dlas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50°/o Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978
Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva TASSA RISC0SSA
TAXE PERpUE	GORIZIA
! TASSA RISCOSSA	ITALY
Ekonomska in socialna kriza v naši deželi. Alijo bo rešil divji kapitalizem?
Vsesplošna svetovna in državna ekonomska kriza se v dobršni meri odraža tudi v naši deželi. Pojavlja se v vseh njenih provincah. Razen redkih izjem so prizadete skoraj vse nosilne ekonomske panoge: industrijo, obrtništvo, gradbeništvo, področje uslug (prevozništvo, mala prodaja, import-export, turizem itd.).
V naši deželi je najbolj zaznavna kriza pri nekaterih večjih privatnih podjetjih na področju elektronike (Selečo v Pordenonu, Solari v Vidmu), tekstila (Trst, Pordenon, Gorica), železarn in jeklarn (Trst, Videm, Gorica), kemije (Videm).
Najbolj odmevna in zaskrbljujoča pa je kriza, kije zajela nekatere večje obrate z državno soudeležbo, zlasti tiste v Trstu: ladjedelnica sv. Marka, bivša čistilnica Aquila, Prevozna družba tržaškega Lloyda, Tovarna velikih motorjev, železarna v Skednju.
Različni in zelo razvejani so vzroki, ki so privedli omenjene obrate do kriznega polažaja, in ni tu mesto, da bi jih razčlenjevali. Dejstvo je, da je že mnogo ljudi ostalo brez dela in da drugim tisočem delavcev grozi brezposelnost, ker so na vidiku zaprtja obratov ali pa v najboljšem primeru prerekonstruk-cija tovarn ali zamenjava lastništva.
Jasno je, da v takšnih kriznih situacijah v največji meri nastradajo delavci in nameščenci ter v mnogih primerih tudi obrobne vzporedne dejavnosti, povezane z velikimi obrati, zlasti obrtniki in trgovci. Pojavijo se tako večplastni socialni problemi, ki ogrožajo posameznika, družine in širšo družbeno skupnost.
Za premostitev tako obširne socio-ekonomske krize so zadolženi ne samo delodajalci in odvisni delavci, ampak tudi javni politični in upravni organi države, dežele in krajevnih ustanov. Tudi v naši deželi že mesece in mesece potekajo dogovarjanja med temi subjekti za rešitev številnih zgoraj kriznih območij, a do sedaj so ta dogovarjanja rodila le skromne sadove.
Kako bomo izšli iz te krize, ki ji ni videti konca, bo veliko odvisno tudi od rezultata političnih volitev v prihodnjem marcu in od dejstva, katere družbene sile in stranke bodo prevladale in odločale v Italiji: ali novi divji kapitalizem s svojim neomejenim in drznim prostim trgom, kjer močnejši in bogatejši nadvlada šibkejšega, ali pa solidarnostno gledanje na družbo, ki mora s svojimi blažilnimi posegi in ukrepi uravnavati in pogojevati neizprosne in večkrat krivične zakone tržnega gospodarstva in njegove negativne socialne posledice, ki jih občutijo zlasti šibkejši sloji.
Izbira bo v rokah tudi nas volilcev, saj ne bo težko prepoznati, na katero stran se nagibajo razna združenja in stranke, ki se bodo pri volitvah potegovale za oblast.
Dobro je, da se s tem v zvezi spomnimo večkratnega papeževega opozorila pred nevarnostmi na novo porajajočega se divjega in sebičnega kapitalizma.
I.B.
Sarajevski škof Pranjič o svoji cerkvi
Same neznanke
Do marčnih volitev, ki naj bi prinesle Italiji popolno spremembo političnega sistema v državi, manjka le še dober mesec, negotovost pa je vse večja in z njo pronicajo med volilce dvomi, pomisleki in končno tudi upravičeni sum, da se stranke pripravljajo na nove dogovore in koalicije, ki bi jih uveljavile šele po volitvah. To pa bi bila že sleparija. Kako naj si 27. in 28. marca pomaga navadni državljan, ko pa niti med vodstvi strank ni nobenega obvezujočega dogovora glede sil, ki bodo po volitvah prevzele oblast. Noben tabor se ne bo mogel izogniti koalicijam, kar bo nujno vodilo v razpad sedanjih zavezništev, ki jih drži skupaj zgolj volilna računica. Dokaj trden je levi tabor, ker je nastal po precej naravni, ideološki poti, toda vsem je jasno, da bo zmerna levica, v primeru zmage, izločila iz sfere oblasti komunistične prenovitelje. Kje bo iskala nadomestilo in nujno potrebne zaveznike? Neznanka.
Dosti bolj majava, čeprav na papirju gotovo najmočnejša, je trojna os Bossi-Berlusconi-Fini. Prvak Severne lige je že nekajkrat prisegel, da ne bo šel v vlado 5 skrajno desnico, saj bi to pomenilo začetek njegovega konca. Kam se bo obrnit televizijski in založniški mogotec, če se mu ne bo posrečilo zbližati skrajnosti v njegovem volilnem zavezništvu? Neznanka.
Navsezadnje je idejno najbolj trdna, toda volilno najšibkejša, zveza Segni-Ljudska stranka, ki je vendarle nastala, kljub vsem razhajanjem zaradi korupcije vpletenih politikov, ki hočejo še naprej ostati na površju. Toda ta zveza bo, hočeš nočeš, postala žrtev zamer, ki so se nagrmadile na bivše vladne stranke, in tudi želje, ki se je nezadržno polotila volilcev, da spravijo na oblast nove, čiste ljudi. Toda presenetljivo bi bilo, če bi ta zveza spravila v Parlament zadostno število parlamentarcev, ki bi Segniju dali pravico, da sprejme vodilno vlogo v prihodnji vladi, za katero se tako poteguje. Na koga se bo tedaj obrnil Segni? Spet neznanka.
Medtem pa se afere — dve leti potem ko se je v Milanu začel plaz, ki je privedel do aretacije že treh tisoč ljudi — še širijo in odkrivajo vedno nove izvire protizakonitega osebnega prilaščanja in finansiranja strank. Zadnji val je znova oplazil Occhet-tove ljudi.
S -
Slovenska skupnost in parlamentarne volitve
Ivo Jevnikar
Radio, televizija in dnevniki so že poročali, da je deželni svet Slovenske skupnosti, ki se je zbral v nedeljo, 13. februarja, v Devinu, sklenil, da umakne svoje predstavnike s pogajanj o sestavi kandidatnih list »naprednega omizja« za parlamentarne volitve 27. in 28. marca. O tem, kaj svetovati somišljenikom SSk, ki na glasovnicah tokrat ne bodo imeli ne simbola ne kandidatov, ki bi jih bila predlagala Slovenska skupnost, bo deželni svet SSk še razpravljal, ko bodo znane vse kandidature po posameznih senatnih in poslanskih okrožjih, in ko bo znano, kakšne obveze so pripravljeni sprejeti posamezni kandidati. Za SSk bo bistvenega pomena odnos do zaščitnega zakona, do zahteve po zagotovljenem zastopstvu in do razmerja med izvoljenim ter organizirano slovensko stvarnostjo.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Zakaj je SSk zapustila pogajanja?
Stranka je že ob razpisu volitev sklenila, da kljub težavam, ki jih prinaša novi večinski volilni sistem, sodeluje v volilnem boju. Želela je prispevati k uspehu odprtih, demokratičnih sil in k porazu nacionalistične skrajne desnice. Istočasno je želela prispevati k izvolitvi slovenskih parlamentarcev. Delala je za to, da bi se v deželnem merilu brez izključevanj ponovilo široko demokratično zavezništvo, kakršno je na primer na tržaških občinskih volitvah omogočilo izvolitev župana Hlyja. Glede slovenske prisotnosti pa je predlagala, da bi prišlo med Slovenci do dogovora o temeljnih programskih točkah in o možnih kandidatih, o čemer naj bi se skupno, kot subjekt, razgovarjali na nastajajočih pogajalskih omizjih.
BREZ DIALOGA
Poziv k dogovarjanju znotraj manjšine je padel v vodo in že dolgo ni bilo tako malo političnega dialoga med Slovenci v Italiji kot pri teh volitvah. Demokratična stranka levice je za svojega slovenskega in goričkega kandidata določila dosedanjega senatorja Bratino, Stranka komunistične prenove je menda kar v Rimu določila za enega izmed svojih kan-
didatov nekdanjega senatorja Spetiča. Slovenska kulturno gospodarska zveza in slovenski socialisti so takoj podprli Bratino. Njegova komponenta pa še formalno ni skušala doseči širšega soglasja ob tem imenu.
Pa tudi s širšimi zavezništvi ni bilo nič, saj rimska vodstva niso dovolila sklepanja krajevnih povezav, ki bi bile različne od vsedržavnih. Tako so se tudi v Furlaniji-Julijski krajini oblikovale štiri skupine: skrajna desnica, zavezništvo Severna liga -Berlusconi, sredinsko zavezništvo okoli Ljudske stranke in Segnija, napredno omizje. Čisto jasna podoba pa še danes ni razvidna, toliko je bilo v zadnjih tednih, dneh in urah sprememb, preusmeritev, razhodov.
Edino glede senatnega okrožja v Trstu je bil dosežen širši sporazum, ki nekoliko spominja na »operacijo D-ly«. Kot nadstrankarski kandidat se bo s podporo sredine in levice predstavil germanist in pisatelj prof. Claudio Magris.
»NAPREDNO OMIZJE«
Slovenska skupnost je bila vabljena le k pogajanjem pri naprednem omizju, ob katerem so se na dolgih in večkrat mučnih sejah v Vidmu zbirali še predstavniki Demokratične stranke levice. Demokratičnega zavezništva, Zelenih, Stranke komunistične prenove, socialistov. Mreže in Krščanskih socialcev.
SSk je predstavila svoje programske zahteve v zvezi z zaščito, zajamčenim zastopstvom, sožitjem, mednarodnim sodelovanjem itd. Glede kandidatur pa je poudarila, da sta bili po zakonu vsaj dve okrožji oblikovani tako, da bi manjšini nudili vsaj možnost »tekmovanja« za vstop v Parlament. Gre za senatno okrožje Gorica in za poslansko okrožje Trst II. V obeh okrožjih naj bi torej kandidirala Slovenca. Manjšini pa bi bilo treba ponuditi izbiro, ki naj bi odražala njen notranji pluralizem. Če naj bi celotno slovensko manjšino pritegnili v ta tabor, bi morala biti kandidata idejno različno usmerjena, ali pa nadstrankarska. SSk je ponudila več imen iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki ustrezajo tej
(se nadaljuje na 6. strani'J
»Sarajevska cerkev doživlja svoj Veliki petek. Pred tremi leti je štela 530.000 vernikov, danes jih je ostalo v Sarajevu le 100.000. Nekdanjih
144 župniji se je sedaj skrčilo na približno 50. Srbi so uničili 56 cerkva, 34 cerkva pa so zasedli muslimani in uničili v njih vsak verski znak.«
Stalno se srečujemo: na delu, na številnih prireditvah, v društvih, organizacijah, skupinah, v zborih, na izletih... Koliko pa v vsem tem tudi ustvarjamo in gradimo skupnost? Je v nas samo skrb, da bi nekaj naredili, ali se morda včasih spomnimo, da je ob nas tudi človek, oseba, ki je v svojem najglobljem bistvu ustvarjena kol bitje odnosa?
