I Največji alovenalri dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta • . . • • $3.00 Za New York celo leto « $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA % List slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Glass Matter September 21, 1903v at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 89. — STEV. 89. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 17, 1935. — SREDA, 17. APRILA 1935 VOLUME XLHL — LETNIK XT,TTI. JUGOSLAVIJA NASPROTUJE OBOROŽITVI AVSTRIJE FRANCOSKO-ITALIJANSKA PROŠNJA JE BILA PRI VLADNIH KROGIH HLADNO SPREJETA Oborožitev Madzlarske, Avstrije in Bolgarske bi imeila po mnenju beograjskih diplomatov uso-depolne posledice. — Avstrija, ki ima trideset tisoč vojakov, jih hoče imeti stotisoč. — Bolgarska armada je razdeljena v dva sovražna tabora. Obsežen načrt Amer. Delavske Federacije BEOGRAD, Jugoslavija, 1 6. aprila. — Francoski in italijanski diplomatski zastopniki so opozorili jugoslovansko vlado na željo Avstrije, Madžarske in Bolgarske, da bi sledile vzgledu Nemčije in bi se svobodno oborožile ter bi vpeljale obvezno vojaško službo. Ta opozoritev pa je bila hladno sprejeta. Obe velesili sta prosili Jugoslavijo, da proučuje položaj in dožene, kako bi bilo mogoče ustreči tej želji z medsebojnimi pogodbami. Jugoslovanska vlada je mnenja, da bo ta zahteva prejšnjih sovražnih držav mogoče imela velike posledice in ne more razumeti, zakaj Francija in Italija, ki sta tako nasprotni nemški oborožitvi, tako naglo priporočata, da bi države Male antante dovolile oborožitev njim sovražnim državam, k i stoje z Malo antanto v istih odnošajih, kot Nemčija do prejšnjih zavezniških držav. ŽENEVA, Švica, I 6. aprila. — Francija je pregovorila Malo antanto, da se pogaja glede poveča-čanja armad Avstrije, Madžarske in Bolgarske. Zunanji minister Pierre Laval je v dolgi konfe renči z delegati Cehoslovaške, Jugoslavije in Romunske dosegel popolno podporo za anglesko-fran-cosko-italijanski načrt, da se prično pogajanja za večje armade zaveznic Nemčije v svetovni vojni. Mala antanta je pogojno dovolila, da se avstrijska in madžarska armada podvoji. Do sedaj je bilo Avstriji dovoljeno imeti 30,000 vojakov, Madžarski pa 35,000. Mala antanta je pri volji dovoliti vsaki izmed teh dveh držav po 75,000 vojakov, med tem ko jih zahtevata po 100,000. Laval je imel dve uri konferenco s čehoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Tekom razgovora z Lavalom je rekel dr. Beneš, da se je v šestih tednih naučil ruščine, da se bo lažje pogajal s sovjetskim zunanjim komisarjem Maksi-mom Litvinovom glede obrambne pogodbe med Cehoslovaško in Rusijo. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 16. aprila. — Klerikalni list "Uj Nenzeiek" pravi, da se boji, da bo morala madžarska plačati previsoko ceno, da dobi od Lige narodov dovoljenje, da premeni svoj vojaški sistem in odredi obvezno vojaško službo. Gotovo je, da so tudi madžarski politični krogi istega mišljenja. Madžarska nikakor ne more privoliti, da bi ostale obstoječe državne meje v zameno za dovoljenje za enakost v orožju, kakor to zahteva Mala antanta. Madžarska upa, da bo madžarskim vojaškim željam ustreženo v Rimu brez vsakega dovoljenja za premembo državne meje. SOFIJA, Bolgarska, 1 Č>. aprila. — Bivši bolgarski ministrski predsednik Cankov, voditelj bolgarskih narodnih socijalistov, v odprtem pismu izjavlja, da je bila Bolgarska razočarana vsled dogodkov zadnjih štirih mesecev. Mesto da bi se bila izboljšala splošna politična napetost, je bila ustava kršena in armada se je razdelila v dva sovražna tabora. "Nevarnost državljanske vojne je pred durmi," pravi Cankov/* in če hočemo postaviti normalno politično življenje, je treba vojake poslati v vojašnice. Kralju je treba dovoliti, da obdrži svojo čast/' Vsled te ostre izjave bo mogoče vlada Cankova internirana. Resnica je tudi, da ne more nikdo 24 ur naprej napovedati političnega položaja. ROOSEVELT IN VOJAŠKI BONUS Senator Harrison bo stavil tozadevno predlogo, ki jo odobrava predsednik. — Roosevelt bo vsako drugo predlogo vetiral. Washington, D. C., 16. apr. Predsednik finančnega odbora senator Harrison, ki je bil včeraj v Beli hiši, je naananil, da sestavlja predlogo za vojaški bonus, ki bo po želji predsednika Roosevelta. Predlogo namerava Harrison jutri vložiti. Harrison noče ničesar povedati o vsebini svoje predloge, toda splošno vlada mnenje, da bo predagal, da se doba zapadlosti certifikatov zniža za sedem let, tako da bodo zapadli leta 1938, mesto leta 1945. Veterani bodo dobili certifikate, ki jih bo mogoče takoj prodati po dnevni ceni. Veterani, ki bi jih zametijali šele leta 1938, bi dobili popolno izplačilo. Harrison se je posvetoval z 1 »lokom, ki se poteguje za bonus in upa, da bo sprejel vladno predlogo. Predsednik bo Patmanovo predlogo, ki je bila v senatu že sprejeta, in vse druge predloge votiral in veterani ne bodo ničesar dobili, kajti senat ne more preglasovati predsednikovega veta. Patmanova predloga določa, da se veteranom bonus takoj izplača z nanovo tiskanim denarjem- PUERTO R1C0 ZAHTEVA NEODVISNOST Washingtonska politika vzbuja med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. — Predsednik obveščen. San Juan, Puerto Rico, 16. aprila. — Sprva je prebivalstvo zahtevalo, naj se Puerto Rico pridruži kot zvezna država' Združenim državam, zdaj pa zahteva popolno neodvisnost v samostojni republiki. Socijalisti in republikanci so vprizorili danes demonstracijo ter razvili nad mestno hišo republikansko zastavo. V San Juan je izjavil Martinez Radal, voditelj koalicijske večine v zakonodaji, da ne more biti noben posten Portori-čan zadovoljen s politiko, ki jo uganja Washington. Washington, D. C., 16. aprila. — O najnovejših razvojih na Puerto "Rico je bil obveščen predsednik Roosevelt. Vladni krogi so odločno zanikali govorice, daS nameravajo v tej otočji državi ustanoviti diktaturo. Notranji tajnik Ickes je za to, da prebivalstvo potom javnega glasovanja izreče svoje mnenje. FOTOGRAFIJE KOT IZTIRJEVANJE Newyorska policija* je ne-sramotno zaroto s pomočjo golih fotografij od bogatih žena iztirjevati denar preprečila s tem, da je aretirala dva iatir-jevalca, 24 let starega Arthur-ja Clisse in 25 let starega Dominika Pilottija, ki sta od Mrs. George U. Harris zahtevala $5000 in ji zagrozila, da pošljeta enako sliko njenemu možu, ako jima ne izroči zahtevane vsote. Mrs. Harris je prejšnji teden dobila zahtevo s svojo popolnoma nago sliko v družbi nekega nagega nvoškega. Slika sveda je bila ponarejena. Mrs. Harris pa je sliko in pismo takoj pokazala svojemu možu, ki je nato celo zadevo izročil policiji. Iztirjevalca sta od Mrs. Harris zahtevala, da izroči zavitek s $5000 vratarju njene hiše. Ko sta Ulisse in Pilotti v ponedeljek prišla po denar, so ju policisti sprejeli v svoje varstvo. PRODAJALEC STRUPENEGA Utica, N. Y., 16. aprila. — Salvatore di Benedetto je bil danes spoznan krivini uboja po prvem redil in bo obsojen dne 22. aprila. Prodajal je strupeno žganje, ki je zahtevalo smrt šestnajstih oseb. FRANCIJI JE OBLJUBLJENA VSA POMOČ FEDERACIJA BO SODELOVALA Z DELAVCI PRI VLADNIH GRADNJAH ODVAJALCI OBDOLŽENI Havana, Kuba, 1(». aprila.