Muzikološki zbornik Musicological Annual XIX9 Ljubljana 1983 UDK 785.6(497.12 Ljubi Jana)M1901/1902" Primož Kuret JUBILEJNA KONCERTNA SEZONA 1901-1902 Ljubljana LJUBLJANSKE FILHARMONIČNE DRUŽBE* Ljubljanska Fi 1 harmonična družba je bila desetletja osrednja glasbena institucija na Slovenskem. Bila je eno izmed žarišč glasbenega dela, ki je s svojo organizacijo koncertov9 glasbene šole in z vsem svojim delovanjem bistveno ob1ikovala9 od ustanovitve Glasbene Matice leta 1872 pa tudi sooblikovala glasbeno podobo Ljubljane. Tudi v širšem okviru avstro-ogrske monarhije je pomenila zato Ljubljana eno izmed glasbenih središč, kamor so prihajali gostovat številni umetniki tedanjega časa. Fi 1 harmonična družba se je ponašala kot najstarejši glasbeni zavod tedanje monarhije in štela za svoje ustanovno leto 1702, to je nastanek Académie Phi 1harmonicorum.1 Imela se je za naslednico stare baročne akademije, zato letnice nastanka Fi 1harmonične družbe leta 1794 ni posebej slavila. Delo Fil harmonične družbe doslej še ni bilo posebej obdelano.2 Sezona 1901-1902 je bila posebno skrbno pripravljena, saj je v tej sezoni družba praznovala svojo dvestoto obletnico nastanka. Fi 1harmonična družba je bila v tem času predvsem nemška ustanova, čeprav so od ustanovitve v njenem delu složno sodelovali tako Slovenci kot Nemci. Od .tretje tretjine 19. stoletja pa je postajala vedno bolj nemški zavods ki se je opiral predvsem na nemški del prebivalstva tedanje Ljubljane. Pred tem časom ni imela tako izrazitega nacionalnega predznaka. Z zaostritvijo nacionalnih nasprotij so se duhovi razšli, čeprav so nekateri umetniki slovenskega rodu še vedno nastopali nanjenihkoncertih. * Natisk tega sestavka je finančno podprl Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1 Ustanovna letnica Academiae Philharmonie ovum je vsaj ze leto 1701, 2 O delu Filharmonične družbe je bilo doslej malo napisanega, Njeno dejavnost omenja Dragotin Cvetko v svoji "Zgodovini glasbene umetnosti na Slovenskem" III (Ljubljana I960), Med večkrat citiranimi viri je knjiga dr, Emila Bocka, Die Philharmonische Gesellschaft in Laibach 1702-1902) ki je izšla ob proslavi druzbine dvestoletnice v Ljubljani leta 1902, V novejšem času je izšlo nekaj priložnostnih člankov* Med njimi n,pr=: Konrad Stekl, Eine bedeutende deutsche Kulturarbeit in Laibach, v: Blätter für Heimatkunde, 460 Jg*9 Heft 3, Graz 1962; Hans Gerstner, Die Philharmonische Gesellschaft in Laibach, v: Südost deutsche Viertel Jahresblätter, Heft 3, 1972; isti, Das 41 Glasbeni ravnatelj Fi 1 harmonične družbe je postal za Antonom Medvedom (1829-1896) leta 1883 Dunajčan Josef Zöhrer (1842-1916). Na Dunaju je študiral klavir pri Eduardu Pirkhertu in Juliusu Epsteinu, kompozicijo pa pri znanem Simonu Sechterju. Konservatorij je končal leta 1860 in začel nastopati kot pianist. Nato se je odločil za kariero kapelnika. V Ljubljano je prišel leta 1865 kot učitelj na glasbeno šolo Fi 1 harmonične družbe. Sprva je poučeval klavir, harmonijo in vodil zbor, nato pa je prevzel mesto glasbenega direktorja družbe. V svojem dolgoletnem delu kot učitelj in dirigent je imel eno izmed osrednjih mest tedanjega ljubljanskega glasbenega življenja. Uveljavljal se je tudi kot skladatelj, kjer je s svojimi deli posegal na različna področja in napisal vrsto klavirskih, komornih, pa tudi orkestrskih skladb.3 V svojem delu