LOŠKI RAZCíLEDI LOŠKI RAZGLEDI 53 •v Muzejsko društvo Skoj^a Loka Ško^a Loka 2006 LOŠKI R.A.ZGLEDI 53 - 2006 Izdalo in založilo: Muxejsko društvo Škoýa Loka Uredil: Franc Podnar Urednišld odbor: Dr. Branko Berač Alojzij Pavel Florjančw hudvÀk Kaluža (kktnr) Cvetko Kobal Franc Podnar (glavni in odgovorni urednik) Dr. Tadeja Primoi,ič Judita Šega Dr. France Štukl Na oVííka.: Angela muzikanta na gotski freski iz cerkve Sv. Ađiklavža na Godešicu Prevodi povzetkov: Dr. Joie Lebar Tehnična priprava za tisk Stane Kočar Tisk: Litterapicta, Medvode 2007 Naklada; 750 izvodom Za vsebino člankov odgovarjajo pisci Redakcija zaključena marca 2007 Zbornik je s finančno pomočjo Občine Sko^a Loka izdalo in založilo Muzejsko društvo Sko^a Loka ISSN 0459-8210 Vsebina Inhalt 1000 let Godešiča lOOOJahre des OHs Godešič Andrej Rant Godeški zvon Die Glocke von Godešič..............................................11 Judita Sega Godešič v preteklosti in sedanjosti GodeHčin Vergangenheil und Gegenwarl...................13 Andrej Rant Domovina Vaterland..................................................................41 Petra Svoljšak Ob spomeniku Antonu Hafnerju Am Anton Hafners. Denkm.al.....................................43 Mija Mravlja Zbornik Godešič skozi tisočletje 1006 —2006 Festschriftfur Godešii durch das Millennium 1006 - 2006..........................................47 Aleksander Igličar Praznovanje tisočletnice Godešiča Millenniumsfeiera von Godešič..................................53 Aleksander Igličar Prireditve ob tisočletnici Godešiča Veranstaltungen anlasslick der Millenniumsfeier von Godešič....................................59 Razgledi Alojzij Pavel Florjančič Bratje kapucini v Ško^i Loki 1706 2006 Kapm.inermnncke. in Škofa J, oka 1706 - 2006 .......... 81 France Štukl Stari grad - Wildenlack Altes Schloss - Wildenlack..........................................85 France Stukl Janez Klobovs in Klobovsova ulica Janet Klobovs und die Gasse Klobovsova ulica...........89 Ana Florjančič Tone Košir Ivan Kejžar Milena Kordcž Janez Virk Janez Šter Bojan Koiler Loj'ze Malovrli Dr. ivan Veider — duhovnik in ljubitelj umetnosti Dr. Ivan Veider — Priester und Kunstliebhaber ..........93 Bolniški listi Okrajne bolniške blagajne v Škofi i Loki Krankenscheine der Bexírkskrankenkasse in Škoj§a Loka.........................................................113 Stoletnica gasilstva v Sorici Hundertjahrfeier der Feuerwehr in Sovica................125 30 let smučarskih oddelkov na gimnaziji V Školi i Loki 30Jahve von Skiabteilungen am Gymnasium in Škoj^a Loka.........................................................139 Soriška pretnerija, novoopisana podvrsta slepega jamskega mrharja s Soriške planme in Ratitovca Pretneria latitarsis soriscensis...................................159 Mala čuda narave — KriLoseinenke Kleine Wunder der Nátur die Bedectsamer.............163 Leposlovje Belletristik Janez Veider Umorjeni škof Povest iz loške zgodovine. 1. del Der ermordete Bischof. Eine Erzahlung aus der Geschichte von S>kojja Loka; 1- Teil...........................171 Gradivo in spomini Materialisti undErinnerungen Marijan Zadnikar Loški muzej Veduta Ško:^e Loke vFreisingu Die Vedute von Skqfia Loka in Freisiîig...................201 Dnevi evropske kulturne dediščine v Škofji Loki Tage des europàisr.hen Kulturerhes in Skojja Loka.........................................................205 'iadeja Primožič Tadeja Primožič Maijan Ko kalj Marjan Ko kalj Loški muzej Milena Nograšek Milena Nograšek Franc Kiižnar Vincencij Demšar Aleksander Igličar Projekt Ško:^eloški pasijon 2006 Projekt d^r Passmn vnn Skn^a I,oka 2006................213 Potujoča razstava Škofieloški pasijon WanderaussteUung: Die Passion "oon ŠkojfjaLoka......219 Predavanje Toneta Potočnika in koncert koralnega zbora Akademije za glasbo v okviru Potujoče razstave Sko^eloški pasijon Vorlesung von Tone Potočnik und Konzert des Chorakhors der Akademie fir Musik im Rahmen der WanderaussteUung...............................223 Pol leta kasneje Halhes Jahve spàter..................................................22S Ivan Grohar — poet slovenskega impresionizma Ivan Grohar - Poet des slowen ischm hnpressionismus......................................................22 7 Živeti z glasbo Leben mit Musik.....................................................231 Zvonimir Ciglič — hiti nstvarjalec Zvonim ir C iglic — schopferisch khen und uoirken.............................................................23S Sarajevska epoha slovenskega tenorista Poldeta Polenca - dopolnilo k prispevku iz 52. številke Die S arajever Epoche des slo wen ischeít Tenoristen Polde Polenc -Ergiinzung zum Beitrag in der Nummer 52 ......................................239 Pripovedka Strahu željan in pesem Pustna Erzàhlung von Angstsuchtigkeit und Fastnachtslied..........................................................24S Predstavitev knjige Kulturna dejavnost na Godešiču v 20. stoletju Vurjuhrung des Bûches Ktdlurlàligkeii in Godešič im 20. Jahrhundert......................................249 Aleš Murn Franc Temelj Uredništvo Marija Lebar Robert Potokar Stanislav Jesenovec Marija Stanonik Milena, Miklavčic Alojzij Pavel Florjančič Franc Podnar Mojca Ferle Helena Janežič Uredništvo Sto let športa v občini Ško^a Loka HiAndert Jahre. Spnrt in der Geme.inde Škojja Loka.............................................................251 Po poteh prednamcev na poti k sebi Auf den Pfaden der Vommgeher a uf dem Weg %u sic h selbst.....................................................259 Jože Stukl — nagi'ajenec Slovenskega arheološkega društ\'a Jože Stukl — Preistrager des slowenischen archàologischen Vereins............................................267 O gradnji knjižnice na Ško^eloškem Ûber den Bav der Bibliotbek in Ško^a Loka.............269 Svetko Kobal — petinosemdesetletnik Svetko Kobal — ein Fiinfundachtxiger.......................281 Janez Dolenc - osemdesetletnik Janez, Dolenc — ein Achtziger...................................287 líOjze Malovrh - osemdesetletnik Lojze Malovrh — ein Achtziger................................291 Slovo Emilijana Cevca in Marijana Zadnikarja od Loke Abschieddar Emilijan Cevc und Marijan Zadnikar von Loka...................................293 Prispevek h Icronild občin Ško^a Loka, Železniki, Ziri in Gorenja vas-Poljane Der Beitrag zur Chronik der Gemeinden Škoj§a Loka, Želez.niki, Žiri und Gorenja vas-Poljane................................................295 Loški razgledi na svetovnem spletu Loški razgledi auf Internet.......................................311 Popravek iz 52. številke Korrektur der Nummer 52.......................................313 Srednjeveški obračuni ťrcisinške škofije Die mittelalterlichenAbrechmmgen des Hochstifts Fret sing Matjaž Bizjak 2. del - Obraižuni gospostev Ško^ a Loka 1399-1401 in Klevevž 1395-1400 2. Teil-Abrechnu7igen der Herrschaften Škoj§a Loka 1399-1 m und Klevevi 1395-1400................................................317 godeš-jC loooleř AI^DREJ RANÍ Godeški zvon^ Godeški zvon pozvanja in tisoč let oznanja; v Dobrave, v Loko in v širni svet... V vasi okrog cerkve zbrani, stoletja rodovi so živeli; delali, umirali, molili, jedli, pili, kleli, plesali, peli in grešili vsak svoj usojen čas ... Na polju njive počesane kot preproge se visté, v jutru ptice razigrane vesolju slavo žvrgolé. Njive, tisočkrat zorane, posejane, okopane, oplete in požete, blagoslovljene so in svete. Le znoj in žulji pridnih rok življenju so bili porok! Odrajtali so kmetje davke, vse tlake, desetine, vse služnosti in dnine, mrtvaščine,niitnine ... Prišle so kuge, vojske, lakote in vzel je svoj davek Doberdob in vzel Rombon krvavi Ion. Koliko mater in deklet je ogrnilo črni plet! Li čez dobrih dvajset let odhajali so fantje spet v nov krvavi ples; ubogi rod, zares preklet! Prišla je Jiova doba, na glavo obrnila svet; izpregla konje je in vole, pognala traktorje, odprla sole. Minilo je, čas zabrisal vse staro z obličja je sveta; ljudi, dogodke, hiše in spomin, državo, slavo, čast, oblast, vse vzel je plaz; ostalo je za pest drobtin in pričevanj iz novih zgodovin Godeški zvon pozvanja, v široki sve L oznanja novo, drugačno dobo spet in novih tisoč let. Pesem GODEŠKI ZVON je pesnik Andrej Rant, po rodu Rudarjev z Godešiča, napisal za zbornik Godešič skođ tisočlecje 1006 - 2006. Pesnik jo jc prvič javno prebral na Večeru na vasi, 23. rožnika 2006, ko jc bil zbornik slovesno predstavljen. Drugič je pesnik pesem prebral raed slovesnostjo posvetitve novih bronastih zvonov v cerkvi svetega Miklavža na Godešiču, 1. vinotoka 200&. JUDITA SEGA Godešič v preteklosti in sedanjosti Uvod Tisočletnica obstoja nekega kraja je nedvomno velik dogodek, hkrati pa tudi priložnost za analizo dogodkov, ki so zaznamovali to navidez dolgo in na trenutke burno obdobje štewlnili generacij njegovih prebivalcev. Ob preučevanju arheoloških virov in zapisov, ki so skrbno shranjeni v domačih in tujih arliivih, se pred nami počasi odkriva podoba vasi, kakršna je bila nekoč. V ospredje stopajo dogodki in osebe, ki so ji vtisnili nepozabni pečat in pripomogli k njeni širši prepoznavnosti. Na plan privro mnogi spomini iz še ne tako oddaljene preteklosti, ko je življenje na vasi teklo bolj počasi in v večji soodvisnosti narave in sočloveka. Danes marsikaj od tega pogrešamo, vendar toka časa in razvoja ne moremo in ne smemo zaustaviti, prav tako kot ne smemo dopustiti, da bi se ljudje preveč odtujili med seboj. Prireditve ob tisočletnici Godešiča so najbolj nazorno pokazale, kiiko povezani znajo biti Godešani in kaj ■^jse se da napraviti z dobro voljo in skupnimi močmi. Splošni podatki o Godešiču Gručasta vas Godešič leži na jugozahodnem robu Sorskega polja in je edino naselje v istoimenski katastrski občini. Ta se na površini 508 ha razprostira od potoka Žabnica na zahodu in reke Sore na jugu prek Proda, gozdnate Velike Dobrave in obdelovalnega sveta na Sorskem polju do glavne ceste Jeprca-Kranj. Na tem območju sta reki Sora in Sava v ledeni dobi naplavili do 100 m debelo plast proda in peska, ki sta ga potem, ko se je podnebje otoplilo, postopoma odnašali in delali terase.Te Godešič je gručasta vas, kije nastala v srednjem veku okoli se lepo \idijo med Godešičem, podružnične cerkve sv. Miklavža. Sodi med večja vaška Lipico in Trato. Na prelomnici naselja na Kmšhempolju, (foto: Zdravko Igličar) med višje ležečo leraso Velike Dobrnve, ki se prek vmesne koiiglomeraliie lerase pod cerkvijo spušča na nižje ležečo naplavljeno ravnico reke Sore, je v srednjem veku nastalo naselje, ki sc jc taltr-AL imenovalo NiLisa-zitihun oz. Icrajšc Nciissas. Vas leži na povprečni nadmorski visini 354 ni. Ima kontinentalno podnebje. I'oletja so topla s tcmperamrimii, ki običajno presegajo 2Í "C, v najLoplcjsih dneh pa so povzpncjo liidi prek 30 "C. Zime so hladne in v zadnjih IcLih bogate s snežniTiii pada\nnanii. Kadar z bližnjih vrbov Kamniških Alp zaveje hladen severni veter, se ozračje lahko shladi mdi pod -20 v glavnem pa se zimske temperature gibajo okoli ničle. Talcrat polja okoli vasi počivajo, spomladi pa na njih najprej odžene žilo, ki mu malo kasneje sledi krompir in poleti koruza. Naravne razmere za njihovo pridelavo so dobre, saj večino kaLaslrskc občine prekriva kvalileUia rjava prst, medlem ko so ldsla lia na Produ v preteklosti uporabljali za pašnike, danes pa manj kvalitetne travnike. Slolelja nazaj so vas obdajali obsežni gozdovi hrasla, laltral imenovanega dob, ki je dal osnovo ledinskemu imenu Velike in Male Dobrave. Cîozd je dajal vasčanom potrebni 1es za kurjavo in gradnjo bivališč, s krčenjem pa tudi vedno nove obdelovalne površine. Do danes so se ohranile le še večje in manjše gozxlne zaplate, ki so zaradi parcelacije pravilnih oblik. Hrastovim drevesom so se postopoma pridružile še dnige drevesne vrste, predvsem breze, jelše, bori in smreke. Slednje so zaradi postopnega segrevanja ozračja vedno bolj izposlavljcnc uničujočemu smrekovemu lubadarju. Kljub leuui je gozd še vedno vabljiv za pohodriike, nabi- r'idce gob in gozdnih sadežev, lovce in šlcvUiic rckrcativce, ki si v njem po napornem delavniku iščejo sprostitve in nabirajo novih moči. Cïlavna vodna žila je reka Sora. Zaradi majhnega slrinca dela pod vasjo rečne zavoje oziroma me;ui-drira in ob tem odlaga prod in pesek. Zato so tu nastala obširna prodišča, po kalerih se la del kneiuije na Produ. Slarejši domačini sc v, noslalgijo spominjajo poletnih ur, ki so jih preživeli na SorLneru obrežju, se liladili v njeni vodi in ni napravili prve samostojne zamahe. V Soro se izlivajo manjši potočki in nekoliko bolj vodnata Strti-ga, ki pod vasjo ustvarjajo obširen zamočvirjen svet. Tn spomladi zacvetijo prvi zvončki, žafrani in spominčice, za njimi pa křilužnice in v plitvin;tli Zerovčeve luže zlalo-rumeni irisi, lu boste na sprehodu opazili srne, zajce, in če boste imeli srečo, ludi čapljo, vodomca ;di pižmovko. Včasih prileti nidi raca mlakarica. Tu raste protje, ki ga vešče roke pletarjev še znajo spremeniti v košare, jerbase ali irvetnonedeljske butare.Te so že od nekdaj sestavni del liumeno-zelene hlazinke katuink predvehkonočnega časa, ki je narekoval posebna opravila so k del rat.nolikega in iivofisanega v vsakdanjem življenju in razbijiil ustiJjeni tok vsakd;uia^ rastlinskega sveta nagodeskem Produ. Godeški govor spada k ško^eloškemu narečju, ki je (jhio: Andrej Rani) eno od narečij rovtarske narečne slaipine. Po izgovarja- Arulrejn Ursir, Gei>gr.ilski jiregled k:j(:islrske oIkjuc Goclešir, v: Gíicleíii': lisot'lelje 1006 20t)6, Goilesić 200(;, str. 22-34. vi se že hisn'eno loči od gorenjskega govora, ki ga govorijo na bližnji Senici in Ladji. Zaradi zunanjih vplivov, ki so poslcdica izobraževanja in preseljevanja, avtohtoni godeški govor vse bolj izginja. Tako kot vse bolj izginja stiua vaška arhitektura. Pozornemu obiskovalcu pa vseeno ne bodo ušli čudoviti detajli na Štefanovi, Čikovi in Žargarjevi kmetiji, ki so še iz freisinških časov. Takšne so npr. baročna okenca in portali na južni steni Čikove hiše ali oboki triladijskega Štefanovega hleva, ki slonijo na dveh vrstah lahkih baročnih stebrov iz IR. stoletja. Gre za t.i. obolcinjc s kapami, ki so si ga lahko privoščili le premožnejši in naprednejši kmetje. Sedanji gospodar jim po ustnem izročilu pripisuje starost 270 let. Posebne pozornosti so deležna tudi hišna vrata pri Gosarju, ki kažejo bogato motiviko ljudskega rezbarstva naših prednikov. Danes lepo prenovljeno Budnarje-vo ktižno znamenje pa nas spominja na hude čase, ko je leta 1599 po vasi pustošila kuga. Osrednja kulturna znamenitost na vasi je cerkev sv. Miklavža (Nikolaja), ki jc v prvotni obliki stala žc leta 1291. Takratna cerkvica je bila precej manjša od današnje, imela je pravokotno ladjo in s polkrožno apsido zaključen prezbiteri). V naslednjih stoletjih so jo večkrat povečali in prezidali. Prvič že v srednjem veku, ko so jo dvignili za en meter in prizidali gotski prez-biterij. V baroku so prizidali najprej lopo (1726) in nato še kapelo sv. Frančiška Ksaverija (17.38-1749). Freske na zahodni fasadi (Poslednja sodba) so delo goriških oz. furlanskih mojstrov iz časa okoli leta 1400. Ob pri-zldavi lope so bile nekoliko poškodovane. Res škoda, saj je priznani umetnostni zg-odovinar dr. France Stele zapisal, da so ene najlepših, kar jih je videl. Freske apostolov v prezbiteriju so nekoliko itJajše, nastale so okoli leta 1530 ter po barvi in kompoziciji kažejo na mojstra Jerneja iz Loke. Leta 1911 jih je restavrlral impresionist Matej Sternen.ki se je takrat za nekaj časa naselil vvasi. Glavni oltarje poznega zlatega tipa iz okoli leta 1700*. Detajl angela z glasbilom na freski Poslednje sodbe iz prve polo vice 15. stolena. Zaradi lope, prizidane v baroku, je ta del freske ostal skrit na njenem podstrešju, (foto: France Stele) - France Šruld, Podružnična cerkev svetega Miklavža, vr GodešLč skozi risočletje 1006—2006, Godešič 2006, str. 325-338. V nišah Rudnarjevega kužnega znamenja so freske križanja, sv. Miklavža, sv. Vincencija ter sv. Mohorja in l'ortunata. Po starih osnovah jih je leta 1992 narisal akademski slikar Franc Novim, (foto: France Stele) Naravne in kulturne znamenitosti povezuje v celoto Godeška učna sprehajalna pot, ki ob pomod tiskanega vodnika vodi obiskovalca skozi vas, Dobrave in Prod, Zasnovana je v itrogu z začetkom in koncem pri prostorih kra.jevne skupnosti. V okoli 200 hišah je po podatkih zadnjega popisa prebivalst\'a (2002)' živelo 663 prebivalcev, od tega 327 moških in 336 žensk. Največjo starostno skupino so predstavljali prebivalci, stari od 20 do 39 let. Bilo jih je 223 oz. 34 %. Četrtina prebivalstva (159) je bilo mlajšega od 20 let, malenkost manj (155) 40-59 let, slaba petina (121) 60-85 let in manj kot odstotek (5) starejših od 85 let. Povprečna starost Godešanov je bila 39,5 let, kar je malenkost več od slovenskega povprečja in že nakazuje na postopno staranje prebivalsr\-a. Konstantnemu naraščanju števila prebivalsti'a sledimo celotno 20. stoletje, najbolj občutno pa po letu 1961. Od takrat se je število Godešanov povečalo za 177 oseb oz. 59 %, v celotnem stoletju pa podvojilo. Vzrok za hitro rast prebivalstva so bila predvsem nova delovna mesta v naglo raz\'ijajoči se industriji, skoncentrirani v obratih na Trati, v Škoiji Loki in Retečah, ugodne prometne povezave z bližnjim Ki'anjem, Medvodami in Ljubljano, kamor se dnevno vozi na delo precejšnje število vaščanov, in stanovanjske novogradnje. Večina Godešanov je zaposlenih v industriji, storit\'emh in družbenih dejaTOOstih, medtem ko seje število čistih kmetov, ki so še po drugi svetovni vojni predstavljali večino prebivalstva, zmanjšalo na skromne 3 % aktimega prebividstva. Delež le-tega je ob popisu znašal 46 %, preostalih 54 % so predstavljali predšolski otroci, učenci in upokojenci. Po letu 1990 so v vasi zaradi zapiranja in prestrukturiranja delovnih mest v bližnjih industrijskih obratih začela delovati tudi številna manjša podjetja in obrtniki. Dve od njih, Starman, d. o. o., in Planen, d. o. o. sta se razvili v podjetji, ki sta znani širom po Sloveniji. Poleg njiju je na dan 31. decembra 2004 opravljalo obrtne, trgovske in storitvene dejavnosti še 33 obrtnikov in podjetnikov. Pri tem niso všteti tisti, ki imajo dejavnost registrirano na naslovih izven Godešiča. Najbolj zastopane stroke so inštalaterstvo in energetika, elektro dejavnost in prevozne storitve. Izobrazbena struktura vaščanov je povprečna. Od 538 oseb, starejših od 15 let,je imela ob popisu leta 2002 četrtina (ne)popolno osnovno in prav toliko poklicno šolo, tretjina srednjo šolo in v'sak osmi višjo ali visoko izobrazbo. Nepismenih oseb v vasi ni bilo. Zadnje j e zabeležil popis leta 1961. Naselje stanovanjskih hiš na Muri, kije nastalo po letu 1970 ob novi trasi ceste Jeprca-Ško^a Loka. (foto: Aleksander Igličar) Maja Benuricelj, Alenka Slaniiaii in Uroš Aliř, Gudešič ob popisu prebividslvsi lela 2002, v,': Godešič skozi lisofkljo 1006-2006, Godcšii 2006,si.r. iyi-19y. Kljub temu da je rodnost v zadnjih desetletjih upadala, se za mladi rod ni bati, saj se v zadnjem času spet več družin odloča za tri in več otrok. Ob zadnjem popisu je bilo takšnih 21 od skupno 193 družin, z enim otrokom 64 in z dvema otrokoma 61. Brez otrok je bilo 47 družin. Kot družina je definirana življenjska skupnost oseb v okviru zasebnega gospodinjstva. Kot tip družine prevladuje klasična zakonska skupnost, stanujoča v eno- ali večdružinski liiši. Leta 2002 so na Godešlču našteli 225 stanovanj. Vsa so bila v zasebni lasti fizičnih oseb. Večina je bila zgrajena ali prenovljena po drugi svetovni vojni, še posebej veliko med leti 1960 in 1985, ko so na robu vasi nastali po^'sem novi stanovanjski predeli (na Muri, na poseki Martanovega boršta, delno na Matajevcih). Vaščani se že od nekdaj radi družijo, letos pa so jih še dodatno povezale prireditve ob praznovanju tisočletnice vasi. V program so se aktirao vključila vsa društva na vasi - gasilci, ki praznujejo letos 95 let neprekinjenega delovanja, Rdeči križ, ki se posveča humanitarnim ciljem in športno društvo Kondor. Slednje deluje že od leta 1966 in je do sedaj zabeležilo wsto vidnih uspehov v nogometu, namiznem tenisu in gorskem teku. Društ\'o vsako leto organizira tek na Osolnik, ki šteje za drža\mo prvenst\'o v gorskih teldli. Njegovi člani se redno udeležujejo triatlona jeklenih in v svojih kategorijah posegajo po najvišjih mestih. Janko Krek se je v letošnjem letu povzpel na najvišji \Th severne Amerike - Mount Mc Kinlev. Pred dvema desetletjema pa je v petih alpinističnih odpravah v Himalajo sodeloval Uroš Rupar. Vas je v širšem slovenskem merilu znana tudi po prof. dr. Jožetu Rantu, ustanovitelju stomatološke klinike v Ljubljani, voditelju judenburškega upora Antonu Hafnerju, profesionalni športnici plavalki Anji Čarman, udeleženki olimpijade v Atenah, in akademskem slikarju Francu Novincu, odličnemu krajinar-ju, ki ga odlikuje izrazit kolorit in motivika iz domačega okolja. Številnim razstavam doma in v tujini se je decembra 2006 po tridesetih letih spet pridružila razstava v domači vasi. Svoj pečat kraju dajejo ze več kot 50 let tudi člani ansambla Jaz pa ti, ki so tudi v jubilejnem letu velikokrat poskrbeli za glasbeno spremljavo in dobro vzdušje na prireditvah. Zgodoiinski pregled Življenje je na tem delu loškega ozemlja obstajalo Godeski gorski tekači, udeleíenrí teka na Osolnik 2005. Prva že v dal^jni preteklosti. O tem vrsta: Erik Gartner, Uroš Bertoncelj, Marko Hafner, Iztok nam govore halštatske gomile Avguštin in Anja Hafner. Druga vrsta: Rok Bertoncelj x. na robu Male Dobrave, v kat- "eiakom, Veter Bertoncelj in Dare Avguštin. Stojijo: Marko ere so tedanji prebivalci po- Bečan, Jože Hafner, Štefan Kriiaj, Stane Gaber, Zvone Hafner, Janet. Dehenc in Andrej Bertoncelj. Kopači pri iràopavanju gomile A v godeških Dobravah l^a 1958. (jvtoteka Loškega muzeja) kopavali svoje pokojne. Arheologi jih datirajo v peto stoletje pred našim štetjem. Kje se je naliajala gomilne-mu grobišču pripadajoča naselbina, zaenkrat ni znano. Raziskave nakazujejo dve možnosti - v bližnji soseščini gomil oziroma na pobočju Osolnika, na kar kaže ledinsko ime Gradišče. Ta možnost ni zanemarljiva, saj vemo, da so Kelti pogosto izbirali lokacije svojih grobišč onkraj rek. Prevoz pokojnika čez reko je namreč simboliziral prehod iz tostranst\'a v onostranstvo. Najdišče na Mali Dobravi je predlagano, da se razglasi kot kulturna dediščina. Doslej so odkrili 54 večjih in manjših gomil, razporejenih v gničali ali posamič. Prva izkopavanja so pod strokovnim vod-st^'om dr. Pavleta Blaznika, prof. Franceta Planine ter dr. Rajka Ložaqa in ob finančni podpori godeškega rojaka dr. Jožeta Ranta oprawli že leta 1940, naslednja pa sodelavci Loškega muzeja leta 19S8. Izkopanine, med katerimi so ostanki posod-ja, nakita in orodja, so danes na ogled v arheološki zbirki Loškega muzeja v Ško^i Loki.'' Kaj seje dogajalo v naslednjih stoletjih, ko Keltov ni bilo več tu, lahko le slutimo. Yeč podatkov imamo šele od konca 10. stoletja, ko postanejo zemljiški gospodje na Loškem ško^e iz Freisinga na Bavarskem. Cesar Oton IL jim je leta 973 podelil v fevd obsežno posest v porečju Selške in Poljanske Sore In na Sorskem polju. Prvi darovnici iz 30. junija je 23. novembra sledila še ena, s katero je freisinško posest na Loškem med drugim razširil tudi na ozemlje na levem bregu potoka Zabnica, kjer se danes nahaja vas Godešič. Čeprav podelilni listini omenjata posamezna naselja, kot npr. Lonca (Stara Loka), Sabniza (Žabnica), utrdbo Bosisen in cesto, ki je vodila v Kranj, kar vse kaže na obstoj neke že kultivirane pokrajine, je bilo podeljeno ozemlje še redko naseljeno in je sihlo novega lastnika v dodatno, zelo intenzivno doseljavanje. Tu moramo torej iskati osnove nove naselbine Godešič in krajevnega imena Niusazinhun Freisinski škof Egilhert na ptrrorisbi oz. Neusass, kar so raziskovalci slovenili kot Nova vas, .lohannaNepomuhiMaaga;1772/73. Novo selo. Kolonizacija je bila po mnenju raziskovalcev (P-rzhisium Mimcken umi Frmsing, /lEMCimMSl) Jože Štiikl, Halštfltsko gomilnci grobišče v Oodeških Dobravah, v: Godešiř slctrai tisnflerje lOOft-2006, Godešič aOOfi, srr. 42-48. freisinške loške zgodovine izvedena z viški domačega prebivalstva iz okoliških naselbin in ne s pomočjo bavarskih priscljcnccv, ki jih jc zemljiški gospod naseljeval na drage dele Sorskega polja. Kot dokaz za to navajajo stara ledinska imena, ki so na tleh godeškega uiada povsem slovenska. Takšna so tudi osebna imena in priimki, ki so zapisana v urbarju iz leta 1501. Že takrat se omenjata priimka Gosar in Križaj, ki sta se ohranila do današnjih dni; eno sicer kot domače hišno ime. V več kot osemstoletni zgodovini loškega gospostva je škofovsko mitro in palico freisinške škofije nosilo 47 škofov. Z enim od njih - Egilbertoin - je godeška zgodovina še posebej Lesno povezana, saj se v času njegovega škofovanja (1006-1039) ime Godešič oz. v nemškem zapisu Niusazinhun prvič omenja v arhivskih virih. Zapisano je v notici, ki govori o menjavi 14(J oralov velilœ posesti na Godešiču, za »ravno toUki kos zemlje v Tagernbachu na Bavarskem«, ki sta jo sklenila imenovani škof in neki serv Diotmar. Kaj je škofa vodilo k temu dejanju, bo za vedno ostalo skrivnost. Res pa je, da so se njegovi nasledniki prav kmalu zavedeli storjene »napake« m odtujeno posest kupili nazaj ter ponovno zaokrožili freisinške zemljiško posest na tem delu Sorskega polja. Notica se pod naslovom Commutatio Diotmari nahaja na foHju 273 kodeksa, shranjenem pod signaturo Bayl IStA, IIL Freising 3a v Bavarskem državnem ailiivu v Mmichnu. Besedilo se v latinskem izvirniku in slovenskem prevodu glasi takole": Commutatio Diotmaii Noverint omnes Christi fideles, qualiter Egilberto Frigisingensis eccle-sie episcopo et Diemaro eiusdem eccle-sie servo plariiit quoddann concambium facere quod et faœrunt. Tradidit namque idem Dietmar predium quod habuit in loco Tegiranpach CXL iugeia ad altare sancte Marie sancdque Corbiniani per petualiter existendum. Econtra predictus cpiscopus servo ad Crhcina in loco qui dicitui Niusazinhun equalem mensui-aiii cum niaiiu sui advocali Odalsculchi dedit perpetuo sibi tenedum. Huius rei testes sunt: Comes Altmanus. Liutheri. Pezili. Tterum Tiintheri. Wolfiiolt. Geniích. Asmar. Vleginhart. Mazili. Hue. Ar-ipo. Warinunt. Walto. Waldmant. Froui-munt. Diotmaijeva zamenjava Naj vedo vsi krisLjaiii,da sLa freisiiiški škof Egilbert in Diemar, servus iste škofije, sklenila narediti zamenjavo, kar sta tudi storila. Dietmar je namreč na oltar svet? Marije in svetega Korhinijana izročil v trajno last posestvo [v velikosti] 140 oralov, ki ga je imel v kraju Tegiranpach. V zameno za to je omenjeni škof po svojem odvetnill l-.|.lif|!' ^n M'^Jrf-P'i-i. ■'■■•Il - ■ \r. ii.'rnTt .»m'r »-I»' fir/rfťi* rti,»/"' fri^iliti^rniV rf',' ei- •■I''-' '-Ttt" ft^cTiir .j.tílj* 2 7>. •.•-»inl..j/f, .jT« '.MI- f.'lui' .^đ'MLvti Jtl-i't.iiv líjr •n.ti't< Tři'J/ it tiÀij* ( romr« I tVťťr*' Tru/;Sij «.iiy i./.'./iřt rl'iiti.iiit -^'frru.jitr í vtp' j'ctiiť (ť}*((t> ui i'^f-nrt.1 > ^lUxMir y tlJftll .-J-i lírtiii fcriMť řÍ!'i i.nri Jmi řťOii" l^.vii' Ali.»MiMii(f* > r.il ...TS' l.»trl..y-. liť.iMrl. ^r-Mr- ^ f'/VHtmliTtJ r»» X Vn <'fi»rj:f.-l> řltíríťC uii-Wti'i^/i"- J" (ri^.C..! C tir«/.».v ^idr ijť.ii-r-iiiJiir-['I'-'i ťjiivjj'lil»' iii'i.ijiï' n»Kiiiir Fuî-i* i]iiuitiU'--o>niii^riii>iir'iiif'lr . Iťrrťij •VP^' fMl'V ii-fi-li-'T I-i.ÍI.III IIJ.^' Iljt>' í/(JlniO'lll .nl»<-.< 1 .i^-tJcfíLirf*''lii-iixťiii-iifii-v' ........... .-w mr.l i(t|.r,ïi*,J„ .lrlitl^cS-|•|■.llCf^4.-t•lll•^ Umu! i.^'- *'! tt-inltffu J>'mi-ii..-|'.iin-f II" ť>*i'»«iÍTii' linu' <1 t-tťft* .iii ^if-A rlîiwi"f'iiiii iiiij »■•■'fVliťi.fis- ni^ '-iM^ i' v,.. Noúca je bila v origimdii zapisana tia kos pcrgainciila in ccx nc-ka] desetletij prepisana v kodeks.'lu se za originalom izgubi vsaka nadaljnja slcd.Najvcrjclncjc so ga uJis podloi.nikov godeikega mada in njihovih dajatev v urbarju izleta 1501. (foto: Boris Jurca, Arhiv Republike Slovenije) " Pavle Bla7,nik,Sko1]a Loka in loško gospostvo 973 1 803, Skofja l.oka 1973, str. 139,232 in 297. Pavi e Blaznik, Ško(]a I .oka i n loško gospostvo 973 1 803, Škotja I ,oka 1973, str. 220 in 280 282. '' RoboUiiim jt ckiiHnia oLn-eziiosl xi odkupljene cibveziKftd ii iiadova llake. ko so prodirali proti Ško^i Loki, počakali na rav-ni-ci predTraškim grabnom in jim nagnali strah v kosti, da so »šli kot blisk nazaj proti Ljubljani«. Še posebej naj bi se izkazal Peter Jugovic (Jugucev). Pisnih virov, ki bi to potrdili, nimamo. Ostaja le ljudska razlaga, da je ledinsko Na Plisku nastalo prav iz besede blisk, in dejst^-o, da Turki v Ško^o Loko, ki jih je leto za letom s strahom čakala, niso nikoli vdrli. Povsem nesporne dokaze pa imamo za primer kuge, ki je v vasi razsajala leta 1S99. Kuga je najprej izbruhnila v dveii hišah, ker pa so kužne bolnike skrivali in primerov 14 dni niso prijavili gospostvu, se je bolezen razširila po vsej vasi in celo zunaj njenih meja. Gospostvo je v straiiu pred epidemijo razglasilo karanteno. Nihče ni smel zapuščati vasi, s hrano in svečami jih je oskrboval loški oskrbnik. Mrliče so pokopavali na posebnem kužnem britofii v Dobravah, daleč stran od vaške naselbine in pokopališča na Fari.'*^ Verjetno v zahvalo, da je kuga že naslednje leto prenehala, so domačini v 17. stoletju na robu vasi postavili slopasto kužno znamenje. Danes je v privatni lasti in strokovno restavrirano. V štirih nišah so freske Ki'ižanja, sv. Miklaraa, sv. Vincendja in sv. Mohorja in Fortunata, delo domačina, akademskega slikarja Franca Novinca, Godešič je ostal v mejah freisinškega gospostva do leta 1803, ko je avstrijska država zaradi posledic izgubljene vojne s Francozi v severni Italiji podržawla vsa cerfa'ena posestva v Avstriji in na Bavarskem. Med njimi je bila tudi obsežna posest freisinške škofije.Takratnemu škofu Jožefu Konradu so vzeli status posvetnega kneza in vse pra\âce, ki so izhajale iz zemljiške posesti. Podržavljeno gospost\'o je ostalo teritorialno nespremenjeno. Zamenjali so se le lastniki in ime. Po novem se je imenovalo kameralno (državno) loško gospostvo. V upravnem oziru je spadalo pod kranjsko-goriško deželno glavarstvo s sedežem v Ljubljani. Dežela Kranjska je bila razdeljena na tri kresije (okrožja), znotraj teh pa na štewlne krajevne občine. Godešič je skupaj s sosednjimi vasmi spadal vkrajeviio občino Jama in pod ljubljansko kresijo. '' Leta 1809 je avstrijsko vladavino za krajši čiis prekinil prihod Francozov.Ti so v naše kraje prinesli svoj upravili sistem, ki je temeljil na političnih občinah :di merijiili. Za Godešič je to v upraiiiem smislu pomenilo nove spremembe. Skupaj s 25 drigimi naselji je bil vključen v merijo Stara Loka, ki je bila sestavni del širšega kantona (okraja) Sko^a Loka, ta pa sprva dis-trikta (okrožja) Ljubljana in od leta 1812 distrikta Kranj. To je bilo le eno od številnih okrožij Pripovedka o borbi Godesanov s Turki je med vasćani se iiva in je dala navdih za lesorez Alojza Igličarja, (foto: France Stele) Krant^e Šriikl, Pod freisinškimi gospodi, v: (rodesii^ skozi risoolerie 1006 2(106, Crodešii' 2006, str. 7Û. ' ' i\jhiv Republike Sluvciiijc, Južcliiislii kUaslcr zu Kranjsko, 1. c. 90. znotraj Ilirskih provinc s središčem v Ljubljani. Po Napoleonovem porazu je bilo ozemlje nekdanjih Ilirskih pro\'inc znova \Tnjeno Avstriji. Naši kraji so se spet znašli pod okriljem habsburške monarhije, Id je na tleh nekdanjih Ilirskih provinc, z izjemo Dalmacije, ustanovila Ilirsko kraljestvo. V njego\ih mejah je Godešič pričakal revolucionarno leto 1848. Že naslednje leto so ga ukinili. Avstrijci so po vniir\i v naše kraje obnovili star upravni sistem in ga le malenkostno kombinirali s francoskim. Nekdanje razmeroma velike francoske občine - meri-jc so preimenovali v glavne občine (Hauptgemeinde), sestavljene iz podobčin oz. krajevnih občin (Ortsge-meinde).Obsegale so eno ali več manjših naselij. Godešič je imel v tem časti status podobčine, ki je obsegala samo vas Godešič inje spadala pod glavno občino Stara Loka.^' Glavne občine so vodili nevoljeni oz. imenovani višji rihtarji, podobčine pa rihtar-ji, včasih imenovani tudi po-drihtarji. Iz tega časa (1830) je znan podžupan Andrej Alič (Proj). Ozemlje podobčin je postalo teritorialna osnova katastrskim občinam, na katerih temelji franciscejski kataster, ki so ga kot tretjega po \Tsti,za terezijansldm in jozefinskiin,za Kranjsko izdelali med letoma 1823 in 1826. Gre za pr\i kataster, opremljen tudi z barvnimi katastrskimi mapami. Katastrska občina Godešič je dobila oznako L 64. Obsegala je 858 oralov in 1.544 kvadratnih sežnjev ozemlja, kar pomeni preračunano v današnje mere 495 ha. O Godešiču pravi zapis takole: »V jugozahodnem delu ozemlja te občine leži edini kraj Godešič s hišami in gospodarskimi poslopji, ki se nahajajo poleg podružnične cerkve. Njihovo okolico tvorijo travniki s sadnim drevjem, ki jim na severu in jugu sledijo orne powšine, na zaliodu pa boljše košenine. Južno od vasi se v znatnem obsegu razprostirajo pašniki, ki segajo skoraj do njiv in travnikov v bližini glavne ceste. Gozdovi ležijo raztreseni med ostalimi kultur;uni vsepovsod po občini.'''« Vas je leta 1830 štela 298 prebivalcev, od tega 145 moških in 153 žensk, ki so naseljevali 50 liiš. Polovica teh je bilo že zidanih (25), preostale delno zidane - delno lesene (4) ali v ce- SrediUe vasi na kartifranciscejskega katastra, narisani leta 1826. 2 rdelo barvo so označene zidane, z rumeno pa lesene stavbe, (hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Skojji Loki) ^^ Janez Sumrntla, Prebivalsh^o v slovenskih predelih Napoleonove Tlirije, Zgodwinski časopis, 52/1998, str. 57. '' Janlco Polec, Kraljestvo Ilirija, prispevek k zgodovini razvoja javnega prava v slovensidh deželah, 1. del, Ljubljana 1^25,priloga šr. 1: Upravna razdelitev Kranjske lera lS17,srr. iVrliiv. Republike Slovenije, Franciscejski kalasler za Kranjsko, k. o. C odešič, cenUni operni. Godešani imajo večino gozdov v Dobravah, na Produ in pobočjih Osolnika. Že od nekdaj sojim dajali les za stavbarstvo in kurjavo, (foto: France Stele) loti lesene (20). Za eno hišo nimamo podatka.^^ Gospodarska poslopja so bila še vsa lesena in tako kot vse hiše pokrita s slamo. Nobeno poslopje ni bilo protipožarno zavarovano. Vsi domačini so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. Statistika navaja 6 konj, 52 volov, 78 krav, 52 telic in mladih bikcev ter 14 ovc. Večina živine je bila domače pasme in prireje. Prehrana je bila sestavljena iz živil, ki so jih sami pridelali, in sicer kruha, moke, mlečnih izdelkov, zelenjave, stročnic in sadja, kislega zelja, repe in mesa. To so jedli le izjemoma ob velikih praznikih aU posebnih opravilih. Žejo so si tešili z vodo. Viške pridelkov so prodajah na tedenskih sejmih v Sko^i Loki, kamor je vodila srednje dobro urejena občinska cesta. Tako kot stoletja nazaj so gojili pšenico, oves, ječmen, ajdo, repo, proso in deteljo, v majhnih količinah pa še krompir, zelje, stročnice in lan. Krmo za živino so kosili na travnikih, ki so zaradi suhe lege in prodnatih tal díýali le sladko travo, prav tako pašniki. Paša je bila še vedno močno prisotna inje zagotavljala dobršen del živinske krme. Pasli so na ozarah njiv in skupinskih pašnikih. Na tiste čase še danes spominjata ledinski imeni Podgone in Podgonska pot, po kateri so žiwno zvečer giiaH napajat na Strugo. Gozdovi so bili zaraščeni z listnatim in iglastim drevjem in so domačine oskrbovali z lesom za gradnje in kurjavo ter s steljo za nastiljanje živini. Na vrto-vih v bližini hiš so sadili sadno drevje žlahtnih in navadnih sort. Prevladovale so jablane, hruške, slive in orehi. Umirjeni ritem vsakdana je prekinilo leto 1848. Revolucionarna vrenja, ki so preplavila srednjo Evropo, so pljusknila tudi na Kraiijsko. Padec fevdalnega družbenega reda je bil neizbežen in le še vprašanje časa. Z jesenjo 1848 se začenja obdobje nove dobe in karizmatičnega cesarja Franca Jožefa, kije habsburško monarhijo nato vodil skoraj sedem desetletij, dokler se ni njegova življenjska pot končala sredi vihre prve svetovne vojne (1916). Komorno zemljiško gospostvo I^oka je bilo, tako kot vsa druga zemljiška gospostva, ukinjeno. S tem so odpadle vse podložniške obveznosti do nekdanjih zemljiških gospodov v osebnem in stvarnem pogledu. Zemlja je bila z zemljiško odvezo dodeljena kmetom, ki so bivšim lastnikom zanjo odplačali del njene \Tednosti. Preostalo je poravnala država. Ob koncu fevdalne dobe je bilo v vasi 27 gruntov, 6 podsedov (tretjinskih gruntov), 9 kajž ter 8 hišarjev in Frani-e Štukl, Sprehod po vaseh reteške žiipnije, Zgodovinski oris, v: Kronika župnije Retei-e, Zbornik ob 150-kliiici obsloja župnije Relcčc |.iri Skoiji Laki, Relcćc 2001, sir. 325. novalistov.^^ V takšnem obsegu je vas sodila med večja naselja na Sorskem polju. Med prve poteze novega cesarja je sodila modernizacija državne uprave. Godešič je bil v prvem obdobju po revoluciji samostojna krajevna občina, ki je spadala pod okrajno glavarstvo v Kranju. Sko^a Loka takrat še ni imela svojega glavarstva, imela pa je svoj davčni urad, katerega meje so se povsem pokrivale z mejami loškega sodnega urada. Volitve župana in občinskega zastopa (sveta) so bile izvedene do 25. oktobra 1850,pri čemerjeveljalo načelo, da so morali biti župan in svetniki z obmoqa domače občine. Po podatkih iz leta 1854 (objavljenih leta 1857) je krajevna občina Godešič obsegala ozemlje katastrskih občin Godešič, Reteče in Suha in je vključevala 998 prebivalcev, od tega 312 Godešanov.'* Podobno kot druge manjše občine seje otepida s finančnimi težavami in nizko izobrazbeno ravnjo vodstva. Obdobje samostojne godeške občine je leta 1866 zaključila nova upravna reforma, ki je Godešič vključila v meje teritorialno reorganizirane občine Stara Loka, kjer je ostal do začetka druge svetove vojne. V cerk\'enem oziru je spadal Godešič do leta 1804 pod prafaro s sedežem v Stari Loki. Ko seje iz nje leta 1804 izločil nekdanji vikariat Sko^a Loka in se preoblikoval v samostojno župnijo, je za seboj potegnil vse podružnice v spodnjem delu Poljanske doline in na jugovzhodnem delu Sorškega polja. Med njimi je bila tudi soseska sv. Miklavža na Godešiču. Takšne cerkv'ene meje so potem obveljale do leta 1848, ko je nastala samostojna lolcilija v Retečah. Njen nastanek so z darovnicami v obliki zadolžnic omogočili posamezni bolje situirani domačini iz Godešiča, Reteč in Gorenje vasi. Med Godešani so bili to Valentin Hafner, Jernej Golar, Franc Šnajder in Primož Bertoncelj. Za ustanovitev domače župnije so namenili štiri zadolžnice v skupni vrednosti 920 gld., ki so letno prinašale 46 gld, obresti. S tem so močno razbremenili preostale Godešane, ki so vsako leto doplačali le še razhko do 75 gld., kolikor je znašala celotna denarna obveznost godeške soseske za vzdrževanje samostojne župnije in njenega duhovnika.