— Trije moški so bili olnlolženi odvedbe bogatega Eutumio Falla Gutierreza in pridržani v zaporu brez jamščine. Olnlolženi so, da so v torek prejšnjega tetina Gutierreza odvedli in ga izpustili proti odkpnini 300 tisoč dolarjev. Prijoti so bili inžinir Luis Pedro Pizzaro, ki je najel hišo, v kateri so imeli Gu i tier reza nekaj časa zaprtega, in Luis Vazquez in njegov sin Jose, ki sta oba bila zaposlena pri Pizarru. Blagajnik banke Nova Scotia, ki je izmenjal za $3000 bankovcev, ki so bili del odkupnine, je bil tudi aretiran? Oblasti pravijo, da so vsi štirje pripadali radikalni organizaciji Young Cuba. V PALESTINI PRAZNUJEJO HITLERJEV ROJSTNI DAN Jeruzalem, Palestina, 15. aprila. — Dne 20. aprila bodo tudi v Palestini svečano praznovali Hitlerjev rojstni dan. Tukajšnji nemški konzul je povabil k praznovanju najodlič-nejse člane palestinske vlade. MOSSOUNUU STA SE ZAHVALILA Domo Dosola, Italija, 15. aprila. — Iz te italijanske obmejne postaje sta MacDonald in Flandin poslala Mussolini-ju brzojavko, v kateri eta se mu zahvalila za gostoljubnost v Stresi, Anglija in Italija bosta dali Franciji vojaš k o pomoč ako bo napade* na. — V Stresi je bila potrjena locarnska pogodba. Ženeva, Švica, 16. aprila. — Iz verodostojnega, vira prihaja poročilo, da sta Anglija in Italija pripravljeni Franciji pomagati s svojo v-ojaško silo, ako bi jo Nemčija napadla. Ko je bila prva seja sveta Lige narodov končana, je bilo mogoče opaziti, da stoji trdno fronta zapadnih zaveznic. Ker sta Italija in Anglija v Stresi potrdili veljavnost lo-camske pogodbe, sta te dve državi obvezani v gotovih slučajih pomagati Franciji z vojaško silo. V prvi vrsti določa locarnska pogodba, da Anglija in Italija jamčita za nedotakljivost demilitariziranega pasu ob Reni ter obvezuje vse države, ki so podpisale to pogodijo, da skupno nastopijo proti državi, ki bi skušala agresivno nastopiti v tem- razorože-nem pasu. Angleški viri priznavajo, da angleško-italijanska izjava zahteva, da Anglija varuje ta pas z oboroženo silo, toda izjava ni naperjena samo proti Nemčiji, ker tudi varuje Nemčijo proti Franciji. Turški zunanji minister Tev-fik Aras je preseneti! diplomate, ker je zahteval za Turčijo pravico, da utrdi Darda-nele. ako je centralnim državam dovoljena zopetna oborožitev, London, Anglija, IG. aprila. Mornariški krogi so izvedeli, da sta bili povabljeni Rusija in Nemčija, da v Londonu razpravljata o tehničnih zadevah bojne mornarice. S tem hoče Anglija dognati, kaj obe državi nameravata v tem oziru. Poročilo o tem povabilu je prišlo, ko se je ministrski predsed. Ramsey MacDonald vrnil iz Strese. Tekom konference v Stresi ni bilo nikdar razpravljano o tem, da bi tudi Združene države dejansko pomagale reševati evropske probleme, pač pa je bilo izraženo upanje, da bodo Združene države v bodoče pripravljenje nuditi moralno pomoč za pomirjen je Evrope. Pariz, Francija, 16. aprila. Prvi korak do cele vrste, pogodb za zračno obrambo je storila Francija, ker je francoski kabinet sklenil, da gre zračni minister general Victor De-nain prvi teden v maju v Rim, da razpravlja z italijanskim podtajnikom zračnega ministrstva o zračni zvezi med obema državama. Kot Italija in Francija, bodo tudi ostale evropske države Voditelji različnih društev brezposelnih so naznanili, da se bo delavska federacija (American Federation of Labor) dejansko vdeležila delavske organizacije tri in pol miljona brezposelnih, ki bodo po vladnem načrtu glede razdelitve $4,880,-000,000 za javna dela dobili delo in kruh. DEMONSTRACIJE PROTI SMRTNI KAZNI V ANGLIJI Agitatorico proti smrtni kazni so zaprli. — Protest z letali se je izjalovil. — Ženska obsojena smrt. London, Anglija, 1(>. aprila. Mrs. Violet Vanderelst, ki je zaslovela po vsej Angliji zaradi svojih demonstracij proti smrtni kazni, je ob priliki usmrtitve Percy Aiidcrsona vprizorila jxmovno demonstracijo. Imela je pa smolo, da je Kila aretirana, ker je vozila po ulici, ki jo je policija zaprla za promet. Na avtomobilu je imela zvočnik, s katerim je razglašala svoje nazore o smrtmi kazni. Najela je tudi več aeropla-nov, ki naj I »i z letaki vzbujali v, ljudeh odpor proti smrtni kazni, toda letala se zaradi slabega vremena niso moirla dvigniti. Mrs. Vanderelsl, je na glasu, da pred vsako usmrtitvijo vprizori demoristracijo. St. Peter Port, otok Guernsey, 10. aprila. — 20 letna Gertrude Del a ma re j<» v zgodovini teg;a otoka prva ženska, ki je hihi zaradi umora obsojana na smrt. Priznala je, da je usmrtila svojega 7Ci let starega delodajalca. STAVKA V DRŽAVNEM1 KAPFFOLU St. Paul, Minn., 15. aprila. — Danes so zastav kal i trije kurjači v državnem kapitolu. Nobena luč ni gorela in poslanci so morali prezebati. Po treh u-rah stavke je bila obljubljena kurjačem l>oljša plača, nakar so se vrnili na delo. PAPEŽEV PRIJATELJ UMRL Milan, Italija, 15.-aprila. — V starosti 88 let je umrl danes predsednik italijanskih rabin-cev, rabinec Alessandro Defa-no. Pokojnik je bil osebni papežev prijatelj in ga je več let poučeval v hebrejščini. O tem sodelovanju Delavske Federacije z brezposelnimi je bilo razpravljano na mnogih konferencah v Wash-mgtonu med predsednikom Delavske Federacije Willin-raora Greenom in predsednikom Workers Unemployed Union Davidom Lasserjem. Zlasti sta Green in Lasser razpravljala o tem, da dobivajo delavci od vlade kot državno podporo $50 na mesec za isto delo, za katero morajo privatna podjetja plačati dvakratno ali trikratno vsoto. Green kot Lasser se boj i ta prevelikega komunist, vpliva med delavstvom ter sta tudi o tem dolgo razpravljala. Zato sta sklenila, da bosta obe orni zaci ji odločno nastopili proti komunistični agitaciji. Skupno delovanje obeli organizacij naj bi se vršilo po naslednjem načinu: Vsi brezposelni, ki so za to sposobni, naj takoj pristopijo v American Federation of Labor. Ako v kakem slučaju to ne bi bilo mogoče, ostanejo brezposelni pod zaščito brez|Misel ne organizacije. V nekaterih mestih, kot v Philadephiji, Trentonu in Toledo je AFL že pričela z organiziranjem delavstva. Lasser pravi, da se je v 2fi državah /«* 450,000 brezposelnih pridružilo Workers Alliance of America. V nekaterih krajili so s«» že tudi prijeli zadnjega delavskega sredstva — stavke. V James to wi, N. Y. stavka KMX) brezposelnih, ki zahtevajo višjo državno podporo. V Toledo. O. je zaradi nizke plače odložilo delo celo 2500 delavcev. V Dallas, Tex. stavka 2000 brezposelnih, ki so dvakrat na mescec delali po eni dan in za to dobili kraljevsko plačo $3.20. ali $6.40 na mesec. AFL in razne organizacije brezposelnih bodo skupno zahtevale naslerlmje: 1. Izuccni brezposelni morajo biti plačani po lestvici, ki je določena za posamezno obrt. 2. Neučeni -delavci morji jo dobi 1 najnižjo tedensko plačo $20. Green je rekel, da l»o AFL podpirala te zahteve brezposelnih. Svojim podružnicam je Green že naročil, da stopijo v zvezo z organizacijami brezjio-selnih. sklenile med seboj pogodbe za zračno obrambo, tako da bo slednjič nastala vseevropska zračna obrambna zveza. V to obrambno zvezo bo najbrže stopila itudi Nemčija, ____ HaroCite m m GLAS rfA&ODA, največji slovenski devndk v Sdrnžeidb dritviL. TP "QULJLM KARO D A" HEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 17, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY is U. 8. A. i a po želji Italije drugače za vršili kot so se p reki štiridesetimi leti, ko so Abesinci strahovito porazili italijansko ar-maklo. Anglija in Francija sta dali Italiji prosto roko v njenih poslih z Abesinijo, Italija je pa začela to priliko izkoriščal i- Tudi Anfglfja in Francija imata namreč interese v Albewiuij-i, in angleški zunanji minister Sir Simon je i>red kratkim opozoril italijanskega poslanika v Londonu na pogodbo, sklenjeno leta 190(>, s katero jamčijo te tri velesile Abesiniji neodvisnost. Anglija mora vpo&tevatri povečanje francoske in italijanske moei v Sredozemskem morju, in če se bosta Italija in Francija še nadalje (bratili, bodo angleški interesi v Afriki resno ogroženi- In nadalje je ittreba pomisliti, da se v zadnjem času ni nobena -evropska velesila toliko vtikala v tuje zadeve kot se je baš Italija. Ob izbruhu svetovne vojne je bila Italija zaveznica Nemčdja m Avstrije- Celo leto je barantala in premišljala, kaj bi ji več neslo: nadaljna zveza s eentraiinna silama ali priključitev zaveznikom. Odločila se je za zaveznike, ker so ji več obljubili- Po vojni je vstopila Italija v Ligo narodov, toda Mussolini se ni Ibrigal za Ligine določbe in je dal obstreljevati Krf. V vseh sporih in nesoglasjih z Jugoslavijo se ni Italija ozirala na nobeno višjo instanco, ampak je skušala vse na svojo roko v svoj prid uravnati. Zaenkrat išče Italija pri Franciji zaslombe in opore. Anglija je že predolgo v svetovni; politiki, vsel»ovala za dve leti jezero čiste vode, petkrat tako veliko kot Lake George v državi New Vork. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ne reke bo obstojalo iz cevi, pravcatih pogreznjenih cenient-nil tunelov, d očim 75 milj bo cenientiran kanal. F LIS. MUSSOLINI 0 BERLINU Šele o vzhodnem. Kancler ni mogel prikriti niti tega, tla sedanji avstrijski režim ^ravnost sovraži. Zahteval je, naj se v Avstiiji izvrši plebiscit. Baje so informacije "Daily Telegrapha", ki objavlja celo tri kolone nemških zahtev, pravilne, čeprav se mora človek prijeti za glavo, če jih l>ere. Hitler ne zahteva samo armade, ki bi bila večja od francoske in skoraj enaka ruski, ampak pogreva vprašanje poljskega koridorja, kar je pae skrajno nespametno, če se pomisli, tla je s Poljsko sklenil pakt najprisrčnejšega prijateljstva. In kaj naj rečemo k njegovi zahtevi po reviziji meje s Češkoslovaško? Tudi aneksi jo Klajpede zahteva. To se pravi, tla mora razburiti ves .»■vet. Iz Hitlerjevih žalitev se jasno vidi, tla je vsa ost njegove politike naperjena proti i. Peter Zgaga i- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v ttari kraj ali dobiti koga od torn, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. T sled naie dolgoletne skušnje Tam tomoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, 'da je ptitovnje Udobno -in. Miro. Zato se eaupno obrnete na nas sa vsa pojibmmm* Mi preskrbimo vse, hoditi prošnje sa povr*4a dovtAjs-nja, potne hete, viteje in'sploh vse, kar je va pttonnjepotrebno -9 najhitrejšem iasu, in kar je gišvno. ta najmanjše Nedržobijani naj ne odlUajo -do eadnjegn irentftka/ker prodno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, BE-EN-TBT PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za breeplaSna navodila In emaotaVlja-mo Tam, da boste poceni tu udobno' potovat*. SLOVENK? ^PUBLISHING CO. {TRAVEL BUREAU i 16 Weit 16th Street -_____Naw^ork/N. Y. h i ■ '\rnm Hi i : Električna centrala p« m I nasipom onstran reservora, je drugo inžtmirsko čudo. Proizvajala bo dvakrat več električ-ne sile kot Dnjeprostojska centrala v Sovjetski Rusiji, ki je danes največja na svetu. Centrala je četrt milje dolga. Njena višina pa je enaka dvajset-nadstropni hiši. Petnajst velikih in dva mlada generatorja bodo preskrbovali z električnim svet lom in pogonom do daljnih krajev. Pogodbe za dobavo električne sile, ki so bile že sklenjene, bodo v petdesetih letih odplačale vse stroške za izgradnjo projekta isn ostal bo še prebitek mnogih milijo nov dolarjev. Boulder Dam, kjer se voda, največje pri rodno bogastvo, shranjuje, je sedaj postal atrakcija ameriškega turizma. Puste nižave se sedaj napolnjuje z vodo in vrhovi gričev postajajo otoki. Okolo nasipa pa more človek občudovati vse n. urnim berila JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE BKADBB STANE' SAMO $2 • *■ Norv&tega pr% — : KNJIGARNI 'GLAS NARODA! 216 WtffcT lfttfc 8TBBH? -Wiw1 YtiHtOllj. V fašističnih listih je izšel kratek članek, ki podaja gotovo mnenje Mussolinija samega o položaju, nastalem po Simonovem obisku v Berlinu. Mnenje šefa italijanske vlade je torej sledeče: Ugotavljajoč, da pogovori v Berlinu dajejo vtis, da so bili negativni, moramo prvi negativni element videti v samem besedilu uradnega obvestila, ki se ogiba vsakega namiga na možnost kakšnega zbližan j a v glavnih točkah evropskih vpra šanj. Drugi negativni element nuja obnašanje nemške vlade in časopisov. To obnašanje je označeno po mrzli korektnosti napram angleškim državnikom ter se izogiba vsakega toplejšega tona z ozirom na rezultate, ki jih je bilo mogoče pričakovati od tega -sesta-nka. Sprejem idej, ki so bile na dnev-r.em redu tega sestanka, pa j«-bil liotoma še manj prisrčen, 11 ego so bile besede, posvečene predstavnikoma britanske vlade. Nemški časopisi so celt* posvečali na dan, ko bi bila pričakovati, tla l>odo na prvem mestu objavili rezultate in okolno-sti sestanka med kanclerjem in sirom Simonom, z oči vidno demonstrativnim namenom na prvem mestu svojo pozornost procesu v Kaunasu, ki je kljub temu, tla je zmožen razburiti nemško javnost, vendarle-drugotnega pomena za narodne i;i politične koristi Nemčije nego sestanek, ki je imel odločilen pomen z ozirom na možnost, da se najde skupna smernica sodelovanja sil v Evropi. Zato se more po berlinskem sestanku s sigurnostjo reči, tla ni bil .storjen noben korak naprej, ampak "da se je narobe storil korak 'nazaj na poti splošnega sporazuma. Anglija je storila že čudeže odločne volje in naravnost avtosugestije, da doseže -s skrajnim naporom vsaj nekaj, kar bi bilo količkaj podobno »sporazumu. Kljub temu smo prisiljeni ugotoviti, da so se vsi ti napori izjalovili. Negativni rezultat v Berlinu se bo v Angliji še bolj globoko občutil tudi iz notranjepolitičnih razlogov. Če bodo vesti, ki so jih dobile .posamezne vlade iz Berlina naravnost, soglašale s temi našimi vtisi, potem bo it aloga, ki jo ima i »vršiti sestanek v Stresi, še važnejša, nego se je pričakovalo doslej. Sedaj, ko je stališče na tej in na emi strani popolnoma jasno, nastane sledeče vprašanje: Ali obstoja v sedanjem trenotku še kakšna možnost prisrčnega sodelovanja med'velesilami Evrope, ali pa se moramo odpovedati upanju na splošen spo razum ter se lotiti bolj ozkega sistema kolektivne varnosti in ca podlagi dejanskega položaja storiti vse, kar je potrebno, da se spričo nemožnosti spora zunmega sodelovanja vseh ev ropskih sil izognemo nevarno sti za reci m mir v Evropi. Kar se tiče Londona, se šele tianes izve, kako porazen je bil vtis, ki ga je dobil sir Simon v Berlinu. Sir Simon, ki je mož velikega takta in vljudnosti, je bil kar prepaden, ko j; na sestanku videl, na kakšen način je Hitler vajen diskuti-rati najtežavnejša in najde! i-katnejša vprašanja. Angleži pravijo, da se s Hitlerjem sploh ni mogoče pogovarjati, ampak tli« ga mora človek le posluša ti, če se noče z njim skregati. Takega načina diskusije angleški diplomati niso vajeni in u-bogi sir Simon je večinoma molčal ter niti ni jfrišel do tega, da bi se dotaknil vseh točk in vseh vprašanj, ki jih je imel na programu. Hitler se je obnašal tako, kakor da ni v konferenčni sobi, ampak na ljudskem shodu, ter je Simona pod množino svojih besed naravnost pokopal. (V se je Simon le dotaknil kakšnega kočljivega vprašanja, se je Hitler takti razburil, da je angleški minister kar umolknil in se ni vo's spuščal vanj. Zahteve Nemčije >a take, oš nap ni vi I, >ko te bodo izpustili! Knznenec je pogledal okolu sebe ini mu tiho odvrnil: — Vam bom j>ojasnil, če mi obljubite, tla ne boste nikomur povedali. * Obupan