Krščanski pomen trpljenja
Danes se želimo spomniti naših bolnikov, onemoglih, trpečih, za katere vemo, da za nas in tudi za katoliški tisk molijo in darujejo Bogu svoje trpljenje.
Praznik lurške Matere Božje, 11. februarja, je sv. oče proglasil za svetovni dan bolnikov. Dejal je: »Posebej pozdravljam vas, bolni, ki imate milost vere v Kristusa. V njem, ki je solidaren z vsemi trpečimi, ki je bil križan in je vstal za zveličanje ljudi, boste našli moč, da boste živeli svoje trpljenje kot »odrešenjsko bolečino«.
»Kot Marija se želim ustaviti ob vznožju križa, ob Kalvariji tolikih bratov in sester, ki jih trgajo na dvoje bratomorne vojne...«
Za vas, bolni, zdravstveni delavci, kristjani in ljudje dobre volje, želim usmeriti pozornost na temo »odrešenjske bolečine«, na krščanski pomen trpljenja.
»Kako moremo govoriti o odre-šenjski bolečini? Brez dvoma obstajajo stiske, ki se s človeškega gledišča zdijo brez vsakega pomena. Toda Kristus, ki je razglasil ”blagor žalo-stnim“, je to storil zato, ker obstaja višje gledišče, gledišče Boga, ki vse kliče k življenju, čeprav skozi trpljenje in smrt, v svoje večno kraljestvo ljubezni in miru.«
»Da bi mogli zajeti to luč nad trpljenjem, moramo predvsem poslušati božjo besedo, zapisano v Sv. pismu, ki ga lahko označimo kot »veliko knjigo trpljenja.« To se je najbolj izrazilo v Jobovi knjigi: »Ni
vsako trpljenje posledica krivde, greha, torej kazen«, temveč je tudi božja preizkušnja: »Vzemite križ in hodite za menoj!« poziva Jezus.
»Včasih se zgodi,« nadaljuje sv. oče, »da se kdo pod težo hudega in nevzdržnega trpljenja jezi na Boga in ga obtožuje nepravičnosti; toda na ustnicah tistega, ki zre v Križanega, ki prostovoljno in po nedolžnem trpi, tožba zamre. Ne moremo se jeziti na Boga, ki je solidaren s človeškim trpljenjem.«
Ali ni trpečemu bolniku v veliko moralno oporo pogled na Kristusa na križu? Postavimo zato križ v sobo bolnikov, kjer ga morda še ni.
Druga tolažba bolniku je tudi Žalostna Mati Božja. »Na Kalvariji je trpljenje blažene Device Marije ob Jezusovem trpljenju doseglo višek, ki si ga z našega človeškega stališča težko predstavljamo v njegovi veličini.«
Toda ob bolniku so tudi njegovi domači, je zdravstveno osebje, so medicinske sestre in tehniki in drugi. »Kot usmiljeni Samarijani stojte ob bolnih in v njihovi službi in spoštujte predvsem njihovo dostojanstvo osebe. Varujte se brezbrižnosti, ki se lahko porodi iz navade«, vzklika sv. oče.
Stati ob bolniku, posebno v dolgotrajni bolezni, je težka preizkušnja. Zato moramo moliti in Bogu ter Materi Božji priporočati tudi tiste, ki bolnikom strežejo in pomagajo, vse tiste, »ki se posvečajo služenju trpečim«.	K.H.
Strašen dan za Komen
LJUDJE V INTERNACIJI
(Iz spominov dekana V. Kosa)
15. februar 1944 je bil strašen dan za Komen (Rihemberg in Tomačevico). Že navsezgodaj so Nemci na ti-homa obkolili vas, pa tudi Tomačevico, Divče in Mali Dol. Ko sem šel maševat, sem že videl po vasi SS-ovce s tanki. Po maši priteče bos otrok v cerkev in mi pravi, naj hitro grem, da me v župnišču čakata dva vojaka. Grem, najdem Nemca in fašista, ki mi naznanita, da je treba v pol ure oditi na zbirališče in vzeti s seboj za nekaj dni hrane.
Po vasi direndaj in prenašanje. Dvorana je že polna zaskrbljenih ljudi, ki ničesar ne slutijo. Dvorana se vedno bolj polni. Ljudje se s strahom ozirajo proti vratom, kjer se svetlika neka priprava, češ vsi bomo tukaj uničeni. Toda bil je le mikrofon. Nemec me povabi, naj kaj spregovorim. Povedal sem približno takole: »Slutili smo in se bali, da ima priti kaj hudega čez nas. Sedaj je prišlo. Tu okrog se sedaj sliši jok in vzdihovanje žena in otrok. Naše edino upanje v tem položaju je ljubi Bog in Marija in božja pomoč. On naj nam vsem pomaga, da bi spoznali in delali, kar je prav.«
Z g. kaplanom Mirkom Renerjem (ta je kot novomašnik prišel v Komen v decembru 1943) sva z veseljem sprejela nase enako usodo z ljudstvom, naj gre kamorkoli.
Čakali smo preko poldneva, ko je prišla iz Rihemberga kolona tovornjakov, na katerih so bili Rihember-žani. Rihemberg in Komen sta bila prizadeta zato, ker ležijo Dovče, kraj, kjer so na Svečnico partizani napadli kolono SS-ovce in fašistov, približno v sredini med tema dvema krajema. Tudi mi smo morali na tovornjake in hajdi naprej proti jugu.
Od daleč smo že videli dim iz posameznih hiš. Začeli so požigati Komen. Požganih je bilo približno 200 hiš. Samo tri niso zgorele. Ostala je, hvala Bogu, tudi cerkev. Skupaj z Rihemberžani nas je bilo približno 1100 oseb, več žensk in otrok kot moških.
Menili smo, da gremo v Trst, toda v Nabrežini zavijemo desno, torej v Italijo... »Vendar niso šli v Italijo, temveč v Nemčijo, v Neu-markt, kjer so preživeli vojno in se potem po končani vojni vrnili domov tisti, ki so ostali živi. Umrlo je namreč 50 Komencev, ki so pokopani na pokopališču v Neumarktu.
Julija 1945 se je Viktor Kos vrnil iz internacije in znova prevzel službo dekana v Komnu do upokojitve leta 1971. Nastanil se je v Šempetru in obiskoval bolnike v tamkajšnji bolnici do smrti 1. 1987. Pokopan je v Komnu. Mirko Rener je po vojni bil profesor petja na goriških srednjih šolah, nakar je odšel v Kanado, od tam v Nemčijo, kjer je umrl lansko leto.
Prihodnjo nedeljo, 18. februarja, bodo v Komnu imeli spominsko slavje ob 50-letnici požiga Komna in drugih vasi. Spomnili se bodo tudi dekana Viktorja Kosa.
Poroka je samo ena: med moškim in žensko
V torek, 8. februarja, je skupščina Evropskega parlamenta v Stras-sbourgu s 159 glasovi (levičarjev in zelenih, medtem ko jih je bilo proti 96, 18 pa vzdržanih), sprejela resolucijo, s katero naj bi pristojna evropska komisija odobrila juridič-ne pravice homoseksualcev in prepovedala vsako diskriminacijo. To pomeni, da bi homoseksualci imeli pravico do poroke in posinovljenja ter politično zavetišče v primeru diskriminacij.
To je eden izmed tolikih dokazov, kako doživlja zadnje čase družina kot naravna in božja ustanova hude napade.
Omenjeno resolucijo naj bi naknadno sprejele države članice. Evropski parlament šteje 518 poslancev: kako to, da je tak zakon bil sprejet z manj kot polovico prisotnih na seji?
Italijanska Ustava pravi v 29. členu: Republika priznava pravice družine kot naravne skupnosti, osnovane na zakonski zvezi. Omenjena resolucija je torej za italijansko državo protiustavna. Mimogrede: v prvem členu Ustave beremo, da je Italija demokratična republika, osnovana na delu. Ker pa obstajajo tudi brezposelni, ali naj se zato odpravi ta člen?
Nihče ne zanika spoštovanja vseh, tudi homoseksualcev, toda izenačiti njihovo zvezo z zvezo med različnima spoloma je nesprejemljivo.
Tako izenačenje razbije ali razkraja že v korenini bistveno in starodavno ustanovo kot je družina, ki ima svoje mesto in priznanje v državnih ustavah kot naravno in temeljno jedro družbe.
S tem hočemo uzakoniti lažne »družine«.
Tako početje je proti naravi, kakor tudi krši pravice otrok, ki imajo vso pravico, da jih vzgaja mati (ženska) in oče (moški), če hočemo, da bo njihova vzgoja popolna. Razumljiva je torej izjava deklice, ki živi z dvema ženskama: »vsega imam, veliko igrač, nimam pa očeta...«
Dejstvo, da sta na svetu moški in ženska, ni odločil noben parlament, to je določil stvarnik in gospodar narave, Bog, ki je tudi naročil: »Rodita in se množita ter napolnita zemljo.«
Postopek Evropskega parlamenta nam samo dokazuje, kako daleč smo prišli v izpodkopavanju morale, resnice in človeškega dostojanstva.
V tem Cerkev ne brani sebe, ampak brani človeka.
Katekizem katoliške Cerkve nam tako piše o homoseksualcih:
Člen 2357. Homoseksualnost pomeni odnose med moškimi ali ženskami, ki čutijo izključno ali prevladujočo spolno privlačnost do oseb istega spola. V različnih stoletjih in kulturah si nadeva zelo spreminjajoče se oblike. Psihični nastanek homoseksualnosti v veliki meri ni razložen. Opirajoč se na Sveto pismo, ki dejanja homoseksualnosti prikazuje kot hude zablode,98 je izročilo vedno izjavljalo, da so »homoseksualna dejanja po notranje neurejena«.99 Takšna dejanja nasprotujejo naravni postavi. Spolno dejanje namreč zapirajo darovanju življenja. Ta dejanja ne izhajajo iz resnične afektivne in spolne komplementarnosti. V nobenem primeru jih ne moremo odobravati.
Božja beseda je kakor kruh...
20. februar
1. postna nedelja
»Takoj nato gaje Duh odvedel v puščavo. V puščavi je ostal štirideset dni in satan ga je skušal. Živel je med zvermi in angeli so mu stregli«
(Mr 1, 12-13).
Puščava. Kraj, ki daje priložnost iti vase. Pokrajina, ki ne raztresa. Z enostavnimi in ponavljajočimi se orisi vabi k meditaciji o bistvenem, edino potrebnem. Ne ponuja obilice hrane. Dopušča le golo preživetje. Je kraj za merjenje duhovnih moči, za utrjevanje osnovnih življenjskih izbir.