^' Prvi je to mesto 26. februarja 1849 zasedel Jurij Zupančič. Godeške družine so bile v drugi polovici 19. stoletja velike in so v povprequ štele okoli 6 članov. Pri tem so zajeti v statistiko tudi hišni posli, ki z družinskimi člani ponavadi niso bi- Pečaf nik godeške občine v letih od 1850 do 1866. ^^ Franoe Šnikl, Sprehod po vaseh rereške žiipniie, Zgodovi nski oris, v; Kronika župnije Rereče, Zbornik ob 150-letni("i obstoja žiipnije Retere pri Škol]i Loki, Rereře 2001, sfr. 32.S. Abccxdni sjiisck iiiicii v-sdi sdišř, grašiii, graduv iii griidičtv v kranjski vojvodini, Deželni vkdiii lisi za kiaiijsko vojvodino, VT. del, žtev. 8/1857, Ljubljana 1 857, str. 28-214. J udila Šega, Llslauoviicv žui-itiiic.v: Kronika župnije Rcicčc, Zbornik ob 150 Iclnici obstoja iupnijc Rcltcc pri 'Skofji Loki, Reteče 2001, str. 56 65. li v sorodu, so pa v sobivanjii z njinii sestavljiili tesno povezano hišno skupnost. Šte\'ilo ožjih družinskih članov je od družine do družine nihalo in je bilo odvisno predvsem od tega, koliko otrok je preživelo zgodnje otrošt\-o. Ženske so rojevale leto za letom, tako da je bilo med najstiuejšim in najmlajšim otrokom tudi po dvajset let razlike, včasih še celo več. V povprečju seje vsako leto rodilo 9,3 otrok. Nezakonskih je bilo malo. V evidencah iz obdobja med letoma 1849 in 1873 jih naštejemo samo deset (4 %). Njihove matere so bile v šestih primerih kmečke hčere in v štirih kajžarska in bajtarska dekleta. Umrljivost otrok do drugega leta je bila velika in je prispevala znaten delež k letni statistiki umrlih. V povprečju je v obravnavanem obdobju umrlo 7,16 vaščanov na leto. Otroci zaradi božjasti, raznih nale-zljiwh bolezni in telesne šibkosti ob rojstvu, odrasli pa zaradi jetike, vodenice In starostne opešanosti organizma. Hujših epidemij na-lezljiwh bolezni ni bilo, razen v letih 1850 in 1870, ko je razsajala griža in obakrat zahtevala pet otroških življenj. Hujša nadloga so bili požari, ki so povzročili veliko gmotno škodo in za zmeraj spremenili podobo vasi. Pri cerkvi in pod njo je 22. maja 1875 pogorelo šest posestev, 22. avgusta 1889 je gorelo v zgornjem koncu vasi, v nedeljo po velikem šmarnu 1890 pa na Matevževem podu, od koder se je ogenj, ki so ga zanetili razposajeni otroci, razširil še na sosednji gospodarski poslopji. Največjo škodo je napravil požar pred veliko noqo 1887. V dobri uri je pogorelo 60 poslopij, od tega 27 hiš, ter streha in zvonik podružnične cerkve sv. Nikolaja. Ljudje so v trenutku ostali brez vsega, edino, kar so lahko rešili, so bila življenja. Med dogodke, ki so močno zaznamovali drugo polovico 19. stoletja, sodita tudi izgradnja železniške proge in šole v sosednjih Retečali. Gorenjska proga je prekgodeških njiv in travnikov stekla leta 1870. Slovesnega odprtja železniške postaje na Trati so se udeležiU številni Godešani in z velikim zanimanjem čakali na prvi vlak, ki je 14. decembra 1870 ob 11. uri in 34 minut prisopihal iz Ljubljane. Železnica je odprla novo pot v svet in omogočila nova delovna mesta. Tu je našel delo Rudarjev Miha in morda še kdo od domačinov. Spet druge j e popeljala v svet. Nekatere le do bližnjega Kranja ali Ljubljane, posameznike pa naprej po Evropi in v Ameriko. Slednjih je bilo malo, tako da o večjem valu izseljevanja na tuje ne moremo govoriti. Za šolanje godeške mladine j e skrbela enor:izredna ljudska šola v Retečah. Zgrajena je bila leta 1893 ob veliki finančni pomoči duhovnika Primoža Bertonclja z Godešiča, ki je zanjo v oporoki Fotografije otrok iz konca 19. sfoktja so bile rta podeielju prava redkost. Na fotografiji je Alojzija Jugovic (Juguceva), kasneje poročena s Franœm Starmanom (Slugoii im). Fotografija je nastala leta 1905. (last Štefke ŠimU) Goileški gasilci in narodne noše pred odhodom k maši na Florjanovo nedeljo 2005. (foto: Simon Starman) namenil 1.700 gld. Drugo je prispevala država. Pred tem so bili šolske izobrazbe deležni le redki řmtiči, ki so obiskovali ško^eloško deško šolo, in tisti otroci, ki so se osnov branja, pisanja in računanja učili pri duhomiku Stanislavu Srancu. Reteška šola je bila do leta 1929 enorazredni-ca, nato dvorazrednica in po izgradnji novega šolskega poslopja (1938) štirirazrednica. Prvotna šola je stala na mestu med današnjo šolo in kulturnim domom. V čas pred prvo svetovno vojno sodi tudi ustanovitev najstarejšega društva v vasi - Gasilskega društva. Prvi poskus leta 1908 se je zaradi nasprotovanja tedanjega župnika Janeza Meršolja izjalovil. Bolj uspešni so bili leta 1911 in od takrat društvo neprekinjeno deluje. V pr\'i odbor, izvoljen na občnem zboru 2. aprila 1911, so bili z Godešiča izvoljeni Jakob Starman (Znidar), Franc Kuralt (Tonačev),Janez Hafner (Lovričkov),Janez Lukančif (Knol-man), Peter Jugovic (Juguč), Janez Starman (Zargar), Stefan řCrižaj (Patrick), Jože Volčič (Jakuc), iz sosednjih Reteč Franc Jenko (Lipar) in Gorenje vasi Anton Jenko (Fik). Prizadevanja, da bi čim prej zgradili svoj društveni dom,je leta 1914 preprečila vojna. Prva svetovna vojna je globoko zarezala v vaško zgodovino. V naslednjih štirih letih je odšlo na bojišča širom po Evropi 69 Godešanov, od katerih se jili 15 ni nikoli več VTnilo domov, 9 pa je ostalo invalidov za vse življenje. Pričakovanja o kratkotrajnem spopadu, v katerem bodo na liitro opravili z nasprotnikom, božične praznike pa spet praznovali v miru in družinskem krogu, se niso uresničila. Spremenila so se v dolgo izčrpavajočo vojno svetovnih razsežnosti, kakršne do sedaj še niso poznah. Splošna mobilizacija je poleti 1914 pod orožje vpoklicala vse za vojno sposobne moške v starosti od 21 do 42 let. Prvo leto so bili na vojaških naborih potrjeni večinoma mladi fantje in redki posestniki. Na Godešiču je vojaško suknjo obleklo 26 vaščaiiov. Z dolgimi transporti, Id so se dan za dnem pomikali po železnici, so jih poslali na vzhodno bojišče - v Galicijo -, kjer se je Avstro-Ogrska vojskovala z Rusijo. Tu so padle prve žrtve med Godešani. Druge preživele so leta 1915, ko je v vojno na strani nasprotnika stopila Italija, prestavili k reki Soči. Z odprtjem soške fronte seje vojna tesno približala našim krajem. Niso je več občutili le vojaki, ampak \-edno bolj tudi civilno prebivalstvo v zaledju fronte. Prvi vojaški tren se je na Godešiču utábořil junija 1915. Od takrat dalje so bili s krajšimi presledki prisotni ves čas do konca vojne. Prenočevali so pod šotori, v šupah, pod kozolci s plajši in na kmečkih podih. Ponavadi so ostali nekaj tednov in se nato premaknili bliže frontnim položajem na Primorskem. Sama prisotnost vojaštva vaščanov še ne bi tako motila, če ne Tonkovi na domaćem dvorišču junija 1917. Zadaj ob hiši stoji neznani avstro-ogrsld vojak. bi neprestano trepetali za tisto malo živeža, kolikor ga jim je še ostalo po vseh obveznih oddajali, Id jih je zahtevala država in jih je bilo z vsakim nadaljnjim letom vojne vedno več. Pomanjkanje je bilo čutiti na vsakem koraku. Primanjkovalo je hrane, obleke, obutve, petroleja, tobaka, kurjave in drugega. Težak položaj so poskušali reševati z raznimi nabiralnimi akcijami v denarju (Rdeči križ) in različnih surovinah. Tudi v reteški šoli in župniji so zbirali obleko, obutev, različne kovine, volno in celo robi-dovo listje. Leta 1916 so se razmere tako zaostrile, da je država ukazala za potrebe vojaške industrije pobrati vse kotle za žganjekuho in baker s streh, slednjič pa še večino bronastih zvonov. Godeški so zadnjič zapeli 13. decembra 1916. Nato so prišli vojaki in vaščani so lahko le nemo strmeU in se solzili, ko so jih pometali iz cerkvenega zvonika in odpeljali. Sicer pa so domačini z a\^tro-ogrskimi vojaki živeli v zglednih odnosih, če pustimo ob strani razne drobne kraje hrane in posamezne primere nalezlji\fih bolezni. Močno so se razmere poslabšale le jeseni 1917, ko so se začele v naše kraje valiti trume pruskih (nemških) vojakov, ki so se skupaj z avstro-ogrskimi pripravljali na odločihii preboj soške fronte. Domačinom so za vedno ostali v spominu po nasilnosti, neolikanosti in tat\inah. Iz shramb in kleti so odnašali poljske pridelke in prekajeno meso, pokradli so skoraj vse kokoši, velik del posušene krme za živino in velike količine slame. Za kurjavo so sekali jablane, smrekova in hrastova drevesa, v sili pa kurili kar z okenskimi polkni, latami iz kozolcev in vrtnimi ograjami. Škoda, ki so jo napravili, je na marsikateri kmetiji znašala več tisoč kron. Po preboju soške fronte se je zaledno vojaštvo v začetku novembra 1917 razšlo. Od takrat naprej so se na Godešiču zadrževali le še tu in tam za krajši čas.^' Dolga in izčrpavajoča vojna je zahtevala vedno nove in nove vojake; ne le zrele fante in može, ampak tudi komaj osemnajstletne mladeniče in že osivele gospodarje. Za polja so medtem skrbeli žene in otroci ob pomoči najetih kmečkih delavcev. Da so jih lahko plačale, so smele že od začetka vojne zaprositi za posebno denarno pomoč. Letine so bile povprečne in bi v običajnih razmerah omogočile normalno preživeij e. Nikakor pa ne v vojnih časih, ko je moral pridelek zadoščati za preživetje kmečkih družin, neagrarnega mestnega prebivalstva in Judita, Šega, Prva svenovna vojn!i,Y: Kronika župnije Retefe, Zbornik ob liO letnioi obstoja žiipniie Reteôe pri Škofli Lcîki, Rcl(x-c 2001, sir.'90-11«. GODUšić V rmv.Kitísrí IN SI-danjosti ogromne armade avstro-ogrskih vojakov. Ti so ravno tako tolkli pomanjkanje, kar nam zgovorno opisuje v svojih spominih domačin dr. Jože Rant. Zadnje leto vojne je bilo v a^'stro-ogrski vojski čutiti vedno večje razsulo. Na krizo so že v začetku leta 1918 opozorila vedno pogostejša dezerterstva in prvi upori vojaštva. Ti so se nadaljevali v pomladni čas, koje pod vodsH'om Antona Hafnerja, Vinceiicovega z Godešiča, v judenburgu izbruhnil velik upor 17. pešpolka t. i. ki-anjskih Janezov. Zahtevali so konec vojne, vrnitev domov in svobodno domovino. Upor je vojska krvavo zadušila, štiri voditelje pa obsodila na smrt z ustre-litvijo. Vpričo upornega polka so jih usmrtili 16. maia 1918 in jih še istega dne pokopali za pokopališkim zidom. Od tu so jih leta 1923 prekopali na ljubljanske Zale. Ko so se po podpisu kapitulacije začeli vračati domov izmučeni In sestradani vojaki, med njimi ni bilo Antona Bertonclja (Aleševega), Janeza Brenceta (Gareževega), Franca Carmana (Carmanovega), Janeza Dolinaija, Antona, Franca in Janeza Hafnerja (Vincencovih), Janeza Igličarja (Tišlaija), Janeza Jamnika (Pavhatjevega), Petra Jugovica (Juguča), Janeza in Jožefa Kalana (Rožmanowh), Janeza Krmelja (Matevškovega), Tomaža Ki-ajnika (Dolinarjevega) in Franca Kuralta (Tonače\'ega). Njihove življenjske poti so se za vedno končale na bojiščih v Galiciji, na Doberdobski planoti, na Goriškem, v Karnijskih Alpah in na Tirolskem ter neznano kje v italijanskih zaporih. Nekoč mogočna avstro-ogrska monarhija seje sesula v prah. Namesto nje so se na izpraznjenem zemljevidu srednje Evrope pojavile nove države; med njimi je bila tudi Država Slovencev, Hrvatov in (Vojvodinskih) Srbov. To je bila prva povojna politična tvorba, kamor so kratek čas spadali tudi Godešani. S 1. decembrom 1918 jo je zamenjala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev na čelu z dinastijo Karadžordže\ičev. Dobri dve desetletji trajajoči državi, ki se je vmes preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, je dajalo pečat burno strankarsko življenje, številne koalicijske vlade, vedno večji centralizem in unitarizem ter stalna nesoglasja med Srbi in HiTati, ki so slednjič, pripeljala do atentata na ki'alja Aleksandra. Med obiskom v MarseUlu so ga 9. oktobra 1934 ustrelili hrvaški separatisti. Njegova smrt je močno odjeknila po vsej državi, tudi na Godešiču. Kakršen koli vladarje že bil, vseeno je bil njihov kralj in ob njegovi smrti se jih je lotevala negotovost. Šolarji so se od njega poslovili s komemoracijo vretešld šoli. Kompas, ki je jugoslovansko zunanjo politiko do takrat usmerjal proti Franciji, se je v naslednjih letih začel vse bolj odmikati od nje in dobivati nove koordinate. Jugoslavija se je vse bolj približevala fašističnemu Faiko središče s štirno in lipo okoli leta 1938. Zadaj levo Bernardova hiša, Jakova hiša in hlev ter Zargarjeva hiša, desno Mafevževa hiša in hlev. (foto: Joie Rant) - Urin konc leta 1938. Vzdoli ceste si na desni strani sledijo Uršna, Rudatjeva, Vrhanova, Aieinarjeva in Zero-vćeva hiša in na levi nova Lovrickova stanovanjska hiša x gostilno. (foto:]oi£ Rant) taboru, ki se je z zasedbo Su-detov in priključitvijo Avstrije leta 1938 podal na osvajalski pohod. Do leta 1941 je bila Jugoslavija že z vseh strani obdana s članicami trojnega pakta in le \'prašanje časa je bilo, kdaj se jim bo pridružila. Politično podobo Gode-šiča so v medvojnem obdobju krojile različne stranke. Na volitvah leta 1921, ko so se v sosednjih Retečah in Gorenji vasi volilci večinoma odločili za Slovensko ljudsko stranko, je ta na Godešiču dobila le tretjino glasov. Drugo tretjino so volUci namenili Samostojni kinečki stranki in prav toliko tudi Narodno socialni stranki. Tako je vsaka od njih dobila po enega odbornika v občinskem svetu. Tudi leta 1936 so Godešani glasovah drugače kot Retečani in Gorenjci. Takrat seje za mesto starološkega župana na listi Jugoslovanske radikalne zajednice potegoval Janez Avguštin (Rbic) iz Reteč. Zmagal je z dvotretjinsko večino. Zanj so v Retečah in Gorenji vasi glasovali tako rekoč vsi, na Godešiču pa jih je kar enajst podprlo bivšega župana in gostilničaija Antona Hafnerja s Trate. Vas je imela na zunaj še vedno agrarni značaj, vendar ne več tako izrazitega kot pred sto leti. Ob bok polj edelstvai in živinoreji seje vedno bolj širila tu di obrt. Vas je imela v 30. letih dva kolatja, tri čevljarje, po enega sedlarja, mizarja in kovača in ^^saj tri krojače. LoiTičk se je ukvarjal z gostilno,Tonkovi s trgovino. Ludvik Habjan (Ložičar) je leta 1933 registriral obrt nasekavanja pil in že pred vojno zaposloval šest delavcev.^^' Vsem naštetim je bila obrt osnovna gospodarska dejavnost, s katero so preživljali sebe in svoje družine. Tam, kjer je bilo obdelovalne zemlje za preživljanje premalo, družine pa velike, so kot dodatno dejavnost izdelovali škafe in izdelke iz protja. Precej vaščanov je našlo delo v razvijajoči se tekstilni industriji (Ško^eloška predilnica, Šešir) in lesni trgovini na Trati {Heinrihar, Dolenc) ter industrijskih obratih v Kranju in na Jesenicah. Po podatkih iz leta 1937^'je bilo v vasi 72 hiš in 348 prebivalcev. Posestnikov je bilo 20, kočarjev 32. V upravnem oziru so spadali pod občino Stara Loka in škofleloški srez (okraj), kije kot najmlajši v drai'ski banovini nastal leta 1936. Prej so bili del kranjskega okraja. Vas je bila prometno dobro povezana s Ško^o Loko in Ljubljano, Še posebej po letu 1929, ko je Fraiicc Šlukl, Sprehod pu vaseh rcLcskc ŽLipiiijc, v: Kroniki»'ŽLi|:Tnijc Rclcčt;, Zbornik ob 15D-lc;Lnici obsloia župnije Reteče pri Škotji LolKar sew. naredil, sem naredil vse iz Ijvhezni do naše slovenske domovine. « Zamisel krajevnega odbora Godešič ob 1000-letnici svojega kraja, da bi desetarju Antonu Hafnerju postavili spomenik v Aleji znamenitih občaiiov v SkoJji Loki je toliko bolj pomenljiva, ker poslavlja nove temelje razumevanju in sprejemanju 1. svetovne vojne na Slovenskem, saj žeU postaviti spomenik borcu, ne glede na dejstvo, da seje bil na strani poraženca S tem dokazujmo predlagatelji svojo duhovno zrelost in izražajo ponos, ki ga čutijo do svojega uporniškega sovaščana. Zgodbo o veliki vojni moremo brez zadi-žkov imenovati zgodbo o iskanju pomena, smisla ali nesmisla, ob koncu katere se poglobi dvom o tem, kdo, ah če sploh kdo, je zmagal. Vojna, skozi katero nas je popeljala tudi zgodba Antona Hafnerja,je hiša strahov, in v njej upanja ne ostaja kaj dosti. MUA MR AVU A Godešič skozi tisočletje 1006-2006 (ur. Judita Sega). Godešič, Odbor za pripravo praznovanja tisočletnice Godešica, 2006, 546 strani. Godeški z.von pozvanja / in tisoč let oznanja; / v Dobra-oe, v Loko / ifi -v širni svet ... // V vasi okrog cerkve -žíráni, / stoletja rodovi so Uveli',/ delali, umirali, molili, /jedli, pili, kleli, /plesali, peli in grešili / vsak svoj mojen čas... // S prigodnico izpod peresa Godešana Andreja Ranta Godeški zvon se pričenja obsežen zbornik Godešič skozi tisočletje 1006-2006, id ga je ob tisočletnid prve omembe kraja v pisnih virih pripravil uredniški odbor z glavno urednico Judito Šega, izdal in založil pa Odbor za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča pod predsedovanjem Aleksandra Igličaija. Predstavitev je bila 23. junija 2006 na tradicionalni prireditvi Večer na vasi, ko se je okrog cerkve sv. Mikla^a zbrala množica Godešanov in gostov. Zbornik uvajajo štirje pozdravni nagovori: ško^eloškega župana Igorja Drakslerja, predsednika Sveta Kra.jevne skupnosti Godešič Ivana Logondra, predsednika uprave in generalnega direktorja družbe Merkur, d. d., mag. Bineta Kordeža, in predsednika uprave Merca-toija, d. d., mag. Žiga Debeljaka, ter spremna beseda glavne urednice Judite Sega. Na začetku strokovnega dela zbornika domačin in oblikovalec Domen Križaj razlaga Godeški simbol, ki gaje zasnoval na podlagi geografskega položaja kraja - kvadrat predstavlja vas kot celoto, dve horizontalni liniji pa nakazujeta zgornjo in spodnjo teraso. V nadaljevanju so prispevki razvTŠčeni v trinajst tematskih sklopov: Geografski pregled, Sprehod skozi preteklost. Govor, domača in ledinska imena. Etnologija, Podružnična cerkev sv.Miklavža,Naravne zanimivosti, Kulturno in društv^eno življenje. Šolstvo, Promet, telefonija in elektrifikacija. Profesorji in umetniki, Naši izseljenci, Ko se korenin zavemo in Leposlovje. Na koncu sta poi'zetka v angleškem in nemškem jeziku. Zbornik je nad^-se lepo oblikovan (naslovnica Domen ICrižaj, računalniški prelom Littera picta Ljubljana) in opremljen s 500 barvnimi in črno-belimi fotografijami krajev, dogodkov, opravil, ljudi in dokumentov ter številnimi tabelami in grafikoni. Littera picta je poskrbela tudi za tisk in vezavo. V prispevku Geografski pregled katastrske cMine Godesii avtorica Andreja Uršič opisuje fizičnogcografskc značilnosti (lego, geološke značilnosti, podnebje, vodovje in podtalnico, prst in rastje), družbenogeografske značilnosti (prebivalstvo iji industrializacijo, starostno sestavo prebivalstva, gospodarske sektoije in industrijo, kmetijstvo, obrt, trgovino in osebne storitve) ter kulturno in naravno dediščino. V najobsežnejšem tematskem sklopu Sprehod skozi i asobjavljenih deset prispevkov dvanajstih avtorjev. Jože Štukl v prispevku IlaUtatskogomihiogrobišče v Godeškib Dobravah posega v 5. stoletje pred našim šLetjem, opisuje zgodovino ljubiteljskih in irato arheološkili raziskav keltskih gomil v okolici Godešiča in Reteč in nas seznani s problematiko grobišču pripadajoče naselbine, katere obstoj še ni bil preverjen z arheološko metodo. Diotmarjeva zamenjava. Naj vedo vsi kristjani, da sta frelsinški skof Egilbert in Dicmar, ser vus iste škofije, sklenila narediti zamenjavo, kar sta tudi storila. Dietmar je namreč na oltar svete Marije in svetega Korhinijana izročil v trajno last posestvo [v velikosti] 140 oralov, ki ga je imel v kraju Tegiranpach. Fzameno za toje omenjeni škof po svojem^ odvetniku Odalscalcbu temu servi/ na Kranjskem, v kraju, ki se imenuje Niusazinbun, dal v trajno last [posestvo] enake velikosti. Z ne-datirano notico, ki jc ohranjena le kot prepis v tradicijski knjigi to pa hrani Bavarski državni arhiv v Mûnchnu in je osnova za praznovanje tisočletnice -, nas seznani prispevek Matjaža Bizjaka z naslovom Ccmmutatio Diotmari in prvo pričevanje o obstoju Godešiča v pisnem viru. Avtor v njem osvetljuje omenjeni dokument,ga umesti v čas med letoma 1006 in 1039, opisuje ljudi, ki so povzročili njegov nastanek, ali so bili pri njem udeleženi, in okoliščine, v katerih je nastal. Prispevek Franceta Štukla z \\-iAo\m\\FodfTeisi(dkimigospodiyč^jíL\x\ii Godešič (Neusatz - Nova vas) in Godešane v času freisinškega gospostva. Opisuje delovanje godeskega dvora in urada, omenja imena slovenskih podložnikov v urbarju iz leta 1501, stara ledinska imena, kmečke dajatve, udeležence v kmečkih uporih, izbruh kuge leta 1599, dotika se cerkvene in stavbne zgodovine. V novejši čas posega Judita Sega s ^x\sçtv\omDevetnajsto stoletje na vasi. Leta 1803 seje s sekularizacijo (podržavljenjem) končalo 830 let trajajoče obdobje freisinškega loškega gospostva. S tem je večina godeških kmetij, kajž in bajt dobila novega gospodarja - državo. Avtorica popisuje upravno ureditevvasi, cenilni operat v zvezi s franciscejskim katastrom, laneti-jstvo, zemljiško odvezo, modernizacijo državne uprave, nastanek samostojne župnije Reteče, dotika se vsakdanjika in praznika, porok, smrti, premoženjskopravnih razmerij, požarov in gradnje gorenjske proge. Petra Svoljšakje prispevala članekz naslovom Vloga Antona Hafnerja vjudítibwrškem uporu in v njem opisala vlogo in pomen uporov slovenskega vojaštva v avstro-ogrski armadi leta 1918 in posebno upor slovenskih vojakov 17. pehotnega polka v Judenburgu, poudarila in osvetlila vlogo Godešana Antona Hafnerja in ga označila za zgodovinsko osebnost, kije v določenem trenutku zavrgla osebne koristi, pozabila na svojo družino in sooblikovala prihodnjo podobo svojega naroda. Skiipno zgodovino nekega naroda sestavljajo osebne zgodbe maUh ljudi. O njih priča prispevek Andreja Jenka z naslovom Vojaki vpetih àrtavah in irtve mietovnih vojn. V njem našteva in popisuje vojake in žrtve prve svetovne vojne, vojaško obveznost v Kraljevini Srbov; Hrvatov in Slovencev ter Kraljevini Jugoslaviji, nemške vojake, partizane, domobrance, civilne žrtve vojne v času nemšlie oloipacije ter vojaško obveznost v socialistični Jugoslaviji in RepubUlci Sloveniji. Andrej Jenko je prispeval tudizapis Zaklonišča, bunkerji, zapori... 'llidi v njem posega včas druge svetovne voj ne z opisi preletov vojaških letal, seznamom voznikov, ki so jih ob umiku na Koroško mobilizirali domobranci, opisi vaških zaklonišč, ski ivališč in bunkerjev, seznamom kr ajanov, zaprtih v zaporu Begunje, v povojni čas pa s seznamom zapornikov v prvih povojnih letih. Novejše obdobje obravnava prispevek Jožeta Hafneija Krajevna skupnost Godehiii zadnjih treh desetletjih. Opisuje napore za izgradnjo vodovoda in trgovine v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja, v sedemdesetih in osemdesetih letih pa ureditev kanalizacije, asfaltkanje vaških pod in cest, posLavilev avtobusnih postajališč, ureditev športnih igrišč, razširitev trgovine in družbenih prostorov, postavitev doprenega kipa prof. dr. Jožetu Rantu in začetek izhajanja vaškega glasila Dobrave. Iz časa po osamosvojitvi Slovenije avtor omenja postavitev spominskega obeležja žrtvam obeh vojn in vaška praznovanja obletnic samostojnosti Slovenije. V prispevku so navedena tudi imena in funkcije krajanov v oi-ganih ki'ajevne skupnosti ter dobitnikov priznanj in pohval. Aleksander Igličar se je v svojem prispevku Osam.osr.ojitem Slovenije dotaknil plebiscita, razglasitve neodvisne države in desetdnevne vojne ter dodal svoje spomine in spomine sokra-jana Matjaža Simiča na dogodke ob osamosvojitvi Slovenijo. Popis prebivalsh'a leta 2002 je bil prvi popis v samostojni Sloveniji in zadnji pred vstopom v Evropsko unijo. V prispevku Godešičobpopisuprebivalsîva leta 2002 so ga v zvezi s prebivalstvom, gospodinjstvi, družinami, stavbami in stanovanji podrobno anahzirali trije a\toiji. Maja Bertoneelj, Alenka Starman in Uroš Alič, in ga ilustrirali s preglednicami Ln grafikoni. Tematski sklop o govoru ter domačih in ledinskih imenih oblikujejo štirje prispevki petih avtorjev. Francka Benedik v prispevku Godeškigovor ri'Aoii, kaj je narečje, kakšne so razhke v besedah, pomenu, glasovih, dolžini ali trajanju glasov, naglasu, načinu naglašavanja. Godeški govor, ki spada k loškemu narečju, ta pa k rovtarski narečni skupini, ponazarja s primeijalno tabelo med godešldm in spodnjesenišldm govorom, primeri ljudskega govora ter slovarčkom starejših in domačih besed, ki se nanašajo na sadovnjak, vrt in polje ter odgovarjajoča opi-avi-la. Silvo Torkar v prispevku Imeni Godesii in Niusazinfrun navaja, da iz srednjega veka ni izpričana niti ena omemba slovenske variante krajevnega imena Godešič; pojavila naj bi se šele v loških urbarjih 17. stoletja. Ugotavlja, da krajevno ime Godešič izhaja iz staroslověnské-ga osebnega imena Godeša, ljubkovalnega imena za Godemiia oz. Godeslava. Omenja tudi nemško ime za Godešič (Niusazinhun), izpeljanke iz njega (Nivsaze, Niusaezze, Nevsaezze, Newsass, Neusafi) in slovenske ustreznike (Novo selo, Nova vas, Novake). Polona Roblek in Judita Sega sta popisali in obrazložili Hišna imena na vasi, ki so nastala iz osebnih imen (Aleš, Boštjan, Gašper ...), iz priimkov (Bobnar, Čarman, Gosar ...), iz krajevnih imen (Janmik, Korušc, Bregar ...), yù poklicev oziroma dejavnosti (Bognar, Mediae, Šoštar...), iz človeških značilnosti (Cik, Garež...), iz upravnih ali cerkvenih funkcij (Mežnar, Peter, Sluga ...), navajata pa tudi vzdevke (Tabajten) in imena nepojasnjenega izvora (Knol-man, Polona Roblek je še posebej obdelala Ledinska imena katastrske občim Godešič. Predstavi katastrsko občino Godešič, ledinska imena v prvi polovici 19. stoletja in sodobna ledinska imena, ki izražajo naravno stanje (Dolga njiva, Gabrov klanec, Martanov boršt -.), človeško dejavnost (Pri kozolcu, Za ježo, Zupnice ...),nekatera so nepojasnjena (Na bobnarš, Naplisku, Vrnice ...), so pa tudi vodna imena (Omanca, Struga, Žabnica ...). lematski sklop o etnologiji zapolnjujejo trije prispevki. Andreja Hafner v prispevku Vsûk-danjik in praznik opisuje poljedelstvo, živinorejo in sadjarstvo, prehrano, noše, stavbarstvo, otroške igre, druženje ob delu in zabavi, ljudsko zdravilstvo, letne in koledarske šege ter šege življenjskega cikla, vprispevku Obrt in tigovinapa krojaštvo, čevljarstvo,pletarstvo, škafarstvo, izdelovanje metel, kolarstvo, sedlarstvo, izdelovanje narodnih noš in pilamo ter trgovine pri Tonk, pri Štefan in pri Kovač. Antonija Habjan Križaj je popisala Prerokbe sv. Sembilje (Si-bile), ki jih je pripovedovala Lovi'ičkova mat, npr. "Fa bo tkprši de se bjopo zemlplazile ielezne kaie ...K »No, a ieplazjo?« Godeško podružnično cerkev opisujeta prispevka Franceta Stukla Cerkev svetega Mikiavta in Alojza IgUčajja Zvonovi vgodeskt cerkvi. Godeško cerkev so najverjetneje gradili že okrog leta 1291, naslednja stoletja pa so prinašala predelave, povečave in polepšave, tako da danes lahko občudujemo v njej gotski prezbiterij, freske furlanskih mojstrov in mojstra Jerneja iz Loke, baročno kapelo, zlar glavni oltar, križev pot kranjskega podobaija Gašperja Gotzla. Usodo godeških zvonov popisuje Alojz Igličar v prispevku Zvonovi v godeški cerkvi. Prvi bronasti zvonovi so dokončno utihnili sredi vihre prve svetovne vojne, saj so jih preUli v topove. Leta 1922 je domači župnik Mcršolj blagoslovil tri nove železne zvonove, ki zvonijo še danes. V pripravah na tisočletnico so Godešani obnovili zvonik in cerkvene ure ter očistili in prepleskaH fasado, leta 2005 pa so ob navzočnosti župljanov v Žalcu ulih štiri nove bronaste zvonove. Opis naravnih znamenitosti v Godeskt in reteški lokijt prispevala Urša Kovač Mrak. Opisala je območje, povezanost vaščanov z reko in zemljo, zemljevid, prereze, sestavo tal, ekologijo loke in njene ekološke učiiike, v rez-ukatih opazovanj pa predstavila abiotske razmere, živali in rastline. Opozorila je na ogroženost stoječih voda in nevarnosti, ki jih predstavljajo predvsem človekovi posegi v naravo. Obsežnejši tematski sldop opisuje kulturno in društveno življenje Godešanov. Janez Host-nik in Ivanka Igličar v prispevku Kulturna dejavnost na vasi opisujeta začetke dramske dejavnosti v Katoliškem prosvetnem društvu v Retečah in dramsko dejavnost na Godešiču in predstavljata zborovsko petje, tamburaše,glasbene in folklome skupine ter knjižnico, posebno poglavje pa je namenjeno nekdanjemu neutrudnemu kulturnemu animatorju Alojzu Novincu. Matija Rant in Ivan Igličar opisujeta več kot pol stoletja dolgo prehojeno in preigrano pot domačega Ansambla/az/Ja ti, ki se je pričela s podarjeno harmoniko ter lisbo ženske in moškega pod marelo na njihovem bobnu. Zanimivejše in pomembnejše dogodke iz delovanja Gasilskega društva GodesK^e prispeval Štefan Križaj. Iz zapisnikov ustanovnega in naslednjih občnih zborov so razvidni napori ob gradnji gasilskega doma in stolpa za sušenje cevi, napeljavi elektrike in tudi veselejše plati gasilstva - veselice, plesi, proslave, loterije ipd. Jože Hafner se je posvetil Športu na vasi, katerega začetki segajo v čas po prvi svetovni vojni, v čas orlov in sokolov. Opisuje nogomet, namizni tenis, gorske teke in kolesarjenje, triatlon jeklenih, posebno poglavje pa je posvečeno najuspešnejši godeški športnici, plavalki An-ji Čarman. Tematski sklop zaključuje zapis Tončke Bobnar in Nike Krajnik Rdeči kr&. Kot drugod tudi na Godešiču delovanje te humanitarne organizacije sloni na nesebičnem delu prostovoljcev, ki zbirajo denar in sredstva za ljudi, potrebne pomoči, se srečujejo s starejšimi krajani, organizirajo Icrvodajalske akcije, organizirajo zdravstvena predavanja ipd. Slavica Pavlic je na začetku svojega prispevka Šolska spričevala godeskih učencev skozi čas zapisala, da je zgodovina šole tudi zgodovina pohval in graj, occn in spričeval. Prvi godcški dečki so obiskovali trivialko v Škoi^i Loki, leta 1893 je bila zgrajena reteška šola, ki jo je leta 1929 obiskovalo že okoli 100 učencev. Avtorica opisuje predmetnike v raznih časovnih obdobjih ter opisne in številčne ocenjevalne lestvice. Reteška šok je danes podružnica Osnovne šole Cvetka Golarja na Trati. Andrej Jenko je za tematski sklop o prometu, telefoniji in elektrifikaciji prispeval Drobne zanirniruvsli iz cestnega in ielezniSkega pn/mela. Zapiše, da segajo prve omembe ceste skozi Godešič v leto 1733, govori o posipanju in pluženju snega na cesti, prvem avtomobilu, ki je zapeljal po njej, uvedbi avtobusa, prvi asfaltni prevleki, mostu čez Traški graben. Železnica skozi Godešič je bila dograjena leta 1870 inje pomenila napredek in nova delovna mesta. »Resilca b klicu, de b naša u Kran belu.-i Ob teh besedah seje sredi noči nemalokrat prebudila Matjaževa Karlina in hitela odpirat vrata nočnemu obiskovalcu, ki je potreboval telefon. Začetke telefonije v vasi, zanimivosti in stiske ljudi, ki so prihiteli v »javno telefonsko govorilnico«, natančno evidenco o osebi, kraju, času in ceni telefonskih pogovorov je v prispevku Tok, tok, tok, tok... opisal očividccJanez Bcrtoncelj. Leta 1927 je v godeški cerkvi zagorela prva žarnica. Drago Papier se je v prispevku Osemdeset let elektrifikacije Godešiča 1927-2006 posvetil prvi elektriki iz elektrarne Skolja Loka okohca, projektu za izgradnjo elektrovodov, prvi transformatorski postaji na drc^, uporabi elektrike, porabi elektrike v času po končani drugi svetovni vojni, koridoijem daljnovodov, stolpni in jamborski transformatorski postaji ter porabi električne energije v zadnjih petih le Lih. Zadnji prispevki so posvečeni znanim in manj znanim Godešanom, prvim zaradi zaslug in prvenstva na svojih področjih, drugim zaradi zavitih življenjskih poti. Svojega očeta. Prof. dr. Joicta Ranta, pionirja slovenskega x,obozdravstva, je predstavil sin Andrej Rant. Na Rudaijevega Jožeta in njegovo odločitev za medicino so odločilno vplivale grozote prve svetovne vojne, na odlodiev o dodatnem študiju stomatologije pa veliko neznanja in zaostalosti v zobozdravshti. V svojem bogatem ustvarjalnem obdobju je ustanovil Stomatološko kliniko v Ljubljani, bil je pobudnik in ustanovitelj Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije, leta 1970 pa je izšlo njegovo življenjsko delo Čeljustna in zobna ortopedija. Dušan Koman predstavlja Slikarja FramaNovinca, profesorja risanja in slikanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Godešana, katerega slike v močnih kontrastnih barvah kažejo močno navezanost na kmečko življenje s trdim delom pod žgočim soncem. Njegov prevladujoč in najbolj znan motiv je vrana na ajdovem polju kot zlovešča znanilka nesreče iu siirrti. Kam vse so življenjske poti peljale mnoge Godešane! Aleks Avguštin nas v prispevku Pot Kovačevih seznanja s kalvarijo svoje družine, ki je maja 1945 naložila lojtrsld voz in se odpravila na pot begunstva,od doma čez Karavanke,do Vetrinja,Pegezza pri Lienzu, Spittala ob Dravi in končne postaje, Buenos Airesa. Alojz Jenko je prispeval zapis o Godeškib izseljermh v Kanadi - med njimi je tudi sam -, ki so od leta 1955 do 196S odhajali s trebuhom za kruhom. Njihov najpogostejši cilj je bil Toronto. Bih so delavni, pomagali so drug drugemu in zdaj pogosto obiskujejo staro domovino. V prispevloi so omenjeni tudi Godešani v drugih državah; Argentini, ZDA, Avstraliji, Avstri- ji, Italiji, Nemčiji, Srbiji in Švici. Antonija Habjan Križaj, po domače Kržajcva, jc prispevala članek Življenje druiine. Opisuje zgodovinski okvir, predstavi ata in mamo, govori o vrednotah, opisuje opravila otrok in dodaja posebne in šaljive zgodbe in spregovori še o družinski \'petosti v vas. Izročilap'edmkov-rodRantov popiše eden izmed njih, Andrej Rant. Razlaga pogostost in pomen svojega priimka, opisuje življenjske poti več generacij Rantov. Na koncu pa je isti avtor v tematskem sklopu Leposlovje dodal nekaj literarnih zapisov: Pravljico o traški žabi, Sorsko polje, pesiiá &hka, Očelu in Tdulň, AiLonija Habjan Križaj pesem Zakaj d lu?, Marija Maček pa pesmi Hrepenenje in Spomini. Pred povzetki pa je še dvostranska fotografija pribMžno dveh tretjin (okrog 450) Godešanov, ki so se na veliltonočni ponedeljek leta 2006 v čast tisočletnice na Tonkovem bregu postavili pred fotografski objektiv. Zajetna knjiga je poklon tisočletnemu Godešiču in Godešanom. Z njo se še nadgrajuje že tako bogata domoznanska hteratiira o loškem ozemlju. Urednica Jtidira Sega pa je za vestno in odgovorno strokovno delo pri pripravi zbornika na slovesnosti ob prazniku občine Sko^a Loka, ki je bila leta 2006 izjemoma prav na Godešiču,prejela bronasti grb občine Ško^a Lo ka. ALEKSANDER IGLIČAR Praznovanje tisočletnice Godešiča Med Godešani se je že pred več kot petnajstimi leti pričelo govoriti, da bo Godešič leta 2006 praznoval 1000 let od omembe kraja v pisnih virih. Osnova za govorice je bil zapis Pavla Blaznika, ki je v svoji knjigi Ško^a Loka in loško gospostvo omenjal menjalno pogodbo freisinškega škofa Egilberta, v kateri se omenja Neuzasinhun kot tedanje ime za Godešič. Že tedanje govorice med vaščani so izražale željo, da bi se tisočletnica obeležila jubileju primerno. V ta namen je s\'et Krajenie skupnosti Godešič aprila leta 2003 povabil na srečanje približno petnajst Godešaiiov, ki so bili tako ali drugače aktivni v dmžbenem življenju na vasi. Na srečanju se je izobhkoval predlog, da se obhkuje poseben odbor za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča, ki naj bi ga vodil mag. Aleksander Igličar. Odbor so sestavljah: Vinko Avgtištin st., Brigita Carman, dr. Jože Haf ner, Vinko Hafner, mag. Janez Hostnik, Alojz Igličar, mag. Aleksander IgUčar, Ivan Igličar, Andrej Jenko, Dušan Krajnik, Domen Križaj, Štefan Križaj, Ivan Logonder, dr. Andrej Rant, Jože Rant in Judita Šega. Odbor naj bi pripravil program praznovanja z osrednjo nalogo: priprava zbornika ob tisočletnici Godešiča. Odbor je skozi celotno de-Wanje sledil zamisli, da se pri aktivnostih opremo prednostno na znanje in sposobnosti vaščanov Godešiča, ki ga po potrebi dopolnjujemo s sodelavci od drugod. V tem smislu je bila za urednico zbornika imenovana Judita Šega, diplomirana zgodovinarka. Glede na to, da je bila leta 2001 ob 150-letnici ustanovitve župnije Člani Odbora za pripravo fraxnovanja tisočletnice Godenca. Reteče izdana Kronika vinko Avguštin, st., Brigita Carman, Ivan župnije Reteče, v kateri je bil Logonder Judita Šega, dr. Andrej Rant, Ivan Igličar; stojijo (z Godešič predstavljen na oko- ieve):Ahjz Igličar, Vinko Hafner, Štefan Križaj, mag Janez li 150 straneh, je bila začetna Hostnik, 'AndrejJenko, Dušan Krajnik, mag. AleksaitderIgličar, želja, da naj bi zbormk ob dr. Jože Hafner in Jože Rant. Foto: Janez Starman tisočletnici Godešica obsegal okrog 350 strani besedil, ki naj bi dopolnjevala zapisano v tCro-niki župnije Reteče. Judita Šega je zbrala ožji uredniški odbor, ki so ga sestavljali: Vinko Hafner, mag. Janez Hostnik, Alojz Igličar, Andrej Jenko, dr. Andrej Rant, Jože Rant, Alenka Starman in Andreja Uršič. Vzporedno z delovanjem odbora za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča se je oblikoval in vseskozi deloval odbor za nove bronaste zvonove, ki ga je vodil Alojz Igličar. Med Godeškimi pritrkovalci seje namreč za novo leto 2002 porodila zamisel, da bi ob tisočletnici Godešiča v godeškem zvoniku cerkve svetega Miklavža spet zadoneli zvoki bronastih zvonov. Stekla je obsežna akcija zbiranja sredstev, ki je potekala štiri leta. Med darovalci je bilo več kot 90 % vaščanov, veliko darovalcev je bilo tudi iz župnije Reteče, sosednjih vasi in še zlasti Godešanov, ki sedaj živijo drugje po Sloveniji in v tujini. V prvih letih je bila večina aktivnosti odbora povezana s pripravo zbornika. Urednica Judita Sega je priprawla predlog vsebine, izbrala posamezne aitorje in jih usmerjala pri njihovem delu. Vsebina seje vseskozi dopolnjevala na podlagi novih spoznanj in dognanj. Zanimiva je zgodba s prispevkom, Id pojasnjuje imeni Neusazinhun in Godešič. Dolgo časa nismo znali razložiti nastanka in izvora imena Godesič. Pribhžno mesec dni pred oddajo zbornika v tisk je urednico Judito Sega poklical mag. Silvo Torkar, sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in ji omenil, da je zaznal, da ne znamo prav razložiti izvora imena Godešič. Judita se je seveda s pripombo strinjala, v nadaljevanju pa je mag. Torkar omenil, da je etimologija oziroma pojasnjevanje izvora imen njegovo strokoTOO področje in da bi bil pripravljen raziskati in pojasniti izvor imena Godešič in Neusazinhun. Judita je bila njegove pobude seveda vesela, žal pa je bilo na voljo le še do' brih 14 dni časa. Na naše veliko veselje se je mag. Torkar izjemno potrudil in sestavek, ki je objavljen v zborniku, napisal v pričakovanih štirinajstih dnevih. Zbornik Godešič skozi tisočletje 10062006 obsega več kot 550 strani, kar je skoraj neverjeten dosežek za tako majhno vas. V zborniku je 37 vsebinskih člankov, od katerih so jih več kot polovico napisali domači avtorji. Zbornik prikazuje zgodovinski pregled vasi in opisuje polpreteklo ter sedanje življenje na Godešiču. Strokovno zanimiv je prispevek Francke Benedik o godeškem govoru, poleg že omenjenega prispevka o imenu Godešič pa še obsežna predstavitev vloge Antona Hafnerja, vodje upora v Judenburgu leta 1918, ki ga je napisala zgodovinarka dr, Petra Svoljšak. Poleg Antona Hafnerja sta v zborniku obširneje predstavljena še dva znamenita Godešana, in sicer dr. Jože Rant, ustano\itelj stomatološke fakultete v Ljubljani, in akademski slikar Franc Novine. Za svoje izjemno delo je ured- Urednica zbornika Godelu skozi tisočletje. Judita šega. Foto: Zdravko Igluar PRAZNOVANJE TISOĆLETMCE GODEŠIĆA ni ca Judita Šega prejela občinsko priznanje - Bronasti grb občine Sko:§a Loka, ki gaje skupaj z drugimi obCiiiskiini tiagrajtind prejela na občinski proslavi, ki je bila na Godešiču. Zelo kinalu se je med člani odbora izoblikovala ludi želja po določitvi simbola praznovanja lisočlelnice Godešiča, s kaLerim se bodo poistovetili vasčani Godešiča in po katerem bo praznovanje tisočletnice Godešiča prepoznavno v širši javnosti. K sreči miaino tudi na tem področju domačina Domna Križaja, ki se strokoTOO ukvarja z oblikovanjem in nadaljuje dejavnost, ki jo je začel njegov oče Janez iCrižaj. Domen se je kot domačin lažje poglobil v vsebino in sporočilnost simbola, želel je oblikovati znak, ki bo liko\Tio sodoben in prepoznaven. N jegova ideja je zorela kar nekaj časa, nato pa je prišel s predlogom pred odbor. Mnenja med člani niso bila enotna, nekaterim se je zdel preveč moderen, neznačilen za Godešič. Ko je Domen celovito razložil izrazno moč grafične zasnove, barvne kombinacije, način izpisa imena Godešič smo počasi dojeli vsebinsko globino predlaganega znaka, ^-endar dokončne potrdin-e nismo sprejeli. Do le-te je prišlo po spletu okoliščin. V letu 2(W4 se je obnavljala notranjost cerkve svetega Miklavža in v okviru tega sta bila zamenjana podporna stebra 73, kor. Zelja tedanjega župnika Štefana Pavlija je bila, da bi bil na, enem stebru vklesan znak župnije Reteče, na drugem pa znak (íodesiča. Ko je župnik prišel do Domna, mu je le-ta pokazal predlog znaka. Ker je imel župnik Štefan Pavli omejen ČasoiTii olcvirza izvedbo del, je dal predlagani znak vklesati na steber. Na ta način smo, z Božjo prewdnostjo, izbrali znak Godešiča in simbola za naše praznovanje. Lahko rečem, da je bil predlog izjemno dober, v nas pa mogoče tedaj premalo poguma, da bi se odločili. Z vsem zaupanjem lahko trdim, da so Godešani znak sprejeli za svojega, znak pa so pohvalili tudi mnogi zunanji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem. Jeseni 2005 jc bil sestavljen ožji organizacijski odbor za izvedbo programa praznovanja tisočlctnicc Godešiča, ki so ga sestavljali: Maja Bertoncelj, stiki z ja\iiostjo, Brigita Carman, blagajnik, dr. Jože Hafner, predsednik SD Kondor, mag. j'Ueksander Igličar, predsednik organizacijskega odbora, Dušan Krajnik, stiki z občino. Domen Križaj, celostna grafična podoba, Štefan Križaj, poveljnik gasilcev, in Judita Sega, urednicazbornika. V ožji organizacijski odbor so bili vldjiičeni i-'si Idjučni posameznild za izvedbo posameznih Sestanek organizacijskega odbora: Domen Križaj, aktivnosti in prireditev, kar je bilo, Judita Šega, Brigita Carman, Maja Bertomelj, Ro-glcdano s sedanjega zornega kota, iz man Jenko in Aleksander IgUčar (z leve prnli desni). redno pomembno, da nam jc uspelo Falo: J.dra-vkn Igličar pripraviti in izvesti izjenuio obsežen program praznovanja. Pri pripravi programa nas je vodila misel, da želimo skozi praznovaiije prikazati čim več dejavnosti, s katerimi sc ukvarjajo domačini, od kulturnih do športnih. V praznovanje smo vključili vse prireditve, ki so sc v preteklosti že odvijale na Godcšiču, dodali pa smo jim še mnoge nove. Organizacijsko smo se dogovorili, daje za vsako prireditev nekdo nosilec, ki je v celoti skrbel za pripravo prireditve. Vseskozi smo se zavedali, da je tisočletiiica izjemen jubilej, ki ga moramo primerno proslaviti in v tem smislu izkoristiti za združitev in povezavo vseh vaščanov v skupni želji po hitrejšem razvoju naše vasi. Zastavili smo si cilj, da preko praznovanja tisočletnice Godešiča ponesemo ime Godešiča tudi izven meja naše občine, da Godešič v širši Sloveniji ne bo prepoznaven le zaradi rušenja črnih gradenj v letu 1966, ampak tudi po praznovanju tisočletnega jubileja. - -=1 Priprava praznovanja in aodešič faoo/e/- ® izdaja zbornika seveda za- uvuv^vi ftry^vr'i-f so podprli: ^ , i. ^ w i — hteva tudi finančna sredstva. ^SÎLOK. «"ERI^ corenjskiGias F3 Že od leta 2004 naprej nam ^ goœnie o,^ --^ vO«. E .í^ ® srcdstvi pomagala občina 0«».. ivms jHia o=r- Sko^a Loka, ki je na pobii- ^ „ — .p»«, @ CTa ^^ jufi ™ f^- do Dušana Krajnika, svetnika — ,„„. ^ .,— občinskega sveta, v občinski nMrr# ■B3E:-' I»! sh* .3Ç nnVTU v i vi i _ - ^ ^ —- _ proračun vkliucda sredst- A »f m 1»" s-iss iSîîî % — Jt k™^ m J i va za pripravo zbornika in «li „,,, ™ J!^ a. f^ »sr« ate »EV .