®
Grofica Larish. eorodnica umrle avstrijske cesarice Elizabet«, je pred nedavnim čaiora objaviia svoje Bpomine ii življenja. — V spričo tragične usode te mučenice na pre»tolu in zaponetne smrti njeneera »ina, cesarjevičri Rudolfa, je vzbudila ta knjip-a povsod velikansko zanimanje. V Avstriji je prepovedana. Zakaj? Ker je najti v njej vie intimnosti, t i so pc ckwrajale r.a avstrijskem dvoru, (irufica Larish piše o Smrti Rl'DOL.fa. tore: o predmetu, o katerem no je napisalo ž.e cele kupe knjift. Da je njeno pisanje verodostojno,
o tem svedoči njeno ime. Ksjisa j« tiikaaa u mjWjin. papirja «tr Mjlrpia. kar jih j« kedaj tziilo T Ameriki v il.Ttmfce>a jerikn. Obaef« 144 slraai ter tri itike aa powfenrm papirja, ceurice ELIZABETE, cesaijrnč. RUDOLFA ta ■eirtčac baroaite VETSERE, ljubimke sleaojefa.
Cena knjigi s poštnino vred 1.— dolar. Osna r pošljite v rekoroandiranem listu ali pošt. Money Order.
NAROČILA JE NASLOVITI NA:
Joitn Putricl), 520 E. 77 St. Box 20. New York City.
1
		-r=ii-		" 11 H	-r=/£©l
	-				
^ & <*) Q)
NAJBOLJŠA
® Q) G) Q)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platnu vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E.

Cenjeni rojaki!
Ali vam je že znano, da tudi v novi domovini dobite pravi domači
BRINJEVEC
SLIVOVKO
HRUŠEVEC
V zalogi ga imajo:
BRATA VOGRIČ JOHN TUŠKAN & CO.
211 Graham Ave.	145 Washington Street
BROOKLYN. N. Y.	NEW YORK. N. Y.
Mnopo rojakov, ki je rabilo moje blago kot zdravilo že v atari domovini, je pisalo ponj. 1'cda ustreči jim nisem mogel, ker je izvršitev manjših naročil jako težavna in spojena z velikimi stroški. Zato sem poslal večjo količino gori omenjenim trgovcem, pri katerih vedno lahko dobite mojo pristno in res pravo domačo kapljico.
Z ekspresom ?e odpošilja 7»boj s 12 steklenicami za $16.SO in pri naročilu naznanite koliko od vsake vrste.
Za vse natenčn-je podrcbnotti -t-ohrnite na mpjeira brata L. BENEDIK. Z302 Catalpa Ave., BROOKLYN, N. Y.. kateri vam bo dra-evolje takoj we poja;nil.
S spe.- to van jem
FRANC BENEDIK,	KRANJ, Kranjska
M
Prave Lubasove HARMONIKE
impoitirane iz Slovenjega (iradca imam v zalogi in sicer:
Model "H" trivrstna, dvakrat uglašena................$ 45.O0
,, "K" trivrstna, trikrat uglašena..................$ 5"\U)
,, '"Iv" trivrstna, štirikrat uglašena...........$ ♦»o.UJ
,, "L" štirivrstna, dvakrat uglašena................»JO.OO
,, štirlvrstna, trikrat uglašena................$ f'.5.oo
,, "M" štirivrstna, štirifcrat uglašena......$ 80.00
Kranjsti model, trivrstna, dvakrat uglašena............$ 45.00
Kranjski mode!, trivrstna, trikrat uglašena............$ 60.oo
Kranjski mndei, stirivrstna, dvakrat uglašena....	$ oO.OO
Kranjski model, št irivrstab. trikrat uglašena ....	S 70.00
Hroniatično uglašena harmonika................................$ f'O.Oo
Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike	po $ S.OO Za natančnejši popi« harmonik pišite na:
ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City.
>
Si
□ Q □El
r ■■ »!BB	i-»
f IDE	i-1
00 DQ
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pa-zite, da so vase tiskovine vedno narejene v unij«ki tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. nnijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
▼sem tiskovinam za vsako druitvo, ' trgovca ali posameznika računamo ▼edno pri nas.
GARANTIRANO BELO
da ste zadovoljni • tiskovino in da sa izdela natančno, kakor želite. Predno sa obrnete kam drugam, pišite k nam po cene za vsako tiskovine, Id jo pot-rebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St. Clair Aye., Clevelaod, Ohio
—Muu—m