oče je rekel: Dva sinova imam. Prvi je v politiki, drugi .pa tudi ni dosti vreden. Kakor poročajo iz Chamo-p.ixa, se prično v kratkem ofi-alna pogajanja med Francijo in Italijo za zgraditev predora skozi Mtmt Blanc. S francoske strani so že določili komisijo za ta pogajanja. Ta predor bi bil velike važnosti za promet meti obema državama. Alpe, ki jih je mogel Napoleon pri svojem pohodu v Italijo premagati komaj v d« -setih dneh, bi potem lahko o-I ravili v kratki vožnji skozi predor. Turistični promet med obema državama bi gotovo močno narasel, potovanje od ene v drugo državo bi se skrajšalo za približno ."»20 km. Graditev predora bi dala nadalje več tisočem delavcem dela za pet let, ker toliko časa bi približno trajala gradnja. Končno pa si obetajo od tega načrta tudi novo poglobitve prijateljskega razmerja med obema državama. ('e bodo pogajanja potekla ugodno, se bo lahko gradnja pričela že prihodnjo leto. Predor ni namenjen železnici, tem več samo avtomobilskemu prometu. ŠTORKLJA. Pri družini znanega rojaka Mr. John Lebeničnika, v New Berlin, N. Y.. se je oglasila teta štorklja ter pustila za spomin zalo hčerko. Mati in hčerkica sta zdravi. Čestitamo! KflMHntiiuiin DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JDOOSLITUO Za % 2.75..........J._______Din. 1M S 535 ................ Din. 200 $ 7.30 ____________________ Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 .................... Din. 2000 T ITALIJO $ 9.35 ............Lir HO $18.35 _____________- Lir 200 $44.40......................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $178^— ....................Lir 2000 $383.— ...................Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Sa Izplačilo rečjih sntakOT kot sgoraj kavetleno, bodlal t dinarjih-aH lirah dovoljujemo I* bolje pogoj«. " T AMERIŠKIH DOLARJIH Za hplafilo $ S.— ■inUe puhti < $10.— -- $15.— *0.- .... $ 5.78 UlJi ... $10— ..... $21— $4UB8 $5138 Nojna Prejemnik dobi t starem kraja taptaHlo ▼ dolarjih. -po CaMe Letter *a prlatajMa« $L—. SLOVENIC PUBLISHING CGMFKNY 818 WIST lStk BTfcER a' t Utliiir**..! .i»V| -ri N.I. Postopač je potrkal na vrata samotne hiše, odprla mu je gospodinja in a:a nahrulila: — Poberi se. če ne, bom poklicala mojega moža. — Oh, saj poznam — jo je postopač smeje zavrnil — včeraj sem bil tukaj in mi je zapretil, tla bo vas poklical, če se takoj ne zgubim. * V nedeljo dopoldne pa precej dolgo spim — je pripovedoval rojak. — Kako dolgo? — so hoteli vedeti. — To je odvisno od pridige, rim daljša je pridiga, tem dalje spim. * Politik je bil predstavljen pestri družbi. Vsi so se smatrali za počaščene in so se mu klanjali rekoč: — O, o vas smo pa ž«* dtrsti slišali. — Mogoee ste res dosti slišali o meni — se je v zadregi izgovarjal — toda nihče mi ne more ničesar dokazati. * Vsem državam manjka denarja. Tudi Francija, ki je veljala nekoč zii najbolj us]>eva-jočo deželo, ni sedaj izvzeta. Atneriki je dolžna dosti milijonov, pa jih zlepa ne more oziroma noče plačati. Nekateri francoski krogi so začeli vsledtega agitirati. naj se vrne Ameriki tlolg z vinom. Toda Francija je slaba plačnica. Cc lx> tako počasi vračala kot je vajena vračati, bo Amerika sam jesili dobila. Ameriški znanstvenik" pravi, da postajajo ameriške ženske od leta tlo leta večje. To je verjetno. Safno poleti jih poglejte: kopalne obleke so skoro vsem premajhne. * "New Dealu" očitajo, da se je izjalovil. Nekateri ljudje so že taki: vsak deal smatrajo za izjalovljen, če ne dobe vseh štirih asov naenkrat. * - Fant, - je rekel trgovec svo jemu sinu — dvoje je potrebno, da ti bo biznes uspeval:poštenost in previdnost. — Kaj je poštenost ? — ga je vprašal sin. — Vselej, pa naj se zgodi karkoli hoče, vselej izpolni dano obljubo. —'Kaj je previdnost? — Previdnost je pa, ce ui-dar nikomu ničesar ne obljubiš. * V Ameriki smatrajo za' radi k al ca m komtmista tifctega človeka, ki zahteva deset odstotno povišanje plače, če so se cene življenjskih potrebščin zvišale za dvajset odst6lkov. "O L JH3 TUDDA" NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 17, 1935 A THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. g. ML ALOJŠA: LEGENDA O KRlZEVEM POTU STOTNIKA LONGINA V zgodnjih jutrnjih urali je bilo. Stotnik Longin je ležal h> broz pokoja premetaval glavo po blazini svoje vojaške postelje. Bil je izmučen, a miru ni rasel. Minila sta dva dni izza onega doživetja, ko je izvršil svojo strogo vojaško dolžruost. Dva dni sta utonila v preteklost, odkar je visel na križu Galilejec. Ves prevzet od groze in strahu, ko je otemnelo solnce in so pokale skale, je takrat zaklieal: "Resnično, ta človek je bil sin božji! "l)o mozga me je pretreslo. Ne poznam lepih misli, brez sočutja gledam trpljenje. Samo vojak sem, ki jokati ne 7na in tudi ne sme. Izvršujem le svojo dolžnost. A takrat se je oglasil v meni glas, ki je bil proti mojemu ponosu. Neznana moč bi mg. bila skoro prisilila, da bi zajokal kot o-trok..." Trjiek in prisiljen nasmeh mu je zaigral na ustih. "Morda se je v meni vžgala ljubezen in vera." Odgovarjal si je misli sočutja, a «s. pomnoženo silo so se mu vračale in ga vznemirjale. Vstal je in si ogrnil plašč ter se namenil v oljkov gaj za mestom. Po jeruzalemskih ulicah je bil mir. Medlobarvni mesec se je zaj«nlal v svit budečega se jutra in je z bledo svetlobo razsvetljeval čelade vojakov, ki so .stražili pred Kajfovo palačo. Vzbočilc so se jim prsi in z nemim molkom so pozdravili stotnika, sledeč skrivnemu, neznanemu klicu. V ozki ulici se jo šele zavedel, da je na poti, koder je pred dvema dnevoma, s četo vojakov in ljudstva spremljal s križem obloženega Galilejca. V |H>t je bila zarisana sled. Odtisi nog in brazda, ki jo je zarezal križ v cestni prah, vse je bleščalo v čudni svetlobi. Ob potu pa so žareli biseri, nalik onim v slavnostni čeladi njegovega svetlega gospodarja, cesarskega namestnika Pilata. Vpognil se je, da bi jih pobiral. In spoznal je v biserih kaplje krvi. "Hm, da! Kri um je kaplja la iz ran, ki so jih prizadejali moji vojaki. Toda dolžnost je dolžnost!" Po svoje je modroval, da bi se ubranil n«prijetnih občutkov. Blešč<*ča sled nog in križa in biseri krvi so ga pekli v dušo. Bežal je po potu naprej. "Tu mu je Veronika podala potni prt..." "Na tem ovinku ga je pričakovala Mirijam. — Stopila je tesno k križu visoka in vitka, podobna lilijam. Njena preprosta siva tunika ji je v ravnih gubah padala z ra- i ja mirno, duhu podobno. Nato men. Niti en dragulj ni krasil roke ali vratu, le lasje so tvorili zlat venec na 'njenem čelu. Ko so se srečale njune oči — še kamen bi se razjokal..." Samo rimski .stotnik ne ma- so mu vztrepetale ustnice in iz-dilinile le eno besedo: Učenik! Vrtnar pa je izginil med rožami gredicami in cvetjem. Dolgo je klečal med rožnimi rti spoznati bolečin. Brezčutno J gredicami in cvetjem. Dolgo je sem dajal povelja. Moj vojak • klečal stotnik na tleh. Veter se Argencij Marcij ga je udaril z 1 je poigraval z njegovimi rde-bičem čez prša, da se je po-1 čerjavimi lasmi in razpuščeni-znal nabrekel, s krvjo pod plut j mi gubami plašča. Nato je nje-udarec. I gov ponosni trdi tilnik, ki ga Čustvoval je pijan bolesti, ki ^ r.i bilo mogoče nikdar prej u je ni mogel premagati. Zdaj se pogniti, klonil globoko k zem-je začela pot vzpenjati v hrib.1 Iji. Roke so zastrle krepke po- ... . I teze obraza, po katerem so te- *4Simon C ireneiski nas je ... . . „ „ kle solze, .srečal na tem klancu. Zmucen od dnevnega dela je hitel domov. Njemu sem -naročil, da je pomagal do smrti utrujenemu Jezusu. Tu mu je odvzel težo križa..." Stotnik Longin hiti. Vsaka stopinja mu je skrivnost, polna bolečin in ljubezni. Kalvarija izteza svoje nižje ležeče rebri v temo, vrb pa žari v zarji budečega se jutra praznično odet. Stotnik stopa po strmem po- DESNICO V SPRAVO. V LEVICI PA NOŽ sal v ta ničvredni les, na katerega t> i.