Poštnina plačana v gotovini* Štev. 45. V Ljubljani, dne 5. novembra 1931. Posamezna Stev. Din 1*-« Leto XIV. lipravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina n tazemstvo: četrtletno 8 Din, polletno IS Din, celoletno 3« Dii; u mo« zemstvo men Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Ameriki letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » L|nbl|ani,5t 10.711. b pragu lepše bodočnosti naše Jugoslavije i Ves svet vzdihuje in se vtaplja v morju gospodarskih težav. Nad 16 milijonov ljudi je po uradnih ugotovitvah nezaposlenih po vsem svetu. Ako računamo, da mnogo nezaposlenih sploh ni navedenih v uradnih spisih, potem lahko sodimo, da se številka nezaposlenih po vsem svetu bliža strahotnim 25 milijonom. i Silna nezaposlenost muči med drugimi deželami Italijo, ki ne ve, kam naj pošlje svoje stradajoče ljudi. Prav tako hudo zlo tlači Avstrijo, ki silno zavida nam Jugoslovenom to dejstvo, da imamo pri nas vsaj precej kruha. Madžarska se tudi ne more izkopati iz nezaposlenosti in je v vednih denarnih stiskah. Male so vse te države in nimajo, zlasti prvi dve ne, velikega upanja na gospodarski procvit, kakor ga ima naša država s svojimi še neizčrpanimi prirodnimi zakladi. Celo zlato Ameriko stiska za grlo zlo hude nezaposlenosti. Kdor je zasledoval v našem listu obupna pisma naših ameriških in kanadskih izseljencev, si lahko predstavlja, kako je ves svet zajela strahotna beda. i V Angliji je kriza povzročila pravcati polom in je angleški denar začel izgubljati na vrednosti. Prav v teh hudih časih je imela Anglija volitve v spodnjo zbornico in glej: zmagala je z bolj kakor štiripetinsko večino narod na vlada. Zavedni in razumni angleški narod je zavrgel opozicijo, ker hoče, da se izvleče gospodarski voz zopet na gladko cesto. Zrelost in resnost prosvetljenega angleškega naroda naj bo svetal zgled vsem našim volilcem, saj se pri nas vrše volitve v podobnih razmerah, dasi pri nas niti od daleč ni kriza podobna silnim angleškim gospodarskim težkočam. Tuji časopisi raznih evropskih držav nas občudujejo, da smo se še tako dobro izognili poplavi svetovne krize. Dobra naša gospodarska politika, ki je imela vedno v vidu blagor vsega ugoslovenskega n are da, ms je rešila najhujšega. So pri nas težave, kakršnih že dolgo nismo imeli. Posebno kmet to čuti zaradi nizkih cen svojim pridelkom, za katerih izkupiček nikakor ne more kriti vseh svojih potrebščin in obveznosti. Nizkim conam sta kriva velik svetovni nadpri-delek in siromaštvo v državah, kamor izvažamo, ker se morajo te države zaradi svojega uboštva omejiti na čim manjše kupovanje tudi najnujnejših potrebščin, to je živil. Naš kmet se zaradi slabega razpečavanja svojih pridelkov zadolžuje, in to često po visokih obrestih. Te obresti se bodo morale primerno znižati, da bodo zadolženci laže dihali do časa, ko bo minila burja gospodarskih težav. Tudi bo treba misliti na kredit, ki naj bi bil zadolženim kmetom na razpolago po nizkih obrestih. Važno je naposled še to, da se uredi naša izvozna politika, da se poiščejo novi trgi in da se sklenejo z državami, iz katerih dobivamo svoje potrebščine, primerne pogodbe, ki nam bodo v te države zagotovile zadosten izvoz, čim bolj nam bo zagotovljen izvoz, tem boljše bodo cene. Vse to so vprašanja, ki jih bo obravnavala bodoča narodna skupščina. Tu ne pomagajo ni-lcako zavijanje, nikako obupavanje in uikako javkanje. Krepko je treba prijeti za delo in pokoncu je treba nositi glave. Kdor vrže puško v koruzo, je že izgubil vojno. Borba za življenje je vedno obstojala in vedno je zmagal oni, ki je žilavo in krepko posegel za delo. Ako bomo z veliko udeležbo pri volitvah pokazali kakor zreli in visoko prosvetljeni angleški narod, da so v nas jugoslovenskih volilcih tudi razsodnost, pamet in zavednost, se bodo naši poslanci v narodni skupščini lahko trkali na prsi, češ: vidite, za nami je tako in tako število državljanov, ki kažejo dobro voljo in razumevanje za velika gospodarska in druga vprašanja v naši domovini. Ti poslanei bodo močni v skupščini, a država, v kateri je nastopila taka armada volilcev, bo visoko dvignila v tujini svoj ugled in tuji listi be^o pisali, da je Jugoslavija, v kateri se državljani zavedajo svojih dolžnosti, vredna vsega zaupanja. Prijateljske države nam bodo še bolj naklonjene in, kar je glavno, pomagale nam boilo iz stisk. Kdor je neresen volilec, katerega pamet ne sega preko domačega plota, bo ostal doma, vsi drugi pa pojdemo volit. Ogromna armada volilcev, ki io bo ves svet občudoval, bo 8. novembra na voliščih, da se izreče za narodno slogo brez strankarskih razprtij in s tem za trezno delo skupščine v blagor države in in blagor samega sebe. Lepša bodočnost jugosiovenskega naroda od Maribora do Ohrida pod žezlom našega narodnega vladarja je nas svetel cilj, pred katerim bodo splahnele v nič vse mračne besede, ki izkušajo zavirati pohod do tega cilja. Naj do 8. novembra zašije svetlo solnce spoznanja tudi v vsa ona srca, ki še žde pod vplivom senc starih strankarskih strasti v ledeni zakrknjenosti. Občinskim nameščencem dravske banovine Pomen volitev v narodno skupščino na dan 8. novembra vam je znan. Pozivamo vas, da se jih gotovo udeležite in s tem izpričate svojo državljansko zavednost. Obenem vas prosimo, da skušaj vsak v svojem območju ovreči vse lažnive vesti, ki se uporabljajo proti volitvam. Zlasti opozorite volilce na veliko škodo neizvr-šilve volilne pravice. Zveza organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine. Obrtniki volilci! Pozivamo vse obrtnike in obrtne zadruge, naj pozovejo svoje člane, da se dne 8. novembra za« nesljivo udeleže volitev. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Vsem gasilcem! Pozivam vse gasilske organizacije in gasilce, da ostanejo zvesti svojemu geslu: «Sloga in na pomoč!» Nova ureditev naše države zahteva složno sodelovanje vseh državljanov brez nekdanjih strankarskih strasti. Zato podprite poziv domovine in kralja in pridite 8. novembra vsi na volišče! Starosta Josip Turk. Kdor ljubi red in resno dčlo, pojde 8. novembra volt! Do zadnjega moža vsi na krov! Danes ni lahko vabiti ljudi na volišče. Predobro so videli ljudje, da so se vsa leta naše samostojne države brigale nekatere stranKe vedno najprej za svoje strankarske koristi, potrebe delovnega ljudstva so jim pa bile deveta briga. Kakor ubogi Lazar je pobiralo ljudstvo drobtine id bogato obložene mize. Danes živimo v prehodni dobi iz tistih res žalostnih časov v drugo boljšo in poštenej-šo bodočnost. Kaj bom hodil volit, skomigajo še vedno nekateri z ramami, saj nič ne koristi. Ce ne pojdejo ti volit, res ne bodo imeli nobene koristi od svoje državljanske volilne pravice, korist bodo pa zato imeli drugi od tega, in ne malo korist. Naši sovražniki čez mejo in doma že komaj čakajo, da se spet vrnejo stari strankarski boji, ki bi nas slabili na* zunaj in znotraj. Tem sovražnikom koristi tisti, ki ne pojde volit. Za strankarje ne bo več mesta v novi skupščini, ker se bo poslanski zbor pečal predvsem z gospodarskimi vprašanji, ki zahtevajo nujne rešitve. Nič se ne vprašajo ti mlasneži, komu škodujejo, če ne pojdejo volit Lastni državi škodujejo in s tem sebi! Mi moramo imeti ugled, ker moramo imeti kredit, da bomo lahko zavrli gospodarsko krizo. Ce ostanemo doma, škodujemo mi Slovenci največ samim sebi. Ce ne bomo sodelovali, se bo odločevalo v Beogradu o naših zadevah brez nas. Ce se bomo udeleževali volitev v premalem številu, ne bodo imeli naši zastopniki dovolj moči, da bi kaj dosegli. Kdo plača ta neuspeh? Narod udari samega sebe, če se ne udeleži volitev. — Vemo, da so vedno mnenja o vsaki stvari prav različna in da hoče imeti vsakdo prav. Kdor hoče imeti kaj prav pri urejanju svojih državljanskih pravic in dolžnosti, bo mar 8. novembra doma ostal, ko bo imel priliko izreči svojo besedo? Jasno je danes, da je naša Jugoslavija trdna kakor skala, in ako bomo Slovenci pokazali pri volitvah premalo zanimanja za reševanje raznih javnih vprašanj v naši državi, tudi naši slovenski poslanci ne bodo imeli nikake moči. Nekateri pravijo, da so nezadovoljni spričo težavnih gospodarskih razmer. Baš