Po krstu v Jordanu je Jezus odšel v puščavo, kjer je ostal štirideset dni. Duh, puščava, satan, zveri, angeli. Teh nekaj močnih besed je za evangelista Marka dovolj, da v dveh stavkih pove, kako pomemben je bil Jezusov umik v puščavo. Ne spregovori posebej o Jezusovih skušnjavah. Povede nas do praga skrivnosti, kakor da bi hotel reči: kaj pravzaprav lahko zares vemo o Jezusovem skrivnostnem bivanju v puščavi?
Prav gotovo je šlo za močan notranji boj. Jezusovo srce je središče spopada med božjim Duhom in satanom. Jezus podoživlja nasprotje med Stvarnikom in skušnjavcem, ki se je zajedlo v človekovo srce že ob začetku človeške zgodovine (prim. 1 Mojz 3).
Jezus je prestal preizkušnjo. Direktno se je srečal z vsem zlom, ki ga človek doživlja v svoji zgodovini. Zdaj ve po kakšnem nevarnem robu je človeku dano hoditi. Zato spregovori: »Čas se je dopolnil in božje kraljestvo je blizu. Spreobrnite se in verujte evangeliju« (Mr 1,15). Začenjajo se novi časi. Tu je glasnik milosti in rešitve. Jezus je šel v Galilejo in oznanjal božji evangelij (prim Mr 1,14).
Postni čas se vsako leto začne s spominom na Jezusove skušnje v puščavi in s klicem k obnovljenemu upanju: »Božje kraljestvo je blizu!« Danih mu je štirideset dni, predloženo nam je, da tudi sami odidemo v puščavo.
Postni čas naj bi bil čas duhovnih vaj celotne Cerkve. Ali ima Cerkev toliko poguma, da samo sebe vpraša, če je dosledna v poslušanju Duha, ki je njena skrita duša in usmerja njeno poslanstvo? Ali je pripravljena, da se sama spreobrne? V času, ko bo to spreobrnjenje pridigala in ga priporočala?
Jezus je v puščavi sprejel post kot sredstvo za duhovno očiščenje in za dosego višjih duhovnih ciljev. Ali smo danes kristjani pripravljeni odreči se vsaj odvečni hrani? Alt se vsaj toliko potrudimo, da odpoved vidimo kot vrednoto in krepost? Ali pa smo že toliko preobjedeni, da moramo res vedno imeti poln trebuh? In da vneto iščemo nove zadovoljitve v novih restavracijah, v vedno boljši hrani in pijači?
Severna in razvita polobla sveta se duši v preobilici hrane, južna polobla umira od lakote. Po cerkvah imamo še nabiralnike »za lačne«. Tistih nekaj tisoč lir, ki jih kdaj pa kdaj odvržemo anonimnim namembnikom, nikakor ne opraviči naše miselne lenobe in vsesplošnega hedonizma. »Sit lačnemu ne verjame,« pravi slovenski pregovor.
V štiridesetih dneh, ki so pred nami, si postavimo vsaj kakšno konkretno vprašanje o naši sposobnosti biti z Jezusom v puščavi; biti z njim deležni notranjega očiščenja. Po odrekanju stvarem, ki nas obremenjujejo in nam jemljejo duhovno svobodo, bomo bliže naši temeljni izbiri za Boga. To je prvi in glavni namen postnega časa.
Zvone Štrubelj
Post je čas puščave, kjer v pomanjkanju, preizkušnji in pričakovanju gojimo notranjo željo po velikem dnevu
odrešenja, ki naj ga dočakamo s prečiščenim srcem.
(slika je last SEI)
Stopili smo v poseben čas
Post - to je namreč čas za notranje očiščenje, utrditev značaja, zadostitev za svoje prestopke. Sprejmimo to vsakoletno vabilo!
Post traja točno štirideset dni: od pepelnične srede (letos 16. februarja) do Velike sobote (letos 2. aprila). V tem času se lahko temeljito pripravimo na največji cerkveni praznik v letu — na Veliko noč. Priprava vse-
buje osebno in skupno molitev, dobra dela, sprejemanje vsakdanjih težav.
Vsak petek v postu se vzdržimo mesnih jedi, za post pa sta določena le dva dneva: Pepelnica in Veliki petek. Vzdržek mesa velja za vse kristjane nad 14. letom, post pa za tiste, ki so že dopolnili 18 let in niso še dosegli 60. leta starosti.
POGLED V SL O VENIJO
v
Žaljivo protislovensko pismo Predsednice goriške Pokrajine
Skupna izjava SKGZ, SSO in SSk
V prejšnjih dneh je Predsednica goriške Pokrajine Monica Marcolini naslovila predsedniku italijanske vlade Ciampiju posebno pismo, v katerem izraža na zelo žaljiv in aroganten način svoje poglede na slovensko narodno skupnost v Italiji. Njene nezaslišane trditve, ki poleg nesramnosti v izražanju dokazujejo v bistvu samo še njeno nesposobnost, so sprožile v goriški javnosti val ogorčenja, tudi s strani nekaterih posameznikov in gibanj italijanske narodnosti. V pismu se namreč Marcolinijeva zgraža nad možnostjo dvojezičnosti in zajamčenega zastopstva Slovencev v Parlamentu in v organih javne uprave. Predsedniku vlade se predstavlja kot »državljanka te zemlje, na kateri je steklo že ogromno krvi in katere prebivalci so trpeli že veliko žrtev, da bi zagotovili, potrdili in zahtevali priznanje njenega absolutnega in nepreklicnega italijanstva.« In nadaljuje: »...nismo še del Balkonov — smo in hočemo ostati Italijani.« S takšnimi in podobnimi namigi izraža Predsednica Pokrajine svoje stališče. Temu njenemu neokusnemu pustnemu podvigu odgovarja v obliki odprtega pisma skupna izjava Slovenske kulturno gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in stranke Slovenske skupnosti, ki jo objavljamo v slovenskem prevodu.	(-n)
Spet Janša-Kučan, o zaprtih vratih, o zakonu RTV
Janez Povše
»Cenjena Predsednica goriške Pokrajine, gospa Monica Marcolini, zelo nam je bilo žal, ko smo iz krajevnega časopisja izvedeli za pismo, ki ste ga naslovili Predsedniku italijanske vlade. Njegova vsebina nas je izredno razočarala, bodisi kot italijanske državljane, katerim 6. člen Ustave zagotavlja, da »Republika ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine«, bodisi kot predstavnike slovenske narodne skupnosti v goriški pokrajini.
Mimo grobe ignorance, ki izhaja iz Vaših besed, in brez komentarjev o okusnoti izrazov, s katerimi se obračate na Predsednika vlade, ugotavljamo, da je treba seči vse do fašističnega dvajsetletja, da lahko zasledimo podobne trditve kake javne oblasti glede sožitja, medsebojnega spoštovanja, odnosov do sosednih držav, svobode izražanja posameznikov in jezikovnih skupnosti, in še posebej, da lahko najdemo takšno zaničevanje različnih kulturnih izra-
Minister za evropske zadeve in deželna vprašanja v Ciampijevi vladi univ. prof. Livio Paladin (iz Trsta) je sredi januarja letos (ko je bil Parlament že razpuščen in so bile razpisane predčasne politične volitve za 27. in 28. marec) po navadni pošti poslal županom zainteresiranih občin v tržaški, goriški in videmski pokrajini, osrednjim slovenskim organizacijam, Slovenski skupnosti in še drugim ustanovam osnutek zakonskega predloga, ki ga je bila pred tem načelno odobrila vlada. V spremnem dopisu vabi minister naslovljence, naj mu posredujejo v roku enega meseca svoje pripombe in mnenja o omenjenem osnutku.
Že način »dialogiranja« s predstavniki civilne in politične družbe slovenske manjšine je dokaj neobičajen, kakor da bi šlo za neko posvetovalno anketo, ne pa za problem, katerega rešitev zavlačujeta italijanska vlada in parlament že najmanj dvajset let. Prvi zakonski osnutki zaščite so bili namreč vloženi v Parlamentu že okrog leta 1970, v nobeni zakonodajni dobi pa niso prišli v splošno razpravo. Pred nekaj leti (novembra 1989) je tudi vlada predložila svoj zakonski predlog, ki ga poznamo kot »Maccanicov zakon«, in so ga Slovenci zelo kritično ocenili, ker je bil zelo pomanjkljiv in omejevalen tako glede ozemlja kot
zov goriškega prebivalstva.
Res je bilo v preteklosti dosti krvi prelite na tej zemlji, tako italijanske kot slovenske. Treba je pa podčrtati, da so prav takšna stališča, kot jih Vi sama danes izražate, zanetila spiralo sovraštva, ki je privedlo do tiste zgodovinske tragedije. Jasno je, da na takšnih osnovah ni mogoče graditi mirnega in dejanskega sožitja med prebivalci te zemlje, tako tostran kot onstran meje.
Nesprejemljivo je torej, da Predsednica goriške Pokrajine, ki bi morala predstavljati celotno Goriško, lahko še naprej ostane na svojem mestu, potem ko je izrazila takšna stališča.
Tolaži pa nas dejstvo, da smo prejeli številne solidarnostne izraze s strani posameznih občanov in raznih predstavnikov italijanske skupnosti na Goriškem, še posebno pa nas je razveselila solidarnost predstavnikov Skupnosti Italijanov iz Istre.«
vsebine.
Besedilo Paladinovega osnutka pa je enostaven prepis Maccanicovega zakona z nepopravljenim oštevilčenjem členov v uvodnem poročilu, kar je verno ogledalo površnosti funkcionarjev, ki jim je bila poverjena naloga, da na enoten način oštevilčijo člene »novega« osnutka. Edina novost je pravzaprav samo 5. člen, ki priporoča Deželi, naj v bodočnosti skuša upoštevati pri volilni zakonodaji zahtevo manjšine po zagotovljenem zastopstvu v deželnem svetu, v pokrajinskih in občinskih svetih občin z znatnim številom slovenskega prebivalstva. Nekje tudi predlaga, da bi manjšinska zaščita veljala v občinah ali njenih delih z najmanj 25% Slovencev.
Družbene in politične komponente slovenske manjšine niso mogle drugače, kot da so negativno ocenile Paladinov osnutek in nanj odgovorile s skupnimi in ločenimi pripombami.