Î. ^ i ,>~ v letu 2006 tudi za pripra- — +.»» « ™„.. ==r 9 A vo praznovanja tisočletnice. — .a» — 5ÍSÍ. sm ==s J^ X« Seveda pa za izvedbo celot- Pokrovitelji in s/>onzo,jip-aznovanja tisočletnice Godešiča. programa ta sredstva Foto:Aleksande,-Igličar zadostovala, in ker pro- grama nismo želeU krajšati, smo šli v izjemno obsežno akcijo zbiranja pokroviteljev, sponzorjev in donatoijev. Najprej smo poiskali medijske pokrovitelje, ki smo ju dobili v domačem okolju. Gorenjski glas je postal medijski pokrovitelj za tiskane medije. Radio Sora pa za radijske valove. Na ta način smo raznim podjetjem in ustanovam, ki smo jih povabih k sodelovanju, lahko ob tisočletnici omogočih tudi izjemno promocijo njihovih ustanov in jim s tem olajšali odločitev, da so postali naši partnerji. Seveda pa zbiranje pokroviteljev ne bi bilo tako uspešno brez osebne zavzetosti velikega števila Godešanov, ki delujejo na mnogih pomembnih položajih v raznih podjetjih in ustanovah. Z njihovo pomočjo smo zbrali dovolj sredstev za naše praznovanje, ki je v celoti finančno pokrito. Iz preostanka sredstev smo obno\ili fasado na Bifeju ob večnamenskem igrišču in preno\dli dvorano v prostorih Krajeve skupnosti. Osebno sem izjemno vesel, da je praznovanje tisočletnice Godešiča podprlo tudi 29 donatorjev - posameznikov. Vsem skupaj hvala, še posebej hvala vsem, ki ste pomagali zbirati sredstva in ste za večino ljudi anonimni, osebno pa vem, koliko truda ste vložili v naše skupno praznovanje. Vsi pokrovitelji, sponzorji in donatorji so navedeni na zadnjih straneh zbornika Godešič skozi tisočletje 1006-2006. Na tem mestu naj poleg že omenjenih medijskih pokroviteljev omenim še Občino Sko^a Loka kot častnega pokrovitelja, generalna pokrovitelja Merca-tor, d. d., in Merkur, d. d., ter družbo Cetis, d. d., ki je darovala ves papir za tiskanje zbornika. Med največjimi pokroritelji pa so bili iz Godešiča: Oblikovanje Križaj, Orodjarstvo Križaj, Suminariuin.net, Foto Bobnar in Epakta, d.o.o. Izjemno velik dosežek je, da so praznova- nje risočletnice Godešiča podprla mnoga znana slovenska podjetja, ne samo podjetja iz nam bližnje okolice. Kronološki pregled prireditev ob tisočletnici Godešiča je prikazan v posebnem prispevku. Skozi vse leto je bilo organiziranih nad 60 prireditev. Najodmevnejše so bile tek in pohod na Osolnik, kulturna prireditev Večer na vasi s slovesno predstavitvijo zbornika Godešič skozi tisočletje 1006-2006, osrednja občinska proslava, posvetitev novih bronastih zvonov, postavitev spominskega obeležja Antonu Haiheiju v ..'Ueji znamenitih Ločanov v Školji Loki, razstava akademskega slikarja Franca Novinca, razstava in predstavitev knjige Kulturna dejavnost na Godešiču v 20. stoletju in javna radijska oddaja Koncert iz naših ki-ajev. Vse prireditve smo spremljali s Knjigo vtisov, v katero je posamezne prireditve »ročno« \'pisoval Janez Križaj. Prelepa doživetja in pohvale, ki jih je izrazila večina obiskovalcev, je trajen spomin in neprecenljiva zahvala za vse organizatorj e. Praznovanje j e bilo sproti zabeleženo na fihnski trak, za kar sta skrbela Aljaž Hafner in Jože Rant, ki je posnel preko 50 DVD-ejev. Glavni fotograf tisočletnice je bil France Stele iz Komende, ki je naredil preko 5.000 posnetkov. V obiru praznovanja tisočletnice je bila urejena Go-deška učna sprehajalna pot, ki jo je zasnoval domačin Vinko Hafner. Učna pot sprehajalca v krožni poti popelje po godeških dobravah in gozdovih, po godeškem produ in vključuje vse naravne, ■arhitekturne in zgodovinske znamenitosti Godešiča. Po učni poti vas popelje poseben vodnik, ki vključuje zemlje\id poti in kratek opis vseh točk. Pot se začne pred prostori Krajevne skupnosti Godešič, kjer v tamkajšnjem Go... caffeju tudi dobite brezplačen iz\'od vodnika, zaključi pa na večnamenskem igrišču ob železnici, kjer se v tamkajšnjem bifeju lahko osvežite. V jubilejnem letu smo oblikov:ili tudi spletno stran w^w.godesic.si, ki je našo vas in naše praznovanje preko sodobnega medija poneslo v širni svet. Resničen pomen spletne strani so najbolj doživeli naši roj aki na tujem, saj smo jim rojstno vas praktično prinesli v njihovo dnevno sobo. Spletno stran je vsebinsko zasnovala Alenka Starman, pripravil pa Blaž Hafner. V prazničnem letu se je na Godešiču postorilo veliko tudi na podroqu urejanja okohce. Poleg že prej omenjene prenove velike dvorane v prostorih Krajevne skupnosti Godešič in obnove fasade na Bifeju ob večnamenskem igrišču, je bila v starem delu vasi okrog cerkve ozem-Ijena električna napeljava (ob velikem prizadevanju mag. Janeza Hostnika), narejen je bil pločnik in javna razsvetljava od avtobusne postaje do Rudarja in obnovljen asfalt na mnogih Snovalec Godeške učno sprehajalne poti Vinko Hafner, Foto: Alenka Veber poteh. Pri teh delih so bili dejavni člani sveta Krajevne skupnosti Godešič s predsednikom Ivanom Logondrom na čelu. Cerkev svetega JVIiklaraa je bila v zadnjih letih celovito prenovljena, tako znotraj kot zunaj, in je seda] kot največji iimetnostno-arhitekturni biser v ponos vsem vaščanom. Ob praznovanju smo vaščane tudi nagovorili, na,] ob posameznih prireditvah in državnih praznikih na svoje hiše obesijo slovenske zastave, in veseli smo, da so pobudo mnogi sprejeli. Izjemno ambiciozni cilji in široko zastavljen program prireditev so od posameznikov zahtevali veliko vloženega truda, časa in energije in lahko rečem, da so vsi člani, predvsem ožjega organizacijskega odbora, v pripravo praznovanja tisočlctnice Godešiča vložili ves svoj prosti čas, saj so bili s srcem pri praznovanju jubileja svoje vasi. Le na ta način nam je lahko vse skupaj uspelo, saj če bi to delali za denar, ne bi dosegli vsega, kar nam je uspelo. V posameznih trenutkih je obseg prireditev objektivno presegal naše zmožnosti, zaradi tega je včasih tudi prišlo do manjših trenj, ki pa smo jih, ob dobri volji vseh, uspešno premagali. Prepričan sem, da bo šele čas prinesel pravo zavedanje in realno oceno i'sega, kar smo v letu 2006 naredili na Godešiču. V trajen spomin na praznovanja tisočletnice smo izdali knjigo Godešič ob tisočletju, ki v sliki, besedi in na filmu predsta\i naše praznovanje. Knjiga Godešoč ob tisočletju je bila slovesno predstavljena na kulturni prireditvi Večer na vasi, 23. junija 2007, na kateri je bil slavnostni govornik Kari Eijavec, minister za obrambo Republike Slovenije. Knjigo Godešič ob tisočlelju kot tudi zbornik Godešič skozi tisočlelje 1006-2006 in knjigo Kulturna dejavnost na Godešiču v 20. stoletju lahko naročite v spletni trgovini na godeških spletnih straneh wvnv.godesic.si. Naj se tudi v tem sestavku še enkrat osebno zahvalim vsem in vsakomur posebej, ki so na kakršenkoli način prispevali in sodelovali pri praznovanju tisočletnice Godešiča. m* Zimska panorama Godešiča. Foto: Zdravko Igličar ALEKSANDhR KÍLICAR Prireditve ob tisočletnici Godešiča MAREC 2006 Torek, 7. 3., ob 17. uri: iistvaijalna delavnica Izdekva velikonočnih voščilnic pod vodstvom Brigitě Carman. Prostori Krajevne skupnosti. Dckvnicc so jo udeležilo okrog 20 otrok, srečali so sc petkrat Pri delu so Brigiti Carman pomagale Daša Bizjak, Aiija I lafner, Ema Igličar in Tina Starman. Sreda, 15.3., ob 19.uri:rotnarsko-potopisnopredavanje Z MojzesomizEgiptav obljubljeno deželo. Skozi svete kraje nas je v sliki in besedi vodil Janez Bertoncelj. Prostori Krajevne skupnosti. Sreda, 22.3., ob 19. uri: romarsko-potopisno predavanje ZJeziisotn od Betlebema do Kalvarije. Skozi svete kraje nas je v sKki in besedi vodiljanez Bertonce^. Prostori Krajevne skupnosti. Sreda, 29.3., ob 19. uii; romarsko-potopisno predavanje Pomembnejši ki aji ki ščanske zgodovine v zahodni Ewopi: Ars (Francija), Paray-le-monial (Frandja), Padova (Italija), Medjiigoije (RiH). Skozi romarske kraje nas je v sliki in besedi vodil Janez Bertoncelj. Prostori Ki-ajevne skupnosti. Sreda, 5. 4., ob 19. uii: romaisko-potopisno predavanje Pomembnejši kraji krščanske zgodovine v vzhodni Evropi: Velelirad (Slovaška), Wadovice (Poljska), Kalvarija Zebrzy-dowska (Poljska), Krakow (Poljska), Čenstohova (Poljska). Skozi romarske kraje nas je v sUki in besedi vodil Janez Bertoncelj. Prostori Krajevne skupnosti. Janez Bertoncelj je bil rojen in živi na Godešiču. V zadnjih letih je osebno romal v vse kraje, ki jih je predstavil izjemno doživeto. Vsakeg' Sorica v škoijcloški gasilski župi predslavlja 28 gasilcev 1er 112 plačanih članarin (izvršnih in podpornih članov). Leto 192,3 je v zgodo\'ini požarne hrambe Sorica še posebej obeleženo. Prišlo je do velikega požara pri Šimcii, kjer sta pogorela hiša in gospodarsko poslopje. (;)genj na slamnati strehi obeh poslopij je zanetila ena izmed raket, ki so jih mladeniči izstreljevali na sveti večer na »(-iričii«. Pri gašenju je sodelovala gasilskii čela, vendřtr brez večjega uspeha. Vodo za polnjenje brizgalne so namreč ljudje morali nosili v vedrih in škíiíih iz poloka pri Kondralovem mostu (600 ni navkreber). To pa je bilo premalo za velik požar, ki je nastal, koje gorela slam-nala slreha. V letnih poročiUh gasilske hrambe Sorica gasilsld župi Šk. Loka je društ^'o izlcazovalo v letih od 192-'? do 19.33 naslednje podatke o sestavu in dejamosti (CŽ, ZA Šle.L.): ■ od 22 do 27 izvršujočih članov in datum zadnjega občnega zbora, • eno brizgalno (četverokolnik) in en voz - dvokolnikza ce\i, 140 melrov cevi (novih, dobrih, srednjih, slabih), 2-4 sesalnike, 12 spojk, • 3 lestve (2 navadni, ena kljukasta), • število požarov (1, 19.30 cn mali, 19.31 en srednji) in slevilo vaj: od štiri do pet letno, • število sej odbora: od dve do štiri letno in slevilo prireditev (v 1, 1931-tri), • slanje v blagajni jc bilo po posameznih letih od .50 do 1200 din Novo vodslvo gasilcev po L 1933, predsednik Peler Pfajfar, poveljnik Anton Kejiar (levo) • zadnja podpora v posameznem letu pa je znašala od 350 do 600 din. V letih od 1923 do 1933 torej 10 let so z malimi menjavami vodili gasilsko društ\'o naslednji člani: načelnik - Mihael VVindischman, podnačelnik - Janez Kejžar, tajnik - Matej Tro-jar, blagajnik - Anton Grohar (župan). O izvolitvi novega vodstva je gasilsko društvo vsakič poročalo gasilski župi v Sko^i Loki. V letih 1927 in 1929 člani gasilskega društva niso imeli delovnih oblek, v letu 1930 so v poročilu že izkazovali 20 delovnih oblek in 20 čelad ter nekaj pasov. Vsako leto so gasilci v letnem poročilu izkazovali tudi potrebe po no\'i opremi in sredstvih. V letu 1928 so ugotavljali, daje treba prenoviti pod v gasilskem domu, ker je stari pre-perel, prav tako so izkazovali zahtevo po novem dvokolesniku za ce\i, ker je dotedanji premajhen. Leta 1930 so izpostavili nujno potrebo po izdela« dveh rezervoarjev za vodo iz cementa in novih 50 m cew. Predvidene naložbe naj bi znašale 5000 din. Neizvršene zahteve so znova izkazali leta 1932. Izpolnitev načrta, to je nabava 50 m novih cevi in izgradnja dveh rezervoarjev za vodo, je povzročila v proračunu za leto 1933 din 4000 primanjkljaja. Rezervoarja za vodo sta bila zgrajena v spodnji vasi. RAZVOJ IN OPREMLJANJE GASILSKE ČETE VSORICI PO LETU 1933 DO DRUGE SVETOVNE VOJNE Leta 1933 je bil v Kralje\'ini Jugoslaviji sprejet nov gasilski zakon, ki je v organizacijo vnesel nekaj sprememb. Prva je bila sprememba imena. »Prostovoljno gasilsko društ\'o« se je preimenovalo v »Prostovoljno gasilsko četo« (POČ). S tem da so društv'a dobila ime čete, bi naj le-te dobile bolj vojaško obliko. Vodje oddelkov (tam, kjer so jih imeli) so se preimenovali v komandirje čete. Do tedaj društva niso imela nadzornega odbora, pač pa dva pregledovalca računov. Odtlej so na rednih letnih skupščinah gasilci (izvršni in podporni člani) volili poleg upravnega tudi nadzorni odbor. Leta 1933 seje reorganiziralo tudi soriško prostovoljno gasilsko društv^o in se preimenovalo v četo. PGC je tedaj štela 32 članov. Najbolj požrtvovalno sta v odboru društva tedaj delovala poveljnik Anton Kejžar in tajnik Janko Pintar. V daljšem obdobju vse od začetka pa je v raznih funkcijah aktivno deloval Janez Kejžar (Šoštar). V obdobju od leta 1933 do 1936 so bili torej v soriškem gasilstvu storjeni pomembni premiki. V društvo je namreč vstopilo več mladih članov, ki so prevzeli vodstvo v svoje roke. Reorganiziralo je društvene organe Poročilo Gasilski zvezi 26. junija 1936 v skladu z ncmmi predpisi, positrbelo za boljšo orga-nizaríjo drušU'eiie evidenœ in nabavilo nove poslovne knjige. Društveni funko.io-iiiuji so sariiostojiio prevzeli vsak svojo vlogo, med člatisLvoiii je bila uvedena potrebna vzajemna disciplina. Prostovoljna gasilska četa se je tiidi gospodarsko oki-epila. Povećali so shrambo za gasilno orodje, nabavili nove cevi, lestve in drugo orodje. Nekaj let za to prenovo društva je bO storjen največji dosežek, to je nakup nove motorne brizgalne. Ta je bila nabavljena pri tvrdki LIV v Št. Vidn pri Ljubljani. Stala je 26.000 dinarjev. K nabavi motorne brizgalne je precej pripomogla PGČ Rudno, ki je v letu 193.5 izvedla v Sorici gasilslio vajo z motorko in z njo navdušila ljudi. '/. nasveti so prispevala rudi dniga gasil-sl akciji ločeno na slaipne priprave znotraj ene smučarske discipline, sploh pa ni bilo mogoče uskladiti skupnih treningov za dijake vseh treh smučarskih disciplin - alpskih smučarjev, skakalcev in tekačev na smučeh. Tudi poučevanje samo v smučarskih oddelkih se ni izkazalo za dobro. Profesorji so učili v razredu v času ur po urniku, hkrati pa so tudi opravljali dopolnilni pouk in ure individualnega dela, ki so bile organizirane izven pouka. Opravljati dopolnilni pouk in individualne ure v vseh štirih oddelkih in hkrati za več predmetov, ni bilo uresničljivo. V nadaljevanju je praksa pokazala, daje mogoče poučevati le en predmet, in to največ v dveh oddelkih, da je bilo delo le tako lahko opravljeno dovoli kvalitetno. Orali smo ledino, saj je bilo trebavsapra\dla,ki so bila v teoriji sicer napisana, preizkusiti tudi v priiksi. Doma se nismo mogli učiti od nikogar, niti nismo mogli izmenjavati izkušenj z nikomer. Zato so se vsi načrti, pravilniki in določila dopolnjevali skozi leta dela. Zgledovali smo se sicer po delu v smučarski gimnaziji v Stamsu v Avstriji, čeprav sta bila načina dela v obeh gimnazijah tudi zelo različna. Tam so vsi dijaki smučarji stanovali v dijaškem domu ob šoh,všoh pa so biU zaposleni tudi trenerji. Usklajevanje dela med šolo in športom je v takih razmerah veUko lažje, projekt pa je finančno podpirala država. Po treh letih delovanja, v novembru 1980, je takratna ravnateljica, prof. Vladka Jan, napisala Stališča o posebni organiziranosti in prilagojenem programu dela v smučarskih oddelkih ob oceni eksperimentalnega obdobja v letih 1976-1980. Ugotavlja, da so bili v tem obdobju tekmovalni uspehi dijakov smučarjev zelo dobri, učni uspeh pa normalen. Že takrat seje kot problem pokazala velika odsotnost od pouka, še posebej veliko so izostajali dijaki, ki so bili v najvišjem kakovostnem razredu v športu. V poročilu je razmišljala o nekakšni metodi dopisnih šol za te dijake, kar je v nekaj posameznih primerih začelo delovati šele v zadnjih nekaj letih. Ze takoj na začetku seje pokazalo, kot piše prof Janova v poročilu, da v glavnem treningov ne bo mogoče organizirati tako, da bi bili dijaki vsi hkrati na treningu aH v šoli. Zato je preko zime pouk nemalokrat potekal, ko je le nekaj dijakov sedelo v klopeh, preostali pa so potem zamujeno nadoknadili pri dopolnilnem pouku in v individualnih urah, ko je bilo odsotnih več dijakov, pa je bil tudi prekinjen. Da bi čim bolj racionalno porabili čas, ko ni bilo zimske sezone, so za šolsko leto 1980-81 začeli s poukom že 18. avgusta, z nekaj predmeti v strnjeni obliki. Vendar se to ni pokazalo kot dobro, saj niso vsi dijaki z:iključili letnika v juniju - nekateri zaradi velike odsotnosti čez zhiio in drugi zaradi neuspeha in so v tem času še opravljali obveznosti za nazaj, popravne in predmetne izpite. Pouk športne vzgoje V poročilu je zapisana tudi ugotovitev, da je delo v smučarskih oddelkih za dijake in profesotje zelo zahtevno. Zaradi velike odsotnosti od pouka večina dijakov potrebuje individualno obravnavo pri učenju in tudi pomoč pri vsakdanjih vprašanjih, s kateriini se srečuje mladostnik. Dijaki so prihajali v šolo utrujeni po dolgotrajnih treningih ali tekmovanjih in niso imeli potrebne koncentracije za res kvalitetno delo v razredu in nato še doma. Poškodbe, ki so se stalno dogajale med dijaki, v glavnem pri alpskih smučarjih, so jih še dodatno destimulirale in slabo \'p]ivale tudi na učni uspeh. Dijaki športniki so bUi slabše vraščcni v šolo kot dijaki rednih oddelkov, saj se zaradi športa niso mogli udeleževati obšolskih dejavnosti .... Vsem tem posebnostim in težavam še tako pripravljen profesorski zbor sam ni bil kos, še posebej, ker šola v tistem času zaradi normativa ni imela svoje svetovalne službe. Zato je bil apel po sodelovanju in timskem delu še kako upra\'ičen. To poročilo je Republiški komite za \'zgojo in izobraževanje ter telesno kulturo na seji 16. marca 1981 obravnaval in delovanje ter upravičenost smučarskih oddelkov tudi pozitivno ocenil in do tedaj eksperimentalne smučarske oddelke verificiral kot sestavni del slovenskih srednjih šol. Sklenil je tudi, da program smučarskih oddelkov podpira tudi v naslednjem šolskem letu, ko bo gimnazija izvajala program družboslovno-jeziko\nie usmeritve, program pa je na svoji seji 11. marca 1981 potrdila tudi Izobraževalna skupnost Slovenije. Komite je tudi predlagal financiranje smučarskih oddelkov iz sredstev Smučarske zveze Slovenije v obsegu 60 % in iz sredstev Telesnokulturne skupnosti v obsegu 40 %. O sofinanciranju seje zato šola dogovarjala le s Smučarsko zvezo Slovenije in preko nje s Telesnokulturno skupnostjo Slovenije. V šolskem letu 1980/81 je bila dokončana športna dvorana Poden, leto kasneje pa še nov srednješolski center, kar je pomenilo bistveno izboljšanje razmer za izvajanje pouka v razredih in pouka športne vzgoje, spomladi 1981 pa je bil dograjen še dijaški dom ob šoli, kije naslednje šolsko leto že sprejel tudi nekaj dijakov - smučarjev, ki so prišli iz vse Slovenije. Dogovorjeno financiranje in dobri pogoji dela in bivanja dijakov smučarjev so bili dober obet za normalno delo za naprej. Vendar žal ni bilo tako. Kljub dogovorom in podpisanim pogodbam je sofinanciranje potekalo zelo stihijsko. Za vsak izdatek se je bilo treba posebej dogovarjati in marsikdaj opravljeno dodatno delo v šoli sploh ni bilo plačano ali pa je bilo plačano z veliko zamudo, nikakor pa ni bilo primerno stimulirano. Leta 1982 je šoli znova uspelo s Telesnokulturno skupnostjo in Smučarsko zvezo Slovenije podpisati Samoupranii sporazum o zagotavljanju sredstev za dopolnilni program, in Športni dan, Osolnik, 2005 Junij 1980 - Maturantje športnega oddelka skupaj s prof. Ivom Cernilcem: Vasja Baje, Aliran Tepeš, Jure Franka, Grega Benedik, Alenka Kolene, Komama Pintar, JeliJelovčan, Jani Virk, Boštjan Gasperšii, Sandi Jamnik,Jure Markič in drugi sicer za plačilo ur učiteljem, ko je pouk tekel v štirinajstih dneh pred uradnim začetkom novega šolskega leta, za delo ob sobotah, za delo po pouku med šolskim letom, za pripravo in iwedbo dodatnih izpitnih rokov, za dodatno administrativno delo in za pokrilje dela osebnega doliodka za pedagoškega vodjo oddelkov. V letu 1984 je bil projekt končno verificiran in oddelki niso več imeli statusa eksperimenta. Naslednjih pet let se odnos TKS in SZS do izpolnjevanja svojih obveznosti ni kaj dosti spremenil. Še vedno je bilo treba sproti prosjačiti za pokritje stroškov programa smučarskih oddelkov in še vedno dodatno delo, ki so ga opravljali profesorji, ni bilo plačano redno ali pa so plačila kar izpadla, kljub temu da so bili v smučarskih oddelkih takrat vpisani dijaki, ki so bili uspešni smučarji in zato upravičeni do posebne skrbi v svojem razvoju. Kakšen odnos do tega sta imeli takrat SZS in TKS dokazuje Aneks (dodatek k sporazumu) o zagotavljanju sredstev za dopolnilni program, dokument, ki je bil iz gimnazije obema poslan 7. marca 1988 in naj bi ga obe instituciji tudi podpisali. S Smučarske zveze Slovenije so vrnili nepodpisan in s svinčnikom korigiran dokument, s Telesnokulturne skupnosti pa še to ne. Za dodatni program je bilo tako v letu 1988 šoli nakazanih le 63 % dogovorjenih in s pogodbo določenih sredstev, na osnovi katerih je bilo praktično nemogoče priprawti letni delovni načrt in prawlnik o delit^d osebnih dohodkov. Gimnazija je obema ustanovama poslala tudi dopis, naj v svet šole imenujeta druga delegata,saj se imenovana že dve leti nista udeleževala sej sveta šole. V začetku leta 1989je znova opozorila SZS in TKS, naj začnejo evidentirati novega vodjo smučarskih oddelkov, saj se je prof. Ivo Černilec septembra upokojil. Hkrati z »dopisovanjem« vodstva šole z institucijami, ki so bile podpisnice sporazuma o novi obliki šolanja dijakov smučarjev in bi morale biti aktivno udeležene pri realizaciji programa, kar se tiče moralne in finančne podpore, in so se temu začele izogibati, pa so na pedagoških konferencali dopolnjevali pravilnike o organizaciji pouka,šolskem koledarju, sodelovanju šole s trenerji, sodelovanju šole s starši, prihajanju dijakov k pouku in opravičevanju odsotnosti od pouka, določanju terminov za individualno delo in za izpitne roke med šolskim letom in po koncu pouka. Tudi za smu carski razred je velj alo, da j e morala biti v šolskem letu predelana ^'sa snov iz predmetnika, kljub veliki odsotnosti dijakov od pouka. Prav zaradi tega je bilo že v šolskem letu 1987/88 dogovorjeno, da bosta odslej v smučarskih razredih le dve ocenjevalni obdobji, kar je pomenilo racionalizacijo, saj so dijaki enakomerno pridobivali ocene brez nepotrebnega hitenja in trpanja izpitnih rokov v času, ko je bila smučarska sezona na wšku. Iz\'ajala se je tudi posebna organizacija pouka, Id je pomenila racionalno izrabo časa, sa-j je manjše število predmetov v posameznem ocenjevalnem obdobju in intenzivnejše delo pri ^'sakem od predmetov, ki so bili podajani v zgoščeni obliki, pomenilo boljšo razporeditev spraševanj in drugih oblik preverjanja znanja. V šolskem letu 1987/88 se je po dolgih razpravah na pobudo staršev in dijakov iz predmetnika v vseh štirih oddelkih smučarskih razredov črtal pouk telesne vzgoje v obseg-u dveh ur, ki sta se to šolsko leto razporedili k uram prvega in drugega tujega jezika, v iiaslednjili letih pa tudi slovenščini ali matematiki. Menili so, da so smučarji v času vsakodnevnih treningov dovolj fizično aktiTOi, manjka pa jim časa za učenje, in ti dve dodatni uri sta biH namenjeni utrjevanju snovi, ki so ga dijaki opravili v šoli. Leto 1989 je bilo posebno, saj seje SZS na seji 20. junija 1989 odločila, da bo sofinancirala dodatni šolski program le za dijake reprezentante, TKS pa je z dopisom 15. junija 1989 gimnazijo obvestila, da odstopa od tega samoupravnega sporazuma. Ob zaključku smučarske sezone in pred koncem šolskega leta 1989/90 je prof. Marjan Luževič, takrat predsednik Sveta šole, profesor geografije in razrednik v smučarskem oddelku, pripravil gradivo, ki je bilo osnova za razgovor s predstavniki Smučarske zveze Slovenije (Lojze Gorjanc, Janez Bu-kovnik). Fakultete ia telesno kulturo (Bojan Jošt, Janez Pustovrh), s trenerji (Jaro Kalan, Dušan Grašič) in poznavalci smučarskega športa (Branko DoUiar, Janez Šmitek, Andrej Tomin), ki gaje sklicala ravnateljica \''ladkajan. Sestali so se 9. maja 1990. Prof Luževič je pisal o razlogih, zakiij projekt, ki sta ga leta 1977 sestavila prof. Ivan Križuiu: in Janez Virk, nikoli ni zaživel na način, kot je bil predliigan, niti ni zaživel po zgledu gimnazije v Stamsu v Avstriji, ki deluje na internatskem principu in pri katerem so profesorji in trenerji zaposleni v šoli, za kar so se predvsem ogrevali v nordijskem delu Smučarske zveze Slovenije. Prof Luževič je ugotovil, da Smučarska zveza verjetno ni imela resnega namena ali pa ljudi, da bi tako šolo ustanovili, da šola ni vztrajala na izpeljavi načrta, ampak seje sprijaznila z dejst\'om, daje v naporih za uspešno šolanje mladih smučarjev povsem prepuščena sama sebi, da organiziranje po športnih klubih in sistem financiranja v športu ni omogočal združit\'e kadrov in sredstev za organizacijo smučarske gimnazije in da strokovne ustanove - Viso- Sportni tabor športnega oddelka, januar 2001, Pokljuka ka šola za telesno kulturo, Zavod SRS za šolstvo, Komite za ragojo in izobraževanje - niso ničesar prispevale k celowtejši izpeljavi zamisli o športni gimnaziji in, kot piše prof. Luževič, jih k temu verjetno nihče ni pozval. Da športniki še kako potrebujejo šolo s posebno organizacijo pouka, pove podatek iz poročila, da je bilo v štirinajstih letih obstoja smučarskih oddelkov po koncu srednje šole v smučanju zelo aktivnih še 30 % dijakov in aktivnih 49 %, kar precej pa jih je prenehalo smučati zaradi poškodb ali slabih rezultatov. Večina od vpisanih dijakov smučarjev pa je kasneje tudi študirala. Prof. Luževič se je spraševal tudi o smiselnosti nadaljevanja, če odgovorni za razvoj športnikov ne bodo razumeli, daje potreba po izobrazbi vedno večja, da veliko mladih po srednji šoli pusti šport in raje študira, da večina mladih športnikov izhaja iz družinskih okolij, ki računajo na wsoko izobrazbo svojih otrok, da mladi tekmovalci po končani osnowii šoli ne bi pomišljali ali šok ali šport, če bi imeli zagotovljene dobre možnosti za nadaljevanje šolanja v športni gimnaziji, in da ne bi bilo osno\aio vodilo trenerjev, da imajo tekmovalca čim več na treningih in tekmovanjih, hkrati pa ne želijo prevzeti nikakršne odgovornosti za dijako-vo šolsko delo. Na sestanku so vsi prisotni soglašali, da je šola veliko prispevala k uspehom mladih v smučanju in k njihovim kasnejšim Študijskim in poklicnim uspehom. Predstavniki šole so posta-vili vprašanje in terjali odgovor, kakšno stališče namerava SZS v bodoče zavzeti do šolanja perspektivnih smučarjev. Šola želi in zmore s svojimi bogatimi izkušnjami delo nadaljevati, vendar le ob t\'ornem sodelovanju \'seh, ki morajo biti zainteresiram. Predstavniki SZS in drugi navzoči so na sestanku povedali, da uslug šole ne potrebujejo več, da programa ne bodo več sofinancirali in da tudi ne bodo nastavili novega vodje smučarskih oddelkov po odhodu prof. Iva Cernilca v pokoj. Vse te nakopičene težave so pripeljale do tega, da prvič po štirinajstih letih, v šolskem letu 1990/91, ni bilo vpisa v prvi letnik smučarskih oddelkov. V tem šolskem letu je bil organiziran pouk za smučaije le v2., 3. in 4. letniku. V letu 1991 so na SZS spet pokazali interes za ohranitev sodelovanja med šolo in Smučarsko zvezo, zato so 16. aprila 1991 sklicali sestanek predstavnikov Ginina- Športni tailor športnih oddelkov-LJuéljanica od izvira (Prezid ^^^ HR) do izliva (Ljubljana), 1999 J^"' Luževlč), Republiškega sekretariata za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo (RSVHTK) (Maks Vester, Vlado Vobovnik, Marko Trškan), Zavoda za šolstvo (Aco Cankar), SZS (Janez Bukovnik, Primož Poeschl). Med drugim so se dogovorili, da bo osnovno financiranje za 6. smučarski oddelek na gimnaziji prevzel RSVITK, SZS pa bo kii- Zimovanje 1. letnika, 1998/99 k OD koordinatorja v obsegu 50 %, in da Gimnazija Sko^a Loka še naprej ostane najpomembnej ša ustanova za šolanje smučarjev. Po sestanku je bila 14. maja 1991 na Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo poslana prošnja za dodaten, 6. oddelek, ki bi bil smučarski. Prošnji je bilo ugodeno, zato je bil na Gimnaziji Sko^a Loka po dveh letih, ko ni bilo vpisa v 1. letnik in je pouk tekel le v tretjem in četrtem smučarskem oddelku, v šolskem letu 1992/93 spet razpisan smučarski razred. Vanj se je na novo vpisalo 21 smučarjev vseh treh smučarskih disciplin, pouk pa je to šolsko leto tekel tudi še v četrtem letniku. Dne 18. maja 1992 so bili na SZS dogovorjeni osnovni pogoji za delovanje oddelkov v bodoče, in sicer kriteriji za vpis {športna perspektivnost kandidata, zagotovilo SZS ali staršev o participaciji stroškov za nadstandard, učni uspeh, ki kaze na ustreznost odločitve kandidata za delo v gimnazijskem programu), potrditev Milene Kordež za koordinatorico in vodjo smučarskih oddelkov, upoštevanje 102. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki je določal dolžino in pogoje šolanja za dijake z utemeljenimi razlogi, individualno delo, izpitni roki in usklajevanje šolskega koledarja s koledarjem treningov in tekmovanj. V začetku oktobra 1992 pa je bila še podpisana pogodba o izvajanju programa šolanja dijakov v smučarskih oddelkih in sofinanciranju tega programa, kije zavezovala obe strani. V decembru 1992, ob odprtju športnih oddelkov na Gimnaziji Ljubljana Šiška, pa so mediji pisali o naši gimnaziji neresnice, kot da ne obstajamo \'eč. Kar precej dopisovanja in dokazovanja je bilo potrebnega, da smo spet preko medijev javnosti razložili, da obstajamo in da delamo že 17 let in da smo bili prvi v Sloveniji, ki smo se lotih šolanja vrhunskih in perspektivnih smučarjev. Na Zavodu SRS za šolsti'o nas niso podprli niti moralno, kaj šele da bi nas u\Tstih v novonastali projekt športnih oddelkov na gimnazijah, ki so v šolskem letu 1991/92 nastali v Mariboru, Celju in Ljubljani, so pa pred tem prihajali k nam po nasvete in se učili iz naših izkušenj. Na osnovi pisanja po časopisih smo na razgovor v Sko^o Loko povabili predstav^lika Zavoda za šolstvo dr. Aca Cankaija in dr. Marjeto Kovač, ki sta sodelovala pri nastajanju športnih oddelkov v Mariboru, Celju in Ljubljani, ker smo tudi od njih želeli iwedeti, zakaj z našim projektom smučarskih oddelkov nismo ^'saj enakovredni partnerji in predvsem na osnovi česa smo bili proglašeni za nekdanje. Projekt treh novonastalih športnih oddelkov je bil znatno finančno podprt s strani Ministrstva za šolstv^o (pokrivanje 50 % OD športnemu in pedagoškemu koordinatorju, plačilo 10 % k OD vsem profesorjem, ki učijo v športnih oddelkih, plačilo stroškov pri nakupu sredstev in opreme za izvajanje pouka športne ^iTigoje oz. jutra- Kros - Peter Lamovec, 4. letnik, (l.z leve), september 2004 njih treningov, kot so jih poimenovali, sofinanciranje trenerjev, ki so pomagali na jutranjih treningih, plačilo najema prostorov za izvajanje pouka športne ragoje ...), pri nas pa je bil sofinanciran le do te mere, da je bil priznan kot dodaten oddelek z manjšim številom xípisanili dijakov. SZS je pokrila 50 % OD za vodjo športnih oddelkov, starši pa so pokrili stroške, ki so nastali z dodatnim individualnim delom, ki so ga profesorji opravljali z dijaki izven rednega pouka. GlavTii razlog, zakaj nas niso umestili v projekt, je bil, da ne izvajamo gimnazijskega predmetnika v celoti, saj dijaki niso imeli treh ur športne vzgoje, ampak smo te tri ure v prvih treh letnikih po eno razporejali slovenščini, angleščini in matematiki, v četrtem letniku pa so jih dijaki sami razporedili v okviru izbirnih predmetov. Dijaki so bili preko celega leta odsotni tudi do 50 % ur pouka, in če smo jih želeli pripraviti na zaključni izpit ali na maturo, za kar smo bili prvenstveno odgovorni, srao morali ves razpoložljivi čas, ko so bili dijaki v šoli, nameniti pouku v razredu. V poročilu, kije bilo napisano tik pred koncem smučarske sezone, 26. marca 1993, so bile predstavljene dobre in slabe strani dela v športnih oddelkih, kot sem ga videla, ko sem prvo leto vodila smučarske oddelke. Med dobre strani sem zapisala, da imajo dijaki možnost individualnega planiranja preverjanja znanja, možnost konzultacij pri vseh predmetih, možnost napovedaniii preveijanj znanja za oceno, možnost podaljšanja šolskega leta, možnost pogojnega vpisa v višji letnik. Slabe strani, ki so se pokazale že takoj na začetku, so bile preslab interes trenerjev za redno spremljanje šolanja smučarjev, spreminjanje tekmovalnega koledarja, ko zaradi slabih snežniii razmer ni bilo mogoče vnaprej predvideti dljakovlh odsotnosti od pouka, kar je imelo za posledico prestavljanje že napovedanih konzultacij ali testov, tekmovanja so tekla tudi med tednom, ker je bilo ob koncu tedna težje rezervirati in zapreti del smučišča za tekmovanje, kar je spet pomenilo še večjo odsotnost od pouloi.Tudi dijaki so težko planinili delo v šoli in nenehno spreminjanje njihovih načrtov in posledična utrujenost so bili pogosto vzrok, da dijaki čez zimo skoraj niso mogli slediti šolskemu delu. Zato smo pouk v zimskem času pogosto prekinjali, manjkajočo snov pa smo z dijaki predelovaU v času od aprila do ju nija ob sobotah, v ii rah za individualno delo po koncu pouka, šolsko leto zanje pa smo podaljšali do konca junija. Neprijeten dopis pa smo iz SZS dobili 25. junija 1993, ko so nas obv-estili, da so na seji Skupščine SZS 16. junija 1993 sprejeli sklep, da z naslednjim šolskim letom ukinjajo sofinanciranje smučarskih oddelkov na Gimnaziji Sko^a Loka, kar naj bi bil eden od ukrepov za finančno sanacijo obstoječega stanja na SZS. Zapisali so tudi,da so še v-edno resno zainteresirani Šolsko prvenstvo v krosu. Šmartno pri Litiji (2.2.2001): Janja Cernir 5. mesto, Teja Bertoncelj 6. mesto za obstoj in delo smučarskih oddelkov na Gimnaziji Ško^a Loka, svoje dijake, ki so jih v tem šolskem letu dehlo finančno podpirali, pa naj obvestimo, naj se za morebitno finančno pomoč za naprej obrnejo na svoje matične klube, občinske športne zveze ali pa naj si poiščejo drug \'ir financiranja stroškov nadstaiidarda. Tako se je tudi zgodilo. Nekaterim dijakom je uspelo finančno pomoč dobiti pri različnih športnih ustanovah, večinoma pa so dodatne stroške šolanja pokrivah starši. Po štirih letih delovanja na treh gimnazijah (Gimnazija Ljubljana Šiška, IL gimnazija Maribor in L gimnazija v Celju) je v septembru 1995 Strokovni svet za šport verificiral program športnih oddelkov. S tem se je odprla možnost, da so tudi druge gimnazije v Sloveniji začenjale razpisovati športne oddelke, in tako je na novo v šolskem letu 1995/96 program športnih oddelkov stekel tudi v Gimnaziji Ravne na Koroškem in v Gimnaziji Kranj, kjer pa so dijake vpisali samo to leto. Ze v naslednjem šolskem letu sta se skupim gimnazij pridružili tudi Gimnazija Šentvid in Gimnazija Koper in še eno leto kasneje Gimnazija Ptuj. Na \'seh gimnazijah so bili t. i. heterogeni športni oddelki, kar je pomenilo, da so bili v isti razred vključeni dijaki različnih športov. Le v Šiški je bil eden od treh oddelkov homogen - adetski, in pa v Gimnaziji Ško^a Loka, ko smo v homogen oddelek vseh dvajset let doslej ^'pisova-li samo smučarje. Delo s siTiučarji je bilo ves čas nekoliko drugačno od dela v drugih športnih oddelkih, saj so bili dijaki smučarji veHko več odsotni od pouka kot njihovi vrstniki iz drugih športov. Že ustaljenega in skozi vseh dvajset let dodelanega način dela, ki je bil prilagojen smučarjem, nismo mogli poenotiti z delom v drugih gimnazijali s športnimi oddelki. Tudi na Ministrst\'u za šolstvo in šport in na Zavodu za šolstvo našega dela niso obravnavali enako kot delo v drugih gimnazij;ili. V vseh poročilih so nas sicer omenjali, vend:« vselej na koncu med naštetimi šolami pa še s kiikšno zvezdico ob nazivu, daje bilo razlago treba najti v opombah. Nikoli tudi niso pozabili pripisati, da delamo po nekoliko drugačnem modelu, in ker nismo delali po njihovem, zanje nismo bili zanimivi. Zanimiva pa je bila analiza poročil po koncu leta 1996/97, ki smo jih kljub temu vsako leto po koncu pouka morali pisati, ko dr. Aco Cankar z Zavoda za šolstvo ugotavlja, da so bile razlike v ocenah na maturi med dijaki splošnih oddelkov in dijaki športnih oddelkov najmanjše v Gimnaziji Ljubljana Šiška in v Gimnaziji Skofja Loka, in pridaja »... zlasti slednji dokazujejo, da kljub daljši odsotnosti od pouka in specifi-ki, ki jo zahtevajo zimski športi, resno pristopijo k maturi in jo uspešno opravijo.« To pome- 2AVQ0 SR SlOVENUt ZA «01ITV0 27.2.19T0 Zaraíl «.IrBïtof îv/n.lft 3H Slevonljw «o 3i>l«tvc inlefill 1 !cDt )s rasTilae le Isfstrft te sdlAXbr.. iTâ poilo«! S<1. Slana Solrask • rvpufelidJdh «rTUvzOIi orscmU. («Ir.l. SS, ttt. 39A4) Ifl 15. íleníi tokona a piittcaS«! aluS-ît (re.l. 8RS,4t. lV7i) iRdaJa dlrektw ^»rsđ« M sioiranlja sa BsUiWo taileanjo Pravni roule» roroi m »dloSb» Ji duveijgng vlsîltl prltçSIro na RapubllIVl kini-to sa rise]} in 4»ybrB5«î»BojB, IJuKlJnna, JupiinSliaTa 3 V rslcu IS. toi pe prvjesa pl»non«ca a4prArkn te odlaSïOt OtUAlkt s Intanslmo SBuIïor«:!» uswrl^l^« Skflfjl I«ki «a gkap«rls«i;Uli« liobm^-mlr ! eia-^^Mi zDisri" I-V -iV.' ■ "iTS" I« aolsifci !l«no SaKsoB o padocoiki ol'jSal a«T»ÎA f.fiv^ 8H Slavor.lJ« ■a éolatvo eta>jeri««ntaino la h oe o It« 1.1 "m Iwswažewuie arjaotcicljc 1-. frvote, petal Its dsïl psla-kiMk tí!»h.-cr1řYalne Wtja-nUMlJ» In »«ItaTiflVltsljE Ur ucBtCTl, til 90 »cîPlWTLJrn;! Di-oflJln M to đttiavnsot. frla-tenak sa u4tnno»lt9v iMBiailívnU"* eoote eo .Jelovci CltBiBílJa "3arls Slh^rl" 4«U w »bs.-a 4eUnreo» «5.6.1977 6t. «'elanr» 231/77 t dn» 27.18.197T, SlturSaina siSln» Sinija I.akt Kat laicr^tclj c-v . o«tlep;. St. Î1-Î/77-S « «ne 7.12.1?77. 7D>od BS BloveiLije a 3el»tvo 4b b3 tudi BBcaígrlJerji urcdelyp »u tg dejavnost. Po đopiim 6t. o2Z-lj/7T-JiS-ri b tao ÎÎ.I.IÎTÎS bo o^a rtnentaîjie iíshraiawlae «nata fiimuolsdla lsobTa.?»-ml(tt ai^r«'»»'* ai««-oljo po volJn»nU\ etonđardln Iji narm-tivihi pb ^akiieciJt Je i^otr ISPïrafwtlo« storltTB eddeL«:^ siB-^tnijo B^toSn« »moTl. ;:it3iiiorl-wr.»lti; iírtraíívtOr.e »îioto boío sr>fl-ranolrai« feiđl Toneljnt talaoaohiaturna hKji'--noot loku nft pallagl iSR-.n^a flt. Vlo/r/ a ilaa 3o.12.1977, Talnnoi kultursa ■•«laaot Sa Sl«»4aijs ro âopl«'» «t, 1-4>Aa s <=e 6.2.1VV8 In pB ooelíwju S». Ia5/7fl s dna T.2.19ÎÔ SmuÎBtrsi» «vo» OlWisiJo, CWioííiiu Borisu UjuiHia, Jirwlcfoz-fu Zuv.aila SIÏ Slaveniie tu SoisUuo. o "slanu-íiiívi OiMsilka i ùiteiaiono snmearsko usmuTitviJC i; gi»iniujti tBoriâ Ziherlt V Skotit Laki Odlnibo milti' 1. ;inn-.iilja "BirtP Klhcrl" likjrj« toiu 2. Iku^včl"» o«-cino Sjteija L I «piv« Sevalna akupnec« Ei SiOTOClit Te-lolo-îBolMl-îuma okoTnoflt .'itofjB losa 5. tal Mn«l-«tltnraft Biwpnsoî SniïofaiM jweît siaiřínljo 7, -lapiibil-'i!;! itiwite sa vocojp Ln iBeoraSsTonJa 6. rrtiT, »U Seminarji, ki jih bo orij.'miziral Zavod BUS za íoiMw. morajo teme-IjJtl iiH U'lnurn programu seminarjev, ki je ssstarvni dol delovnefa načrt« /avoda. Odgovornost za vsebiasko io ádcjmi lusoiwjercwt ta za straka vno-metodičnc j'avcn «mlinarjev nosijo neposTídiii Izvajalci, sti'o-kûvr»; viidje Acnûrarjev in n^'ihovl pr&đttDjniicL beciinarji niorjijo lenie-Ijitd tiH »aiW)n:h niptisdíř:^ In rsiiovah 1er vkl^uâevall sodcbna izcrtirsievaljín ilphtmlceijo. da w pedagoikim ddavconi zgle;1 vzgojnt^obi'aievaliiBta proeesa. TežiSi^ seminarjev mar« biti na akni-»liiih dniibein^lillčmh lu Idcjulh, piadn^oAkili, aadragaSkilj ter msto-tUénili in dldaktiinJU vpi-tštujBj. Ožj? .«uvkovt» izpopolnjevanje prevzamejo ksdmwxk»' iule. Zîivod SHS za SolslTO 'in Visoia Ma za te-lœnu kuHiiro prav na tea področju še vač Ifft uspešno sodelujeta. S3 Odločba Borisa Lipuzica^ direktorja Zavoda SR Slovmije za sohtvo^ o ustanovitvi oddelka % intenzivno smučarsko usmeritvijo na Gimnaziji ''Boris XiherFv Sko^i Loki ni, da so dijaki s pomočjo profesorjevvečino predpisane šolske snovi predelali, kljub temu da so bili sredi šolskega leta veliko časa na treningih in tekmovanjih. S tem smo dokazovali, da delo v smučarskih oddelkih ne more biti enkrat postavljen in tog sistem, ampak se mora ves čas prilagajati spremembam v sportu, spremljati mora dijakov športni status in seveda slediti šolski zakonodaji. Organizacija pouka, prilagojena smučaijem, jim je omogočala pridobiti tako izobrazbo, da so imeli v življenju takšno izbiro kot njiho-vi \Tstniki, ki se niso ukvarjali s športom. V šolskem letu 1996/97 smo tudi prvič podpisali enoletno pogodbo z Ministrstvom za Šolstvo in Šport, ki nas je izenačila z drugimi gimtiazijami s Športnimi oddelki. Sledili smo lahko normativom in standardom, ki jih je predvidevala Odredba MSS kot osnova za sistemizacijo delovnih mest in za določitev sredstev za izvedbo programa v športnih oddelkih. Sistemizirali smo delo športne in pedagoške koordinatorice, del sredstev pa smo namenili dodatnemu individualnemu delu profesorjev z dijaki. Prvič smo na osnovi pogodbe pridobili nekaj sredstev za nakup sodobne športne opreme in tehnologije, za nakup potrebne literature in za najem dodatnih prostorov za pouk športne vzgoje. Druge šole s športnimi oddelki so na ta način delale že vse od ustanomve. S povečevanjem števila Športnih oddelkov in znjihovo razpršenostjo po Sloveniji so se prerazporedili tudi perspektivni Športniki.Temu trendu so sledili tudi smučarji, saj so raje osta- Smučarska oddelka l.s m 2.s, december 1993 jali v šoli, ki je bila bližja domu in matičnemu klubu, pri katerem so trenirali.Tudi število perspektivnih mladih smučarjev, ki bi želeH nadaljevati šolanje na gimnaziji, ni bilo več tolitóno. Zahteve športa so postajale vse večje, zahteve mature in bitka za vpis na fakultete pa tudi vse hujša in dijaki, ki so bili veliko odsotni od pouka, so morali sami in s pomočjo profesorjev po končani zimski sezoni v šolsko delo vložiti veliko truda. Vsem šolanja na srednji šoU ni uspelo končati v štirih letih, kar jim je omogočala tudi zakonodaja. Dijaki, ki so si s svojimi športnimi rezultati pridobili status reprezentanta po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije, so srednjo šolo lahko delali šest let in mnogi so prav zaradi te možnosti kvalitetno zaključili srednjo šolo in naredih tudi maturo. V šolskem letu 1997/98 smo se trendu povečevanja števila športnih oddelkov v Sloveniji morali prilagoditi tudi na naši šoli. To leto so do takrat smučarski oddelki postali športni oddelki, kajti prwč v vsej zgodowni smo v prw letnik vpisali dijake športnike tudi drugih športov in smo iz homogenega oddelka postali heterogeni oddelek. Poleg smučaijev vseh treh smučarskih disciplin smo v prvi letnik \'pisali tudi sedem dijakov drugih športov. V tem letu se je spremenila organizacija pouka v športnih oddelkih. Pouka ni bilo treba več prekinjati, saj so bili dijaki drugih športov lahko večino časa pri pouku. Manjkali so le za čas reprezentančnih treningov in ob večjih tekmovanjih. Se vedno pa smo vsako leto vpisovali tudi smučarje in zanje je ves čas veljal način dela, kot smo ga domislili v vseh preteklih letih za časa smučarskih oddelkov. Izkušnja dela s smučarskimi oddelki je bila izredno dragocena za celotno razumevanje šole, saj j e pedagoški zbor skozi te specifične izkušnj e postal bolj dinamičen in pripravljen iskati tudi nove poti v šolski praksi. Od šolskega leta 1992/93 pa do vključno 3004/05 smo vsako leto vpisali dijake v prvi letnik športnega oddelka in vsa ta leta smo imeU dijake v vseh štirih letnikih. Novoustanovlje ni športni oddelki na Gimnaziji Jesenice, oddelek smučarjev skakalcev na Ekonomski šoli v Kranju, športniki, ki so vpisani v redne oddelke s statusom športnika na vseh srednjih šolah na Gorenjskem, in tudi manjše generacije osnovnošolcev, so tudi možni vzroki, da nam to šolsko leto že drugič ni uspelo pridobiti zadosti kandidatov za vpis v športni oddelek. V tem šolskem letu, ob tridesetletnici šolanja športnikov po posebni oi^anizadjski shemi na naši šoH,predzadnja generacija zaključuje četrti letnik. Vse kaže, da bodo naslednje leto dijaki bodočega 4. š oddelka zadnja generacija športnikov na Gimnaziji Skoga Loka, ki bodo zaključevali šolanje na srednji šoli kot dijaki športnega oddelka. Obletnice so priložnost, da se ozremo nazaj. V tridesetih letih je športne oddelke obiskovalo veliko dijakov, ki so s svojimi učnimi in športnimi rezultati zaznamovali svoje obdobje- Trideset let je lahko veliko ali pa malo. Veliko, će pogledamo, koliko zanimivih ljudi smo v tem času srečali - dijakov, njihovih staršev, trenerjev. In malo, kakor hitro so prihajaU in odhajali. Prišli so v prvi letnik, zgodUc so se tri aU štiri zime in žc jih ni bilo več. Odšli so po svojih poteh. Ni jih bilo malo, ki so tudi po končani gimnaziji nadaljevali uspešno športno pot, drugi so se posvetih le študiju in poklicu. Nekateri med njimi so združili šolo in šport in nadaljujejo s trenerskim poklicem. V veliko zadovoljstvo pa nam je, ko se vračajo, da nas pozdravijo, ko nam pišejo in ko se srečamo na obletnicah. Takrat povedo, da je bilo napomo, pa vseeno vredno truda, Tako menimo tudi profesorji. Milena Kordež Bil sem soustvarjalec smučarskih oddelkov na v Gimnaziji Skofja Loka Kot sousn^arjalec tega dela slovenske smučarske zgodovine sem bil povabljen, da podam svoj pogled na to, na nek način pionirsko obdobje slovenskega smučanja. Ker sem dobil za pripravo prispevka malo časa, sem razumel, da ne gTe za kronologijo in letnice, pač pa v resnici za moje spomine na obdobje pred tridesetimi leti, tedaj še vjugoslawji. Napisal sem, daje šlo tedaj, po mojem za pionirsko obdobje slovenskega smučanja, in se zavedam, daje to potrebno utemeljiti. To je bilo obdobje po letu 1973. Dotlej je bilo v sve-to\Tiem alpskem smučanju le nekaj večjih imen, ki pa nikakor niso dosegla deseterice najboljših na svetu: Tine Mulej, Matevž in Slavko Lukanc, Ludvik Dornik in prav tedaj Marko Kavčič,edini jugoslovanski udeleženec zimskih olimpijskih iger v Sapporu na Japonskem, med dekleti pa ECrista Fanedl in Majda Aiikele. Treniralo se je »tako tako« in krožila je anekdota, kako je Tinček Mulej, ki so mu predlagali, da bi začel s kondicijskimi treningi že oktobra, odgovoril: »Konec decembra se vidimo na snegu.