zato, ker so nezadovoljni, je njihova dolžnost, da pošljejo v skupščino može, ki bodo gledali na blagor delovnega ljudstva, ne pa le na svoj žep, kajti nova narodna skupščina bo zbor delavcev za nag blagor in ne zbor prepirljivih strankarjev. Slovenci nismo po številu močni, dokažimo pa, da smo zreli in vredni svoje svobode! Kadar je vihar na morju najhujši, ukaže poveljnik ladje: Vsi do zadnjega moža na krov! Sredi viharja svetovne krize nas kliče naš očetovski vladar: Vsi si dajmo roke ob hudi uri, ki je prišla na ves svet. Iskrene besede narodnega župnika »Bivši strankarski voditelji, ki hufskajo ljudi, naj ne gredo volit, so narodni izdajalci!" Na Bohinjski Bistrici se je vršil v nedeljo volilni shod, kakršnega tarnkai še niso imeli. Pri- sotnih je bilo nad 220 domačinov, ki so se zbrali po maši, da telišijo sreskega kandidata za radovljiški srez, g. Ažmana. G. Ažman je zbranim volilcem v poljudnem govoru raztolmačil pomen in namen volitev in jih pozval, naj s polnoštevilno udeležbo dokažejo, da žele složno delo v prid vsega naroda in države. Zborovalci so ta njegov poziv sprejeli z velikim navdušenjem in prav tako pazljivo sledili tudi govoru zastopnika obrtništva, g. Gogale iz Jesenic. Naravnost nepopisen vtisk pa je napravil na zbrane volilce nastop narodnega župnika g. Av-seca z Lesc. V krasna zasnovanem govoru, ki ga je prevevala globoka ljubezen do naroda in domovine, je župnik g. Avsec naglasi!, naj se volilci ne dado begati od nikogar. Vprašajo naj samo svojo vest in ta jim ne more reči ničesar drugega, kakor da naj izvrše dolžnost do svojega naroda in do domovine. Danes ni več nobenih strank, a tisti bivši strankarski voditelji, ki danes hujskajo ljudi, naj ne gredo volit, so narodni izdajalci, ker hočejo škodovati s tem svoji lastni državi baš v trenutku, ko je složno delo najbolj potrebno. Strankarski prepiri so nam že dovolj škodovali in zato moramo biti prav hvaležni svojemu vladarju, da je temu napravil konec. V složnem delu in bratski ljubezni bomo lahko premostili vse težkoče in si zagotovili boljše in lepše čase, nadaljevanje strankarskega prepira pa vodi v pogubo. Na koneu svojega večkrat z viharnim pritrjevanjem prekinjenega govora je g. župnik Avsec pozval vse volilce, naj do zadnjega moža gredo na volišče. Zborovalci so se razšli s trdnim sklepom, da bodo 8. novembra manifestirali za narodno slogo in napredek Jugoslavije. Političnih prevžitkarfev in zapečkarfev narod ne bo poslušal Že dlje časa opazujemo, kako zelo so se postarali nekdanji užaljeni ljudski pastirji, ki ne smejo več uganjati svojega grdega in pogubnega strankarstva. Ne gre jim več beseda izpod peresa in celo navadna mala poštevanka jim dela preglavice. Je pač hudo, če začnejo pešati možgani, iz katerih kar ne morejo izginiti sence tiste divje strankarske razprtije. Pa se je spomnil neki tak star strankar na zapečku, ko si je iskal tolažbe v samoti, naše lepe starodavne narodne pesmi in je zapel: Ti boj pa doma ostala... Mislil si je pač: Takale popevčica se mora širiti po deželi, da ljudje ne bodo šli volit. In začeli so stari politični nahodniki vekati s hripavimi gla- S o t e š ča n: Zaklad v grobnici (Starodavna zgodba.) 6. Tajnost razvaline. Durgelj, čuvar brloga, je bil zopet sam v svojih temnih prostorih. Lopovi so odšli na rop ter ni bilo upati, da bi se kmalu vrnili. Zato mu ni bilo treba čakati na ležišču ob vhodu, marveč se je zaprl v obokano sobano, kjer si je privoščil najboljše pijače. Za prigrizek si je odrezal kos slanine. Bil je izredno vesel in sam s seboj zadovoljen. Pijača mu je oživila pozabljene spomine. Rodil se je v hlevu pri neki graščini — imeni se že isi več spominjal. Oče mu je bil brezsrčen grajski oskrbnik, ki je zapeljal njegovo mater, potem pa ji je stregel po življenju. Bežala je z otrokom daleč v hribe, kjer se je zatekla k staremu ogljar-ju. Tu je pustila otroka in odšla služit k bližnjemu kmetu. Od tedaj je ni več videl; ostal je sirota brez matere. Ogljar ga je redil tako dolgo, dokler si ni mogel sam služiti kruha. Cim je toliko dorasel mu je rekel: «Ptiček, zdaj pa le ven iz gne^al Ako boš delal, boš jedel. Glej, da si boš kaj prihranil: sicer boš beračil na stara leta.* Oddal ga je nekemu kmetu za pastirja. Ze v prvi mladosti je pokazal, da ni ustvarjen za delo. Ljudje so rekli: «Iz fanta ne bo nikdar kaj pri- da.» In res so jo pogodili. Nekoč je pustil krave na pašniku in pobegnil v gozd med cigane. Sprva jim je donašal vodo, pozneje je kradel ko sraka. Med cigani je prišlo nekoč do prepira. Tedaj so se dvignili Grabež, Parkeljc in Dehor ter razbili šotore. S seboj so potegnili tudi Durglja ter jo popihali v gozde. Našli so pripravno votlino in pričeli roparsko življenje. Vlažnih brlogov in brezdelja se je skoro že naveličal. Rad bi bil poskusil, kako se živi pošteno ob trdem delu. Vedel pa je naprej, da mu ne bo ugajalo. Kako naj bi se odvadil krasti, ako mu je dala priroda sama od sebe dolge prste? Ali bi mogel iti mimo denarja ter se premagati, da ne bi zagrabil? Saj mu je prišlo kar v navado, tako da niti sam ni vedel, kdaj je kaj izmaknil. Vselej, kadar je o tem razmišljal, je prišel do zaključka, da sreča ne domuje le med ljudstvom, marveč tudi v roparskem brlogu. Zavedal se je, da mu je naklonjena bolj ko njegovim tovarišem. Drugi morajo hoditi na rop in iskati bogastva v nevarnosti za življenje. K njemu pa pride na dom ter mu sili v žepe. Sam je v brlogu — zakaj bi se branil, kar mu nudi priložnost. Na delitev grajskega zaklada rokovnjač že ni več računal. Abdon ga bo utajil ali pa bo dal drugim kako drobtinico. Njega bodo — kakor vedno — odpravili s skromnim darilom. Čemu naj čaka na miloščino, ako si sum lahko bolje in prej pomaga. Kdo ve, koliko mu je pripravljen dati jetnik, ako mu odpre zatohlo ječo? Prostost je vredna bogatega plačila. Danes je priložnost ter se lahko pogodita. To bodo kleli rokovnjači, ko ne bodo našli nikogar več v brlogu. Izluščil je iz tal kamenito ploščo in spustil vrv navzdol v ječo. «Ovij si jo krog sebe, ako se hočeš rešitib mu je zaklical v votlino. Karlu ni bilo treba dvakrat veleti. Brž je napravil zanjko, v katero je stopil z obema nogama. Z rokami pa se je krčevito oprijel vrvi kakor utopljenec, kadar lovi rešilno bilko. Durgelj je bil korenjak ter ga je kakor otroka potegnil iz globine. Najprej mu je postregel z jedjo in s pijačo. Povedal mu je, da sta sama v brlogu. Vezi na nogah mu še ni hotel odstraniti. Bal se je, da bi mu ne pobegnil. Karel je zaslutil, da ga namerava lopov osvoboditi. Njegovo upanje se je izlilo v zaupno prošnjo: «Reši me, prijatelj! Izpusti me iz strašne ječe!* «To se bo zgodilo*, mu je ropar prijazno obljubil. «A poprej moram poznati tvojo hvaležnost ...* «Povej, koliko zahtevaš. Sam moraš ceniti svoje delo.* «Reci, koliko si mi pripravljen dati.* «Toliko, da boš lahko zadovoljen .. .* cPrijatelj, bolj natanko se morava domeniti.* — Lopov se je obliznil. Uboga žrtev je omehčana. SosPf?