Negativne reakcije, toda z nasprotnimi motivacijami, češ da Paladinov osnutek daje Slovencem preveč, so prišle z nekaterih italijanskih strani, ki pogrevajo staro polemiko proti »dvojezičnosti« in nezaslišanim »privilegijem«. V tem so, kar je razumljivo, najbolj glasni predstavniki MSI, ki sedaj nastopajo pod novim imenom »Alleanza Na-
Vse kaže, da predsednik Republike Slovenije Milan Kučan ne misli popustiti v boju z ministrom za obrambo Janezom Janšo. Najnovejši spor je nastal zato, ker predsednik Kučan ni hotel dati soglasja za enomesečno skrajšanje vojaškega roka tako imenovane avgustovske generacije. Omenjena generacija zategadelj nima zaključenih vojaških knjižic, ozadje konflikta pa je nerazčiščena pristojnost ministra za obrambo oziroma predsednika Republike, ki je po ustavi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Medtem je bila sprejeta nova ustava in tukaj se stvari več ne ujemajo s prejšnjimi pristojnostmi obeh ključnih obrambnih položajev, ministra in predsednika. Dejstvo je, da prekrški enega ali drugega niso v ničemer več razvidni in da se ne znajde niti ustavno sodišče, razmislek zato seveda velja celovitemu pogledu na obrambni sistem Republike Slovenije. Poročali smo že, da cela vrsta poslancev odkrito nasprotuje odobritvi primernih sredstev za obrambo, kar je ob nedavnem sklepu sveta NATA, da s silo poseže v Bosni in Hercegovini, ocenila za docela nevzdržno in nezrelo stališče. Čez noč se je namreč pokazalo — vsaj tistim, ki so to očitno pozabili — balkanskega vojnega kotla, ki se lahko hipoma poglobi in razširi bodisi z Natovim napadom na srbske položaje ali pa z avtomatičnim stopnjevanjem vojne, kjer je vse bolj na delu sporazum med Hrvaško in Srbijo za razdelitev Bosne in Hercegovine, ter praktičnim uničenjem muslimanov. Na spore v zvezi z ministrom za
zionale«, po izjavah vsedržavnega tajnika Finija pa naj bi bila to zmerna desnica, vsi pa vemo, da je tudi sam začel postavljati zahtevo po spremembi meja med Italijo in Slovenijo ter Hrvaško. Potrjuje se pač staro pravilo, da volk menja barvo dlake, ne pa svoje narave.
V milanskem dnevniku II Giorna-le (iz Berlusconijeve skupine) se je oglasila znana desničarka Fortuna s pogrevanjem gonje proti pravicam Slovencev v Italiji. Višek izkrivljanja dejstev in politične prostaškosti pa predstavlja pismo, ki ga je predsednica goriške Pokrajine Monica Marcolini poslala predsedniku vlade Ciampiju, v katerem ga med drugim poziva, naj bolj skrbi za italijanstvo obmejnih področij. Vsekakor je pismo skrajno žaljivo za Slovence in nekulturno za njenega avtorja. Po vsem tem se vsi sprašujejo, kaj se pri nas dogaja s Severno ligo oziroma, ali stališča Marcolinijeve res odražajo stališče stranke, ki jo ona predstavlja.
a.t.
SSk o Paladinovem osnutku
Deželna pravna komisija Slovenske skupnosti, ki se je zbrala v Trstu pod vodstvom koordinatorja dr. Petra Močnika, je obširno obravnavala Paladinov predlog vladnega zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine. Izrekla se je za oblikovanje skupnega stališča vseh manjšinskih komponent, ki naj utemelji nasprotovanje takemu pristo-
obrambo je nujno gledati v interesu Slovenije kot celote in v tej točki preseneča stališče predsednika Kučana, ki ni nikdar prodorneje izpostavil tega važnega dejstva, pač pa se je odločil za obračunavanje z ministrom. Vse to gotovo postavlja verodostojnost slovenske politike v precej čudno luč.
V minulem tednu so bili slovenski državljani ponovno obveščeni o delu posebne parlamentarne komisije, ki raziskuje afero z mariborskim orožjem. Delo omenjene komisije poteka za zaprtimi vrati in zelo nenavadno je, ko pred televizijskimi gledalci predsednik komisije govori in ne pove nič, ker je toliko stvari tajnih in ni za javnost. Ogromno sej za zaprtimi vrati je pravzaprav zelo čudna in mučna stvar. Človek se sprašuje, pred kom je treba skrivati določene stvari in kakšna je pri tem vloga državljanov, ki so ne nazadnje izvolili poslance in svetnike zato, da bi urejali skupne zadeve, pri čemer se razume, da javno. Od tajnih sej in pogovorov še nikdar ni prišlo dobrega. Seveda to ni le slovenska razvada. Brez težav je mogoče najti enake primere tudi v svetu, kjer se je ravno tako v prejšnjem tednu v Ženevi sestal zbor sedmih sosed nekdanje Jugoslavije in z mirovnima posrednikoma Stoltenbergom in Ovvnom razpravljal o embargu »za tesno zapahnjenimi vrati«.
Zanimivi so dogodki v zvezi z novim predlogom zakonov o radiu in televiziji. Kot v drugih bivših realsocialističnih državah je treba tudi v Sloveniji preiti iz monopolnega siste-
pu do obravnavane problematike, in negativni vsebini, ki v bistvu ponavlja Maccanicov osnutek.
Ker je pravna komisija SSk o Mac-canicovem osnutku že svojčas izdelala obširno gradivo s pripombami, spreminjevalnimi in dodatnimi predlogi ter utemeljitvami, ki ga je deželno tajništvo SSk osvojilo, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček pa z drugimi dokumenti izdal v posebni brošuri, bo zdaj pripravila še pripombe k edinim trem novostim, ki jih prinaša Paladinovo besedilo.
Pravna komisija SSk je pri tem poudarila nujnost, da se z zakonom reši vprašanje zagotovljenega zastopstva slovenske manjšine v izvoljenih telesih - od parlamenta do krajevnih sosvetov. Paladin je upravičenost zahteve priznal z uvedbo posebnega člena o zastopstvu, ki pa ni zadovoljiv in celovit.
V Ogleju združeni za mir in delovna mesta
Vsi trije delavski sindikati v naši deželi so se obrnili na naše škofe s predlogom za skupno srečanje v Ogleju v isti skrbi za mir in delovna mesta. Škofje so pobudo sprejeli z veseljem, in v soboto, 19. februarja, bo v oglejski baziliki liturgično srečanje s sv. mašo ob 16. uri v skupni molitvi za mir v BiH in za odpomoč gospodarski krizi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Somaševali bodo škofje iz Gorice, Vidma, Trsta in Pordenona.
ma partije v pluralistični oziroma demokratični sistem. Tu pa se pričnejo težave, pri čemer prednjačijo interesi strank, da bi se dobesedno vmešale v delitev vplivnih področij. Navadni državljani kot tudi o drugih stvareh o novi in demokratični ureditvi osrednje radijske oziroma televizijske hiše in hiš razmišljajo zrelo in trezno. Kar 79% jih meni, da bi morala biti RTV avtonomna. 34% vprašanih meni, da bi moral biti svet RTV sestavljen iz uslužbencev lastne hiše, 24% jih je prepričanih, da bi morali biti člani sveta ugledni posamezniki. Generalni direktor naj bi bil s skoraj istim številom glasov ali ugledni posameznik ali zaslužni novinar. Več kot polovica anketiranih je mnenja, da bi morali generalnega direktorja izbrati uslužbenci in kar je najbolj zanimivo in tipično za celo vrsto stvari, ki se dogajajo v Sloveniji: ljudje praktično ne vedo, kaj naj bi bil glavni namen novega zakona o radiu in televiziji. Je to krivda ljudi ali preveč zapletene politike?
Tiskovno poročilo SSO
Izvršni odbor SSO se je 9. februarja sestal z nadzornim odborom. Posebej se je na tej seji razpravljalo o tekočih zadevah v zvezi z osnovnimi problemi naše narodne skupnosti. Predsednica Marija Fer-letič je poročala o zakonskem osnutku za zaščito slovenske manjšine, ki ga je izdelal in poslal minister za deželna vprašanja prof. Livio Paladin. Ta vladni osnutek pa v bistvu prepisuje znani Maccanicov predlog in med drugim vnaša le novost o zajamčenem slovenskem izvoljenem zastopstvu, ki pa ni še jasno oblikovano. Vsekakor ta zakonski osnutek načelno dopušča zajamčeno zastopstvo manjšine do deželnega sveta (kar pa vsekakor ni dovolj, saj imajo, recimo, druge manjšine v Italiji - tako južnotirolska in valdostan-ska - v eni ali drugi obliki svojo zagotovljeno parlamentarno predstavništvo).
SSO zato tak osnutek zelo kritično ocenjuje. Izraža tudi svoje začudenje, da je minister Paladin to pripravil v času, ko je Parlament razpuščen, sama vlada pa se pripravlja na to, da jo bo po marčnih političnih volitvah zamenjala nova.
Pred dnevi je prišlo v javnost pismo, ki ga je predsednica goriške pokrajinske uprave Monica Marcolini poslala predsedniku vlade Ciam-piju. V njem iznaša najvišja izvoljena predstavnica Severne lige na Goriškem nemogoče in nesprejemljive teze o slovenski manjšini. Gre za neodgovorno potezo predsednika prve javne uprave na Goriškem, ki je prežeta z gnevom in pravim sovraštvom do Slovencev.
V celotni povojni zgodovini ni noben vidni izvoljeni predstavnik - zlasti predsednik Pokrajine - napisal tako popačenega in s pametjo skreganega pamfleta. Nepoznanje dejstev in zgodovine, izkrivljena podoba manjšine, obrabljene nacionalistične fraze najslabše vrste - vse to se kaže v tem pismu. Zato si Svet slovenskih organizacij pridržuje pravico do ustreznih korakov v obrambo dostojanstva in pravic naše narodne skupnosti.
Odmevi na Paladinov osnutek zaščitnega zakona
Pred pokrajinskim kongresom SSk-Gorica Števerjanski pustni voz Katoliški dom v sezoni 1993/94
Slovenska skupnost - Gorica se je za svoj pokrajinski kongres dobro pripravila. Izvedeni so bili občni zbori vseh strankinih sekcij, kar je v prelomnem trenutku velikih sprememb, sredi katerih seje znašla celotna slovenska manjšina v Italiji, še posebej pomembno. Večinski volilni zakon je dodobra spremenil italijansko politično sliko, kar nalaga vsem političnim silam manjšine dodatne in prav gotovo ne lahke naloge. Slovenska skupnost je še vedno edina slovenska oziroma narodna stranka, zato tudi zagovarja v tem trenutku vsenarodno povezanost vseh različnih političnih opredelitev in nazorov. Pravilnost takšnega gledanja se je še posebej pokazala na nedavnih občinskih volitvah v Trstu, kjer smo Slovenci v strnjeni podpori demokratičnemu kandidatu ne samo pripomogli k njegovi izvolitvi, ampak tudi nakazali smiselno prihodnost manjšinskega političnega delovanja.
V pripravah na bližnje državne volitve pa se je pokazalo, da niso vse politične sile v manjšini istega prepričanja in nastopile so razmeroma ve-
V ponedeljek, 7. februarja, so se v Sovodnjah sestali na občnem zboru člani in somišljeniki Slovenske skupnosti. Razpravljali so o problematiki občine, predvsem o Kraškem parku, o pokrajinskem kongresu SSk, ki bo 19. februarja v Števerja-nu, o občinskih volitvah v Gorici ter o problemih širšega interesa Slovencev v Italiji. Obnovili so sekcijski odbor.
Zborovanje je odprl Branko Černič. Občnemu zboru je predsedoval dr. Štefan Bukovec. Sekcijski tajnik Avguštin Devetak se je v svojem poročilu najprej spomnil nesmiselnega bratomornega klanja v Bosni. Nato je dejal, da mora sekcija oz. stranka SSk prisluhniti novim potrebam časa, pri čemer so dobrodošle nove ideje, ki jih prinaša mladina. Poročal je o delovanju sekcije v zadnjih štirih letih.