-- . * \r vračal domov po neki lirn. rY- Pred križem obstoji, v es pre-1 . v '„. * , ..... , . , - vi obtoženec Allnn Grobhar. vzet doživlja smrtni boj. f. . . ... . . , . , 120-letm posestnikov sin iz "Objel je postavljeno zna- - • • • i . M emsenika, je najprej ponuinli menic svoie smrti. Poljub nje- r> . . . 1 1 : .. ... x - • :Zcrku desnico v spravo. v le-1 srpvili bledih ustnic -se le vse-s . . . , „ , 1 . . ,.t J vici pa je držal oster lovski l nož. Žerko je spravo odklonil,) . ... v . |češ: "Spravili se bomo Tiri be- u sledila žalostnemu sprevo-i, j , - • * n i__„ i lom dnevu! te je mirno odhajal naprej. Grobljarjev tova- ... ir ,, , . j riš, 25-letni posestnikov sin njegovo obleko. \ hladniJ, ii«M Krivic Ivan pa jc skor.n za prijetni temoti je vztrajala do|njini -n „a spodllesel. Xat(> j0 konca. ... skočil Grobljar z nožem in ga I Dopolnjeno je, je zasepctal. , simjl y hrbet tako? (la koni. V zarji mladega jutra se je ' nož& mo(xno raTlila pljur.a> prebujal Jeruzalem. [Žerko je šel še kakih 500 ko- Odločil se je tedaj, da odide . rakov liapn. j? nakar so jP one_ pogledat še k Jezusovemu gro-|svestil Rana 1>ila smrtnone-bu, ki ga je stražilo krdelo vo-! varna jakov. Komaj napravi par ko-j Obtoženca sta se drzno zago-lakov skozi vrt, zasliši neki varjala pred srnini,ki. Prvi je šum, rahlejši, kakor je šum {rdil, da je bil razžaljen, ker nočne ptice, kaodrt brzo-1 javni drog. Zaviralna proga je j bila prekratka, da bi mogel preprečiti sunek in eksplozijo, ki bi nastala potem. V revni sekundi, ki 11111 je še ostala, je z bliskovito naglico doumel, da mora napraviti silovit skok z vozila preko c<*ste v globel ob njej. Samo to bi mu utegnilo rešiti življenje. In mož je poskusil in mu je uspelo. V trenutku, ko je voz zletel v zrak in je strašna eksplozija izvrtala silen lijak v zemljo ter razdejala vse okrog sebe, je bil že v globeli. Brez zaleta je bil skočil najmanj 5 in pol metra daleč... V svetovni vojni in v smrtni nevarnosti so možje na fronti" izvršili kdaj "športna" deja-', nja, ki presegajo vse, kar obi-1 čajno priznavajo človeški mišični moči. Neoporečne priče I pripovedujejo na pr.. kako si j je italijanski bersaljerski ka- i plar Luiiri Bona v en t ura rešil življenje preti avstrijskim o-giijemctoni. Pri nekem napadu je Italijanom uspelo prodreti skozi razdejan del avstr. žične ovire. V tistem trenutku je začel ognjemet bljuvati smrt na vse, kar je dosegel. Ogenj je šc4 od leve proti desni, tako da je-imel Bonaventura na desni strani še trenutek časa. za rešitev. Nazaj ua normalen j način ni mo^el, ker je bil za i njim še nepoškodovan del žie-' ne ovire. A baš v trenutku, kol ga je hotel doseči ognjeni ža-1 rek, je s kratkim zaletom na slabih snežnih tleh in s polno opremo tvegal skok čez 1.70 cm visoko bodečo žico. Rešil se, je pozneje je poskusil za zabavo takšen skok — Nikoli več mu ni uspel. Neki amsterdamski krojač je bil na poletnih počitnicah na nekem otoku. V zelo vročeni dnevu, ko je bila oseka, je odšel daleč od obale. Končno se je utrudil in ker je bilo še tri ure do plime je sedel in zaspal. Sanjal je tako dolgo, da ga je zbudil prvi val plime. Tedaj je storil edino, kar je bilo pravilno: kar (so ga nesle nouje, je stekel proti otoku. In ni tekel slabo: 5 km dolgo progo je opravil 'namreč v manj nego 20 minutah! Toda ta tek 11a življenje itn smrt mu je rešil življenje. faročiie se na "OLA8 NARdDA" največji slovenski d% *vnik r Združenih državah. NOVA AMERIŠKA PUŠČAVA » KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y in Poučni Spisi BODOČI DRŽAVLJANI naj nmro*e knjižico — "How to become s citizen of the United States". Cena .......................... BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 7"» strani. Cona ---- BOJ N ^LEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jus. near. 155 strani. Cena .................. Opisi važnill^ kožnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kalmj. Trda vra. 75 strani. Ceqa ...... V knjigi je slik in on zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. . struni. Cena ........................ lH>narni problem je zelo zapleten in težaven in »ra ni inocoee storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki nar«wlno-cosp«>dnr-ski strokovnjak, je mstAiril svoje delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI ŽI VINOZDR A VNIK . Spisal Franjo Dolar. S slikami. 1*7« strani. Cena .......... ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MA.TAR. Trije deli: 10'J, 141. 1X1 strani. Cena mehko vez. -M Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega ^35 'sveta. Spis se čita kakor zanimiva invest ter je sestavljen i«o najboljših virih. ,75 PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel K una ver 197 strani. Cena ......................... V knjigi so opisane lei*»te naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike naših naj-lei>ših kraje*-. i *a PRAKTIČNI RAflNAK. Trda vez. 251 str... .75 Priročna kiijiži<-;i. ki vsebuje vse. kar je pri nakupil in prodaji potrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... .65 Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v druži.i. PROBLEMI SOIHJBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. V«'lier. 341 strani. Cena.....10 Knjigo toplo priiKtročamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI POD-Ij- LAt«I. SpisA Ivan Robida. I>v5 strani. Cena .75 .80 __St rokovnjaška razprava o posledi<-ah preobi- DOMAfl VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 leRa »bivanja alkohola. Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo: sa- ^^ REA|JZEM Splsul dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČTNAK. 2W strani. Vezano. Cena ........ S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. 1.50 STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... dno drevje; kako vrt krasimo; navodila za soltne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Broš. eena 1.35 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DO ORHIDA DO BITOMA. 1W; strani. Cena Zanimiv (»otopis s slikami tistih krajev naše stari- domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal Ji. Legvart. 14?. strani. S slikami. Cena .......................... .75 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. *_m.m; strani. Cena ....................1.20 .50 Knjhra se odlikuje i»o svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo hudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina -slovenske prestoliee. GRŠKA MITOIXKiIJA. 311 strani. Cena ......1.— Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. Doživljaji slavnega raziskovalea. ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože I.avtižar.) \1A'.\ strani. Cena......1.50 V tej knjgi obuja naš znani i »otopi ser župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna i»o-.Gfl to vanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7!Hi in 2H3 strani. Trda vez. Cena 3,— SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Humek. 12S strani. S slikami. Cena ...............40 Navod. kako ga izdelujemo in kako 2 njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pi- IZ TAJNOSTI PRIRODE. Ki strani. Cena --------.50 jač Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan- SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- stvu. SLOVAR. 