~' Ar//,,. „. "v« ye , rpentLu^ser>a'' pere zares čisto GT sovi to pesmico, ali nič dalje je ne znajo kakor do prve vrste. Prav imenitno se je videlo gospodom na zapečku, ko so to zapeli, ne da bi edeli, kako čisto drugače se glasi druga vrsta starodavne pesmi. Vsa dežela se je nekaj časa veselo muzala klavrnim pevcem, potem pa je pritisnila ubrano, kakor je že pela stoletja:" Jaz bom pa naprej m a r š i r a 1 dekleta lepša si izbiral, tipa boš doma ostala, bridko s & boš jokala... Dvignili so politični nahodniki ušesa in jih je bilo sram, ker so ga tako polomili s svojo po-i pevčico. Spoznali so, da so res dogospodarili. Vrhovna komanda političnih zapečkarjev je i posula zadnjo nedeljo vso deželo z letaki, da bi i še zadnjo uro premotila volilce, da bi ne šli volit. Ko bi ti siromaki vsaj znali ljudstvo plahtati! Tako( slabe so njihove glave, da se jim celo resnica zareče. Kako lepo priznajo na tem papirju, ki ga je podpisal sam gosp. dr. Anton Korošec: »Mirno bomo čakali boljših časov...» Poslušajte, kaj pravi na te besede ljudstvo: Lahko je čakati vam, ki imate vsak dan pustno nedeljo, dočim nas tarejo križi in težave. LatiKo je vam čakati, ki se oblačite v svilo in ste pri polnih skledah. Lahko je čakati vam, ki se skrivate za hrbtet od vas zaslepljenih revežev in jih ščuvate k škodljivim dejanjem. Toda mera je polna, tudi za vas je napočil plačilni dan 8. novembra. Nikoli več ne boste dočakali, da bi se spet vrnili časi vaše strahovlade. Niti lasu vam ni nihče skrivil, vi pa čvekate prazne marnje in begate ljudi. Ko je pomoč neodložljiva in tare vso deželo bridka skrb, si upajo ti ljudski pre-vžitkarji, ki jih je vsa dežela pitala dolga leta, držati roke križem, češ: počakajmo! Ka] ni prav tako kakor požigalec kriv pred vestjo in pred Bogom tisti, ki vidi požar, pa ga noče gasiti? Nehvaležni prevžitkarji našega ljudstva so iz nevoščljivosti zažgali našo deželo, sedaj pa branijo gasilcem, ki hočejo gasiti. Naši vrli gasilci bodo odrinili v svesti si svojega vzvišenega poklica zločinske politične prevžitkarje in pogasili požar. S pametjo skregane prevžitkarje pošljemo 8. novembra za vedno v pokoj. Na zapečku naj potem godrnjajo, kakor jim je milo in drago, saj zapečkarjev ne bo nihče več smatral za resne ljudi. I~jstani in ostani član Vodnikove družbe! Karel je zagledal pred sabo strašno podobo smrti. Upanje mu je ugasnilo; v slutnji grozovite usode se je stresel po vsem telesu. Tedaj je nastalo zunaj ored sobano glasno vpitje in ropotanje. Rokovnjač se je prestrašil; planil je kvišku in zgrabil jetnika, da bi ga skril v ječo. V silni zmedi pa tega ni mogel več izvesti. Vse moči so ga zapustile. «Stoj!* so ga ustavili grajski beriči. «Vdaj se v imenu pravice!* Kakor otrok jim je podal roke in pustil, da so ga zvezali. Nato so ga položili na tla in priklenili k zidu. Zvezan je bil za roke in noge, tako da se ni mogel geniti. Šele sedaj so pozdravili jetnika ter mu sneli okove. Nepričakovana rešitev je Karla kar osupnila. Ko je začul 1' anje, je mislil, da se vračajo razbojniki z t\,,..iim plenom. Najprej je spoznal Klemena, pcveljnika beričev. Podal mu je roko ter se mu gin jen zahvalil. •sPovejte mi, kako ste me našli*, je začel poizvedovati. «Kdo vas je semkaj privedel? Saj prav za prav ne vem, kje prebivam.. .j «Med razvalinami pod Rjavim gričem*, je odgovoril Klemen. Povedal mu je, kako je odkril njegovo bivališču. Karltt je najbolj zanimalo, kaj dela Abdon na Ostrožju. Izvedel je, da išče zaklad ter da bo dal zapreti grajsko os,ebje. «In Olga?* je vprašal z neko tiho bojaznijo. «Premotil jo je očetov prstan. Lažnik ji je natvezil. da ste ostali na bojišču. Izmislil si ja «Govori, koliko hočeš*, mu je bil Karel pripravljen ugoditi. Seveda ni mislil, da bo lopov stavil pretirane zahteve. «Po okolici pripovedujejo mnogo o zakladu v grobnici*, je začel namigovati. «Povedal ti je Abdon, ki se ga hoče prisvojiti .. .* «Tvojega brata ni več tukaj. Odšel je ra Ostrožje.. .* • «Pa bo slabo opravil. Dobro ga poznajo.. .* Jetnik je povesil glavo. Kaj naj stori, da bi genilo lakoinnega rokovnjača? Dovolj mu je obljubil, toliki zahtevi ne more ugoditi. «Dam ti nekaj ur odloga*, je začel prekanjeni nesramnik. §t. 45 ...... " ......- ...... = Dinar in prazne marnje nevednežev Čuditi se moramo, da se dobe na deželi zelo lahkoverni ljudje, ki bi imeli radi, da bi dinar padel, in ki trdijo, da se bo to zgodilo, če ne pojdejo volit. Od padca dinarja si obetajo, da bi potem z lahkoto plačali stare dolgove z malo-vredno denarno poplavo, ki pač seveda vedno nastane s padanjem denarne vrednosti. Mislijo taki modrijani, da imajo prav, toda bridko se varajo. Današnje denarne razmere se nikakor ne morejo primerjati s povojnimi razmerami. Takrat je bil naš denar res le papir, danes je krit z zlatom. Vsa naša zunanja posojila so zaračunana v zlatu. Tako bi rasel naš dolg lunaj, cene uvoženim predmetom bi se začele GOSPODARSTVO Sejmi 9. novembra: Braslovče (sejem je zaradi dneva tik po volitvah preložen za letos na 16. novembra); 10. novembra: Ljutomer (samo za živino), Pu-conci; 11. novembra: Trojane-Sv. Gotard (le za blago), Cankova, Šmartno ob Paki, Mpravče, Fara, Poljane, Bučka, Laško, Studenec-Ig, Dobrniče, Ormož, Spodnje Gorje; 12. novembra: Bušeča vas. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 287-42 do 288-32 Din; 1 dolar za 56-35 do 56-52 Din; 100 francoskih frankov za 221-89 do 222-55 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-96 do 167-47 Din. Vojna škoda se je trgovala po 277 do 285 Din, investicijsko posojilo pa po 64 do 65 Din. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na mariborskem svinjskem sejmu bo se trgovali: prasci, stari 5 do 6 tednov, po 40 do 45 Din, 7 do 9 tednov stari po 70 do 100 Din, Gustav Strniša: Planinci «Ti šilo sušičavo me bož izpraševal! Povej urno, ali so Primčkovi doma in ali je Cimbrov Tone pri vas! Čakaj, saj sam lahko pogledam!* «Nikogar ni!> je lagal deček in mu prestregel pot. «Hm, lim; naročilo imam za Toneta.* {Kakšno ?> to prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. V prijavi je točno navesti ime, poklic in bivališče prodajalca in kupca, množino vina, množino in vrsto v zameno vzetih življenskih potrebščin. Oddelki predlagajo te prijave v rešitev kraljevski banski upravi s svojim poročilom, v katerem je treba vedno označiti, ali so prosilci vinogradniki pridelovalci in ali so oprostitve tudi potrebni. Nadalje se oprašča na posebno prošnjo tudi vino, ki ga morajo dajati vinogradniki pridelovalci preužitkarjem. S tem se ne menja dolžnost plačevanja državne trošarine po zakonu o državni trošarini. — Ban dr. Marušič. = Znižanje nakupne cene za pšenico za naše kmete. Kmetijsko ministrstvo je izdalo za kmete uporabnike žita naslednjo izdatne olajšave: Vsak kmetovalec, ki za lastno potrebo ne pridela dovolj pšenice ali jo sploh ne prideluje, lahko od trgovca z žitom ali od kmetijske zadruge, ki se peča z žitno trgovino, dokupi za prehrano družinskih članov potrebno količino pšenice po določeni nizki ceni. Da bi se pa v bodoče trgovina s pšenico pravilno vršila v zmislu zakonskih predpisov, je finančno ministrstvo v omenjenem razpisu predpisalo tudi še podroben način, kako se naj vrši ta trgovina. Žitni trgovci in kmetijske zadruge, ki so se že doslej bavile s trgovino s pšenico in želijo tudi še naprej izvrševati ta posel, se morajo prijaviti Privilegirani izvozni družbi, ki jih bo priznala kot komisijonarje za dotični kraj. Prodajati bodo morali pšenico, kupljeno bodisi od pridelovalca, nakupovalca ali od Privilegirane izvozne družbe, po določeni nižji ceni kmetovalcem na podlagi občinskega po-' trdila, po drugi višji ceni pa ostalemu mestnemu prebivalstvu in trgovinskim mlinom. Seveda je za tako prodajanje pšenice po dveh različnih cenah potrebno tudi pri trgovcih strogo nadzorstvo, ker bodo morali trgovci razliko po višji ceni, ki velja za mline in privatne osebe, nakazati Privilegirani izvozni družbi. Kmetovalcem bodo prodajali pše. nico po nižji ceni le na podlagi posebnega potrdila, izdanega od pristojne občinske uprave. V tem potrdilu, ki se izda kmetovalcu za vse leto* morata biti točno označena število družinskih članov in celotna potreba za nakup pšenice. Vsak delni nakup pšenice na podlagi tega potrdila bo moral trgovec na potrdilu samem označiti in odšteti od vpisane celotno dovoljene količine. Kmetovalec pa bo lahko kupoval pri trgovcu pšenico, dokler ne bo izčrpana količina, določena v potrdilu. Potrdilo bo obdržal trgovec že pri prvem «Govoriti moram z njim, moj prijatelj je. Kaj se mi pa nastavljaš? Ali bi rad v trnju ležal?> Vencelj mu še vedno ni zaupal. Mislil si je, da ga Jaka lovi. Jaki je bilo pa že vsega dovolj. Skočil je k vratom in jih hotel s silo odpreti. cPočakajte! Ne smem vas pustiti v hišo!» je zacvilil vajenec, ki ga je Jaka pograbil za uho in ga stresel. Fant je zakričal in že je stal pri veznih vra* tih mojster. Začul se je njegov preteči glas: «Kateri hudič pa ne da miru naši pošteni hiši?> «Jaz sem — Jaka.* Miha se je zasmejal. Sunil je fanta, da je od-letel v stran in že so bili vsi trije v vež.i. «Kaj pa tebe nosi k nam?* «S Cimbrovim bi rad govoril.> Prav tedaj je stopil Tone v vežo in čul znaw glas. Oglasil se je: «A, ti si! Pojdi malo v hišo! Dolg čas je. Zakaj pa ti laziš tod okoli? Ali bi ne bilo zabav-neje pri ljubicah?