V poročilu, ki ga je podal Branko Černič, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu in, obenem član odbora Kraške gorske skupnosti, je bilo omenjeno tudi delovanje občinske uprave in Kraške gorske skupnosti. Med drugim je dejal, da delo opozicije, ki jo izvaja manjšina v občinskem svetu, je sad dogovora med izvoljeno skupino in sekcijo.
like ovire pri iskanju skupnega volilnega nastopa oziroma kandidatov. Slovenska skupnost upa, da bo mogoče premostiti vse zapreke in priti do podobnega skupnega dogovora, kot se je zgodilo ob uspešnih občinskih volitvah v Trstu. Treba se je namreč zavedati, da je slovenska manjšina v Italiji v novem času in v odprtosti večinskega volilnega sistema še vedno brez zavezujočega skupnega organa, kar po vsej verjetnosti kaže na nepresežene ostanke preteklosti, ki ne more več biti koristna v novem obdobju. Prav tako niso bile izkoriščene vse možnosti za vzpostavitev učinkovitejšega skupnega predstavništva, vse to pa nikakor ne pomaga pri razreševanju vseh bistvenih problemov manjšine, med katerimi je nujno omeniti ustrezno izpeljavo zaščitnega zakona in celo vrsto drugih odprtih problemov. Slovenska skupnost - Gorica je prepričana, da bi lahko pokrajinski kongres prispeval k nadaljnji utrditvi stranke, predvsem pa k razreševanju vseh vprašanj, ki lahko koristijo manjšini v celoti.
Pozdrave so prinesli: Igor Petejan za sekcijo PSI, Cirila Budin za sekcijo Slovenskih krščanskih demokratov iz Mirna (Slovenija). V imenu SSk so pozdravili še: za sekcijo Doberdob Emil Vižintin, Karlo Brešan za Gorico, Božidar Tabaj za Štan-drež. Pokrajinski predsednik SSk dr. Štefan Bukovec se je v svojem pozdravnem nagovoru dotaknil bližnjih državnozborskih volitev in volitev za obnovo goriškega občinskega sveta.
Po razpravi so izvolili novi odbor. Sestavljajo ga: Devetak Avguštin, Cotič Marko, Černič Benjamin, Černič Branko, Čevdek Andrej, dr. Pao-letti Diego, Tommasi Ladi, Fajt Andrej, Kovic Ivo, Perkon Jožko in Zotti Danica.
Na občnem zboru niso imenovali delegatov za pokrajinski kongres SSk, ker so sklenili, da jih bo imenoval novoizvoljeni odbor sekcije na svojem prvem srečanju, pod pogojem, da pokrajinsko tajništvo SSk reši že v nedogled zavlečeni problem strankinega glasila za Goriško.
Remo Devetak
V soboto, 19. februarja, bo v Katoliškem domu Občni zbor SKPD Mirko Fi-lej. Prvo sklicanje bo ob 10. uri, drugo pa ob 19.30.
Po nekaj letih premora smo letos v Števerjanu zopet obudili tradicijo pustnega voza. Nekateri člani Mladinskega krožka, ki niso v svojem prostem času preveč obremenjeni z drugimi dejavnostmi, so se krepko oprijeli dela takoj po končanih božičnih in novoletnih praznikih in so po enomesečnem naporu pripravili lep voz ter primerne obleke za vso skupino, ki je sledila vozu na pustni povorki v Gorici v nedeljo, 13. februarja.
Letošnji pustni voz je bil zgrajen na temo igralnice »Casino«. Na vozu so zgradili dva velika avtomata (slot-machine), pri katerih sta neutrudno igrala mož in žena. Udeleženci goriške povorke, ki jih je bilo čez 50, in to samo mladih, pa so bili oblečeni v kovance, žetone, kocke, tako da je bila števerjanska skupina prav lepa in zanimiva. Seveda pri taki povorki niso mogli manjkati »croupier-i«, ki delajo v igralnici, dva bogataša in dva reveža, ki sta v igralnici zapravila vse svoje imetje.
Pustna povorka v Gorici se je začela pri sv. Roku in se odvijala preko Korza do Travnika, kjer je posebna komisija ocenila vse udeležence, vozove in skupine. Tukaj je mlade Števerjance čakalo pravo presenečenje. Komisija je postavila števerjanski voz kar na drugo mesto. Na mah je bil pozabljen ves trud, ki je bil vložen v prejšnjem mesecu, in vse prerekanje, ostalo je samo veselo vzdušje. Po takem naporu, ki po navadi bremeni le nekaj oseb, imajo slednje lepo zadoščenje tudi, ko vidijo, da se lahko veseli cela družba. Veselo vzdušje se je z goriškega Travnika preneslo v Sedejev dom v Števerjan, kjer so si mladi Števerjan-ci skuhali še pašto in se nekoliko poveselili.
Kot je že tradicija, so šli mladi Šte-verjanci s tem vozom tudi po vasi in obiskali vse družine, ki jih vedno rade sprejmejo.
Ivan Vogrič
Doberdob
Sekcija SSk za Doberdob je v četrtek, 3. februarja, sklicala sestanek s člani in somišljeniki. Pod vodstvom načelnika svetovalske skupine Maksa Gergoleta in svetovalca Emila Vižintina, ki je pozdravil prisotne v imenu sekcije SSk Doberdob, so razpravljali o občinskih problemih in zadevah doberdobske občinske uprave. Glavni namen srečanja je bil razgovor o perečih vprašanjih, ki tarejo politično predstavništvo posameznih vasi, ki niso zastopane v pokrajinskem svetu stranke. Zato so bili imenovani za pokrajinski kongres, ki bo 19. februarja v Števerjanu, delegati iz vseh vasi doberdobske občine: Peric Claudio in Vescovi Mirjam za Doberdob, Pahor Ljuba za Dol-Poljane, Zulian Maurizio za Jamlje.
Predstavnik pokrajinskega tajništva SSk Aleš Figelj je prikazal delovanje SSk v sedanjem predvolilnem času. Pozdrav v imenu sekcije Sovodenj je prinesel Branko Černič, ki je podal nekaj misli o dogajanju na sovodenjskem območju.
Remo Devetak
V četrtek, 17. februarja, ob 18.30, bo v predavalnici knjižnice D. Feigel kulturni večer z naslovom Dnevi slovenske kulture - M. Waltritsch: Tiskana beseda na Goriškem. Predstavili bodo tudi informativni mesečnik Glasilo in zvezek pesmi prof. M. Bekarja - Bršljanskega.
V goriškem mestu so štiri gledališke dvorane: Teater Verdi, Audito-rium v ulici Roma, Kulturni dom v ulici Brass ter Katoliški dom v drevoredu XX. septembra. V sezoni 1993/94 se je pa zgodilo, da so prve tri dvorane neuporabne zaradi popravil, zato je ostala uporabna za gledališke predstave in koncerte le dvorana Katoliškega doma. Posledica je, da se te dvorane poslužujejo številne ustanove in organizacije, tako slovenske kot italijanske. Naj jih naštejemo: Zveza slov. katol. prosvete, Zveza cerkvenih pevskih zborov, Slovensko stalno gledališče, glasbeni center Emil Komel. Potem so se kulturno združili Lipizer za svoje nedeljske koncerte in še Associa-zione artisti. V tej dvorani so gostovale skupine v organizaciji goriške Pokrajine. Tu je bil tudi koncert Slovenskega okteta v
Koncert mladih pianistov
V Gorici je bila prejšnji mesec klavirska šola, ki sta jo organizirala Center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbena matica in katere mentor je bil priznani pedagog z moskovskega konservatorija profesor Sijavuš Gadžijev. To izredno priložnost je izkoristilo veliko glasbenih pedagogov in učencev s primorskih glasbenih šol, odzvali pa so se tudi iz Ljubljane in z Gorenjske. V tem obdobju je profesor od blizu spoznal naše učence in učitelje (rednih učencev je bilo 24), jim posredoval svoje znanje in brez dvoma zapustil bogato sled. Ob zaključku seminarja so mladi nadarjeni učenci nastopili na koncertu v Katoliškem domu v Gorici v sredo, 9. februarja. Zahtevni program so izvajali Kristijan Štuhec, Benjamin Vodopivec, Miha Štokelj, Maja Fiirst, Ana Gortnar, Dane Vižintin, Ivan Skrt, Mateja Gruntar, Lana Marinkovič, Ingrid Stantič, Gabriele Bacci in Aleksandra Pavlovič.
Izvajanje tudi najmlajših je bilo
organizaciji slovenskih bank. Kmečka banka je v Kat. domu imela svoj občni zbor. In še mnogi drugi so letos uporabili to našo dvorano.
Zadnji je bil v nedeljo, 30. januarja, ko je v okviru Nedelje za katoliški tisk nastopila štandreška igralska skupina s komedijo Odlikovanje. Bil je njihov tretji nastop s to komedijo. Igralci so bili še bolj uigrani kot v Štandrežu in so imeli na razpolago tudi večji oder, zato je igra še bolj uspela. Hvala jim!
Povejmo pa še to: Med stanovanjsko hišo in dvorano gredo proti koncu dela pri zgradbi, kjer bo sedež glasbene šole Centra Emil Komel. Sedaj se učenci morajo stiskati v prostorih na Placuti, še to pomlad pa se bodo morda preselili v nove prostore pri Katoliškem domu. Učenci in profesorji na to že nestrpno čakajo.
visoko kakovostno in je nudilo poslušalcem izreden glasbeni užitek. Odhajali smo vzradoščeni nad tolikšno izbranostjo tako popolnega poustvarjanja mladih pianistov.
Župnija sv. Andreja v Štandrežu
Tudi naša župnija je uvedla tedensko uro molitve pred Najsvetejšim za duhovne poklice. Ura češčenja je vsak petek od 18. do 19. ure v župnijski kapeli. K molitvi so vabljeni domači in okoliški verniki.
Opomba: vhod v župnijsko kapelo je skozi leva vrata župnišča, na trgu sv. Andreja v Štandrežu.
V četrtek, 24. februarja, ob 20. uri, bosta v Katoliškem domu dve predavanji v okviru teološko - pastoralnega tečaja, ki ga prireja štandreška dekanija. Predavala bosta g. Viljem Žerjal (Bog je eden in Rešitelj) in g. Karlo Bolčina (Sv. Evharistija).
* * *
Kdor nosi v sebi pravo brezpogojno ljubezen, bo vedno pripravljen pomagati tudi drugim iz stiske.
Katoliška knjigarna
vabi na predstavitev knjige o pesniku
Igu Grudnu
v četrtek, 17. februarja, ob 17.30.
O delu, ki nosi naslov
NARCIS ŠIROKEGA SRCA,
bo govorila prof. Nada Pertot.
Prisotna bosta avtorja Marko Tavčar in Ivan Vogrič.
SLOVENSKA SKUPNOST GORICA vabi na
pokrajinski kongres Slovenske skupnosti - Gorica,
ki bo v soboto, 19. februarja, v Sedejevem domu v Števerjanu. Prvo sklicanje bo ob 18.30, drugo pa ob 19. uri.