GLAS NARODA, 16. JULIJA, 191*.
te rili a njene otlurn ve na ali j«
V oblasti teme.
Že takrat je pil, o da. Ali le mlkokedaj in ponoči, Zrnu ga ta-krnt nikdar ni videl pijanega, — tipal je že prej. Samo drugo ju-tro ga je videl bolnega, zlovolj-Bega in bledega. Mati je godrnjala, kuhala črno kavo, oče pa fce je držal za glavo in strašno vzdihoval. "Nikoli več, nikoli več !" je ponavljal — a vendar je »pet prišlo. "Družba, družba!" g«' je potem izgovarjal. — Zanu je bilo v»e!cj mučno ob takih dneh, Nekako sram ga je bilo za očeta, ki so ga gostje spraševali in spominjali, kaj je <prejj »nji večer govoril in delal v viu-ttkem veselju. A še bolj težko mu j«- bilo, poslušati tarnanje matere, tožbe' in dolga pripovedovanja, s katerimi je vsem sosednim ženščinam razkladala, kolikokrat se je oče že napil, da je pijanec In zapravljivec in da bo vse pognal skoz grlo. Žana niso ta ma-vzdihovanja nič ganila m lolze so mu bile naravnost Skrival se je po eele dne-vrtu, ko je prišel iz šole. [>a tičal zgoraj v sobi. Ni hotel gledati očeta, ki je še smrdel po vinu, ni hotel poslušati tistega sladkega mueeniškega pripovedovanja matere. — Iu koso se začeli taki dogodki vedno bolj množiti, je bil vesel, da je moral za bratom v šolo.
V mestu pa so izginili vsi črni madeži od očeta in vsega doina. Lepo in prijetno so ga greli spomini na domačo vas, domačo hišo, na očeta, mater, na vse. Učil se je bolj iz častihlepnosti, kakor iz ukaželjnosti. In kadar je dobil dobro spričevalo, ga je poslal s ponosom domov in videl je v duhu očeta, kako sedi za mizo in pripoveduje o njem, da je "dečko, ki ima glavo na svojem mestu.' In seštel je dneve, ki so ga še delili od doma, delal je dolge račune, koliko ur, koliko minut ima še do tistega časa, ko sede na vlak, ki ga popelje domov.
In lepe so bile te počitnice, kljub vsemu; mnogo žalosti je prežil, mnogo grenkosti, a to je vse izginilo, kakor neprijeten aen, samo oni lepi spomini so se mu zarezali v pamet. Ali to je spoznal: vselej kadar je prišel domov je bilo slabše in žalostne-je. Oče je postajal drugačen, pil je tudi rajši kakor prej, pa tudi mati je bila druga, bolj jezljiva, vedno slabe volje. Krat je ostal, ko je dovršil četrto šolo cisto doma. Ni imel posebnega talenta, pa tudi ne veselja do učenja.
aj je bil že par let v pisarni bližnje tovarne za papir. Hitro se je pomožatil in Žanu se je zdel resen in strog, kakor štiridesetleten mož, dasi je bil samo šest let starejši od njega. Ni imel mnogo smisla za njegove skrbi, za njegove sanjarije in osnove, samo po svojih bivših kolegih je kdaj vprašal, drugače je bil pa zaprt in močljiv in videlo se mu jt>, da smatra Žana še za otroka.
Da, ni bilo Bog vedi kakega veselja ob prejšnjih počitnicah, a vendar je bilo lepo in Žan je bil zadovoljen in srečen in ni imel skrbi. Še le I»tos po zimi se , j«' zgrnil preko njegove duše ta neznosen strah pred nečim groznim. Prišlo je nekaj ljudi iz domačega kraja v mesto in pripovedovali so mu, da oče pije, pije, kakor .še nikoli. Srce ga je zabolelo takrat in od tedaj ni imel v-č miru. Vsak hip je vstalo v njem in ga grizlo in mučilo. Pisal je bratu, a ta mu je samo na karti odgovori!: "Lahko si misliš sam, kaj naj ti pisarim. Saj aem že tako vsega sit čez grlo."
In zdaj je prišel domov in videl očeta ponižanega.
Ponižanega je videl, ponižanega!...
* * *
Oče je spal vse popoldne.
Zan je hodil po hiši in vse se mu je zdelo zapuščeno in žalostno. Ni bilo več tieev na oknih, niti rož, ki jih je prej časih mati gojila. Samo samcat žalosten kanarček je čepel v svoji kletki v gostilniški sobi v dimu in šumu. Zaprašena je stala očetova kolekcija velikih in malih pip v kotu, potrta je hodila dekla o-krog, mati je tožila sosedam, ki «o se zbirale v kuhinji, svoje nadloge, v izbi so sedeli nekateri možje in spraševali s pomembnim nasmehom "kako je oeetn."
Žan je sel v malo očetovo sobo. Milo se mu je storilo, ko je prijel za kljuko. Toliko lepih spo-* lov je bilo navezano na ta pro-Od stropa je visela mala in jadri, po ate-starih foto-1
grafij in o vsaki je vedel povest
Na nizki omari je Še stala velika nesrečnega, zapuščenega!
umetno izdelana gajbica. Veve-
rice so skakale nekdaj tam notri, ga
a zdaj je bila prazna, podrta, s
pajčevino preprežena. Skoro o-	___
potekel se je, tla sp bila poblju- oglasil njegov oče.
vana in posuta s žganjem. Nobenega zagrinjala ni bilo na oknu, nobenega prta na mizi, kjer je stalo nekaj steklenic in nekaj pnevrnjenih kozarcev. Miza je bila polita in pijača je počasi kapljala na tla.
—	Vse sem postavila v njegovo sobo: vino, pivo, žganje, like-re. .. — Naj se napije! — je dejala mati opoldne.
Na umazani postelji brez rjuh je ležal oče oblečen. Ves je bil polit in umazan.
—	Kadar pije, se ne umiva in ne preoblači, — tudi to je pripovedovala mati, — in zdaj je že tretji teden, kar pije.
Nagni se je nad očetov obraz, zagledal se je v te zalite, napuh-njene poteze.
Kakor, da ga je nekaj ugriznilo v živo srce.
Saj to ne more biti njegov oče! Ta otekli, rdeči nos, ta zabuhla liea, zmršeni lasje, podivjana brada, vsa mokra in zlepljena... Iz hropečih prsi je prihajal strašen smrad, iz odprtih ust so silile pene, roke so se zdaj pa zdaj krčevito stisnile.
—	Joj, oče! Joj, oče! — je zastokal sin in se je splazil ven.
Mislil je, da ne more nobenemu človeku pogledati v oči. Peklo ga je v srcu od srama in žalosti. V skedenj se je splazil, prav gori na vrh je splezal po, lestvi in tam je legel na seno in strmel topo pred se. Hladno je bilo, dasi je pihal jug. Ali Žan ni čutil mraza.
—	Kdo je to naredil iz mojega očeta?! —
In vse popoldne je ležal tam in nič drugega ni mislil.
Po cesti so hodili ljudje mirno k 'molitvam'. Vsi otroci so imeli raglje v rokah, veseli so bili iu razburjeni. Žan jih je videl praznično oblečene pred seboj, kako hodijo v cerkev k božjemu grobu. kako poklekajo tam in strme v luči pred oltarjem in v svete podobe božjega groba. Vsa cerkev je polna njihovega nemira in njihovega šepeta. In stotine otroških oči je uprto v sveče pred oltarjem. Počasi ugašajo. Iu nazadnje, ko ugasne poslednja sveča, zagrmi trušč in ropot v vsem tem otroškem svetu. In mala srca zadrhtijo v strahu. Tudi Žan je bil nekoč med njimi in njegova raglja je bila največja in najglasnejša v cerkvi. Doma je vprašal očeta: Kaj pomenja to? — To pomenja krik judov. ko so kričali: Križaj ga, križaj ga! — je dejal oče. A Žana je bilo strah: ne smelo bi se ropotati. .. in dru-sri dan v cerkvi se mu je zdelo.
za hip ustavila. — ali imel je naj večjo ragljo, najglasnejšo... Oh, daleč je vse to! Danes ima samo eno težko bridko misel:
očeta?--
Že temnilo se je, ko je splezal dol. Ni se mu dalo v hišo. Morda bi šel bratu naproti? — N.e, na vrt .pojde.
In šel je na vrt, sedel v lopieo in pogledal okrog sel>e. Pusto je bilo še vse in golo. Veter je šumel preko suhega vejevja in se hrupoma podil dalje v vas.
Žan se je zagledal v nebo. Neizmerne vrste oblakov so letele tja proti goram. Rad je gledal v take raztrgane, leteče oblake, ki iiitijo, hitijo...
— Oh, da morem z njimi, — si je mislil; — da bi ničesar ne videl, da bi vse pozabil...
In nakrat mu je bilo neizrečeno žal, da je prišel na velikonočne počitnice domov. — Kaj mi je bilo treba? Pri gospodinji v mest u bi bil ostal in lepše bi mi bilo. Ne videl bi očeta takega... lil Lovro z Gorenjskega bi ostal r. menoj. Oh, Lovro! — stožilo se mu je po tovarišu. Stožilo se mu je .po njegovih deklamaci-jah, po njegovih povestih zvečer. Vsega Jurčiča zna in vse pesnike, vse, vse... To je fant,
fant...
Vest ga je zapekla. Kakšne neumne misli!
In spet je gledal v nebo. Koliko neizmerne lepote je na tem nebu, vedno, vselej. Ce sije soln-ee, če so oblaki, ponoei... Še eelo v megli, v dežju. Toliko žalosti, obupa, udanoeti...
Naslonil je roke na mizo, položil glavo na nje in gledal v nebo. In počasi so mu solze prilezle
izpod trepalnic. Tako se je čutil
Koraki so zaškripali poleg nje-
Skočil je kvišku. — Kaj si tukaj, Žan? — se je
Kako ubit je ta glas, hipav, star, — je mislil Žan.
—	Kaj pa delaš tukaj? Prchla-dil se boš, — je dejal oče.
—	Ne bom se prehladil, ne zebe me. Ali— vam je kaj bolje?
—	vprašal je Žan boječe.
Oče se je zasmejal. Neki čudni smeh.
—	Bolje? — hm — Popolnoma čist še nisem, — je dejal cinično. In res se mu je videlo na njegovih kalnih očeh, na topem izrazu lica, na nerodnih kretnjah, da ga pijanost še ni ostavila. — Ali slabo mi je, strašno mi je slabo,
je tožil in se oprl ob .podboje pri vratih.
—	Zakaj pa pijete? —
—	Zakaj?! to sem tudi že vprašal. —
—	Zdravje zapravljate, premoženje, čast...
—	Iu tako dalje, in tako dalje. Vem, vem... Pa si pomagaj! Jaz moram piti... In potem, saj vse pije. Kdo pa ne pije? Župnika poglej, učitelja, poštarja! In tista gospoda pri tovarni, saj vse pije! In kmetje, misliš, da kmetje ne pijo? Samo pogledi v ponedeljek v gostilne, — saj je vse pijano! —
—	Ali to še ni izgovor. In potem... oče... nihče se tako ne .pozabi...
	—----kakor jaz, misliš? Res,
umazan liodim okrog, ne umivam se. Glej kakšen sem! — pljunil je pred se in se stresel! — Ekel-haft! —
Sedel je na klop in položil komolce na mizo.
—	Pa tukaj sediva, pa se kaj pogovoriva. Veš, vse vem, če sem prav pijan. Ne uglej se v mene! Vidiš, jaz vem, da ne boš pijanec. Tudi to so vzgledi. —
—	Oče, meni je* strašno hudo,
—	je zastokal Žan in vstal, da bi ga veter pretresel in vzdrainil.
—	Strašno mi je hudo...
—	Misliš, da meni ni?! Ali kaj, zdaj sem že v tem. Kaj pa naj tudi počnem?! C'e tako le mislim, kakšen sem bil kdaj! Pred tridesetimi leti!... Vsakemu se je srce zasmejalo, kdor me je videl. In življenja je bilo v meni, sile, joj! Zdaj je <pa vse hudič vzel, vse je hudič vzel! — je zakričal oče in planil kvišku. — Prokle-to, oh prokleto! — je kričal in stiskal pesti. Njegov obraz je bil tako divji, da se je Žan vstrašil in odskočil.
—	Oče! —
—	No, ne boj se me. Kaj bi komu napravil!? Saj sem pijan! — se je smejal oče in gledal tja nekam preko vasi. — Ko bi vedel
da njegova raglja kriči: križaj ^do me je tako daleč pripravil?! ga, križaj ga! — Roka se mu je Sam?... Saj sem vedno gledal
Saj
. na se, saj se nisem pozabil... Ali veš..
gledal nikdar čisto . ta ženska
... tvoja mati... ubila me je!. Kh ! — se je stresel in mahnil z roko: — pustimo to! Pa pijmo!
— Kdo je to naredil iz mojega To najboljše, sinko! Pijmo!
♦'tat — __Tr:*..^	. j- t	, — r,
Ilitro je odšel proti hiši. Žan je šel za njim v njegovo sobico.
—	Ne pijte, oče, prosim vas. Prazniki so, veliki teden; — veli kanoč pride, a vi boste bolni. —
—	Za me ni nobene velikenoči! — je dejal oče, zgrabil prvo steklenico na mizi in jo nastavil na usta. Hud duh po rumu se je razširil po sobi. — Pijmo! Zame ni več nobenega vstajenja! — Vrgel se je na postelj, obrnil se k zidu in zaškrtal z zobmi.
Žan je šel tiho iz sobe. * ♦ •
Hotel je iti bratu naf>roti, a premislil se je in jo zavil v pašnike, ki so se raztegali po golih hribih nad vasjo. Veter se je gonil preko pokrajine, zavijal v o-samelih smrekah in hitel dalje. V neizmernih plasteh od zemlje do neba je prihajal, a njegova moč je pešala. Nekaj živega, človeškega je čutil Žan v tem vetru. Kako se podi dalje, pada, spotika se, odskakuje in spet se zaganja v tek. Ogromen velikan hiti naprej, a neizmerni zračni plašč plapola v silovit i|h valovih za njim. In Žan je tekel s tem vetrom v hrib. Zdelo se mu je, da mu je lepše z vsakim korakom, s katerim se oddaljuje od doma.
Kake oblasti so se polastile tega doma, kake moči so se oklenile očeta ?
In nikdar ni videl vse strahote propada v tako jasni luči kakor danes. Saj se. bo vse uničilo, saj se bo vse pogrezajo! Dom se maje in vsa družina se rosi. Tresknilo bo ob tla m ničesar ne
bo ostalo od vsega. Drug drugega bodo ugonobili.
Mati. — Kaj je dejal očg o materi? — Da ga je ubila.
In Žan se je spomnil stotero malenkosti, ki jih prej ni bil o-pazil in nakrat se je začudil in prestrašil: Kako sta se pač združila ta dva človeka? Saj nista drug za drugega. Oče, izkušen, nekoliko lahkomiseln, a dober, poln fantazije, nemira; inati, oz-kosrčna, godrnjava, nezaupljiva. Oče indiferenten v verskih stvareh, mati fanatično religiozna. Oče veseljak, mati temna in stroga. In od leta do leta so prihajale slabe lastnosti obeh močneje na dan, rasle so, polastile so se nature. Drug drugega sta gnala v skrajnost, v pogin. Oče pija-rec, mati surova, prepirljiva ženska s psovkami in zopernimi svetimi vzdihijaji na ustnicah. .. td je rezultat!
A nista bila taka. Spomnil se je očeta iz svoje prve otroške do-l e, spomnil se je na materine fotografije iz njene mladosti, še predno je bila omožena. Kako do-l er in ljubeznjiv je bil tedaj njegov oče, kako milo-nežno liee je imela njegova mati! A zdaj sta ubila drug drugemu vse, kar je bilo lepega in plemenitega v njih dušah in vse slabe kali, ki so spa-1" v njima, sta šiloma izšibala kvišku.
Zasmilila sta se mu, brat se mu je zasmilil, in sebi samemu se je zasmilil. Saj bodo vsi pokončali. Vsi bodo propali. In tudi on. Sin je teh dveh in vse to spi v njem in kadar se prebudi ga uniči...
Zgrozil se je. In nakrat se ga je polastila taka želja, da bi se vzdržal, izvlekel se iz tega prepada, obvladal vse to slabo v sebi za vedno, vso seme teh strašnih strasti izrval in uničil v svojem srcu. Zastokal je, pokril si jeo braz z obema rokama in v groznem dvomu je vzdihoval: — Kaj naj tudi jaz tako končam? Ne, ne! Nečem, nečem! —
Veter se je s tako silo zagnal vanj, da bi bil, tako upognjen, skoro pal na obraz. Zravnal se je in neka čudovita zavest ga je pre šinila, da se vzdrži, da ne propade. — Mlad sem še in če zdaj nikoli ne pustim sebe iz vajet, ako zadušim ono živalsko v sebi, kar las uničuje in gonobi, — zdaj, v prvem kalu, — potem zmagam
Obrnil se je .proti domu. Veter je še silnejše razsajal in moral je večkrat napeti vse moči, da je mogel dalje. In ta boj proti vetru ga je čudovito krepil. Nekaj svežega, pogumnega, nepremagljivega mu je zastrujilo po žilah. Tema je bila že in Žanu. se je zdelo, kakor, da veter prinaša vedno gostejšo noč, kakor da se vali, Črna in molčeča, s temi o-gromnimi zračnimi plastmi preko vse pokrajine.
Ze pred hišo je slišal prepir in trušč iz sobe.
Ko je vstopil v hišo je videl očeta pri mizi, mati in brat sta stala pred njim in se prepirala.
—	Kje si se pa potikal? — zakričala je mati na njega.
—	Na paši sem bil. —
—	Zvečer je čiovek doina, zvečer se ne potika okrog! Ravno tak boš, kakor ta. — pokazala je na brata, — doma se boji kakor pekla, vedno samo okrog z gospodo karte igra in denar zapravlja.
—	Saj še devet lii. — se je branil brat. — In potem, kaj pa imam doma:'! Če zažvižgam, pa že pridigujete, da naj rajši molčim, da mi je tega bolj potre* ba. —
—	O je, je potreba! Samo očeta poglej, samo poglej ga! —
—	Pa si ga le tudi vi poglejte! Ce je moj oče, je pa tudi vaš mož, sramota enaka! —
—	Vidiš, tak je, — obrnila se je mati k Žanu. — Ves je že sprijen, nikoli ne bo nič prida iz nje-* pa. Kar oče, to sin! —	t
Brat je vzkipel. — Pustite me vendar že enkrat na miru! Saj bom podivjal, saj nimam tudi ene mirne minute. Kričite in kregate se, če pridem kak četrt ure pozneje domov. Saj je še čuda, ee sploh pridem! V tak dom! V tak prokleti dom! V peklu je več miru, kakor pri nas!... Na, Zan, ti si vesel kaj, da sem ti poslal denar za pot, da prideš na veli-konoč domov?! Revež! Nikoli ne pridi domov, to bo pa j lepše za te i najbolje! Pri nas doma se človek izgubi, surov podtane, podivja! —	h
Žan je prijel brata za roko. —. Ne razburjaj se tako, umiri Se! —
—	Saj sera tih človek, saj najrajši molčim, ali pri nas se mora podivjati. -—
(Nadaljevanje t prihod, prilogi.).
^-^^trin^ - i T
F3T5®
Frank Sakser
m i • i L. J
Glavni urad 182 Cortlandt Sinew york, m. y.
Pošilja
.DENARJE v staro domovino
potom c. kr. pošte« hranilnice na Dunaju; hitro 'm ccoo.
Podružnica; 6104 St. ClaiT CLEVELAND, a
PAROBRODNE LISTKE
i a vse pr?kmorskft parobrodne dn >zbe po irvirrih
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to star** fvrdkof a nihče ne more tožiti o kaki izgubL
j*?
ROJAKI NAROČAJTE SE NA DRŽAVAH.
4'glas naroda", največ ji slovenski dnevnik v zdr.
KAJ JE
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih besed. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
: Citajte razlago te besede v :
Premier Dictionary
pulmotor (pul-mo-ter), je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabi jen j a v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 46 funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča.
GENUINE LJMP
LEAT'iER)
Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na5 krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
!» _
i
Knjiga, ki gre danes lv svet, pripelje jutri »novih prijateljev.
98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo
THE-PREMIERS : -DICTIONARY:" i -:




.V ./ K;' * i . ^
k i\ 'H
Hi\ C1tVT^\T?
EIlfiilfiEa' s
-	- a..'	»	_ *-■
/i.'ir 'lr^s^r^^ vt -e i> c " p
Denar požljite po Money
Order ali v znamkah. Rajie Money Order.



i&io sTN-?]cvrTi"cr
W
-'GREATLY REDUCEG3£IZE.0F-THE$5-.00. SO.OtL®
Poglejte kupon na 6. strani. — Le 6 jih Je treba,
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PR
"GLAS NARODA'



OLASNABODA, 16. JlJLlJA, 1914.

Jigssionnski
©
a
Kiti!, iedniti
BI
InkofporirMJi do« 24. januarja 1901 v državi Miocaaota.
ScM ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa.
Podpredsedniki ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar berton, 0.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Elv, Minn. ZaupnikLOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. *ARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZTTNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, Hi. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28 th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Blaek Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, VBe pritožbe *a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode »tiralo.
Društveno glasilo? "GLAS NARODA".
IZ URADA TAJNIKA J. S. K. J.
Asesment za mesec julij
Assesment štev. 192.
Dne L julija 1914.
POROČILO UMRLIH ČLANOV(IC)
1'. nio Siincr, (M i t. 13109, rojen leta 1891, član društva Sv. Cirila ill M. toda štev. !> v Calumet, Mich. Umrl dne 20. maja* 1914; vzrok smrti operacija na slepiču. Zavarovan je bil za $1000.00, pristopil k Jed not i -30. maja 1910.
Anton Tisovee, eert. 10579, rojen leta 1880, elan društva Sv. Jam /a Krstnika štev. 71 v Collimvood, Oliio. Umrl dne 27. maja 1914; vzrok smrti pljučnica. Zavarovan je bil za $1000.00, pristopil k Jednoti 13. septembra 1905.
Frank Podboj, eert. 1238, rojen leta 1871. član društva Sv. Ci rila in .Metoda štev. 16 v Johnslownu, Pa. Umrl dne 3. decembra 1913; vzrok smrti izrastek v čeljusti. Zavarovan je bil za $1000.00, pristopil k Jednoti 16. avgusta 1900. Izplačilo se je zakasnilo vsled vrnitve listin v staro domovino za uradna potrdila.
Matija Paki/. eert. 13348. rojen leta 1874, član društva Marije Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Umrl dne 9. maja 1914; vzrok •■Hrtih lak v Želodtli. Zavarovan je bil za $1000.00, pristopil k Jednoti 16. septembra 1910.
Jakob Vo ir, eert. 15378, roj*en leta 1878, elan društva sv. Barbare štev. 33 v Trestle, P«. Umrl dne 20. maja 1914; vzrok smrti: vročinska bob-zm. Zavarovan j< bil za flQOO.OO, pristopil k Jednoti 25. februarja 1904.
V m secu juniju je bilo izplačano kakor sledi:
za smrtuino ................$5.000.00
za bolniško podporo.......... 5000.00
Skupaj izplačano.
. $10000.00

