Inserati se sprejemajo in velja »ristopna vrsta:
8 kr., če so tiska lkrat, 12 i, ,, ii ,. 2 „ 1" ii >» ,i » 3 „ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
R o k o p i s i
so ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo.
Naročnino prejema opravnlštvu (»dministracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejem»n velja:
Za celo leto . . 10	gl. —	kr.
Za pollota . . 5	„ —	„
Za četrt leta . 2	„ 50	„
V administraciji velja:
Za celo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan
00 kr. več na loto. Vrodništvo na Dunajski cesti štev. 15 v Medijatovi hiši.
IzhBja po trikrat na todon in sicer v torok, eetrtok in soboto.
Ob leto in dnevu.
01 zadnjega parlamentarnega ltta ministerstvo Tat ff'-jevo še bo'j čvrsto stoji. Prestalo je najhuje viharje, nasprotniki žeobuju-jejo, da bi si jim tako brzo poučilo vreči je. Neprijatelji vlade so b li vedno pripravljeni na boj, uaj pride ta ali una postava pred zbor, naj se ukrene to ali uno po administrativnem p tu M nisterstvo so hoteli spraviti v zadrego še celo zastruu požara v Ilingtheatru. Levica se je pos!uži;a vitega sredstva, kakor ga po-nu;a parlament, da je le služilo namenu. Ko je pravdosodoi minister grajal hujskanje zunaj parlamenta ter tako dejanje imenoval prelom p Btuve, hotela ga je levica zato v parlamentu pokarati; dosihmal še nikjer stranka svoje nejevolje ni kazala na tak način.
Levica je sumničila ministerstvo, da seje baje zvezalo ,;z Liiaderbaok'. Ko bo se megli posredtiji davki povišati zarad vsakoletnega pomanjkanja pri stroškovniku , pela je levica peaem „od ubogega moža" in je govorila zoper čolni cenilnik, a vendar je ves svet vedel, da j h tn potreben popravka. Levica je z v.-o silo iiapedala volilno n formo, a vendar se ta utr uja s pravili liberalizma. Ta stranka je zavrgla vsako pogajan;e (kompromis), še takrat, ko bi bil nji ua korist, kakor je bilo pri volitvah v češkem velepOBestvu. Niso opustili ničesa.
Ko je Bouteux padel, imela je ,,Liitider-bauk" še življenje v Bebi.
Vdtaje na jugu vendar niso mogli porabiti v svojo korist, ker se je Bosna zasedla pod liberalnim ministerstvom; a toliko so bili tudi prekanjeni, da si uiso hotli zn zmirom odr*i kati spodobnosti zu vladanje. Tudi zarad po-
mnnkanja pri Btrošbovniku niso mogli strmoglaviti Tatiffe-ja, ker je liberalno ministerstvo ravno kar prenehalo, in je denarstveni minister veščak v svoji stroki.
Iz tega bo lahko v;di, zakai da liberalni vihar ni podiral. Z? to slabi liberalizem oziroma stranko, ker tako brezvspešno trati Bvoje moči in še stranko, kateri pripada, bilo je pa tudi positivnih udarcev mnogo , kateri bo padali na njo od vseh vetrov.
Gosposka zboruca, dosedaj močni tabor liberalni stranki, je postala vladi prijazDa, veliko posestvo na G-akem , dosihmal zmirom pripravljeno na postrežbo, obrnilo se je na desno, na vzvišenem mes'u se je imenovala nekaka opoBicija , fakc jozna" in volitve v Trstu so pokazale, da je ljudstvo temu pritrjevalo, ker na cedilu so ostuli liberalni kandidatje. Situacija je postala sila neprijetna, ker tietega, ki j h je ob času Hohenwirtovem rešil, ni bilo vič na pregled, kajti Piusija Be tarna malo zmeni za liberalizem, in stari cesar Viijem se ni mč kaj po volji izrazil „o parlamentarni večini". Najhujši udarec pa so bili beguni, ki bo popuščali zastavo „lev c<i" no, to pn je bilo žo vendar odveč 1
Prišlo je do razkola, ko "e je levica — vendar bolj potuhnjeno — upirala volitveni pravici „petakarjevOb istem času, ko jo bil odložen državni zbor, nastopila je odločns doba • u levico, ker govorilo se jo od novih skupin, od novih združevanj na liberalni strani. Pokazali smo tedaj slabosti liberalne stranke; a ravno ta slabost krepi poglavitno Taaffe-jevo ministerstvo. Pri teh pri-kazkib, kakor smo jih navedi1, je bilo kar nemogoče, dn bi levica dosegla svoj namen
da bi namreč vrgla miniBterBtvo. Sijajen vapeh to vlade je ravno ta, da je bilo nemogoče „vreči raimateratvo", ki sicer ni imelo postlano na rožicah.
Konservativni poslanci po nemških alp-Bkih dežolah so sicer zmirom trdno Btali na strani vlado in so podpirali zmirom želje narodnih svojih prijateljev , ki so dosihmal bile šo zmirom opravičene, bili s j dovolj skromni, da niso na vrat na nos tirjali, naj se vstreže nj h tirjatvam ; konečno pa so imeli tudi svoja načela, ter bo ho zavedali svojih dolžuoat do volilcev.
Varstvo kmetijstva, sploh Brednjega stauu, šol.-ko vprašanje, obdačenje premakljivega kapitala in kar aicer stoji še na programu kon-sirvatncev, čaka žo dolgo rešitve. Središčni kljub je bil osuovsn, da se to hitreje dožene, mmisterstvu ta osnova ni ugajala, ker v nek ■tirih stvareh sila počasi postopa. (Primeri besede miiiieterakega predsedoika do Bloven-skih pnB'ancev pri njih slove-u iz Dunajt).