« Bil je gozdar in vse dneve je hodil po gozdowh, toda tedaj v smučanju še niso poznali sodobnega načina treninga, kot so ga uporabljali že v atletiki in ekipnih športih. Tedaj se je smučalo doma, ko je bil sneg. V letih, o katerih govorim, pa so se začele razmere spreminjati tudi v smučanju. V začetku le za reprezentante. Začelo seje razmišljati tudi o poletnem treningu. Nastajali so novi smučarski klubi zunaj Tržiča, Maribora in Ljubljane. Posebej zagnani so bili v Ško^i Loki. Ločan Janez Šter, republiški poslanec in direktor tedaj enega najpomembnejših jugoslovanskih izvoznih podjetij Slovenijalesa, je bil zagnan smučar, kije imel dva sinova smučarja, tedaj pionirčka, Iztoka in Sama. Domislil seje, da bi laliko imeli mednarodne tekme tudi pionirji in pionirke, in Ločani so ob 1000-letnici Ško^e Loke organizirali prvo tekmovanje pionirjev za Pokal Loka, ki poteka še danes. Tedaj je bila to tretja takšna tekma v Evropi: prva je bila Trofeo Toppolino v Italiji, druga Pokal Ovomaltine v Švici, tretja pa Pokal Loka. Tak je vrstni red najpomembnejših tekmovanj za pionirje v Evropi še danes. Na teh tekmovanjih ne nastopajo ekipe klubov, ampak državne reprezentance. Torej je bilo treba ustanoviti oziroma organizirati jugoslovansko državno pionirsko reprezentanco. To so bili drugačni časi, sedež smučarske birokracije je bil Beograd, tudi Tone Vogrinc Tona kot Janez Virk državni selektor za reprezentance je moral delovati iz Beograda. (O vsem tem kdaj drugič. ) Janez Štcr jcbil mojster organizacije. Našel je prof. Ivana Križnaija, tudi Ločana, športnika, ki je bil takiat vodja pedagoških svetovalcev Zavoda SRS za šolst\'o. Tedaj sem v Ljubljani uvajal nove metode v trening alpskega smučanja in moj sošolec Ivan Križnar je name in na moje delo opozoril Janeza Stera. Hitro smo se strinjali, da imamo enake poglede, in postal sem prvi selektor državne pionirske reprezentance v alpskem smučanju, kar sem ostal šest sezon, dokler me ni odnesel politični piš. No, to je bil šele začetek. Vedeli smo, da ni dovolj, da skrbimo le za pionirsko reprezentanco, pač pa je bilo treba vzpostaviti enoten sistem vzgoje smučarskih tekmovalcev do vstopa v člansko reprezentanco. Tako je bila naslednja stopnja »smučarska gimnazija«. Iskreno je treba priznati, nič originalnega se nam ni posvetilo, imeli smo pač tolilio poguma in zagnanosti, da smo to, kar so imeh dmgi smučarski, bistveno bolj bogati narodi, izpeljah v Sloveniji. Poznali smo smučarko osnovno šolo v Bistrici ob Dravi pri Špitálu, pa smučarsko gimnazijo v Stamsu na Tirolskem itd. Poleg tega pa je leta 1974 na ljubljanski gimnaziji Šentvid prof. Ivo Čemilec, sicer trener za smučarske skoke, ustanovil športni razred. V njem sta začela moj sin Tomo in kolesar Matjaž Zanoškar, da omenim samo bodoče državne reprezentante. Tako smo k sodelovanju privabili prof. Černilca in ustanovih prvo jugoslovansko smučarsko gimnazijo v Sko^i Loki. Programe je vpeljeval prof. Križnar, stroko je vodil prof. Čemilec, jaz pa sem bil predsednik sveta smučarskih oddelkov. Prvo šolsko leto je bilo 1976/77, ko smo vpisali prvi, drugi in tretji razred. Prišli so predvsem smučarji iz vse Slovenije, v drugi in tretji letnik pa se tisti iz gimnazije Šentvid in škofjeloški športniki. Bistvo je bilo; • omogočiti dijakom, da lahko odhajajo na priprave zunaj Slovenije, • nuditi posebno pomoč dijakom pri učnih težavah, ' zagotoviti poseben način preverjanja znanja, • zagotavljati šolsko prehrano, • zagotoviti dijaški dom Moje sodelovanje se je zaključilo leta 1980, ko je končal gimnazijo tudi dmgi moj sin. Ta čas in še vrsto let zatem je bilo obdobje nyvečjih uspehov slovenskega smučanja in slovenskega športa. Dijaki smučarske gimnazije Sko^a Loka so bili med drugimi; brata Šter, brata Virk,Jure Franko, Boris Strel, Grega Benedik, Tomaž Cižman in smučarski skakalci Vasja Baje, Miran Tepež in Primož Ulaga. Vsi so uspešno končali gimnazijo, večina od njih tudi fakultete. Z mnogimi smo še v stiku in se teh dni radi spominjamo. Tanez Virk Smučarski oddelki na gimnaziji v Škofji Loki - zakaj in kako smo jih ustanovili? Oba prispevka o smučarskih oddelkih na Gimnaziji v Sko^l Loki, ki sta jih napisala Milena Kordež in Janez Virk zelo dobro opisujeta nastanek in delovanje te, tako imenovane »smučarske gimnazije« v Sko^i Loki. Vseeno pa bi rad dodal še nekaj, lair v teh dveh prispevkih ni zabeleženo ali posebej poudarjeno. Na.jprej nekaj o samem ustanavljanju teh oddelkov. Smučarske oddelke v Sko^i Loki so ustanovili tudi zato, ker je bilo v Sloveniji vehko število mladih smučarjev. Posamezni smučarski klubi so imeli toliko pionirjev (11-15 let), da so se vozili na treninge z avtobusi. Danes jili imajo največ za dva kombija. Na posameznih tekmovanjih je štartalo po sto in več pionirjev in pionirk. Mladinci in mladinke (ISIS let) danes sploh nimajo več samostojnih tekem. V tistih časih je na vsaki tekmi štartalo po osemdeset, včasih tudi do sto in več mladincev in mladink. Pomembno je bilo tudi to, da nam je za realizacijo te zamisli v okviru Smučarske zveze Slovenije uspelo zainteresirati ne le vrh SZS, ampak tudi tako klubske kot reprezentančne trenerje. Pri projektu pa so sodelovali tudi zainteresirani starši. V interesu vseh je bilo, da večina teh mladih tekmovalcev, takrat se pionirjev, nadaljuje tekmovalno kariero kot mladinci. Večina staršev seje zavedala, da morajo mladi tekmovalci uspešno zaključiti šolanje na srednji stopnji in si tako zagotox'iti možnost za nadaljnje šolanje na raznih fakultetah. Takrat, v začetku sedemdesetih let, je bilo v Sloveniji že znanih nekaj tragičnih dogodkov, povezanih s posameznimi uspešnimi tekmovalci ob zaključku njihove aktivne športne kariere. Poleg tega pa takrat tudi vrhunski smučarji pri nas niso zaslužili niti približno toliko, da bi lahko karkoli privarčevali za kasnejše življenje. Praktično povedano, nič niso zasluzili. Naloga je bila torej jasna. Organizirati je bilo treba šolanje na srednji stopnji, ki bo omogočalo nadaljevanje whunske športne dejavnosti in uspešno dokončanje šole. Prof, Milena Kordež dovolj podrobno opisuje ustanovitev in delovanje športnih oddelkov. Resno in intenzivno delo za realizacijo tega projekta se je od\'ijalo leta 1973. Zakaj so smučarski oddelki začeli delovati šele jeseni leta 1976? Kdor danes raziskuje dejavnost šole na podlagi verodostojnih dokumentov, seveda ne more odkriti še ene velike ovire pri uresničitvi tega projekta. V takratni socialistični ureditvi našega šolstva ni smelo biti nobenega razlikovanja med Janez Šfcr dijaki. Ne po barvi kože, ne po veri, ne po narodnosti, seveda pa tudi ne po tem, ali se nekdo bolj intenzivno in pod posebnimi pogoji ukvarja s športom. In to načelo se je izvajalo dosledno in povsod! Kaj pa zdaj? Vse priprave so bile izvršene, vsi dejavniki so delovali usklajeno, toda obstajalo je vprašanje, ali si minister za šolstvo upa porušiti načelo enakosti vseh dijakov v šolskem sistemu. Morali smo pridobiti širše družbeno soglasje, kot se je temu reklo takrat. Kje dobiti človeka, ki ima dovolj veliko Ležo in moč, da tako odloči? Obiskali smo Andreja Marinca, kije bil takrat predsednik CK ZK Slovenije. Prepričali smo ga, da ne gre za nobene privilegije in elitizem, ampak le za poseben način organizacije pouka, Id dijakom omogoča usldajeno delo na obeh področjih. Obljubil nam je, da se bo angažiral za to, da bi usti-ezno ministrstvo takšno tolmačenje tudi sprejelo. In uspelo je. Končno so smučarski oddelki na Gimnaziji v Škofii Loki septembra 1976 začeli delovati- Jancz Štcr BOJAN KOFLER Soriška pretnerija, novoopisana podvrsta slepega jamskega mrharja iz Soriške planine in Ratitovca Okolica Ško^e Loke, Železnikov in Žirov znova in znova preseneča z najdbami novih, za znanost dosedaj neznanih vrst in podvrst slepe podzemeljske favne hroščev. Tokrat je bila opisana nova podvrsta slepega jamskega mrharja iz rodu Pretiieria. Poseljuje območje Soriške planine in Ratitovca in po njenem prvem najdišču Je gospod Michel Perreau s Pariške univerze to novo podvrsto ploskoiioge pretnerije poimenoval Pretncria latitarsis soriscerisis (slika 1). Rod pretnerij {Pretneria Mûller) je samo naš, torej endemični rod, ki je dobil ime po zaslužnem slovenskem raziskovalcu jamskih hroščev Egonu Pretnerju in živi pogosto skupaj z rodom ploskonožcev (Oryotus Muller). To so okrog 3 mm velika bitja, dobro prilagojena življenju v podzemlju. So popolnoma slepa, s podaljšanimi nogami in tipalkami. So rdečerjave barve in porasla z gostimi, dolgimi dlakami. Hranijo se z mrhovino. Doslej so znane tri vrste in dve podvrsti (slika 2). V pogorju Triglava, visoko nad drevesno mejo, najdemo metkino pretnerijo {Pretneria methie mct-kae Bognolo, 2000); njeno podvrsto, ki je poimenovana po moji soprogi, tako imenovano mirino pretnerijo {Pretneria metkae mirne Bognolo & Kofler,2001) pa na Prisojniku. Na drugi strani Soče prebiva sauhjeva pretnerija {Pretneria sau-lii Mûller, 1941). V jamah od Trnovskega gozda do Jelovice živi ploskonoga pretnerija {Pretneria latitarsis Mûller, 1931). Soriška pretnerija {Pretneria latitarsis soriscensis Perreau, 2003) je bila kot nova podvrsta ploskonoga pretnerije znana že kar nekaj časa, opisana pa šele leta 2003. Michel Perreau jo je opisal po primerkih, nabranih v Obcestni jami (kat. št.: 7190) na Soriški planini. Dosedaj so znana 3 nahajališča na Soriški planini (Obcestna jama, Jama v Bih-ki in Jama N 2 pod Dravhom) in 3 nahajališča na Ratitovcu Slikal. Pretneria latiiursissoris-(Snezno brezno na Pečani, Jama s tremi vhodi pod Pečano cen^is Perreau 2003. Naravna in Jama 1 pod Pečano). velikost: 2,8-3,3mm. K, ..«"d», v I -íwi ■ , u ■ t O"- y -'^v^, 'V '"X V -í ^ -t-r - v Slika 2. Rod pretnerij (1 - Pretneria sauli, 2 - Prefneria metkae, 3 — Pretneria meíkae mirae, 4 - Pretneria lalilarsis, 5 - Prelneria lalilarsis soriscensis ssp. n.J Med svojimi ciolgolcliiiini razisltřivarni podzemeljske favne liroščev v jamah Soriške pk-ninc in Ratitovca sem soriško prctncrijo našel na nadmorski ^Hšini 1.>0()-150() m, in to sanio v jamah in breznih hladnih, globokih vrtač na severnih pobočjih Ratitovca in Soriške planine. Praviloma se je ujela v pasLi že nekaj metrov od vhoda, najraje ob krpah lalečega se snega in ledu. Nikoli ]e nisem našel v jainali in breznih na južiri strani Ralilovca in Soriške planine. LITERATURA 1. Perreau, M., 2003: Contribution a la connaissance des Bathysciina de la serie d'Aphaobius (sensu Jeannel, 1924), (Coleoptera: Leiodidae, t-holevinae,Lep[odirini). Ann. Soc. enlomol. Fr. (n. s.), .39 (3): 211-224. Paris. 2. Bognolo, M., 2000:11 genere Pretneria. Boll. Soc. entomol. Ital., 132 (1): 29-42. 3. Bognolo,M. ScKoller,B.,2001: Pretneria metkaemime. ssp. n. (txileoplera: Cholevidae) from mounl Prisojnili, Slovenia. Ada enUimologica slovcnca, 9 (2): 113-llS. 1 vjubljana. 4. JZS,2005: Kataster jam. Ljubljana. 5. Trilar, T., Vrezec, A., Kapla, A., Polak, S., 2004: Hrošči v Alpskem svetu. V: Alpe (Narava Slovenije), 102-108. I -jubljana. 6. Kofler, B., 2005: Jame na Ratitovcu in njihova podzemeljska favna hroščev. Železne niii (2): 185-200. Železiiild. SOSISKA PRETNEEUA, NOVOOPISANA PODVRSTA SLEPEGA JAMSKEGA MRHARJA ... ZUSAMMENFASSUNG Prcliieria lalilursú soriscciisis Die Untcrart des Schncllkâfcrs Prctncria latitarsis ist auf dcr ganzen Erde verbrcitct (ctwa 8500 Uiiterarleii iii derganzeii WelL; in Sloweiiien bis jeLzll40 Uiiterarleii). Durch die Be-mûhungen unseres Autors und seiner Mitarbeiter wurden neulich weitere Wohnstâtten die-ser Unterart in Slowenien entdeclct. Der Autor berichret nàmlich von funf neuen Wohnstâtten der Schnellkafer, zwei von denen auf dem Sorica Berg und drei auf Ratitovec liegen, wahrend hier bisher nur eine typischc Lokalitat bekannt und zuganglich war. Die Uiiigebuiig voii Škoíja' Loka, Železniki und Žiri ûberrasdil iiimier wiedeniiiL neuen F,ntdeckTingen derunterder Rrde lebenden Arten und Unterarteti blinder Kifernndanderer Fauna. Dieses Mal widmet sich der Forscher dem Kâfer aus dem Geschlecht Pretneria, der-er vollstândiger Benennung Pretneria latitarsis soriscensis lauret, denn dort (Sorica) war sein ursprûnglicher V/ohnort. Die bis jctzt aufgefiindenen sechs Fundorte liegen auf der Hôhe zwischen 1300 - 1500 m liber dem Meeresspiegel, im Gebiet von tiefen kalten Hôhlen und Abgriinden der Nordhánge. LOJZE MALOVRH Mala čuda narave Kritosemenke - Magnoliophytina Po zgradbi in drugih značilnostih so kritosemenke najvišje razvdta skupina. Njihov razvoj seje verjetno pričel pred približno 200 milijoni let. Med današnjimi rastlinami imajo glavno vlogo. Predstavlja jih največje šte\ilo družin, in to 300-350, ter v sestavu teh okrog 230.000 vrst. Delimo jih v razreda: ♦ dvoLiIičuice -Magnoliopsida, enokalićnice-Liliopsida. Predstavil vam bom le pomembnejše predstavnike te velike skupine, ki rastejo pri nas v nižinskem pasu. Magnolia lilifiora - nigra Si kot ljubezen. Tisoč omamnih cveto-u v rosni pomladi bahano ponujaš očem. Potem se. oh dotiku vlažnega vetra streseš ■v drgetu. V nočnem šepetu odvržeš cvetove. Zaprei se v svoj sen. Silva Brank Magnolije so spomladi najlepše cvetoči grmi ali drevesa. Takrat se jim razcvetijo vijoličasti CTXtovi zvončaste oblike. Izvirajo iz vzhodne Azije in Severne Amerike. Ime imajo po PierruMagnolu,slavnem takultet-nem učitelju in direktorju botaničnega vrta v A'lontpellieru. Drevesa in grmi imajo premenjalne liste z gladkimi roboxd in priostrena pokrivala, ki varujejo listne popke. Cvetovi so priraščeni na gole veje in so veliki. V notranjosti c\'eta so številni krat-kopecljati prašniki z dolgimi priostrenimi pralnicami. Nad njimi so v cvetišču v spirali pritrjene plodnice, ki dozorijo pred oprašiudjo. Pelod prenašajo žuželke. Vsak zrel plod magnolije Ima 1 do 2 živo obarvani semeni z mesnatim ovojem. Ptiči se radi hranijo s semeni injih tako raznašajo. Poleg lilijaste magnolije raste pri nas tudi bela magnolija-Magnolia vulan. Je majhno okrasno drevo s številnimi rogo-vilami. Ima pokončne, zvončasto oblikovane in čisto bele c\-etove. Vsi listi cvetnega odevak so enako dolgi. Se napotilo: magnolije sadimo spomladi, ker se mesnate korenine pred zimo premalo vrastejo. Pri obrezovanju pa v primeru potrebe izrežemo cele veje in ne le vršičkov. Crni teloli - Hcleborm niger spomladi vselej, ko se sneg topi, opazimo pod grmovjem že sledi zelenja. Iz taleče se beline od sonca vzdmmljsn pa teloh glavico moli. Jaka Kralj V si.-etlih gozdovih na apneni zemlji cveti pri nas od januarja do aprila, v milih zimah pa tudi že decembra. Cvetno odevalo ima belo, po cvetenju pa lahko postane rdečkasto ali zelenkasto. Ime prihaja od črne korenike. Cvetica je trajnica, visoka do 20 cm z gohm, večinoma razvejenim steblom in brez zelenili stebelnih listov. Listi so dolgopecljati, deloma deljeni in ostro nažagani. Ima mešičaste plodove, ki so nastali iz prostih plodnih listov. Poljski mak - Papaver rhocas Ni ýrai del I. Bilo je vročega poletnega popoldne anno Domini 1412. Loški meščani so se umaknili grozni vročini v svoje ti dno zidane Iriše, kjer so si v hladnih spalnicah privoščili malo počitka. Toda iz prijetnega spanja jih vzbudi ropot znanega mestnega bobna, na katerega stari glavarjev sluga neusmiljeno razbija, preden stokaje prečita razglas. Kmalu se pojavijo na olffiih hiš Mestnega tig;a glave radovednih meščanov, da bodo shšaU, kaj jim imajo povedati škofovi oblastniki. Boben utihne. V nemškem in slovenskem jeziku začne sluga zlogovati besedilo razglasa. Škofov oskrbnik in mestni glavar Miklavž Gutenberg sporoča meščanom, da pride v Loko drugi Leden v sredo, na dan sv. Jakoba, njegova PrevzvišenosL sam freisinški škof Konrad V. de Hebenstreit. Meščani naj se pripravijo za predpisani sprejem. In ker njegova Prevzvišenost ne namerava tokrat dolgo ostati v Loki, naj vsak, ki bi imel pri njem opravek, skuša hitro opraviti. Povsod naj vlada za škofovega bivanja v Loki najstrožji mir in red, da bo njegovi Prevzvišenosti prijetno prebivati med nami. Ko je sluga razglas prebral, je odhitel s svojim glasnim bobnom še na Spodnji trg in začel tam svoje opravilo znova. Meščanom pa je ta novica takoj pregnala popoldansko zaspanost. Po vseh hišah so govorili samo o školovém prihodu. Niso še imeli tega gospodarja več kot dobro leto. Šele lani je 3. marca postal Konrad freisinški škof in s tem gospodar obširnega loškega posestva. Do takrat je bil Konrad krški škof Tej škofiji se je lani odpovedal, ko je prevzel freisinško. Pred letom je bil prvikrat v Loki. Ločani kar niso mogh prehvaliti njegove prijaznosti in dobrote. Bil je pa Konrad Hebenstreit škof po volji božji: pobožen pa tudi odločen, kadar je bilo treba braniti pravico. Kako neustrašeno je lani pognal judovske dename mogotce iz Loke, da ne bi več izžemali njegovih podložnikov z oderuškimi obrestmi. Pa so se menda spet prihulili v mesto v upanju, da škofa ne bo tako kmalu nazaj v Loko. O vsem tem in podobnem so se razgovaijali meščani v dnevih, ko so se pripravljali na škofov prihod. V nekaj dneh so celo zvedeli, kaj je glavni namen njegovega obiska.. V Rim menda gre, da plača v Vatikanu predpisano nastavitveno taltso. Celih 5000 zlatov baje nosi s seboj, so pošepetavali meščani. Priprave so bile v polnem teku. Vodil jih je mladi škofov nečak Hinko. Lani ga je škof pustil v Loki, da pomaga oskrbniku pri njegovem delu. Podložniki in prosti meščanje so z veseljem delali za priljubljenega škofa. Delali so v stalno določenem redu. Eni so prinašali vse, kar bo potrebno za prehrano škofu in njegovemu sprernsmi. Posameznim vasem je bilo že itak določeno, za kaj naj skrbc. Tako so sc tc dni zlasti trudili Zabničani, Bitcnjci in Codcšani, da bo škof svoje travnike našel v redu. Podložniki iz Trnja, Veštra, Moškrina, Crngroba in Vincarjev so po svoji dolžnosti obdelovali škofove vrtove, polja in vinograde, ki so se razprostirali po StriLŽišču in Kamnitniku. Vse mora biti lepo obdelano, ko pride škof. Ravno prav, da so Brojci pred kratkim izvršili svojo dolžnost, ko so pripeljali zadostno množino vina iz Dolenjskega in iz Laškega. Kako nerodno bi bilo, če bi ga ne imeli že pod grajsko streho. Ob Lein živahnem pripravljanja je kar prezgodaj prišel sv. Jakob. Ta dan je v Loki itak velik praznik. Sv. Jakob je vendar mestni patron, ki stoluje v prî.stari mestni kapeli Pod smrekami. Letos pa pade na ta praznik celo prihod škofa samega. Nebo samo je povećavalo praznik. Čez noč je pohleven dežek ohladil ozračje in izmil prašne ceste. Navsezgodaj je prijezdilo pred mestna vrata dvanajst okoliških plemičev, ki so imeli razna škofovska posestva v fevdu. To je bilo spet nekaj za radovedne Ločane. Vsi so občudovali naravnost gizdalinsko opremljenega starološkega viteza Pirnmosta de Altenlok. Nič manjše pozornosti ni vzbujal puštalski Jurij Gall, vitez mogočnega nastopa. Tudi iz Starega graduje prisopihal divji Wolfing de Wildcnlok. Tc so Ločani dobro poznali, ostali so jim bili bolj tuji, ker so prišli iz daljne okolice. Ko so se vsi zbrali, so po predpisih odjezdih od mestnih vrat škofu nasproti. Blesteča četa je zdirjala proti Kranju, da seje kar kadilo za njo. Morali so priti pravočasno na mejo loškega gospostva.Tam pri Stražišču je ob cesti stala kapela sv. Jurija, na kateri so freisinški grbi kazali, da še spada pod loško gospodarstvo. Dalje od kapele se je začela kranjska posest. Tu so plemiči počakali škofa. Okrog devetih opazijo čakald, da se jim bliža škof s svojim spremst\'om. Bilo je okrog trideset oseb. Spoštljivo spuste spremljevalci škofa naprej, da morejo predenj stopiti loški plemiči, Id se svojemu gospodu molče poldonijo. Škof Konrad, kako izrazita osebnost je to, je visoke in vitke postave ter lepo oblikovanih udov. In ta njegova dostojanstvena glava. Kakor ustvarjena je, da nosi mitro. Njegove obrazne poteze kažejo odločnost in resnost, toda njegove oči so mile. Okrcg ust mu igra lahek smehljaj, ki pa vendar ne more zakriti gotove otožnosti in zaskrbljenosti. Skratka, koj prvi nastop škofov mu mora odpreti srca podložnikov. Loški plemiči vzamejo škofa in njegovo spremstvo v sredo in molče zajahajo proti Lol0, Jehova,Jehova,« tama Levij. »Reši svojega zvestega služabnika. Če me rešiš iz škofovih rok, ti vseeno dam del svojega dobička. y\h, škoda ga bo. Toda škofova pest je trda.« Ves obupan se grabi za glavo in le[a po sobi; »Kaj naj storim, kako naj se rešim? Kaj, če me Plaiihra res škofli naznani? Potem pa je konec z mojim zaslužkom v Loki. Se več; konec bo tudi mojega življenja. Konrad ne pozna šale. In kdo bo potem skrbel za mojo hčerko, za Rahelo. Kdo jo bo varoval pred kristjani? O, Jehova, Jehova, kaj naj storim, kaj naj storim?« Med tem obupnim jadikovanjem se spet zasliši ropot pred vrati. »Moj Bog,« zastoka Levij, »spet je nekdo zunaj. Pa vendar niso škofovi biriči.« Toda zunaj zakliče Leviju dobro znani glas: »No, no, bratec Levij. Ali si zaspal, ali pa so te že angeli odnesli v Abrahamovo naročje. Odpri, odpri no že vendar.« Levij se oddahne; »Tega se mi pa res ni treba bati.« Urno hiti odpirat vrata. Kar spotoma prisrčno pozdravlja prišleca. V sobo stopi Levijev brat Ruben. Je dosti mlajši od njega in lepo oblečen. Njegova kratka brada je še temna. Ima pa isti orlovski nos kot Levij in iste bleščeče oči. Brata sipo judovskem običaju želita mir. Ves radoveden ga vprašuje Levij, kaj ga je tako nenadoma privedlo iz Celja v Loko. »Sicer si pa prišel ravno o pravem času semkaj,« mu de. »V veliki z.adregi sem. Zelo potrebujem tvojega dobrega sveta.« Oba se usedeta za mizo. »Res, v zadregi si?« ga vpraša Ruben. »V kakšni pa?« Levij ga preidne in pozvoni s sliritim zvončkom; »Počakaj Ruben. Najprej ti mora moja Rahela prinesti malo okrepčila.« »Saj sem res zdelan. Hitro sem jezdil in brez prestanka iz Celja do Loke. Konja sem že dal v oskrbo predmestnemu gostilničarju. Sam sem pa takoj pohitel k tebi.« ledaj vstopi Rahela, deklica čudovite judovske lepote. Staraje kakih šestnajst let Oblečena je v dragocena oblačila. Zagorel obrazek ji obdajajo temni bujni lasje, ki jih ima spuščene po hrbtu.Temne oči razodevajo nedolžnost in neko tiho otožnost. Ko zagleda strica, mu prijazno hiti nasproti iti ga pozdravi. Ruben se kar zavzame nad njeno lepoto in ji zapoje slavospev; »Raliela, ti svetla zvezda našega rodu, mir s teboj in pozdrav. Res, razvila si se v pristno Izraelovo hčerko,« Deklica zardi m ga zavrne: »Ne hvali me preveč, stric. Postavljaš me v nevarnost, da se prevzamem.« Tedaj poseže vmes Levij; »Pustita to, draga moja. Rahela, postrezi stricu, saj vidiš, da je utrujen.« Rahek odliili in je Lakoj Lu s slastnim prigrizkom. »Otrok,« pravi Levij, »zdaj pa le brž v kuhinjo in pripravi nam prav dobro večeijo.« Ubogljiva deklica takoj odhiti kuhat večerjo. »No zdaj sva sama in se lahlto pomeniva, ne da bi naju kdo motil. Veš Ruben: škof Konrad me skrbi. Saj ti je znano, da me je lani spodil iz Loke in mi pod smrtno kaznijo prepovedal, da bi se vrnil.« »In ti si ga seveda ubogal, kakor vidim. To ti dela preglavice.« »Res je tako Ruben. Pravkar je bil tukaj loški meščan, ki mije dolžan večjo vsoto. Toda ko sem ga terjal, mi jc pretil s škofom.« »Sem tudi jaz opazil. Stiskal je pesti in žugal k tvojemu oknu.« »No, vidiš Ruben, da mi res trda prede. Pomagaj mi iz nevarnosti, dragi moj brat. Toda oprosti. V svoji zadregi sem popolnoma pozabil na tebe. Povej mi najprej, kaj te je privedlo iz daljnega Celja tako nenadoma semkaj v Loko?« »Takoj ti vse razložim Levij. Videl boš, da te prav moj prihod v Loko more rešiti nevarnega škofa.« Ves začuden ga prekine Levij: »Kaj praviš? Govori, govori!« Ruben se skrbno ozira okrog sebe in vpraša, če je pač vse varno, da ne bi kdo poslušal. Brat ga zavrne: »Bodi brez skrbi. Moja čumnata je pravcati brlog. Niti besedice ne more nihče slišati, tudi če bi v resnici prisluškoval, kar pa je itak izključeno.« Ruben se umiri; »Veš Levij, kar ti bom sedaj povedal, bi naju stalo najmanj vislice, če bi naju kdo čul.« Levij ga hitro zavrne: »Ne boj se, živa duša ne bo ničesar slišala.« Tedaj se Ruben stisne k njemu in mu začne šepetaje pripovedovati: »Torej poslušaj me, Levij.« »Poslušam z napetimi ušesi.« Ruben mu zašepeče na uho: »LImoriti bo treba škofa!« Zavzet zakliče Levij: »Kaj,umoriti!« Ruben ga prestrašen miri: »Ne kriči, brat, če ti je življenje drago. Poslušaj tiho: Da umoriti bo Ireba Konrada. Pa Lo ne bo tako težko. Imamo inieniLnega zaveznika, samega celjskega grofa Hermana in njegovega sina Friderika.« Levij se začudi: »Kaj mi vendar poveš, brat. Saj veš, da Celjani nam Judom niso naldonjeni.« »Vem to, Levij. Toda še manj pa so naklonjeni Konradu. Imajo z njim že star spor zaradi posestev krške škofije, ki jih Konrad kot krški škof ni pustil izžemati Celjanom.« »No, o tem sem pa res že nekaj cul.« »'ludi Celjanom ne gre v račun, da je Konrad sedaj postal freisinški škof. Herman je kranjsld glavar in nima rad poleg sebe Konrada kot lastnika tako obširne loške posesti.« »Pa tudi s Habsburžani si Celjani niso dobri,« ga prekine Levij. »Da, saj to jc ravno novi vzrok njihovega sovraštva do Konrada, ki jc znan kot odličen pristaš I labsburžana Albrehta. Tudi Albrehta Celjani ne morejo, ker jim skuša odtujiti cesaija Sigismunda.«; Levij zavrne: »Saj ima Sigismund vendar Celjanko Barbaro za ženo.« »To je ravno znak njihovega napora, da bi jim bil Sigismund naklonjen in ne bi poslušal Habsburžanov,« pojasnjuje Ruben. »Zato pa je jasno, da Celjani ne bodo trpeli v svoji bližini Lako iiioáiega habsburškega pristaša koLje škof Konrad. Pa sta sklenila Hernraii in njegov shi Friderik, da se škofa iznebita za vsako ceno.« Levij se zasmeje: »No, za Celjane to ne bo nič novega. Samo to me zanima, kako bosta Celjana to dosegla.« Tudi Ruben se zasmeje: »I, kaj,umoriti ga hočeta. In sicer prav s tvojo pomočjo, Levij« Neskončno se Levij prestraši: »Ali si ob pamet, brat. Jaz da bi ga umoril?« Spet se Ruben nasmehne: »Ne bodi otročji, Levij. Kdo pa pravi, da ga boš ti umoril. Ti si samo najameš morilca.« »Zakaj pa ravno jaz?« »Veš, Levij, pravzaprav je I lerman najel mene. Toda brez tvoje pomoči ne morem ničesar. Tebi so loške razmere znane tako kot meni celjske. Zato boš moral tu pomagati ti.« »Toda Ruben, stvar bo nevarna « »Ne bo nevarna, če st^'arprav zastavimo.« »Kako si torej zamišljaš vso zadevo, Ruben? In kako bo s plačilom? Saj Celjani lahko plačajo,« Ruben poLegne iz žepa list in odvrne: »Plačilo, o, to bo bogato. Vzemi in beri!« Urno zgrabi Levij pergamentno listino in bere: Celje, v nedeljo Exaudi anno Domini 1412. Mi, podpisani Herman, grof celjski itd. potrjujemo, da dobita brata Ruben in Levij Goldenstein 1000 zlatniliov pod pogojem, da bo podjetje uspelo. Podpis in pečat. Ruben se zasmeje: »No, kaj praviš na to, bratec ljubeznivi?« Levij je ves navdušen: »1000 zlatnikov! O, Jehova, kakšna sreča! Vse storim za lakšno vsoto. Toda čudno je, da je skopi grof toliko obljubil.« »Nič se ne čudi, Levij. Ne poznaš še dobro, kakšen lisjak je Herman. Konrada bo umoril, svojega sina Hermana pa bo postavil za freisinškega škofa. Tedaj bo že poskrbel, da bodo dohodki tudi njemu koristili.« »Kako bo neki to storil,« vpraša Levij. »Ne skrbi, brat. Celjanom se to gotovo posreči. Kako, to je njihova zadeva. Dosti je, da mi to vemo. Novi škof Herman bo gotovo vsaj toliko pod očetovim vplivom, da nas ne bo preganjal v Loki, kakor nas je Konrad.« Ves vesel vzklikne Levij: »Pa bomo le služiH v Loki lepe denarce. Rekel si, naj d jaz pomagam. Kaj mi je torej storiti?« »Nič drugega kot da poiščeš zanesljivega človeka in ga nagovoriš, da umori škofa. Ah veš za takega primernega človeka?« Levij za hipec premisli in vzklikne: »Ga že imam! To bi bil škofov mladi nečak Hinko.« Ruben ostrmi: »Kaj, škofov nečak da bi bil zmožen kaj takega?« »Da, edino on. Lahkomiseln je zadosti. Poleg tega mi je dolžan lepo vsoto. In kar je glavno: škofa mrzi, ker mu ne da denarja, da bi ga zapravljal.« Ves vesel plane Ruben pokonci: »To je pa res dobra misel. Kdo bi lažje prišel do škofa kakor on. Samo če si gotov, da ti ne spodleti.« »Nc boj sc, Rubcn. Lc meni prepusti vso zadevo. Toliko mc že poznaš, da se na take posle dobro razumem. Kako se že veselim, da se mi kmalu ne bo več bati škofa Konrada.« »Torej velja, brat Levij?« Ves navdušen skoraj naglas zakliče Levij: »Velja, velja. Smrt tiranskemu škofu! 1000 zlatnikov dobiva nagrade. Potem pa svoboden posel v Loki! Nič več mi ne uideš, Konrad. Se vas bom molzel, vi zadolženi Ločani!« IV Freisinški ško^e so že takoj ob ustanovitvi mesta Loke želeli postaviti tu samostan. Saj si škofijskega mesta brez samostana skoraj ne moremo misliti. Toda ta želja se jim dolgo ni uresničila. Za mošld samostan res ni bilo prave potrebe, saj so bili svetni duhovniki pri fari v Stari Loki. V Loki sami je bival mestni kaplan pri sv. Jakobu. Pa tudi okoliški kraji so postali že zgodaj vikaiiaLi z lastiiiiin duhovniki. V pošLev bi prišel ženski sumosLaii, a ludi zanj se niso mogli odločiti. Ni bilo primernih redovnic. Tedaj pa je v leni Gospodovem 1umrla v Asizu v Italiji sv. Klara, ki je skupno s sv. Frančiškom ustanovila red klaris. Te so zelo slovele po svetosti svojega življenja. Zato so že 1300 ustanovili samostan s. Klare v Meldnjah pri Kamniku. Pa tudi v Loko so klarise kmalu nato prišle. Z vso dušo se je za ustanovitev klariškega samostana v Loki zavzel škof Albreht de Hohenburg, ki je vladal freismško škofijo med leti 1349 do 1359. Za svojega kaplana je imel plemenitega Otokaija Blagoviškega. Ta družina ima svoj starodavni rodni grad tam za Limbarsko goro v kraju Blagovica v Crncm grabnu. Vsi člani tega rodu sc odlikujejo po izredni pobožnosti in darežljivosti. Doma so leta 1345 ustanovili kaplanijo pri grajski kapeli s. Petra in Pavla. Otokar je postal nato kamniški župnik, kjer je že takrat služboval njegov stric Gebhard Blagoviški, ki je bil v Kamniku kaplan pri oltaiju sv. Janeza. Ta dva plemenita moža sta od blizu opazovala svetniško življenje mekinjskih nun. Zato sta sklenila, da bosta tudi v Loki ustanovila klariški samostan. Ves vesel je škof Albreht dovolil svojemu bivšemu, tako zvesleiiiu kaplanu Olokarju v leLu Gospodovem 1358, da sme svoje loško posestvo darovali bodočemu samostanu. Škof sam ga hoče pri tem plemenitem dejanju podpirati. Otokar, ves goreč za novi samostan, se obrne na tedanjega župnika v Stari Loki Hilbranda Hacka, prednika sedanjega župnika Salomona. Toda Hilbrand je bil strog mož. Nič kaj ni bil naklonjen novotarijam. Želel je, naj dušno pastiretvo ostane kar pri starem. Če sc že ustanovi samostan v loškem mestu, ne sme biti zaradi tega oškodovana prifarška cerkev in njeni duhovniki. Zato sta 30. januarja 1358 sklenila z Otokaijem takole pogodbo: Otokar naj plača fami cerkvi 86 mark in ji podari njivo poleg župnišča. Tudi bodoči samostan sc mora zavezati, da bo četrtino svojih dohodkov dajal farni cerkvi. Župnik sam pa bo določal službo božjo v samostanski cerkvi, ki se sme vršiti šele potem, ko bo vse opravljeno pri Fari in v mestni kapeli sv. Jakoba. Bodoča samostanska duhovnika bosta morala biti pokorna prifarškemu župniku. - To pogodbo je 13. februarja potrdil tudi oglejski patriarh Nikolaj, pod čigar cerkveno oblast spada tudi Loka, ki ima freisinške škofe le bolj za svetne gospodarje. Tako je goreči Otokar premagal vse težave. Na dan sv. Egidija anno Domini 1358 je Otokar v Kamniku sestavil ustanovno hstino za klariski samostan v Loki, ki sta jo pečatila in podpisala on sam in stric Gebhard. Pa tudi mesto Kamnik se je po zastopniku podpisalo in podpcčatilo. Dobrosrčna bkgoviška gospoda sta novi samostan bogato obdarovala; dobil jc v moravski župniji 7 kmetij, v dobski 19, v mengeški eno in v kamniški eno. Pet kmetij je prejel samostan v dolini Sore, štiri pa pri Savi v šmartinski župniji. Vseh kmetij je bilo 37, res dosti za vzdrževanje novega samostana. Otokar je takoj začel graditi samostan v Loki, in sicer pod škofovskim gradom ob Sori pri kamnitem mostu. Samostan sicer ne bo velik, pa vendar prav pripraven in primeren za novo redovno naselbino. Olukar je naprosil iiiekinjske nune, naj nekaj svojih redovnic pošljejo v Loko. Goreče klarise so svojemu župniku z veseljem ustregle. Odbrale so deset nun. Toda nune so se odločile, da bodo odšle iz materinega samostana le, če gre z njimi mater Gizela, da jim bo v Loki opatica. Mater Gizela je bila izredna žena. Tudi ona je bila iz rodu plemičev Blagoviških. Bila je rodna sestra ustanovitelja loškega samostana župnika Otokarja. Čeprav je bila Uršula, tako se je Gizela svetno imenovala, lepo in izobraženo plemiško dekle, se vendar ni branda stopiti v zakon z ljubljanskim meščanom Jurijem. Ta je bU bogat in dober mladenič, čeprav le preprostega rodu. Oba skupaj sta nato vodila v Ljubljani starodavno gostilno »Pri Ribiču«, kije stala tik šenklavške cerkve. V to gostilno je vse rado zahajalo; bogato in revno, preprosto in plemiško. Dobro pa so gospo Uršulo poznali vsi ljubljanski reveži. Bila jim je prava krušna mati- Bog je dal plemenitima zakoncema ljubeznivo hčerko Uršiko, deklico čudovite lepote in nadaijenosti. Tedaj so se starši začeli bati za svojo hčerko, saj gostilna še ni nikdar dobro vplivala na otroke. Pa tudi sama sta bila vedno manj navdušena za gostilniško obrt. Polagoma jiinaje dozorel junaški sklep; zapusLili liočeUsveLinse podali v saiiioslan. Gostilno sta prodala, Uršiko pa sta nameravala poslati k stricu Ostermanu v Blagovico. Hotela staji zapustiti tudi primemo doto, da bo mogla stanu primerno živeti. Toda čudno! Osemletna deklica seje temu načrtu odločno uprla. »Kaj,« je zaklicala, »vidva hočeta v samostanu poskrbeti, da prideta gotovo v nebesa. Mene pa bi rada pustila med svetom, kjer se morem večno pogubiti. Tudi jaz hočem z vama.« In res. Oče Jurij je vstopil v kartuzijanski samostan v Bistro ter tam postal prior z imenom Nikolaj. -Vlati Uršula pa je odšla v mekinjski samostan, kjer je dobila redovno ime Gizela. Uršika se ni hotela ločiti od mamice. Zato je po posebnem dovoljenju smela tudi ona v mekinjski samostan. Tudi deklici so spremenili ime in jo nazivali Elizabeta. Komaj je čakala, da bo mogla tudi ona postati prava nuna. Dve leti sta ostali z materjo v Mekinjah. No, sedaj pa se bo mater Gizela preselila v Loko, Seveda je šla z njo tudi desetletna Elizabeta. Deklico so tedaj za stalno sprejeli v samostan. Svojo bogato dediščino je Elizabeta z veseljem darovala loškemu samostanu. Pred odhodom v Loko je iiraLer Gizela, ki je bila izredno gospodarslveiia žena, še zelo spretno uredila svoje premoženjske razmere. Osmega novembra 1358 je z dovoljenjem blagoviških plemičev bratov Ostermana in Leona še prodala za 28 mark samostanu Bistra dve kmetiji na Igu, ker sta bili preveč od rok, da bi ju mogel upravljati lošld samostan. Vse dmgo imetje pa je prepustila novemu samostanu. Župnik Otokarja za novodošle nune že zgradil predpisane ceMce. Vsa druga samostanska ureditev pa je čakala spretnih rok njegove sestre Gizele. Neugnana žena seje takoj lotila dela. Prišle so nune v Loko na prav takrat na novo vpeljani praznik Brezmadežnega spočetja. Ni bilo posebnih slovesnosti. Te naj se dogajajo šele, ko bo samostan popolnoma dodelan in bo Zgrajena tudi cerkev. V zaupanju na Brezmadežno, ki ji bo posvečena samostanska cerkev, je niatcrGizcla premagala vse težave. In tc niso bile majhne. Blagi ustanovitelj Otokar je kmalu po prihodu loških nun v Kamniku umrl svetniške smrti. Njemu je sledil v večnost skof Albreht, ki je umrl 25. aprila 1359. Nato ie freisinško škofijo vladal 18 let Pavel de Harrach, ki je za Loko nenavadno malo skrbel. Velika opora opatici Gizeli je bil njegov naslednik Leopold de Schaumburg. Toda ta škofje vladal komaj tri leta. Bil je zelo rad v Loki, kjer je marsikaj novega zgi-adil in starega popravil. In prav pri tem delu ga je doletela strašna smrt. Nesrečnega dne 5. avgusta 1381 je vladika jezdil čez predmestni kamniti most, ki so ga ravno popravljali.Tedaj se mu splaši konj in potegne škofa s seboj v strugo Sore, ki je bila prav takrat močno narasla. Niso ga mogli pravočasno rešiti iz vode. Zaradi udarca je izgubil zavest in utonil v temnih valovih. Nepopisna je bila žalost Ločanov ob nesrečni smrti priljubljenega škofa. Zlasti pa je ta udarec zadel mater Gizelo. Saj ji je bil Leopold najboljši svetovalec pri gradnji nove cerkve, ki je bila pravkar v delu. Hvaležne nune so v za silo dokončanem prezbiteriju zgradile grobnico plemenitemu škofli. Toda opatica Gizela ni klonila glave. V neizmernem zaupanju v Marijo je gradila dalje. In nebes kraljica je res ni zapustila. Božja previdnost jo na škofijski prestol postavila moža izredne sposobnosti in modrosti. To je bil Bertold de Wacliingen, ki je skoraj dvajset let vodil freisinško škofijo. Ta vladika se je z vso odločnostjo zavzel za dokončno ureditev loškega samostana in za dograditev samostanske cerkve. Mater Gizela pa je začela telesno pešati. Toda njen duh je bil še vedno čil. Ni ga moglo streti odgovorno in težko življenjsko delo. Še vedno je kot opatica vodila samostan. Loške nune so namreč imele posebno prednost: njihove opatice so do smrti obdržale svojo čast. Ni jUi bUo treba voliti vsako tretje leto, kot je bil to običaj v drugih samostanih. Pri tem težke^m delu je opatico močno podpirala hčerka Elizabeta, ki se je v Loki razvila v izvrstno nuno, Ze sedaj sojo smatrali za bodočo opatico. Tako je nastopilo leto Gospodovo 1393. Samostan je bil popolnoma urejen, kakor so predpisavala pravila sv. Klare. K samostanu se je stiskala ljubka zgodnjegotska cerkvica. Vitek stolpiček vrh cerkvene strehe je kakor beU prst kazal proti nebu. Tudi cerkvica sama je bila vsa bela na zunaj .Bila je kakor znak neomadeževane čistosti nje, ki ji je bila posvečena, Brezmadežne Device.In kako nebeško lepaje šele njena notranjščina. Na steni za veHkim oltaijem je furlanski sliliar Martin, liprÍ7,oritve nikakor ni bilo mogoče izvesti iz številnih razlogov, kar se je kasneje tudi pokazalo. Mešanje dveh zaporednih letnic 2006 in 2007, namerno mešanje informacij, obljube ljudem o uprizoritvi v letu 2007 namesto že odločenem 2006, so povzročili med ljudmi veliko zmešnjavo, saj jim ni moglo biti več jasno, kaj se sploh dogaja. Nekateri so si pač s pomočjo vzvodov moči privoščili grdo igro na razvijajočem se projektu, ki jebil odlično zastavljen, ter med prebivalce Sko^eloškega področja vnesli nezaupanje doupri-zoritev ter napravili kulturno škodo. Po nekaj letih, ki sem jih preživel povezan z uprizoritvami pasijona, si upam, na osnovi lastnih izkušenj, trditi, da v Škoij i Loki bistvena ovira pri uprizorilvah pasijona stoji v \prašanju, na katerega bi bilo zanimivo slišati kakšen iskren odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj nekateri v Školči Loki pasijona enostavno ne morejo prenesti takega kot je, kot pojava samega na sebi, ne glede na politične okoliščine (te so po mojem bolj izgovor)? Od bhzu sem namreč lahko videl, da za nekatere pasijon pomeni celo globljo motnjo od politične grožnje (kar je zelo čudno ob vsem izpovedanem pluralizmu in toleranci današnjega časa) in prepričan sem, da seje prav na tej ravni navadno odločilo v prid ali ne prid uprizoritvi terse oviralo delo, če je do uprizoritve prišlo. V pasijonu tako marsikdo vidi namišljenega nasprotnika, ki ga v resnici nikjer ni, saj gre za kulturno dediščino Ško^c Loke, ki nikoli ni ogrožala ljudi ali komu storila kaj hudega. Dokler predsodki do pasijona, ki so res čisti predsodki, ne bodo premagani, bo v Sko^i Loki pasijon res ležko uprizarjati, zato priporočam, da se odnos do te predstave nekoliko omili in pogleda nanjo malo bolj prizanesljivo. Prihodnjim uprizoritvam zato želim več naklonjenosti s strani tistih, ki so do pasijona doslej imeli predsodke, četudi prikrite. Upam, da smo so od spomladanskega časa letošnjega leta 2007 vsi česa naučili. WSKI MUZEJ Ivan Grohar -poet slovenskega impresionizma Sko^ a Loka z okolico ima bogato kulturnozgodovinsko tradicijo in umetnostno dediščino. Tod je delovalo mnogo umetnikov, tu so se medsebojno prepletale razne umetnostne smeri iz Freisinga in Furlaiiije Ler se prilagajale naravi in človeku. MesLo s svojo slikovito okolico že od nekdaj privlači likovne ustvaijalce, mehke oblike loške krajine pa s svojo prepoznavno motiviko kličejo po upodabljanju. Loko so siv času največjega razcveta slovenskega impresionizma za svoje delovanje izbrali tudi naši največji mojstri impresionisti (Jama, Jakopič, Grohar, Stemen), nekateri slovenski umetnostni zgodovinaiji pa so jo imenovali kar »Slovenski Barbizon«. IVAN GROHAR (1867-1911), slovenski slikar. Poleg Riharda Jakopiča najpomembnejši med slovenskimi impresionisti. Slikal je nabožne motive, Jkrajine, portrete m prizore iz vaškega življenja. Rodil seje v Sgodnji Sorici nad Železniki kmetskim staršem. V mladosti je delal kot drvar, hlapec in pastir. Že kot oti-ok je kazal nadarjenost za likovno izražanje, rezljal je igrače in risal. Prve likovne osnove je dobil pri cerkvenem slikarju Bradaški v Kranju. Leta 1888 je odšel na šolanje k sUkarju Milanesiju v Zagreb. V istem letu so ga vpoklicali k vojakom od koder je dezertiral in odšel v Benečijo. Zaradi težkih razmer se je naslednje leto vrnil, bil obsojen zaradi pobega in nato služil kazensko podaljšani rok do 1892. leta. Istega leta mu je uspelo dobiti podporo Deželnega odbora Vojvodine Kranjske, s katero je tri leta študiral na Deželni risarski šoli v Gradcu. Leta 1895 je z odliko napravil sprejemni izpit na dunajski Akademiji za upodabljajoče umetnosti, a so ga zavmili zaradi pomanjkljive izobrazbe. V obdobju med 1896 (takrat je v Sko^i Loki odprl lastni atelje) in 1900 je večkrat bival v Munchnu, kjer je nekaj časa risal večemi akt v sloviti šoli Antona Ažbeta, tam pa je spoznal slikaija Riharda Jakopiča. Jakopič gaje kmalu povabil k sodelovanju na 1. slovenski umetniški razstavi (1900) v Ljubljani. Kritika je njegova dela dobro sprejela, toda še vedno je živel v pomanjkanju. V tem času je prekinil z akademsko tradicijo in se usmeril v impresionistično slikanje. Od preprostega zgodnjega reahsta se je razvil v čustvenega impresionista. Kmalu po prehodu v »impresionistični naturalizem« je razvil povsem samosvoj likovni izraz, poetičen in mističen. Njegova odlična dela, stilno povezujoča realizem, impresionizem in simbolizem, so na 2. slovenski umetniški razstavi v Ljubljani (1902) zaradi drugačnosti kritiki ostro zavrnili. Po viharnem življenjskem obdobju in Leiavah z oblastmi je leta 1904 odšel na Dunaj, kjer je s prijatelji pripravil znamenito razstavo slovenskih impresionistov (Umetniško društvo »Sava«) v Miethkejevi galeriji. Po vniifri v Škoijo Loko je skupaj s prijateljema Matejem Sternenom in Rihardom Jakopičem intenzivno slikal in dobival priznanja doma ter v tujini. V času med 1905 in 1910 je razstavljal na Dunaju, v Beogradu, Berlinu, Londonu, SoHji,Trstu, Varšavi in Krakovu, V tem njegovem umetniško najplodnejšem obdobju so nastale vse njegove najboljše slike. Leta 1911 je v bolnici v Ljubljani po razburljivem žii-ljenju izčrpan umrl zaradi j etike. Pomembna dela: Pomlad, 1903; Macesen, 1904; Ško% Loka v snegu, 1905; Sejalec, 1907; Štemarski vrt, 1907; Cvetoča jablana, 1907; Krompir, 1909; Črednik, 1910. f ■•»•J ■ - ■■ - P' >7 . ; /. ' , ' '"isj^ i Ý : i .t ;--/ . , • ■r'; - fV.'; . 