Vabljeni somišljeniki in delegati!
Občni zbor sekcije Slovenske skupnosti za občino Sovodnje
Zadruga »Dom« Čedad	Katoliška knjigarna iz Gorice
Pokrovitelj Svet slovenskih organizacij
vabijo na predstavitev knjige
PISMA IZ LITVE
msgr. L. Faiduttija, vatikanskega diplomata v Litvi (1924-1931)
avtorja Gian Francesca Cromaza.
v petek, 18.2.1994, ob 18. uri v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici.
Knjigo, ki jo je izdala zadruga »Dom« iz Čedada, bosta predstavila ob avtorjevi prisotnosti:
- prof. Sergio Tavano s Tržaške univerze
- msgr. Marino Qualizza, ravnatelj Višje teološke šole v Vidmu.
Slovesnost na Opčinah
»Naše življenje je most, kratek prehod od dela k plačilu, z bojišča v zmago, iz časa v večnost. Dobra dela pa ostanejo kakor mogočni stebri mostu nad valovi in ti držijo naš most v večnost.« Tako se glasi odlomek gesla, ki si ga je po škofu Antonu Martinu Slomšku izbral pred 25 leti salezijanec Franc Pohajač. S posebno slovesnostjo je openska skupnost želela obeležiti jubilej duhovništva svojega vikarja. Za to priložnost je bila župnijska cerkev premajhna za vse, ki so se hoteli udeležiti slovesne maše v nedeljo, 30. januarja,ob 10. uri. Mladinsko mašo je oblikovalo veliko skupin, ki so aktivno prisotne v župnijskem občestvu; poleg mladinske skupine so s petjem sodelovali zbor sv. Jernej, mladinski zbor in dekliška skupina Vesela pomlad. Slovesnost je uvedel župnik Zvone Štrubelj. Poudaril je delo, ki ga je jubilant opravil na Opčinah. Sledil je nadvse sugestiven trenutek, ki je simboliziral opravljeno duhovniško poslanstvo, saj se je v imenu otrok, ki jim je gospod Franc Pohajač podelil zakrament svetega krsta, zahvalila Karmen Guštin, v imenu prvih prvoobhajancev Ana Sosič ter še prvi par, ki ga je poročil, Karmela in Piero Bellafontana. Ob slavljencu so somaševali msgr. Lojze Škerl, škofov vikar Franc Vončina in salezijanski predstojnik Stanislav Hočevar, ki se je ob čestitkah in kasneje v pridigi navezal na ustanovitelja salezijanske redovne skupnosti sv. Janeza Boška, na plemenito delo in poslanstvo du-
V soboto, 5. februarja, smo se člani SKK spomnili Prešernovega dne z običajnim literarnim, fotografskim in likovnim natečajem, na katerem je sodelovalo veliko število udeležencev s svojimi prispevki. Komisija, ki sta jo sestavljali prof. Nada Pertot za literarna dela in prof. Jasna Merku za likovne in fotografske izdelke, je pregledala in ocenila posamezna dela. Člani gledališkega krožka pa so večer izoblikovali z občutljivim branjem nekaterih literarnih prispevkov. Najprej je Tomaž Susič prebral svoj literarni prispevek Stvarnik rumene krogle, sledila je nato ljubezenska zgodba na vojnem območju Madež na duši avtorice Alenke Spetič ter sestavek Iva Kržeta Štoparica. Prozne tekste je nato še dopolnil ciklus pesniških izpovedi Vedske sutre, ki jih je napisala Neli Ban, podala pa Sara Balde. Ob vsem tem ne smemo seveda prezreti mlade udeleženke Erike Balde, ki je za to priložnost napisala »Najdaljša je pot, ki pelje k tebi« s prikazom krize pisatelja, ki spozna, da lahko namesto vojne opisuje bolj preproste stvari. Sledila je nato še prirejena Andersenova zgodba Deček z vžigalicami Matejke Grgič s prikazom tragične usode ljudi v Trstu ter sestavek Tomaža Susiča »Sedaj končno vem« o starem gospodu, ki se sprašuje o Bogu in o smislu življenja. Bralni spored proznih tekstov pa je zaključila zabavna pesem »100 let« Fabricija Polojaca. Natečaja so se udeležili še Marjetica Možina, Luka Pierri, Elena Znider-čič ter Alja Hrvatič. Po končanem branju je prof. Nada Pertot izrazila svoje mnenje o delih, dodala je še, da so bili vsi prispevki kvalitetni, tako da je bila izbira res zahtevna. Komisija se je nato odločila, da podeli
hovnika.
Nato je v imenu župnijske in verske skupnosti izročila pozdrave Stanka Čuk, ki se je v nagovoru spomnila na prehojeno pot in se zahvalila za vse, kar je slavljenec opravil in še dela za slovensko narodnostno skupnost. Čestitke in zahvale so ponesli prestavniki učiteljskega zbora didaktičnega ravnateljstva OŠ F. Bevk z Opčin, sveta sodelavcev zborov Vesela pomlad, pevke, skavti, igralska skupina Tamare Petaros, zbor sv. Jernej, KD Tabor z Opčin ter vsi verniki, ki so pri darovanju s stiskom roke hoteli izreči hvala.
Ob koncu maše je g. Franc Pohajač obudil svoja prva srečanja na Opčinah, se spomnil učiteljice Drage Lupine, župnika Viljema Žerjala in vseh, ki so mu pomagali ter bili ob strani v župniji, v šoli in pri pevsko-glasbenih dejavnostih v prid mladim.
Slavje se je nato nadaljevalo v Ma-rijanišču.
Italijanski verniki pa so se spomnili 25-letnice duhovništva g. Franca Pohajača v nedeljo, 6. februarja, pri maši ob 10. uri. Bila je prisrčna in sproščena slovesnost, pri kateri je lepo odmevala tudi slovenska pesem, ki so jo zapeli italijanski verniki. Prav tako so se spomnili obletnice na Ferlugih v petek, 11. februarja, ob vaškem prazniku lurške Matere božje.
Želja vseh vernikov z Opčin, Banov in Ferlugov je, da bi g. Franc Pohajač vztrajal in uspešno nadaljeval v svojem poslanstvu.
Nataša Sosič - Fabjan
prvo nagrado Matej ki Grgič, drugo Ivu Kržetu in Tomažu Susiču, tretje pa Alenki Spetič.
Na likovni in fotografski natečaj se je prav tako prijavilo lepo število udeležencev. Na likovnem je prvo mesto zasedel Nikolaj Vizentin, drugo Breda Čok, tretje pa Štefan Turk; na fotografskem natečaju je zmagal Fabricijo Polojac, drugi seje uvrstil Pavel Tence, tretji pa Danilo Pahor. Po nagrajevanju je še prisotno občinstvo izrazilo svoje mnenje o prispevkih in prisodilo nagrado bodisi za likovni kot za fotografski natečaj Tomažu Susiču, za likovni izdelek pa Nikolaju Vizentinu.
Tako smo tudi člani SKK počastili Prešernov dan v besedi in sliki, ob tem pa se toplo zahvaljujemo zlatarni Malalan, ki je ob tej priliki prispevala nagrade za naše nagrajence.
Jadranka Cergol
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul.
Brandesia 27, bo v nedeljo, 27. februarja ob 17. uri, nastopil dramski odsek PD Štandrež z veseloigro Gerges-a Feydeau-a Odlikovanje. Vabljeni!
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Miroslav Krleža
V agoniji
Režija Boris Kobal
Premiera
V petek, 18. t.m., ob 20.30
ABONMA RED A
Ponovitvi
V soboto, 19. t.m., ob 20.30
ABONMA RED B v nedeljo, 20. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C
Važno za kolonije
Ponovno opozarjamo, da je vpisovanje v koloniji v Drago in Come-glians že v teku, in da se v tržaški občini nepreklicno zaključi že 5. marca. Zato pohitite z vpisi otrok (od 5. do 16. leta). Koloniji se vedno lahko odpoveste, naknadno pa ne vpisujejo. Prijave sprejemajo šolske oz. občinske asistentke, vpisne pole pa dobite na šolah. Pohitite tudi z vpisi v ostalih občinah na Tržaškem in na Goriškem.
Nekaj besed o kolonijah za tiste, ki jih še ne poznajo.
Kolonija v Dragi: organizira jo Slokad. Kolonija je blizu Trsta in blizu Bazovice. Poleg razgibanega bivanja v koloniji in v gozdičku nudi poučne sprehode in daljše izlete ter trikrat - tedensko kopanje — pod skrbnim nadzorstvom. Informacije: tel. 226117 (za Goriško poklicna št. -040).
Kolonija v Comegliansu: organizira jo Slovenska Vincencijeva konferenca. Gorska kolonija nudi spremembo zraka, sprehode po smrekovih gozdovih, krajše in daljše izlete v višje gorske kraje. V vasi igre na igriščih in travnikih, v slabem vremenu v telovadnici, filmi v kinodvorani. Informacije: tel. 43194 in 53874 v Trstu, 530924 v Gorici.
Bivanje v koloniji koristi otrokom, ker se pod nadzorstvom zabavajo v prijetni družbi, navezujejo prijateljstva, se razgibajo in zabavajo na čistem zraku.
Nada Martelanc in msgr. Marjan Živic
Prešernova proslava
S pozdravom Sergija Pahorja se je začela v ponedeljek zvečer ob 20.30, v prostorih Slovenske Prosvete in Društva slovenskih izobražencev, Prešernova proslava.
Slavnostni govornik je bil Evgen Bavčar, rojak iz Pariza. Izredno zanimiv govor je aktualiziral našega največjega pesnika. Za uvod je podal citat Lionskega župana, ki je opredelil kulturo kot tisto, kar ostane, ko nimamo ničesar več. Sem spada tudi slovenska identiteta, na katero je bil Prešeren zelo ponosen. Naš največji pesnik je bil polnokrvni Slovenec, njegove poezije so brevir slovenstva, obenem pa tudi to, kar je uresničilo slovenstvo. Ne moremo mimo lika Črtomira in Lepe Vide, ki sta se po Prešernovi predelavi dokončno usidrala v srce slehernega izmed nas. Tako nam je lahko danes Prešeren v oporo pri prebujanju identitet narodov. Kultura ni luk-sus, pač pa kakršnokoli razkazovanje samega sebe. Prešeren ni za nas samo avtor, v katerem smo se Slovenci vseh ideologij zedinili, ampak avtentično bistvo slovenskega duha.
Večer se je nadaljeval s podelitvijo nagrad 22. literarnega in fotografskega natečaja Mladike. Literarni natečaj je vzel v poštev ločeno prozo in poezijo, sodelovalo pa je izredno veliko avtorjev (100).
Sledilo je podeljevanje plaket Mladi oder vsem skupinam, ki so se v prejšnjem letu izkazale na odrskem parketu. Tri kategorije so tudi letos delile gledališko dejavnost na šolsko gledališče, na skupine raznih prosvetnih društev in na amaterska gledališča.
Prijetna glasbena točka je zaključila večer.