OPOMBA!
Z bratskim pozdravom
GEO. L. BROZICH, glavni tajnik.
..S tem asesmentom smo razpisali posebno d okla d o po 25 centov na vsacega enakopravnega člana in članico, za onemogli sklad, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem zborovanju Jednote. Ta sklad se bode vporabljal za stare in onemogle kakor tudi za one, kateri so ze sprejeli od Jednote popolno podporo in še vedno nisi zdravi in so veliki reveži.
Poslali smo s tem asesmentom tudi račun pristopnine enakopravnih članov in članic, za katere dobijo društva povrnitev po $2.00, kot fco dovolili nadzorniki na zadnji glavni seji. Razume se pa, da se ta povrnitev vpošteva sama pri enakopravnih članih in članicah, kateri so vplačali po $4.00 pristopnine. Vse članice, ki so zavarovane po starem, se pri tem ne vpošteva jo.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zreih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
PoitxsA naročila se točno izvrši^jefo.
Prva Slovenska veletrgovina
The Otuo Brandy Distilling Go.
6102-04, ST. CLAIR AYE., CLEVELAND, 0.
Dva brata in zlato.
Spisal L. N. Tolstoj. — Za 'Glas Naroda' poslovenil F. E. Drašler.
T
nastavil zlato, naučil te je tudi teh besed.'*
Te^aj se je zbudila v Afanazi-ju vest in razumel je, da ni storil vsega tega radi Boga. Zajilakal je in se začel kesati.
Tedaj se je umaknil angelj s Nedaleč od Jeruzalema sta ži- ceste in ga pustil po poti, na ka-vela v davnih časih dva rodna s teri ga je že čakal Ivan. Odsih-brata. Starejši je bil Afanazij in dob se Afanazij ni več udajal iz-mlajši Ivan. Stanovala sta na go-(kušnjavam hudiča, ki je razsipal ri in se živela od darov dobrih zlato, ker je spoznal, da je mogo-ljudi. Vse dni pa sta bila brata če služiti Bogu in ljudem le s tru-pri trdem delu. Nista pa delala dom in samozatajevanjem ne pa za sebe, ampak za reveže. Kjer so z zlatom.
bili ljudje izmučeni od dela, kjer j In zopet sta živela brata kakor so bili bolniki v hiši, sirote in prej. vdove — tja sta hodila brata na delo in sta zopet ddliajala, ne da bi vprašala za plačilo. Tako sta prebila brata vedno cel teden, ločena drug od drugega in se shajala šele ob sobotah zvečer v svojem bivališču. Le ob nedeljah sta ostajala doma, molila in se pogovarjala. In angelj Gospodov je prihajal k njima in ju blagosljav-ljal. Ob pondeljkih pa sta zopet krenila vsak na svojo stran. Tako sta živela brata mnogo let in vsak teden je prihajal angelj k njima in ju blagoslavljal.
Nekega pondeljka, ko sta šla 'brata zopet delat in že krenila vsak na svojo stran, se je starejši brat Afanazij težko ločil od ljubega brata. Ustavil se je in se še ozrl za njim. Ivan pa je še dalje svojo pot s povešeno glavo, ne da bi se ozrl. Kar naenkrat pa S2 je ustavil tudi Ivan in kakor da 'bi nekaj ugledal, začel motriti pazno izpod rok na neko mesto. Nato se je približal mestu, k' ga je prej opazoval, potem pi. skočil hipoma stran in, ne da bi se kam ozrl, jo je ubral čez drr in strn, kakor bi se podila divjr zver za njim. Afanazij se je te mu čudil in se vrnil nazaj k one mu mestu, da bi videl, česa se ji-tako ustrašil njegov brat. Kc prihaja bližje, vidi — nekaj s» blesti na solneu. Stopi še bližj«
—	na travi leži kup zlata, kako: bi ga stresel kdo iz mere... S« bolj se je začudil Afanazij, take zlatu, kakor bratovemu begu.
"Zakaj neki se je tako ustraši' in zakaj je odbežal?" — je pomislil Afanazij. — V zlatu ni greha, greh je v človeku. Z zlaton; moremo res delati zlo. a tudi do brega mnogo. Koliko vdov in si rot moremo nasititi, koliko nagil obleči, koliko ubogih in bolni} zdraviti s tem zlatom! Zdaj slu žimo ljudem, na naša služba j< majhna, ker so naše moči slabe s tem zlatom pa moremo mriogf bolje služiti ljudem."
Tako in enako je ugibal Afa nazij. Tudi svojemu »bratu je ho tel razodeti svoje misli. Toda Ivan je bil že predaleč, da "bi gf» mogel poklicati, Afanazij ga je videl le še kot drobno piko, ki se je premikala na drugi gori.
Afanazij si je snel ogrinjalo, nagrobel vanj zlata, kolikor g? je mogel nesti, ga djal na rame in ponesel v mesto. Prišedši dc krčme, je spravil zlato pri gospodarju in šel še po ostalo. Ko je znesel vse zlato, je kupil od pre-kupcev v mestu zemlje, kamenja lesa, najel delavcev in začel zidati tri hiše: prva hiša — pribežališče vdov in sirot, druga his?
—	bolnica za romarje in uboge, tretja hiša — za tujce in berače Nato je dobil tri pobožne starce in .poveril enemu pribežališče, drugemu bolnico in tretjemu hi šo za sprejemanje tujcev. Ostale mil je še tri tisoč zlatnikov. Vsakemu starcu je dal po tisoč zlatnikov, da bi dajali potrebnim, lenarja tudi na roko. Vse tri hiše so se začele polniti in ljudje so hvalili na moč Afanazija za vse, kar je naredil. Afanazij je •bil tega tako vesel, da se mu še ni ljubilo iz mesta. Ker pa je zelo ljubil svojega brata, se je le poslovil od mesta in ljudi. Ni si pridržal niti enega zlatnika, am pak odšel je v isti stari obleki, v kateri je prišel in se napotil nazaj do svojega bivališča.
Ko je prihajal bliže svojemu bivališču na gori, je ipremišljal: "Ni prav razsodil moj brat, ko je bežal pred zlatom. Nisem-li jaz bolje ukrenil?"
Komaj je to pomislil, je zagledal pred seboj na poti angelja ki ju je z bratom tolikokrat <bla goslavljal. Takrat ga je angelj gledal grozno. Afanazij je kar odrevenel in s težavo izpregovo-ril: "Zakaj, gospod!" Angelj pa mu odvrne, rekoč: "Pojdi odtod. Nisi vreden, da 'bi živel s svojim bratom skupaj. En sam korak tvojega brata je vreden več ka kor vsa dela, ki si jih storil ti s svojim zlatom."
Afanazij je začel naštevati, koliko revežev in -tujcev je nasitil, koliko sirot preskrbel. Ahgelj pa mu je rekel*: "Isti hudič, ki ti je
msm

3


Za smeh in kratek čas.
a
DRAGINJA.
Češko ženstvo in švi-hovstvo.
. Glasoviti češki kritik Gama (psevdonim) je nedavno neusmiljeno razkrinkal češko ženstvo kot sokrivo korupcije, ki se je razpasla med Čehi. Neizmerno se je dvignilo češko gospodarsko življenj«', bogastvo se širi in raste na vseh straneh; veselili bi se tega, ko bi ne opazili, v koliki meri sodelujejo pri tem podvigu temne gonilne sile, ki ne poznajo nobenih nravnih načel, ki uničujejo in trujejo značaje, ki imajo za edini cilj razkošje, nesmiselno razkošje, k iga zahteva današnja žena in ki je cena za njeno 'ljubezen' v zakonu in izven njega. Geški mož je postal nevrastičen in je podlegel ženski, postal je njen suženj v najslabšem pomenu besede. Za njeno naklonjenost se mora truditi noč in dan, to je brez prestanka mora begat) za denarjem, s katerim more že no obdati z razkošjem in si na ta način kupiti njeno naklonjenost | Žensko razkošje je vselej zname nje moževega suženjstva nasproti ženski in obenem splošne dru žabne korupcije, kajti zasužnje ni mož je izgubil vsak nravn pravec, vsak čut časti, za denar, za zlato stori vse in gre prekc vseh mej poštenosti, za denar postaja Šviha. Odkod izvirajo tt žrtve, na kakšen način so bile pridobljene — to je obema vse eno. Korupcija življenja in stra šno razkošje žene sta nerazdru žena pojava. Isti proces se seda. vrši na (,'eškem, odtod Svihe ir Klime.Kdor ima oči, s strahom opazuje, kako se z bogastvom ir razkošjem vali preko Češke uničujoča povodenj korupcije; slutim, da se bliža češkemu narodi katastrofa — samo ne vem, al: gmotna ali etična. Kdo nosi zj. vse to večjo odgovornot: mož, ki si je sam nakopal svojo slabost, ali žena, ki jo brezvestno izrablja, ne vem. Toliko pa je gotovo, la je na vsaki teh sijajnih oblek, razdražljivih, izfantaziranih kril omamljivi spodnji obleki, steznikih, peresih na dragocenih klo bukih — vžgan pečat moževega suženjstva, sužnja drago plačan« žene, žig propadlega družinske, ga življenja, ki se je izpremenilo v drago hišo sramote, a poleg tega žig korumpiranega javnega življenja, znak gnilobe v narod nem jedru, glasna priča tisoč ev razbitih in uničenih značajev. Plapolajoča peresa na ženski! klobukih nam govore o možeh, kako kradejo javne denarje, sprejemajo podkupnino, spravljajo v žep judeževe srebnike. Na tatinskega moža pljunemo potem o-goreeni, ženi pa poljubimo roko. In vendar je bila ona, ki ga je tirala v propad.
likvidacija hranilnice v Kar-lovcu.
Zagrebška korespondenca poroča iz Kari ovc a: 16. pr. m. po poldne se je v Karloveu vršil iz-vanredni občni zbor karlovške hranilnice, katerega se je udeležilo štirideset akcionarjev, ki so zastopali štirideset akcij. Podpredsednik -hranilnice, Eisenhut, je obrazložil stanje hranilnice ter predlagal, naj se sklene likvidacija zavoda. Nato so govorili poslanec Lukinic in iše nekateri akcionarji, na kar je bil sprejet predlog ravnateljskega sveta. ,V likvidacijski odbor so bili izvoljeni: baron Ludovik Vran.vcsa-ny, grof Friderik Kulmer jun., poslanec Modrušan, dr. Reiner in Mierbauer. Razentega so sklenili pozvati vlado, naj imenuje vladnega komisarja za likvidacijski odbor. Poganja, da se zogotovi mirna likvidacija zavoda, se nadaljuje in bodo kmalo končana.
T
Lahkoživec: Zopet sem plačal pet dolarjev za tri steklenice šampanjca. Potem pa Še nekateri pravijo, da ni draginje!	»
Žid.
—	Toraj vi pravite, gospod trgovec, da pri urah, katere prodajate po dva dolarja, Čisto nič ne zaslužite? Kje je pa vendar vaš dobiček? Od česa živite? *
—	Z denarjem, ki ga dobim za popravo ur.
V zakonu.
Žena možu, s katerim se je sprla zaradi nove obleke: — Ali čisto nič ne čutiš pri pogledu na moje solze?
—	Seveda, najmanj petdeset dolarjev imam več v žepu!
Pri zobozdravniku.
—	Koliko boste računali, če mi bost,* izdrli zob?
—	Pet dolarjev, gospa.
—	Več kot en dolar pa res ne plačam.
—	Ga bom pa petkrat tako dolgo ruval kot drugi zobozdravniki.
Zmotil se je.
—	Kako krasne oči ima vaša žena! — je vzkliknil prijatelj za-divljen.
—	Da — je rekel soprog, ki je mislil ravno na svojega otroka. Oči je podedovala po meni.
DOBER SVET.
Učenci med seboj.
Sin nekega čevljarja in nekega advokata sta se stepla. Advokatov sin naenkrat zavpije: — Ali veš, da sem advokatov sin?
Čevljarček mu prisoli še eno rekoč: — Tudi če bi bil grofov, bi ti ne mogel boljše dati.
Ni treba!
Sodnik (priči, ki ima priseči): Predvsem vas moram opoziriti na važnost prisege...
Priča: Ni treba! Saj sem bil zaradi prisezanja že dvakrat zaprt !
Y
—	Ti, kaj ni res, da postajava z vsakim dnem bolj debela? Najboljše bi bilo, či bi šla v k;;ko kopališče.
—	Zakaj vendar? Vzemiva malo večje stanovanje.
y
Napačno razumel.
Na cestni železnici sedita čevljarski vajenec in ošabna stara devica. Vajenee si neprenehoma snaži nos. Devica postaji vedno bolj nervozna. Slednjič ga vpraša: — Poslušaj, deček, ali nimaš nobenega žepnega robca pri sebi?
Vajenec jo debelo pogleda in pravi: — O, imam ga že, pa ga vam ne posodim.
Pozna ga!
Lahkoživec bogati dami: — Gospa, danes sem že navsezgodaj mislil na vas.
— Ali vas že tako zgodaj nadlegujejo upniki ?
Modema služkinja.
Gospa: — Kje ste pa že povsod služili ?
Služkinja: — Jaz sploh ne slu-žim, jaz vladam.
! PRI KONCERTU.
Vedno trgovec.
Ona: — Tukaj imaš svoj zaročni prstan! Jaz se poročim z drugim, ker te ne maram več. Že vem, kdo bo moj ženin.
On: — Povej mi njegovo ime* iii naslov!
Ona: — Za božjo voljo, ali mu hočeš storiti kaj žalega*
On: — Nikakor ne, samo prstan mu bom prodal.
__
__
. ... :-■ —



ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIKOV ZDR. DRŽAVAH.
»— Kako more vendar Vaš mož neprenehoma spati? —»-Saj ne spi. Ali ne vidite, da se mu neprestano zdeha ?
• 5l> . . -- . J,., •: . ....	.....
Ml-'-f^'n.i'	-i'.,.'.	.

OLAS NARODA, 16. JULIJA, 1914.
- * -. —
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	j na sumu, da je zažigal. Vendar se
Požar. l>»e 23. junija ob 7. uri mu še do danes ni moglo doka-zjutraj je izbruhnil požar v s sla- Lati. Mandl je pa bil ljubčck Mamo kriti hiši posestnika Jakoba rije Prelog in ona ga je težko po-Dolenea v Ormeliealu Požar je'grešila, zato je premišljala, ka-popolnoitia vpepelil hišo z vso o- ko bi ga rešila. Ce bo še enkrat pravo vred. Skoda znaša 2600 K zavarovalnina pa 2300 K.
Strela je udarila dne 27. junija pri posestniku Janezu Močniku v Zg. Brniku, okraj Kranj. Pogo reli so hlevi, podi in deloma hiš na poslopja sledečim: Janezu M očniku, Antonu Žiiidarju, Jane /.n Uasperlinu in Luciji Kiinovee Škode je okrog 6000 K. Zavarovani niso bili za visoke svote. Istočasno je gorelo v Si. Jurju liri Kranju in Rregu. okraj Kamnik. Kakor se sliši, pogoreli so 3 kozolci, napolnjeni s senom. Tudi tu je vžgala strela. Sploh je divjal po Gorenjskem ta dan silen piš, lil jo dež, treskalo pa je kakor za stavo.
Strela in pezari v ljubljanski ciolici. Med nevihto, ki je 29. junija popoldne divjala v ljubljanski okoliei, je strela udarila in vžgala hišo pri Polaveenku v Za voglah. Hajd etov kozolec v Mostah in Černetov hlev v Sneber-jih. Vsa ta poslopja so pogorela Na pomoč sta prišli požarni brani bi iz Zaloga oziroma Most, ogenj so pa medtem že nekoliko omejili vaščani, ki so pridno gasili. Skoda pri Če metu je deloma krita z zavarovalnino pri banki "Slaviji'*. Tudi iz Zadvora poročajo, da je strela udarila v kozo lee in neko hišo. Hišo so rešili. Zgorela je samo streha.
Štajersko.
Ponesrečil se je v rudniku v Trbovljah delavec Jože Mirt. Pa-del je v globočino in se ubil.
Nesreča. Iz Braslovč poročajo:
V	Slatini je padla s črešnje 50 let stara kočarica Marija Praprotnik in si je strla hrbtanec. Umrla je za nekaj ur po nesreči.
Strela. \z Dola pri Hrastniku. Strela je ubila 20. junija posestniku Kandolfu v Turju kravo.
Pciar. I/. Braslovč poročajo: V sredo 24. junija je začelo naenkrat gor» ti gospodarsko poslopje Matevža Widmayerja. Veter je ogenj zanesel tudi na sosedovo gospodarsko poslopje in le napornemu delu gasilcev se je zahvaliti, da ni napravil ogenj večje škode.
Vlcmili so v noči na 20. junija doslej neznani storilci v župnišče pri Sv. Martinu pri Vurberku ter ko odnesli jestvin in pijače za več kot 100 K, 1!)2 K 60 vin. denarja iu /»'lisko žopno uro.
Utopljenca so našli dne 24. junija v Savinji pri Rimskih Topli-eali. Star je okrog 45 let; po obleki iz boljšega stanu. Dokumentov ni bilo najti nobenih.
Razstavo izdelkov vajencev priredi meseca septembra v Laškem trgu ta mošnja zadruga rokodelskih obrti.
Zaprli s<) v Mariboru . dne 27. junija 251 e t nega Henrika Katza iz Nižje Avstrijske, ki je kot u-radtiik tvrdke Popper na Dunaju jHHieveril več denarja in zbežal.
Alkohol. Iz Vojnika poročajo:
V	Arelinu
je neki hlapec pri sušenju sena precej napil. V pijanosti je zašel v mlako in utonil.
V konkurz je prišel v Šoštanju trgovec Alojzij Kossiir. Upravitelj konkurzne mase je dr. Franc Maver.
Vlom. V celjski Marijini cerkvi je doslej neznani storilec vlomil v tri pušiee iu odnesel precej denarja.
Aretacija. Iz Slov. Gradea poročajo: Dekla Elizabeta Gsehain je ukradla dvema letoviščarkama
kje tu gorelo — si je mislila — bo sum od njega odvrnjen. Nagovarjala je hlapca Mortla, naj zažge pri Ha up t m an nu ali pri posestniku Vrablu. M<»rtl pa se ni služkinja dal pregovoriti. Voljno orodje pa je dobila Prelogova v osebi 15-letne natakarice Hedvike Haupt-mann. Xeko nedeljo popoldne, ko je na podlagi dogovora Prelogova šla k večernicam (o to naše verno in pobožno ljudstvo!), je Iledvika v svinjaku polila slamo s petrolejem in zažgala. A revica se je dima ustrašila, skočila skozi vrata in jih za seboj zaprla, s čemur se je najbrž ogenj zadušil. Stvar pa se je končno izvedela in so obe zaprli. Hedvika Ilauptmann je bila obsojena na 8, Marija Prelog pa na 13 mesecev težke ječe. — Dne 27. junija sta stali pred poroto dve mladi, komaj 131etni tatici: Antonija Celan, kočarska hči iz Št. Lov-renca na Dravskem polju, in Terezija Orenberg od istotam. Ob-ojena pa sta bila tudi 641etni Jakob in 451etna Marija Čelan, stariša obtožene 13-letne tatice, ker sta jo onadva h kraju napeljala. Obtoženi mladi tatici sta kar na veliko kradli. Štefanu Kocjanu v St. Lovrencu sta u-kradli denarnico s 310 K denarja ter jajca, moko meso in prte; Jakobu Gregoriču v Cirkoveih 13 K denarja in vratni nakit za 10 K; Ani Haložan par šolnjev; Uršuli Kozodere klobase in meso; Francu in Alojziji Pignar 10 K denarja, srebrno uro, dve suknji itd. Alojzija Celan trdi, da sta jo k prvi tatvini zapeljala oče in mati. Antonija Celan in Terezija Orenberg sta bili obsojeni v kazen zapora v samotnem kraju, vsaka na 3 mesece, oče Celan je dobil 4, mafi pa 2 meseca strogega zapora.
Umrl je dne 27. junija v mariborski bolnišnici Jožef Laufer st., gostilničar v Rad vanju. Laufer je bil rodom Švab.
701ctnlco svojega rojstva je praznoval 1. julija dvorni svetnik Peter Končnik v Gradcu. Bil je tudi na Kranjskem od 1. 1900 do 1903. deželni šolski nadzornik.
razloga, ker Baumann trdi, da je mesece ječe. Vsi ti tički, ki so ^[RAlATttn njegov prijatelj pobegnil, on pa grožali imetje bližnjih in so zla-jI30ieZ£ll Z1VC6V je v silobranu rabil nož, ker sta'sti vlomili radi v razne vile, kjer • - ,	■	, vcp •
ga Slovenca tudi napadla z nož-'so potem kradli kot srake, so se- J^ jaKO razširjena med Vsemi mi. DoČim pa on nima nikake po-'daj na varnem in bo imela jav-,810^1 Človeštva tel' se pokazuje škodbe, sta oba slovenska želez-'nost pred njimi za nekaj časa|V nervoznostl, Slabem Spanju ničarja ranjena na glavi. So pač mir.	! bledostl llC itd. Neprekosljivo
res junaki ti Nemci v Trstu,1 Otrok utonil. V Spodnjem Dra-|ln od najnoljših zdravnikov pristni pobratimi laških atenta- vogradu je 22. junija delala na'priporočeno zdravilo zoper to torjev. O celi zadevi se je obve- polju Marija Bart in imela pri j	bolezen je
stilo sodišče, ki bo dognalo res- sebi svojega dveletnega sinčka, j nieo.	Ko nekaj časa ni nanj pazila, se
Tatica? V Trstu je bila 23. ju-Je ta odstranil. Ko je to mati o-nija zjutraj aretirana 181etna pazila, šla ga je iskat. Ob polju Ivana Babuder in to Pa teče neki potok, kamor je šla1 vsled ovadbe gospe Angele Fab- skrbna mati tudi pogledat. Šla je brove. Ta je naznanila policiji,1 °b potoku, a otroka ni bilo ni-da ji je zmanjkalo'iz raznih o-	tem easom pa ji je pri-
mal- v zadnjih 6. mesecih okrog šel nasproti f-Jgar na bližnji žagi 1500 K denarja, mnogo obleke in ter ji povedal, da se je žaga usta-
perila. Fabbrova je osumila Ba-jvila 111 mora biti dovod do ža-j ----
buderjevo,- ker je imela ta vedno S® z miko stvarjo zabasan. Šla.	jj . ^f/kVflt/L*
denar, čeprav, ji ona, Fabbrova. sta oba pogledat, kaj da je, in na-j	iinll	Sf\ J^
že pet mesecev ni plačala mesec- šla truplo otroka. Vsi poskusi, o-jbod|sf kakoršnekolI ^ Iz<jelujem ln ne plače (!). Tudi je baje našla buditi otroka zopet k življenju,J popravljam po najnižjih cenah, a delo v sobi služkinje več komadov s0 bili brezuspešni. Nesrečna mati njej ukradenega perila. Babuder- m poklicani oče sta bila vsled ža-jeVa taji vsako tavino ter trdi, da losti zaradi izgube edinega otro-ji je ono perilo darovala njena ka sil»° potrta, teta, denar ji je pa dal njen I ju-1 Obešenega so našli v nekem ce-bimee, neki pomorski kapitan, in ^vskem hotelu na vratih dne 23. sicer 4<H) K.	'junija 35 let starega agenta Fra-
Skočil ped vlak. 29. junija po- ;na Krešarja. poldne je skočil železničar Anton NeurJe s tcco. Strašna ploha z Kalusa iz Barkovelj pod vlak na -osto toeo sc ^ vhla nenadoma tiru južne železnice, vodečem mi-!24- JUni-ia popoldne nad Celov-mo Barkovelj. Njegovo truplo je'eem 111 eelov»ko okolico ter na-
mmf
n
=a=i:
PARTO-GLORY
Dobi se v steklenicah pc .Ofi o za $1.00 v obče?nani lekarni
PARTOS 160-2 A n. New York.
EDM SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
IVAN ZUPAN
82 CORTLAND ST.	1245 WILLOUGHBY
New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja a!i imena parnika. Izdeluje razne
prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zr.2pno r.a nje<ra, kjer Losie točno in solidno postrežem.