'i''. - -v' ' ' y Vi'■ ' - ., ' ..... , - ■ ■-■■ -v i' ■ " ' . Macesen, 1904 (VAN GKOHAR - POPT SI.OVTmKnGA JKiPUrSlONlZMA Cvetočajablana, 1907 Štemarski vrt, 1907 -i V rt v- r í " S ^ .Ik „''t Skoj^a Loka v snegu, 1905 MILENA NOGRASEK Živeti z glasbo Obsežno knjižno izdajo (354 strani večjega formata) z naslovom "Živeti z glasbo" sta kot avtorja podpisala Igor Dekleva in dr. Franc Križnar. Delo je izšlo leta 2006 pri založbi DZS. Tu je vrsta fotografij že na naslovnici in podnaslov: Portret pianista, pedagoga in skladatelja Igorja Dekleve. Spremno besedo je prispeval dr. Primož Kuret. Poudaril je, da gre za vrsto dragocenih osebnih pričevanj in hkrati za"dokument nekega časa". Sledi predgovor dr. Franca Križnarja. Tu izvemo, daje delo nastajalo polna štiri leta. Dr. Kriznar si je zadal zahtevno nalogo. Njegov načrt je bil: orisati življenjsko, delovno, iimetniško poiistvaijalno in ustvarjalno pot Igorja Dekleve. "Delala bova sistematično po pogla\jih in kronološko po zgodovinski zakonitosti tega, kar je z njim povezano .. Igor Dekleva, pianist, pedagog, skladatelj, navaja v razgovorih številne podrobnosti, včasih tudi take, ki so docela osebne narave, morda za širšo (glasbeno) publiko manj zanimive, zdi pa se, da morda prav te na poseben način osvetljujejo Deklevovo osebnost. Vrsto n;istopov, gostovanj tudi na tujih koncertnih odrih, ustvarjalnih glasbenih dosežkov in še marsikaj nam razkriva ta obširna (a\'to)biografija.Tu in tam je čutiti tudi kanček grenkobe: Deklevi se zdi krivično, da je bilo kljub številnim uradnim priznanjem, ki jih je prejel, njegovo vsestransko delovanje doma premalo cenjeno in znano. A pojdimo po vrsti! V uvodnem poglavju Solo partita govori Dekleva o velikem naporu pri pripravi solističnih recitalov, o tremi in osebnih stiskah, ki jih doživlja kot izvajalec v živo na koncertnem odru, o iskanju "prave interpretacije", o spremembali v konceptu interpretacije glede na svoje umetniško in osebno dozorevanje. Spominja se, da se je "lanatično zagrizel v Moz;irta" in nadaljuje: "Se danes je vprašanje fenomena Mozart aktualno in večplastno ...", in dalje: "Mozart je vedno znova sodoben, obenem pa enigma - uganka za vse večne čase." Ko danes prešteva svoje javne nastope, ugotavlja, da jih je bilo v najbolj dejavnih letih povprečno okoli štirideset vsako leto. Debitiral je na odru Slovenske filharmonije v Ljubljani leta 1964, nato pa solistično ali komorno (največ z violinistom Gruberjem ter v klavirskem duu s soprogo Alenko) gostoval na odrih po raznih evropskih mestih, pa tudi v Aziji, Severni in Južni Ameriki ter v Afriki. Prejel je številna priznanja, tudi častni doktorat v Arizoni (ZDA). Gleda na vsestransko dejavnost - snemal je tudi za 'i'V serijo oddaj Po belih in črnih tipkah, o kateri bo šc govora sc sprašuje; "Ali sem pianist v duu, pedagog, skladatelj, avtor instruktivnih izdaj, morda pa le pianist solist?" Leta 1989 je na zveznem seminarju v I lerce-gnovem predstavil svojo metodo poučevanja. Prikazal je "postopek razvoja tehnike in muzikalnosti" za otroke od petega leta starosti dalje ob zbirkah svojih skladb: Mali pianist, zvezek a in b. Ciciban igra. Sonatine, Variacije, Etude. Gradil je na osnovi slovenske (otroške) ljudske pesmi. Leta 1991 je ob 70-leLuici skladatelja Zvoniiiiirja Cigliča izvedel koncert njegovih del na Magistratu v Ljubljani. "Cigličev izpovedni način mi je zelo bUzu. Iz njegovih del pojejo čustva, ritmi, melodija ... V tem mu lahko sledim, z njim se lahko identificiram ter poust-vaijalno nadgrajujem in sooblikujem njegovo glasbo." Za "nesrečno leto" označuje Dekleva leto 1998. Takrat je bil sicer izvoljen na seji Senata Univerze v Ljubljani za rednega profesorja za področje komorne klavirske glasbe - klavirskega dua na Akademiji za glasbo, a v novembru ga je brutalno napadel sosed in ta "poskus umora" je na njem pustil hude zdravstvene posledice; bilje nekaj časa na invalidskem vozičku, poškodovan jc bil njegov vid, sluh, vrstili so sc glavoboli ... Vrste načrtov zaradi tega pač ni mogel uresničiti. V drugem poglavju, Partita variacij, se spominja svoje mladosti, mame, ki ga je navdušila za klavir, očeta, let, ki so jih preživeli v Beogradu, svojega šolanja na Srednji glasbeni šoli v Beogradu. Studij klaviija je nato nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Janku Ravniku, podiplomski študij je opravil pri prof. Hildi Horak, na katero ima zelo lepe spomine. Študiral je tudi klarinet, solopetje,pel je v iboru RTV,korepetiralpfcvce,začelje komponirati, njegovi ljubezni pa sta bili tudi atletika in fotografija. Dekleva je v svojem delovanju torej "razpet med poustvatjalnostjo in ustvarjalnostjo, pianist umetnik in pianist pedagog". V poglavju Dvoglasna partita se Dekleva spominja, da je v klavirskem duu igral s številnimi znanimi slovenskimi pianisti (Gita Maily, Marijan Lipovšek, Pavel Šivic, Aci Ber-toncelj. Marina Horak, Bojan Gorišek). Od leta 1966 igra s pianistko Alenko Kraut - Dekleva, ki je njegova življenjska in umetniška partnerica. Imela sta mnogo koncertnih nastopov doma in v tujini (Italija, Sovjetska zveza. Finska, Avstrija, Danska, Madžarska ...), hterature za to zasedbo je dovolj, marsikaj še mdi manj znanega. Pogosto sta izvajala Deldevove sldad-be, izjemno zanimiv pa se Deklevi zdi opus slovenskega skladatelja Primoža Ramovša; "Arhi-tektonika Ramovševe glasbe je domišljena, obrtno izdelana in konceptuahia." V poglavju Sodobna partita govori Dekleva o "televizijskem, avtorskem, pianističnem in komentatorskem, torej voditeljskem delu na TV Slovenija". Priprave za serijo oddaj "Po belih in črnih tipkah" so trajale tri leta, serija je prišla na spored leta 1975 in bila zelo ugodno sprejeta. Sam je vodil in komentiral te oddaje, izvajal okoli dvesto klavirskih skladb oziroiira odlomkov, vključil pa je tudi nekaj drugih slovenskih pianistov in nekaj tujih izvajalcev s posnetki v živo. Dela je komentiral strokovno, a hkrati poljudno in zanimivo. Novo serijo oddaj z naslovom Slovenska klavirska glasba je končal leta 1989, predvajana je bila leta 2003 ob njegovi 70-letnici, vključevala pa je tudi pogovore s slovenskimi skladatelji in nekatera dela so av-toiji tudi sami izvajali (Marijan Lipovšek, Lojze Lebič, Janez Matičič, Anton Srebotnjak itd.), preostale skladbe pa je igral Dekleva sam. V poglavju Polifona partita je Igor Dekleva nanizal vrsto spominov na glasbenike, ki jih je spoznal v Beogradu, ter na osebnosti slovenskih sldadateljev. Primož Ramovš je na primer zanj kot solista oziroma za klavirski duo Dekleva napisal vrsto skladb. Oba, Dekleva in dr. Križnar, sta Ramovša ccnila kot človeka in skladatelja, strinjala sta se, da jo bil to "velik človek in skladatelj z enkratno, neponovljivo izpovedno močjo". Sledijo še spomini na srečanja s številnimi drugimi sodobnimi glasbenimi ustvarjalci in v tekstu so tudi navedene nekatere njihove izjave ob Deklevovih interpretacijah, ki se zdijo še posebej zanimive. Številne zbirke svojih klavirskih del osvetljuje Dekleva v poglavju Avtorska partita. Ustvarjanje glasbe označuje kot "skrivnostni fenomen človeške dejavnosti". Mnogo klavirskih del je nastalo v didaktične namene, sicer pa je koinponiral tudi za različne zasedbe: za klavir 4-ročno,za zbore,pisalje samospeve (tudi na lastna besedila!) in še marsikaj... Takole pravi: "Ideje iščem vedno in povsod, ponoči in podnevi, pri delu in počitku ter še kje ... " Človeški glas ga še posebej privlači: "Tudi v zborovstvu in v zborih je nekaj moje (ust-vaijalne in človeške) duše. Tega vsaj pri meni ne more zamenjati noben inštrument. Ostal sem trajni zaveznik človeškega glasu in zbora." Med "jubilejnimi koncerti" velja omeniti, da so v novembm 2000 oh 40-letnici njegovega umetniškega delovanja pripravili njegov glasbeni portret, avtor in urednik oddaje je bil dr. Franc Križnar, ki jc prispeval tudi obširno besedilo na zgoščenki z naslovom Jubilejni portret. V maju leta 2004 je Dekleva prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane. Poglavja življenja, umetniškega in pedagoškega delovanja Igorja Dekleva so torej zajeta v vrsto obšimih sklopov. Ob koncu sledi še vrsta popisov njegovih skladb, diskografije, nagrad in priznanj, ki jih je prejel. Fotografije, prispeval jih je sam in številni drugi avtoiji, pomenijo potrditev iti podčrtujejo dejstva, ki jih izvemo iz teksta oziroma izjav iti odgovorov na vprašanja. Gre za obširni zapis o prizadevanjih in dosežkih nekega glasbetiika, pedagoga, kon-certanta in ustvarjalca z močno podčrtanimi subjektivnimi pogledi in ocenami svojega dela. Avtor navaja in dokumentira tudi številne odmeve na svoje široko razvejeno delovanje, ki so jih objavili domači in tuji tiskani viri. Dr. Franc Križnar, muzikolog, glasbeni kritik, radijski novinar in urednik,je doslej pisal že o številnih glasbenih osebnostih in pomembno prispeval k osvetht\'i glasbenih prizadevanj, uspehov in pomembnih dosežkov naših ustvarjalnih in poustvarjalnih umetnikov -glasbenikov. 'ludi tokrat gre za prispevek k osvetlitvi splošnega kulturnega dogajanja nekega obdobja, konlcretno časa druge polovice 20. stoletja in prvih let 21. stoletja. Iz številnih pričevanj samega umetnika, tokiat Igorja Dekleve, si seveda bralec ustvari sliko o njegovi osebnosti in delovanju in hkrati o razmerah, ki so v teh desetletjih zarisovale značihie poteze na kulturnem področju in krojile glasbeni utrip neke dobe. MILENA NOGRASEK Zvonimir Ciglič - biti ustvarjalec Delo dr. Fraiica Križiiaqa Delo 7. zgornjim naslovom (podnaslov: Razmišljanja skladatelja, dirigenta, pedagoga in častnega doktorja glasbe Zvonimirja Ciglića v razgovorih s Francem Križnarjam) je izdal ^'Vihiv Republike Slovenije in nosi letnico 2006. Zvonimir Ciglič (1921-2006) je bil nedvomno zanimiva glasbena osebnost, sicer doliaj samosvoja in tiidi kritična osebnost; marsikdaj jc prav zaradi teh, močno poudarjcnUi last-nosli, prihajd v koniliklc z ljudmi, Hidi z glasbeniki, s kiilerimi jc tako ali drugače sodeloval. Zal jc o rnarsikalercrn želel povedali svoje, y,večinc močno negalivno podčrlaiio mnenje, prav zalo pa jih v leksiu omenja le z inicialkartii imen in priimkov (a z dodanimi lemicami rojsl-va ÍTi smrti), vendar ta imena sedaj še zlahka dešifriramo, naši zanamci pa bodo za to najbrž potrebovali pač kakšen slovenski glasbeni leksikon. Spremno besedo je prispeval dr. Primož Kuret, naslovil jo je Cigličeva "Nevarna razmeija". Dr. Kuret poudaija, da Ciglič o svojih sodobnikili govori "brez dlake na jeziku in direktno", poudaija njegovo spoznanje, "da brez emocije ni glasbe", ter njegovo prepričanje, "da je vsaka umelnosl v bislvu tragična, kadarkoli se dol akne lemeljnih življenjskih prvin". Ž:d je Cigliča, koje imel 45 lel, ležk;i bolezen priklenila na posteljo. Dr. Kuret poudarja pomen Cigličevega mladostnega opusa in hkrali ugotavlja: "S svojim temperanicnlom, kliiibovalnasljo vsemu in à vsakomur si je sam rušil mostove do svoje okolice in si ustvarjal sovražnike. Obenem je bil Ciglič "zaverovan v svoj skladateljski prav, osamljen, toda prepričan vase". Sestavek Knjigi na pot je prispeval mag. Geza Filo, Ciglič je namieč leta 1996 prestopil iz katoliške v evangeličansko cerkev. Sledi obširen seznam Cigličeve arhivske dediščine, ki jo je skladatelj ob asistenci svoje soproge Anice Ciglič v letih od 1992 do 2005 izročal Arhivu Slovenije z vrsto darilnih pogodb. Ta del je oblikoval mag. Vladimir Zumer. Gre za vrsto dokumentov, člankov, poročil, kiitik in raznih zapisov o Cigliču in njegoveiu delu. Lu je Ludi seznam rokopisov, tiskov, Louskih zapisov njegovih skladb. Sledi uvod dr Franca Križnaija, ki mu gre vsa zasluga, da je to delo sploh nastalo, nastajalo pa je v času med majem in septembrom v letu 2005 in na osnovi dogovora in želje skladatelja, "da bo knjiga - monografija temeljila na osebnih pričevanjih ustvarjalca Cigliča ...". Dr. Križnar poudarja, da je bil Ciglič že v zelo slabem, težkem zdravstvenem stanju, pogosto se je pogovaijal, ko je ležal v postelji, oh "nenehnem hitenju in grožnjah z lastno smrtjo", kar je nedvomno psihično obremenjevalo tudi dr. Križnarja. Ciglič se je sam postavil v vlogo Sokrata, dr. Križnaiju pa je namenil vlogo Platona. Sledi, od strani 52 do strani 220, vrsta poglavij, kjer Ciglič (tudi ob slikovnem gradivu) razkriva svoje spomine, svoje poglede na umetnost,na svet,na politiko ... Rojen je bil leta 1921 v Ljubljani, oče je izhajal iz "roda uskokov" (in to svojo "mešano kri" je Ciglič pogosto poudarjal!}. Sam pravi, da je bil dokaj bolehen otrok, da mu je bilo trpljenje tako rekoč usojeno (!}, starši pa mu prave duhovne hrane niso dali. Bolj po naključju je pričel 'Z igranjem na klavir, koL mladenič je Ludi že komponiral,posvetil seje šLudij u glasbe. Med vojno je bil v taborišču Gonars, po vojni je imel težave z notranjo upravo, bil je zaprt, nato mobiliziran ... Deloval je kot dirigent (1948-1960), nato kot profesor na Srednji glasbeni šoh v Ljubljani. Uradno je bil leta 1973 upokojen. Že leta 1943 je izšla njegova skladba Bakhanal in skladatelj Matija Tome je zapisal v časopisu Slovenec: "Za Cigličevo skladbo je značilna nevezana tonaliteta; harmonija je brez pravih notranjih odnosov ... Ciglič se ne boji nobene disonance in tudi njih sprostitve ne išče; nasprotno: ljubi trde, zgoščene zvočne tvorbe in kratke, odsekane melodične linije." Leta 1948 je kot diplomsko delo nastala Simfonija appasionata, v težkem obdobju zasliševanj in mučenja (okoli leta 1950) pa delo Obrežje plesalk, ki ga je ustvaril tako rekoč "brez svinčnika in papirja". Sam pravi, daje to "dramatična, dionizijska skladba", oplemenitena tudi z "vzhodno noto", sicer pa sinteza "krikov pračlověka, uskoške narave, poganskih ritmov, korala". Delo ima podnaslov Simfonija ekstaze, "ekstaza opojnosti". Po prvi izvedbi ga je nekoliko predelal in ustvaril drugo verzijo. Sicer pa je ta skladba doživela več izvedb, baletno koreografijo ]ia to glasbo je izdelal dr. H. Neubauer in izvedena je bila leta 1964 v Operi in baletu SNG Maribor. Dalje velja omeniti še Concertino za harfo in godala iz leta 1960. Sam pravi, da je "izumil posebno tehniko,poseben način igranja na ta instmment". Zvoke, ki so pri tem nastali, je imenoval "suoni eolici". V poglavju Dkigiranje se Ciglič spominja svojega tovrstnega delovanja in rudi številnih nasprotovanj in težav, ki jih je ob tem doživljal. Leta 1960 je zbolel na srcu: "Proti meni se ni zarotila samo narava, ampak tudi okolje ..." In dalje: "Mafijska gonja ..., nekoliko omiljena, traja še danes". V svojih spominih omenja z inicialkami številne svoje sodobnike, ocenjuje jih strokovno in karalrterno, o nekaterih govori tudi s spoštovanjem. Kot rečeno, je bil Zvonimir Ciglič zadnje desetletje zvečine "priklenjen na posteljo ali/ in invalidski voziček". Bil je komplicirana, "težka oseba", vedno poln nekakšne zamere, tudi občutka ogroženosti, in tega se nikakor ni mogel otiesti, kar kaže tudi njegova izjava: "Celo življenje se borim ... !" Res je v nekaterih novejših edicijah o slovenskih skladateljih Cigličevo ime izpadlo in dr Križnar pravi, da se mu je (morda prav zato!porodila misel na monografijo "o tem nenavadnem muziku, ustvarjalcu in mislecu". Ob zaključku tega knjižnega dela je še popis njegovega ustvarjalnega opusa (orkestralna gksba, zbori, vokahio-insLrumenLalna glasba, samospevi, komonra glasba, dela za klavir, dela za harfo), navedene so letnice nastanka del, letnice tiska, tudi prve izvedbe, dalje so tu podatki o diskografiji (arhiv - fonoteka RA SLO, plošče EP, LP, CD) s podatki o izvajalcih, precej je slikovnega materiala, pa tudi popis nagrad in priznanj, ki jih je Ciglič prejel. ťJMJVC KKiZĎJAR Sarajevska epoha slovenskega tenorista Poldeta Polenca (1912-1974) je bila v letih 1954-1962 njegov solistični vrhunec Prispevek za bio- in bibliografijo Dopolnilo in dodatna raziskovalna izhodišča s posnetki pesmi - samospevov Ce smo še v zadnjem letniku LR (prim. L. 52/2005 na str. 189-224) še lahko tarnali in se pritoževali nad pomanjkanjem tonskih, slišnih dokazov, l hivrel.) ilnr: 18.8. 5|5 I S Odkrili ste tiidi zanimiv naćin pridobivanja denaija za stanovanjsko gradnjo. V Reograrln so naredili še eii,7elo površen predpis. Čndil sem se, ko sem ga prebral. Napisali so, da se tudi vračila kreditov odbijejo od osnove za plačilo davkov Beogradu. Če to pretvoriš v ekonomski jezik, narediš sledeče. Z banko se zmeniš, da ti da posojilo. Ti to poso jilo potrošiš. Čez nekaj dni pa vrneš posojilo banki iz državn^a denaija. Potem spet laliko vzameš nov kredit. To je bilo mogoče samo v okoljih, kjer so podjetja ustvaijala dobiček. Naj ponazorim. Predsednika Skupščine občine Tržič, ki je še živ, sem poklical in ga povprašal, če rabi stanovanja. Odgovoril je, da jih potrebuje, a nima denarja za zidavo. Potem sem mu razložil način, kako priti do sredstev, in hitro smo se dogovorili.Tako smo takrat zgradiH prve bloke na ParLizaiiski cesti v Skolji Loki, pa na Jesenicah, v Tržiču, v Radovljici in, če se ne motim, na Kidričevi cesti v Kranju. Franceta Popita, ki je bil sekretar v Kranju, bil pa je moj sošolec iz gimnazije, sem vprašal, če to lahko delam.-^ Pa je rekel: »Kar delaj!« ?» Našli ste še eno obliko zadrževanja denaija v Sloveniji? V naš piid smo izboljšali razmeije med pasivo in aktivo banke. Poskrbeli smo, da je bilo v obtoku čim manj gotovine, ki je brezobrestni kredit Narodni banki Jugoslavije. Če si imel ve liko gotovine v obtoku, si kreditiral zvezno narodno banko. Gotovino v obtoku smo ziiranjšali na ta način, da ljudje niso dvignili plače kar naenkrat, v gotovini, ampak da so jo po potrebi lahko dvigali na izplačilnih mestih v tovarnah. Na ta način je ostalo ogromno denarja za naše poslovne barJie. To je omogočalo novo financiranje oziroma Itreditiranje gospodarstva. Ker je v Sloveniji izredno padla koHčina gotovine, je bil Beograd pozoren, saj je bilo to vse izven nekih norm. Ampak tega nam niso mogh preprečiti, ker so naši ljudje zaupaU temu načinu razpolaganja 7. zaslužkom. Poslali so k ram inšpekcijo, naredili kraval, a niso mrçli nič. Oni, na jugu države, zaradi njihovih navad, tega niso bili v stanju organizirati. ^ Trdite, da se jepričelproces osamosvojitve Slovenije s pridobitvijo prvega tujega posojila neposredno za Slovenijo ter z oblikovanjeiii deviznili fondov slovenskili podjetij v tujini. Večina odločitev, ki jih je sprejemal Beograd, mdi po katastrofalnem potresu v Skopju, bil sem tajnik komisije 7a sanacijo. Tudi pri najemanju kreditov gospodarskih subjektov v nijini. Pri potresu smo predlagali, da se določi znesek, ki bo na razpolago za sanacijo in da bodo v Skopju oziroma Makedoniji v celoti odgovorni za njeno izvedbo. Pa so se zaradi premoči ne lazvitih odločili za to, da bo cela država odvajala del svojih dohodkov za prizadeto Skopje. To je bilo v nasprotju za našo logiko, da je potrebno gospodarno ravnati z denarjem. Pri posojilih v tujini, ki so jih slovenska podjetja lahko dobila že na telefonski klic, pa je prišlo na državni ravni do tega, daje zanje na koncu jamčila država. Ključni udarec so zadah državi Hrvatje, ki niso Ukvidirali hrvaške banke, ampak so odgovornost prcncsU, v dogovoru s Srbi, z rcpub lik ira federacijo. Takrat je bila predsednica vlade Milka Planine ui La odločitev je pomenila posredno začetek propada države. Mi smo ves čas zahtevah, da država ni odgovorna za nič. Vsak mora zase odgovarjati. Največ, kar je, da odgovarja kreditojemalčeva poslovna banka. Zato smo pač iskah tudi svoje rešitve. Slovenija je 1976. leta pridobila sama od Kuvajta posojilo za termoelektrarno Šoštanj, podjetja pa so začela zadrževati zasluzene devize v tujini. To je dejansko pomenilo prvi korak k osamosvajanju republike in njeno preoblikovanje v sanio- stojno državo. Osamosvajanje ni samo vojska, osamosvajaš se na obroke, na različne načine. Ko sem bil guverner Narodne banke Slovenije, smo imeli devizne rezerve ilegalno zunaj. Svo je devizne rezerve. To je Beograd pihal na to! Kot hudič! On je dobro vedel, če imamo mi svoje devizne rezerve, da se pripravljamo na osamosvojitev. f» Pravite, daje zadolženost pokopalajugoslavijo. Se kaj podobnega lahko zgodi Republiki Sloveniji? Ne smemo pozabiti, da moramo odplačevati še kredite iz časa skupne države. Skrbi me zadolženost, ki nastaja v sedanji državi. Vsaka vlada želi imeti velike uspehe. Ker pravijo, da se gospodarsko dvigamo, ker imamo visoko rasi, se tudi zadolžujemo. Dokler gospodarstvo raste, še kar gre, ker to s prirastkom nekako pokrivaš. V trenutku neke mednarodne krize, ko ne moreš več izvažati, ko ne moreš služiti, pa pride do krize. Zadolževanje je pot, ki je zelo rizična. Lahko se obnese, lahko pa tudi ne. Če pametno investiraš. Dokler gredo sredstva v razvoj tovarn, lahko še računaš na učinek. Ko gie pa za infrastixikturo, za ceste, je pa že veUko vprašanje. Mi gradimo zaLo, da se preko nas valijo kolone tovornjakov, od katerih pa nič nimamo. Taka struktura zadolženosti pri Slovenrih je sedaj slaba. Če se visoka gospodarska rast ne bo nadaljevala, lahko nastane velika kriza. ?» Kako kot bančnik gledate na prodor tujih bank v Slovenijo? Pri nas je bila edina prava banka, ki je zrasla od spodaj navzgor, brez države. A- banka. Vse drage so imele posle z draavo. SKB banka je v bistvu naslednica Stanovanjske komunalne banke. Za stanovanja smo takrat obvezno plačevali vsi. Če ne bi država prevzela jamstvo za železarno pri Gorenjski banki, bi bila na veliko slabšem. To je bilo ogromno denarja. Zal so takrat sanirali banke, ne pa gospodarstva. Ker pa ste me vprašali, kaj menim o tujih bankah, jaz nisem navdušen nad tem, da so jih že prccoj pobasali tujci. Še najmanj pa nad tem, to, kar bom sedaj rekel,je sicer grdo, da bi jih v bodoče pobasale banke iz tistili dižav, s katerimi imamo sosedske probleme. Banka namreč ni samo banka, ampak je center fantastičnih informacij. Banka mikroskopsko pogleda vsako podjetje. Podražnice, ki so v Sloveniji, pošiljajo vse podatke svojim centralam. Oni se ne ukvarjajo samo s finančnimi posli, ampak še s številnimi dmgimi posli. Vojna ni samo z orožjem, ampak je v vseh oblikah. Bil sem zelo proti temu, da bi Koprsko banko prevzeli iLalijaiii, pa tudi nad Lem, da nas prevzenrajo avstrijske banke, nisem navdušen. Z obojimi imamo še konflikte zaradi manjšin. Če že prihajajo k nam tuje banke, naj pridejo iz držav, s katerimi nimamo nobenih problemov. Najbolje pa je, da nobene. Nekaj svojega moraš imeti, dragače izgubiš vsako orientacijo. I* Če ostaneva pri ekonomiji. Osem let sle biU predsednik svela Ekonomske fakulteie. Takrat je med starejše, izkušene predavatelje pri šel tudi donedavni dekan fakultete dr. Maks Tajnikar. Izgradil seje nasaini fakulteti. Je primemo, da univerzitetni profesoiji naredijo vso kariero na fakulteti? Ne! Bil sem zelo kritičen do tega, da se profesorski kader in tudi doktorati gradijo iz študentov. Večina teh ljudi ni bila nikoli v gospodarstvu. Študent je postal asistent in je v vsem ustregel profesorju, da je lahko delal doktorat. Vedel je, da ga lahko naredi, če se oni stiinjajo, drugače Lako ne more biti. To je bila sorazmerno zaprLa sLruktura. Kot sem dejal, sem Lemu nasprotoval in sem skušal doseči, da pride na fakulteto vsaj pogodbeno tudi nekaj gospodarstvenikov. Ta mi jc delno uspelo.« H/ Že dolgo ne živite v Ško^i Loki, a kljub temu nie zaninia, kaj menite o tem, da Občina Sko^a Loka praznuje občinski praznik v spomin na datum, ko so loško ozemlje, če ga laliko tako imenujeva, dobili Bavarci oziroma Nemci? Zupanu sem rekel, da se ne strinjam s tem, da slavimo datum, na katerega je en tuji fevdalec dal to posestvo drugemu tujemu fevdalcu. Jaz sem se vedno postavil na stališče, slavimo nekaj takega, kar smo mi naredili. Ni nujno, da je povezano z NOB. Slavimo nekaj take ga, na. kar smo mi laliko ponosni. Mislim, da je Loka žal vsa bolna od tega srednjega veka. V vseh ozirili. ^ Se s taidmi sla>ji lahlco oblikuje domovinslca in narodna pripadnost? Mladim danes domovina nič več ne pomeni. Naša zgodovina je sedaj preklana Sedaj so vsi enaki. Tisti, ki so bili z Nemci, in tisd, ki so bili proti. Mladina je sedaj zbegana. Oni lahko gredo v tujino delat. Pri nas ni nobenega ideala več, za katerega se splača žrtvovati. Saj še za slovensko vojsky ne morejo več rekruLirad iidadili, ker nobeden noče več biLi Lam. Sedaj je poklicna vojska, a z njo nikdar ni bilo nič. Ta obstoji, dokler jo plačuješ. Ko jo nehaš plačevati, vse razpade. Pv To je kai' malo činogled pogled na položaj mladine. Kaj pa potem menite o položaju aktivnih ljudi? Če pogledam globalen pogled na gospodarstvo v Sloveniji, misUm, da stanje ni slabo. Vendar. Če smo preje gojili pripadnosL zaposlenih podjetju, so sedaj le d sLalno na prepihu, zaradi česar nimaš več občutka, da je to tvoje podjetje, s katerim bi delil usodo, tako, kot je to v razviti Evropi. Za kapital je namreč pomembno, da so vsi zaposleni na trgu. Le tako namreč lahko pritiskajo na plače, če so delavci v položaju, da lahko vsakega odpustiš. Nihče nima več varnosti. To je slabo za produktivnost. Ljudje se borijo samo še za plače in lastno preživetje. Zato pravim, da ni večje diktature, kot to, da ljudje vsak dan čakajo, kdaj jih bodo vrgli ven. To je najhujša diktatura. T.jndje imajo otroke.To ni enostavno. Mladi se zato celo ne odločajo za otroke. ?» Česa se radi spomnite iz vaše mladosti in tudi kasnejšdi let, ko ste opravljali števUiie naloge, pogosto tudi na robu dopustnega. Lneli smo neke ideale, za katere smo menili, da se zanje splača žrtvovati, Ko se ti pomšijo, se poruši ves svet in to je hudičeva stvar. Potem d je vseeno. Ljudem je potem domovina le tam,kjer jim je lepo, ne glede na to, kje živijo. Tam, kjer bom zashižil denar,po možnosti, čim lažje. Potem mije vseeno, kje. H/ Kako na vse to gledate ljudje vašUi znanj in vsestranskili izkušenj? Mi smo prestari. Tudi nimamo fizičnih moči, da bi se ne vem kaj šli. Tudi nismo vablje ni, da bi take dogodke in položaje razlagali. To pride prav tudi sedanji oblasti, ki ima najraje mir, Oni najraje rečejo, da se je cel svet začel z njimi in radi se sklicujejo na globalizacijo. Pa ni vse tako. Čc bi nekdo hotel svoji okolici, narodu in državi narediti toliko dobrega, kot sem poskušal jaz, bi ugotovil, da je tudi Bruselj mogoče pri marsičem ukani ti in mu ni potrebno v vsem slediti tako kot on ukaže. Ivan Cankarje namreč o slovenskem narodu tudi zapisal: »Zamotano je res, ampak slovenski narod je duhovit « MARIJA STANONIK 80 let Janeza Dolenca Na svet je prijokal 5. septembra 1926 vČeteni Ravni, pod Starim Vrhom nad Poljansko dolino, na domačiji pri Tavčarju, od koder je izviral rod imenitnega slovenskega pisatelja, Ivan a Tavčarja. »Uka žeja« gaje po treh letih osnovnega šolanja v domačih Javorjah že desetletnega »speljala« zdoma, najprej v Gorenjo vas in nato na gimnazijo v Kranj. Ze kot 14-letni dijak je med počitnicami poleti 1940 po pripovedovanju domačih zapisal 8 povedk. Po zgledih v Vrhu, na katerega je bil tedaj že dve leti naročen, jih je literarno predelal in eno od njih poslal omenjenemu mladinskemu Hstu, vendar ni bila objavljena. Kljub temu je v božičnih počitnicah v nov zvezek prepisal tri povedke in jim dodal barvne ilustracije. Z drugo svetovno vojno so Nemd kranjsko gimnazijo spremenili v nemško učiteljišče, kamor so pripeljali s seboj nemške dijake. Janez Dolenc je v tem času ostal dve leti doma in pomagal kmetovati. »Sosedova mati Ana Zupane je bila živ leksikon za stare pesmi, povedke in šege.« Obiskoval jo je in pridno zapisoval, npr. o lanu in izdelavi platna. Da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, v kateri je padel njegov brat Tonček, se je jeseni leta 1944 odšel vpisat v gimnazijo v Celovec. Tam je bilo nekaj slovenskih dijakov povezanih z OF. Pridružil se jim je, toda že 17. januarja 1945 sta prišla dva gestapovca s psom in ga odpeljala v ječo. Sredi marca so ga s transportom odpeljali v Dachau. K sreči so ga že 29, aprila 1945 osvobodili ameriški vojaki. 8. junija 1945 je bil spet doma, vendar zaradi hudega vnetja rebrne mrene zelo oslabel, da ni mogel takoj nadaljevati šolanje. Dobro leto je ob skrbni mamini negi prebil doma in ta čas izkoristil za sistematično zbiranje etnološkega in folklornega gradiva, kar je dokumentiral do dne natančno. Gradivo o šegah sta s pridom uporabila v svojih knjigah Vinko Moderndorfer (Prazniki, 1948) in Niko Kuret {Praznično leto Slovencev I-IV, 1965-1970). Povedke iz tega časa iz njegove rojstne fare so zagledale beh dan v knjigi z naslovom Kres na Grebljici (Glasovi 22, Ljubljana 2000). Sosednji dolini na drugi strani Starega Vrha se je oddolžil z zbirko pravljic, ki jih je zbnd Martin Tušek iz Martinj Vrha. Jeseni leta 1947 je na kranjski gimnaziji naredil privatni izpit za 5. razred gimnazije, nato pa se odpeljal v Ljubljano, si našel stanovanje vTrnovem in se vpisal v 6. razred gimnazije v Vegovi ulici. »Zbrano slovstveno folkloro sem prepisoval na čisto. V antikvariatu Dolžan sem opazil kompletno Štrekljevo zbirko, 16 v modro platno vezanih knjig. Skoraj od ust sem si pritrgal denar, da sem postal lastnik tc zbirke.« Jeseni 1950 se je Janez Dolenc vpisal na ljubljansko univerzo. Poleg slovenščine mu ni bilo mogoče vpisati še etnologije, zato si je poiskal vso ustrezno literaturo in jo študiral sam. V tretjem semestru je za študentsko Prešernovo nagrado pripravil nalogo Pripovedno blago severnega poljanskega narečja in jo dobil leta 1952. Poleti se je že vključil v ekipo Borisa Orla, ki je tisto leto s sodelavci iz Slovenskega etnogi-afskega muzeja raziskoval področje Šentjerneja na Dolenjskem. Leta 1956 je diplomiral na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo o svojem tako rekoč rojaku Antonu Zaklju-Rodoljubu Ledinskem. Zato je Janezu Dolencu pripadla čast, da je bil slavnostni govornik, ko smo pred leti ob velikem razumevanju župnika, prav tako njunega rojaka Lojzeta Oblaka temu trpečemu pesniku v Velikem Trnu nad Krškim na vzhodni steni tamkajšnje cerkve odkrili spominsko ploščo. Po njegovem končanem študiju sta si Janeza Dolenca za svojega sodelavca obetala Ivan Grafenauer in Milko Matičetov na Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU v Ljubljani. Vendar predsedstvo SAZU v osebi gosposkega Josipa Vidmarja ni bilo za to: ali zaradi zadižanosti do omenjenega instituta ali zaradi Janezove vere. Jeseni leta 1957jejanez Dolenc postal profesor slovenščine na učiteljišču in pozneje gimnaziji v Tolminu. Ni zakopal svojega talenta. Njegova doslednost v zastavljeni smeri se vidi iz tega, daje za strokovni izpit leta 1961 napisal obsežno razpravo Pouk ljudskega slovstva na učiteljišču. Pedagoška zaposlitev inu res ni dopuščala v prvi vrsd raziskovalnega dela, je pa v tridesetih letih (1957 - 1987) privzgojil spoštljivo naklonjenost do slovenske etnološke in posebej slovstvene folklorne dediščine številnim generacijam učiteljev in učiteljic, dijakov in dijakinj tolminskega učiteljišča in nato gimnazije. Hkrati je v desetletju 1979 - 1989 kot višji predavatelj imel v Novi Gorici metodiko slovenskega jezika in mladinsko književnost v enoti ljubljanske Pedagoške akademije. S pomočjo mladega rodu se je v čez petdeset skrbno urejenih mapah nabralo najrazličnejše etnološko in folklorno gradivo. Tako je malo za šalo malo za res v Glasniku Slovenskega etnološkega društva leta 1989 pisal o Inštitutu Janeza Dolenca v Tolminu (G SED 29,1989,176). Gradivo iz Goriškega od Brd do Vipave je že izročil Polcrajin-skemu arhivu v Novi Gorici, medtem ko s Tolminskega, Cerkljanskega in Idrije še lirani sam. Iz tega gradiva so leta 1989 pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšle Tolminske pravljice in leta 1992 v knjigi Zlati Bogatin (Glasovi 4) izbrane povedke s Tolminskega. Zdaj je že jasno, zakaj slavista, urednika, deloma etnologa in predvsem slovstv'enega folklorista Janeza Dolenca Primorci in zlasti Tolminci štejejo za svojega, saj se je med poštenimi in dobrimi ljudmi dodobra ukoreiiiuil. Čeprav Polonca Kavčič, ki je napisala o njem diplomsko nalogo ugotavlja, da Janez Dolenc skuša na vseh področjih raziskovanja obdržati ravnovesje med rodno Poljansko dolino in Tolminsko, ki mu je dajala kmh. Kot slavist se posveča zlasti primorsldm književnikom. Napisal je dvoje poljudnUi književnih monogi'afij; o Simonu Gregorčiču je izšla leta 1989 in o Francem Bevku leta 1990, strokovne članke o foMomih sestavinah v delih Franceta Bevka, Jože Lovrenčiča in Ivana Preglja. Zato ni nenavadno, da mu je ured ništvo Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev zaupalo urejanje zbranih del Ivana Preglja. Kljub temu da se je s svojimi članki o Icultumih dogodkih na Tolminskem v javnosti stal- no oglašal že prej in se izkazal tudi kot urednik Tolminskih Gornikov, skuša svoje prvotno zamišljeno strokovno poslanstvo izpolniti po upokojitvi, saj je po njej našel v slovstveni folk loristiki in etnologiji ustvaijalno torišče svojega življenja. Kot avtorja ga srečujemo v znanstvenih, strokovnih (npr./řZí^ in slovstvo, Loški razgledi. Primorska srečanja, Slovstvetia folkloris-tika, Traditioneš) in poljudnih publikacijah (prim. Planinski vestniK). Njegova bibliografija od leta 1948 do 2005 obsega krepko nad tristo strokovnih člankov in razprav, od katerih jih je z etnološko in folkloristično tematiko ena tretjina in vsebujejo etnološke téiiie iz Poljanske dahne (o pasLirjevanju, košnji i]i drugih kmečkih opravilih, kopaijenju), Tolminskega (o šegah in vražah na Tolminskih Ravnah, božičnih navadah in novoletnih šegah in verovanju, bali, kresovanju, materialni kulturi v vasi Voice) in Goriškega (o kolinah,božično-novoletnem čoltu itn.),o literarjenju (Pustotnik,Lojze Hafner, Julka Fortuna, Anica Gaitner),folkloristične članke z gradivom in komentarji. Poleg tega ne gre prezreti Dolenčevega prispevka k raziskovanju tolminskega punta. Posebnopomemhno je,daje v arhivu na Dunaju odkril koncept poročila cesaiju Karlu z imeni 11 voditeljev tolminskega punta in načinu njihove usmrtitve 23.4.1714. Dolenčeva bibliografija zajema tudi njegovo lastno leposlovno ust\'arjanje s planinsko, puntarsko, vojno in potresno tematiko. V zadnjih letih je profesor Janez Dolenc v Loških razgledih postopno sistematično objavljal studiozne razprave o življenju in dehi svojega rojaka in davnega soseda Gregoija Kreka, prvega profesorja slovanske filologije na Univerzi v Gradcu, ki se je poglobljeno ukvaijal z vprašanji slovstvene folklore in slovanske mitologije. Med drugim je izdelal prva navodila za znanstveno izdajo slovenskih narodnili pesmi. Dolenc je dal Slavističjiemu druŠLvu Slovenije in Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU pobudo za simpozij o njem in večina teže za postavitev spomenika v domačem kraju temu zaslužnemu Slovencu, je bila na njegovih ramah. Simpozij ob stoletnici smrti Gregorja Kreka leta 2005 v Četeni Ravni in današnje slavje v spomin Karla Streklja v življenju in delu Janeza Dolenca povezuje dva moža, romantičnega, občutljivega Poljanca in realističnega, tršatega Kraševca. Oba sta vsak s svojim konceptom prva profesionalno utirala pot slovenski slovstveni folkloristiki. Po njuni smrti seje ta proces ustavil za nekaj desetletij. Janez Dolenc ju s svojim prizadevanjem povezuje in s tem v simbolnem smislu dopolnjuje svoje življenjsko poslanst\'o. 3. junija 1956 je današnji slavljenec, tedaj še študent, toda študentski Prešernov nagrajenec, na prošnjo svojega profesoija, znamenitega prešernoslovca Antona Slodnjaka, sodeloval na proslavi ob odkritju spominske plošče dr. Karlu Streklju na njegovi rojstni hiši na Goijan-skem. V imenu študentov je imel kratek govor. Natanko po petdesetih letih mu je na predlog InšLiLula za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani občina Komen na istem mestu podelila nagrado za svoje življenjsko delo na področju slovstvene foLkloristike. MILENA MIKLAVČIČ Lojze Malovrh - osemdesetletnik Pogovor zjubikntoin Z gospodom Lojzetom sem se seznanila pred časom, ko je osnovna šola v Gorenji vasi praznovala okrogli jubilej. Takrat sem med podatki šole zasledila tudi njegovo ime. Poklicala sem ga in njegov prijazni pozdrav meje spodbudil, da sem ga obiskala. Že ob prvem srečanju se mi je zdelo, da sem spoznala človeka, ki je vse, česar se je na svoji prehojeni poti lotil, počel z ljubeznijo. Da je to res, sein ugotavljala tudi pozneje, ko sem prebrala njegove zapise, časopisne članke, spomine. Nekaj posebnega pa so bili pogovori s tistimi, ki ga poznajo. Nekateri od njih so bili njegovi dijaki, drugi sodelavci, tretji mladostni znand in prijatelji. Presenetilo me je, da nihče od njih ni izrekel nobene ž;d besede o njem. Naj navedem le nekaj takšnih intervjujev: Lojze Malovrh v mladostnih letih Zdravko Krvina: Na Občini sva delala skupaj, bil je moj podpredsednik Odgovarjal je za družbene dejavnosti. V njegovem mandatu se je na tem področju ogromno dogajalo. Pomembno je prispeval k 1000-letnici Škofe Loke in k izgradnji novih šol v občini. Pozoren je bil zlasti do šolstva. Lojzeta so cenili tudi drugi sodelavci, saj jim je znal prisluhniti, vedno je bil prijazen do Janko Habjan (dijak prve generacije loške gimnazije 1948): Ko je Lojze Malovrh kot mlad profesor stopil v razred, se nam je zdelo, da seje pred nami odprl nov svet Bilje izreden človek, velik pedagog, umirjen in vedno dobre volje. Znal se nam je približati in naš uspeh seje pri njegovem predmetu biologije kaj hitro dvignil na zavidljivo raven. Meri Bratuša - Bogataj (profesorica na loški gimnaziji); V službo sem bila sprejeta v času Malovrhovega ravnateljevanja. Imela sem ogromno srečo, da je bil prav on tisti, kije bil moj predstojnik. Bilje izjemno človeški, topel človek. Znalje pohvaliti in tega smo bili vsi veseli. Kolektiv je bil majhen, toda zelo homogen. Znal ga je hot "takega" držati skupaj. Slavica Zirkelbach (predstojnica Zavoda za šolstvo Kranj 1960-1965): Lojze je bil odličen šolnik Vedno je bil temeljit, vesten in ljubezniv. Vsi, ki smoga poznali, smoga imeli radi. Pogovarjala sva se o njegovem otroštvu, šolskih letih ter o njegovi poklicni poti in pravi: Na svet sem prijokal 15. julija 1926 v majhni hiši oh mostu preko potoka Srnica, na Suhi 19. Rojstna hiša je bila majhna pritlična hiša s »hiŠo« infrčado. Bila je brez elektrike in vode. Vodo smo zajemali s potoka, svetili pa smo s petrolejko. Osnovno šolo sem obiskoval v Škofi Loki, gimnazijo pa v Kranju. V jeseni 1946 sem se vpisal nafilozofskofakulteto v Ljubljani, na študij biologije, geologije in fizike. Leta 19^8 pa sem začel poučevati na niiji gimnaziji v Škofi Loki. Še preje pa sem že poučeval na oficirski gimnaziji v Škofi Loki. Leta 1950 sem uspešno zaključil študij na filozofski fakulleli. Lelo dni kasneje sem te opravil strokovni izpU. Na lastno željo sem pričel iskati učne izkušnje izven domalega kraja. Tako sem pišel v Žalec. Stanoval sem v gostilni ob kolodvoru. Nadaljnja pedagoška pot me je zanesla v Gorenjo vas in Poljane. V Poljanski dolini sem poučeval kar štiri leta. V tem času sem se poročil s Francko, učiteljico. Poučevala je v Gahrku. Rodila se nama je tudi hčerka Jolanda. Ker sem v sebi ves čas čutil željo poučevati mladino v domačem kraju, smo se z družino leta 1956 preselili v Škof o Loko. Zena je dobila učno mesto na osnovat šoli, jaz pa zopet na gimnaziji. Mene so pota vodila dalje na vodilna mesta na poklicni šoli, na gimnaziji v Škofi Loki in nazadnje sem pristal kot predstojnik Zavoda za šolstvo Gorenjske v Kranju. Med službovanjem na gimnaziji se nama je rodila hčerka Sergej a. Vsako slovo ob odhodu na drugo delovno mesto je bilo zame težko. Zato sem takšne poslovilne dneve doživljal z grenkobo in notranjo utesnjenostjo. Naj svoje misli zaključim z besedami: Vzgoja ifi izobraževanje sta zahtevni in neločljivi opravili, toda hkrati plemeniti in lepi deli. Učiteljem, ki vstopajo na svojo pokUcno-pedagoško pot, pa bi rad sporočil: Kljub raznim iežavarn pri opravljanju pedagoškega poslanstva iščite pri učemifj njihove dobre lai.tnosti in jim jih pomagajte kar najbolje razviti! ALOJZU PAVEL ťLURJAřJClC Slovo Emilijana Cevca in Marijana Zadnikarja od Loke Naneslo je, da pišem za naše bralce o dveh akademikih, velikih in plodovitih ustvarjalcih, pomembnih umetnostnih zgodovinarjih, o dveh imenitnih ljudeh, ki sta preminula v tem letu, leru 2006. Nič si ne domišljam, da imam o njima povedati kaj tehtnega, novega ali sploh kaj koristnega. Za kaj takega so že poskrbeli drugi. Ob njuni osemdesetletnici so jima na njunem matičnem Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU izdali obsežna zbornika. Dr. Emilijanu Cevcu leta 2000 in dr. Marijanu Zadnikaiju naslednje leto. Skupaj več kot tisoč strani! Ceh letošnji Loški razgledi bi bili končaj dovolj za njuno solidno predstavitev. Oba sta se na nek poseben način dotaknila Loke in mene osebno. «Morda med slovenskimi kidturnogeogn^skimi predeli ni ^ ozemlja, ki bi bilo za umetnostnega zgodovinarja mikavaejšc in zgozmrnejk, kot je prav škojjeloški prostor^. Tako je začel dr. Emilijan Cevc svoj prispevek Umetnostni pomen škogeloškega okoliša v prvi številki Loških razgledov. Naši kraji so mu bili še posebno pri srcu. Njegovih sedemintrideset tehtnih prispevkov v Loških razgledih je slednjim dalo sloves kakovostnega zborni ka. Ostal nam je zvest do konca. Njegovo zadnje delo, Crngrob-ska slika Brezmadežne po Bernardu Castellu, je bilo posvečeno njegovi posebni ljubezni, cerkvi Marijinega vnebovzetja v Cm-grobu. Ko je bila dragocena slika po njegovem predlogu leta 2001 restavrirana in vrnjena na svoje mesto, nam je tam na znanstveaem simpoziju še zadnjič javno zapel strokovno utemeljen slavospev crngrobskim umetninam. Istega leta je dr. Emilijan Cevc postal častni član Muzejskega društva Skolja Loka. Huda bolezen gaje kmalu prikovala na dom. Kadar sem mu prinesel Loške razglede na dom, je bil z mislijo v Loki. Razgovoril se je o gotskem razpelu iz Cmgroba, o Starcu Gašperja Porente, o kamnitem fragmentu »bavarske romanike« in dveh gotskih sklepnikih stare starološke cerkve v lapidariju Loškega muzeja. Ni mu bilo odveč priti s soprogo Anico v Binkelj pogledat Mrtančevega trpečega Kristusa, niti v Bitenčev mlin kamniti relief Alučovega leva. Nama z Ano je zaupal neprecenljive informacije o dr. Ivanu Vcidciju in usodi njegove knjižnico. Z otožnostjo in vdanostjo v usodo seje poslovil od svo jega neuresničenega kronskega dela, monogtiifije o Crngrobu. Pač pa naju je napotil k fotografu Marijanu Smerketu, od katerega smo dobili v Staro Loko več kot trideset moi'strskih diapozitivov iz Crngroba. Če bo kdaj izšla monografija o Crngrobu, bo to vvelikem delu tudi zasluga dr. Emilijana Cevca. Delo dr. Marijana Zadnikarja poznamo predvsem po njegovih številnih monografijah in študijali slovenskih kartuzij ter cisterc, vodnikov Gospe Svete, Hrastovelj, Martjancev, Ptujske Gore, Rotundě v Selu in drugUi cerkva ter umetnostnih spomenikov. Koristno sem uporabil njegove izsledke iz Gradiva za umetnostno topografijo Kočevske in o stari starološki cerkvi iz njegove Romanske umetnosti na Slovenskem. To slednje, kakor tudi njegova druga, pravzaprav tretja knjiga. Slovenska znamenja, so vredna naše, loške pozornosti. S pomočjo njegovega opisa in fotografije kamnite hišice gotskega pokopališkega znamenja, ki stoji na Blejskem otoku, smo prišli na sled izginuli starološki znamenitosti. Ta najdba, kakor tudi pleterske »štimance« in opus izginule kočevarske sakralne dediščine, so mi dr. Marijana Zadnikarja še posebej priljubile. Na oba, dr. Emilijana Cevca (1920-2006) in dr. Marijana Zadnikarja (1921-2006) pa me veže tudi skupno raziskovanje življenja in dela starološkega kaplana in župnika ter umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Veiderja, ki smo se ga letos, leta 2006, spominjali ob 110-letnici njegovega rojstva. hRANC FUDĎJAR Prispevek h kroniki občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas-Poljane (od 1. novembi^ 2005 do 31. oktobra 2006) ii. IJ. novembra 2005 - v dvorani Svobode v Žireh so predstavili monokomedijo Mira Gavrana z naslovom Hotel Babilon. novembra - na Loškem odm so pripravili komedijo Williama Shakespeareja Beneški trgovec v režiji Matije Milčinskega. novembra - v kapeli na Loškem gradu je Komorni zbor De profundis pripravil koncert slovenske zborovske ustvaijalnosti. — v Knjižnici Ivana Tavčarja je bilo predavanje Sandija Šolarja z naslovom Radiestezija in feng šui v našem življenjskem okolju. novembra - ob šesLdeseLleLnid Knjižnice Ivana Tavčarja Ško^a Loka so v kinodvorani v Žireh predstavili laijižico Neže Maurer Pišem, berem ABC z ilusti-acijami Žive Drol. - v Aleji znamenitih Ločanov so odkrili spominsko obeležje slikarju Antonu AžbeLu, delo akademskega kipaija Metoda Frlica. Slavnostni govornik Je bil dr, Milček Komel. novembra - Mešani pevski zbor Domel Železniki je v osnovni šoli v Dražgosab pripravil koncert, kot gostje so nastopili člani KUD France Koblar in harmonikar Janez Žilih. 