148 strani. Cena ...............90 IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane SADJE V GOSPODINJSTVI . Spisal M. Humek. Levstik. 220 strani. Cena .................................90 Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 vez. 1.10 sadni ugrabi in n konserviranju sadja in ze- JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in dru- lenjadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami gi del obsegata J121 strani. i« 42 slikami. Cena: I. Del.....80....II. Del .80 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Zemljepisni pregled : natančni podatki o prebivalstvu. gorali. rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 65 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV7 HRVATOV IN SRBOV. !>r» strani. Cena ........ Druga ]N»lovien knjigi' vsebuje i!"mško-sb>-veusk! slovar in kratko slovnico slovenskega ■5® in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 ."0 v knjigi je nad šeststo najvažnejših kuhar- KNJIGA O LEPEM VEDENJI1. (l*rl»ani.> Vez. 1.25 skih navodil. KNJIGA'O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RACTNICA. Tnla vez. 144 «tr. Cena Navodila za izračuna nje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. :»6 str. Cena...... .50 SPOL. LJ t'BEŽEN. MATERINSTVO. Cena ... JM) Knjižico je spisal prof. «lr. Zalior ter je namenjena doklienm v starosti štiriuajstili let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ .25 Na .šestnajstih straneh je dr. Frane Dergane -jO na k rat ko |H.jasnil nalezljive sin»lne bolezni. . t -ft UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 3.K! strani. Cena .70 Knji„a vsoI>uj(. tlI(li slovnico in kratek slovar. V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, jiesnika. pisatelja in jezikoslovca Peščeni viharji, ki so ee poja vili nad državo Oklahomo, so izpremenrli ploduo zemljo v pravo pastinjo. Na sliki vidite farmske stroje zakopane v pesek. Na stotine farmerjev je zapustilo opostošeno ozeml je in se podalo v rodovitne j še - -^».'Asrsr kraje. - t/. LIBERALIZEM. Spisjil V. Hobhouse. ,120 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Frane Goestl. — 275 strani. Cena ........................— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1.25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 16S strani. Cena ........................1-— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove sege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in Senitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. .75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 291 strani. Cena ........................ To je najpopolnejša Banjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in* egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike OB 50-LETNICI tfR. JANEZA EV. KREKA — .50 Jit) M UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni niea in slovar. 2!K» strani. Cena broS.......1.25 Vezano......1.50 -50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Vel*>r. 352 strani. Cena ........................1-50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................1.25 Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... Zbirka zanimivih in kratkočasnili spretnosti; burke in šaljivi poskusi; vedeževaina tabela; pnnktiranje; zastavice. VOŠČILNA KNJIŽICA. !« strani. Cena ...... Zbirka voščilnih listov in pesmi«' k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ..........1............. VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 4S strani. Cena .......................... J25 V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot i»esnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. .40 VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. .>'* Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena ...... V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si obraniš in popraviS svoje z«i ra v je. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... 1.90 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 .60 .35 .40 .50 04 strani. Cena .......................... .35 krasnih slik. Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspeSno propagiral Veliko idejo Jugo-slovanstva. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25 Higijena doma in v goli. Opis bolezni pri mladini. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, dr. Just Bačar. Cena ......................L25 < umetno ln strojno ključavničarstvo ter žele- Sestav, delovanje in nega človeškega telesa, solirarstvo. S slikami. "O L ODA'« NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 17, 1935 f THZ LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A SAMOSTANSKI I OVFf U (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JLj V^ f Rj\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL t H. BELOKOŽEC POSTAL INDIJANEC 77 Prednica pošlje po sestro po kis in izprašuje Gitli o tem in onem. V mučnem strahu, da bo mogoče odkrita, se Gitlini odgovori zmedejo vedno bolj, da je v resnici izgledalo, da govori v vročici. — Dekle, dekle; menda mi ne boš zares zbolela! — jadi-knje prednica. — Odgrni odejo j že slišim prihajati sestro, moramo te s kisom umiti. Gitli joka in prosi; toda nič ne pomaga; prednica jo prime za roke in potegne ž nje odejo. Navzlic mraku, ki je vladal y sobi, prednica takoj opazi, da je bila Gitli popolnoma oblečena in s Čevlji v postelji. — Brigita, kaj naj to pomeni? Gitli se dvigne, skrči noge pod krilo, drži roke prekrižane na prsih in s prestrašenimn očmi gleda prednico. Tu ni pomagal noben izgovor; sedaj bodo izvedeli za njeno namero, preprečili ji bodo beg — in — Hajmo umira, Haj-mo umira! Morala je proč, sedaj, tukaj na mestu in če jo velja Življenje! Skoči iz postelje, z naglim sunkom potegne izpod blazine haljo, jo vrže preko rame in skoči proti vratom, ravno ko pride sestra s kledo iz rok, drvi Gitli po temnem hodniku mod stebri. Za njo pa obe sČstri s glasnim kričanjem. V obedmici Hrtiluie veselo go vpojen je, vrata se odpro in spre-strašenimi obrazi prihite dekleta. — Kaj pa je? Kaj se je zgodilo? — Tako vpije * dvajset glasov vsevprek. Obe nuni se komaj prebijejo skozi krog, ki se je zgrnil o-koli njiju. Gitli je bila daleč pred njima, izgine za voglom hodnika in ko izgknja za njo kričanje, hiti po stopnicah gori in doli ter po temnih hodnikih, dokler ne pride do samostanske cerkve. Glasno zaškripljejo železna vrata v tečajih. Groza se oprime Gitlinega srca, ko med stebri zagleda svit večne luči. Z naglo molitvijo na ustnicah teče skozi temno votlino zvonika ter po strmih stopnicah navzgor, da pride do prvega neomreženega okna. Skoro tako visoko je kot streha bratove hiše. Nekoliko pomišlja. — Hajmo umira! — kriči, v njej in — skoči. Trdi skok jo nekoliko omami, toda samo za trenutek, nato teče ob pustih zidovih in glasno kriči: — Cenca! Cenca! Kot podlasica priliiti dekle. — Ali si vendar enkrat tukaj? Med čakanjem mi je sko-ro duša šla iz telesa. — Proč, proč, Cenca, — sili Gitli, — ali pa bodo prišli in me bodo prijeli. Cenca jo prime in jo vleče za seboj. Prideta do mestnih vrat in stečeta iz mesta, ravno v trenutku, predno so bila zaprta. Ko prideta iz sence dreves ob cesti in na odprto močvirje, tedaj Gitli obstane. — Ne morem več teči; te neumne cunje mi vedno vha-jajo pod noge. —^ ,lor^uje Cenca. — Lepo so te oblekli, to moram reči! Kot lesena podoba v cerkvi. — Kaj ne? — pravi Gitli. prime za krilo ter ga za pest široko odtrga in vrže kos v obcestni jarek. Nato zopet prične teči. In med tekom vpraša Gitli z boječim glasom: — Cenca, moj Bog, povej mi, kaj mu je? Kaj mu manjka? — Kaj bi mu manjkalo ? — odgovori Cenca nejevoljno._ Tebe mu manjka! — Cenca! — jeclja Gitli in nobene več besede ne spravi skozi ustnice. Samo zadušeu glas se izvije iz njenega grla, kot bi napeto srce hotelo razbiti prsi. In prične teči, da jo Cenca komaj dohaja. Še predno prideta do hriba, so bili zavihani čevlji obho-jeni in tenki podplati raztrgani. Gitli sede na obcestni kamen ter sezuje raztrgane čevlje. — Taka navlaka! — godrnja Cenca. — Toda, kaj boš sedaj ? — Bosa bom tekla. Samo pojdiva! In dalje in dalje gresta po mesečno razsvetljeni cesti. 