* «Ravenski fantje so me povezali pod prašičjo mrežo. Naj jih odnese vrag! Osramočen sem pred vsemi gorenjskimi dekleti. Ime sem dobil, ki" se ga sam sramujem. Ti hudfcevci so mi jo za-solili. Na kinkežu so me vozili pod tisto mrežo za svinje. Vmes so krulili in vpili, da sem pra-sec, ki ga prodajajo. Znositi se moram nad njimi! Vem, da mi boš pomagal!* nakupu, če pa bo kmetovalec hotel nadaljnje količine pšenice kupiti pri kakem drugem trgovcu, mu bo moral prvi trgovec izročiti potrdilo. Na drugi strani pa bo moral trgovec, čim bo prodal vso dovoljeno količino pšenice kmetovalcu, dostaviti potrdilo pristojnemu oddelku finančne kontrole, pri delnem nakupu pa bo moral oddelku prijaviti nakup te delne količine. Finančna kontrola bo nadzirala porabo kupljene pšenice, da kmetovalec pšenice ne bo dalje prodajal. Za vse prodaje pšenice kmetovalcem bo Privilegirana izvozna družba dotičnega trgovca na podlagi prijav finančnih kontrol priznala na njegovem računu pšenice. v Železniškim upokojencem Da se nahajajo železniški staroupokojenci državne in južne železnice v bedi, ni treba opisovati. Da se še železniškim invalidom niso uredile njihove kronske nezgodne rente, je znano. Železniški upokojenci so bili zelo udarjeni, ko se jim je pred letom odvzela neomejena režijska vožnja. V navedenih primerih je podpisano društvo že neštetokrat prosilo za odpomoč, a do sedaj brezuspešno. Naše društvo se je vedno ogibalo vsake politike, kakor to zahtevajo društvena pravila, in ni nobenkrat pozivalo svojih članov na volitve, a sedaj pri teh volitvah je nujno potrebno, da vsi železniški upokojenci nastopimo složno in pokažemo, da smo zvesti sinovi kraljevine Jugo-1 slavile, od katere pričakujemo rešitve. Da bo podpisano društvo moglo svoje delo uspešno nadaljevati in našlo zaslombo pri državnih poslancih, je nujno potrebno, da se vsi železniški upokojenci brez izjeme udeležimo volitev dne 8. novembra. Društvo železniških upokojencev v Ljubljani. Vnovčenje krompirja Nič kaj se ne pohvalijo letos naši kmetje pri spravljanju krompirja. Naša glavna okoliša, kjer se prideluje večina našega žlahtnega krompirja za ljudsko hrano, Gorenjska in Savinjska dolina, sta močno trpela za sušo, da je pridelek skoraj sreden. Vsi smo zato pričakovali, da bo imel krompir letos vsaj take cene, ki bodo ustrezale pičlemu donosu. Toda ko je bil krompir še v zemlji, so že ponujali razni priložnostni prekupčevalci krompir našega kmeta — ne svojega, ker ga nimajo — po 60 par za 1 kg veletrgovini. Zaradi splošne kmetske stiske se je nekaterim prekupčevalcem res posrečilo kriti dobavo po teh sramotno nizkih cenah, ki letos niti za polovico ne krijejo pridelovalnih stroškov, dočim je veČina prekupčevalcev morala preklicati svoje ponudbe, ker po teh cenah niso mogli dobiti blaga. Kakor smo izvedeli, so pričeli ti kupci plašiti kmete, češ, da bo krompir še cenejši, ker ga bo dobila veletrgovina skoro zastonj iz inozemstva, namreč iz Madžarske in Poljske. Našim kmetom pa da se bo godilo prav tako kakor v pomladi leta 1929., ko so k nam na debelo uvažali poljski krompir. Vsem je še v spominu, da so morali takrat naši kmetje svoj žlahtni pridelek, ki so ga s trudom ohranili pred mrazom, pokrmiti živini. Naši Banani na primer, ki nimajo primernih kleti in so bili na pomlad brez semenskega krompirja, so morali saditi uvoženi poljski krompir. Kakšno razočaranje so doživeli sadilci novega krompirja, se lahko čuje vsak dan od njih, saj je dal neobičajno pičel in skoro. nevžiten pridelek v sicer ugodnem krompirjevem letu. Ker je poljski krompir že desetletja močno podvržen raku, je bila prav upravičena bojazen, da se bo ta uničujoča bolezen udomačila tudi pri nas. Naši kmetijski strokovnjaki so že takrat opozarjali na to pretečo nevarnost. Ker se je tudi letos bati, kakor smo pravkar navedli, da se prične spet uvažati ceneni industrijski krompir iz inozemstva, je podvzelo naše ministrstvo za kmetijstvo odločne korake v zaščito našega krompirja, ki je nedavno izdalo pravilnik o kontroli raznih rastlin in sadežev, med njimi tudi krompirja, pri uvozu v našo državo. Kakor v večini drugih držav, so potrebna po tem pravilniku tudi pri nas za uvoženo blago posebna potrdila državnih zavodov za rastlinske bolezni v izvozni državi, da je uvoženo blago zdravo. Na ta način se bo preprečil uvoz okuženega krompirja. Sicer pa bo pri današnjih nizkih cenah nemogoče uvažati krompir, ker znaša že sama carina brez vseh pristojbin 66 par za kilogram uvoženega krompirja. Pri današnjem stanju na našem krompirjevem tržišču se ni bati, da bi cene popustile, temveč se morajo na vsak način še utrditi in dvigniti. V Ljubljani in Mariboru je v resnici cena krompirju že porasla. Zato se naj naši ljudje ne dado begati od raznih prekupčevalcev in naj ne prodajajo pod ceno svojega pičlega pridelka. KLADJE PRI ŽIREH. Po dolgem času se zopet oglašamo v «Domovinb, ki jo vedno radi prebiramo. Te dni se je, kakor je «Domovina>: že pisala, smrtno ponesrečil mlad fant iz Zirov. Padel je s kolesa. Kolesarji, bodite previdnejši na nevarnih mestih! — Po dolgem lepem vremenu je nastopilo jesensko deževje. Letošnje leto smo še kolikor toliko zadovoljni s pridelki. Tudi nekaj sadja smo imeli, tako da bodo marsikje imeli precej domačega žganja, ki ga naj bi ljudje rajši prodali in ne doma posrkali, kajti danes je treba gledati na vsak dinar. — Tudi pri nas so bili nekateri ljudje, ki so se Bog ve zakaj zbegali in vzeli denar iz posojilnice. Sedaj zopet vidijo, da je bil strah prazen. — Pridelke smo spravili in zopet imamo malo več časa. Zato si vsi, ki še nimate «Domovine*, naročite ta list, ki je najboljši tednik v dravski banovini. Tudi v Vodnikovo družbo se vpišite. MALA NEDELJA. Velika tombola Društvenega doma se bo vršila v nedeljo 15. t. m. točno ob 15. ob vsakem vremenu. Nad 300 krasnih dobitkov, kakor vreča fine pšenične moke, suknene obleke, železna brana, sodček mošta, posteljna odeja, koča, oblačilno blago, potplati in drugo. Tombolske karte ko 3 Din. Dobitki bodo javno na ogled. Po tomboli prosta zabava s plesom. K obilni udeležbi vabljeni vsi od blizu in daleč! RAČNA. Od sobote 24. do 30. oktobra je pri nas neprestano deževalo tako, da smo imeli okrog Kopanja celo malo jezero. Po nastopu lepega vremena pa je voda zopet odtekla. — Tu so se že izvajale odredbe o mletvi. Zaradi netočnosti prijave sta bila ustavljena do nadaljnjega oba mlina v tukajšnji občini. Sedaj je prišlo naknad-no dovoljenje iz Ljubljane, da smeta mlina mleti do 15. t. m., dokler ne pride rešitev iz Beograda. — Tudi pri nas se glasi parola: 8. novembra vsi volit! SOLČAVA. Tudi letos je bilo pri nas mnogo tujcev, posebno v Logarski dolini. Zaradi hladnega vremena so nas prej zapustili kakor druga leta in je s tem vir dohodkov pri nas izčrpan. Kmetje se nahajajo v denarnih stiskah, kajti živina nima cene, lesa pa skoro ni mogoče pro- Cimbrov se je samo zapačil. Ni pa ne pritrdil ne zanikal. Stopila sta v sobo, kjer sta pomagala zbranim gostom piti žganjico. «V imenu postave! Obkoljeni ste! Nihče ne sme prej iz hiše, preden ga ne pregledamo!* se je začul pred hišo glas orožniškega vodje, ki je res s patruljo obkolil hišo. cLucifer te odnesi!* je polglasno zaklel Primčkov Jože, ki se je bal za Gimbrovega. «Vrv mi daj, pa hitro jim pojdi odpirat!* je Šepnil Tone. Že je imel v roki vrv. Miha je hitel odklepat. Medtem ko je odpiral vrata, se je Cimbrov spretno kakor mačka pognal na ognjišče v veži in vrgel z njega vrv preko železne palice, na kateri sta brata sušila meso. Palica je bila pritrjena visoko pod dimnikom. Ni ga oviralo. Splezal je po vrvi na palico. Stopil je nanjo, potegnil vrv k sebi in mirno občepel v temi. Orožniki so pridrveli skozi vežo v sobo. Preiskali so vse. Ničesar sumljivega niso našli. Ker se ni nihče upiril in skušal uiti, sta vstopila v hišo tudi orožnika, ki sta čakala zunaj na straži. Zaprla so se za tronutek sobna vrata. Cimbrov je že isti hip visel na vrvi, se spretno pognal na tla in skočil skozi priprto vežo na prosto. Vse se je izvršilo urno kakor misel. Ko je orožniški poveljnik vprašal, kaj je v veži zaropotalo, se je Miha odrezal, da je najbrže preslabo zaprl vrata. Poveljnik je šel sam pogledat. Res so bila vrata odprta. Jaka je sedel med divjimi lovci kakor na trnu. Hinavec ni maral nikoli pokazati svoje prave barve in tudi zdaj se je sramoval te družbe. Poveljnik ga je bistro pogledal in omenil: «No, no, ali ste dobili novega člana v svojo bratovščino?