MK
Poklicno izobraževanje v Trstu
V Trstu, v ul. Revoltella, je Slovenski zavod za poklicno izobraževanje, na katerem je dana možnost za izobraževanje ali izpopolnjevanje v raznih smereh. Tečaji se mi zdijo izredno pomembni za tiste, ki so zaposleni, in še bolj za one, ki čakajo na delo. Delujejo jezikovni tečaji, tečaji informatike in še iz raznih drugih področij. Rada bi poudarila, da je na tem zavodu neverjetna povezanost predavatelja s slušatelji. Zavod je resnično dobro organiziran in sedaj, ko končujem že tretji tečaj informatike, lahko iskreno rečem, da sem se naučila mnogo koristnega in potrebnega.	^
Novi bencinski boni
Od 16. februarja do 18. marca bo končno mogoče v pristojnih uradih dvigniti bencinske bone za leto 1994. To velja tako za tiste, ki jih letos še niso dvignili, kot za tiste, ki morajo nepravilno tiskane bone vrniti. Za novo delitev bo na razpolago več uradov: pri Montebellu, v občinski izpostavi v ul. Locchi, pri uradu ASTBA (Azienda Speciale Trieste Benzina Agevolata), in pri županstvih v okoliških občinah (miljska, repentaborska, devinsko-nabrežin-ska, zgoniška in dolinska občina).
27. kraški pust
Več tisoč ljudi se je zbralo na pustno soboto popoldan na Opčinah, da bi prisostvovali tradicionalni pustni povorki. Devet alegoričnih vozov in več skupinskih mask ne samo s Tržaškega, ampak tudi z onstran meje, je prijetno razvedrilo mrzlo sobotno popoldne. Kralj in kraljica sta podelila prvo mesto vozu s Proseka-Kontovela, ki je z naslovom Bilo je nekoč odprl vrata v sanjski svet pravljic. Skupini iz Saleža-Zgonika in Šempolaja, ki sta zasedli drugo in tretje mesto, sta prikazali izredno aktualen in pereč problem: podkupovanje v Italiji in genetsko manipolacijo. Izmed skupin, ki so brez voza uprizorile določeno tematiko, je prvo mesto zasedla skrivnostna skupina hipnočarovnikov iz Zagraja, Asterix in galski junaki (Skupina Jabadabadu) drugo mesto, medtem ko se je skupina Ali Baba s štiridesetimi in več razbojniki (KD France Prešeren - Boljunec) uvrstila na tretje.
MR
Sv. Križ
V sredo, 23. t.m., bo naš župnik slavil 70-letnico svojega življenja. Ob tem jubileju se ga spomnimo in mu izražamo najlepša voščila in božji blagoslov v njegovem pastoralnem delu.
Popravek
Mesečno dekanijsko srečanje za versko poglobitev v župnijski dvorani v Nabrežini ne bo v ponedeljek, 21. februarja, ampak v sredo, 23. februarja, ob 20. uri. Predaval bo Zvone Štrubelj na temo Kristus in naš čas.
Gostilna »Pri pošti« v Bazovici išče novega najemnika. Tel. 040/226127.
Skupna Prešernova proslava v Skednju bo v nedeljo, 20. februarja, ob 16.30 v domu Jakoba Ukmarja. Sodelujejo KD Kolonkovec, PD Ivan Grbec, dom Jakoba Ukmarja.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE - TRST
Postni govori 1994
v cerkvi sv. Jakoba v Trstu
Na potne nedelje bo ob 16. uri križev pot, takoj zatem, ob 16.30, postni govor.
1. postna nedelja, 20 februarja: p. Janez Šamperl:
LETO DRUŽINE- leto novega upanja.
2. postna nedelja, 27. februarja: p. Janez Šamperl:
JEZUS JE ŽIVEL V DRUŽINI
- posvetitev družinskega življenja.
3. postna nedelja, 6. marca: p. Janez Šamperl:
DRUŽINA, CERKEV
V MALEM - ...in moj delež?
4. postna nedelja, 13. marca: p. Janez Šamperl:
OLTARNO OBČESTVO
- družina bratov in sester.
5. postna nedelja, 20. marca: ob 16. uri v cerkvi Novega sv. Antona SKUPNO SPOKORNO BOGOSLUŽJE.
Oljčna nedelja, 27. marca: p. Milan Kos:
VESOLJNA CERKEV
- velika družina božjih otrok.
Bazovica
Slomškov dom se je preteklo nedeljo napolnil. Sodelavci — otroški zbor »Slomšek«, številni mešani zbor »Skala« iz Gropade so res ustvarili izredno lepo občutje, da nas je veliko. Škoda le, da so mnogi ostali doma ali šli kam drugam. Proslava je uspela.
»Slomšek« je pod vodstvom Davida Žerjala zapel tri lepe vesele pesmi, ki so razveselile občinstvo. Tri dekleta so lepo povezovale proslavo. Veseli smo bili prof. Majde Artač, ki je podala glavno misel o pomenu velikana našega naroda, Prešerna.
Prešernove proslave nas morajo povezovati, združevati, ker je v edinosti možno rasti, delovati in koristiti narodu.
Prešeren je dvignil slovenski jezik, kulturo na evropsko raven. Odkar je Slovenija postala samostojna država, je tudi naša kultura, naš jezik, naš narod stopil na vrhove Evrope. Za to smo lahko ponosni. Proslavo je zaključil številni pevski zbor »Skala« pod vodstvom Anastazije Purič, ki že 9 let pridno vodi in usposablja Gropajce za res lepe nastope. Pevskemu zboru voščimo, da bi nadaljeval in napredoval tudi ob podpori Aleksandra Mužine.
V počastitev dveh zaslužnih sodelavcev, tragično preminulega Saša Ote in nedavno umrlega duhovnika Lojzeta Zupančiča bo v boljunški farni cerkvi, v soboto,
19.	t.m., ob 20. uri, gledališka skupina Beseda uprizorila edino tovrstno predstavo za ves Breg:
Božji vitez na slovenski zemlji.
Besedilo in režija Aleksij Pregare.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu bo v ponedeljek, 21. februarja, predstavitev dnevniških zapisov Alojza Rebule ob sinodi leta 1992, ki so izšli pri Celovški Mohorjevi družbi pod naslovom Koraki apostolskih sandal.
Delo bo predstavil prof. Bogdan Dolenc s Teološke fakultete v Ljubljani. Začetek ob 20.30.
Prešernov dan v SKK
Oder 90 - Divji lovec
Tudi letos nam Oder 90 pripravlja novo gledališko uprizoritev. V četrtem letu svojega delovanja se nam bo v soboto, 26. februarja zvečer, skupina predstavila na odru Katoliškega doma s Finžgarjevo dramo Divji lovec. Igra je nastala leta 1902 in je bila dolgo najbolj igrana drama na slovenskih tleh. Izbira dela ni naključna. Tudi tokrat si je Oder 90 zadal nalogo, da širi predvsem slovenska dela in slovenske avtorje.
V režiji Kazimirja Černiča bo glavno vlogo divjega lovca doigral Sandro Curzola; nosilka ženske vloge pa
je Katja Sfiligoj, ki je že večkrat pokazala svoj igralski talent (predvsem v lanski drami Mati).
Tudi tokrat so se morali člani Odra 90 spoprijeti z velikimi organizacijskimi in časovnimi problemi. Saj glede na dejstvo, da je nastopajočih preko dvajset in da so finančna sredstva dokaj borna, je bilo zelo težavno dobiti kostume in primerno scenografijo. Zaradi časovne stiske pa so se morali igralci dvakratno potruditi, tako da so posvetili veliko večerov vajam. Zato tudi upamo, da publike ne bodo razočarali.
ODER 90 vabi na premiero drame S. Finžgarja
Divji lovec
v soboto, 26. februarja 1994, ob 20.30 v Katoliškem domu
Čestitke
sv. KRIŽ
V sredo, 23. t.m., bo naš župnik slavil 70-letnico svojega življenja. Ob tem jubileju se ga spominjamo in mu izražamo najlepša voščila ter božji blagoslov v njegovem pastoralnem delu.
* * *
Tatjani in Rolandu se je pridružila mala
DIANA
Goriški prijatelji čestitajo novima mladima staršema.
SKRD Jadro iz Ronk prireja v petek, 18. februarja, ob 20. uri, na društvenem sedežu v Romjanu (Trg sv. Štefana 1, ob cerkvi), predvajanje diapozitivov, na katerem bo arh. Jože Cej predstavil svoje potovanje po Keniji in vzpon na Kili-mandžaro.
Toplo so vabljeni člani, prijatelji in ostali rojaki iz Laškega, ki bodo lahko dobili tudi novo številko društvenega glasila Jadro.
Obvestilo: Kulturno društvo Sabotin prireja tradicionalni vaški praznik sv. Valentina, ki bo 18., 19. in
20.	februarja 1994 v Štmavru.
Program:
- 18. februarja ob 20.00: otvoritev razstave o Soški fronti in predavanje dr. Draga Sedmaka.
-19. februarja ob 20.00: dan Slovenske kulture. Razstava in nagrajevanje natečaja na temo: Iz ljudskega izročila.
- 20. februarja ob 10.30 odprtje kioskov v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru; ob 14.00 slovesna sv. maša.
Deloval bo dobro založen bufet z domačimi štruklji in briško kapljico.
Obvestilo: od 19. do 23. februarja se predvaja v prenovljenem kinu Vittoria na Travniku celovečerni film goriške režiserke Gabrielle Gabrielli PRED 18.000 DNEVI. Film je dokumentiran prikaz največjega italijanskega fašističnega lagerja.
Slovenska skupnost in parlamentarne volitve
SLOVENSKI »DERBY«?
(nadaljevanje s 1. strani) zahtevi. V javnost je prišlo zlasti ime uglednega zgodovinarja prof. Jožeta Pirjevca za drugo tržaško poslansko okrožje spričo dejstva, da DSL o sen. Bratini kot goriškem kandidatu ni bila pripravljena razpravljati.
Na dolgih pogajanjih pa se je izkazalo, da večina pri omizju dejansko ni pripravljena resno obravnavati predlogov SSk. Kot edina stranka pri omizju bi v vsej deželi ne imela med kandidati imena, ki ga je sama predlagala. Še več: zelo jasno je prišlo do izraza stališče, da ni »oportuna« nikakršna slovenska kandidatura na Tržaškem. Ni šlo torej za kak »boj« med Spetičem in Pirjevcem, temveč za širši, za Slovence negativen, globlji razhod.
Tak je bil položaj v soboto, 12. februarja zvečer, in je deželni svet SSk naslednjega dne v Devinu soglasno ugotovil, da je ob takih stališčih enakopravno sodelovanje SSk pri omizju onemogočeno.
Kasneje se je zgodilo, da je Stranki komunistične prenove uspelo, tudi s posredovanjem rimskih vrhov, doseči svojega kandidata za poslansko okrožje Trst II. Za to mesto je omizju predlagalo trojko slovenskih imen (Spetič, Lipovec, Kneipp). Izbran je bil mlajši sindikalist Renato Kneipp.
SSk je uradno in neuradno preučevala tudi stališča drugih političnih sredin, da bi lahko izbirala ob točni sliki dejanskega položaja. Sama je poiskala stik z Ljudsko stranko in bila povabljena na srečanje sredincev.
