cd V procesu samoevalvacije se uCcimo tudi uCcitelji
Nataša Sever
B
^ Potreba po samoevalvaciji
^H	Samoevalvacija je del človeške narave. Vsak posameznik si zasta-
vlja vprašanja o tem, kako dober je, kaj bi lahko izboljšal in kaj bi moral spremeniti. Podobna vprašanja si zastavljamo tudi na nivoju šole. Sprašujemo se, ali smo dobra šola, v Cem bi lahko bili boljši, kako bomo želeno raven kvalitete ohranjali tudi v prihodnosti, predvsem pa nas zanima, na osnovi Cesa lahko vse navedeno trdimo. Kako torej vemo oz. na osnovi Cesa lahko zagotavljamo, da smo na nekem podroCju dobri?
Ocenjevanje samega sebe je zelo obCutljiv, a hkrati nujen proces, ki nam omogoCa, da gremo naprej, da se razvijamo in izboljšujemo. Posamezniki in pa tudi organizaCije nismo navdušeni nad razkrivanjem naših šibkosti, niti sami sebi, kaj šele drugim. Vendar pa si hkrati želimo, da bi imeli veC modnih in manj šibkih toCk, da bi bili boljši in da bi takšni tudi ostali. Vsi se zavedamo, da je sprememba ena glavnih lastnosti življenja in delovanja in da smo spremembam v takšni ali drugaCni obliki izpostavljeni vsi. Odzivi na notranje in zunanje pritiske ter zahteve ali potrebe po spremembah pa so zelo razliCni in raznoliki. Kako se torej spremeniti na bolje? Kako se lotiti proCesa samoevalvaCije na nivoju šole?
Usposabljanje za samoevalvaCijo (BrejC in JuriC Rajh 2009) je bila priložnost, da se zaCnemo uCiti oCenjevati se. Z vkljuCitvijo naše šole v usposabljanje smo Clani tima za samoevalvaCijo na izobraževanju dobili nalogo, da na šoli izvedemo vrsto dejavnosti, ki bi pripomogle k uCinkovitemu uvajanju proCesa samoevalvaCije na šoli. Skozi dejavnosti, ki so potekale na šoli na razliCnih nivojih - od posameznika, preko aktivov, Celotnega uCiteljskega zbora do tima za samoevalvaCijo, smo se vsi strokovni delavCi, ki smo se v dejavnosti vkljuCili, predvsem pa Clani tima za samoevalvaCijo, uvajali, uCili, prilagajali in spoznavali, da je pred nami še dolga pot.
Potek samoevalvacije na šoli
Ko smo na zaCetku seznanili kolege, da smo kot šola pristopili v projekt usposabljanja za samoevalvaCijo, smo naleteli na razliCne
VODENJE 112011:89-94
odzive. Nekateri kolegi so menili, da je to še ena od dodatnih obveznosti, ki ne bo prinesla nobenih posebnih rezultatov ali sprememb in so bili do projekta zelo kritični. Za vsem so pac videli še dodatno časovno obremenitev ter dodatno papirnato delo ipd.
Druga skupina kolegov je razumela samoevalvacijo kot proces oz. dejavnost vsakega posameznika, ki tako ali drugaCe ovrednoti svoje delo, pogleda nazaj in ugotovi, ali je zadovoljen s svojim dosežkom.
Vendar pa vsak uCitelj to opravi zase, za svoj predmet, po kon-Cani šolski uri, predelanem tematskem sklopu, ob koncu redoval-nega obdobja, na koncu šolskega leta ipd. S tega vidika lahko trdimo, da je samoevalvacija proces, ki je res že po naravi prisoten pri delu ucitelja, vendar pa ga nismo na šoli izvajali sistematicno. Nekateri so menili, da pac lahko spreminjaš le sebe in svoje delo, težko pa vplivaš na šolo kot celoto oz. na njeno kakovost.