26. Kmalu i>o Veliki noči je v samostanu v Berchtesgadenu nastal nov pregovor. Ako se je vihar in dež čez noč premenil v solnimi dan, tedaj so rekli: — Vreme se je premenilo kot samostanski oskrbnik. — In zares, gospoda Šlutmana je bilo še komaj spoznati. Ljudje ga niso mogli prehvaliti, kako dobro in prijazno ravnala ž njimi oskrbnik. Vse ni moglo biti prav; v tem so si bili vsi edini. In razširila se je govorica: na steni pisarne gospoda Šlutmana visi "čarovno zdravilo proti žolču"; če vstane v njem le iskrica jeze, tedaj naglo pogleda na čarobno stvar na steni in takoj se mu vrne prava ljubeznivost. i 0 Čudodelna podoba je visela pod podobo sv. Jurija v boju z zmajem in je predstavljala lepo popisan pargament v lepo izrezljanem okvirju. Ko je gospod Šlutman v tednu po Veliki noči stopil v svoj urad, je zagledal "čudež" na steni. Z začudenimi očmi stopi bližje, se umakne z vročim nosom ter ves besen teče v proštovo sobo. — Be ve rend iss ime! Vse kuha v meni. — Zakaj T — vpraša prost smeje. — Osmešlili so me. Veliko norčijo so napravili iz mene. Razsodba, reverendissime, razsodba proti "moji ženi —. — Da vas je Udarila po glavi? ' -t- Dli! To so obesili v moji pisarni. Toda nikdar ne maram speti, dokler ne najdem onega, ki mi je to napravil., — Potem ga ni treba dolgo iskati. Jaz sam sem to napravil. . 8e... re... Gospod Slu t man je hotel reči: — Reve-rendiseime! — Strah mu je zavezal jezik. Ameriški pisatelj Frank Do-bie je izdal obširen popis naselitve Amerike po evropskih naseljencih. Za to svoje delo je bil od literarne družbe v New Yorku odlikovan. V svojih spisih poleg zgodovine naseljevanja opisuje tudi zgodovinsko ugotovljene dogodke iz življenja ameriških naseljencev. Iz tega v kratkem posnemamo tole: Tudi pred pol stoletpem so v Ameriki ugrabljali ljudi, čeprav drugače ko danes. V zahodnih in južnozahoduih državah Amerike še žive moški in ženske, kateri so bili od Indijancev ujeti, in njihova poročila se še danes širijo v tisočerih družinah. Zlasti neposredno po ameriški državljanski vojni so nekateri indijanski rodovi ugrabljali belce, da so od svojcev izsilili bogato odkupnino. Nato pi-satelj popisuje zgodbo mladega fantiča Hermana Lemana, ki je "svojimi starši ) živel v državi Texas. Fantič je bil takrat star 11 let in je bil precej krepak tfečko. Dva Indijanca sta ga na polju ujela, ga privezala na konja in z njim zbežala. Nato 'pripoveduje pisatelj: "Pred kratkim sem sam govoril s 75-letniin možem, ki mi je pripovedoval o svojem življenju. Bil je nekdanji mali Herman Leman. Ko je večkrat zaman poskušal Indijancem uiti Apače v, sem jim povedal, zakaj sem odšel od Apačev. Poudaril sem, da se čutim Indijanca, če imam belo kožo, ter da hočem postati bojevnik Komančev. Sprejeli so me in dali dovolj hrane in uidoben šotor. Komanči so mi dali ime *Mon-teliena'. To ime je še danes zapisano v rodovniških knjigah rodu Komančev v indijanskem uradu v Washingtonu: Monte-hena Herman Leman. Leta so minevala, Indijance so vedno bolj potiskali v rezervacije. Nekega dne sem blizu Forta Sili srečal ameriškega generala Kenzie, ki me je takoj spoznal, da sem bolokožec, ter me je moral močno pregovarjati, da sem se vrnil k belo-kožcem. Ko sem se vrnil domov, je moja stara mati še živela. Nikdar ni izgubila upaaija, da me bo še videla. Nisem pa mogel govoriti z njo, ker sem svoj materni jezik popolnoma pozabil. Šege in navade belokož-cev so se mi zdele tuje in smešne. Nekoč so me moji ljudje vzeli s sol»oj v cerkev, kjer so peli. Jaz sem pa mislil, da bo treba zaplesati bojni ples in sem z glasnim krikom planil v praznisko množico. Obleka in čevlji so mi bili v nadlego. Večkrat sem sezul svoje čevlje in obul indijanske mokasine. Ko so me nekoč vzeli na lov, sem hotel postreliti vsa teleta. Toda moj brat, ki me je sprein- se je naposled udal v svojo u- .. sodo in se tako privadil Apa-(lial* mi 3e z znamenj« dopove-eev, da se je z njimi celo borilj^1' o svojega življenja takole pripovedoval: — Ko sem dopolnil 16. leto, je bil dobrosrčni Apač Karno-vrste, ki mi je bil dober kakor oč, ubit v nekem prepiru z vaškim čarovnikom. Čarovnik je potem hotel ubiti tudi mene, jaz pa sem v silobranu ubil njega. Zaradi tega sem moral bežati. Vzel sem konja, puščice, živež in puško. Klatil sem se po samotnih prebijem večji del leta. KRALJICA KAVE Po Evropi popotuje sedaj a-n.eriška dama, Mrs. Alica Dou-gall. Gospa ima že sive lase, poleg tega pa tudi m il i j one dolarjev. Samo pri kavi zaslu- tila in zavijala zavojčke, zvečer sem jih sama raznašala. Ko sem pozno ponoči vse opravila, sem odšla domov, kjer sem pra-la, šivala in opravila najnujnejša go^podinj-ska dela. Lahko mi verjamete, da sem bila večkrat tako utrujena, da mi niti v posteljo ni bilo mogoče iti, ampak sem zaspala kar tam, kjer sem sedela. Le počasi sem dosegala u-spelie. Poguma pa nisem izgubila. Leta 1918. je moral moj starejši sin v vojake in so ga z ameriškimi vojaki poslali na fiancosko bojišče. Lahko si mislite, da mi je bilo hudo za njim. Toda fantič se je že čez 10 mesecev vrnil in mi je po slej pomagal v moji trgovini, ki je medtem postala že več-jd." Poslej je ta znamenita ženska ustanovila v New Vorkn prve kavarne. Amerika liani -ieč ni poznala kavarn v staro-krajskem smislu. Na časnikar jevo vprašanje, kako je prišla iia to misel, ko ni nikjer v New Vorku videla kavarn, je odgovorila : "Nekega oblačnega in mrzlega zimskega dne sem imela o-pravka blizu centralne postaj*1. Tam som videla mnogo ljudi, ki so stali na cesti in zmrzova li. Vsi so bili slabo oblečeni. Kar zdelo se mi je, da hrepene po kakem okrepčilu: po skode-liei vroče kave ali čaja. V istem liipu sem sklenila ustanoviti posebno sobe, kjer bi tako reveži za majhen denar dobili skodelico močne kave. Prve kavarniške sobice so bile zelo preproste. Prvo -«'iii ustanovila v majhni prazni trgovinici. Vanjo sem postavila nekaj malega pohištva iz mehkega lesa ter na okna obesila čedne barvane zavese. Kavarna je postala kulturni poj m. l)o leta 1920. New York kaj takega n: poznal. Spočetka sem morala kajpada imeti mnogo potrpljenja. Sčasoma pa je prihajalo v tc prvo kavarnico vedno več gostov, tako da sem kmalu morala ustanoviti drugo, za rjo tretjo in potem še mnogo drugih. Ker so bile te kavarne vedno bolje obiskovane, sem jih začela opremljati tudi z bolj razkošnimi pohištvom. Upoštevala sem ameriški okus za romantiko. Kmalu je bila ena kavarna v španskem slogu, druga v beneškem, sledila je kavarna v slovanskem slogu, naslednja v madjarskem, do- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WIST lftti STREET NEW TOBK, IV. X. PlfilTE NAM 71 CENE VOZNIH LBTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA SA POTOVANJE ž i vsako leto 2xh milijona