je bil natančen, vesten in predan glasbi ter ga nacionalni spori niso zanimali.4 Zlasti je pomembno njegovo dirigentsko delo, saj je bil praktično edini dirigent orkestra Fi 1harmonične družbe. Z njim je predstavil ljubljanskemu glasbenemu občinstvu vrsto sodobnih simfoničnih del od Brucknerja, Brahmsa, Richarda Straussa do Antonina Dvora ka in Petra I. čajkovskega. Zöhrer je tudi dal pobudo, da je Fi 1harmönična družba 25.X.1885 sprejela za častnega člana Jöhannesa Brahmsa. Družbo je vodil do svoje upokojitve leta 1912. Njegov naslednik je postal Rudolf von Weiss-Ostborn. Pomembno vlogo je imel v glasbenem življenju družbe in Ljubljane tudi koncertni mojster, violinist in pedagog Hans Gerstner (1851-1939) iz Lidie. V Ljubljano je prišel leta 1871 kot dvajsetleten učitelj violine. Zasluge si je pridobil za gojitev komorne glasbe, saj je družba leta 1883 vpeljala v svoj program letno tudi štiri komorne koncerte. Iz njegove šole je izšel violinski virtuoz in poznejši dirigent Leo Funtek, ki je v letih pred prvo vojno zaslovel daleč prek domačih meja in se pozneje naselil na Finskem. Fi 1 harmonična družba je vsako sezono organizirala v svoji stavbi - današnji stavbi Slovenske filharmonije - pet simfoničnih koncertov in štiri komorne. Vsako sezono pa je pripravila tudi nekaj izrednih koncertov in organizirala nastope tujih umetnikov. Poleg lastnega godalnega orkestra (sestavljenega večinoma iz ljubiteljev in absolventov lastne glasbene šole) je na simfoničnih koncertih nastopal tudi vojaški orkester 27. pešpolka, ki je bil tedaj nastanjen v Ljubljani in ga je vodil zelo sposoben in dober kapelnik Theodor Christoph, Konzertleben in Laibach 1882-1918, v: Südos t deutsche ViertelJahresblätter9 Heft 3, 1980; Primož Kuret$ Evropski glasbeni vrh v Ljubljani, Dnevnikova sobotna priloga, 15. maja 1982; isti: Živahna dejavnost Filharmonicne družbe, v: Pionir, št. 5, januar 1983; isti: Filharmonična družba v zadnjem obdobju, v: Pionir, št. 6, februar 1983. 3 Nekaj njegovih skladb je izdala založba Fr. Kistner v Leipzigu. 4 Prim. L. Zepiö, Silvestrov dogodek, v: Slovenska glasbena revija, IV/4, str. 49. 5 Celo revija "Novi akordi" o glasbenem delu Filharmonicne družbe ni poročala. 6 Prim. E. Bock, Die Philharmonische Gesellschaft in Laibach, str. 3 in sl. 7 Lula Gmeiner je imela v Ljubljani naslednji program: Franz Schubert: Der Tod und das Mädchen op. 7, št. 3 42 in sproti spremljal litiinn" i/ i na io obsežno -1901), Die Sterne, op, 96, št, 1 Im Haine, op, 56, št, 3 Das Echo, op, 130 Robert Schumann: Frauenliebe und Leben, op, 42,, Liederzyklus 1-8 Richard Strauss: Du meines Herzens Krönelein, op, 21, što 2 All' meine Gedanken, op, 21, št, 1 Kleiner Haushalt, op, 71 Edvard Grieg: Im Kahne Elfenlied Hugo Wolf: Mausfallenspruch Prim, še Laibacher Zeitung, 9,XI,1901, Bolognski kvartet so tedaj sestavljali: F, Sarti (1, violina), A, Massarenti (2, violina), A, Consolini (viola) in F, Serata (čelo), Program koncerta: W»A,Mozart. Godalni kvartet v d-molu, KV 421 N.A. Porpora: Sonata v G-duru za viol, in klavir 43 Csavojâcza je menil, da je "velika pridobitev za družbo.... da je občutljiv glasbenik z brezhibno tehniko in inotacijo."10 Naslednji simfonični koncert (8.XII.1901) je prinesel kot novost Brahmsovo 3. simfonijo. Poleg nje je dirigent Zöhrer izvedel še odlomke iz Griegove suite "Peer Gynt" in Wagnerjevo "Poklonitveno koračnico". Med orkestrskimi točkami je pela Irena Pech vrsto pesmi R. Franza, R. Wagnerja, H. Wolfa in R. Schumanna. Kritik je posebej izpostavil izvedbo Brahmsove simfonije, ki da je naredila "globok vtis".