Ucitelji, ki so samoevalvacijo razumeli širše - kot proces uvajanja in zagotavljanja kakovosti šole kot skupnosti, katero sestavlja vec deležnikov - ucitelji, ucenci, starši in ostali obcasni zunanji deležniki - pa so v projektu videli nekaj vec - pricakovali so, da se bomo vsi skupaj naucili, kako narediti našo šolo boljšo, kvalitetnejšo, predvsem pa kako želeno raven kakovosti tudi v bodoce ohranjati.
Ko smo po dolgotrajnem pretresanju želenih ciljev le uspeli do-lociti prioritetni cilj, ki smo mu v procesu usposabljanja sledili, se je na šoli zacelo izvajanje vrste razlicnih dejavnosti. Kot prioritetni cilj smo si izbrali izboljšanje ucno-delovnih navad ucen-cev. Rada bi poudarila, da smo si izbrali le en prioritetni cilj, ker smo predvidevali, da je v procesu ucenja samoevalvacije težko slediti vec ciljem, saj se moramo ob izvajanju dejavnosti hkrati tudi uciti, kako k procesu pravilno pristopamo. Doseganje cilja smo spremljali v krajšem casovnem obdobju, ker smo predvidevali, da nam bo krajši rok omogocal boljše sprotno spremljanje dejavnosti. CClani tima za samoevalvacijo smo si ob tem zadali nalogo, da bomo poskušali vzpostaviti nacin oz. sistem, ki nam bo omogocal optimalno spremljanje oz. vrednotenje zastavljenega prioritetnega cilja.
Na delavnici za celotni uciteljski zbor smo skupaj s kolegi dorekli in oblikovali nacrt dejavnosti (t. i. akcijski nacrt). V spremljanje doseganja zastavljenega cilja smo vkljucili vse clane uciteljskega zbora.
Dolocili smo nasledenje dejavnosti uciteljev za doseganje zastavljenega cilja:
•	učitelji naj bi kontrolirali in preverjali domače naloge učencev,
•	nagrajevali naj bi dobre domače naloge in sankcionirali ne-opravljanje domačih nalog,
•	učitelji naj bi kontrolirali prinašanje zahtevanih pripomočkov,
•	učitelji naj bi uporabljali različne oblike in metode dela,
•	vse dijake naj bi vključevali v sodelovanje pri pouku oz. spodbujali sodelovanje vseh.
Vsak učitelj je dobil posebne obrazce, na katerih je spremljal izvajanje dejavnosti za svoj predmet v več razredih.
Znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili v procesu samoevalvacije
Po zaključenem spremljanju izvajanja dejavnosti so učitelji oddali izpolnjene obrazce in v tej fazi so se pokazale prve pomanjkljivosti našega procesa oz. težave, na katere bomo morali biti pozorni tudi v prihodnosti, predvsem pa se bomo morali nanje ustrezno pripraviti.
Rezultati, do katerih smo prišli na podlagi zbranih podatkov, so sicer pokazali, da večina (med 80 in 90%) dijakov opravlja domače naloge, in da večina (90%) k pouku prinaša zahtevane pripomočke, vendar pa ja bil zanimiv podatek, da domačih nalog ne opravljajo vedno eni in isti dijaki ter da tudi zahtevanih pripomočkov ne prinašajo vedno eni in isti. Rezultat je bil pozitiven in vzpodbuden in nam je pokazal, da smo na pravi poti in da moramo na njej vztrajati. Ob tem je potrebno izpostaviti pomembno dejstvo, da je rezultate samoevalvacijskega procesa, pa naj bodo dobri ali slabi, treba vzeti resno in jih upoštevati.
Ob zbiranju podatkov in njihovi obdelavi pa smo ugotovili, da smo nehote oz. ne da bi to sploh predvidevali, prišli še do nekaterih zanimivih in koristnih zaključkov in ugotovitev, ki nam bodo proces samoevalvacije v prihodnosti pomagali izvajati boljše in učinkovitejše.