* Jaka je bil kar razžaljen. Orožnik ga je pa že poznal. Vedel je, kaj se je z njim zgodilo v Ravneh. Ni se brigal zanj, ko je stisnil zobe in nekaj zamrmral. «Pojdimo!* je kratko ukazal vodja in še enkrat pogledal Bričkovega s preroškim pogledom strokovnjaka, ki pozna svoje ljudi in ve, s kom bo še imel posla. Orožniki so odšli. Pri vratih se je poveljnik še enkrat obrnil in dejal: «Prijatelji, zapomnite si, vsaka lisica se ujame enkrat v past! Prepričani ste, da nas vlečete za nos in da vas ne bomo dobili. Jaz sem prepričan o nasprotnem. Kar padli boste v naše pasti. Tedaj vam bomo trdo zadrgnili zanjke, tako vam povem!* je zapretil in vrgel vrata za seboj. «Saj nismo rokovnjači ali morilci, da so tako zvesto za nami!* se je oglasil postaran kmet, ki je bil sicer poštenjak, le divjega lova se ni mogel odvaditi. Dražili so ga, da bo še na smrtno uro gladil svojo puško, namesto da bi se kesal svojih grehov. «Največ je kriv Cimbrov! Meni verjemite!*' je posegel vmes šepasti Hrček, ki je bil vse svoje življenje samo divji lovec in je poznal sodišče prav tako dobro kakor naše hribe. «Cim-brovega zasledujejo, pa prilezejo semkaj. Verjemite mi! Zapodimo ga! Svoja pota naj hodi, mi pa svoja!* «Kdo ga bo podil? Ce ga veseli, naj pride! Najboljši lovec je! Ne smemo ga zapustiti, če je v stiskah!* je zagovarjal Toneta gospodar. Jaka ni dolgo ostal. Kmalu jo je mahal skozi hosto. Povedali so mu, da bo dobil Cimbrovega pri treh lipah na jasi sredi hoste. 2e od daleč naj mu zažvižga, da ga bo spoznal, kajti neznancem ni varno hoditi ponoči tam mimo. Najmanjši šum ga zdrami, da opreza. Bričkov je lahno stopal po znani liosti, kjer bi menda lahko hodil tudi z zaprtimi očmi, saj je bila tod blizu bajta, kjer se je rodil. Pod nogami so mu pokale suhe vejice. Nekam tesno mu je postalo, čeprav se ni ničesar bal. Med drevjem so zalesketali lijasti siji mesečine. Culo se je šepetanje gozda, umirajočega v tihih sanjah. Hosta se je redčila in se spet zgo-ščala. Drevesa so rasla in se spet nižala v široke grmiče. Nekje je zaskovikal skovir. Otožno skovikanje je odjeknilo v gozdu, se lovilo med debli in se izpremenilo v ječeče šepetanje. Samotni popotnik je dospel do košenice. dati. Kolikor se lesa proda, gre za takšno ceno, da se ne izplačata sekanje in spravljanje. — Pred nedavnim časom sta bila pri nas dva krsta nezakonskih otrok, pri katerih se je zahtevalo po 100 Din za krst. Čudno se nam vidi, da je pri nezakonskih otrocih prvi zakrament tako drag. ŠMARJE PRI JELŠAH. Nisem še dolgo naročnica naše priljubljene «Domovine», pa vendar Vam moram javiti, da sem se je navadila, da jo vsak teden komaj čakam. Čitatelji in čitateljice, širite «Domovino», ker «Domovina» je res pravi časopis za vsako slovensko hišo. — Zadnje dni smo imeli malo poplav, ki pa sedaj niso mogle napraviti prevelike škode. ŽETALE. V zadnji «Domovini» sem čital, da je odločitev mislečih volilcev ta, da pojdejo vsi volit, a naš organist je dobil listke, ki pozivajo ljudi, da na dan volitev ostanejo doma. Mislimo pa, da bo slabo opravil, kdor ne bo volil. Ljudje pravijo, da vsakdo izgubi pravdo, kdor ni poleg pri sodni razpravi. Isto velja tukaj: če ne boš oddal glasu, ne boš imel pravice kaj zahtevati. Pojdimo vsi volit, da vidimo, kaj bo storila narodna skupščina, v kateri ne bo strank. Če oddamo glasove, nam samo lahko koristi, če ne bomo volili, bo škoda gotova. — Zopet javljamo žalostno vest, da je šele 181etni fant pobil deklino, ki ga je obdolžila razmerja in bi'a tudi res noseča. Silno pokvarjena je današnja mladina in človeka je kar sram pisati o takih zadevah. ŽLABOR PRI MOZIRJU. (Smrtna kosa.) Tu je nenadno preminil g. Jakob Gross, ki je bil zvest naročnik našega lista. Pogreba dobrega pokojnika so se udeležili številni občani in gasilci iz Nazarij. Naj bo pokojniku ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše sožalje! * Naša kraljica za siromake. V Beograd se je vrnila Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je takoj posvetila svojim poslom in skrbem za beograjske siromake in siromašno šolsko deco. Odredila je zlasti za šolsko deco večjo pomoč po šolski polikliniki. Oblekli in obuli bodo 50 šolskih otrok. Obdarovanje se bo vršilo 30. decembra pod pokroviteljstvom Nj. Vis. princa Andreja. * Vse kandidacijske liste so potrjene. Pri volitvah bo nastopilo 674 sreskih kandidatov. Borili se bodo za 305 poslanskih mandatov. 306. mesto pripada ministrskemu predsedniku g. Petru Zivkoviču. Od članov vlade niso kandidirali: finančni minister Gjorgje Gjurič, minister za socialno politiko dr. Marko Kostrenčič in minister brez portfelja dr. Stanko Šverljuga. * Kandidati brez protikandidatov. Med 676 kandidati za nedeljske volitve v Narodno skupščino jih je 65, ki nimajo v srezih protikandidatov in bodo torej nedvomno izvoljeni. V dravski banovini so brez protikandidatov minister dr. Albert Kramer v Ljubljani, minister Ivan Pucelj v Kočevju, župnik Janko Barle v kranjskem srezu, dr. Stane Rape v logaškem srezu, Jakob Zemljič v ljutomerskem srezu in dr. Ljudevit Pivko v srezu Mariboru levem bregu. * Prihodnji teden se bo začelo razpošiljanje Vodnikovih knjig, tako da bodo do decembra imeli vsi člani knjige v rokah. Poverjenikom krajih, kjer je zamuda nekaterih članov očitna, se je dovolilo, da smejo te dni še nabirati člane, katerim se bo, kolikor le še mogoče, ustreglo s knjigami! * Pozor na komunistično rovarjenje! Kakor je nedvomno ugotovljeno, so pričeli poslednje dni pošiljati komunisti iz inozemstva v našo državo večje množine letakov take vsebine, s katero ho čejo izzvati zmedo med narodom glede na nje govo držanje pri volitvah narodnih poslancev Med temi letaki so tudi taki, na katerih ni nobenega podpisa, drugi so pa zopet podpisani imeni oseb, ki niso imele nikdar nobenega stika b komunisti ali njihovim početjem. Največ takih letakov so našli v bližini avstrijske meje. Skriti so bili na pokopališču na Jesenicah. Državljani katerim so bili ti letaki poslani, so jih sami izročili oblastvom, da se tako rešijo zakonske odgovornosti zaradi neprijavljanja oblastvom. * škofjeloška župna cerkev izročena namenu. V juniju letos je pričela škofjeloška stavbna tvrdka Angela Molinariji popravila župne cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki. Napornega dela je bilo mnogo, ker so obnovili notranjost svetišča od svoda pa do tal, tako da je cerkev videti, kakor nanovo pozidana. Znova so jo izročili svojemu namenu s svečanostmi, ki so se pričele v soboto zvečer. V nedeljo je bila slovesna služba, božja s pridigo kanonika dr. Tomaža Klinarja. Ob tej priliki se je praznovala tudi 4601etnica obstoja škofjeloške cerkve. Cerkev je tudi mnogo pridobila z boljšo napeljavo električne luči. * Predložitev prijav po upokojencih v svrho kontroliranja pravice za prejemanje draginjskih doklad. Da se kontrolira pravica za prejemanje draginjskih doklad, morajo po členu 113. pravilnika za delo odsekov za računovodstvo pri finančnih direkcijah predložiti vsi upokojenci odseku za računovodstvo vsako leto dvakrat, in sicer v aprilu in oktobru, predpisane prijave za prejemanje draginjske doklade. Za otroke, stare preko 16 let, ki se redno šolajo, se morajo priložiti prijavam tudi potrdila šole o rednem šolanju. Zaradi tega se vsi v Ljubljani bivajoči upokojenci obveščajo, da dobe predpisane tiskovine za prijavo pri odseku za računovodstvo, referatu za civilne in vojaške mirovine, Krekov trg, pritličje, soba št. 6, v času do 10. t. m., kjer naj se vsi upokojenci osebno, toda le v tem času zglase. Izven Ljubljane bivajočim upokojencem se bodo poslale prijave po pošti. Upokojencem, ki so že predložili šolska potrdila za leto 1931./1932., teh ni treba ponovno prilagati prijavam. Pravilno