^ Redne koncerte so popestrile še druge glasbene prireditve. Tako je za konec leta (26.XII.1901) vojaški orkester pod vodstvom dirigenta Theodorja Christophe koncertiral v.korist pokojninskega sklada vojaških kapelnikov. Christoph, ki je tudi redno sodeloval s Fi 1harmonično družbo, je bil vsestranski glasbenik. Njegovi koncerti so bili zanimivi in privlačni. To kaže tudi spored tega koncerta, ki navaja uverturo k Wagnerjevemu "Večnemu mornarju", Bizetovo suito "Arležanka", Lisztovo "Prvo rapsodijo" in Rubinsteinov Klavirski koncert s solistko Marijo von Pelikan iz Gradca. Kritika hvali čisto intonacijo, precizno soigro posameznih instrumentalnih skupin tudi na težkih in ritmično zahtevnih mestih. Za pianistko je našel Januschowsky vrsto pohvalnih besed: "visoko razvita tehnika, eleganca", čeprav dodaja, da je to bolj koncert za moške.12 Na drugem komornem večeru (2.1.1902) je nastopil Gerstnerjev godalni kvartet, pianist Josef Zöhrer, čelist Heinrich Wettach, sicer znan slikar, in koncertna pevka Vilma Sebrian. Od sodobnejših del je bil spet na sporedu Brahms (Klavirski kvintet op. 34 v f-molu), sicer pa Schubert in Beethoven ter Griegove, Schubertove in Schumannove pesmi. V Ljubljani je postal kar stalni gost takrat zelo znani in cenjeni nemški violinist Willy Burmester (1869-1933). Zlasti je bil znan kot interpret Paganinijevih del. V Ljubljani je nastopil 14. januarja 1902 skupaj s pianistom Mayer-Mahrom. Njun spored je navajal poleg Beethovnove sonate v D-duru op. 12 štev. 1 in Mendelssohnovega violinskega koncerta (s klavirsko spremljavo!) tudi nekaj solističnih klavirskih (Schumann, Gernsheim) in violinskih (Bach, Paganini-Burmester) točk. V letih do prve vojne skoraj ni bilo sezone brez Burmestrovega koncerta v Ljubljani. LoV. Beethoven: God. kvartet, e-mol9 op. 59, št. 2 9 Program koncerta: F. Mendelssohn: Godalni kvartet v D-duru op. 44 (L. Funtek9 1. violina; Rudolf Sajovic9 2. violina9 Hans Gerstner9 viola; F. Csavojâcz - celo) Jo So Bach: Sonata za 2 violini in klavir (H. Gerstner, 1. violina, L. Funtek$ 20 violina, J. Z3hrer9 klavir) A. Rubinstein: Klavirski trio v B-duru9 op. 52 Prim, še Laibacher Zeitung 70XII01901. 10 Ibid. 11 Program koncerta: 1. J0 Brahms: Z. simfonija (1. v Ljubljani) 2. R. Franz: Im Herbst R. Wagner: Die Träume 3. E. Grieg: Jutranje razpoloženje iz 1. orkestrske suite "Peer Gynt" 4. H. Wolf: Weylars Gesang R. Schumann: Vojaška nevesta 5. R. Wagner: Poklonitvena koračnica Dirigent je bil Josef Zöhrer, solistka pa graška pevka Irena Pech. Primo še Laibacher Zeitung 14.XII.1901. 44 še pred Burmestrovim koncertom je spet nastopil fi 1 harmonični orkester (8.1.1902), ki ga je - kot običajno -vodil Josef Zöhrer, kot solista pa sta se predstavila pianistka Louise Riedel z Dunaja in baritonist Hermann Jessen, ki je tedaj nastopal v graški operi. Orkester je izvedel Beethovnovo Leonoro štev. 3, spremljal solistko pri Mozartovem Klavirskem koncertu v D-duru KV 537 in na koncu izvedel Lisztovo simfonično pesnitev "Festklänge", ki je bila v Ljubljani prvič na sporedu. Solist je pel nekaj pesmi Beethovna ("Adelaide"), Schuberta ("An die Musik") in Loeweja ("Die