Tako smo ugotovili, da smo ob tem, ko smo spremljali učno delovne navade dijakov, istočasno nevede in nenačrtovano spremljali tudi sodelovanje učiteljev v procesu spremljanja zastavljenih ciljev. Navkljub odločitvi, da bo podatke zbiral ves učiteljski zbor, je izpolnjene obrazce oddalo le 60 % učiteljev. Mnenje večine je bilo, da je bil rok za spremljanje prekratek. Za nekatere učitelje je bila to dodatna obveznost, ki je motila njihov običajen proces
dela. Ob tem je najbrž pomembno izpostaviti dejstvo, da mora biti proces samoevalvacije na šoli nemotec in da ne sme vplivati na običajne potek dela na šoli. UCitelji ne smejo procesa samoevalvacije videti kot neko dejavnost, ki motece posega v njihovo vsakdanje delo in jih pri tem moti ali celo ovira. Samoevalvacija mora biti integrirana v vsakodnevno delo in življenje na šoli.
Pomembna ugotovitev je bila tudi ta, da so se dejavnosti, ki smo jih izvajali za potrebe usposabljanja za samoevalvacijo, podvajale z dejavnostmi šolskega razvojnega tima. Tim za samoevalvacijo je bil na šoli oblikovan po tem, ko je šolski razvojni tim deloval že eno leto. Ker so se nekatere dejavnosti prekrivale, je med ucite-lji prihajalo do zmede in negodovanja, saj so v relativno kratkem casu izvajali skoraj identicne dejavnosti za potrebe dveh razlicnih timov.
Sodelovanje šrt in tima za samoevalvacijo je bistvenega pomena, še bolj pomembno pa je, da se razmejijo dejavnosti obeh timov oz. da so podrocja dela in delovanja obeh timov jasno do-locena. Na šoli je bil v dogovoru z vodstvom sprejet predlog, da šolski razvojni tim oblikuje prioritetne cilje in doloci dejavnosti za spremljanje le-teh, tim za samoevalvacijo pa doloci merila za spremljanje doseganja zastavljenih ciljev, izvede analizo, pripravi samoevalvacijsko porocilo in z vsebino porocila seznani deležnike v procesu samoevalvacije.
Ob zbiranju podatkov smo ugotovili, da na šoli zbiramo, ali pa že razpolagamo z velikim številom podatkov, ki bi nam lahko pomagali razbrati notranje trende ustanove v smislu ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti oz. ugotoviti mocne in šibke tocke naše šole. Takšni podatki so med drugim:
•	podatki, povezani z dijaki (vpisni podatki, odsotnosti, statusi, vzgojni ukrepi, pohvale, rezultati mature ...)
•	podatki, povezani z delom uciteljev (delovna obveznost, vklju-cenost v projekte, izvajanje medpredmetnih povezav, uporaba e-gradiv ...)
•	podatki o dogodkih na šoli (ekskurzije, povezave z drugimi šolami, projektni dnevi, prostovoljno socialno delo ...)
•	podatkih o aktivnostih staršev v povezavi s šolo (udeležba na roditeljskih sestankih in govorilnih urah, sodelovanje z razrednikom . . .)