3E3
primorsko.
Bombni atentat v Trstu — fingiran. Tako pišejo sedaj v bratskem objemu nemški in italijanski listi, da bi od sebe odvalili zločinski čin Italijanov, ki so povzročili ta bombni atentat. Tako piše neki znani neznanec v "Ta-ge-spošti", da smatrajo italijanski krogi atentat za fingiran, ker so baje pred leti Slovenci tudi metali električne žarnice po tleh in potem dolžili "nedolžne" Italijane, da so ti streljali z revolverji. Da je kosec bombe raztrgal Jermanu v Vetničevi gostilni rokav. to po italijanskem mnenju menda ni nikako dejstvo, čeprav bi bil Jerman mrtev, če bi se bil le malo premaknil na svojem sedežu. Seveda pišejo italijanski in z njimi pobrateni nemški listi tako. da bi na ta način prikrili čim bolj veliko lumparijo, ki so jo izvršili laški nestrpneži s svojim činom. Radovedni smo le. če bi ti listi in lističi pisali, da je bombni itentat fingiran. če bi bila bomba padla med Sokole, oziroma med občinstvo in če bi bila padla vsled laške krvoločnosti večja množina slovenskih ljudi! Res, pri obrekovanju in laganju se pač najdejo
vedno v objemu ti Lahi in Nemci več dragocenega nakita. K sreči Iter skušajo z lažjo staviti Sloven-so našli še ukradene stvari prijce na laž.
d« kli, ki je morala v zapor. j Pretep med Slovenci in Nemci.
Nravnoetni zločin. Iz Skal pri j Dne 23. junija je prišlo pri Šked-Velenju poročajo: 17!etni dela- njn do rabuke in pretepa med v. c Fran Špital je zagrešil hud Slovenci in Nemci. Okoli 1. pono-nravnostni zločin na 71etni dekli- či je bila obveščena rešilna pori Ko je pasla ovce, jo je zvabil staja, da se nahajata dva ranjen-v gozd in tain dekle zlorabil. 'Ca na policijskem inšpektoratu v Hrvatski tat. I/. Šoštanja poro- ulici Navale. Ko je dospel rešilni čajo: Na zadnjem sejmu so pri- voz tja, je našel zdravnik dva raji li nekega hrvatskega delavca, njena železničarja, oba Slovenca, V gnječi je ukradel nekemu kme- Matijo Šmajherja in Frana Kotu \/ Raven denarnico z 20 K in kela. Oba sta imela rane na glavi, je okušal z njimi pobegniti, kar ki so jih prizadjali Nemci z noži. s<- mu pa ni posrečilo.	i Oba sta se mirno vračala domov
Izpred mariberske porete. Dne ter se med potio pogovarjala slo-26. junija sta stali pred porotni- vensko. Zato' jih je napadla dru-ki 1 '»letna natakarica Hedvika žha Nemcev, ki je takoj potegni-i Hiuiptmanii in 281etna dekla Ma- la nože. Stražnik je pripeljal na' i ija Prelog. obe uslužbeni pri go- komisarijat tudi nekega nemške-' stilni čar ju Hauptmannu v Kri- ga delavca Mihaela Baumanna,' ževeih pri Ljutomeru. Pri sled- čigar izpoved pa je malo verjet-njem je meseca marca menda 4- ira. ker trdi. da je bil rtn in še krat zapored gorelo. Dne 19. mar- neki drugi njegov spremljevalec li Hauptmannovega napaden od Slovencev. Malo ver-Mandla, ki je bil jetno pa je to že iz enostavnega
bilo popolnoma razmesarjeno. Vlak mu je prestrigel vrat. Nesrečnež je skočil iz obupa in nesrečne ljubezni pod vlak.
Javno nasilstve. 451etni težak Ivan Martini v Trstu je iz zlob-nosti nagajal branjevkam na trgu della Barriera vecchia. Ko ga je neki redar posvaril iu mu velel, naj neha, se je Martini zagnal v redarja, ga osuval in mu skušal izdreti sabljo. Bil je nato aretiran. — V krčmo Martina Lego-viča je prišel neki Mihael Scliulz, ki se je napil in najedel, nato pa, ko je krčmar zahteval plačilo, pričel groziti z nožem, češ, da bo krčmarju prerezal trebuh. Poklicali so redarja, ki je po daljšem naporu spravil nasilneža v zapor.
koroško.
Nevarna vlomilska tclpa pred sediščem. Te dni je stala pred celovškim deželnim sodiščem nevarna in obsežna vlomilska tolpa, ki je pred kratkim časom ogrožala imetje bližnjikov. Ta tolpa je obstojala iz dvanajstih članov, ki so izvršili velike in manjše tatvine, pa tudi vlome. Med temi dvanajstimi so tudi štiri ženske. Sodišče je vse obsodilo, in sicer Karla Si-bitza na 5 let težke ječe, nato pa v prisilno delavnico, Antona Si-bitza na 3 leta težke ječe in se ga stavi nato pod policijsko nadzorstvo, Marijo Rollbaclier na 3 leta težke ječe, nato pa v prisilno delavnico, Avgusta Dimaja in Maksa Filzmaverja na 3 leta težke ječe, nato se stavi oba pod policijsko nadzorstvo, Marijo Komar na 2 leti težke ječe in oddajo v prisilno delavnico, Jožefa Gast-martschitscha na 2 leti težke ječe in nato pod policijsko nadzorstvo, Ivana Sehauppa, Jakoba in Ano Klementschnig ter Ivana Pe-ternella na 6 mesecev težke ječe, Heleno Gastmartsckitsck pa na 3
pravila na polju in vrtih precej škode.
Kie se nahajata moje dve sestri LENKA in JERCA POKORN, podomače Cotovga Tomaža pri Fari, Stara Loka pri Škof ji Loki? Prosim cenjene rojake, kateri ve zanje, naj mi sporoči, ali pa naj se sami javita. — Joseph Pokorn, Box 186, Ca-nonsburg, Wash. Co., Pa. (15-i7—7)
Iščem svojega brata ALOJZIJA ZELER. Doina je iz Reiehen-burga na Štajerskem. V Ameriko je prišel z Nemškega še 1. 1906 in pisal mi je iz Wheeling,. W. Va. Sedaj pa prav nič ne vem, kje se nahaja. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Anton Zeler, Ralph-ton, Pa.	(16-18—7)
Kje se nahaja FRANC ŽEBRE? Doma je iz Škofje Loke na Gorenjskem. Tukaj že biva kakih 26 let. Ce kdo ve za njega, naj naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi uredništvu lista Glas Naroda; imamo mu poročati nekaj važnega.
(16-18—7)
BRATA VOGBIC.
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT,
211 Graham Ave., Cor. Stagg St. Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor škim Slovencem za obilen obisk Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nede Ijah in sobotah zvečer je na raz polago velika dvorana za ples Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojimi —
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
waukeoan, ill.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
Pastite si doposlati ta krasni gramofon z 12 spevi za 30 dni na poskušnjo.
Naš krasno ilustrovani katalog opisuje povsem natančno znameniti ustroj tega govorečega stroja.
Povsem vseeno je, kje kupite. Ne morete si bol ji« izbrati stroja prednfr ne preči tate natančna tega kataloga.
Pilite po ta cenik, ki je zastonj, naravnost na
THE GRAMOFON CO.
U Cortlarfi St, New Y«rk N. Y.
trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vre druge harmonike t»r računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHM WENZIL,
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
OQLAS.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Cenjenim rojakom priporočam •voja
HAftAVNA VIHA
iz najboljšega grozdja.
Lansko rndeče vino po 401 gal., staro rudeč<» vino po 45^ galona lansko belo vino po 451 gal. in najboljše staro belo vino po 504 ?al. 100 proof močan tropinjevec \Vz gal one $12, 10 galon pa $25.
Via o polil jaTc po tt* in %»* »al 'inarn* in distillerij* blixo po m je
Pošljite vsa pisma na z Stepbea Jacks«, lil.	St.	Oal
Kadar je kako droStvo namenjeno knpiti bandero, zastavo, regalije yodbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan iti , ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cen« vprašate. Upraiacje Vae stane le 2c. pa Bi bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
Največja popustna prodaja.
KUPITE ZA TVORNISKO CENO A $75 Fonograf z rogom za $40 A $40 Fonograf z rogom za $25
vitevii 12 najboljših slovenskih spevov zaston/.
Prodajamo te elegantne stroje na vse strani Zdr. držav in Canade na lahke obroke p>
LE $2.00 NA MESEC.
Vsaki stroj je jamčen za 15 let. — Jamčim.-« tudi vrnitev denarja, ako pošiljatev ne upaja Fišite Se danes po naš veliki ilustrirani cenik za stroje in plošče, katerega vam pošljemo ZASTONJ.
Naša prodajalna je odprta zvečer in v nedeljo.
ATLANTIC TALKING MACHINE CO.
Dept. 134 New York.
46 E 7th St.
Največ denarja iz Amerike nalaga se v
MESTNI HRANILNICI
LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1913 je znašal nad Hranilnih vlog nad
43*5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
A li O
700 milijonov kron.
Rezervnega'zaklada nad
1,330.000 kron.
O
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjehi.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt S t, HEW YOWL
6104 St Člair Ave^ N. E, CLEVELAND, 0.
Skrivnosti Pariza
IIT.IT A IZ Mižat ŽIVLJENJA,
GLAS NAHODA, 16. JULIJA, 191%.
Sjnsal Engen« Sue. Za "Glas Naroda" priredil S. M.
(Nadaljevanje.)
—	Jver poznam tvojo občutljivo srce, bi ti lahko že vse prej povedal. Toda kaj sem hotel storiti. Moja dolžnost je bila, da sem te javno pripoznal kot svojo hčer in te odlikoval kot se spodobi. Boljše bi bilo če bi skril svoj neizmerni zaklad in živel s teboj in Klementino v samoti. — Žal, da se je zgodilo ravno nasprotno. — Da, to je moja krivda.
Rudolf ni mogel več zadržati solz.
Medtem je nekaj potrkalo na vrata, in vstopil je Murf.
—	Oprostite, vaša Visokost, da vas motim. Ravnokar je dospel kurir princa Herkausen Oldenzaala in prinesel to pismo za vas, Visokost.
—	Hvala, ljubi Murf, ostani tukaj, ker bom moral kinalo govoriti s teboj.
Stopil je v predsobo in začel brati sledeče pismo: Vaša Visokost! Z ozirom na sorodstvo in na prijateljstvo, vein da mi boste oprostil ta korak. Pred petnajstimi meseci ste se vrnili iz Francije in pripeljal s seboj svojo ljubo hčerko, o kateri ste že mislili, da je ne boste nikdar več videli. Ona je toraj rojena kneginja, njena lepota se ne da z nobeno stvarjo primerjati, in je nenavadno plemenitega značaja. Vse to mi je povedala moja sestra, prednica samostana v St. Herinenegildu. Opro Btite mi, da sem tako prost. Raj še bi seveda osebno govoril z vami, cesar mi pa zaradi bolezni ni mogoče storiti. Ko se je mudil moj sin v Gerolštajnu, je vašo hčerko skoraj vsak dan videl in se smrtno zaljubil vanjo. Dolgo časa mi je skrival, slednjič je pa nanesel ugoden slučaj, da mi je pripoznal. Dolž nost moja je, da vas obvestim o tein. Vem, da je naravnost blazna ideja stopiti v vašo plemenito rodbino v kako tesnejšo zvezo. Vaša hčerka zasluži drugega moža, toda moj sin si jo je izbral in za to je moja dolžnost, da vain povem. V slučaju, da niste zadovoljni, naj ostane pri starem, hodiva ravno ta ko prijatelja kot sva bila dosedaj. Sina ne maram hvaliti. Pre-ciij časa je bil pri vas, in zato upam, da ga poznate. Povedal sem, kaj mi je ležalo na srcu, in sedaj čakam vaše odločitve. Odločite kakor hočete, samo to vas prosim, da odločite kot vam veleva srce.
Najudauejši služabnik in prijatelj Vaše kraljeve Visokosti
Avgust Pavel, princ Ilerkausen-OIdenzaal.
V.
Izpoved.
Ko je Rudolf prebral to pismo, je postal zamišljen in žalosten. Kmalo potem se je pa zasvetil v njegovih očeh žarek upanja, vrnil se je nazaj na verando in rekel Marijini Cvetlici:
Sama si hotela, da bi bil današnji dan, dan najbolj svečane izpovedi. Nisem slutil, da se bo pripetil slučaj, ki bo popolnoma o-pravičil tvoje besede.
—	Kaj mislite s tem, oče?
—	Prijatelj, kaj se je zgodilo?
—	Zopet se nam je treba bati.
—	(Vsa, oče ?
. — Zate, ljuba hčerka.
—	Zame?
—	Samo polovico onega si mi povedala, kar ti leži na srcu.
—	Ljubi oče! Bodite vendar tako dobri in povejte mi vse. — Deklica je zarudela do ušes.
—	Danes smem, »ločim prej liis m smel. — Poslušaj, ljuba ličerka. Ti misliš, da si žalostna. Ko si v začetku pogovora govorila o nadah, ki ti še ostanejo, sem te razumel, in sree se mi krčilo v žalosti... Takrat sem mislil, da te bom za vedno izgubil, ker sem bil prepričan, da ti samostan roji po glavi. Kaj ni res, da si hotela
'.T. t