1ÍŠ. novembra - na Loškem odru je gostovalo SLG Celje z dramo Matjaža Zupančiča Igra s paii v režiji avtoija drame. Predstavo so ponovili tudi v soboto 19. novembra. - v Galeriji Fara v Sko^i Loki so odprli razstavn slik Vinka Hlebša. 19. novembra - v cerkvi sv. Jurija v Stari l.oki je bil koncert Komornega pevskega zbora Aeternum s solisti in zborom. 23. novembra - v občini Gorenja vas -Poljane so tretjič praznovali občinski praznik. Poleg osrednjega govornika župana Jožeta Bogataja so v kulturnem programu nastopili člani tíirisriřnega krožka osnovne šole iz Sovodnja z igro Mica na konfinu. Podelili so priznanja letošnjim občinskim nagrajencem; častni občan Je postal kipar in likovni samouk Peter Jovanovič, plakete so prejeli Turistična kmetija Tavčar, Anica Berčič, Hana Cankar - Simončič, posebno polivalo pa Peter Oblak. v okviru Sredinih večerov jc Knjižnica Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu predstavila knjigo Marka Sirnica Utrdbi pod Rombonom - predstraža soške fronte. 24. novembra-v aWaVi Kronskih večerovv Kroni na Mestnem trgu se jc zgodovinar Vincencij Demšar pogovarjal z zgodovinaijem in publicistom iz Gorice Jožkom Šavlijem. Pogovor je tekel o podobi slovenskega naroda. - v Dorrm, na Fari so odprli Starološko župnijsko knjižnico in razstavo iz grafične zapuščine nekdanjega starološkega župnika dr. Janeza Veideija - IV. del. 26. novembra - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je bil gorenjski regijski zborovski knnrert S ozvočenja s tematskimi sporedi. Nastopili so Mešana pevska skupina dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica, Ženski pevski zbor Dupljanke, Mešani pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča, Lovski pevski zbor iz Medvod, Komorni zbor Vox Carniolus z Jesenic, Domžalski komorni zbor in Vokalna skupina Ad Libitum iz Kamnika. - na Loškem odru je domača gledališka skupina uprizorila komedijo Williama Shakespeareja Beneški trgovec. - Karitas Sv. Duh je pripravil dobrodelni koncert v Kulturnem domu Ivana Cankarja pri Sv. Duhu. Nastopili so domači glasbeniki in vokalno insLrumeuLahia skupina Metulj \l Rakovnika. 29. novembra - v Galeriji Ki-vina v Gorenji vasi je bila 85. Glasova preja z loškim rojakom in ustanoviteljem Ljubljanske banke Nikom Kavčičem. 30. nmtembra - v Kašči na Spodnjem ttgu je bil Sredin večer Knjižnice Ivana Tavčarja, tokrat z dr. Francem Stuklom o Vrednrli spomina in loški zgodovini. J. decembra - Kulturno športno društvo ŠkribovcTrebija je pripravilo v dvorani gasilskega doma na Trebiji kulturno prireditev s skupino Poljanski veter. - Glasbena šola Ško^a Loka je v župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Križah pri Tržiču pripravila koncert učencev orgel glasbenih šol Domžale, Kranj in Skofja Loka. 5. decembra - v Galeriji Franceta Miheliča jc Slovensko arheološko diTištvo podelilo nagrade in priznanja slovenskim strokovnjakom, ki so v tem letu s svojim delom posebej izstopali ali pa so bili izjemno uspešni pri izvedbi razUčnih projektov na področju arheologije. Med nagrajenci je bil Ludi kustos arheolog iz Loškega muzeja Ško^a Loka Jože Štukl,ki je priznanje prejel za razstavo Arheološl« raziskave srednjeveške Loke. - na Loškem odru je KPD Sotočje pripravilo miklavževanje. 7. decembra - v Kašči na Spodnjem trgu so predstavili knjigo avtorja dr. Ivana SLopaija Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem. 8. decembra - na Loškem odru so pripravili igro Roka Vilčnika Combo, sončni kralj v režiji Juše Berce m Mete Petrač. Igro so ponavljali v decembru, januarju, februarju in aprilu. 9. decembra - v Galeriji Kara v S ko^ i Loki so odprH razstavo akademske slikarke Maje Šubic z naslovom Imagine. 10. decembra - v Kristalni dvorani na Mestnem ti-gu je bil koncert Mešanega pevskega zbora Vrelec DU Ško^a Loka. -V Galeriji Ivana Groharja na Mestnem rrgii je Loški muzej odprl raz.stavo akademske slikarke Nataše Tajnik iz Velenja z naslovom Voda. 14. decmihra-v Knjižniri Ivana Tavřaija v Ško^i Loki je bil pogovorz novinarjem in režiserjem,pisateljem in humoristom Milošem Mikelnom, 15. decembra - v Galeriji Ivana Groharja sta Loški muzej in Združenje umetnikov Sko^a Loka odprla božično-novoletno prodajno razstavo iimetniskih del z naslovom Mali format. 16. decembra - v Galeriji Svobode Ziri so predstavili knjigo o polstoletnem delovanju DPD Svoboda Ziri. IS. decembra - Prosvetno društvo Sorica je v Zadružnem domu pripravilo božični koncert glasbene skupine Orfej z naslovom Božični cas v vaseh pod Ratitovr.em. Po konr.ertii so domari učenei uprizorili igrico Dedek Mraz. - v kulturnem domu pri Sv. Duhu je KD Jožef Virk Dob predstavil igrico Zajčkova hišica. - v dvorani Loškega odra so že 3.v podelili Sevejjeve nagrade. Uvodoma je Prešernovo gledališče iz Kranja uprizorilo predstavo Kamni v žepili Vinka Modern dorfeija in igralski izvedbi Boruta Veselka in Janeza Hočevaija - Rifleta. Za dosežke v poklicnih gledališčih sta nagradi prejeli Veronika Drolc iz SNG Drama Maribor in Mamsa Geymayer iz; Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, študentsko nagrado sta prejela Eva Kj-aš in Rok Matek, Lojze Matjašič pa za dosežke na ljubiteljskih odrih Ptujskega in Dravskega polja, Prlekije in Haloz. 21. decembra - na Loškem odru so pripravili zaključeno predstavo VViUiama Shakespcarcja Beneški trgovec. 22. decembra - v dvorani Svobode v Zireh so odprh razstavo jaslic. 25. decembra - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je Teater Druga koža pripravil otroško igrico Razbojnik Rogovilež. - na Loškem odru je bil božično-novoletni koncert Mestnega pihalnega orkestra Sko^a Loka, koncert so ponovili tudi 25. decembra. 26. decembra - Piliahii orkester Alples Železniki je priredil božir.no-novoletni koncert v Športni dvorani v Železnikih. Gostje koncerta so bili Igor Podpečan in Zlati zvoki, humorista Honza in Fonza in mažoretke. - v župnijski cerkvi v Stari Loki je bil koncert Godalnega orkestra Glasbene šole Školja Loka, kot gostje sodeloval Dekliški pevski zbor Gimnazije Ško^a Loka. 21. decembra - v Kulturnem domu KUD Ivan Cankar pri Sv. Duhu je bil novoletni koncert Mestnega pihalnega orkestra Sko^a Loka. 30. decembra - v okviru prireditev VeseU december v Gorenji vasi je bil pri novem trgovskem centni v Gorenji vasi koncert Mestnega pihalnega orkestra Ško^a Loka. 7. januarja 2006 - v sobotni matineji na Loškem odru je gostovalo Družinsko gledališče Kolene z igro Piki je sam doma. 8. januarja - ob 64. obletnici dražgoške bitke so bile v Dražgošali 49. prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Pri osrednjem spomeniku so se končah številni pohodi, med njimi tudi nočna Po poti Cankaijevega bataljona s Pasje ravni in pohod iz Železnikov prek Ratitovca in Jelovice v Dražgoše. Slavnostni govornik je bil evropski poslanec Jelko Kacin, v kulturnem programu so sodelovali godba iz Gorij, veteranski pevski zbor Radovljica - Jesenice in dramska igralka Nadja Stiajnar- Zadnilc. 11. januarja - v Osnovni šoli Ivana Tavčaija Gorenja vas je bilo predavanje z diapozitivi z naslovom Pakistan 2005, predavala je dr. Anda Pcrdan. 13. jammrja - na Loškem odru je v petek in soboto gostovalo Mestno gledališče Ptuj s komedijo Tima Firtha NeviUov otok v režiji Dražena Ferenčina. 14. januarja - v reteškcm kulturnem domu so tamburaši Bisernice pripravili ponovoletni koncert, na katerem so poleg domačih glasbenikov nastopili še nonct Jubilate iz Železnikov, folklorna skupina Osnovne šole Ško^a Loka - Mesto, folklorna skupina Sava iz Kranja in citrarka Tanja Kozjek. - v kulturnem domu v Železnikih je Kulturno umetniško dništvo Kremant gostilo Mini cirkus liufteto iz Ljubljane z otroško lutkovno predstavo Mini cirkus BuJTelo. 15. jamiarja v Sredinem večeru v Kašči na Spodnjem ti^, ki ga pripravlja Knjižnica Ivana Tavčarja Skofia Loka, se je predstavil dobitnik Prešernove nagrade za leto 2006, pesnik Milan DeUeva, z njim se je pogovarjala Milena Miklavčič. 19. jamiarja v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu je Loški muzej odprl razstavo kolažev iz naravnih elementov Slavice Marin iz Umaga z naslovom Morfologija sprememb. 20. januarja - v Galeriji Fara v Ško^i Loki so se ob 15-letnici delovanja galerije predstavili Maja Subie, Meta Adamič - Balil, Miina Pavlovec, Smion Mlakar in Domen Slana. 2/. janimrja - v Sobotni matineji na Loškem odru je Lutkovno-dramska skupina Vrtca Skofja Loka predstavila igrico Mire Voglai Debela repa. 22. januarja - Zgodovinsko društvo Tabor Ziri je v gasilskem domu predstavilo knjigo Tabor v Zireh. Z avtoiji knjige seje pogovaijaJa Milena Miklavčič. 23. januarja - Društvo Narava Škofja r,oka jfi v gasilskem domu na Trati pripravilo predavanje Polone Kovič Tečaj čudežev, o najpomembnejšem delu sodobne zahodne duhovne misli. 25. januarja - v Knjižnici Ivana Tavčaija je v Sredinem večeru predsednik Alternativnega društva Trion Sandi Šolar pripravil predavanje Zakaj stra n s kuhinjskim loncem. 27. januarja - v petek in nedeljo je v Kristalni dvorani na Mestnem trgu Teater Druga roža pripravil otroško igro Razbojnik Rogovilež. - v dvorani Svobode v Žireh so predstavih komedijo Stara garda, miagovalko Linhartovega srečanja amaterskih gledališč Slovenije za sezono 2004/2005. 28. januarja - na Mestnem trgu je Društvo Rovtaiji pripravilo 7. tekmovanje v smučanju po starem, ki je štelo za 2. evropsko tekmovanje. - v kulturni dvorani v lietečah je Dramska sekcija pri Društvu upokcjencev Sovodenj predstavila komedijo Toneta Partljiča Čaj za dve. 31. januarja - Društvo upokcjencev Ško^a Loka je v klubskih prostorih društva pripravilo predavanje zdravnice Ande Perdan o njenih bogatih izkušnjah v Himalaji in potresu v Pakistanu. 1. februarja - Knjižnica ivana Tavčaija Ško^a Loka jc v knjižnici pripravila Sredin večer s poezijo Slavice Stirn z naslovom Spominjanje. 2. februarja - vgaleriji Kosove graščine na Jesenicah so odprli razstavo slik, krajin in tihožitij slikarke Mirne Pavlovec iz Sko^e Loke, njena dela je predstavila hkovna kritičarka Maruša Avguštin, v kuhunieiii programu je uasLopil Trobilni kvintet z Jesenic. 4. februarja - v sobomi matineji na Loškem odru je Družinsko gledahšče Kolene pripravilo lutkovno igrano predstavo Povodni mož. 6. februarja - osrednja, slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v Kristalni dvorani na Mestnem ti^, dijaki in mentorji Gimnazije Ško^a Loka so pripra\ili recital ljubezenske hrike. Loški muzej je za obiskovalce pripravil prost vstop in vodstvo po zbirkah. 7. februarja - v kapeli Puštalskega gradu jc bil v počastitev slovenskega kulturnega praznika koncert Glasbene Šole Ško^a Loka z naslovom Luna sije, klad vo bije. - v kulrnrnem domu v Železnikih so ob kulturnem prazniku odprH razstavo slik akademskega slikarja Rudolfa Otta, ki je kot nemški vojni ujetnik preživel v Železnikih. Na razstavi je predstavil slike iz tega šestletnega obdobja. - v večnamenskem prostoru Osnovne šole Cvetka Golaija v Ško^ i Loki so odprU filatelistično razstavo članov FUatelistićnega društva Lovro Košir Škofja Loka. 9. februarja - pri spominskem obeležju za Kamnitnikom jc bila slovesnost v spomin petdesetim talcem, ustreljenim 9. februarja 1944. - v avli Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj je bil koncert Uršule Ramovcs in Fantov Jazbccovc grape iz Poljanske doline, prepevali so pesmi iz zbirke Staroselski ciklus Janeza Ramoveša. 10. februarja - z uvodno slovesnostjo, predstavitvijo reprezenta nr in zabavnim programom na Mesmem trgu se je pričelo 31. pionirsko tekmovanje v alpskem smučanju Pokal Loka. Tekmovanja so se odvijala na smučiščih na Starem vrhu. - v dvorani Svobode v Žireh je domača dramska skupina predstavila komedijo Daria Foja Arhangeli niso avtomati. - v dvorani Loškega odra je v petek in soboto gostovalo SNG Maribor s komedijo Kcna Ludwiga Ti nori tenorji v režiji Jaše Jamnika. 11. febniarja - v kinodvorani v Žireh sta Društvo glasbenikov Žiri in MPZ Alpina pripravila koncert, kot gost je nastopila dalmatinska klapa Prijatelji. - v kulturnem domu pri Sv. Duhu so predstavili pesniško zbirko Olge Ambrožič Pesmi na dlani, pesmi so brah Pavle Ravnohrib, Zlata Trampuš in Olga Ambrožič. - v kulturnem domu v Železnikih so predstavili komedijo Cvetka Golarja Vdova Rošlinka. 18. februarja - na Loškem odru je Teater za vse v Sobotni matineji pripravil igrico Metke Dulmin Medvedka na snegu. 23. februarja - v Galeriji Ivana Grohaija na Mestnem trgu je Loški muzej odprl reportažno fotografsko razstavo Špele Žab kar in Gorazda Kavčiča z naslovom Soočanje z dediščino. 27. februarja - Društvo Preporod je v dvorani Loškega odra pripravilo predavanje o zdravem življenju. Gost je bil evropski poslanec Lojze Peterle. 3. marca - v Galeriji DPD Svoboda v Zireh so predstavili knjigi domače znanstvenice dr. Marije Stanonik Nekoč je bilo jezero in Hišna imena v Zireh. Večer so oblikovali dr. Marija Stanonik,Miha Naglič in igralci DPD Svoboda Zhi. 4. marca - v sobotni matineji na Loškem odm Je z lutkovno igro H. Ch. Andersena Princesa na zrnu graha nastopilo Lutkovno gledališče Kra nj. 5. maica - KUD Sovodenj je v svoji dvorani v Snvodnju pripravil premiero igre Raya CooneyaTo imamo v družini. Prcmicrno predstavo so ponovih tudi v petek, 10. marca. S. marca - ob Dnevu žena je bil prost vstop v zbirke Loškega muzeja. - v Martinovi hiši na Mestnem tigu je Justin Zorko iz Radovljice pripravil potopisno predavanje Potovanja po nijem. 15. marca - Šentviški oder je v zaključeni predstavi za Srednjo lesarsko šolo Ško^a Loka pripravil igro Vinka Moderndorfeija Mama je umrla dvakrat. 16. mđređ-v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je nastopila Folklorna skupina Sava iz Kranja s rezijanskimi, gorenjskimi, prekmurskimi,belokranjskimi,Štajerskimi in dolenjskimi plesi. 17. marca - v galeriji Muzeja Železniki je bil muzejski večer z naslovom Železniki so postali mesto. /S. marca - v sobotni matineji na 1 .oškem odru je nastopilo Družinsko gledališče Kolene z Malo čarovnico Lili v cirkusu. v kulturnem domu pri Sv. Duhu jc gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Vse o ženskah. 21. marca - ob svetovnem dnevu lutk je Gledališče Tunteenpalo gostovalo na [,oškem odni, z lutkovno igrico Mateje Ocepek in Katje Kahkonen Zvite zgodbe in TV Volk. 22. marca - v osnovni šoli v Gorenji vasi so Projektna sltupina za projekt Oživitev Rupnikove hnije v turistične namene. Občina Gorenja vas - Poljane in [,okalna turistična organizacija Blegoš pripravili predavanje Miloša Habrnala Utrdbeni sistemi in Rupnikova linija. - v Knjižnici Ivana Tavčaija v Ško^i Loki jc bilo predavanje Damjane Smid z naslovom Zadovoljni starši - srečni otroci. 23. marca - škofjeloški svetniki so sprejeU odlok o razglasitvi cerkve sv. Floijana na Bukovici in veštrskega mlina za kulturni spomenik lokalnega pomena, železnikarski svetniki pa so razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena farno cerkev sv. Petra v Selcih. - v Galeriji Ivana Grohaija na Mestnem trgu je Loški muzej odprl raz.stavo loškega slikaija Rada Dagarina z naslovom Ukročena barvitost. 2S. marca - PD Sorica in župnija Sorica sta za starše in vse druge pripravila glasbeno prireditev Življenje si mi dala. - ob 10-letnici delovanja je Mešani pevski zbor Tratarski z\'on iz Gorenje vasi pod vodstvom dirigenta Pavla Dolenca v osnovni šoli v Gorenji vasi pripravil jubilejni letni koncert. 26. marca - ob materinskem dne™ je bila v kulturnem domu na Sovodnju prireditev z naslovom Pomladni pozdrav, ki so jo pripravili vrtičkaiji in učenci podružnične šole na Sovodnju. - ob materinskem dnevu je Nova Slovenija z gostom ministrom Janezom Drobničem pripravila kulturno prireditev v dvorani Loškega odra. - v kulturnem domu v Selcih je Ljubiteljsko gledališče Vagabund iz Rcteč predstavilo igro Antona Pavloviča Cehova Medved. 28. marca - v večnamenskem prostoru osnovne šole v Zireh je bilo območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. - Gledališka skupina Nepredvideni Gimnazije Sko^a Loka je na Loškem odru prcmicrno uprizorila tragedijo WiUiama Shakespeareja Romeo in Juliet v režiji Mihe Kalana. Igro so ponavljah še vsak dan do 31 marca in 8. aprila. 31. marca - v Gostilni Lipan na Hotavljah je Športno društ\'o Marmor Hotavlje pripravilo predavanje z diapozitivi z naslovom Najvišji vrhovi .AJp: Mont Blanc,Monte Rosa in Dom. - Gledališka skupina Nepredvideni Gimnazije Ško^a Loka je na Loškem odni uprizorila tragedijo Williama Shakespeareja Romeo in Juliet v režiji Mihe Kalana. - v kapeli Puštalskega gradu so odprli razstavo slilc domačega likovnilia Janeza Justina z naslovom Ptice. N februarju in marcu je akademska slikarka Maja Šubic v angleškem mestu Shrewsbury, rojstnem mestu velikega naravoslovca Charlesa Darwina, razstavljala kamnitih znamk, ki jih v tehniki freska slika na lehnjak od leta 2001. Ob tem jc predstavila šc kovijiski globus, na katerega je vrisala Darwinovo potovanje z ladjo Beagle, ter nekaj akvarelov. 1. aprila - v krajevni dvorani na Bukovici je Kulturno društvo Bukovica -Bukovščica pripravilo premiere igre Leopolda Suhodolčana Srečna hiša Doberdaii. Igro so ponovili v nedeljo, 2. aprila. - v sobotni matineji na Loškem odm so domači igralci v režiji Juše Berce in Mete Petrač pripravili igro Roka Vilčnika Combo sončni kralj. - v kiilmrnem domu v Retečah je bila glasbena prireditev Veselo v pomlad, ki jo je pripravil KUD Janko Krmclj Reteče. v kulturnem domu v Železnikih jc KUD France Koblar pripravil premiéro igre Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ. - v kulturnem domu v Poljanah so gostovali gledališč.niki Vagabund teatra iz Reteč z gledališko igro Antona Pavloviča Čehova Medved. J. aprila - svetniki in svetnice loških socialnih demokratov so v Miheličevi galeriji v Kašči pripraviU javno okroglo mizo z naslovom Razvoj turizma na Skn^filoškem in Gorenjskem. 6. aprila - v Miheličevi galeriji v Kašči sta Sbipina za lepšo Loko in Občina Ško^a Loka pripravila predavanje vrtnarke, pisateljice in predavateljice Ruth Podgornik Reš, - Loški muzej je v galeriji na Loškem gradu odprl razstavo Ško^a Loka - Čas pasijona, s katero je predstavil Loško gospostvo v času pa.sijona med leti 1650 in 1750, tako v zgodovinskem. etnološkem,umetnostnozgodovinskem kot družbenogospodarskem vidiku. Ob razstavi, ki jo je odprl akademik dr. Matjaž ICmecl, je izšel bogat katalog. 7. aprila - v Galeriji Ivana Groharja je Muzejsko društvo Ško^a Lola pripravilo potujočo razstavo o Škofjeloškem pasijonu. Ob tem so izšli Doneski 12 kot katalog razstave. Razstavo su si laliko ogledali tudi poslanci državnega zbora na hodniku slovenskega parlamenta v Ljubljani. 15. aprila - ob lOOO-letnici Godešiča so v prostorih krajevne skupnosti na Godešiču odprli slikarsko razstavo domačinov naivccv in vrtičkarjcv ter osnovjiošokev. v kulturni dvorani pri Sv. Duhu je gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s predstavo Ženske. 17. aprila - Dramska sekcija pii Društvu upokojencev Sovodenj je uprizorila komedijo Toneta Partljiča Čaj za dve v kulturni dvorani na Sovodnju. 19. aprila - v kapeli T.oškega gradu je v okviru prireditev Grajski vitráž nastopil priznani trubadur Allan Taylor. - Društvo Narava Sko^a Loka je v gasilskem domu na Trati pripravilo predavanje dr. Sanje Rozman z naslovom Krivda. - KUD France Koblar Železniki je z igro Mali princ Anioina de Saint -Rxiipéryja. 20. aprila - v galeriji klekljanih čipk A. Primožič 1888 v Žireh so zaprli razstavo gostujočega Klekljarskega društva Deteljice iz Gorenje vasi. 21. aprila - Skupina za lepšo Loko je na Mestnem tigu pripravila 5. cvetlični sejem, ki je potekal tudi v nedeljo, 22. aprila. - v Galeriji Ivana Groharja je oh razstavi Ško^eloški pasijon mag. Bogumila Kravos predstavila tržaško uprizoritev Ško^eloškega pasijona na njihovem odru. - v Nunski cerkvi v Skofji Loki je Koralni zbor Akademije za glasbo pod vodstvom docenta Toneta Potočnika izvedel koncert s strokovno predstavitvijo Škofjeloškega pasijona in njegovih vzporednic z gregorijanskim koralom. - v kulturnem domu pri Sv. Duhu je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja pripravilo predstavo Spu.stire me pod korter, gospa Markham. - na T.oškem odru je gostovala Drama SNG Maribor z igro Kena LudwigaTi nori tenorji. Predstavo so ponovili tudi 22. aprila. 22. aprila - KUD Kremant je v kulturnem domu v Železnikih pripravil otroško lutkovno predstavo Miškohn z Jurijem Sončkom vglavni vlogi in izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. 23. aprila - v dvorani osnovne šole v Davči je Dramska sekcija pri DU Sovodenj predstavila komedijo Toneta Partljiča Čaj za dve. 2^. aprila - v župnijski cerkvi pri Sv. Duhu je bil večer komorne glasbe z orglami. - ob 65. obletnici ustanoviU'e OF in prazniku dneva upora proti okupatoiju je bU v dvorajii Kina Sora koncert Partizanskega pevskega zbora. - v Mah razstavni galeriji Občine Ško^a Loka je Lokalna akcijska skupnost LAS Skc^a Loka pripravil fotografsko razstavo z naslovom Lasov otroški živžav. 25. aprila - v prostorih Osnovne šole ivana Groharja v Podlubniku jc bil konccrt ob dnevu šole. na slavnostni seji ob šcstdcsctlctnici kovinarstva v Železnikih so spregovorili minister za znanost dr. Jure Zupan, Janez Renko iz Gospodarske zbornice Slovenije in župan Železnikov Miha Prcvc. 26. aprila - KUD France Koblar in krajevni sindikati Železniki so ob dnevu upora in 1. maju pripravili prireditev z naslovom Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo pred športno dvorano v Dašnici. -v dvorani Loškega odra so s slavnostno akademijo obeležili 1.^0-letniro Prostovoljnega gasilskega društva Škofj a Loka, slavnostni govornik jc bil obrambni minister Karel Erjavec. 21. aprila v dvorani DPD Svoboda v Žúeh je bil ob dnevu upora proti okupatoiju tradicionalni koncert Moškega pevskega zbora Alpina, kot gost se je predstavil Mešani pevski zbor Jadran iz Frcyming Mcrlcbacha v Franciji. 30. aprila prvomajska krcsovanja so bik na igrišču na Godcšiču in pri Sv. Duhu. 1. maja - na lirižni goii je bilo 24. prvomajsko srečanje, slavnostni govornik je bil žiipan Igor Draksler, v kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Alples Železniki, Folklorna skupina Karavanke, Mladinska skupina pod vodstvom Maje Tekavec. 2. maja - na travniku ob sotočju obeh Sor so loški taborniki organizirali 8. odprto prvenstvo v kuhanju govejega golaža na odprtem ognju v kodičku Golažijada 2006. 5. maja - na Loškem odru je gostovalo Gledališče Koper s komedijo Andreja Jelačina Agencija za ločitve v režiji Katje Pegan. Predstavo so ponovili tudi 6. maja. - v Galeriji Muzeja Železniki so odprli razstavo barvnih fotografij avtoija Aleksandra Cufaija z naslovom Nekaj starih, nekaj novih. 7. maja - v cerkvi sv. Pavla v Stari Oselici je Vokalna skupina Krehovci z letnim koncertom proslavila 10-letiiico delovanja. - s prireditvijo Klekljarski dan so v Žireh zaokrožili vrsto dogodkov, ki so jih pripravili ob stoletnici klekljanja v teh krajih. 11. maja - v Galeriji Tvana Grohaija na Mestnem trgu so odprh razstavo likovnih del, ki so nastala v desetih letih, odkar v Moravskih TopHcah poteka slikarska kolonija Primož Trubar Predstavih se se loški in gorenjski udeleženci kolonije. Razstavo je odprl predsednik Slovenskega proleslanLskega drušLva Viktor Žakelj. 12. maja v Galeriji Svobode Žiri so odprh razstavo izbranih del slikarja Antona Kristana (1890-1967). 17. maja - LAS Ško^a Loka je v tednu družine pripravil pogovor z dr. Dragom Jerebicem iz Zakonskega in družinskega inštituta Krog iz Kranja na temo Zadovoljna partneija srečna družina v ICašči na Spodnjem trgu. IS. maja - Teater FrnUiula in Lošld oder sta pripravila na Loškem odru ki-stno uprizoriiev predstave Martine Šoler Reykjavik v režiji Mihe Kalana. Dramo so ponovih tudi v soboto 19. maja in nedeljo 20. maja ter 26. in 27. maja in 22. julija. - v gasilskem domu na Trati so predstavili knjigo avtorico Tajc Vcroti (Po)moč numeiologije. v Kristalni dvorani na Mostnem ti^ je Glasbena šola Sko^a Loka pripravila letni koncert Godalnega orkestra. - ob svetovnem dnevu muzejev so v razstavišču Okrogli stolp na Loškem gradil odprli raTstavo ikon Albine Nastran iz Sko^e Loke z naslovom Delčki večne liturgije. Avtorica je vodila po razstavi 27. maja. 19. maja - v zasebni Galeriji 59a v Puštalu so odprli razstavo likovnih del slikarja Marijana Jasenovca, razstavo je odprl dr. Mirko Jiiteršek. 20. maja - v Športni dvorani Poden je Mestni pihalni orkester Škofia Lolči pod vodstvom Iva Gulića priredil Slavnostni koncert 130 let godbe niš tva v Sko^i Loki. 24. maja - v Martinovi hiši na Mestnem trgu je LAS Sko^a Loka pripravil predstavitev diapozitivov, fotografij in digitalnih posnetkov članov Foto kluba Anton Ažbe Školja Loka in vseh udclcžcnccv srečanja z naslovom Otroci sveta - svet otrok. 28. maja - Mešani cerkveni pevski zbor župnije Železniki je ob 15-letnici delovanja pripravil koncert sakralnih del Josepha Haydna, W. A. Mozarta in Marijinih pesmi s solisti in komornim orkestrom. Koncert je bil v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika v Železnikih. - ob 110-letnici rojstva kaplana, župnika in umetnostnega zgodovinarja dr. Janeza Veiderja so v Domu na Fari na Veideijevem večeru odprU razstavo nabožnih podobic iz njegovega arhiva. 30. maja - v kapeU Loškega gradu je bil koncert iz ciklusa glasbenih večerov Grajski vitraž Vaška Atanasovskega Adrabesa Quartet. 1. junija v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu je Loški muzej odprl razstavo kiparskih del ameriškega umetnika Johna D. Antona z naslovom izsanjani oltaiji. Razstavo je odprla namostnica veleposlanika ZDA v Sloveniji MarvLudi Ccleman. 2. junija v Športni dvorani Podcn jo Območna obrma zbornica Sko^a Loka praznovala 30-letnico svoje stanovske organizacije, ob tej priložnosti so najzaslužnejšim podelili plakete in priznanja. J. junija - na dvoriščih Honcljeve hiše in pla\'ža v Železnikih so potekala literarna branja poezije in proze v okviru literarnega maratona Mavrica neba. Maraton seje zaključil s glasbeno skupino Orfej iz Sorice in zabavnimi točkami. 7. junija - ob zaključku šolskega leta je Glasbena šola Skofja Loka v veáiaiiienskem prostoru Osnovne šole Ško^a Loka - Mesto pripravila slavnostni koncert svojili učencev. 8. junija - v kapeli Loškega gradu je bil letni koncert Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Skoga Loka pod vodst\'om Janeza Jocifa. 12. junija - Glasbena šola Sko^a Loka in Glasbena šola v žavodu sv. Stanislava v Ljubljani sta prip-avili letni konceit učencev orgel na teh dveh šolah, ki jih poučuje Klemen Karlin v prenovljeni kapeU Zavoda v Ljubljani. IS. junija - v cerk\i sv. Miklavža na Godešiču je bil koncert Kvarteta Tulipan. - v prostorih Ljudske univerze Sko^a Loka so odprli razstavo in predstavili projekt Abcccdnik. - v kapeli Loškega graduje Loški muzej odprl gostujočo razstavo Slovenskega verskega muzeja iz Stične z naslovom Jesulus Pragensis - Praški Jezušček in druge voščene figure. 11. junija - učitelji in učenci Glasbene šole Ško^a T,oka so oglasbili staro mestno jedro Skoiie Loke; petnajst glasbenih skupin jo nastopilo na osmih lokacijah. 19. junija - na dvori^u Loškega gradu so podelili mednarodnapriznanja za mlade MEPI, priznanja najboljšim učencem in dijakom ter mentorjem dobitnikov y.latib pri7,nanj in zmagovalcem na državnih tekmovanjih. 2Î. ^Mííí/d - vcerkvi sv. Ane na Ledinici pri Žireh je bil koncert Kvarteta kljunastih flavt Air iz Zirov. - v Čebelarskem muzeju v Radovljici so odprli razstavo Dražgoški kruhki Cirile Smid iz Železnikov. V kulturnem programu sta nastopili Nina (glas, saksofon) in Neža (glas) Pohleven iz Selc. Ob otvoritvi je Cirila Šmid pripravila šc dclavnico Pečemo mali kruhek. 2^. junija - na Venerini poti v Ško^i Loki so se odvijale številne srednjeveške igre, plesi in glasbeni nastopi, predstavili so čarovniški proces proti čarovnici, obsodbo, mučenje, nastopili so glumači, ob srednjeveški tržnici so ponudili bogato srednjeveško kulinarično ponudbo, zvečer pa še koncert in ognjemet z Loškega gradu. 25. junija - pri planinskem domu na Ermanovcu je bilo 16. srečanje citrarjev. -vZireh so sslavnostno sejo občinskega sveta zaznamovali občinski praznik - 25. junij in ga združili z dnevom državnosti. 29. jnnija - v Galeriji Ivana Groharja je Združenje umetnikov Skofja Loka ob 10-lemici delovanja likovne kolonije Iveta Šubica odprlo razstavo del tridesetih udeležencev letošnje kolonije v Poljanah. Dela so bila posvečena stolctnici športa v občini Skofja Loka. Ob odprtju razstave z naslovom Podoba gibanja, so že petindvajsetič podelili Grohaijevo nagrado. Letos jo je prejel altademsld sliliar Boris Jesih. 30. jnnija - slavnostna akademija ob občinskem prazniku v Škofi i Loki je bila letos na igrišču na Codcšiču v čast prazjiuvanja lOOO-letiiice tega kraja. Zlati grb občine so podelili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ško^a Lolca ob 13Q-letnici obstoja, srebrni grb sta prejela Območno združenje Rdečega kiiža Sko^a Loka in Franc Košir, bronasti grb so prejeli LTrška Omejc, Tone Mlakar in Judita Šega. - v Športni dvorani Železniki je bila slavnostna aliademija ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad, minister dr. Ivan Žagar je županu Mihaelu Prevcu podelil listino o imenovanju Železnikov za mesto. Častni občan jc postal kirurg dr. Franc Jelene, plakete so prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Sorica, kmetija Pod-grivar iz Davče in kmetija Novak iz Dražgoš. - na Ratirovcu je Planinsko dništvo za Selško dolino iz Železnikov organiziralo S. srečanje gorenjskih planincev. V kulturnem delu so nastopili Pihalni orkester Alples Železniki, citrar Stane Bončina, pevec Maijan Peternelj in ženski tercet iz Sorice. 2. jtdija - ob loškem občinskem prazniku jc bil na dvorišču Loškega gradu slavnostni koncert loškega Komornega pevskega zbora Aeternům z orkestrom in solisti. 6. jnlija - na domačiji Pri Žgajnaiju v Zaprevalu je predsednik vlade Janez Janša odkril spominsko ploščo v spomin na pr\'i sestanek koordinacijsko skupine za obrambo samostojne Slovenije izven Ljubljane pred 15 leti. 8. julija - v Železnikih so se pričeli 44. čipkarski dnevi, ki so trajali do nedelje 16. julija, koje bila osrednja prireditev. V galeriji muzeja je bila na ogled razstava čipk, za klckljaricc jc potekala sveta maša, sledil je klekljarski s-prevod, tradicionalno tekmovanje klekljaric in klekljaijev, ves dan so po mestu predstavljali stare domače obrti. - na Mestnem trgu je Turistično društvo Sko^a Loka pričelo s 4. kulturnimi poletnimi prireditvami Sobotne promenade 2006. Tokrat je bil Večer šansonov in zimzelenih melodij z Menko Godec, Laro R Jankovič, Romano Krajnčan in Juretom Ivanušičem. 15. julija - Turistično društvo Sovodenj je pripravilo drugi pohod ob delu stare rapalske meje. Srečanje Janezov v Novi Oseliri, v nedeljo 16. jnlija pa še Praznik koscev s kmečkimi igrami. -priPlečnikovemspomenikuv padlim borcem iz Selške doline v Dolenji vasi je bila spominska slovesnostz naslovom Nismo vas pozabili, tovariši. 26. julija - na god sv. Ane so v Sko^i Loki proslavili 300-letnico kapucinskega samostana. Praznični sliod je vodil apostolski nuncij, nadškof Santos Abril Y Castello. 29. julya - v okviru prireditve Sobotne promenade so na Mestnem trgu nastopili Uršula Ramoveš in Fanlje z Jazbecove grape. - na Zirovskem Vrhu so že devetič pripravili etnografsko prireditev Praznik žetve z bogatim glasbenim in igralskim programom. 6. avgusta - na Grebljici pod Starim vrhom je Tuiistično društvo Stari vrh pripravilo tradicionalno etnografsko prireditev Dan oglaijev. 19. avgusta - v okviru prireditev Sobotne promenade je na Mestnem tipi nastopila eksperimentalno-ambiental-na glasbena skiipina Uhini. - v uršulinski cerkvi v Škoiji Loki se je s koncertom mentorjev začela poletna glasbena šola Loea musica. Šola je pod okriljem Glasbene šole Skofja Loka potekala v Puštalskem gradu, udeležilo se je je štirideset mladih glasbenikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne Gore. 20. avgusta - v Javoijab je bilo 21. sreča nje z izseljenci iz tega kraja in okolice. -Turistično dm.šTvo Davčaje pripravilo tradicionalno etnografsko prireditev Dan teric, na kateri so prikazah predelavo lanu od bilke do platna. Letošnja novost je bila predstavitev čipk, klekljanih 7. laneno nitjo. 26. avgusta - v okviru prireditev Turističnega društva Ško1]a Loka Sobotne promenade je na Mestnem trgu nastopila baskovslia foUdorna skupina Dantza taldea in prikazala baskovsko folklorno in glasbeno izročilo jugozahodne Francije. 29. avgusta - Območno združenje borcev in udeležencev NOR Školja T,oka je v Miheličevi galeriji v Kašči pripravilo srečanje s poslancem Državnega zbora Miranom Potrčem na temo Kdo smo in kaj veijamemo. Pogovor je tekel o današnji družbenopolitični situaciji v Sloveniji. 31. avgusta - v Galeriji Ivana Grohaija na Mestnem trgu je Loški muzej odprl večmedijsko razstavo akademskih slikarjev Janeza Ferlana in Jiřija Kočicc z naslovom Od...pri... 2. septembra na zadnjem večera Sobotne promenade, kijih organizira Turistično društvo Ško^a Loka na Mestnem trgu, je nastopil Tamburaški orkester Bisernica iz Reteč. Izvajal je ljudsko glasbo različnih slovenskih pokrajin ter domače in Luje ziniitelene melodije. 5. septembra v atriju Zigonove hiše na Mestnem tigu so razstavili nagrajene fotografije Ex tempore fatografskega natečaja, kije bil izveden ob tisočletnici Godešiča. 9. septembra - v jami Kevdrc na Lubniku so Mladinski pevski zboržupnije Sko^a Loka, Prosvetno društvo Sotočje in Društvo za raziskovanje podzeudja iz Ško^e Loke pripravili koncert in ogled jame. - v galeriji muzeja v Železnikih so odprh fotografsko razstavo Tomaža Lundra iz Sko^e Loke z nalovom Cuba Libre. 10. septembra - Planinsko društvo Sovo-dcnj in Gobarsko društvo Škofja Loka sta pri planinskem domu na Ermanovcu pripravili tradicionalno prireditev Harmonikaiji na gobarski razstavi. 21. septembra - v okviru Blaznikovih večerov je Muzejsko društvo Sko^a Loka v galeriji na Loškem gradu predstavilo zbornik Godešič skozi stoletja 1006-2006. 23. stptemhra - v Škofii T,oki je bila osrednja slovesnost ob odprtju 16. dncvov evropske kulturne dediščine, ki so v Sloveniji potekali od 23. do 30. septembra pod naslovom Gradovi, utrdbe in mestna obzidja. Slavnostni govornik v nunski cerkvi je bil minister za kulturo dr. Vaško Simoniti, častni gost pa slovenski nadškof in iiietropoliL Alojzij Uran. Ob tem so predstavili tudi odlomke iz Skofeloškegapasijona. V Icipucinski cerlivi so obeležili 400 let prihoda kapucinov na današnje slovensko ozemlje in 300-leLnico priboda kapucinov v Ško^o I,oko. V Sko^i Loki je bilo v tem tednu veliko prireditev na Mestnem trgu, v Puštalskeni gradu so predstavili 300 let staro fresko Snemanje s križa Giulia Quaglia, v Žigonovi hišije Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Sko^i Loki, odprl razstavo Skoija Loka v starih listinah, predstavili so spominski srebrnik Ško^eloški zamorček po originalu, ki so ga kovali v 13. stoletju v freisinski posesti na Dolenjskem. Dr. France Stukl in Tomaž IGižnar sta pripravila predavanje o gradu Divja Loka pod Lubnikom. Pripravili so tudi pohod po rapalski meji nad Žirmi. 24. septembra - v cerkvi sv. Antona v Železnikih je bil koncert ob izidu prve zgoščenke Noneta Jubilate z naslovom Vrtiljak, potekal je v okvim prireditve Slovo poletju. Kot gostje so nastopile Elda Viler in Gnidnove šmikle. 26. septembra - v Centru za sociabio delo v Skogi Loki je bilo predavanje dr. Jurija Bona o duševnih boleznih, ki ga je pripravilo društvo Humana, združenje svojcev pri skibi za mentalno zdi-avje. 21. septembra - Knjižnica Ivana '1'avčaija je v Míheličevi galeriji v Kašći na Spodnjem trgu predstavila knjigo Verene in Andreja Perka z naslovom Poletje je dalo na glavo klobuk. - v Kiajevni skupnosti Godešič je bilo predavanje dr. Neje Zupan iz Zavoda Bisernica Kranj z naslovom Bolezen meja korist 28. upUmhra - T.oški oder je na svojem odru pričel novo gledališko sezono s komedijo Marca Camolettija Strogo zaupno v režiji Matije Milanskega. Abonmajske predstave komedije so bile še 29. in 30. septembra, nato pa še ponovitve 6., 13., 20., 21. in 28. oktobra. 29. septembra - v Galeriji Ivana Groharja sta Loški muzej in Odbor za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča pripravila razstavo likovnih del slovaške akademske slikarke Dagmar Janove iz Brna pod skupnim naslovom Labirinti čustvovanj. 1. oktobra - v Sorici je bila prireditev Sadovi sadovnjaka, na kateri so odprli likovno razstavo, zaigrah so godbeniki Pihalne godbe j\lples iz Železnikov, prikazah so predelavo in pripravili pokušino sadja. 4. oktobra - ob Tednu otroka je Vrtec Sko^a Loka v dvorani Loškega odra pripravil igrico Trije prašički. 19. oktobra - v Domu na Fari so odprli razstavo likovnih del Marte Jakopič Kunaverz naslovom Angeli. 20. oktobra - Loški oder je pripravil predstavo komedije Marca Camolettija Strogo zaupno v režiji Matije Milčinskega. Predstavo je ponovil tudi 21. in 28. oktobra. - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je bil tradicionalni letni koncert Mešanega pevskega zbora Lubnik. Gost konccrta je bil Mešani pevski zbor sv. Uril iz Smlednika. Zborovodja obeh zborov je Andrej Žagar. - v kapeli Puštalskega gradu so odprU 7. razstavo del puštalskih likovnih ustvarjalcev,- kiparjev, shkarjev in fotografov. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šole Skofja Loka, doma iz Puštala. v Galeriji Fara v Škofji Loki so odprli razstavo shk slikarja Lojzeta Kalinška z naslovom Nihil sine ardone. 21. oktobra - v sklopu prh-editcv v Tednu vseživljenjskega učenja so na stojnicah na Mestnem trgu predstavili svojo ponudbo srednje šole, društva, zasebni izobraževalci ter Ljudska univerza Loka. 22. oktobra na občinskih volitvah županov je v prvem krogu zmagal le Miha Prevc v občini Železniki, za ostale tri občine loškega območja pa je bil potreben drugi krog. 24. oktobra - v Galeriji Tvana Grobaija je Loški muzej odprl razstavo z naslovom Sto let športa v občini Škofja Loka in porti-eti vrhunskih športnikov. Na razstavi so se spomniH znamenitih motocikhstičnih dirk v povojnem obdobju. Razstavo je odprl športnik Boris Strel Odbor za proslavo prireditev ob stoletnici športa je podelil priznanja prizadevnim športnikom in funkcionaijem. 