Med izvajanjem procesa samoevalvacije smo tudi opazili, da je izredno pomembno, da so ucitelji oz. sodelujoci v procesu dobro
seznanjeni z namenom in izvajanjem samoevalvacije. V učiteljskem zboru se je treba truditi za to, da se razvija obcutek pripadnosti šoli, da vsak posameznik cuti, da ima možnosti za svoj profesionalni razvoj. Vzpodbujati moramo sodelovalno kulturo -v proces samoevalvacije morajo biti vkljuceni vsi, saj je to eden od kljucnih faktorjev za smiselnost procesa samega. K izboljšanju lahko pripomore vsak, to je pravica, hkrati pa tudi dolžnost vsakega posameznika, ki je vkljucen v neko skupnost. Vsak cuti potrebo po izboljšavah in zato je prav, da ima vsak v procesu izboljševanja tudi možnost sodelovanja. Pomembna prednost procesa samoevalvacije je tudi ta, da se samoevalvacija izvaja iz baze proti vrhu - od vsakega posameznika, preko aktivov, celotnega ucitelj-skega zbora do vodstva šole. Vkljucevanje posameznika v nacrto-vanje oz. zastavljanje ciljev da vsakemu možnost, da lahko predlaga izboljšave oz. spremembe na tistem podrocju, ki ga sam vidi kot šibkega in bi ga rad izboljšal. Posameznik se znotraj takšnega sistema pocuti upoštevanega in sprejetega. Nacrtovanje je zato izrednega pomena za sam potek samoevalvacije in pa tudi za ustvarjanje pozitivne klime, saj ima vsak ucitelj možnost, da spregovori o svojih predlogih izboljšav, hkrati pa se mora tudi vsak vprašati, kaj dela in kako to pocne. Samoevalvacija kot proces postane na takšen nadn del vsakdanjika.
Kot zelo pozitivno izkušnjo v procesu samoevalvacije na naši šoli je potrebno omeniti tudi pomembnost vkljucenosti strokovnih aktivov v samoevalvacijo. V strokovnih aktivih dobi vsak ucitelj možnost, da deluje znotraj manjše skupine. V strokovnih aktivih je obicajno tudi stopnja zaupanja vecja, delo se porazdeli, vec je medsebojne pomoci. Tudi samo nacrtovanje prednostnih podro-cij, ki vplivajo na kakovost šole, je lažje znotraj manjše skupine. Znotraj strokovnega aktiva je tudi lažje vzpodbujati kolege, razvijati t. i. kriticno prijateljstvo, izvajati kolegialne hospitacije ipd. Pomembno je, da se tudi v procesu samoevalvacije strokovni aktivi redno sestajajo. Iz izkušenj na šoli lahko trdim, da je bilo znotraj strokovnega aktiva dosti debate o pomembnosti izboljšav, o moc-nih in šibkih tockah šole. V strokovnih aktivih je tudi lažje izvajati spremljanje zastavljenih ciljev.
Samoevalvacija v prihodnosti
Samoevalvacija ne sme ostati proces, ki se dogaja znotraj zbornice, ampak proces, ki od svojega zacetka do konca vkljucuje tudi ostale deležnike v šoli - predvsem dijake, v optimalni obliki pa
tudi starše. Samoevalvacija je del šolskega življenja, osredotočiti se mora na tisto, kar je za šolo pomembno. S procesom morajo biti seznanjeni tudi dijaki, še celo veC kot to - vkljuCiti jih je treba v naCrtovanje izboljšav (tukaj ima kljuCno vlogo dijaška skupnost) in lahko tudi v njihovo spremljanje, seznaniti jih je treba z rezultati (Zavašnik ArCnik in Koren 2011). Na ta naCin dijake uCimo odgovornosti, kritiCnega vpogleda v svoje delo in delo drugih, navajamo pa jih tudi na ustrezno odzivanje na spremembe, ki jim morajo predstavljati izziv in ne vir strahu. SamoevalvaCija je integralni del uCenja in napredka in kot taka nujno potrebna za zagotavljanje kvalitetnejše prihodnosti.
Literatura
BrejC, M., in A. JuriiC Rajh, ur. 2009. »Usposabljanje za samoevalvaCijo 1.« Interno gradivo, Šola za ravnatelje, Kranj.
Zavašnik AriCnik, M., in A. Koren. 2011. »VkljuCevanje uiCenCev kot deležnikov v naiCrtovanje samoevalvaCije.« Šolsko polje 21 (3-4): 69-70.
■ Nataša Sever je profesoriCa nemšCCine in anglešCine na Škofijski gimnaziji Vipava. naseveri@gmail.com