izpolnjene in po dveh aktivnih ali upokojenih ! državnih uradnikih potrjene prijave se morajo takoj vrniti temu odseku. Upokojencem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo ustavilo izplačevanje draginjske doklade. Pri tej priliki se upokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče javijo vsako izpremembo bivališča najpozneje do 10. vsakega meseca, ker se po tem roku že prično odpošiljati čekovne nakaznice podružnici Poštne hranilnice. * Prihodnji uradni dan komisarja za agrarne i operacije v Mariboru (sresko načelstvo) bo v soboto 14. t. m. * Nova podzemska odkritja na Dolenjskem. Ze pred leti so listi poročali o odkritju velike podzemske jame na Štanglovem posestvu v Jami pri Stranski vasi. Jama je oddaljena dobrih petnajst minut od železniške postaje v Birčni vasi. Nedavno pa so vaščatii, ki so vedeli, da je v jami mnogo vode, zaprosili gasilce v Šmihelu, da bi vodo izčrpali in napolnili vaške vodnjake, ki sc po letošnji suši precej prazni. Tej prošnji je požrtvovalno gasilno društvo ugodilo in se napotilo s svojo motorno črpalko in moštvom k jami. Spuščanje se je vršilo prav previdno. V jamo je šlo več domačinov in gasilcev, ki so na svoje čudo našli spodaj nekaj prehodov in obsežne prostore. Na levi straui jaine sta dve veliki kotanji, napolnjeni z vodo, obe po 15 metrov globoki. Na desni strani vodi majhen prehod v veliko dvorano, ki je dosti obsežnejša kakor novomeška kapiteljska cerkev in vsa polna najlepših kapnikov. Iz te velike dvorane je vhod v dve manjši dvorani. Zadnja je četrta dvorana, v kateri vidiš redka podzemska čuda: kapniki so zliti v velike in obsežne cerkvene orgle. Zato so jo tudi krstili za cerkveno dvorano. Gasilci in ostali se kar niso mogli načuditi tem naravnim krasotam. Z motorno črpalko so napolnili kar pet velikih in globokih vaških vodnjakov, ne da bi se pri tem opazilo kako znižanje vodnega stanja v kotanjah. * Smrt zglednega narodnega moža. Pred dnevi je izdihnil svojo plemenito dušo g. Štefan Kumar, mizarski mojster v Mokronogu, star 76 let in po rodu iz Pavlje vasi pri Mokronogu. Pokojnik je bil na najboljšem glasu kot mizarski mojster. Dolga leta je bil občinski oglednik mesa in je opravljal to delo z največjo vestnostjo. Posebno požrtvovalen pa je bil pri gasilskim društvu. Gospod Štefan Kumar je bil tudi značajen in vnet narodnjak in je moral zaradi svoje zavednosti mnogo prestati pred vojno in med njo. Po svojem prepričanju je bil rojakom vedno vzoJ in če je kdo omahoval, ga je o-i znal okrepiti s primerno bodritno besedo. Pokojniku časten spo»j min, njegovim dragim pa naše sožalje! * Elektrifikacija Dolenjske na pragu. Dne 10* pr. m. je bil v Trebnjem sestanek zastopnikov občin trebanjskega sodnega okraja zaradi elektriJ fikacije Dolenjske. Na sestanku je poročal bano-j vinski referent g. inž. Rueh o banovinskem elek| trifikacijskem načrtu za dravsko banovino, zlasti kolikor se ta načrt tiče elektrifikacije Dolenjskesj Iz njegovega strokovnega poročila je povzeti, da, je banovinski elektrifikacrski načrt velikopotezen^ in postavljen tudi na zdravo podlago, tako da bqf banovina lahko nudila tok po najnižji ceni. K&š kor je trdno upati, se bo banovinski elektrifikal cijski načrt prej ali slej tudi dovršil v celoti. Ze v prihodnjem letu bo izpeljan glavni daljnovod še naprej od Črnuč do Grosuplja, odkoder se bq odcepil en stranski vod na Kočevje, a drugi smeri Trebnje—Novo mesto in Trebnje—Mokro rcg—Št. Janž. Ker je elektrika naposled venda že nekako na pragu Dolenjske, pač ni dvoma, da( se ne bi vsi Dolenjci resno zavzeli za ban.ivinskjj elektrifikacijski načrt. * Huda nesreča. Nekateri člani veržejskegal gasilnega društva so bili oni dan zaposleni s su4 šenjem vodovodnih cevi brizgalne, ki so jih y to svrho razpeljali po drevju. Pri tej priliki je« g. Kupten Martin, posestnik iz Veržeja, izgubil ravnovesje in padel s šest metrov visoke leštvgf na tla, kjer je obležal nezavesten. Poklicani zdravnik je ugotovil hujše notranje poškodbe. * Smrt družinskega očeta v Ljubljanici. Pri reševanju hlodov v narasli Ljubljanici je utonil Dukičev delavec, 411etni tesar Valentin Mandelj^ doma iz Cešnjice pri Dobrunjah, ki zapušča šest nedoraslih otrok. * Smrtna nesreča ruskega izseljenca. V sobota zvečer se je na Dunajski cesti v Ljubljani pri^ petila grozna nesreča, katere žrtev je postal, mladi ruski geodet Pavel Barkov, zaposlen prt hidrotehničnem oddelku banske uprave v Ljub^ ljani. Tistega dne je imel Barkov opravka na Je* žici in se je zvečer vračal proti Ljubljani. Tik" pred Stadionom je dospel z Ježice neki avtobus., Barkov ga je opazil, hitel na cesto in dvignil roko, da bi se avtobus ustavil. Toda že je bila nesreča tu. Šofer Barkova ni opazil in se je nesrečni mož znašel pod avtobusom. Barkov je obležal s hudimi telesnimi poškodbami, zaradi ka« terih je v ponedeljek umrl v javni bolnici. * Zopet požar v Savinjski dolini. V nedelja, okrog 23. ure je nenadoma začel goreti v Trnavi pri Gomilskem kozolec posestnika Fonde. Bližnja gasilna društva so prihitela na pomoč in omejila požar na kozolec, ki je zgorel do tal. To je bil že drugi požar v >etošnjem letu pri istem posest-, niku. Vzrok tega požara je prav tako zagoneten: kakor pri vseh drugih številnih požarih, ki smo jih že imeli letos v Savinjski dolini. * Požar pod Donačko goro. V nedeljo okrog,, pol 8. zjutraj se je dvignil plamen iz hiše malft posestnice Julijatie Voduškove v Št. Juriju pod Donačko goro in je v kratkem upepelil hišo do^ zidu. Kakor sodijo, je požar po neprevidnosti za*, netil domači sinko. * Požar v «Zaki» na Bledu. V ponedeljek med 19. in 20. uro je začelo goreti v šupi hotela «Zake» na Bledu. Ker je bila v šupi razna krma, je močno gorelo in se je požar razširil tudi na blizu stoječo stanovanjsko vilo, ki poleti služi tujskemu prometu. Oboje je bilo naglo v plamenih, ki so daleč naokoli ožarjali nebo. O požaru so bili obveščeni domači gasilci, ki so takoj prihiteli na pomoč. Gasit pa so prišli tudi gasilci z JVlinega. Združenim močem se je posrečilo ogenj v toliko zajeziti, da se ni razširil na sam hotel, Šupa in vila pa sta zgoreli do tal. * Po pogrebu se je obesil. Piedzadnjo sredo so imeli v Guštanju pogreb nekega delavca. V sprevodu je korakal tudi nad 60 let stari je-klarniški delavec Vavče, oče štirih že odrasli! otrok in že več let vdovec. Ko so bili na pokopališču, se je Vavče izrazil: «Za vse svete hočem biti tudi jaz tub Kljub temu, da je bil mož v zadnjem času zelo potrt in je iskal v alkoholu tolažbe, ni nihče pripisoval tem besedam kakšnega pomena. Zvečer je šel Vavče spat ob svojem običajnem času, potem pa je vstal, najbrže okrog 11., se lepo umil, se oblekel v črno obleko in bele nogavice, si prižgal svečo, privezal vrv za tram nad hodnikom, kjer suše koruzo, stopil na ograjo in se obesil. Sin, ki se je vrnil okrog ene ponoči, domov, je našel nesrečnega očeta že mrtvega. * Deček žrtev neprevidnega ravnanja s puško, predzadnji torek se je pri Gorenjčevih na Raki |v domači hiši slavila svatba. Zal je voglarjenje "Iz same neprevidnosti zahtevalo nedolžno žrtev .devetletnega dečka. Okrog 20. so se fantje približevali Gorenjčevi hiši, ki se nahaja na malem [bregu. V tej družbi sta bila tudi posestnikova *ina Pevc in Martin Oberč iz Dolge Rake. Slednji Jje dobil od Pevca nabasano vojaško puško, da bi t njo pri voglarjenju streljal. Stisnil je puško pod pazduho, s prstom pa je držal za jeziček puške. jKomaj je družba dospela v bližino Gorenjčeve hiše, je nesreča hotela, da je Oberču spodrsnilo, v tistem trenutku pa je tudi odjeknil strel. Svinčenka je bila usmerjena proti vratom Gorenjčeve hiše, kjer je stal devetletni Gorenjčev Matijče. Zadet v glavo, se je deček v hipu zgrudil ves oblit s krvjo na tla in kmalu nato umrl. Storilec Martin Oberč, ki je zakrivil nesrečo po neprevidnosti, je begal okrog vso noč, drugo jutro pa se je sam prijavil sodišču v Krškem. * Nočni roparski napad. Ko je nedavno zvečer stopil 681etni dninar Jurij Pevec od Sv. Štefana pri Šmarju po opravku iz svoje hiše na dvorišče, ga je v temi napadel neki Mihael Leskov-6ek v družbi neznanca. Leskovšek je podrl Pevca na