verfallene Mühle"), pianistka pa je zaigrala še Chopinovo Polonezo v cis-molu op. 26, Ljadova "Barkarol o" in Longojev "Scherzo". Kaj se je v tem času še dogajalo v Ljubljani? V Narodnem domu je koncertiral Emanuel Ondfiček, 19-1 etni violinski virtuoz, s pariškim pianistom Charlesom Weyrichom. Emanuel Ondfiček je bil bra t bolj znanega Františka Ondrička. Nato je prišla v Ljubljano češka filharmonija, sedemdeset glasbenikov, ki so prav tako nastopili v vel i ki dvorani Narodnega doma. Vodil jih je dirigent J. celansky, igrali pa so Smetano, Dvorska in Fib iena. Laibacher Zeitung je januarja prinesla v dveh nadaljevanjih feljton o "razvoju slovenske glasbe".13 Filharmonična družba je nadaljevala serijo svojih koncertov, obveznost do svojih članov. Tako je bil tretji komorni večer (16.11.1902) v znamenju godalnega kvarteta Hansa Gerstnerja in graške pianistke Marije Kuschar, Spored je bil tradicionalno umerjen in je navajal dela Volkmanna, Beethovna in Mozarta. Zato pa je četrti članski koncert (23.11.1902) prinesel kot novost za Ljubljano Violinski koncert Petra I. čajkovskega. Igral ga je mladi uspešni gojenec fi 1 harmonične glasbene šole in Gerstnerjev učenec Leo Funtek. Poleg tega dela sta bili na sporedu še Mottlova instrumentacija Schubertove "Fantazije" op, 103 v f-molu ter Schumannova 3. simfonija. Kritik Januschowsky je koncert ocenil zelo pozitivno, češ da se je "Zöhrer potrudil s polnim uspehom, da je vsako posamezno delo postavil v svetlo luč. Ritmika je bila precizna, fraziranje jasno, dinamične stopnje fine. Godala so se odlikovala po lepoti in čistosti tona in poetičnosti izraza, pri pihalih bi si želeli bolj jasnega tona, pri trobilih bolj jasnega vstopa." Kritik se je posebej ustavil pri mladem virtuozu in njegovi "sijajni izvedbi, ki jo je igral na parnet".14 Funtek je veljal že tedaj za najbolj nadarjenega učenca šole in zrelega umetnika. Nad njim je bilo navdušeno tudi občinstvo, ki je viharno aplavdiralo. Funtek je zato dodal še stavek iz Bachove violinske sonate. četrti komorni koncert je prinesel za Ljubljano kar dve novosti. To sta bila Weingartnerjev Godalni kvartet op. 24 v d-molu in Georga Schumanna Klavirski trio op. 25 v F-duru. Poleg teh dveh del so člani komornega združenja izvedli še Mozartov Klavirski trio v E-duru. Kritik Januschowsky se je pomudil zlasti pri obeh sodobnih delih in kritično ocenil prenos Wagnerj evega sloga v komorno glasbo. Bolj všeč mu je bil Weingartner, katerega delo je "daleč od tradicije in šablone, ki ima zanimive modulacije, presenetljive zvočne kombinacije, formo obravnava s poetično svobodo in kaže plemenito občutje in odlične melodične domisleke". Weingartner je bil v tem času znan predvsem kot 12 Laibaoher Zeitung, 28.XII.1901, 13 Laibaoher Zeitung, 20. in 21.1.1902. 14 Laibacher Zeitung, 1.III.1902. 45 izvrsten dirigent, medtem ko je bil Georg Schumann dirigent na Pevski akademiji v Berlinu, kot skladatelj pa manj znan. Kritik je sicer menil, da naredi delo "pri prvem poslušanju značilno poetičen vtis, ki pa ne velja za vse stavke". Najšibkejši se mu je zdel zadnji. »5 Na zadnjem simfoničnem koncertu je nato nastopila operna pevka Mary Scomparini z Dunaja in pela recitativ in arijo iz Saint-Saënsove opere "Samson in Dalila" ter pesmi Schuberta ("Aufenthalt"), R. Straussa ("Traum durch die Dämmerung") in Heinricha van Eykena ("Lied der