27. oktobra - v športni dvorani na Podnu je bila osrednja proslava ob 100-letnici športa v Ško^i Loki. Posamezne prireditve v počastitev tega jubileja so se vrsdle čez vse leto, 19. oktobra so v Kinu Sora predstavih zbornik 100 let športna na Sko^eloškem, 24. oktobra je Loški muzej v Galeriji Ivana Grohaija odprl razstavo o motodirkah v Skofji Loki in portiete najboljših loškili športnikov. — v občinah Sko^a Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane so bile pri osrednjih spomenikih padlim borcem NOB žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih. O prireditvah ob 1000-letnir.i Godešiča glej prispevek Aleksandra Igličaija Prireditve ob tisočletnici Godešiča! MOJCA FERLh HELENA JANEŽIČ Loški razgledi na svetovnem spletu T.oški razgledi so neprecenljiva xakladnir.a domoznanskega, poljudnoznanstvenega in strokovnega gradiva, pomembnega za Sko^o Loko in območje nekdanjega Loškega gospostva. S svojo dolgo Idlometrazo in neprekinjenim izhajanjem že od leta 1954, koje na pobudo Muzejskega društva Ško^a Loka izšla prva številka, predstavljajo pravo enciklopedijo, kiji ni para. V več kot 1800 priysevkih na več kot 16.000 straneh skladiščijo znanje, ki ga s pridom uporabljamo vsi, ki nas Školja T.oka s svojo širšo okolico zanima po strokovni ali po ljubiteljski plati. Odločitev za prenos v digitalno obliko torej ni bila težka. Projekt Digitalizacija Loških razgledov poteka v jubilejnem letu 2007, ko Muzejsko društvo Škofia Loka praznuje svojo 70-letnico. S prenosom »loške enciklopedije« na nov,sodobnejši medij, želimo Loške razglede kot prvi domoznanski zbornik približati čim širšemu krogu bralcev in trajno ohraniti njegovo dragoceno vsebino ter s tem še dodatno počastiti visoki jubilej. Veseli smo, da je projekt podprla Knjižnica Ivana Tavčarja Sko^a Loka, ki ga je vzela pod svoje okrilje Ler ga. zaradi pridobitve iinaiičnih sredstev prijavila, ira razpisu Minislrstva za kulturo. Prav tako je projekt finančno podprla Občina Skoga Loka,svoj delež pasta prispevala tudi Knjižnica Ivana Tavčarja Sko^a Loka ter Muzejsko društvo Sko^a Loka. Veseli pa smo sodelovanja z Narodno in univerzitetno laijižnico, ki bo digitaliziran zbomik namestila na svoj portal Digitalne knjižnice Slovenije (www.dUb.si) in s tem trajno poskrbela za hi-ambo in vzdrževanje dostopnosti. »i .oško enciklopedijo« od novembra 2007 lahko prebirate tiidi prek spleta! Kliknite na spletno mesto www.dlib.si in če poznate avtorja, naslov aU pa zgolj besedo, ki se pojavi v članku, lahko že čez hip prebirate željeno besedilo ter si ga tudi natisnete. Na portalu Digitalne knjižnice Slovenije lahko prebirate prispevke prvili petdesetih letnikov (1954-2003). Veijamemo, da bomo s tem dragocene vsebine približah mnogim, predvsem pa mlajšim generacijam, ki so v spletnem okolju doma. V današnjem časuje hiter in neoviran dostop do informacij še kako pomemben dejavnik, saj jim daje dodatno težo in poveča njihovo vrednost. Vabljeni torej k brskanju po Loških razgledih mdi prek spleta! UREDNIŠTVO Popravek iz 52. številke v prispevku Leje Drofenik in Klemena Štiblja Pihalni orkester Alples Železniki na straneh od 259 do 291 je prišlo do nekaterih napak, predvsem pri fotografijah: ♦ zamenjati je potrebno fotografiji na straneh 261 in 262, podnapisi so pravilni; ♦ pri fotografiji na strani 267 je treba dodati: Foto: Arhiv PO; fotografija na strani 279 ni prava, zato jo objavljamo znova, podnapis je pravilen. ♦ pri fotografiji na strani 289 zgoraj je napaćen a^tor fotografije. Pravilno je: Foto: Jožica Jelene ♦ pri fotografiji na strani 289 spodaj je napačen a\1:or fotografije. Pravilno je: Foto: Damjan Demšar ♦ pri fotografiji na strani 290 je napačen anor fotografije. Pravilno je: Foto: Damjan Demšar F Orkestru vztrajajo ie 25 let. Foto: Boštjan Demšar Hvala za razumevanje! SREDNJEVEŠKI OBRAČUNI FREISINŠKE ŠKOFIJE (^ik« AMMCT«»«» Cajjsttti 'Vlenm^ilir t^^Vn fi/liMMMftt ÍÍ^W^ tť ^frtÎMif'to-«^ ufefc «««I ^MOf^j'oii^ ayfe^. <9Ir4., ' ďirM'>n4»n(ut»4Íi tbmWMna« ňht «Horcř i^xtt'lfàa fítm-tdí 'f-lf^ ^ VH ^ BayHStA, HL Freising 69, fol. 43. WW JAZ BIZJAK 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. del* - Obračuni gospostev Škofja Loka 1399-1401 in Klevevž 1395-1400 v prvem delu (LoSki razgledi 52 (2005)) je splet okoliščin botroval nekoliko neobiiajni paginaciji; s tekofim oštevilčenjem strani revije je bil oprcm^en le uvodni del prispevka (str. 11-14), medtem ko je glavnina besedila ostala paginirana samo s posebno paginacijo, ki povezuje in bo povezovala vse že objavljene, kot tudi bodoče dele »Srednjeveških obraáinovfreisinške skotije«. Prva stran sledečega prispevka v reviji nosi kljub vmesnim 28 stranem številko 17, obenem pa taksno stanje izkazuje tudi kazalo 52-te številke Loških razgledov. Ker je to že povzioalo nevšečnosti pri vnosu omenjenega članka v bibliotekarsko podatkovno bazo COBISS, ki članku v Loških razgledih pripisuje strani od 11 do 14 in dodatnih 28 strani prilog (!), kar bi poleg drugega lahko vzbudilo dvome v avtorstvo tega dela besedila, na tem mestu stvari podrobneje pojasnjujemo. V izogib takim in podobnim zapletom je v tem in vseh sledeah delih posebna paginacija »Obračunov« pomaknjena na zgornji rob strani (v glavo besedila), medlem ko se spodaj (v nogi besedila) iialiaja tekoča pagiuadja Loških razgledov. [24. 4.1399 — 24. 4.1400] fil. 94 Lack^ de ainio iiouagesimo uouo 5 Raáo fada est cum Ortolffof granaiore nostra in Lack,' de perceptis et distributisper eum a festo Georti nmagesimo nono usque ad festům Geoiii anno quadringmtesimo et est facta in Lack feria sexta ante lacobi {23. jul.] qua-10 dringentesimo. Perœpta denariormn d Plimo ill antiqua i-einanencia 300 15%soo js,s IB Item census sancti Geci-ii [24. tpr.] cum pogesta 56 m 4^. js 49 Item ius pogion hoc anno vacat, sed in futui-o anno dabitm-. iLeiii i[i aCQuio Baueiioruin® ius Lagweick iii fesLo penLwjs- Lea [ó.juru] 2B m^Vi m- as Item ius schilling in festo laoDbi [23.Jid]cmn fusinis 151 m. 20 39/. 151 39 Item kewra vini in assimpcione [15. cn^j cum accidentibiJis nvYi m,\y:. 14 92 Item ius han-pnht, Mchahelis /79. aim pogpata fiR m. 11/. 65 72 2R Item stewra poironini Martini [11. mw.Jcnm nensu namere, molendinLsetviercmariLs4 98% i», Jyf. j as 152 Item von dem Hafner^ von TresLsch® 1 m cTtJL 1 37 Item pogesta camisbiiviL [29.ýh] S'A m- ii^Á s 12.3 Item de ofB.ciis 25 m. 60/. 2S eo 30 Item de taberms Siya m- 40/. 31 120 Item census t3amere in civitate 4 m 1 6 Item stuba balnei 5 5 — Item de parvis censibus de fundo Va ot 23/. — 103 item vmb griimad 3 «>8, 3 3B Item in officio BauarorumS iïronphërd »» SlVs23 111,s Item in officio Newsezz'' fenpferd IV2 Item in abis offidis fronpfcrcl 7 »ž- 8y(f. 75 Item plochpfcnning hoc anno vacat prcptcr laboros. Item census piJlomm 5 m 8/. s s 4D Item vogtrecht B m 21 /. 5 21 fil. 94' Item stewra annalis 300 m. soo — prjQÈno 13 V2 (xI-H), tendarspodnji, pr&htam dd ^dnjsga {podaljsai^ega) i ^adimn. 1 Skn^r. jika ^ Orinlf .Slnvmypgrarki gL i^rr^j .ar. 1, np. Havrmki (hitmpki) uraá. * »StiňáeseĚam«, m^ ^ poélc^ike, ki so sva; i hube pdařevúli 40 pjmigov najemnms, Urbmji frásmsks škoftp, str. 86. '-' Jur^ Hafner, gl ^raj, str. 2.4 op. 1 ir, 2. ^ Strai^Iœ. ' GoiešM urad. 30 OERAŒHM SKOFJALOKA1399-1400 14 65 M m — — m 7 m s 4f! MS 123S «3 12.0M sue 11.7M U2 47 UO 210 SO 10 12 12 28 69 10.924 7 106 1.14 mm_tTKSsd 14 — m» — Z4e i»o Item de decmiis ecdesLe 65 m Item de iudicio civitatis 170 Item von velln vnd wandeln IOV2 m, 23/. Item sMffbmcht 7 m/. Item sterbœhsen 8 ot- f Siumna omnium pi-escriptorum percepto-nim denaiiorum aim remanencia farit 1200 m, 33 63/vnd 185 Percepta casGorum Kumma 12.000 chês. item derselben ches hat man vericauflt 296 ches vmb 7 »ž item adhuc restant 11,704 ches, der hat er meinem heiTGn geben Mchalielis [2{>. s^.] desselbenjars 152 chês. Item der drucksezz hat hie verczert 17 ches. Item dem pognei- von gnaden 150 ches. Item den wachtcm vnd torwcrtcl 250 chcs. Item in die v\isen ze Sefnicz^ 50 ches. Item auf die wisen ze Newsezz- 10 ches. Item den jegem nach dem vederspíL 12 ches. Item dem weinczuii 12chës. Item abgëi-^in dem kasten, das die mewzz haben gessen 28 ches. Item den Ê-onpherden vmb i-aiual, most vnd cl 69 chës, Nojh beMbenL 10.924 chës, die sind aiigeslagen; ain clieá vjiib 3V2/, faciL 238 m,V2m,lA/. f SuiimKi der pfenning von alleii verchauITLen chesen facit 246=/2 m^DJd Perœpta tritici Pilmo in antiqua remanencia 14 mutt. Itfim sci pringt, der dimst mit den TreschianhemS vnd mit dem zehent der kirchen vber des vicari pfmnd 155 mutt. Sumrna IfiSmiitt,. 10 16 20 30 foL 95 35 28 — Exposita tritici Des ersten hat mein heir verczert IVEchahelis [29. s^] 28 mutt. ^ VoMo^'Mi 'j Stra^^H. IB 20 Item den frawen in das kloster' 8 murt. Ttem riem pogriRr 10miitt. Ttem riem mayrvon gnaden 2 mutt. Item dem Sturm von gnaden 1 mutt. Item Chimrado schiBiber % mutt. Item WoIEEharten von gnaden 1 mutt. Item dem suppan van der mûL lVi mutt. Item abgang an dem zehenden 4% mutt. Sunima exjDositorum 62}^ mutt. Quibus de-ductis remanet QrtoUius^ domino oblLgatus 106 mutt wacz. # Item desselben waiczen hat er verohaufft 57 mutt, ye ainn mutt vmb ain halb marck, facit 28 »s V2 m. Item so hat er auch verkaufft 10 mutt ze 76 £ facit íVí m-■10/. Quibus dcductis rcmanct Ortolffus^ domino 39 mutt 1/2 mutt, f Simima denariomm tritici venditi 33 m 43/. mult m s 1 o, s I 7, s J. s «2,s — =m,s 57 10 =3»,5 88 40 26 30 35 foi. 9i' 4Đ Perœpta siliginis Primo in antiqua remanencia 6 mutt 1 kaufmezz. Item der dienst 200 mutt 87 mutt. Smiuiia perceptoruni 293 mutt 1 kaufmezz. Ekposita siligiuis Primo inei:i herr bat verzerL zu aaiit Michels Lag' /29. s^.j desselben jar's 35 muLL. Item der truchsezz bat verczert 4 mutt. Item den Mosterfraweni 8 mutt. Item dem pogner 10 mutt. Item aiif die wisen ze Sefhicz ° 3 mutt. Item auf die wisen ze Newsës^ 1 mutt. Item den jêgem IVi mutt. Item dem weinzn-rel 6 mntt. Item dem m air 2 mutt. Item dem Sturm 1 mutt. Item WoIEEharten 1 mutt. 6 1 "jn — - 293 1 35 4 8 10 3 1 IJ g 2 1 I samostan klcms. + Godešič. Ortoíf Slovmjegretski, '^orq, str, 1, op. 2. '^Zahnexi. mutt mesael 1,1 — 16 — S.Ď — gg — 127,S — -m,i 1 35 — — Ï72,Î — m m 44 110 SS SO mutt_mesxl SCO — 1S84 — 26S4 — 466 32,S 5 32 31 10 SO 6 iLem dem ^iimeniiaii viidviauherji 7% muLL, Item abgeiig von den aiiiplleulen vnd voji den odeii huben 16 mutt, Item den fronpfeiden gen Trieste vnd gen Judenbm^^ 514 mutt. Item den fronem auf dem haws^ 26 mutt. Siimma expositorum 127H mutt. Qmbus deductis remanet Qrtofflus'^ domino lóbVí mutt vnd 1 kaufmezz. Der hat er dem pfleger verchaufft 35 mutt ze facit 10 zre- /4 m-. Item sohatman denleuten angeslagen rrnitt.zfi facit 44% «?.?£)/. Summa des veT-kaiiffTfin traids 179M mutt. f Simrma der pfenning von dem verkaiďten kom 55 OT, 30/, e Vber das allés beleipt mein heir Qrtolffen'' schuldig 6 mutt 3 kaurfmez kom. Percepta avene Pnmo in antiqua remanencia bOO mutt habem. Item so piingt der dienst IbOO mutt 84 mutt. Summa 2084 mutt. Exposita avene Pnmo hat mem heiT zu sant Michels tag [29. sep.j desselben jars verozBrt 466 mutt. Item der truchezz hat verczert 32H mutt. Item ain krancks pferd hat verczert 8 mutt. Item so hat der samer verczert 32 mutt. Item des von Knoringen^ pferd 31 mutt, item dem pogner 10 mutt, item dem lîastner 50 mutt. Item dem mair 6 mutt. 10 ifi 20 25 30 foi 96 ^Trjt. ^]nde!ihurg Zgonija. Štajerska ^ Šků^sloskt ^ad. * OrtclJSlovmjegrnski, gl. i^o-faj, sir. ?j op. 2. ^ Verjeino ff&smski hanonih m h-znckr ^herka^d KMóňí2gen (Her^eyg-Fránhelf Bmdersrhajts- w/id X^'^appffîîhûch^r rîr. 404: Cbňsttati l^ckner, Yíof unà Merrsrhaft Kat Katji^eï .wí/ Rfgifimng dar àrtsmichiiém H^r^ge (1 7-1406), MlOCr, Hrg. h 41, [^^tm - Munchňn POOP, .tir. 307), ki seje mudil v Škoji Loéi v škojovem spremstvu tudi jeseni "ii9ti (i Í96-XI-&, Škoja Lokl, .4RS, AS 1063, ZU 't 5352'i. 10 15 Item so hat man in dem Seyroh^ verczert 4 muti. Item ábgeng den suppan vnd von den oden huben 26 mutt. Item ábgang an den zehenden 32 mutt 1 kaufmez. Item ábgeng in dem kasten 16 mutt. Item 50 franpferden 11% mutt. Sunrnia exposLtorum avene 725 mutt 1 kaufmez. Quibus deductis remanet QrtoIEfus^ domino 1358 mutt 3 kaufmezz. Î Der hat man den lauten angeslagen 900 mutt ze 32m facit 180 fn. ISO m Quibus deductis remanet OrtolHus^ adhuc domino 400 =4ss mutt 68 mutt 3 kaufmezz. 33 4 25 32 16 — n,5 _ 72S 1 = I3SS 3 Perœpta mílii Plimo in antiqua remanencia 4 mutt. 4 — ItemsopringtderdienstBlmutt. m — 20 « — Sunrnia 65 mutt, Ekposita milii 25 Item abgaiig 5% muLL. — Item so hat er verehauiTL 30 niutt 1 kaufmezz ze 32/ fa- m i dt 6 m, 8^ Item so hat er verkaufft 27 mutt ze facit 9 m, 72/. a? — so Quibus deductiij remanet OrLC'lffus' doiiúiio 2 mutt 1 kaufmezz. m af e 8 f Summa del" pfennii^ von dein vei'kauftem .•> 72 liirs 15M m,. IS S9 36 fol 96' Percepta mixture mutt mesid Plimo in antiqua remanenda 3 mutt. 5 — Item von dem dienst 53 mutt. 53 — Exposita huius Item den wachtem 50 mutt. m — Quibus deductis remanet QrtolEfu^ domino G mutt. e — ]>red tern prečrtana pna pofá^ od »v«. ^ Žiri OrtciJSioíJmjegraskí, gí. ^oraj, sír. 1, op. 2. m d Sumim der pfenning von venchauften traid m ISO 1 facit 2891/2 »z- 70 á. f SuTtima suminamm omnium preanriptn-jE>) mm pRmoptonim dfinarinnim, innliiso hlado US 1764 etca^eisvendltísfacLt 1700 J??. 64i4 »?,7.^vnd Item cten wein von TrGschisch,^ den wirdt man noch veirai- ten. 10 Exposita prescriptorum denariorum 107 9 Pnmo per Uteras domini, des ei-sten auf den paw 107 m-'à^, die verrait sind. 142 13 item 142 m die w 16 tag ze Laclî^ haben veiczert, 16 item den idoeterfrawen vmb rainuai vnd der půgiin 4 »ž 4 36 36/, S5 ItemdemBsltliasar&ainpferdBB^^ Item so hat vns der kastner bey Wolffharten gen Padaw ^ 400 gBsandt 400 m .V Item so hat or an biiofcn QLisgcbcn GBm- f Summa hm-um parcium 300 /n^ 18% m 49/ vnć 20 4S5 SIS 129 25 f Item so hat er meinem herren ze Lacld Jaccbi [25. jd] 1000 geantwurt 1000 Purckhůt 30 SO — Plimo dem pfleger 80 zi — Item auf den turn® 24 wf. M — Item gen Wildenlack'' 24 m. 12 — Item voghiecht gen GorczsclTach® 12 m. 6 — Item dem pogner G 35 6 S9 Itemdenwachtemvndtoi-W8i-tel6»ž-5^. 10 — Item deiu liasLiier 10 _a — iLeiii detii ac;lireiber 6 977/. f Sumim huius 168 &9/. « f Item vmb zwen sewm; ainen miiscateH vnd ainen wltpa- jm v/ cher vnd vmb zehen sewm raiual, die gesteent vncz gen _Wienrf 46 6/. ^ Fraviina vsota p 'AH3 m li'Jj,. ^ Rezultat je pravilm, pn :e;tevmpM m Ma upoàwam mpamo i^ahmana vscta op. 1 ), temm: vsote ^ posame^ wste ^ Sira^h. + Skû^a Loks. ' Fadovit. ^ ZgcntjistdpnaKranciju. Starigraâpoil^hnikom. ^ Goričane. Dunaj. 10 IS 20 2B 30 fol. P7' Item vnib zweii sewni ol, gesLeejid viicz gen Wieiini IS m. 54/ Item die kappelen ze beleuchten von sant Jorgen tag [24. c^J^mz aiď sant GalLen tag [16. o&Jvnd den kap-planen, die dieselben zeit messe haben gahapt, pringt 3/Í m- 7Das ist nil also gestiflft, daz das ain kapplan hinfur sol auMchten. Item XTiib ain messpůch 20 m. Item Mnb alien paw an der vest ze Lack^ mitsampt dem ne wen tor an der vest, facit Vâm, 74/. Item aUer paw ze Wildenlack^ facit VA mS^. Item so gestœt die padstuben ze tnawTen vnd ze zim-mem 11 / Item \Tnb 600 dillen laden 3 m,. Item was aiif die zwen weingart^n ze Tresnhisnh* vnd ze Tiîdî ° bey dem knewoz ist gangen, fanit 5!3 1 Item sogesteetderkalinh 16% T^f. Item so habent der truchsezz vnd der KoHinger verczeit hie ze Lack,® als si wund ánd gewesen vnd zerung gen Wiëni Item \Tab 2000 pheiLasen 6 40 /. Item aUes ander Idsan ausgeben facit 10 m. 74/". Item so ist. airf pottschafft gangen 17 ^n,^ 12yřvnd sun-derlich von des Kewn Meicktleins® wegen. Item den fronpferden mit den hewpfennigen facit lOií m. 12/, Item vmb hvmdert merdeipelg ye ainen vmb Z'Zji, facit 20 Abgang Plimo von hem Jacoben LuHen'' lo% Item von der pfarrkirchen 4 »z 10 Item von statstewr 35 »2. Item abgengden amptleiiten 12!^ m 'í&jS. item vom kamerschacz /P'> item von den zehenden abger^ nm A5ji. item von den leithewsem VA r/t. Item von den oden hůben 6 Qji. item abgang von den beseczten hůben m, 70/. item so ist ain swaiger entrimnen mit lOOji, Item von ainer bofstat 21 f Summa der abgêng 81 »t 37 /. j>reá tem m 54 3 S7 20 - 1 U4 I SS 5 SI a — 17 m ffj SS 54 s 40 10 74 17 12 s 123 10 92 20 — 13 110 ■1 10 35 — 12 m 2 44 125 1 SO e 6 3 UO leo S4 SI 37® Dunaj. 2 Škofjeloški grad. ' Staň grad poá Lubnikom. ♦ Stm^išk. Tr^'jc. jakííh iJill, ^l. ^ordj, str. 3, op. 10. ^ Vsota je ^ V z m previsoka, Skofja Loká. 80% De f Slunma prescilptorum expositorum denario-î,î 7ít.9 i?.o 1 n im faoir, 700 89 m. Vi m, fiC^f vnd 14fiR Warm man die óhgenantten giildin an den egpnanten ingenomenn guldin abzeucht, den- 6 noch piingt die SLimm der ausgebsn giildin 1270Die voigenanten 1270sind ange-slagen, etťlich ze etťlich ze 10, ze 11, ze 9 vnd ze 8 'vnd W m., da bringent dieselben giù- 71S SO dinanmaírcken700íííž.l8y2»2. lo Siunma aller voi^schiibenn ausgeben pfen-=ism so'^ ningfacit 1500 m 8 m 50ý. Wenn man die abzeucht an den voi^eschri- 15 benn ingenomen marcken, dennoch beleipt der =266 kastnermeinemhen'enschuLdig256V2»»23y<ř. [25. 4.1400— 25. 7.1400] 20 Hie ist vermerckt daspaw an dem ffaben ci^e hack* das sicb an^ebept hat dommica quastmodo geniti, in dem vierc^e-henlmndertistenjar vnc^auj]acobiM.° CCCC"'. m Item des ei-sten vier wochen hat man gehapt santwěiťter 2 M vnd moi-terabseczen, facit m Item SO hat man ang-ehept ze mawi-en dominica vœem iœunditatis [23. racg], newn wochen vncz auf sant Jaccbs 30 tag' [25. jid]-, den mam-e(r)n, maitettr^-em, stainpre-chem, moi-terturem, santwerffem vnd ziinerleuten, die die núsch habeii aiifgehacki, míLsairipL zwaiii wuchen, 41 89 die verJ. lácliL geraiL aiiid, famL AYVím, Item den stainprechem, die man fuderwds hat kauft auz 35 dem pi-ûch von den stainpi-œhem, ye ain fûder per 16 15 42% pemer, facit 15 m, 8 pemer. Item das Ion von alien stain ze fljren 2357 fuder per 1 /, M m facitl4»ž. Item auz der Ciiesnicz ^ 114 fuder stain per 16 pemer,''; fadt « _— isvA^ V2 71/8pemer. T/mijsnï w iclài pred ímn pruijlarw ^ P^ápUna psota ^asa 1-155m ^ Ob upoh&pai^íi gormegapopravka ^aša dejansha vsota 1516 ^ - Ob upohsîm'^u gorr.jïh popravkov s^asa à^amka raîd^ka 283 m 20JÍ (ludi steer je i^aćm napařen; ^ede na etane podatke bi bil rs^diat mak 273 m 14^. '' Sksjjeioskt raestni jarek, gL spoda, str. 44, op. - Hrastnica. '' D^ansko '/2 m72^. fci. ?S Item tucá dem Neweii voisL 736 fuder sLaiii; yedes fuder per 2/,facit9í!»32/. Itení von 644 fûder sand ze fůren; ye wer fůder per 1fa-Cit 1 »2- lytf 5 Item^í von 222 íuder kalich ze furen; yedes fuder vmb SViý, f Summa preanriptonitn des paws fadt 90 m. m # Item dem Ekchelczain dem maister dreizehen wochen vncz aiif Jacob! /Zx^yZ/fůrlonTOdkost? »s- Y^ m, Item fur gewand demselben 2 Item dem Ekchelczain von gnaden vnd fi.ir chost den wintter 4 m. ^ m d 9 32 1 1 _J Wj 90 34 7 12S 2 — f Summa was avď den maister ist gangen 13% < 20 f Item XTiib alien zewg czu dem paw 4 »2 SuiTuna ominiim prescriptoiiim des paws lacit 108 27 /. lOS 27^ [13.10.1399— 30.11.1399] Nota die arbait an dem pmnnen, die an^ehept ist YjdIo-30 mani imc^ anJAndree. 9 wochen in amo n{on)agesimo nono. # Facit vmb sail, holcz vnd den arbaittern IS m S9/. IS 39 [25. 4.1309— 1.8.1399] Item in anno quadringentesimo von quasimodo gfniti vnc^ auj ad vincula sancti Petri. 12 124 ^^ ipopravljsrt 2. '- Dolinsko 90 m '13 jĚ '16/t Ob upàtnanju, daje '16 veroníkih pan/ulov vs^eíno ^kro^o na 1 jS (sicer 1 /- 12p), je mota ^žO/ipreni^^ 2 Qh upošteemp^orqi^popravkA méa dejanska vsota 103 m 47/. m d Item vini) zewg-zu denipruiiii 2.6 «3 f Suimm was auf den prunnen ist gangen íacLt2Bm.6ůJ. 5 Summa sununarum was auf den paw des le graben auf Jacobi /25. Jul] vnd auf den prun- I3Í nen aurf ad vincula Petri [I. aig.] ist gangen facit 134 m. Y2 m 10/. Quitus deductis rema-= ři2 m"^ netOrtnlffiis^dominoobligatua 10 f Item nach dem hat der kastner ingenomen von ainem >/ 5á" val von den Veittingem" von ains zawns wegen, den si 100 — verprant vnd gebrochen habent an vnserm weyer 100 f Item von Lengenueld ^ daz á dem von Crtenburg 6 d^iich 16 vn —_ den snee nicht wdten helffen 20 m,. 212 ia> f Also pimgt die summ der ganczen rema-nencz 242 ISyS. An dem hat der kastner au^eben, die weiL wir yecz circa festům lacobi [25.jtáj drey wochen sein iTie gewesen, gen kuchin vmb wein, vmb tuch vnd ander ausgeben im 48 169 »î^ 48/. Vnd wenn allés innemen wd ausgeben ge-geneinander wirdt abgezogen denncch beleipt = 72 í2s^ der kastner meinem herren schuldig 72% »a 45/. ^Anno quadringentesimo Hye ist vermerfc^ daz wir mit Ortdfen,^ vnserm ch^tner an fr^rtag in der quotember ze weinachten /i'Z dfe7 géraithaben.^ ^^NotaOrtolff '']tasl3iersdfiu-basvieiTsitMi allé jar voiideiialtmigeiBW^ m- 41/, die mail vei-ïlieii liat.^'^ po^^ši pripif jj nekoliko temnýh tmto. šs tiekoHkc poí^^h pňpk s svetlejšo tmto 1 Qb upošta'cmju gongih popravkov znaša á^anska vsota 134 m IlOjS. ' OrtolJ Slovenjigraški, ^L '.^orajf iir, 1, op, 2 ^ Ob upašÍfícarijví vseh ^prràj}} popruvkou -^iuša df^ansku ra-^.ika ř^S m 7C * Podlo^iiki f Bitnju. 5 Podio^tiAi m Dovjem. ' Ormburški g-ojFriderik III., oâtno pogrni 1399/ 1 -100 na poti mcâ Gorenjsko hi Koroško. 2S. sept. 1399 s^je n-zhajd v ^siâovljià ^lislinsi v ^4RSj JÍS 1063, 21^ h 340, olj, v Bo^ Otorspec Gr^diz'o ^odovino Sjíáovljics '.> svedtjeTïî vsku, E.cîdo:'-Ijiiki ihnm.ik. 1995, Kaimljir/i 1995, .it SPJ, Í1,jm, 1400pa v HcJjaku (l-sima v AR,S, AS 106% ZL, Jt, 432'!) ''Oh upoštenanju gornjih popravkov ^mša dijanska vsota 268 m 70^, ' Cb lipašivjrmju fprrgih popruvkav ynušu ájunska vsulu 99 m 22/S. 2B 3B [24. 4.1400 — 24. 4.1401] fil. us Laďi.^ de anno quadiiugeutesíino B Rado facta est cum Ortoljffo^ ffunatore nostra in Lack' deperceptis et disť/i-htítis per eum a festa sanđi Geoňi anno CCCC° mque ad diem sancti Georii anno CCCC° primo et est jada Wienne\feria secunda ante Symonis et Jude [28. okt.] 10 anm CCCC ^ pňmo. Perœpta denariorum Primo in antiqua remanencia 72% ra 45 /Í. IB Item census sancti Geoni [24. cpr.] cum pogpsta 56 r/c 49/. Item ius poglon hoc anno 13 w 70/. Item in officio Dauei-orum^ ius tagwerk in festc pentecos-ies [Ó.Jun.] Item ius schilling in festo laojbi [2J. Jul] cum fi:siiiis 151 m, 20 39/. Item sLewra vini in assuiii]jcÍL)iie [15. cag] cum accedeiiLi- buB 14 m, m, VIJ. Item ius hm^echL Mchalielis [29. sep] cum pcgesLa 65 m. T2J. 25 Item stewra porcorum Maitini [Í1. nev] cum censu canaere, molendinis et vierczkaiiis'' 98llý 1fy. Item von dem Hater° von Drëschisch'' 1 z» 37_/. Ttfim pogBsta camis pnvli m, Tt«m de offîdis 25 60 d 30 Item dfi tabsmig 3iy2 «j, 40/. Item cfinsijsramfirein civitate4 m, f^. Item stuba balneis 5 Item de parvis censibus de fundo in civitate V» »j. 23/. Item dEis grůmat hat man veiczert. 3B Item in oŮieioBauerorum^fronpíei-d 2'àV2 m 31'/^. Item in officio Newsezz® fronpiercl 7 W «>2. 6^'. item in aMis offidis iixjnpferd 7 8/. item plochpienning hoc anno vacat propter laboratores. m d 72 125 SO 49 13 70 26 SS ISl 39 14 SI2 65 72 m U2 1 37 X 1S.H 25 m 31 ISO 4 R 5 — — 103 23 111,5 7 149 7 8 prsd tsfnpreátímo 1 fí> pomenu SC). 1 Škoj^ Luká. 2 OrtoIJ Skmmpgréki, g. ^oraj, str. 7, op. 2. ^ iJuna}. Bavarski (Dúenjski) urad. »Štiridssstcarji«. gl. ^oný, str. 29, op. 4. Jun Hafner, gi. ^orcg, str. 2.4, op. ' in 2. ' Strach ® Škojieloško kopaUskpod cerkvijo sv. Jíikcbapri današnji tovarni Šešir, çf. Pavte O ohrti v Sko^i lj)ki v srednjmi veku, l^skï ra^iedi 7 (1960), str. 84; France Stuki, ha v óhcfji l^ki n, Zgodovinski arhiv 'Ljuhljctna, Cradivo in Škóf/a Loka 19S4, sir. SC. ^ Godeski urcd. m d 5 S iLeiii œiisus puHoruni 5 m, 8/. 5 2i,s Itemvogtrechti 21%/. " joiin' •m — Item stewra annalis 300 m-. 14 6! 40 ItemdedœimisecclesLe65»^4(^14_^ m — — ItemdeiU'diáociYÍtatisl70, " 5 Uf! Ttem von wanndeln fiVi m, 66j^. Item von Matin Sadiach dsrum, daz er sich entsidelt hat J - 5 4 ua Item stifThrenht 4 m, Vi m, K A9 Item sterboohsen 6Vi Sji. in Item man hat verkaLifft zwai swaig, die von den 16 swai-gen im Seyrachi sind abganegen vnd die man anderswa 10 112 nichthatmugenzupimgen, vmb 10VŽ 7:^, Item als man die swaig hat abgenomen, da ist der dienst wider auf die huben kômen, die vor swaig sind ge wesen. ib Derselben huben sind 16 im Seyi-ach, i da dient yeglei-s BO che hub an die stewr 65 /, facit 6}/= * Item so sLnd in dem ampt KatteueP 8 huben, der dient aine s €4 facit 3 iî?? 6^. Item in dem ampt ťolan^ sind 9 swaiger, dient ain huben 20 3 i3£ C&/, facit 354 52/. Item in dem ampt AfcLach'^ sind 8 swaiger, dient aine 68/, s M facit Z m J. Item in^í dem ampt Fm-terf sind ■! swaiger, dient aine 68j^, 1 112 facit 11/2 32/. 2B Item in dem ampt RudenS sind 1 huben, dient aine 58% /f, 1 74 facit 1 íře-74/. Item in Sciczačhcr ampt' sind zwo hubon, dient ainc BSVa/ — 117 facit Vi m 37 /i. Item in dem onipt Stemicz^ aind 6 swsdg, dient aine 58Í4 30 2 SI facit 2 m 31 Item in dem ampt Stripnisck - sdnd 3 huben, dient aine fri. Uú 1 ir,.r, 58Î4/, facit 1 15^/2 /. M 49,5 Cf) Suimna der dienst von den swaigem 24 : 40/'/i/, Item daz an den 58 swaigen sind liinczů gelegt, auf yede swaig ain fiisching, deint von yedem frischir^ 8 kez vnd fur yeden kez piTi"^. von ainer swaig 2S_/, facit in 4C 10 24 totol0»^24y. in nâpiçam m,. '^Žiri Urad Hotova e. ^ Uiai?oljcme. * Urad javorje. ^ Urad Broáe. •'Urad Rňdtio. ' Urad Sdca. ® Urad Strmica. ' Urad Stirpnik m d Item von den 400 schauffen, die ueiflirt wai-en die vni-ech-ten stram, der gab man 200 wider vnd vns siiid gB-uaUeii Imiideri schaiif viid deiii pJlegerliiiiiderL schaaJT, die limiderL aiiid viis verkauJIL viiib 17/2 mhlc^. n ms 5 Item von verkaufitem wein manshweini vnd dreschischer ^ 21m SI j.w f Summa omnium presciiptorum peicepto- rum denatiorumfacit 1000 97 30% iss im iio.s 10 yTvndlSSy^ Peroepta caseorum Sumtna 11 .fiOO chSs. n.mo Exposita nasfiorum IS Primo hat mein hatr da verczert ze drein malen 844 chês. s^ Item dem pogner 100 ches. jm 20 Item den wachtem 250 chês. sio Item auf die wisen ze Sefmcz- 50 chês. so Item den jegem 12 chës. is Item weinczm-ln 12 ches. Item den fix5npferden 121 ches. tsi 26 13S9 f Simima expositorum 1389 ches. Quibius de- ductis remanet officialis domino 10.000 kes =10.211 211 chês, die sind angesiagen, ain ches ze 3%/,faciunt223iî® 581.Í /. 223 ss,s 30 fd. 116' Peroepta bladi primo tritici miMt messd Primo in antiqua remanencia 39 mutt Vs mutt. 30,s — Item von dem dienst 155 mutt mit den Dreschischem^ vnd mx —_ 35 mitdomzchcntdcrlîirchcnvbcr dcs\'icai-ipfrLÍnd. im,i — Svmuna peiceptomm tritici 194 mutt mutt. Exposita tritici 4D Primo hat mein heir da verczert. 143i>4 mutt. /43,5 — 'I pred tm preàtam (vpomenu 1j. 1 Dolenjsko viao frditr^kefa Memikeiiu fpspoiivu), c[. Slant Granda, Usada nekdargs fretshziks pûsesû m 'Dolenjskem, v: Ela^mkov JJubljatm - Skojja Doka 2005, sir 194—193. 2 Vino i^Stra^/a. ^Žarnica. ''Podloi^iki n Sira^Jm ^ Škofekškisatnostim kiark. mutt 8 — ItemdenfrawenindasklostBriSmutt, 10 — Item dem pogiier 10 mutt, ; — Ttem WolffTiartfin Rxgrania 1 mutt,, 7,T — Ttem ahgRngvon dem nzehent TVi mutt. 170 — 6 Smnma expoeitonim triticL 170 mutt, Qui-= 24,s — bus deduotis remanet OrtoMis^ domino ctQi- gatus 24 mutt Vi mutt waiczen. Percepta siliginis lo S87 — Pnmo prmgt der dienst mutt. Exposita siliginis 16 S 3 Primo ist im mein heir shuiclig beliben 6 mutt 3 kauimez. J4Í Item so hat mein heir da uerazeit 141 mutt. s — Item den frawen in das klosteri 8 mutt, 10 — Item dem pogner 10 mutt, ,3 — Item Quf die wiscn zu Fcsmcz^ 3 mutt. 20 0,s — Item gen Ncwsczz V2. mutt. 1,s — Item den jigem IV2 mutt. s — Item dom woinczurol 6 mutt. 1 — Item WoMiBiten ex gracia 1 mutt. Item abgeng von den amptLeuten, von den oden huben vnd 20 12 — den uerprunnen huben 12 mutt. 24 — Item den arbaittem in dem haws 24 mutt. ,9 Item den fronpferden 9 mutt 1 mez. 228 — f Summa expositorum siliginis facit 223 mutt. foi 147 -64 — Quibus deductis remanet ofEicialis domino 64 m d mutt, der hat er dem pfleger uerkauflFt 25 7 so mutt, sinen mutt vmb 48fadt IV1 m. Qui- bus deductis acUiuc remanet CrtoMus^ demi--39 — no 39 mutt, 35 Percepfei avene 45» â PriiiiyiiiaiiLiquai'emajieiida458niuLt3kaurniez, — ItemsopriiigLderdiensL 1500muLL84umLL 4Li iWi 8 Summa peiceptorum avene fadt 2C42 mutt 3 kaufmezz. 1 Sfe,o£eioški mmostar, klcins ^ Ortoif Siovmjegrsskt. gl. ^raj, str. Í, op. 2. ^ Besriiai. ' Godešič. Exposita aveiie PriiiioliaL nieiii herr da ueiijzerL 1300 niuLL 74 niuLL. Item der Kyczi hat verczert 5 mutt. 5 Item dem pogner 10 mutt. Item dem kastner 50 mutt. Item abgëngvon den oden hůben 22 muti. Item abgëngvon dem zehent 20 mutt. Item abgêngin dem kasten 16 mutt. 10 Item den fronpferien 16 mutt 2 messel. f Summa ex]-)osironim avene faoit 1500 mutt, 13 mutt 2 messel. Qidhus deductis rsmanet Qrt,dffi.isi domino 529 mutt 1 messel, der hat IB er uerkaufft 100 mutt per 28^xr, facit 17'/= m. Nœh beleíbt er meinem hen-en schul^dig 429 mutt 1 messel. 20 Percepta milii Primo in antiqua rGmanencia 2 mutt 1 kaul'mezz. Item von dem dienst 61 mutt. Sxmuna peiceptorum 63 mutt 1 kauiinezz. 2B fd. 147' Exposita mílii Primo abgong in dom kaston^ 3 mutt. Item abgang von dom zchont SVs mutt. 30 Quibus doductis rcmanct Qrtoliïus' domino UlVi mut 1 messel. Perœpta ordei 35 Item von dem dienst 4 mutt, diebeleipt er noch schuldig. Percepta mixture 40 Primo in antiqua remanencia 6 mutt. Item von dem dienst 53 mutt. Suiimia 59 mutt, 43 mutt messd 1374 5 — 10 — m — 22 — 20 — m — m 2 isn 2 = S2» 1 100 17 m so d = 429 1 3 1 ei es 1 s 2,s — = 57,S 1 4 - S - Onolf Sbvaýesréki, 1, op. 2. Škofjeloška, ppspošanska sitnica, Kašča, áanes trg 1, Štuki, Yjyigs. h'išu Škofi Luki II, !íi-. 115-116. Exposita mixture mutt 10 50 — Primo den wachtem vnd torwertdn 50 mutt. » — Quibus deductis remanet officiaLis domino 9 mutt mixt.ure, aM m ař Sumitia secunda peiuepLorujn an diesen 'Mi vnd ail traid Tacit 248 m, 58yff. f Suirnna summarum omnium piBaaipta-£p mm peix;eptoi-um deiiaiioiTun, incluso casas isà lat« 9 et blado venditis fadt 1346 m, 9 / vnd ^d. Exposita prescriptoixuii deuai-iorum 15 Primo gestœt der paw in dem grabeni von lacobi [25. jd] anno CCCC° vncz auf Lucie [13. dee.] eodem anno mit aller 16 333 S arbait 333 5/ vnd 16/. 27 3 Item so gesteet der gang in der vest^ ze machen 27 wř- 3/. 20 Item so gesteet die dumiczen in der vest? ze erlengem 11 wt 11 4S 45/, Item so gesteet der prunn vncz auf den vorgBn(anten) sant 42 Lucien tog [13. dec.] 40 42/. 10 412 m Summa harum parcium 412 m 45 / vnd Item so hat main herr zu drein mtiln ze Lack ^ verczert on £s S3S 48 briefen 332 m 48/ vnd 28^lí/. 30 Í0 Item Petem von Purgstal® vmb ain ros 50 das mein herr von dem Schieggen gelsdigt hat, Item dem Gùtenawer = an den gutem, die mein heir von im fai us so — kaufft hat 50 »i. 60 — Item hem Andreen pfarrer zum Newnmarkt^ 60 czu 36 dem paw. 1 Ohmmhni jareh, v srodt^om vokzi jû ohâajai mâ^tno oh^jù írgo-m^ Je dart-ffs Gr ohm) in î/^odne strarii, gl. Štukl^ Knjiga hiš v ŠAo^i LjcM II, str. 7, ^ Ško^el^ški grad 3 -pravilna vsota ziaša 16^41Î '/2 m IJjS. ^ Škojja lj)ka. ' PripadnikJreisinške iw^çj^hi rodbine ki se v virJj om^ja od '13. stuhija da&e m je imda v [eMU VmluLki ^rad v neposredni hli^ni Sko^e Ijjke, cf Vavh Biamik, Kolonii^^a in kmetsko podlo^iištvo na Sorskem polju, Rai^rave I ra^sda SAZ^J 2, Ljubljana 1953, sir. 179. Peter (Peterlein von Puigkstal} se omerja vjrcisin'ski Jhidm knji;^i s kmm 14. stol. (v okah iri desetletja mlajšem h&sëddu istega, vira. kot Pertleinf), IJrhaiji freisvmke škofije, str, 225, 227. '' Pripadnik ortenhurske vazalske, rodbine Stcanerjen (Kamen pn Begunjah), občasno imenovane po Ser,imam (Gutenau), g. S tans Adam, Grad Kamen in njipvi prebivdá do h:,ííca Crienbiir^no'j 2, IDoizeski ^a :^odovino VUidovljiœ (5), Tiadovljica 2000, str. 14—25. T'^yrjetno Spodt^i trg (L/^ntrg) v Sko^i L,oki; i tom primeru gro pri im^tO'6> Dm4 Št Vid na Koroškem. ^^ Stra^šh l^ški meščan ï^ikûlaj Worgan ali Wargan, listino 1408— II 7 v ARS, AS 1063, ZU št, 403, ^ Ortolf Shvmjegraški, i^orsj, sir, 1, op 2, m d S — Item OrLoUïeni czu zeruiig-uzu der raiLLuiig- 8 m, ! — Item dem mair fui- ain pferd 5 s 6 Item potBnlon vnd Maine czerung 8 m- 4 32 Item dem pfleger von gnaden 28 fronpferden 4 m, c>2ji. 16 108 Item meinemheironl&fronpferd vnd vmb hëw IG'-'i 5 Abgêng M UO 4 m Primo von hem jRcoben I/illen^ 2 ^^ ^Qyç — Item von rlerpfaiTldTr;lienS4 ICyÎ 10 M 75 ItemdenpLugemabgEir^vQnderstewrwegenSB»»,. — J50 Item ahgeng der amptleût mit dem Sadyan 14 m- 3 — Item abgeng von dem czehent % îw- 40 s 102 Item abgeng de tabemis 3 1 i8 Item abgeng von óden huben »2. ib 4 47 Item abgeng von den beseczten hûben 1 îk- 28^. 1 -^.g Item abgeng von der prunst wegen 4 m- 47yS'. - le isi'^ Item abgang vco dem kamei'Sihacz 1 »z 4^. f Siimma secunda exposLtorum facit 400 »2. 20 [13.2.1401 — 16.10.1401] Hie ist vermerkt daspaw auf den grahm/ das man hat angeuangm domimca esto michi anno CCCC°primo imc^ anj Gain anno eodem. 30 54 US Primo stoinprechem, sandwerffem vnd ettHchen czj-mer- leuten per 33 septim anas 54?^ m- IS/. 102 — Item von 200 vnd vier lafftem ze mauren in dem graben,^ von yeder lafPter m, facit 102 m,. S9 se'^ Item vmb 1300 vnd 38 fuder stain auzz der Cresnicz ® ze 2 36 vnd vmb 1590 filder ze pfennigen facit 39 ÍTť' OOyá. fol. 749 10 139 Item von 452 truchen kalich ze ffiren, aine cze ZVívnd 3 21.0 damach von 156 tmchen ze fui-en,® facit 10 m- 59/ťř. Item von sant ze fSren 3 m 21 V'!.j&. — 3S Item vmb laym 38 /. ') f&âiprocrtano vnd v. ^ Ortnlf Slnvfíi^íigm^ki, gi. ^oriý, sty. 1, fip. P. ^jaknh I mU, gi. t^ordj, str. 5", op. 10. ^ '/.up-nijska csrksv jv. JuriJa v Stari Loki + Travilm vsota ^aša 10 : râ — 120 — ISO B Raao facta est pro parte Georn Altenhmger' am Engelhardof kaddlano m Klingmuds! de perœptis et distributis per ejm a festo sancti Georii Uí30CkV" vsque ad festum sandi Geoni UCXXjCI/I ^ et est facta in Newnburga * anno Lxxxxini'"'. 10 Peroepte denariorum Plimo axaf sand Jorigcn tag /2-f. efr.] zu dom TaL^ von 614 — 130 hubon % »ž- 50/. ib — 20 Item zu KLaLnpolonS von zwoin halbcn hubon 20/. 1 70 Item zu Grossenpolan'' von 11 % huben 1 70 Der ist raai 13 hubaimid ja-higt da- dieiist") 1» »20/. Item ze Menowig® von 6 huben % m 40 Item zu Sagi'ad® von WV-i huben Ví mlO/. Der išL luui 12H liůlj, 20 aient m OTlO/. 40 Item ze Sand Concion^o von 2 hůben 40/. 10 Item ze Goczlenspergii von Vi huben 10 / an des peich-maister huben. M Item ze Weilipei^l^ von 9 hůben % »ž- 10/. An des açpans hùb. 25 40 Item zu Nusdoi-flf von 2 huben 40/. 40 Item zuin Schuczen^^ von vier hùben 40 w iLem zu NiderndorJr'E von 8V2 huben 1 ICyř. m iLem ze Sand Mar^yLeni® von 6 hůbeii V2 »? m Item ze Obemdoiffi" von 15hûben IVim- se 20 Item zu Drag-i® vun aijier hůbeii 20/. ") pred tmi prečrtano ist, i») 20 popradjetM 30; prvi s v številki prečrtm. 1 Klei>si>^ nikol^adpri Sminjsti na Doler^skim. - Jim Starograjrkj, i Starsgj gradu pri Nomifi mestu, prsàboàrîik- Hngdharla na rr.estu klevsuškega. kostekmá. Ocitrioje umrl nedolgp pred iztekom ohra-čunsksgii leta oz predpoluganjsm obračuna zaradi cesarje ta obvespost doietda ■navegs. kaštelana. O }ur§u m rodbini Starograjskih g. Eopo Otorepec, Stari grad pri Novem mestu in njegovi lastniki, Đolergski séornik 1990, str. 59 rs, posebTio 63-, gl. tudi listino 1395-IV-9 prepis v NŠAL, KAI^ fasc. 83, št. 73. ^ Engdhárt, ^^lenkrut h neidenîifiàrimi kastetm na l^e'irev^ v ktïh 1395—1397. ^ Kloster-nouhirgpriDmajii. ^ Dd pri Smareti ^ Meds Poljano, SV od Skcguna ^ Veliks Poljane, SV od. Škocjim.a. S Yhriûvik, pri Zágradu. ^ Zahrad, SJ/ od èkx>cjrm.a. ^korjan. ^ Vrh, pri àkxxyxnu (gl. Pavle Bla^ak, Zemljtška gospostja v obmagu jreistmke dolenjske posesti. Razprave I. ra^eda SAZU 4l6, Ljiéljana 1958, str 21). ^ Vinji Vrh. pri Šmarjeti (f Bla^ik, Dolenjska posest, str. 20'). ^^ Orege pri Šmarjeti " Strdac, pri Šmaijeti (đ. Bk^ik, Dolenjska posest, str. 28, kjer je tcponim hkali^ran kot Strove, kar je alternativno (dcmaše) nrs ^c? isto izaselje). ^^ Dolenja vas pri Šmarjeti, ianes priMjućs'aa k Smatjeti. Šmarjeia. ^^ Core-ija vas pri Šmarjđi. Draga, pri Bdi Cerkvi. ^ m d Ileiii zu Loclii von 12 liůbeji % m- — iLeiii zu AlLendorlTS voji 15 huben m 60já. — mu iLeiIl zu ZucllodoF VOn 15 liubeil 1 ]á m 60^. Der ist aine ôd 1 J40 iLeiii zu SLaig "* voji 2 liůben 40/. — 4U 5 IU3nizuModr-Liac;liSvon2hubeii2(^. — au iLeni zu Pulieldoríis von Ué liůben 30/. An die huben, die — .»ío dem vem Cai gestanđen sinđ. 13 /30® f Sumina der phenmg ai.if sand Jor-gen tag [24. 10 cprJ mj. fd. W Nota der dlenstauf »and Michels tag [29. sep.] Plimo ze ISingenuels^ von IS huben 13/. Oeent ab dem perk- — m IB maister 2/. Restant 11/. Item zu Gnczi^^ von iumf huben, der ist aine od, die andem vierdienent 12 aglayer. — i2 Item zum Dorffleini i von 3 huben 12/. — i2 Item zirm Hagjiir 4/and£E Cristans^^jjfj^ dieistinmsein]ielge' von fumf hůben 1 70/, i ro 3B Item zu Puheldorif von 3Vi huben /î w«- 58/"=' nie dienent Vi m — iss 14/ uber dez schei^ hûh Itan ibidem 6 hůben 1« rri^ 30 /. Ó dodano nad vrstico, t') pwotno A'joadn; 1 dodanpom^? v času ostalih pripisovtemr.^k tinto, oh iebsm rohu je h il ^ oh pridem vpisu dodan kri^i; Pâ^çemo i^iradi s^tavljmih huh. if. s(goraj, jír. 49.6 m spodaj, str. 51.1 !. —^ riaknadno vstavljmo v medvrstiçe 1 ho.ka, pri Šm^em^u. - Gorenja Stara vas, pri Sm^em^u. ^ Doletět Suhadol, ]Z od Ssnffeme-ja (gi. Ha^ik, Dolemska posest, str, 21} + Bresèa vas, na desnem bregu Krke nasproti Hele Cerkve (thid,), - lAodrasa, pn Skoíjíinu, ^ Gíjríska voi pri Skoíjanu, GrjfHerrmnll, Cdj.ikí, ^ Seste-vik je ^ Vz im previsok; d^am.ko 13 m30jê, Klevei^ ^^ Grič pri Ylevev^.. ^^ Seia pri Zh'rirab féid,, str. 22). ^Krisija}], uslu^enec kle-jevšksga gcsposkrn js imd to kuhe v jeu'du (Urhsvifreisimke škofje, str 243), rf. tudi spodaj, str. 52.21. 61.17. 62.2S, 6.-..M Gormja vas pri Šmatjeti 1' Dolm-ja vas pri Šmarjeii. ^^ Smaigeta. Streiac. " Oresjt pri ŠnaiQeti Vinji Vrb, pri Šmarjett. Vrh, pri Skocjam. ^c Shojari Znvir.ek, pri Škucjarm Î^as^âk, Ddmska posât str. 20) m d — M 4 •M 3 120 AQ 1 1 10Z5 — 50 2 25 1 100 1 1X7 — 120 — 40 2 26 — 150 S 15 1 38 1 2 — 16 1 SO 1 4S HO.S U 73 /«25 I Leni ZU Keiiowig-' von 6 liubeil Cteentl ab ^'dem suppan iLeni ZU Sagraď von 14 % huben 4 »z- 26 Item ZU Grossen Polan^ von 13 huben 3^2 40/>) Item ZU I-ÎLainpoIan^ von 2 huben 48/. Item zuni TaL^ vom 8% huben 1 % rií 8%/. i » 5 Item ze SigendoiťP^ von 10î4 huben V/i m Item ZU Welczperg'' von ainer huben Item zu Pogendorif® von huben 2 tn 25/. Item ZU Pirk® von vLer hùben \Vi r/t, 20/. Item ZU Dragic von huben 69 aglaýer. lo Item ZU WeisaenkiiTíhenii von 16 huben 1 m, iii/. Item am "Fuit,-2 derverg vnd von 1 hub Vi m, Item ZB Gamillíi is 1 hub 40/. Item ZLim Gestad^ von vier huben 2 m, Item ZU StnigiBvon vier buben Vi m, 7Cyř. ifi Item zu Zuchoddis von 15 huben 3 m, 1^. Item ZU Altendoiťf i'' von 15 huben 1 an die buben ze SeiTLLonick, i® da sdI man eruaren, was i±e diene, i Item zu Lak^s von ainei- mi.il vnd 12 huben 1 »2-2 syř Item zu Telczach^o von vier hûben Voj&. 20 Item von ainer muL an der Modrusch^^ % m, foi <7 Item von \'ier muln an der Loknicz^^ 1 Item von der mul zu Klingenuels^s 1 Et 40/. •A f Summa des dienst aul" sand Mcbels tag 2b [2P. Sep.] 45 m V2 m 00%/. f Item von dem gericht zu Gûtenwerd^® 14 Suirnna des voi^esckriben innemens macht 30 _73^ ffz- 31 po:(njepopravljeno v 36. '') po^i^epopradjmo v 64. po^^spopmvljma v ID; na koncu vršíte áoáanprečrtan û. J) popravljeno i^prvmega Gamul, pc:^ejepopravljeno v 7}h m 62ý. po'^fieje p'jpravijmo y 12. ê) po'^ieje 'jx)proleííjska posest, str. 21). ^^ Gorerja Gomila, od Bdo Corkve (gL Blai^.ik, Ddotýska posest, str 21) ^^Brsška vas. 15 Struga, J od Drn^nsko vasi. Dole'iifi Sîihadol. ^ Gorenja Stara vas, pri ée'/i^emju. Žefjavin, S od Brustncpri l'-^ovem Msstu (gl. Bla^itk, Dolenjska posest, str. 2Í1) Loka pn Senpern^ti ^^ Tulce, S od Zabada. ^ Modriiša. pri Škogam. ^ Dolina 'Lak.nice ^ KJevevž ^^ Pravilna vsota ^tas'a m 128'/2^ . Bla^nikav i-^ućun ^rbraji frásvmke Ikiifije, sir. 262^ op. 38) po rmjern mnejcju ni iaširri. ^ ISÍekdatíji trg Gutenwertíj ^Otok pri Doi/ravi) ^^ Gledé na upoštevatie podatke ^^okro^no na. V2 ^ noi/s^or, oh upokmanjugonj'épopnakm,pa ^dsa dejanska vsota 73 srn 18,5 f Item so liat er verkaufft 7G8 emer weins, ye am emer ze lijá conputatis, macht G7 m f Item so hat er verkaufft SGl^ Laibacher mes waicz, ye am mes vmb 21/, facit 31 /. f Summa aUes vargescliiiben imiemens huii- 10 2i> dert 89 13Í4/. ]s» 98,s ^ Expositu prťscriptoruin denariorum f Primo mit ainem brief vomi dem von Cili,® da man von gelost hat 6 huben, 100 die piingent 62M vnd 16 dai-umb man die fi-eyung zu Grutenwerd^ gelost haL, dasiiiadit ales 78Î4 7S w 1Ď f Item dem Altenburgei-^ ze pui'kliût gen IQiiigenuels® w — 60 »ži 20 — f Item deiii bui'ggraueii gen Pieyssegg'' 20 m-. n 120 f Ite:ri zwam waclitern vnd ainem Lorwerlel S/i m- 40 / vnddaimLsitidiii auzgerichtfuiiďquatember. 1 le 2U f Item abgeng 1 ot- 76X- Nota das paw zu Klingenuels® Primo viiib ^wen kalldi ze premien, aiiien zu Klú^enuelíá,® m der iiuoh da isL, vnd allien zu Preysegg," von man ye«z- iw eo unt pawt, die gestœnt mit aUem diiig 20 ot- 60/". s 20 Item vmb 400 werchstukch 8 20/. Item von denselben ze hawen von dem ment^ nach sand Gallen t£g [18. okL] LXXXX\' vncz auf die ostem [2. cpr.] 30 LXXXSVI vnd von ettiichen stainen ze prechen zu dem 30 114 kalich 30Vž MJ. fci. v Item den mauremrdie ze KUrgenuels® esû-eich geslagen habent vnd keler gepessert vnd die daselbs gemawit habent an dem tor von ostem [2. cpr.] LXXXXVI^ vncz auf 35 den nachsten suntag nach phingsten [28. mq] desselben 17 to jars 17?» 70^. Item \'mb 200 tram, 200 dUIen, 60 sêuL, 50 lar^ dUen vnd 53 20 vmb 4000 preter 5:3 9Û/. Item den zlmerleuten, die ze I^ngenuels® dêcher vnd den 40 stadel gepessert habent, podem gemacht vnd die perch- gadem vnd die gearbaitt habent von sand Agnesen tag [71.jan] l,XXXXVl'° vncz in die nêchsten wnchen nHob sz m phingsten [77.-78. desselben jars m, 20/. - Pravilno 37'i, gl ipadaj, sir. 56.34. Cf. ludi Urharji frminške ška/ijt, sir. 262, up. 40. ^ Gledi na upcštiwne podatka je re^ltut toćen (ceh bre^gomjega ^okro^nja), oh upohe-janju gornjih popravkov pa ^aša d&am'ka vsota 189 m V/zyf, ^ Grof Herma?; II. Cdjski. ^ JSÍokdaí^i trg GuienK'crth (Otnkpri Dnhravt). 5 j^řj Starogra/rk.i, s^rir/j, .rir. np. 7. Kimw^ ^ Pr/^t-A m d 1 — Ilem dem vaspiiiter 1 m. — ISO Ilem deii sawiiieni des perki«;hU51 m, iiiyiier I fí.5 Item aiiiideii Kliiigenuelsi ze arbaLLLeji 1 m Q^á/. 124 140.5 f Siumna des paws 124 m- 60H/ agiayer, 5 Ee f Slumnn sumuiarum omnium prcddctorum S80 oxpoeitorum 280 m- 62/. Qmbus doductis ro- manet dominus oidcm kastoEano obligatus = 100 128,100 m 48H/ aglayor, lo Pcrccpta bladi, primo tritiei hjskiun. kauàn. 