tla, mu skočil na prsa, dočim je drugi lopov 6topil v hišo in iskal denar, ki ga pa ni našel. Ko sta napadalca spoznala, da ni plena, sta izginila V temi. Pevec je moral poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnici. * Kot osumljen požara je bil aretiran od orož-ništva v občini Stanetincih pri Radencih brezposelni hlapec 28letni Jožef L. iz šalovcev v Prek-'murju. Aretiranec je močno sumljiv, da je 24ega aprila lani zažgal hišo Jožefa. Jakiča v Šalovcih 4n skušal zažgati nato še hišo Andraža Lajnščaka 'prav tam. Osumljenec sicer zanika krivdo, vendar |e bil še pridržan v zaporu. * Smrtna nesreča rojaka v Trogiru. V Trogiru Be je te dni smrtno ponesrečil 221etni mornariški podtiarednik, litijski rojak Stane Tič. Pokojnik 'se je izučil doma mehaniške obrti, nato pa je odšel v mornariško šolo, ki jo je dovršil z odličnim uspehom in je služil sedaj že tretje leto kot strojnik na tenderju «R 13». Vozil je na progi Divulje—Split. Vršil je svojo službo v popolno tadovoljnost svojih nadrejenih. V ponedeljek je dobil nalbg, naj popelje tender iz Splita v Trogir, jkjer naj bi ga dvignil na suho in preko zime popravil. Mornarji so se ob prihodu v Trogir takoj lotili dela, pri čemer pa je naneslo nesrečno naključje, da se je Stane Tič dotaknil žice \z visoko napetostjo in ga je tok odbil in vrgel pa tla. Ponesrečencu so takoj priskočili na pomoč 'tovariši, ki so ga spravili v bolnico. Prizadevanje jzdravnikov in tovarišev pa je žal bilo zaman. V [Litiji je vzbudila žalostna vest o Stanetovi smrti igloboko sočustvovanje z rodbino Tič-Jerebovo. * Aretacija nevarnih vlomilcev bratov Franca in Jožefa Pečovnika. Ze dlje časa so po Dravski dolini, Pohorju in Mislinjski dolini zasledovali pnana vlomilca brata Franca in Jožefa Pečovnika, sta imela na vesti več vlomov in tatvin. Največjo delavnost sta vlomilca kazala v juliju in avgustu lefos. Takrat ni minil teden, da bi ta nevarna svedrovca ne poizkusila svoje vlomilske sreče. Roki pravice pa sta se znala rokomalha vedno spretno umikati, posebno zaradi tega, ker sta romala po Pohorju in po vsej dolini do Šoštanja. Tudi v okolici Slovenjgradca sta poizkusila svojo srečo. Najprej sta se pojavila na Pohorju, vendar pa* so tukaj bile izvedene le manjše tatvine. Kmalu nato je bilo vlomljeno v Starem trgu pri Slovenjgradcu, potem v Golavabuki, pri posestniku Ravnjaku v Legnem in v Podgorju pri Slovenjgradcu. Nato so vlomi v okolici Slovenjgradca ponehali, nadaljevali pa so se v šaleški dolini. Tako je bilo vlomljeno v restavracijo gospoda Raka v Velenju in v gostilno pri kolodvoru v Pesjem. Po teh vlomih in tatvinah se je oblastvom posrečilo prijeti Franca Pečovnika, ki je pristojen v Sv. Janž na Vinski gori. Dobili so ga v Celju. Dejanje je priznal in obenem izdal tudi sokrivca, svojega brata Jožefa, ki pa je kradel zatem na lastno pest dalje. Pred približno dvema mesecema pa so v teh krajih vlomi pre nehali. Jožef Pečovnik, kateremu so postala tla prevroča, jo je mahnil drugam poizkušat svojo vlomilsko srečo. Toda sreča je opoteča. Ta pregovor je občutil na lastni koži tudi Jožef Pečovnik, ki se je naposled le ujel v past. Pred nekaj dnevi so ga kot sumljivega prijeli v Domžalah. Ko so mu prerešetali obisti, so šele spoznali, kakega tička so ujeli. * Samomor. Blizu Medvod nad Tržičem so našli te dni mrtva 221etnega gozdarja Franca Miillerja in 231etno Marijo Ogrizovo. Gozdar Miil-ler je bil uslužben pri vel2posestniku baronu g. Bornu in ker ga usodnega dne ni bilo ves dan na spregled, so ga šli iskat drugi Bornovi uslužbenci. Franc Miiller in Marija Ogrizova sta odšla z doma že v noči od predzadnje nedelje na ponedeljek, in sicer vsak po svoji poti. V Medvodah sta se sestala in tu se je odigrala pretresljiva žaloigra nesrečne ljubezni. Kako je potekla, se ne bo dalo nikdar dognati. Mladi gozdar je ustrelil menda najprej svojo zaročenko, nato pa pognal še sebi kroglo v srce. * Rojstvo v gozdu. Nedavno se je javila pri sevniškem zdravniku dr. Mušiču 151etna mladenka Anka, delavka na parni žagi. Potožila je zdravniku svojo bolest in zdravnik je takoj ugotovil, da se bliža rojstvo. Svetoval ji je, naj gre hitro domov. Toda v gozdu blizu domače vasi Ledine je mladenko prehitelo in porodila je krepkega fantička, ki se je med tem, ko je mlada mati padla v nezavest, zadušil v listju, ker ni bilo blizu nobene pomoči. Mladenka se je čez čas zopet osvestila, pobrala otroka, ga odnesla domov i in skrila v hlevu. Pozneje je dogodek povedala I svoji materi. Zadevo ima sedaj v rokah državno | tožilstvo v Celju. * Požar upepelil viničarijo. Nedavno zvečer je nastal v nekem gozdu pri Bresternici ogenj, ki ga je veter zanesel tudi na slamnato streho v bližini stoječe viničarije dr. Maleka, v kateri je s svojo družino stanoval viničar Anton Svetek. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Maribora, Kamnice, Peker in Studencev, vendar pa poslopja niso več mogli rešiti. Pogorelo je do tal skupaj z gospodarskimi zgradbami. * Na mesec dni zapora je bil obsojen v Ptuju Primožič Simon, delavec v Novi vasi, ker je nedavno segel pri tepežu po nožu in ogražal varnost Viktorja Peklarja. Zagovarjal se je, da je bil popolnoma pijan, a mu ni zagovor nič pomagal. * Na plesišču zaboden. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je vršila kazenska razprava proti posestnikovemu sinu Ervinu Honig-manu, ki je v Starem logu z nožem hudo poškodoval posestnikovega sina Jožeta Struno. So- ZA NEGOVANJE TELESA, za jačenje udov in za zaščito pred obolenjem je Fellerjev Elsa-fluid kot priznano domače sredstvo in kozmetikum že 35 let splošno priljubljen. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti pošilja 9 poskusnih aH 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 62 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar Evgen V. Feller v Stubici Donji, Elza-trg 360, savska banovina. Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru št. 104-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj t navadno dopisnico! dišče je obsodilo junaka z nožem Ervina Honlg-mana na šest mesecev ječe pogojno na tri leta. * Trboveljski vlomilci. Drzen vlom je bil i a- vršen v gostilno Ane Fortetove v Trbovljah-Lokah. Tatovi so odnesli večjo vsoto gotovine, precej obleke, pijače, razne dragocenosti in druge predmete v skupni vrednosti okrog 4000 Din. Sedaj se je posrečilo ugotoviti žandarmeriji, da prihajajo v poštev kot vlomilci neki 241etni Karel Podlesnik, rojen v Nemčiji, pristojen pa v Trbovlje, ki se je klatil okrog brez posla, dalje 201etni Štefan Verle, doma iz okolice Maribora, in 291etni Ivan Hribar, znan potepuh iz okolice Trbovelj. Poleg teh sta bila udeležena pri vlomu še dva neznana mladeniča. Vseh pet potepuhov je takoj po vlomu izginilo iz Trbovelj in jih oblastva vsestransko zasledujejo. * Zagoneten zločin. Nedavno zjutraj so našli nezavestno in z razbito glavo 231etno Katarino Koresovp, ki je bila uslužbena pri posestniku Ivanu Pulku v Žetalah. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico, kjer pa je podlegla hudim poškodbam. Komisija je pri raztelesenju ugotovila, da je imela nesrečna Katarina lobanjo močno razbito in da je bila v blagoslovljenem stanu. * Po osmih letih bo odslužil kazen. Neki Franc D., doma iz Kotredeža, sta- 32 let, se je pred osmimi leti udeležil nekega pretepa v Litiji, pri čemer je uporabil tudi sekiro in precej nevarno ranil svojega nasprotnika. Pred sodiščem v Ljubljani je dobil za to tri mesece ječe, pa je ni odslužil, ampak je pobegnil v Belgijo. Po osmih letih, kakor sam pravi, pa se ga je polotilo domo-tožje in se je vrnil v domovino. Pred dnevi je bil osumljen posilstva neke deklice in aretiran. Kakor se je izkazalo, posilstva sicer ni zakrivil, vendar pa bo moral odsedeti stari dolg. * Sedemletni deček je zažgal kozolec. Nedavno je zgorel kozolec posestnika Franceta Bobnarja iz Vogelj pri Kranju. Požar je zanetil sedemletni delavčev sin Janezek Z. iz Vogelj. Ko je prišel iz šole domov, je staknil v sobi za pečjo škatlico z vžigalicami, ki so bile skrite v likal-niku. Odšel je nato h kozolcu, kjer je nabral pro-sene slame in jo zažgal. * Žrtev žganja. Brčon Janez, posestnik iz malega naselja Debeč pod Javorjem, je bil zelo obdarjen s sadnim pridelkom. Možak je ves predzadnji teden kuhal žganje. Ker ni bilo kupca, je začel žganje piti sam. Mož ga je pil kar toplega izpod kotla in zadnje dni je hodil okrog čisto omoten. 