Walküre"). Ob tem je dirigent Josef Zöhrer izvedel še uverturo k Webrovi operi "Euryanthe", Mozartov "Adagio in fugo" za godala ter ponovno Brahmsovo 3. simfonijo. Po poročilu kritika v Laibacher Zeitung je bil vrh večera dosežen z Brahmsovo simfonijo, medtem ko je bilo občinstvo, ki je sicer do kraja napolnilo dvorano, do Mozarta bolj zadržano. Kritik je ocenil izvedbo kot "skrbno pripravljeno" ter tudi pohvalil mezzosopranistko Scomparinijevo zaradi njenega "močnega, zvonkega in obsežnega glasu, ki seže do visokega B polno in močno in je učinkovit tudi v globokih registrih do tona As. Pri tem pevki ne manjka temperamenta"0^6 Fi 1harmonična družba se je nato intenzivno pripravljala na slavnostno proslavo svoje dvestote obletnice. Nanjo je opozarjala tudi "Laibacher Zeitung",17 ki je prinašala podrobnosti o večdnevni prireditvi, programih koncertov, imena nastopajočih, cenik kart, število članov zbora (152) in orkestra (78), ki bosta sodelovala. Predviden je bil nastop dunajskega pianista Alfreda Grünfelda, za katerega je dala firma Bošendorfer brezplačno na razpolago nov klavirJ8 Uvodni koncert (16.V.) so pripravili godalni kvartet Gerstner (Gerstner, Sajovic, Wettach, Csavojâcz), dunajski pianist Alfred Grünfeld (Mozart: Sonata v A-duru) in dunajska pevka Agnes Bricht-Pyllemann, ki je pela vrsto pesmi. Na svoj program je uvrstila Schuberta ("Wohin"), Schumanna ("Waldgespräch"), Brahmsa ("Ständchen"), Griega ("Solvejgina pesem"), R. Straussa ("All meine Gedanken"), A.RÜckaufa ("Unterm Apfelbaum") in Huga Wolfa ("Der Gärtner"). Godalni kvartet je na tem prvem slavnostnem koncertu izvedel Beethovnov op. 18 v c-molu in Schubertov op. 114 "Postrvni kvintet". Naslednji dan, 17. maja 1902 je bil "I, slavnostni koncert". Ohm-Januschowsky je zapisal, da je dvorana Fi 1harmonične družbe "kazala isto bleščečo sliko kot prejšnji dan pri komornem koncertu, polna je bila navdušenega občinstva, ki je hrupno pozdravilo glasbenega ravnatelja in dirigenta Josefa Zöhrerja".19 Glavna točka tega koncerta je bila izvedba Brucknerjeve 4. simfonije "romantične". Po kritikovih besedah je bila to "izvrstna izvedba, ki je izzvala navdušenje občinstva po vsakem stavku".20 Ob uverturi k Wagnerjevim "Mojstrom pevcem" je bila osrednja točka sporeda Schubertova kantata "Mirjamin.-slavnostni spev" za sopran, mešani zbor in orkester. Solistka je bila sopranistka Maria Seyff-Katzmayr, ki je bila ljubljanskemu občinstvu že znana in se je uveljavila kot pevka 15 Laibacher Zeitung, 21.III.1902 16 Laibacher Zeitung, 11.IV.1902, 17 Laibaehev Zeitung, 12.IV. in 25.IV.1902. 18 Laibacher Zeitung, 10. V.1902. 19 Laibacher Zeitung, 20.V.1902. 46 z "velikim, zrelim razumevanjem umetnosti " .21" Prav tako za Se do instrumentalisti od drugod9 in za zbor. Slovensko časopisje je reagiralo na to veliko slavje člankom v Ljubljanskem zvonu9 ki ga je podpisal "slovens^ glasbenik" in z naslovom "Fi 1harmoniška družba v Ljubljar slovenski narod".24 člankar premišljuje o njenem pravem socialnem pomenu in vplivu. Potem ko govori o njeni zgodc ji očita9 da je postala v resnici privesek nemškega Turn\ ki da ji za njene produkcije posoja svojo "Sängerriege", nadaljujes da "izdaja znatne vsote9 a pri javnih nastopil 20 Ibid, 21 Ibid. 22 Laibaohev Zeitung, 20. in 21.1.1902. 23 Prim, vsaj se Neue Freie Presse 8.1., 16.III., 19.III. in 22.V.1902; Österreichisch-Ungarische Musiker-Zeitung 18.IV. in 30.V.1902. 