9Î — w Zum ersten ze Klingenuels' von GM hûben 91 kastenjnes 6S la ha woicz vnd 66 kastcnmos vnd 13 kaufmcs habom vnd is — e.5 s 6î4 kaiifmcs grows mit des pcrlímaistcr hûbcn. Oeent ab 14 waicz dem per}Qnabter, remanent kastenmez^ 77 wčticz, renianeiit 55 ka-stenmez avene et 11 kaufineE, remanet grus 5M kaufinez. 5S — w Item zu Giicz 4 von vicr hùbcn 56 kastcnmcs woicz vnd 30=") 30 € ha kastcnmcs habcm vnd 6 kaufmcs habcm die ôdcn 2C — 4 g hubcn vnd 4 kaufmcs grcws mit dcrodcnhůbc. Remanet uber de od 42 kastenmes waicz, item avene remanec 30 kastermes \Tui 6 kauf-me^ item grus rananet vber die od 3 kaufines. 42 — w Item zum Doiffloin^ von drin hubon 42 l^tcnmcs waicz, 30 e ha. 30 kostcnmos habcm, 6 kaufmcs habcm vnd 3 kauf- 25 — s g mes grows, ^^Itesm zů dem Hl^lin.^ 1 hub dienc waicz 12 kastenmee vnd 4 kaufinez; žem aveaie 20 kaufinez; item so bat Ciistane^ auch da ain solich huben, die dient gllich abuil nach seinem tod.*^^ 186 60 M' Item zu ObcmdoiiF ^ von 18 hùbcn 186 kostonmcs wíácz 30 — 330 ha vnd 60 kaxifmes waicz tocI 300 vnd 30 kaufines habem mit den weinczurln. Remanet vvaicz ISO kastenm^ vnd 60 kaufines; item avene 300 vnd 20 kaufines. Î02 34 w Item zu Nidomdorffs von hùbcn 102 kastonmcs woicz — 170 ha vnd 34 kaufines waicz vnd 170 kauûnes habem. 36 72 Di iv Item zo Sand Mor^ton-O von 6 hûbcn 72 kostonmcs woicz, fii 'S ob dos Chůnoidcm oin holbo hùbcn hot, hctt or obcr oin goncac hubcn, so prœht es 6 mes dcstor mer, do sol man nachfragen, vnd 24 kai.ďm9s waicz, ob der Chůnaiden, 3) naknadno vstai>ljeno nr^id vrstico, l^) po^éo popradjmo v 40. prečrtam ïn popyavljey.o p mit pripis na spoi>yem rohu folija, s ka^iaiko uvrščen na to misio. 1 Kjeiei:^ 2 Pravilîm vsota ^.aša 288 7n9{is pri Skogoïiu. '' CWoj Hurman 11. (leljski i" 7 i ixoti .re mmûsata na nminsiitime rai^mere ^ vkijitnívjn ornergsnik fí h dienst gelt rœ plus dctet dare, er soit aber ganczen dienst geben, wann er ain gancze hiiben hat, da sol man ách le vmb eruaren remanent ll ubcr ain od, die da isl; item an roggon ubcT die od 4614 kastenm«E, vnd 39 •=) kastsnmez futer vnd ain<=' kauf-30 1 ha mez futer "^'wenn der suppan ganczen dienst geit vnd der wagner halben dienst, vnd 63% kastenmez roggen.'^i 63,5 — r Item andem GeschiezE^ainhvib ist Sdvnd dient ab zumTal^ 20 Itau ze Sigeiidcaf ''vnd ze Wdczpeag,^ ze Pogaidorf^ Rrk^ diaiait lit ti-aid Item ze Dte^^" von 2 huben (ůta- ôez âcliei'geai hůbei^ 8 kasten- 5 2 w mOZ waicz (remanent uber detischeo-gen 4 kastenmez) vnd voní hub 2 kaufmez waicz vnd 6 kastenmez habem, 9 kaufmez 6 s ha hobem vnd 6 kastenmez hii-s. m 9 — hi Item ze Weissenlirchen'i von 17 huben 34 kaufmez waicz — S4 w vnd 85 kaufmez habem. — SS ha Item zu der QaiiilE^^ 1 kautaee fiiler.í Item zum Gestad^^ 6 kaufmez habem. — e ha Itam am Fwt^'^ dient nnr pheimig.^ 30 12 2 ha Item zeSti-ugi®von 4 huben 12 kastenmez habem, 2 kaufinez ») od tM mpr^ji !■ pisalnem nadaljeval drug pif ar ^ nek/sliko :wítlgh tinto. podatek je popravljen v 31. prečrtano ir, pripisano 12, ^ po^t^e ta pasus prečrtan in nadomeščen p' ueber die ůd. ®) na ter/l mestu je pisar nar/ieraval vitadti pasus, ki ^ je yačeí iei:iai:eL, vendar je se nedokrjričani^a prečrtal. ^ po^iejšiprpts, prvotno uuéčen ^pasusom, k: se iixiiasn na Cestad; sprmeisjsn ítsíkí red ŤiakíZ^í^ó margmaina opomha. s) pc^&či pripis, prvùîno livrsčen prôdpasusom, ki se nanosa na Ge Etad; sp-remmjen vrstni red nakas^ije inargmalna cpor/iha. 1 Pripis upočtevs a^rirano stame. podane koíiňne msa v kasfine^ih, kt je ^ 20 k. prenizka (dejamku 175), so vsote pravUne. Pri lern očitno nt upočtefari v kordni fx^i nebirani popravek na sir. 52.19 (op. b). Blaî^ikov i^ačstn (Urbarji frsisinšks škofje, str. 265, op. vj)po imjem mnenja ni točen. ^ Veliko Poljane, pri Školan«. 3 Mdo Poljano, pri Školanu + Dol pri Šmarjoii 5 »Sda:?, danes det Dola pri Šmafjsti ob cesii na desnem hregu likovnika ^l. Slovenija na vojaškem s^Mjeiňdu 1763— ',7H7 ?, eá Vmcímc Rdíp - Majda Hi/rH i juhljarM 199n, .œtej:. ?1ňJ. <> Strmua (Mai.., Vd.). ''Blsgi Vrh, V od Trehdnega. ^ Bognsča vas, ] od Trebelnega. Bresta, Z od Trsbn^ga. ''■"Draga, pn Bdi Cerkvi " Bda Cerkev. Gorenja Gomila, V od Bde Cerkve i- BreSka vas, pri Beli Cerkvi ^^ Brod bregu« i> Brečki vasi. ^^ Struga, f od Dru^mske vasi kastsiwt. kŒifm. habeiïi Vild 12 kasiiíiuiiezliiís Vild 2 kaufmez grows. ki m — lUsiiizeSuchodolivoii 16hubeiil6kaLiJiiiez=) waiczviid64 g — 2 stër waicz, die mâchent 32 kastenmez, wenn 6 ster tunt ain Laibacher maz vnd 3 kastenmez ain Laibacher w 32 m 5 maz, vnd 64 stër hábem, die mâchent 32 kastenmez vnd daselbs 16 kaufmez habem vnd 48 ster hirs, die ha 32 m mâchent 24 kastenmez hirs. Der hàben ist mn 13 garcs vnd zwhalbvnd dar^ain ode, der maniùt \rais et remanent urai den 14 h^en 56 hi 24 — ster vnd 14 kanfines; waicz vnd akuQ haber vnd^^ Hi^ ^ ster uber die od daz 10 pringt 23 Laibacher maz waifz vnd alzuil haber vnd Iffi^ hiis vnd 1 viertai T^aibafhermaz. Item ze Altendorff 2 von 15 huben mit, der iSd 101% kastenmez waicz; derselben huben sLnd drey i?d, ai.if der- m joj, j sa 15 selben ainer sáczt der Krawat auf meins heiren gnad, ha — j» an die huben ze Sêmionick,^ da sol man einiam, was die diene, der geit der suppan von seiner hub na 3% kastenmez waicz, dauon solt er ganczen dienst geben, das machet 7 kastenmez vnd 29 kaufmez waicz mit den o-20 den huben an des suppan hub vnd lOlVá kastenmez ha ioi,s m futer, 14 kaufmez futer vnd b2Vi kastenmes hirs. Der u 5^5 — huben kt 15 mit dœ Chrawat hub vnd mit der ^en dieeelb od dienen ed anno xnn^ vnd rgmaiifint uber die od z\v hubon 91 kastmimŒ x-nd 26 kaufinee waicz viuF^ 91 kastQnmœ vnd 13 bauftnœ Êter vnd haEtenmes hirs. 25 Item dem Lock"! von li! hůben 84 kastenmez waicz v-nd 24 w sd 24 kauimez waicz, 84 kastenmez habem, 12 kauiines ha- ha 84 12 bem vnd 42 kastenmez hirs. u 42 Summa harum perceptamm 341 kastenmez vnd 151 kauânes 30 wiaicz an die gult ze Suchadd ^ Siimma tnt^lis ail abgeng*^' Afv. wairs; 1332 kastennifK vnd 410 kaiiftneK wairz, daK pringt ailes mit den stem ze Rnrhen-dûll 666 Laibicha- kaufciez- 35 Sunima^ dee haber harum perceplarum 448 kaufíiiez vnd 226 ka£tenmis an die ster ze SuchodoL ^ Summa totalis avene ^'ûber aU abgmg^' SSfi' ^ kastenmcE vnd ») ob robu pripif o miàsebojmb rdacnal} merskih mot der mâchent 3 air. àtei vnd dsiselber. kaufmes, de: mâchent 8 ain Laibiicher maE. b) tm prečrtano 48 s;er. c) tem prečrtano alzuil, riakviià'/îo vstavljeno tiûd wstîa>. III'^ LXXXI; IVf-prečrtano mailjivo število. '^Dolmji Sukadcl, pri Šentjem^u. 2 Qormja Stara vas, prt Sentjem^. ^ Zerjavin, S cd Brusnic pú Novem Mestu. ^ Loka, prt Šmůemqu. ^ Ti podatki so prvič upoštevani v obračunu 139S-1399; gL spodaj, sir. 69.2& in 70. f9. Sehsvsk vkljiiCHjs titdi podatke Telče r,a naslednjemjoi^a in js v nendsr vsebimko vetjema spada m. to rrtesU), 1 Ti padaiki IV fwií uprntenuni v uhačurtu 139S-1399; .ipadaj, fir. 70.20-21 m 71 .S. ^ Tdk, S od Zagrada. ' Ni povsem j aino, na kaj se nanašata ti dve vsoti. Pravilna korigirana vsota vse proso hi morala i^^^dsati ló&^U kastenm. Blai^ik. (UrhatjiJrásimke skûf^ô, str 267, op. s) opo^rjsi, da navćds m. vsnt/i mtr^ cdntni k/ili/mi f>rfi.çapfi pirjotmh podatkih, c^. Ih/e^z Suha/ial (dpjarjsk..! od- stopargem 7 kasler.m.j. Kcglo, i^^reisk v Ui^rď Sel pri Zburah. ' Glede na upošieccmepodatke U ;e morala vsota glasiti 1291,5 kastetim. 420 kaufm. Bla^ikon i^&hn (Uriarji jnisinške škofije str. 2S7, op. š) po mojem maeriju giede koiičine v kastenmes^Ji ni toim. Upoštevano rat^merje kastenm. ■ kaufm. jo prihli^io 1K : 1. Oh upoštevanju t^a rsn^erja in gorrjih popravkov ^asa récitai IjSSV.* hastenm. ' Ediui vpis, ki zadsi'a r^ nai'c^a 6S'A kctstmme:^. Očitno je tu pomotoma ^ipisani v namísto s v števiL Mt (j. tudi Urbanijreitrnske Sknj^e, str. 9fíR, op. 52. s ýymilna v.mta :^,aša 4? i'/? kiúmm. '>fi?7 kaujir, Bla^ikov i^ačun (Urbai^ijreisinške škofje, str. 268, op. 53)po mojem mmr.ju ni točen ' Upo-< ra^irje kastmme^^ : kAiđmg^ je 3 : 2. Ob upoštevanju gornjega popravka ^loša dejanska vsota 1520 k-astenmes^v. Točna vsota ^lasa 15Vz kaMjme:(a. Cf. UrbarjiJreismškeškofpe, str 268, op 5-^. ajluibeji aleeL,! Die nmdieiiL 1113 kasteiuiiez waijjzeii. iLeiii deii wacliLern vnd deiii LorwerLel voii fňiif quaLein- beiïi SOkasLemiiez. iLeiii aLgeiig von 5 huben 33 kasLeiimez vjíd 12 kaufiiiez, das tímclieL allés 41 kaaLeimiez, iLeiii von dea acheí^eii liůben 4 kasUjniiiez. Item von der hub, die dem schergen dienst geit, 14 kasten-mez. kastemi. kaufin. lim — W — 41 — 4 — U — 1202 — 10 f Slumiia expoátorum tritici facit 1202 kas- tenmez. Quibus deductis remaiiet of&cialis domino obligatus 379% kastenmez. Die mâchent 126!-^ Laibacher maz, die sind ange-slagen ye ain Laibacher maz fur 21 /, facit in 15 denariis 16H IQM/Í. fd. 19' Exposita siliginís Primo den wachtem vnd dem tcrwertel von 5 quattembem 20 30 kastenmez. Item abgeng von ainer htib 9 kastenmez. f Simima oxpoátorum EÍl%inis 39 kastenmez. Quibus dcductifí romanet afficiíílis domino obligatus 20H kastenmez. Diosolbcn sind ongc-slagon fůr 7 Laibacher maz, ain maz vmb 12/, machtW m^'iA/. Ekposita avene Primo dem síhei-gen abgeng 20 kastenmez. Item abgengvon 6 huben 44% kastenmez. f Quibus deductis remanet officialis domino obligatus 1459 kastenmez. Die sind angesla-gen fůr 486Laibacher maz, ye ain Laibacher maz fijT 10macht 30 m-^i 65/. Elxposita hirs Primo den wachtem vnd dem tcrwertel 60 kastenmez, ') ori^. : msxkt. 26 30 3B = 379,i — 16 96,5 husíníuii. kiíuím. 8» — = 20, í —3 — S4 kasrlcrun. kcufm. SO HS (S4,S = 145» 30 es kasíenm. hcuím. 60 — - Zgoi'a;, str^ 5^3; gL ludi op. 1. ^ t-"' skladu ^ upoštevanimi p'odâtki jâ ^ei^Juit pravilni, ob lípcšiei^íiTiju gdrf^ih popmvkoî' pa d^G^^ko 36S'á kcísíetivíe:^. ^ 'y skladu uiXiH&i>animi podatki H moral reptat t^ikii^vatt li/'A kastenmezd (g. Urbar/: jretstrdke škofne, str. 268, op. i/), ol> upoštevanju gornjih, popravkov pa dejansko ^c^a 24'/2 kastenme:^. * Ob upoštejanju gornjih popravkov dgjamka ra^lik'Z 14S5% hjîstenmgi^j. kasíewn. kci4m. 7ž,i — = 89 — m d 1 liu hastemn. kaufm. = - II, i ^ s m d - 1&S3 168 149 17,S 30S 129S,S = «4,6" d 3S< 54 98,5^ 102 44,S^ = 47 /oe^ Ilem abgSiig ktislemiiez. f Siimma bxjjoíílLoiuiii liiis 72íí kasLeiunez. Quíbua deducLis reintmeL uflicialis donúrio cb-ligaLus 80 kasLeiunez Iuik, Die aLiid ai^esla-§eii fůi- 27 Laibadier mas, aiii mas růi-10yd, fadt V/i m. 30/. f Item sobeleíbt er schuldig die 11% kaufmes gr-ews. Die sind ai-çealagen fûi- 30 / aglayer. Peix*iptii vinorum Piimo von dem percki-echt vnd zii:sweiin 13D0 vnd 3 emei-, Exposita viiioi-uiii Primo SO liat er verchaijfft 7G8 emer als vor gescliriben ist. Item abgeng von der trůbung wegen vnd von der od der huben 149 emer. Item=^) 17í'á emer newer abgei-^ im Milczber^,^ als man viii- det an der zedel, Item so hat man gpn Lack'' gesandt 300 vnd 5 emer, Item 56 emer, die ennwicht worden sind in dem haws ze I^lir^nuels^ vnd die man den armen lewten ze speis-ung geben hat, do man kalch prantt. f Suirnna allés axjsgeben der wein facit 12S5/i emer. Qmbus deductis remanet offidalis domino obHgatus 64/2 emer weins. Die sind an-geslagen ain emer fiir 14jé flayer, fadt 5 »i-33 / aglayer. Item das voi^eschnben trai.d vnd wein ales also angeslagen pringt an pfennig 54I/Î 18W «i Wenn man cEeselben pfennig abzeucht an den 102 »i vnd 44î>i die im mein herr ist schuldig bdiben, als vor geschriben steel, dennœh beleipt _im mein herr schuLďg 47H m 26 aglfyer. 10 15 foL 2G 20 26 30 35 a) ijđ íempriírtam mka ítmtilka. 1 Dýamko 7JÍ'/-, gL sir, Sá, op. 10. ^ D^amki ^fjsk hi moral biú okoli '^M.ev- IX, i^aseiek 'j okdrn Gorenje vasi pri Smatjed. * Skoj^a Loka. - 'Âiei/eii^ Pravdna ra:^ika 57^/2 vedra. Cf. Urbani freisirJke skafîjë, str. 269, op. 61. V skladu ^ dtmimi pûâaiki je rei^ltat ^ V: mprèni^sk (pravilno 5 03yíJ. 8 QJgàs m àanëpodatkeprai>il'/îo. sicsr oh upoštevanju gornjihpùt>ravk/yj 54 mSOV^^. - '/'gor/v, .çîr. SP.IQ, jp. fiavfídm ^PSňk ICOV7 (pravilno 90V? m 48'/!^). Cf 'Jrhaiji jréismksškofjí, str. 269, cp 62. Travilm récitât ob t " piopravkm ^maia 4ú r/i, -i [24. 4.1396— 24. 4.1397] fil. 21 KUiigeuud«! de aim» iiouagesiiiio sexto B Raáojada est mm Gngelhardo^ kastellano nostra in Klingmtiels' deperceptis et distributisper eum a festo sancti Gemii LXXXX sexto mqtie ad festntn sancti Georii LXXXX septimo et est facta in Nmmburg' '^feria secpinda prim festům 10 ascensionis [28. //k^] LXXXX septimo. Perœpta denariorum m c^ f Primo auf sant Joi^n [24. i;pr.] dienst 14 m % m 10 /Í mit iB den 6 huben ze Pulieldorff,'i die man von dem von iZSJi^ geloset hat. f Item ze sant Michels tag [2P. s^.] zu ienst mitsampt den G huben ze Půheldoi-ff/i die von dem von Cili^ gelost sind 47Î4 vnd aind daram nicht veiTsLt die gult, 4t mô 20 die von der fi-eyui:®- czu Gutenweid,® die von dem von Cili^ geloBL woiden isL weideiit. Dar'Luiib sol Jiian sidi eruai^eii. f Item von dem geiidiL ze Gulenweiú® 14 m, m — f Item von 200 vnd 25 huben, die sL fur die fm- zu dem 25 paw geben habent, yede hub 10/, macht 14 ^ 10/a^a- « lo yeraf. Î Item von veUn 2% m, 42/ agLayer. 2 122 f Item des weinpemkrwht ist 8R0 Rmer vnd 38 emer. Daran geet im ab von der od vnd tnlbung wegen 149 30 Gmsr vnd von der newn od 17% emer abgeng. Dennoch ist da bfiliben 721% emer. DifiSHlbm er anf die pfimk-maister gelegt. hat auszeschencken, ye ainen emer ze 13/á; macht allés 68% OT-19% aglayer. ss 99,s # Item "kl hat er veichaufft an waiczen 100 Laibacher mez 3B zë") 3^', macht ailes i!0 «a 20 — Item so hat er auch verchaufft an waiczen 100 Laibacher macz ze 35% macht 22 m SOjé' ^layei*. 22 30 Item auch hat er vershaufll 90 Laibacher mazz cze 40yř, macht 22% Die Laibacher maz aile mâchent 800 ss un 40 vnd 70 kastenmez. ^^ dodû.nn nakr>adriOpod vrstim. prf-A tmi pmrrt/ma n?.k/z řrk/í. nn^ marVt 1 Kleieiz nekoč grad pri Smarjeâ na Đolefij;kem. ^ Bngdňart, gl ^orq, str. 4S, op. i, ^ l^osîemmbiirg v Spoánji A^/stnji. '' Goriška vas pri Škoaanu. ^ ll'irr/ian II. Celjski. <5 Otok pri 1 _m._ f Siuiuiia der pfenning- des veichaufften wai- fii. zr m no czen faciL 64 m- % m- SG^ aglayer. a» f Siunma siiimnarum aUes vorgeschriben in- 2ie 42 nemen facit 216 4%/aglayer. 5 Exposita denariotum prescriptorum Purckhůt 10 so — Primo dem Trankenpergeri gari Preyaagg^ 20 m,. 3 — Item den wachtem vnd den torwerteln 3 »!,von drej-n quat-tembem vnd sind ausgericht vncz auf die quatember ze pfingsten [13.jim.] schderst kûnftig. đ> — ItemzepiiTCkhùt.genKlingenueLs3 40 OT. 16 Item ausgeben auf das paw ze Preysegg^ Des ersten den maurem, die da gemauret habent von corporis ChiTsti [1.ji4n.]XCWvncz aiďclie wřochen exaltacio- 20 3S 93 nis sancte crucis [14. sep.] eiusdem anni 38î4 IZyi. item den maurem, die werkstucîk gehawen habent von dem prehemtag [6. jmi] XCVno vncz auf die ostem [22. 31 us ^«y, damach 31% iw SS/f. e 46 item von 100 vnd 18 weiclistuken ze pi-echen 6 46 / 26 Item was auf die zimmerleut gangen ist ze Preysegg^ von der nechsten wochen nach pfingsten [28. mq }. jun.] 40 iM LSCmi® vncz zo ostom [22 e^.JlSSSK septimo 4QVi m Item vmb 450 pùcher preter vnd vmb 2000 vnd 100 preter 30 vmb kolch zc dockcn von 100 vnd 70 trsmcn auf dom wald ze fúren vnd ze fLoczen -v-nd von 100 vnd 40 dilLen x IS ze fûren vnd ze fLcczen 26 / eglayer. 1 — Item vmb liacheln 1 m. fii zi 1 — Item dem vaspinter 1 36 1 74 Item vmb 1 vas, zůber, scheffel vnd multem 1 íí^^- 74/ 1 2 Item den schmiden 1 m Ú /i. Item vmb 4 ochsen vnd'zerurg vmb wegen vnd vmb ain 9 15 iewch9»d-15/ 1 60 Item vmb hew 1»-«-GO/. 4C 1 — Item dem '3chsenkiiecht 1 m 4 — Item potenlon 4 m. Item von dem kasten vnd ze mawt vnd zerui:g", do man das s 70 kom veichaufft hat von zwain j ai-en 8 70yÉÍ. ^ Pripadnik, roâhine f Ko^ëga na Ko:^aiiíhíín (Dpachetîher^, verjéttío eden cd hraíov. Hans I. ali NiÂoi^, ki stá ípida v iem času, D. Kot, Vite:^ m ffsd, str, 302 303, 2 Pfs^ek. ' i 10 IB Item abgëng des diensts 26/. Item abgëng an der fůr des gehulcz vnd von anschlahen dem schei^n lVi m 10/. f Summa omnium presoriptonim exposito-rum 239 42/. Qi-iibus deductis remanet doTninT]s eidRTn12 kastenmez. 2 106 90 le 23» 42 = 2.^2 _ 4 -27 kasknm. haufm. 1269, S IS 1SGS,S — fil. 22 • Item kaufmez 419 kaufmez. ' ^ 26 Item von den obgesclmben czwai huben czum Heglein'' 4 kaufmez, macht aHes 423 kaufmez, die mâchent 282 kastenmez. imr.i — 30 Smimia des vcagesclniben waiczen piingt an kastenmez 1647V2 kastenmez. Exposita eiusdem Priino den wachLern vnd LoiwerLel vun di^eyn quateiiibeni 35 18 kastenmez. is Item maister Jacob maureri^ ex gracia 10 kastenmez. lo Item maister Hannfi zimmeiman 2 kastenmez. 2 Item abgeng von 6 huben mit des schei-gen hub vnd von zwain pergkmaistem 79 kastenmez. 79 ^ Uposleviije -.^jniji popravak ■^ťiíéa ra-d^k^ 23 m 19 d. Kimrmgm, gl. sir. 32, op. 5. ^ Upoštevaje i'.^jrnji ^ Deja-mka vioLa ^na^a 239 m23 /í. ' Engdkart, gl. i^oraj, str. 4S, op 3. popravek ^asa rai^ika 27 19 jí. ^ Ť^avedma holívaje ident's^a listí ohračima 1395—1396 p^sá îï^'Tsmïvii popravkov, gl ^tr. 56.14-. jCoglo, i?a^eiek v hUptni Selprï Zhurah ^Kris^úK, frmmški p klpfiterjšksím go.'^pn^tju, /j. ^ordj, .^tr. 49.1% SP.Pii, .^pfidi^J, str. 69?^ m 3G. ' Goriška vas pri Skoganu. ^^ Groflia-man II. Csljski 'SI ^craj, op. 6 m str. 56.15. ^ Zidarski mojster jakob, cf. spodaj, str 66. ;s, 67.20, 70.1, 72. '3, 74.3 in 77.20. kœtenm. kci4m. f<7i) = — Item S3 hat er verchaufft 200 Laibacher mez vnd 90 Laiba-cher mez waicz, clie mâchent 800 vnd 70 kastenmez als das vor geschriben ist. - SuTtima expofîitnnim tritid fanit 979 kastenmez. Qiiibus deductis remanet ofSdalLs domino obligatusfifiB'/s kastenme7. 38,s - is .9 27 — m, i — 4S7,3 — — 1629 — 20 Percepta siliginis Pnmo 58^2 kastenmez roggken, wrenn der suppan^ gangen^ dienst geit vnd der wagner halben dienst. Exposita eiusdetn Primo den wachtem vnd dem torwertel von dreyn quat-tembem 18 kastenmez. Item abgêng zum Tal^ 9 kastenmez. Summa cxpositorum 27 kostonmcz, Quibus deductis remanet officialis domino SlVá kastenmez. Perœpta avene Primo 487% kastenmez habem. Item 1629 kaufmez habem. Item zum Ileglein^ von zwain halben huben 20 kaufmes an des CliiTstans® hub. Item von den 6 huben ze Půheldoi-ff,'' die man von dem von Cíli® gdost hat 120 kaufmezz. Smmiia der kaufmez 1769 kaufmez, die ma-dieiiL 1179 kasbenmez Vi kasleimie8.° 10 16 M 2) 26 30 1S17 — Siimma der kastenmez aUer fadt 1617 kas- tenmes. Exposita avene 73.Š - Primo abgeng von ôden huben vnd den pei^aistem IZV2 — kastenmez. Qnibus dediictis remanet offidalis domino obligatns 154RV5 kastenmez. 35 ^ Gl ^raj, fîr. 59.3S. ^ Župaíi v L-olupri Šmarjetí cf. ^oraj, str. 54.13-19. ganríe-i, ý. ^íiríy, .r/r. 54. m. ^ í )ol pn Smariňtí ^ Kngf.n, v híi^m pn '/.hurah. Kristjan, fidsirJki usíu^mec v kleneDŠkím gospostju, ý ^rqj, sir. 49.19, S22S, 61.17 in spodaj, str. ói.x. 7 Goriška va.; pri Škrgam. s Gmj Herman II. Celjski ' Upoštevano ra^.erje med kast^r,msQ'om m katifme^mjs 3 : i" CEEACUMIOEVE-VZ 1396-1397 G3 10 15 fd. ?V 20 30 Percepfei hiiw Priiiio 1521^ kasLeiiiiiez. Exposita huius Priiiio (len wadiUírii viid deiri Lorwerfl«)! von dí^eyii qudL-Lenibern 36 kasteninez. Item ábgen 18/4 kastenmez. Item dem stainmeczen ex gracia 3 kastenmez. Svmmia ejcpositorum 57/4 kastenmez. Qui-bijs deductis remanet officialis domino obliga-tus 95 kastenmez hirs. Percepta gi-ëwzz IVA kauûnes, die sol der amptman gel-ten. Percepta vinorum Primo von dem pei^krecht 888 emer, der geend im ab von od vnd dei- trubung wegen 166% emer. Dennoch ist da beliben IP.T^A emer, die im an pfenning geslagpn sind aLs oben geschriben ist. ' Item so pringt, der zinswein 415 emer. Exposita huius Primo hat er gesandt gen Lack^ IbO emer. Item abgeng 4 emer von Kristans^ des amptman hub wegen. Item 6 emer, die ausgerunnen sind. Summa expositorum 160 emer, Quibus deductis remanet officialis domino obligatus 255 emer. kastmm. kcufm. 1SS5 — SS — m — J_^ S7,B — = 95 US — 7SIJ> 41.1 (lise, S) 150 4 le» - GL ^orà, sir. 39 2 ŠkojaLoka. swu, cf ^yaj, itr. 49.19, 52.28. 61.17m 62.28. ^ Krls^im^Jveifïmki u^luvjhemc v [24. 4.1397—24 4 1398] KlingeuueLs^ uoiiagesâino septimo jm 128 11 f Also pringt der verchaxjfft waicz als hieuor geschiiben steet an pfermigen 123 ire- vnd 11 / aglayer. ») popravijem ;í> '/'>. 1 idei'a'z Gsspér »Nfx/rJlapser« fnijamo, kateri î Vravtlm re:^ltcit v^iCk'a 17 m 117%/í. ^ 2 kajtenms^ sta pri írcdnotmju i^uïama, skarpravUcn ro^ltat lOVz m Oh upnstevanjti gfiriýihpnptravk-ía ^aia dýamků wntji 7», 104J(. Raao facta est mm Casparo Nmmhauser^ castellano nostro in 'Klingemiels ' de perceptis et dishibutis per enm a Jesto sancti Georii ISKXXXVII ° usque ad festům Geoňi nmagesimo octavo et estJada Wienne^ die sabbatiprius Margarete [13. jul.] UiXXX octaiv. to Percepta denariorum 4 SB,5 $ Primo in antiqua remanenda 4% die Engelhart.'^ dem Newnhauser 2 geantwiu-t hat. is jf Item der dLenst aiďsand Joi-gen tsg [24. í^r.Jíscit UYi m, 5 / aglayer, daran gëet hewT ab s^layer, remanent 14 45 1'4 m- 46 jS. f Item der dienst auf sand Mchels teg [29. sep.] pringt mit dem gerLcht vnd mit der freyung 64 65^, daran gëet 20 61 141 hewr ab 2% m remanent QIV2 m, Glyá. # Item SC' hat er verchaiofft 700 vnd 11 kastenmez vnd 123 kaufmez waiczen, die bringent 265 Laibacher mez vnd ain kastenmez vndist ye ain Laybacher mas verchaijft e£> m vmb 42 Á Summa mitsampt dem kastenmez QQ m V2 m 26 24^/. " Item domach hat or vcrshauft an waLczcn 324 kostonmoz, die pringent 108 Laybacher mez; ain Laybacher mozz S4 48 vmb36/i;facit24>'»48/. Noch beleipt er schuLdig 337 liastenmezz waicz, der hat er so venchaufft 300 vnd 4, die biingent Laybacher mazz 100 vnd 1 vnd ain drittail; ain Laybacher ma^ ze 28 facit 18 43E 18iy^43/. Item auch Beleipt er noch schuldig 282 kaufmez vi^aicz, die mâchent 188 kastenmez, deiselben pringent Laybacher 35 mazz G2 vnd 2 kastenmezz; ain Laybacher mazz ze m /.«s 28_/ facit 10y2 56_/. fii. 43' Item so hat er verchaLift an futer 298 Laybacher maz, die # er an der alten remmenez ist schuldigbeliben; ain Lai- bacher maz ze 15/, das prin^ 27M 70/ 27 m Item so hat er verchaufft an fûter 354H listenmezz, die 5 mâchent 118 Laybacher mazz vnd 1 drittail; ye drew kastenmezz fiir ain Laybacher mazz, ain Laybacher mazz cze 15/, facit 11 ii is Item SC' hat er verchaijfft 1700 vnd 81 kaLifmez futer, die mâchent 300 vnd B6 Laybacher mazz vnd 1 liaufmezz; 10 ye filnf liaufmez fur ain Laybacher mazz, yede Layba- cher mazz vmb 15 facit 33 ^^^ Qo/. prir^ die summ des hewrigen habem 44 m 78/. -u 7r 72 ea^ f Summa allés verchaufften habem facit 72 15 68/ cglaycr. f Item or hat auch vcrchauift kastcnmcz rockcn, die mâchent 7î4 Laybachcr mazz; ain Laybachcr zc 15 facit H ^ /. " - iiMS 20 f Item er hat verchauft 121 kastenmez hire, die mâchent 10 Laybacher mazz rad 1 dhttaiL;^ ain Laybacher mazz per 15, facit Siá m, s iss f Item verchaufft grëus 12H kaufinez, mâchent 3 Laybacher mazz minder ain drittaii;''' ze 30^/ ain Laibacher 2B mazz, facit % QH^i. ses'^ f Item so sLnd im angesl^en 1075Vé emer weins; ain e- mer ze facit 87 ot. 61 ^^ťf agiayer. S7 eis f Item von vêlln 4 «w/, 4 30 f Suirnna omnium prescriptcrum perceptorum Ep denaiiorum incluse biado et vino venditis facit 377 î/^ 30CI OT- Y /W l'iji aglayervber ail abgeng. fol. 4i Exposita prescaciptonim demtriorum 3B # Primo dem NewnhauseH von Petn et PaLiH [29. jun] Lxxxrvno vncz arf Petn et Pauih [29 ju».] LXXXXVm ze purckhût gen KUngenusls^ 60 »2. eo — Item zwain wachtem vnd ainem torwertel 3 3«. 3 — m Item dem Trackenperger® ze purckhut gen Preyzzegg^ 20 an — ^^ sic! ») preá tem prečrtano dir. - VseJíeuku po pomoli ?á upioííeí^arĚU ma oà -^jmjih poylauh (1 ^ mPravilna vyjía -^loia S3 m S3jê. ^ T-ravUen rei^ltat toèizo pol marke. ^ Glede na upoštevane podatke je récitât 5 m prsni^ek. Pri tem ffe le pa napako pri t^apisu, medtem koje v hUená upûitesan pravilen re^dtat (gl spodaj sir. 67.6). S.icer '«i nh upoštaiargu ^prrg^.ga popravka vsota morah. •:(našati iS S m, + Cafper »l'\ei!/t'J)ai4Sir«, ^crraj sir. o4, op. 2 ^ Klevevž ^ Pripadnik rodbine s i^^ega, gl. zgoraj, str. 60, op 1. ' Pre^A 83 — se SO SS 17 5 - 19 16 5 - I on — eu SU â 40 2 - fl en 9» Í9 S — S M 1 ISO 1 1 .9 SO 4 un f Suimna pLiickhůt 83 # Item so ist auf den paw gangcn von Gcoiii P'f. LXXXX\'n° vncz auf Margarete [20. fá] clamach, den der Engelharti dem Newnhauser^ widerraitt hat 26 iye- 50 4 e aglayer. item d^ach hat der Wewnhawser^ angeuangen ze pawen an der wochen nach Margarete [20.jiíj XCVIF, pnmo den mamiem, morterrůrem vnd lonchnechten vncz auf MLchahelis "29. sf.] eiusdem anni per 10 septimanas 28 lo \1 Ji aglayer. Item vmb czwayhmdert werLchstuck cze prechen; ains ze facit B Item denselhen werichstLidien cze hawen von scolastice virginis TXXXXVTTT'-'vnd zwen keller ze maiiren vnd mór- ifi temu-em vnd lonchnechten per 9 septimanas mVoJ, flayer. Item maister Jacoben maurer® fur summer vnd wintter ge- wandt 8das piingt 5 Item vmb schawb das gemawi- ze Preizzegk-í ze decken 20 1 Item V2 das zimmerhdcz ze liUngenuels® ze 'decken. Ilem vmb multern vndachaif zu dem paw ^A m, Item den ziminerleuten, die das holcz ze Hingenuels® vnd ze Pi-affiieck^ habent gedeckt vnd gei-ufft gemacht ha- 25 ben vnd ander notduifft im haws gemaclit habent 5 m, 40 / aglayer. Item dem smid, der czewg den maiirem gemacht hat vnd vmb haucken 2 »j/. Item man hat angeuar^en stain ze prechen von conversio- pi. 44' nis Panli [25.jmi./ LSSDňUP usque ad festum pentecos-tes[26.ffia^/per 17septimanas6m f Suirnna was auf den paw gangen ist 99 ?» 29yťřogIayer, 35 # Item Jčcldcin von dor Schutt® 2 m,, die im mein herr czu czcrur^ gpachofft hat, do crvcrd hic was. Item potcnlon 2 H »ž- ogLayer, item vmb vas Vá m 70/. 40 item dem vaspintter 1 item dem mautner ze Weichseipeig'' 1 m. Item von dem kasten ze Laybach*^ 3 m 20 /&. Item zerur^, die auf das traid gangen ist 4% m 1 'Engelhart, gl. 72oraj, str. 48, op. 3. ^ Gašper »Nmmhauserc, gí. ^oraj, str. 64, op. 2. ^ Zidarski r/iojsùir Jakoby str. Ú1, op. 12. ^ Fre-^k. ^ Klevev^ Jakob s S u te (nekdanji dvorec pri Viiýem Vrhu, gl. Bli^iik, T>oleiýska posest, str. 24) of. s îUevep^a, škofov va^al, UrbarjifisisiriJks škojtj?, str. 230, 243, 2ÍS, 2SC, 2S2. ' J/lfnja Gora. " ^l^uhljma. OBRAČUN ICLEVEYŽ 1397-1398 67 10 fd. 45 26 30 3B f Summa alioruni exposíLoruni 16 m- lA/. f Summa smnmat-um onuáiun pi«ácripk;-runiexpoaiLorunifaciL 198H m, 23/ ř^layer. Quibua deducLis reiiiaiieL prefaLus uaslťUaiiua doniiiio obli-gatus llZVi »2-74/. Daraii hat er meinem herren an der raittung geben ÍOOdie piingent sto, Ncch be-leipt er nidnem herren schiddig 111 m, 74/. Peix3epta hladi, priiiio tíitici Primo bringt der gancz j ar dienst an waiczen 1476 kasten-mem, der geet im hewr ab hundert vnd 1 kastenmezz. Kœhbeleibent 1375 liastenmez waiczen. Exposita eorundem Primo \'igílibus^' et portulano 24 kastenmezz. Item dem maurer® ex gracia 9 liastenmezz, Die vbrigen allé hat er verchaijfft aís vor geschríben steet.'' Pcrccpta kaufinczz waiczcn Itom dor dionst bringt 423 kaufmczz, dor gcot howT ab 18 kaufmozz, noch boloibont 4D5 kaufmozz waiczcn, dio hat or vorchauft als vor goschribon ist,4 Peroepta futer Primo in antiqua remanencia ist im von dem Engelharterf ingeantwurt 298 Laybachor mazz fûter, die hat er V9r-chauft ut prills.® item so pringt der dienst an fûter 489 kastenmez kastenmezz, der gëet hewr ab 63 kastenmezz, noch blei-bent 426 í-ž kastenmezz. Item so hat Geonus'' da verczert 72 kastenmezz, die vbrigen hat der pfleger verchaufft als vor geschriben steet.® Item so pringt der dienst an kaviBnezz 1854 kaiifmezz futer, der geet hewr ab 73 kaufmezz, noch beleibent 1781 kaufmezz. Die sind veiichaLifFt ut prius scriptum est.^ b popravmn J 6 74 le IDS 1118 =173 62 SO =111 kasSdtvn. JiGufm. 24 9 — 40S 428,5 — — 17S1 ^ Pn sic'i}'pravilnem i^'aéuïm ni upoštei'ana uapaćm opisana vsota prihodkov (gl stí'. 65^ op. 2), dejanska -rafika i- skladu zgornjimi popravki pa ^{iša 184 m. 95,5^D^anska rafika, oh lípcštěnanju t>opyrc.vkcn>, 122 15,5^. - l/^^tjeino ^.darskí mt^ster Jakob, d í^oraj, sĎr. 61, op. 12. * GL 'Í^raj, str. 64.22-4'. = Engdhart, gL lígor^, str. 4S, cp. 3. Gi. ■^orqi, sir. 65.}. ''Mordaš.kafwpiííir]mg, cf. -.^Braj, sír. j, op. 4. ® Gi '^Qpraj, sír. 65.7. ' Gl. '-i/priij, itr 65.11. hastenm._MŮTk 46,} - 2Í 179,5 1 - m -im 1 15, s — S! 119», S Percepta rocken Item der gaiicz jar disnst piingt G4^A kastenmezz iixken, der geet hewi- ab 18 kastenme^, Noch beleibent 46/i kaa temnem, Dauon hat er geben vigilibus et poi-tulaiio 24 kastenmem ix;cken, die vbrigeii bat er verchauITt a]s vor geaulirilMn steet.^ Perœpta hirs Item der gancz j ar dienst; pringt 179 kastemnezz % kasœn-vnd 1 kaufmez, der gœt hewr ab 10!^ kastenmezz. Remanent 169 kastenmez vnd 1 kaufmez. Dauon hat er geben den wachtem vnd dem torwertel»' 48 kastfinmez. Di e vbrigRn h at er vembaiift, als vor gRanbriben stfiet.2 Perœpta grews Pnmo piingt. der lienst 15V2 kaufmez. der geet ab 3 kaufmez. die vbrLgen hat er verchaufft ut prius.^ Perœpta vini Pnmo in antiqua remanencia 55 emer, die Engelharfi dem Newnhawser^ hat geantwiirt., die habent der Newn-hawser 5 vnd Georius» verczert. dainn. item dei*') gancz j ai- dienst prir^ vber ail abgëng 1200 emer minder Mi emer mit pergrecht vnd zins. Derseiben hat er gesandt gen Lack' 124 emer, die vbrigen wein sindim anged^en aïs vorgesclmben steet.s 10 15 20 fil 45' 30 ') prootnc mno^mka oblika (torwerteln). n naknadno precrtan. ') pred temprsčríOKa neka črka. ^ GL s^raj, str. 65j&. ^ GL ^orm, sir, 65.22. ^ Gl. str. 65.23. ^ Engelhart, gL ^oraj, str. 43, op. 3. ^ Ga^r »lSle'ů>nbaussr<, gl. ^oráj, sir. 64, op. 2. ^ Morda skojov pi'ar Jur^, đ. ^oraj, str. 5, op. 4. ' Škoja 'Lc.k.a. " Gl str. 65.2S.. [24. 4.1398—24 4 1399} fri. R7 Klíiigt^iuťK^ aiiiio iiniiageinin» oftavo Rado facta eđ cum C.axparo Nmnhawser^ rmtellam nostro in KB.ngmuek ' de ommhjspe-mptis et dktňhutisper eu.m. a festo saticti Geotii ±JiXXX octavo us.-que ad festum Gemii LXX2' 5 kaiitmez Klingenuel-ser mez filr ain Laibacher mazz ze raiten vnd 3 Su-chodoier mez fur ain ster rad 8 klainer kaufmez fur ain Laibacher mez. Exposita avene Primo abgeng van ainem alten man, ider tod ist, 10 kastenmez vnd 2 kaufmez, die sind ajigesls^en fůr 4 Laibacher kai.rfmez. f Adhuc restant 503 Laibacher kaufmez, die smd mi ange-sls^en: ain kaufmez fijr pringt aLLes 37% »2- Perœpta rogken Item zum Tal'' vnd zum Geschiezz ® 64% kastenmez, der geet ab von zwain oden huben 18 kastenmez. Exposita — nzs I b na}>u:an ck^ mko črků. Item den wachtem vnd dem torwei-tel 24 kastenmez. f Arihnc remanet offidalis domino 22V2 kastenmez mgk-ken, madient T^aybanher mazz, fadnnt % m, ■ t') nai vrstim pmotni vni'd) prértaíi. 1 Zidarski niqster Jakob, cf. y^ra), st. 61, op. '12. ^ Dolergi Suhadol, pri Smýera^u. ^ Tu mnedsne koliňne se nmašccjo na ^ a^drirano starTje v obramnu 139Í-1396; gL ^oraj, s». 5Ě.1-2. Dol pň Šnarjeti. - »Selo«?, danes del Dola pri Šntarjeú, gl ^oraj, str. j4, op. 5. 10 15 20 2B 30 36 40 CEEACUMIÍLEVEVZ 1398-1399 71 frl. SS IB ■ZO 2B 30 35 fil. SS-4D 90 Perœpta girewzz f Pringt der dienst 13H kaufmez, die sind angesls^en fur 3 Laibacher mez, ain mazz vmb 30^4', fadt m lQjí. Perœpte» hirs Pringt, der dienst 127%i kastenmezz vnd 42 ster. f Dauon hat man ausgeben vigilibLis et portnlano 48 kas-tenmez. Adhiic remanent 75M kastenmez, die mâchent mit den ctigeschribenn stem 41 Laibacher maz, ain maz ze 15/, facit 3% m 55/. Percepta vini Pringt der dienst vber al 1200 emer mynder ains halben im,í emervber aH geworJich abgeng. Exposita vini L-tmx L-mez 41 Primo hat mein herr ze Klingenuels^ veiiczert an fesaím IvDchahelis [29. sp.] 120 emer. Item SO geet ab von ainem man, der tod ist 4 emer. Remanent 1075!4 emer, der hat man auf ie leut gesL^n 416 emer ze 13 facit 33 mli 48 aí Die vbrigen emer sind ar^eslagen ze 12/, facit 49 m- Ví m/. f Summa des weins 83 Sutmna dies aiigesLagen verkaufLen Lraid rad wein fadt 200 vnd 79 ^ íF Simrnia suuimarum omnium prescňpto-rum percep torům denariorum incluso blado et \Tnovenditis facit CO S í«^ 22'4/vnd 79^^. Exposita prescaciptoi-uiii deiiarioiniu 120 _í. 1076.5 33 128 dl XO^ 83 48^ 7» 292 79 4m 22,i'^ f Primo hat er her QrtoLffen^ gen LEX)k'' gesandt 250 sso díffumb er seiiien brief hat. Purckhíit f Item den píLegem ze Klingenuels^ 60 »ž-. eo — 1 Navsáena Mtâna v skaliu z (ástnrcmíin staniem v obr, 1 iSVi-TiVó; gl. ^^raj sír. Í6.S. ^Kle- vsota 70- 6 va>ž ^ Ks^uitatjé ^ 6/prenizek. Ob ^ Orlulf Si(/tK7tjSfr/Jki, hški kéčar, gL. '.^ra;, sír: 1, up. 2. ^ Sk'jf;aLe,k,'M a? — f Item deii Tr-ackenpei-gBi-i gBH Pi-eysseg-k^ 20 3 — f Itemdei wachtemvndtoi-wei-tel3«% Nota das paw 5 Plimo den maurem, môilen-ûren xnd Ion knechten a septi-uiaiia Paiigfacii /72 mi^] LXXXXVm usque posL exaLlaLio-39 118 nem sancte ciiicis /74. sep.] per 14 septimanas dQ m-Vi m, 2&J. 5 — Item vmb 200 weilchstuck 5 m;, abs ze lo Item die stain ze hawen von dem smtag oculi [10. mar.] per R .%} sex septi m an as 8 iw, 34yř. 4 — Item maister Jamben dem manrerSfiir gewandt 4 m,. 2 — Item dem smi d 2 Ttflm den zimmerleiiten von ainem stadel ze pessem vnd ifi von ainem oheler zii der Weiaaen Idmhen'ivnd ainen "ke-m no 1er ze Sant Margreten® cze machen 1014 30 ^ — Item vmb 8 tausent pretei-; ain bundert. ze fait 23 m.. Item pottirgen vnd ain laitfas vnd muLtem vnd scbaf ze 20 — r.m pinten Vá m. BO/! f Summa des paws 93 »z- 72 s * Item von dem kasten ze Laíbactf ze zins 52b 1 SO Item dem mautner cze Weichselpei-g^ 1% s Item so hat man gen Laibach^ mit dem traid verezert 'iVi m » 70J. f Siiinma 9 m.. 30 1 f item dem vaspinter 1 m. 1 10 f Item vmb ain aychm vas ImlO^, Le f Suinma summa rum omnium predictorum foi S9 250 187 82 cxpoeitoi-um facit 187 »z. % »2-2 / vnd 250^áí! An denselben guldin. geent ab 79 die er = /71 ?S7 Kz hat ingenomen. Kochbesteent der guldin 171 aw tô die mâchent 100 m, QVi m 60 40 Also prLngt summ aD.es Qusgeben vber die cbgenmtten abgezcgen guldin 294 m 62 /i. Quibus deductis remanet prefatus casteUa--im 40^ nus domino obUgatus 108 »«-40 /^A aglayer. Pùpadmk. rodhme s ^craj, sù'. 60, op. 1 J're^k. - Zidarski mi^stor jahch, tf. !^oraji s-tr. 61, op. 12. ♦ Bela Csrkev. 5 Sœayjeta. ^ Ljubljana. ' Vimja Gora. íi jí^tk na upoštevanepodíitkíprsntyj^ ^ pol marke, stcsrpa oh upoHsvariju gorrgego. popravka âganskiO ^,aša '108 m 126,5^. [24. 4.1300— 24. 4.1400] fil. 99 KlingenneLi^ aimo u«»iiagesfiino noiio 5 Racio facta est cum Casparo ISitwnhawser,^ castellano nostra in KĚngenueis ' ek omnibus p enepiis et ùdùbuâsper eum aJesto Georii mnageámo mnu l'sque adfeslum suneti Geoňi amo quadringenîesimo et est facta in Lack/ feria quarta post lacoU [28. jul.] lu anno quo supra. Perœpta denariorum m d Primoin antiqua remanmoia 108% 40yÎ wr mt.i iB Item so pringt der 'dienst auf sant Jorgen tag [24. cpr.] 14 m m is 55/an dfin ahgang der zwair odftn hiihsn; airiR zii dem Tal'^vnd die ander zii dem Tal,®)''dÍRhringent4Cyř. Item der dienst aiif Michahdis [29. spi.j facit 48 ot, % sw- 4& W4 Item von dem hrf, der von den Helfferibei^i'® kaiifft ist — eo 20 60/. Item von dem gencht ze Gutenwerd® 14 íí^. u — ItemvonderfreyungBO/. m ISe 19,5 ' 2B f Sunm^ im m imj. f Item von velien 8 m. Perœpta bladi L-imx kast, ka^. 30 Primo tritici, biingt der ienst vber eJI abgeng 1300 vnd 32 kostcnmcz vnd 400 vnd 10 kaufmcz, dio bringcnt mit-sampt dem dienst, der besunder ist angpslegen, B66 sse Ldbacher kaufmez, 35 Exposita tritici Primo hat mein heir verczert per sex dies in der wochen vor Michalielis [29. s^.] 3G Laibacher kaufmez vnd 1 36 i kastenmez. 40 Item quatuor vigilibus et duobus portulams in I3ingen- morda grë pri pmovkù ^d napako. ^ Klevev^ nekočgraipri Šmarjeti na Dolenjskem. ^ Gašper »Ne^nhauier«, gi. ^ora, str. 64, op. 2. ' Skajja Laku. '' Do/ pri SmatjeLi ^ Sisj'ta II Šaleški (If grade Sobakaltielferwerg S cd Zalm), ť tem úzsíí ali nedolgo pred tem ^pnik Miryú Pea D. Kos, Vite^ in grzd, sir. 2S8—289; Franco 3ara^ Kapit3§ski arhiv JSfoi^c tfiesto. Krasti lisân, št 16, 21) it? ohffnem skojijski va^ Freisixški urharji str. 240 inspcdy, str. 7ú.jJ. Otok pri. Dohrapi ■ Vscta ji 60^prmis^ka. L-ffieg hast, kauf. 16 uelsi vnd ze Pi-evsegg^ 480.) kastemnez, die biii:^-ent 16 Lai- bacherkai-ifiiiez. 3 Ileiii niaister JacoLeii iiiawrer® ex gracia S Laíbajlier kauf- niez. 5 Item so hat man im aber von gnaden gdben 3 Laibacher 5 kaufmez. 4 Ilem aijier Ji'awen fur-den slaiiiprůoh 4 kasLeiimezz. 5,5 Item abgeng von zw?ain oden hûben 5% Laibacher kauf- joi îiy mez. g Item dem schei^en 2 kaiiEmez. 10 «5,î Suninia expositonim tritid 65^4 Ijaibanher kaufmez. Quibiis dediictis retnanet, offidalis =4.90,a domino obligati]s490y2 Tjaibanherkanfmezz. m ^ 15 ,3flfl # Item der hat, er verkaiift 300 Tiaibaoher kaufmez per 40 75 facLt 75 m,, m Item damach hat er vei-kaLifft 100 Laibacher kaiifmez; ye 33'Á drew? vmb amn guldin, facit 33yjvxiA am drittaiL'') ains guldmn, 20 Item damach hat er verchaufft ze Kbngenuelsi 9OV2 Laiba-yg 2j cher kaulmez per 25^, facit 16 ot 2 490, s am, 91 2'° f Suimna des verkauften waiczen 4901/2 Laibacher kaufmez, die brmgent an ptenningen 25 91 »i 'Žjé vnd 33^ vnd ain dnttail ains gul-din vnd aJsD ist der waicz verait. Perœpta avene 30 ťrimo pringt der dienst vber alL gGwordich abgeng 381 kas-tenmez vnd 1785 kaufmez vnd von SuchodoF 56 ster eo7 vnd 14 klainer kaufmez, das macht allés 507 Laibacher kaufmez; ye drew kostcnmcz odor 5 lîaufmcz KlLngcn-uclsor mcz fm- oin LoLbachcr mcz zc roitcn vnd 3 Sii- 35 chodoler mez fůr sin ster vnd 8 Idainer kaufmez fiir ain LEdbacher mez. Exposita avene Primo hat main herr verczert in der wochen vor sant Mi- 40 2sz,s chels tag [29. s^.] per sex dies 250 vnd 2V-Í Laibacher kaufmez. pred tem předtím) 15 ^zv). t^) a popriwljm nehci drugo čfků. 1 Klecaj ^ Pre^k. '/.iňarski mri(tp.r lakoh, ttgorý, str. lil, ûp. 12. + Rmítíen m-^ltatjií ''S m 134^. ^ Ob upoítevatyu gcrt^ega popravka ^.aša iranska vsota 33'A 90 m 134 Ddarcji Suhaihl, pri Smijuj-n-iju. _OBRAČUWICLEVEVŽ 1399-1400_75 L-men kast Item abgang von zwain pawm, die nu wider ánd gestifft 5 s oj Laibacher kaufmez vnd Ví IQingenfelser mez. 258 f Sumnia expositonim avene 2R8 Tiîihanher 5 kaufeiez. QiĚbus deductís remanet. ofScialis =2m domino obligatus 249 Laihecher kaiďmez, die m d hat verkaLiflft per 12^ facit 18^2 »j, 28 / is los fii. 100 Percepta sili^nis 10 Primo zu dem Tal^ vnd czu dem Geschiez^ kastenmez. 64,i Eixposita siliginis IB Primo den wachtem vnd torwerteln gen I^lingenuels^ vnd FVgv seck^ 48 kastenmez. 4S item abgeng von czwain oden huben 18 kastenmez. ix ee f Summa expoeitcrum 66 kastenmez. Qmbus 20 doduct:is romanet dominus officioKs lia- = i, s stcnmcz, facit per 15yťř — ss, s Percepta grews 25 f Pringt der dienst 13% kaufmez, die sind angeslagen íjr s •3 Laibacher liaufmez; oin mez vmb 30facit M. m 10/. — 90 Percepta Mrs 30 Primo piingt der dienst 127!'ž kastenmez vnd 42 ster, das bringet 58 Laibacher kai.ďmez. ss Exposita huíus 35 Plimo \'igLlibus et pďtuLanis 90 kastenmez, die biiiigent 02 32 Laibacher kaufmez. Item abgeng von den voi^B(nantB)n zwain oden huben 2 _z_/_ Laibadier mez vnd 1 kastenmez. m i 40 f Summa expoailcruiii 34 Laibaulier kaufuiez vnd din kastenmez. Quibus deduuLis remanet officialis domino 23 Laibacher kaufmez vnd 2 =23 2 kastenmez, die hat er verkaufft per Ib/, facit 2 25/. 2 ^ Ddpri Šmarjstí ^»Selo«?, daner dd Dota pú Šmatjai, gl. ^orcg, stt\ 54, op. 5. ^Kleí/eiý. '' Pre-^^d: ^ 2 huíermt-^it pú prodaji nisia uposlwayia, v nitsproínem pyimeru hi Ma vyoia W/-dsja, Perœpta vini emer 1199.5 Bringt der dienst vberal 1200 emer mynder ains halben emer vber aH gewonlich abgeng. 2i Item 24 emer wains peigrechts, die von den Helffenpergemi 5 kauťft sind. Exposita vini joi'.ùU' Plimo ainen sam most, den man gen Lack^ gefmt hat, s pringt 8 emer. lo Ttem so h at m an yenz(f) gefi irt gen T ívX^ 99, em er. 10» SuTtima e>!p'0K)t.0mm 100 emmer. Qnibnsde-=](m,s 3 ductLs remanet offidalis domino liOO ammer mynder ainshalhen emmer. ifi * Der hat er veichauflft.; des ersten 222 emmer per L8jí, fadt 24 ^^ »ž. 76^. Item fLinfczag emmer per IGjí. facit b m. Item nœh beleíbent 827 emmer vnd M emer, die hat ei- ver-chaLifft per Vó/, facit 67 2Sjg. * 2d 1Í6 5 — «7 97 33« 407 182 32 _ ^ St^ar, IL ùcteiki, gl. ^omj, str. 73, cp. 5. ^ Ško^a 'Loka, ' 24 na mvo pridobljenih veder gomim pri raàmu ni upoitfficm'é', dejansko je ^snsk 1123,3. ^PravUen re^ltat je 67 m 37,5/1,. ^ Ob up^ošteiiarju ^mjegc, popravka ^asa vsota 97 3^23,5^. ^ Glede na upcštei^anepodatke ^asa vsota 33% ^393 m 131oi upo'stwamu vsé popravkov pa 33''A ^396 m22,ijS. ? Gothard Kratg Z'^tavni imeUik. briksemkiga Umskega gospostva, gl. ^oraj, str. 11, op. 3. ® Msvce, zaselek v okviru Gorenje vasi pri Smatjeii 2B f Suimna der pfenning von den verkatifften wem facit tíV ís>ž 2^. f Siiimna summarum omnium presciipto-rum perceptorum denariorum, incluso blado et vino venditis facit 400 íí® TA ot Gyi vnd 33 ^ííá^vnd ain drittaii ains guldin. 30 tíxposita presoriptorum denariorum Primo per literas hat er hem Gotharten dem Kreiger^ gen Lack2gesandtl82^ Item so hat or aincn hof kauft an dom JVEIczborg® von don 3b Hclffonpcrgcmi vnd 24 cmmor pcrgla-cchts vmb 32 ^ .t.? sn WionnorpfcnnLgcn. 1S2 8Í }«e Item mit mains herren brief 320/Í. f Summn harum parcium 182 aá/ vnd 35^4 m « 20/. Purckhůt lbem dem pfleg-ea- ze Idingeiuelsi 60 »ž; eo — Item dem Tr-ackenpei^ger- ze Pi-eiseg'k® 20 m-. so — 5 Item deji wacliLerii viid kji-werLelii ze KUiigenuels^ viid p Prevae^s g ^ na — f Summa derpuiddiŮL 86 m, fcL 101 Exposita auf das paw, das man aber hat angehept invencionis sancte crucis [3. m^] Das ersten den mawrem, môrtennache(r)n vnd lonlmech-ten de invendone sancta nnids [3. mty] 23 wnohan usque IB KoIomani /7i. o/è/:7,facit93^i«-4/. sa 4 Item vmb 300 werichstuck, die man hinfljr sol vermawren per 4/, fanit T-A m,. 7 m Item diœelhm wfirehstiink c^.e hawm per 6 septimanas IbV-i m 40/. u 120 20 ItemmaLster Jacoben4ftu-wmt.tervndsLmiergBwand4»?,, 4 — It^mmaister Jacoben^vongnadenS »S. 2 — Item dem smid 2 m. 2 — 2B Exposita auf zymein Des ersten von invencionis sancte cmcis [3. mq] per 34 wœhen vncz auf weûienochten [25. dec.] áen zimerlouten 33 c£J. 33 36 item vmb 6000 preter; ye 100 per 46/ facit 17 40/ 17 40 30 Item vmb 2000 pûchein preter; ye 100 fur fadt 8% m. s so Item vmb 9000 schama^l: ye 1000 per ducato, fadt 9ýtí. 9 Item vmb muitem, pottigen vnd laituas Va lao Item vmb ainn kachelofen ze Preysegk^ 1 íTO 40 p. 1 40 » ISS S0 35 f Summa des paws vncz auf sand Jorgcn tag [2i.