iti v samostan?	i
—	Oče!...
—	Vidiš, da je tako, ljubi otrok.
—	Da, tako je, če dovolite.. . je vzkliknila s pritajenim glasom. —
—	Ali nas nameravaš zapustiti?
—	Samostan je tako blizu G-erolštajna, da vas bom lahko vsak dan videla.
—	Pomisli vendar, da se obljube ne da razvezati... Stara si( šele osemnajst let... in kaj lahko pride nekega dne...	i
—	Ne bojte se. nikdar se ne bom kesala. Samo v samoti bom J našla kes in pozabi jen je. Veliko bolj bi bila seveda zadovoljna, če bi mi vidva tudi v bodoče ohranila svojo naklonjenost.
—Sveto življenje, ozdravi že vsaj nekoliko trpečega človeka, če ga ne more popolnoma ozdraviti. Toraj če ravno hočeš, jaz ni-) mam nič zoper to.
—	Kaj tudi ti Rudolf! —- je vzkliknila Klementina.
—	Dovoli, prijateljica, da se natančnejše izrazim. — Nato se je obrnil k Marijini Cvetlici rekoč: — Predno se pa za. kaj takega odločiš, moramo poskušati, če bi ne mogla na kak drug način do-»eči lepšega življenja.
Marija iu Klementina st" ga presenečeni pogledali.
Rudolf je nadaljeval:
Kuj misliš o svojem bratrancu princu Henriku?
Mariji so zažarela lica, in stresla se je po celem životu.
—	Se nikdar me niste vprašali o tem — je odvrnila slednjič in si z robcem obrisala oči.
—	Ti ga ljubiš, ubogi otrok?
Prijatelj, midva se toraj nisva varala.
No povej.,če ga ljubiš? — jo je ponovno vprašal Rudolf in jo prijel 7h ob«* roki.
—	Oh, če bi vedeli! — je zajokala deklica — kako sem se tru-
KUPON
— zm —
Premier Dictionary
16. julija 1914.
l. Pri najmanj-1
dih*, da sem mogla zatajiti pred vami svoja čustva šem vprašanju bi vam bila vse pripoznala. Toda sram me je bilo in zaraditega nisem hotela.
—	Ali ve Henrik, da ga ljubiš?
—	Moj Bog! Oče moj — zdi se mi, da ne — je vzkliknila.
—	Ali misliš, da te ljubi ?
--Ne, oče, ne— Upam, da ne___ preveč trpljenja bi bilo
zanj...
—	Kako je pa nastala ta ljubezen?
—	Sama ne vera kako, zdi se mi, da takrat, ko sem videla njegovo sliko...
—	Ono v sobi samistanske prednice? Da, tisto je Ilenrikova slika.
—	Kolikokrat sem jo gledala potem. Pomislite, kako sem se začudila, ko sem ga vprvič videla.
—	Ljubila si ga že predno si ga videla. To je pa res nekaj čudnega. —
—	Ne rečem, da sem ga ravno ljubila, samo slika je napravila globok utis name. Ljubiti se ga nisem upala, ker mi vajina ljubezen že popolnoma zadostuje. Tisti večer, ko sva se vprvič sestala s svojim bratrancem, sem postala takoj malo zaupna žnjira, misleč, da lahko, ker je moj sorodnik.
—	Potem sta se pa kmalo zaljubila drug v drugega, kaj ne?
—	Neprestano je govoril, kako se mu dopadera, kako me občuduje, drugega pa ničesar. Sicer ste me pa tudi že vi povedali veliko lepega o njem.
—	To tudi zasluži. Plemenitejšega srca in boljšega značaja je treba iskati.
—	Oče moj, nikar ga vendar tako ne hvalite... iSaj sem že takoalitako dovolj nesrečna.
—	Moja naloga je, da te popolnoma prepričam, o dobrih lastnostih svojega nečaka. Ti se čudiš besedam, katere sem ti rekel...
nadaljuj.
'Dalje prihodmjii.)
PRIPOROČILO.
■V Denar mecete proč!
ako ne podpirate svojega rojaka.
Pri meni dobite
izvrstno domače vino
galon po 75c. in več.
Pri odjema veC kot 10 galon dajem pc-pust, ter se posebno priporočam slavnim ■lovenekim društvam ob priliki kake vaee* lice, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam ixvratne domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blsgo, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vae strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam m kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Sakser sem v trgovski iveri. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
FRANK 1801 W. 22ai Street,
JURJOVEC Ckictn,
.m.
IjpSE
I
1
POZOR, SLOVENSKI FARMED!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
E KRANJSKIH KOS S
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. K ase so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-
:-: akem. Iste se pritrdijo na kosisče z rinkcami. :-:
Cena 1 kose je 1.10.
i