20. t. m. zvečer ni prišel niti pod streho, ampak je bedel kar pri kotlu za skednjem. Ko ga zjutraj ni bilo nič na izpregled, je poslala žena sina po moža. Ves prestrašen se je vrnil le-tš v hišo z novico: ju radovljiškega sreza, od katere bodo imeli koristi vsi kmetje.* Nadalje sta govorila v imenu obrtniškega stanu gg. Gogala in Jan, ki sta pojasnila razmerje med obrtništvom in bodočo narodno skupščino in govorila za složno delo. Svoj govor sta zaključila, da bodo šli vsi Jugo-sloveni 8. novembra na volišče, ker hočejo s tem močno in napredno Jugoslavijo. VELIČASTNA MANIFESTACIJA VOLILCEV NA BLEDU. Bled, novembra. Dne 27. oktobra se je vršila na Bledu v salonu hotela Trohe veličastna manifestacija tukajšnjih volilcev za edinstvo naroda in države in za našega narodnega vladarja. Vršil se je drugi veliki shod, na katerem je govoril radovljiški sreski kandidat g. Ivan Ažman, župan v Lescah pri Bledu. G. Ažman je znan po Gorenjski kot javen delavec na zadružno-gospodarskem in prosvetnem polju. Ustanovil je neštevilno sirarskih zadrug. Znana je zlasti zadruga v njegovi rojstni vasi, kjer je nudil posebno malemu kmetu možnost vnovčenja mleka in mu s tem zagotovil reden vsakdanji zaslužek. Deloval je več let kot odbornik Kmetijske družbe, ustanovil je sresko drevesnico v Mošnjah, bil je član cestnega odbora in znan je kot neizprosen borbenik za napredek radovljiškega sreza. Njegovo delo je tudi gradnja vodovoda v Ratečah pri Kranjski gori in v Bohinjski Srednji vasi. Kot predsednik krajnega šolskega sveta in kot župan leške občine je postavil v Lescah eno najlepših šolskih zgradb na Gorenjskem, ki je bilo v nedeljo 25. oktobra svečano otvorjeno. Njegov namestnik je g. Franc Kokalj, tovarniški delavec in voditelj narodnega delavstva na Jesenicah. Pri nabito polni dvorani je blejski župan g. dr. De Gleria otvoril shod, potem je g. Ažman, viharno pozdravljen, stopil na govorniško pozor-nico in začel govoriti o sedanjem političnem položaju, nato pa je prešel na pereča gospodarska vprašanja Bleda in sploh vsega radovljiškega sreza. Dejal je med drugim: ) iz življenjskih žlez mladih, zdravih St. Lovrenc na Pohorju. Pojdite v Avstrijo, pa in čvrstih živali, boste kaj debelo gledali! Nikar ne*pišite in ne «Kalefluid» se dobiva v lekarnah in drogerijah. verjemite reči, ki so neresnične! Gospodarske težave so po vsem svetu in dejstvo je, da so v Avstriji hujše kakor pri nas! Naprodaj so tudi stekleničice po 60 Din. Podrobna poučna literatura «Prepoiodjaj» zastonj. Zahteva naj se pod naslovom: Beograd, Kralja Milana 13, Miloš Matkovič. 375 losov ELEGANTNE modne tkanine vseh vrst si lahko nabavite po zelo nizki ceni v Trgovskem domu Stermecki Celje št. 97. Zahtevajte vzorce velurja in pliša za damske plašče, svile, baržuna, popelina, flanele in bar-henta za obleke in drugega manufakturnega blaga! Cene globoko znižane! ~enik in vzorci zastonj! /j B'asnikova VELIKA PRATIKA za prestopno leto 1932., ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA. je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki» najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnlmi, luninimi, vremenskimi in dnevn mi znamenji — solnčne in lunine ir.rke — poštne določbe za Jugoslavijo —.lestvice za kolke, pobotnice, kupne pogodbe in račune — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu — vse sejme na Kranjskem Koroškem, Štajerskem v Pi ek-murju, Medžimurju in Ju ijski Benečiji — pregled o koncu brejosti živine — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v minulem letu — tabele za računanje obresti — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami — oznanila predmetov, ki jih rabita kmetovalec In žena v hiši. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobiva v vseh večjih trgovinah, lahko pa se naroči tudi pismeno pri založnici: tisharni ]. Blasnifta ml, d. d. v Ljubljani. SANATOR1J V MARIBORU Gosposka ulica št. 49 Telefon 2358 Lastnik in vod'a: primarij dr. Cernič specijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim so.n-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za clektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermljo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala" za revmatična In druga boleča vnetja; .entero-cleaner'jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju In za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugI 80, tretji 60 Din. Ojtmjiam. Čuvajte si zdravje! 49.- 79.- 49'- Br. 6-8 123-26) Vrsto 2861-01 Vašim otročičkom smo pripravili te tople maste galoše. Varovale jim bodo no-ice najbolje pred mrazom in vlago. — Št. 9-1 (27-33) Din 69 —. Vrsta 1865-01 Gumaste črne ali rjave snežke, . obšite z žametom. Jako so praktične in udobne. Pripravne so za vsako nogo, ne glede na velikost Mikado. Vrsta 7045 Kadar ste doma, kadar delate v kuhinji in kadar hodite iz sobe v sobo, nosite te copate! Obvarujejo Vas prehlada. V njih se bodo noge najbolje odpočile. Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje drgnjenie. o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali Doi-nih živali, o ranah ter kaj je storiti * raznih slučajih nagle obolesti, koi pri poškodovanju rogov,poškodbi kopita in zakovanju. pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjeniu, izpadu porodnict in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, briški, za-prtiu, koliki, napenjanju govea ii ovac, pri tuiih preti flietih v požiralniku, pretresu možgan, solncarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju i popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati Škode (ri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. tojigaf ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča V knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3 Glasbila za vse! Violine .... od Din 68-— Glt.re.....od Din 169-— Tronipete ... od Din 480-— Harmonike ... od Din 6t)-— Kromatltne in klavirske hirtno-nlke, vsi jazz-instrumenti. Zahteva, te veliki brezplačni C E N I Kt od na vetje in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št 104. Brezpla en pouk sviranju. Navod Ia v ceniku. L. Miku z LJUBLJANA Mestni trg 15 NA MALO — NA VELIKO Ustanovljeno >839 Telefon 2282 Zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Prešernova ni.ca it. 4. Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Izredna prodaja manufakture za jesen in zimo se je pričela v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 54 (poleg kavarne pri »Slonu") Za mal denar kupite res prvovrstno blago po neverjetno nizki ceni. Ta prilika se Vam nudi samo sedaj, 'dokler traja zaloga tega ugodno nakupljenega blaga. Prepričajte se! Ogled je neobvezen! Josip Ivančič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 54 I ajnovejre dvokolo z motorčkom l'/4 K. S., j ( vokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za Igrat ! in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. „ TRIBUNA" F B. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov Liubljana, Karlovška cesta št. 4. ±i irinopejci ! ;)oial)ljanjtc pri svoji živini redilno in zdravilno bje olje! Dobiva so pri tvrdki A. Volk v Ljubljani originalnih pločevinastih ročkah po 5 litrov. — Zahtevajte ponudbe! EH H CO K— rt o M N PRODAJAMO: odeje, na obe strani klot............že od Din 140*— navzgor rjuhe, flanelaste...............že od Din 33-— navzgor barhent za obleke.............že od Din 9-50 navzgor fianelo za srajce..............že od Din 6*75 navzgor platno, belo,.............. . že od Din 5-50 navzgor platno za rjuhe, 150 cm,...........že od Din 17*— navzgor Opozarjamo osobito na ostanke po najnižjih cenah! Josip Skerlj, Ljubljana, Šolski drevored št. 8, pri Zmajevem mostu. W W o Kdor oglašuje, ta napreduje! laja za konzorcij »Domovine* A4olf H i b u i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i č. Za Narodno tiskarno Fran J e ze r š e k.