do-ravninali injlarjev. Poleg tega pa na debe gričevu, dokler nisem prišel v lo trguje s čokolado in čajem, ozko sotesko, kjer je tekla č:-;kar ji do-naša nove stotisočake. sta studenčnica in kjer je moj j Časnikarju, ki je pred kratkim konj imel dovolj trave. V sote-lna Dunaju z njo govoril, je z ski je bilo polno divjačine. Ka-j ameriško preprostostjo in od- k{er ni,so prišli na vrsti slogi kill šest do osem mesecev sem | kritostjo o svojem življenju to- -živel v tej samoti. Izogibal sem lc povedala: se Indijancev in bal sem se be-lokožcev. Vsak človek mi je bil sovražen. Sredi velikega miru narave nisem imel mirnega 19. aprila: Herengiirh v ChprLuirf Bremen v Bremen 20. aprila: Roma v Trst Paris v llavr« 24. aprila: Manhattan t Havr« 26. aprila: Ruropu v Br<*nien Aiiuitania v Cherbourg 27. aprila: Lafayette v Havre Rex v Genoa MAJA: 3. Majestic v ClicrlM>urg 4. Chain plain v Ilavre 8. Washington v Havre Ki-rc-ngaria v Cherbourg 10. Bremen v Bremen 11. Paris v Havre Courg 17 Ku roj »a v Bremen Saturuia v Trst IS. lie tie France v Havre "J-J. M :i jest it- v «'lit»rlK»nrs Manhattan v Havre 1'liniiiplaiu v Havre Uex v Genoa 28. Bremen v Bremen 29. Berengaria v Cherbourg JUNIJA: 1. I>afayctte v Ilavre 5. Aquitnnia v Cln»rlM»trrj» Washington v Havre 7. Norniandie v Ilavre S. Kuropa v Bremen CVnte * 1 i Savoia v Gemm 12. Majestic v Cherbourg 14. Bremen v Bremen 1.1. Bex v Genoa Cha mi tla in v Havre 111. Manhattan v Havre Berengaria v Cherbourg 22. Norniandie v Ilavre :!<». Aqiiitaiiia v Clierlmurg lie tie Fraiitf v Havre Majestic v Cherbourg Hump?, v Bremen Coute tli Savioa v Genoa JULIJA: 3. Berengaria v Cherbourg: Washington v Ilavre Sat uril ia v Trst 5. Bremen v Bremen Chainplaiii v Havre Bex v Genoa 10. Normandle v Havre A<|uitania v Cherbourg 16. Kuropa v Kremen 17. Conte Grande v Geona Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 20. He de France v Havre 1£S. Conte di Savoia v Genoa 2-1. Berengaria v Cherbourg 24i. Bremen v Bremen 27. Champlaiu v Ilavre «1. Washington v Ilavre Aquitaiiia v Cherbourg Normane!ie v Ilavre življenja in sem se vedno bal tujcev. Neke noči me je šum zbudil iz spanja. Kakih sto metrov od mane sem zapazil gručo Indijancev okrog ognja. Ves presenečen sem spoznal, da so Apači, ki so me poznali. Vrnil sem se v svojo votlino, pobral svoje zaloge posušenega mesa in nekaj odej ter odjezdil proti vzhodu. Ko mi je pošlo strelivo, sem puško skril V skalovju. Divjačine je bilo malo in preživljal sem se s sadjem in koreninicami. Nekoč sem zvečer legel, hoteč po indijanskem načinu umreti za lakoto, ko sem nenadno ujel smrdljivca: Zakial sem ga in pojedel. Kmalu nato sem našel blatno mlako, kjr sem se odžejal in tudi svojega konja napojil. Nato sem pri neki priliki z nožem zaklal mladiča antilope. Nisem pa mogel narediti ognja. Dve suhi veji sem drgnil drugo ob drugo. Nikdar ne bom pozabil, kako sem se razveselil, ko se mi je posrečilo napraviti ogenj. Pozneje sem prišel blizu sedanje mehiške meje, kjer je malo ljudi in nobenih belokož-cev. To plaho življenje senv nadaljeval kako poldrugo leto, ko "Včasih nisem trgovala. Ko pa mi je umrl mož, se mi je za čelo hudo goditi. V stiski mi je sorodnik posodil 38 dolarjev, is. katerimi sem začela trgovati. Dne 23. novembra 1917 sem praznovala 401etnico svojega rojstva. Takrat se mi je tako hudo godilo, da sem le iz ljubezni do svojih otrok vzdr žala, sicer bi si bila končala življenje. Nekaj let je tako šlo. Delala sem 17 do 18 ur na dan, da bi bila zavžila kaj več kakor po dva kosca suhega kruha n-i dan. Otroke sem dala sosedi v eskrbo. Nisem jih videla drugače ko'speče. Takrat sem začela svojo trgovino s kavo. Ko mi je bilo namreč najbolj hudo, mi je šinil v glavo čuden načrt. Trgovine s kavo nisem poznala. Le rajni mož mi je včasih kaj pripovedoval o njej. — Vendar sem sklenila lotiti se te trgovine. Z največjo težavo sem si za tri mesece izposodila 80 dolarjev. Peljala sem se v temačne obmorske ulice new-j orškega mesta in najela pusto sobico. V njej je bila le .surova lesena miza. Tu je bila poslej moja trgovska pisarna in od-pošiljalnica. Tu sem presedela cele dni in pisarila pisma svojim znancem, katere šem pro sila za naročila. Nekaj dni ni bilo nič. Pozneje so vendarle vseh dežela na svetu. Kar je temu sledilo, je bil šele prvi uspeh. Prišli so časnikarji in fotografi in kmalu me ie poznal ves New York. Začela sem se voziti v Evropo, kjet rada kupujem star dragocen porcelan, lepo bakreno in medeninasto posodje, .stare kozarce itd. S tem sem opremila nekaj svojih kavarn. Go.spa Dougall ne trguje več. K jene zadeve je prevzel njen starejši sin. Sedaj stara ^ospa pol leta potuje po svetu, drugo polovico leta pa preživi ** New Yorku. Nikdar pa nikomur ne pozabi povedati, da je svojo trgovsko karijero začela s kapitalom 38 izposojenih dolarjev in s trojico majhnih o-trok, zaradi katerih v vseli bridkostih ni obupala, ampak reustrašono delovala, dokler ni postala bogata iti slavna **kraljica kave*'. STAVKA ELEKTRlCARJEV V NEW YORKU (Dalj« prihodnjič.) sem nekoč zašel med Indij&n-1 začela kapljati redka naročila, ce iz roku Komančev. S po- J katera so sčasoma postajala fmočjo tolmača, ki je znal jezik pogostejša. Podnevu sem teh- VAŽNO ZA f1 NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina* Prva številka pomeni mesec, dr*, ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto t« ker bi želeli, da nam prihranite tolike nepotrebnega dela in stroškov, eo-to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali js> pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami* ker so opravičeni obiskati tudi Iruge naselbine, kjer je kaj na* Hh rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob LsdsUd COLORADO: Pueblo. Peter Callg. A. SaftlO Walsenburg. M. J. 8a?uk INDIANA: •: Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS: Chicago, J. BevflC, J. Lnkanteh Cieero, 4. Fabian (Chicago, Cleer* In Illinois Jollet, Mary Bamhich. Joseph Hc». vat I ji Salle, J. Spelich Mascoulah, Frank Augustln North Chicago, Joie Zelene KANSAS: C i rani, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltznilller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. tflerne (sa F en na.. W. Va. in Md.l ? • MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Cliiftliolm. Frank fionle \ Ely, Jos. J. Pesbel-E velel h, Ixmis Couie Gilbert, Jxnils Vessel ► Hibhing, J oh?) PoT*e Virginia. Frank Hrvatlcb MONTANA: ' Roundup, M. M. Tanlan : J Washoe, L. Champa NEBRASKA: 1 Omaha. P. Broderlek ' NEW YORK: // Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Mad« OHIO: Uarlierton. Frank Troha Cleveland. Anton Bobek. Chas. Kar> linger, Jacob Resulk, John Sis polk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Vum* še Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec CI a ridge, Anton Jerina Conemaagh. J. Brenrec Export, Louis Sapantii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Qreensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Kmyn, Ant. TaoŠelJ Lozerne, Frank Bal loch Manor, Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Jooeob J oran WISCONSIN; Milwaukee. West Allis, Frank &k«k Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loals Tanchar DiamondvUIe, Joe Rollch , Vsak zastopnik isha potrdilo sa svata, katero Jo pnJoL Tsstspafc« roj* Pri gradnji nove podzemske železnice v New Yorku je za-stavkalo iiad dva tisoč elektri čarjev. Piketi jedo na prostem ter nosijo plakate z značilnimi napisi. UPRAVA "OLA8 NARODA" •W&r.: __________