RED STAR LINE
Plovitba med New Yorkom lu Antwerpnom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je
Mr. M. PAPIč,
128 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list 4'Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo.
Upravnistvo Glas Naroda.
ZEELLAND 11,304 tone
FINLAND
12,760 ton.
KROONLAND
12,760 ton.
VADERLAND 12,017 ton.
IiAPLAND 18,ton.
Kratka n ndotna pot na potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatska in Galicijo, ksjti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška sveča.
Posebno se ie skrbi la udobnost potnikov medkrovja. Tretji raired obstoj! od malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za ntdtljae informacije, cene in voioe listke obrniti se je nai
RED STAR LINE
je
No. 9 Broadway New:,York.
94 State Street Boston. Man.
1319 Walnut St.
Philadelphia. P.,
619 Second Ave.
Seattle. Wuh.
No. 14 No. Dearborn St. Chicago. 11L 1S06 "F" St., N. W. Washington. D. C. 210 St. Charles St.
New Orleans. La.
11 & Locust St.
St. Louis. Mo.
233 Main St.
Winnipeg. Man.
319 Geary St.
San Francisko. CaL
121 So. 3rd St.
MineapolU, Minn.
21 Hospital St.
Montreal.
lična knjiga:
"VOJSKA NA BALKANU".
Vale d vsestranske želje aaroči-li smo več iztisov te knjige 'in je sedaj eenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegaj očih sknpaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljcno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki Sešitkom je prideljea tndi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p* 15c, vseh 13 sešitkov sknpaj pa stane s poštnino vred $1.85. Na roča se pri:
Slovenic Publishing Go.,
82 Cortlandt St.. New York City
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna Crta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Postni parniki so:
*LA PROVENCE"
as d»a vijaka
iMLA SAVOIE* ■s dr« vijaka
"LA LORRAINE"
s« dt« riisksS
"LA FRANCE"
itiri vijak«;
Kdor
□ 0
naroči 6 kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla; n B
cena garnituri je $1.00.
Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Daije hntmo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilo je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St-, : - : New York, N, Y. m
= » m
Pod pismu 1
JrwJL	je iznajditelj
T <tnr A	hk najuspešnti -
lflr W	Bk šetinkturena
• _ I K	^K svetu AJpen-
A fail a	■ !Tktnre in
AIpenDoaade - Ženskam in
možkim, kateri to rabijo, zr»stejo v testih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali in ne bodo eeivetl. Favno tako zraste možem! v Settih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmaiizem k os til-el. trganje po raka h, no«-»h in hrbtenici. Rane. opek line. bule, ture. kraste in kur.;a o^e?a, bradavice, potenje neg. zeb.'ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdraviia sr> registrirana v Washingtonu, znamenje, da sock's in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zaston;.
JAKOB WAHClO, 1092 E. 64th fit. Cleveland, O.
N. B- Onemu, k! bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam (600.
Kxpresni parniki so;
"Chicago", "La Touraine", "Rochambeao"in "Niagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Cfcesebrongh Bnlldinf.
Poštni parniki odplnjejo vedno ob sredah Iz pristanišča številka
B7 K. R.
»LA TOURAINE 22. julija 1914. *LA PROVENCE 12. avg. 1914. *LA SAVOIE 29. julija 1914. f FRANCE	19. avg. 1914.
•LA LORRAINE 5. avg. 1914 *LA SAVOIE 26. avg. 1914.
Expresni parniki odplnjeio ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
tROCHAMBEAU 8. avg. 1914. *LA TOFRAINE 5. s^pt. 1914. •CHICAGO 29. avgusta 1914 »NIAGARA	12. sept. 1914.
"FLORIDE" direktno do Bordeaux-a 4. julija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
Avstro - Amerikanska črta
(preje Bratje Cosullch.)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
H A i I ZASTOPNIKI.
%a»sr< sw poooiaacent pobirati niroiRlM «» "Gias Narooa" in snjigs, Kat.or tus< »s *m <rui« v naio stroko spadajo**
)*nny Und, Ark. in okolica: Michael
dit.
S»n Francisco, Cal.: Jakob LotUil Osriwsr, Colo.: John Debere la A. ff. Tsrbore. .
Leadville. Colo.: Jerry Jamnlk
caio • p.f.r cnu| ll /. ■
ltOitz in Frank Junesh.
••Has, Coto. in quoiiea: tools CoatsUs (Th* Bank Saloon). Walaanbur«; Colo.: Anton BtftUk Indlanopolis, Ind.: Frank Urajnsr. Ospus, III.: Dan. Badovinaa. Chlcsoo. III.: Frank Jurjoraa. La Sails, ill.: Mat. Eomp. Jollet, III.: Frank Laurich In John Zaletel.
Mineral, Kana.: John Stal«. Waukajan, lit:, frank F« Hath. Otrin. So. Chieaeo. III.: Vrank eprlngflald, IU.: MatUa BaihortS. Frontenae. Kana. In ekoUeet Frank
4-ittis Falls. N. V.: Frank
Clevaland, Ohio: Frank flskasr. J, _
rinčlč, Chaa. Kar linger In Frank Ks-»aftte.
•ridflsport. Ohlc in ekollost
dtodsTar.
I Sarbeton. O. In okolico: Alois Colllnwood, Ohio. Math. Slapnlk. Lorain, o. ir. okolico: Joion Ki IMS. E. »th Bt. 1 Vounfletown, O.: Anton KlkeU.
Oreson City, Ore«.: M. Justin. ] Allsflhsny, Pa. In okolico; M. ! •raddock. Pa.: Inn Germ.
■Hdaeviiia Pa.: Rudolf PleterSek. i Surdlno Pa. in okolioo: John
Conemeuah. Pa.: Ivan Pajk. Clarldge. Pa.: Anton Jerlna. Canonaburg, P«.: John KokUeh ■rousthon. Pa. in okolica; Antes far.
Ixport, Pa. in akoilca: John Proator.-Foreat City, Pa.: Karl Zalar In Frank

Država
Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna je knjiga obširna.
Za 1. in 2. pat 6e; u 3. pas 10c; sa 4. pu 16c; za 6. pas «	-" J6c. — Za dm brojega kraja izve
Mulbery, Kana. in okolico: Martin Koa Calumet. Midi In okolico: Pf.vtl Shsita ln M. F. Koba.
Manlatiaue. M len. ta ekeltoai a Ss-
ftansa. Silah, m
Chlaholm, Mlnn.: K. Medred ln Frank Žasar Dulutn, Mlnn.: Joaeph ■ly, Mlnn. In ekalloo: Ivu kob Skarjano In M. L S velet h, M Inn. i Joti
Farrell, Pa.j Anton ValantlaSM. • Irwin, Pa. In okolico: Frank . Johnstown. Pa.: Frank Oabrenla. Meadow Lands, Pa.: Om Scholta. Moon lun. Pa. ,n okolico: Fr. Pittsburgh, Ps.i IjnadJ Timax Magister, Frank Bambič in Z. Jakfle.
, lina H» ekolloai Hlhbing, Mlnn.: Iran F
Waahweuk. Mlnn.: Oeo _
Virginia, Mlnn.: Anton W.
Unity Sta., Pa.: Joaeph SkerlJ. •teelton, Pa.: Anton M. PapCA Wiiiock, Pa.: Frank " FeterneL Winterquartara. Utah: Lotda Mack Diamond, Wash.: Or Kavanedale. Wash.: Jakob Vhemaar W, V«, m ekeU Koctan In Ftanfc BartoL flrafton. Wis.: John
Wltwaukae, Wis., J______
Milwaukee. Wts.: Josip Tratnik, John Vodovnlk in Frank Meh. am* wta.i
regularni
»walk mm 4wm vijak« 'mabvba wammwi"i
vožnja med New Yorkom, Trstom In Relco,
.UUD mm Oena voinih listkov iz New Torka za ILL razred so do: TM «odi] naveden! aofl frodi na dva vijaka imaie ibresiiSm brsojav
%iacm,	laum2,
kabta washington, argentina, oceania,
e&anz Jonn %
1 1 ! I I
TRSTA .......................125.0«
LJUBLJANE .............	m. .-.a.. w ^ .".'>{<, $28,18
REKE ................. . r,,$25.00
ZAGREBA ..:..............$26.08
KARLOVCA ....................................... $26.2«
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph L in Martha Washington znaša $4.00 več.
II. razred "od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph X, od $65 00 do $70.00.
Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.
Phelfs Bras & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, New York, N. Y.