Tudi tam se je izkazalo, da ni pripravljenosti na slovensko kandidaturo na Tržaškem. Pozneje seje pojavil predlog, naj bi SSk ponudila sredini kandidata za goriško senatno okrožje. Šel naj bi torej v boj proti Bratini... Strankino vodstvo je to zavrnilo iz narodnostnih razlogov.
O konkretnem zadržanju na volitvah bo SSk še objavila svoja stališča, vsa zadeva v zvezi s pogajanji pa še potrjuje prepričanje, da moramo priti Slovenci do zagotovljenega zastopstva. Ne moremo namreč biti prepuščeni na milost in nemilost dobre ali slabe volje, računov in razpoloženj večine, pa naj bo napredna in odprta ali drugače usmerjena, na deželni, pokrajinski, občinski ali pa parlamentarni ravni.
Drugi razmislek pa zadeva skupno nastopanje. Z večjo strnjenostjo naših sil bi bili tako krepka postavka pri vsakem pogajanju, da bi se zadeve drugače odvijale.
Ivo Jevnikar
17. zimske olimpijske igre
V soboto, 12. februarja, so se začela na Norveškem, v Lillehammer-ju, mednarodna olimpijska tekmovanja. Na bogatem otvoritvenem programu se je predstavilo približno dva tisoč športnikov iz 67 držav. Višek slavnosti je seveda predstavljala slovesna otvoritev kralja Haralda V. in prižig olimpijskega ognja, simbola vseh olimpijskih iger.
Spregovoril je tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Iz tega in raznih drugih govorov je izstopalo dvoje stvari. Glede kraja in organizacije olimpijskih iger so zelo poudarjali izreden »ekološki čut«, ki usmerja gradnjo olimpijskih objektov. Naj omenimo samo hokejsko dvorano Gjorvik, ki so jo zgradili 120 metrov globoko pod hribom, da ne bi razrušili harmonije naravnih lepot. Posebno pa so se spomnili vojne v Sarajevu, olimpijskem mestu 1984. leta.
Nadvse dobro so se začele OI za italijansko raprezentanco. Na prvem ženskem smučarskem teku (15 km) je skoraj nepričakovano zasedla prvo mesto Manuela Di Centa. Vodila je od starta do cilja in tako prehitela Rusinji Jegorovo in Gavrilukovo. Enaintridesetletna tekmovalka iz okolice Vidma je tako končno zasedla najvišjo stopničko in »dokončno stopila iz sence raprezentančne kolegice Stefanie Belmondo«, kot je pripomnila sama tekmovalka.
MR
ODBOJKA - MOŠKA C2 LIGA 14. kolo 01ympia CDR - Ipem Buia
3:1 (15:13, 16:14, 14:16, 15:12) Olympia: Terpin A. in S., Vogrič A. in M., Petejan, Povše, Maraž, Bensa, Komjanc.
01ympia se je oddolžila za poraz iz prvega kola prvenstva in tako še utrdila drugi položaj na lestvici, saj je tržaška Sloga v tekmi kola slavila proti Natisonii.
Tekma ni bila privlačna, saj so tehnično boljši domačini igrali nezbrano, predvsem v centru in obrambi. V ekipi se je poznala odsotnost Janeza Terpina, ki pa ga je sicer več kot dobro nadomestil Mauro Maraž. Gostje niso pokazali izrednih potez, so pa bili nekoliko bolj zagrizeni in dosledni, tako da je bila tekma izredno izenačena. Že v prvem setu se je videlo, da ne bo srečanje za naše lahko; ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu, v končnici pa so imeli več sreče igralci 01ympie. Podobna slika je bila tudi v drugem setu; lepim potezam v napadu naših so sledile nepreciznosti v obrambi in bloku. V tretjem setu je že zgledalo, da bo tekme konec, saj je imela 01ympia pri stanju 14:13 na razpolago zaključno žogo. Na žalost je bil takrat napad Simona Terpina iz druge črte za las predolg; gostje so tako prevzeli servis in s tremi zaporednimi točkami osvojili tretji set. V četrtem setu so igrali domači nekoliko bolje, čeprav še daleč od svojih zmožnosti; dosegli so nekaj točk prednosti, ki so jih obdržali tudi do konca tekme.
01ympia je osvojila nujno potreben par točk, z igro pa gotovo ni zadovoljila. V soboto jo čaka derbi s Sočo, kjer bo morala zaigrati dosti bolj zbrano, če se hoče Cotičevim varovancem oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva.
(Igor Povše)
Korenina krščanskega življenja je vera, življenjski sok je ljubezen, sadovi pa dobra dela.
V četrtek, 24. februarja, bo v prostorih Kolesarskega kluba Adria v Lonjer-ju, Lonjerska cesta št. 269 v Trstu prestavitev mednarodne amaterske kolesarske dirke za 18. trofejo ZSŠDI. Prireditelji so Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Kolesarski klub Adria in Društvo športnih novinarjev Slovenije.
Popravek
V prejšnji številki je bilo v članku Visoki jubilej pomotoma napisano, da je šla slavljenka služit k nečakinji g. škofa Žagarja. Pravilno ime tedanjega škofa v Trstu je Fogar.
DAROVI
Za zavod Šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu in za OPZ »Kresnice«: darujeta M.U. in M.U. 2.000.000 lir.
Združenje cerkvenih pevskih zborov -Gorica je namenilo nabirko ob božičnem koncertu v stolnici (300.000 lir) za nagrobni spomenik prof. Ubaldu Vrabcu. Za cerkev v Mavhinjah: Norma Okretič ob smrti pok. Else Urdih daruje 25.000 lir.
Za barvna okna v Bazovici: Nono in nona Mahnič ob 6-letnici vnuka Davida 50.000; Eda v spomin mame Marije in brata Edvarda Zupančiča 50.000; Emil Markov v spomin žene Lidije 80.000 lir.
Za misijone: Bole Caterine 100.000 lir.
Za begunce iz BiH v Postojni: Slovenski verniki iz Rojana ob dnevu posta za mir v Bosni 1.050.000 lir.
Za Katol. tisk: namesto cvetja na grob pok. Edgarda Mazzarina daruje druž. Tommasi 50.000 lir.
Za misijone oz. Lenčkov sklad: Ana Furlan 100.000 lir.
Za lačne otroke v misijonih: K.K.
100.000 lir.
Za misijonarko Anico Miklavčič: Marija Kenda 50.000 lir.
Za Katol. glas: Marino Humar 15.000 lir.
Za Karitas: N.N. 150.000; Ema Urdih namesto cvetja na grob pok. Else Negri-ni 30.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana GO: N.N. 500.000; v spomin na ljubega Dada darujejo žena in hčeri 100.000 lir.
Vida in Mirjam darujeta v spomin na ljubega Dada za cerkev sv. Ivana GO
50.000 in za misijonarja Ludvika Zabreta
50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Dada Mazzarina darujejo družine Zucchiati-Skolariš za sv. Goro 50.000 in za otroke v Bosni
100.000 lir.
Za slov. misijonarje: N.N. 85.000; N.N. 35.000 lir.
Za Sv. Goro: v priprošnjo Svetogor-ski Materi Božji za nečakovo zdravje teta Nada 50.000 lir.
Za misijon P. Kosa: B.V. 20.000; N.N. z Opčin 25.000; N.N. z Opčin 15.000 lir.
Za cerkev v Gabrjah: P. Šk. 30.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marčeta Vatovec ob krstu vnukinje Katerine 70.000; Ana Hrvatič v spomin na pok. moža
25.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda-Domjo: Marija Fabjančič 50.000; Valerija Grizonič, Krmenka 50.000 lir.
Milena Franco daruje za 18. obletnico smrti moža Adrijana po 30.000 lir za misijone in Marijin dom v Rojanu.
Družina Colja daruje ob smrti očeta Josipa 200.000 lir v dobre namene.
Za nagrobni spomenik Ubaldu Vrabcu: N.N. 50.000; Marica Zupančič v spomin na brata duh. Lojzeta 100.000 in za pevski zbor Novega sv. Antona 100.000 lir.
V spomin na dragega prijatelja Milana Guliča daruje Viktorija Skok 50.000 za zbor Novega sv. Antona in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor Sv. Jakoba.
Za tržaške skavte: v spomin na pok. sestro Mihaelo daruje Ivana 50.000 lir.
Radio Trst A
Poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00.
Spored od 20. do 26. februarja 1994
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu.
9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji.
10.00 Mladinski oder: »Tretji dvojček«. 10.40 Slovenska lahka glasba. 11.15 Narodnozabavna glasba. 11.30 Filmi na ekranih. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Koroški obzornik. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Božanska komedija: Vice.
15.00 Krajevne stvarnosti. 15.30 Glasba za vse okuse. 16.00 Šport in glasba. 17.30 Z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Vaš Pepi in papači. 9.15 Odprta knjiga. Marjan Tomšič: »Oštrigeca«.
10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza.
12.45 Primorska poje. 13.50 Orkestralna glasba. 14.10 Radijska kviz-oddaja za otroke. 15.10 Panta rei. 15.30 Mladi val.
16.45 Postni govori. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Brezposelnost: teorija in praksa.
Torek: 8.10 Skozi tančico molka. 8.30 Soft Musič. 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Primorska poje. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Božanska komedija: Vice.
Sreda: 8.10 Koroški obzornik. 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«. 10.30 Intermezzo. 12.45 Primorska poje. 13.20 Na goriškem valu. 15.00 Made in Italy.
15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Šaljivo-resno.
Četrtek: 8.10 Po poteh naših izseljencev. 8.40 Revival. 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Primorska poje.
13.20 Glasba po željah. 14.10 Iz filmskega sveta. 15.00 Slovenska lahka glasba.
15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. D	'	jbiižj	ga	v.	hoda.
Petek: 8.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda. 8.40 Potpuri. 9.15 Marjan Tomšič: »Oštrigeca«. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Primorska poje.
13.20 Orkestralna glasba. 13.30 Za smeh in dobro voljo. 14.10 Otroški kotiček.
14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Nekaj minut z... 15.30 Mladi val. 16.45 Postni govori. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Revival. 9.00 Z zdravo hrano do zdravega duha. 9.20 Potpuri. 10.10 Kogojevi dnevi ’93. 12.00 »Ta rozajanski glas«.
12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Nediški zvon.
15.00 »Ena se tebi je želja spolnila«.
15.30 Soft Musič. 16.00 75 let po 1. svetovni vojni. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Prežihov Voranc: »Doberdob«.
SIRI KATOLIŠKI GLAS
KATOLIŠKI GLAS Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik:
Dušan Jakomin Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta, 18 - Gorizia Letna naročnina v lirah:
Italija	55.000
Slovenija	55.000
inozemstvo	80.000
zračna pošta 100.000
Oglasi in osmrtnice: za vsak mm višine v širini enega stolpca 1000 lir, k temu dodati 19% IVA
Član:
ZDRU2ENJE ITALIJANSKEGA PERIODIČNEGA TISKA
FC
ZVEZA ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH TEDNIKOV