otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
tPrilcga Vncu.) Štev. 7.             Ijdbljana, dnL 1. jnlija 1896.           IV. tefaj.
Mama so razsodili
^gMKama, ali bo kmalu praznik sv. Alojzija?« popra- . ^Sp 6eval» je Vičičeva Ljudmila svojo skrbno maten ¦
»Kmalu bo, kmalu; kaj pa je, da me to popra-šuješ. Sv. Alojzij je bil vse bolj priden, kakor si ti. Ko je bil toliko star, kakor si ti, je že silno Ijubil Boga in ae je prav rart učil. Ti hodiš že skoraj jedno leto v §olo, pa ne vem, če si nra kaj podobna.«
Te materine besede niso bile menda posebno všeč Milki. Pa je bilo tudi prav, da so jo mama rnalo po-karali: saj ni bila res, da bi rekel, kaj pridna. Nu, včasih je že pogledala v abeeeilnik, pa le pogledala. Ne vžm, zflkaj ji niso ugajale črke v ti šolski knjižici. Naj-težjc ei je pa zapomnila tisto kljuko, ki se ji pravi »r«. Ker pa je dobro poznala svojo mamo, je le še dalje prosila. »V Soli so nam pravili danes«, je nadaljevala z rnilejšim glasom, »kako častijo pridni otroci sv. Alojzija. šeat nedelj se pripravljajo na njegov praznik. Mama, jaz bi letos tudi rada opravljala tako pobožnost. Gospo- ' di^ina učiteljica so nam rekli, da naj vaako nedeljo še
7
98
posebno molimo njemu v č-ast, ker ne moremo sedaj še več storiti.«
»Prav si povedala, pridni otroci častijo sve-tega Alojzija. Ali se ti tudi prištevaš pridnim ? — Bomo videli; drugo ried«ljo bo treba pričeti. če boš posebno pridna, li bom že dovolila.«
Sedaj bi bili videli Viči&vo Milko. Vsa drugačna je bila. Zjutraj ni več tako dolgo ležala v mehki po-steljici. Mama so jo zjutraj le vprašali, kako dolgo je Bpančkal sv. Alojzij — in Milka je bila na nogah.
Bilo je ravno pred nedeljo, ko je bilo treba pri-četi s pobožnostjo av. Alojzija. Vičičeva mama so bili odšli v mesto po opravkih. Milka in njen manjši bratec Tonček ata bila posebno pridna tistega dne. Milka je šla o pravem času v šolo in tudi tako redno prišla domov. Tonček pa je skoraj celi dan vozil z lesenim konjičkom po sobi. Danes je imel še mnogo zvoziti iz kota v kot, ali kakor je sam se seboj govoril, »iz Trsta na. Dunaj«.
Nista bila še dolgo sama v sobi, pa pride Potož-nikova Ivanka obiskat Milko. To vam moram pa le še povedati, da je bila Ivanka sicer prav pridna, lo včasih — dobro si zapomnite, da pravim le včasih —sojo prijele »muhe«. Hada je namreč ponagajala tistim, ki niso v šoli dobro znali ter so morali po šoli še sedeti v klopeh, dokler se niso vsega naučili. Milki je bilo prav všei, da je prišla k nji Ivanka. Sklenili so, da gredo vsi trije na \rt malo poskočit. Že so hoteli za-pustiti sobo, kar Be spomni Milka, da utegnejo priti ravno v tem iasu mama domov. Zato ee je hitro ske-sala ter prosila Ivanko, da ata poprej še spisali «na-logo«. In prav je bilo tako ; kajti dobro sta začeli pi-sati, že stopijo mama v sobo.
»Kaj pa delaš, MilkaV« poprašajo.
«Nalogo pišem, potem se moram pa še naučiti tisto pesmico ,vcseli učenec'. Za jutri imamo mnogo dela. Potočnikova Ivanka mi malo pomaga.
Še nikoli niso bili mama tako zadovoljni se svojo hčerko, kakor tisti dan.
PriSla je nedelja in ž njo zacietek pobožnosti v 6ast bv. Alojziju. Milka je prav zgotlaj vstala, da bi šla
N    "                            99
v eerkev, Kar zagleda na steni krasno podobo, ki je kazala na sv. Alojzija pri molitvi. Svetniček je klečal se sklenjenima rokama pred sv. križem. Zraven njega je stal v beli obleki njegov angeljdek varih z belo lilijo v roki. Gori visoko v oblakih pa so se kazali drugi okrcglolični angeljčki, ki so peli in godli ter klicali svetnika k sebi v nebesa. Okoli pozlačenega okvira je bil opleten lep venček, pred podobo pa je gorela rdeča svetilka.
Mala Milka ni vedela, kaj bi storila samega ve-selja. Tekla je klicat Tončka. Bratec je pa le zaspano privzdignil glavico. Prstek je vtaknil v usta in najrajše bi bil jokal Le ko je zagledal rdedo lučico na steni, se je skobacal iz posteljice ter je lezel pred podobo. Mama, ki so vse to opazovali skrivaj, so pristopili k njima ter razložili, kaj pomeni slika. Tudt so jima obljubili, da bodo sami ž njima molili vsako nedeljo zvečer v i?ast sv. Alojziju.
Lepa je bila ta pobožnost. Po večerni molilvi so ¦ kledali vsako nedeljo mama, Milka in Tonček tam pri steni, na kateri je visela tista lepa podoba Mama 80 prebrali iz drobne knjižice nekoliko dogodkov iz življenja sv. Alojzija, potem so vsi trije glasno molili, slednjifi so pa še zapeli tisto:
Sloleroi naj pozdrav
Doni Ti iz nižav, o sv. Atojzij!
Ti moj si pomočnik,
Pri Bogu priprošnjik, o sv. Alojzij!
TonČek res še ni znal peti kaj posebno. Samo konec »o bv. Alojzij!« je malo poskusii. Pa kaj hočemo ; saj je bil še majhen.
Prišel je slednjič zadnji dan češŽenja angeljskega mladeniča. B 1 je praznik sv. Alojzija. Pri Vičičevih so zopet moHU in peli, kakor -?.e toliko nedelj. Ker so imeli mama še nekaj opraviti v kuhinji, zato sta oatala po molitvi otroka sama v sobi. Tonček je posebno danes ogledoval podobo. Kar se spomni ter začne praviti sestrici, da se mu angeljček na podobi skoraj lepši dozdeva, kakor sv. Alojzij. S temi besedami se je bil pa silno zamecil Milki. Hitro je tekla pravit materi, kaj je rekel bratec. Mama so bili sicer nekoliko v zadregi,
7*
100
kako bi oba potolažili. Slednjič so pa vendar šli v sobo fer so rekli:
»če hočeta biti kaj podobna sv. Alojziju, se mi ne prepirajta ne danes, ne nikoli. Bodita le tako pridna in poboina, kakor je bil ta mladenič, pa bo vaju rad imel angeljček in sv. Alojzij in ln-sta tudi vidva kdaj videla, kako Ijubijo angeljCki v nebesih ev. Alojaija.«
Kaj niso prav razsodili? — Prav, prav!
Fr. Ek.