24 Prim, Ljubljanski Zvon, XXII, 1902, 482-489. 25 Ibido 47 mor pex de li dv kc dr pr si< 48 Delo obeh osrednjih ljubljanskih glasbenih zavodov9 Fi 1 harmonične družbe in Glasbene Matice9 je v Ljubljani ob njunem konkurenčnem boju9 ustvarjalo zanimivo in pisano glasbeno podobo9 ki je odsevala v številnosti glasbenih prireditev9 njihovi vsestranosti in raznovrstnosti. To pa je uvrščalo tudi Ljubljano med glasbeno živahna glavna mesta tedanje monarhije. SUMMARY The Philharmonic Society in Ljubljana was from its founding in 1794 until the end of the World War I the central musical institution in Slovenia, With its organization of concerts9 its music school and its other activities the Society was virtually shaping (and since the founding of the Glasbena Matica in 1872 helping to shape) the musical life in Ljubljana, It was proud of its status as the oldest musical institution in the currently existing monarchy, Generally taken as the year of its founding was 1702 9 when in Ljubljana the Academia Philharmonie or urn was formed, The 1901-1902 season9 which is here dealt with9 was a jubilee one, with a particularly festive programme, At this time the musical director of the Society was Josef ZBhrer (1842-1916)9 from Vienna, For each season he prepared five symphonic and four chamber concerts which were performed by musicians from Ljubljana and$ as guests9 by recognized foreign artists, notably from Vienna and Graz, The work of the Society was regularly reviewed in the fLaibacher Zeitung f9 a German-written newspaper published in Ljubljana, Because the Society had a pro-German orientation, the Slovene-written newspapers did not mention its concerts, At the end of the season the Philharmonic Society prepared in May 1902 a major celebration of the bicentennial. For this purpose it had at disposal a chorus with 152 singers and an orchestra with 78 instrumentalists, The firm BBsendorfer supplied free of charge a piano for the concert by the Vienesse pianist Alfred Grünfeld, The opening concert was performed by the string quartet from Ljubljana^ the pianist A, Grünfeld and the singer Agnes Bricht-Pyllemann0 The programme of the festive symphonic concert consisted of Bruckner fs 4th Symphony$ Schubert's cantata "Miriams Siegesgesang"9 and Brahms f Violin Concerto (first performance in Ljubljana) e On the second day a festive assembly of the Society was held at which congratulations and compliments were expressed by representatives of numerous musical institutions from Vienna, Salzburg9 Budapest9 Augsburg9 Kaiserslautern9 Hamburg9 Wiesbaden9 Leipzig9 Graz9 Klagenfurt9 and Maribor0 The culminating point of the festivities was the performance of Beethoven fs Ninth Symphony9 conducted by J, ZBhrer; the programme was finished off by Gluck9s overture to "IphigSnie en Aulide"0 The three-day festivities were reported also in foreign newspapers, The Philharmonic Society brought out a special publication (author: Br Emil Bock) outlining the development from the old baroque Academia Philharmonicorum onwards, Since the founding of the Glasbena Matica (1872) Ljubljana witnessed an interesting competition between the two musical 49 institutions. The number of musical events was growing and this ranked Ljubljana among the musically lively towns of the Austro-Hungarian monarchy. 50