Na korist državnega žepa, ki je zmirom prazen, je mogla vlada zastojisti nepriljubljene davkovske postave, tudi je mogla prenašati in zagovarjati nasledke vstanka. Vendar ministerstvo Tn; ffj jevo ob letu in dnevu zopet krepkejo stoji in predsednik sme biti zedo-vol eu. — Koliko je pa država, koliko so ljudstva zadovoljna?	(Konec pri b.)
Politični, pregled.
V Ljubljani 2. junija. .■Vvutrijskt dežele. Program ntmško narodne stranke se glasi tako-Ie: ,,Ker spoznavamo, da država
LiTgJMH—r~r-

Nekaj o Afriki.
Sahara, vel kanska puščava v severni Afriki, ni tako jednol č«a, brezvodna ravan, kakor ne navadno bero o nji. Tudi nje velikost se je 8koro za tretjino zmanjšala, odkar bo jo na vse kraje prehodili in preiskovali Puščava ima višave in nižave, tukaj omenimo višavja Tuareg-ov, katero je Duvryrier odkril, na jugu temu je planinasta dežela Asbeo, katero je Barth prehodil, na vzhod od to je gorata dežela Tibesti, katero je Nachtigal preiskoval, to trojo v.šuvje oklepa mnogo velikanskih kotlin ali kndunjastih dolov, ki so bili svoje dni, mogoče da, zvezani z atlantskim in sredozemskim morjem. Zelence so vtči in številnejše, kakor se jo sploh mislilo; puščava obsega G milijonov kvadrat, kilometrov, n. pr. je to dvanajstkrat toliko, kakor vsa Nemčija, le polovica tega je peščena puščava in kamnitna sipa, poldrug milijon kilometrov je pašo kov, 200.000 kvadrat, kilometrov je ralno zemlje, drugo je gorovje in skalovje.
01 štirih atrani se pomikujejo Bedaj proti sredi Afr.ke: Sahara je na severji, Sudan je
srednji del, vzhodni in zahodni bregovi južn Afnko pn so najvnžneji kraj', cd koder preiskujejo Af iko. —
Mnogo nasvetov je dan riaues; nekateri hočejo nekaj Sahare pod voio dejati, oziroma morje v njo napeljati, drugi pa hočejo izpeljati železnico v Sudan. PoBebno se za to zanimi-vajo Francozje, na severji imajo Algier in sedaj tudi Tunis, v Sudanu pa Senegambijo. A preiskovanja teh krajev bo silo težavmi in nevarne; fanatični Tuureg-i so umorili fran coBkega polkovnika lAatterB in njegove ljudi ko so merili železnico, prebivalci zelenice Kufra to pa Rohlf^u vae pobrali. V Sudanu jo mnogo zelo obl.udenih držav: Ilaussa, B o r n u, B a g h i r m i, V a d a j in po reki Ni gor, ki se drugod Džoiiba imeouje, pa je povsod jedna in ista reka, bi lahko vozili s parobrodi, njegovi pritoki Binue in S a ko te daleč segajo v deželo; Sudan bi lahko postal Evropejcem druga Indija.
V Timbuktu, ki jo bilo nekdaj tako skrivnostni kraj, skoraj vsako leto pridejo evropski potovalci odsihmal, kar je pogumni dr. Barth 1853, Bedem meacev tam bival. Nemški
potovalec dr. Oskar, ki jo bil tam 1. 1880, jo živo popisal promet v tem trgovinskem sre-d šči, kamor pridejo ob časi vel kih sejmov brezštevilno karavane te soljo ali z evropskim blagom obložene, kar tam zamenjajo za prašno zlato, nojevo perje, gumi in slonovo kost.
Tudi od zahoda prodirajo Francozje iz svojih naselbin v Senegambiji proti Nigru in delajo priprave za železno cesto med Senegambijo (St. Louis) in zahoduim Sudanom.
Osrednji Sudan se uverdtuje okoli jezera „Čad"; najstarejši zemljevidi Afrike kažejo to jezero, in po niem se je vozil Hamburžau Ovenveg b čolnom. PalmerBton, katerega je s težavo spravil skoz puščavo. Neuišxi potovalci Vogel, Nachtigal in Roh fj po videli, da to ni prav za prav jezero, marveč veiikansko močvirje, ob čas u tropičniga deževja, ko se v vanj izlivajo reke, posebno pn Sahari, naraste do jezera. Nekaj milj od zahodnega brega ua jezeru je veliko kupčijsko mesto Ruka, glavno mesto državi Bornu, ki ima 60.000 prebivalcev. Sultan Omar je potova!-cem akoz in skoz prijazen in jo postavil posebno poslopje .,krščinsko hišo" zanj'h spre-
Vnanje države
Iz Carigrada 31 maja. Poslanci: uemški, italijanski, avBtro-ogrski in ruski pričakujejo povelja, da bi zagovarjali pri Porti zahtevanje, katero sta stavila poslanca: angleški lord Duffarin in francoski marquis No-ailles 29. p. m. — poslanci zahtevajo: sultan oaj po telegramu naznani v Kahiro da 1. graja egiptovske ministre, ki v zlo rabijo ime sultanovo 2. naj vtrdi veljavo Khedivu in 3. Arabi-paša, Mustafa Fhemi, Abdullah-paša in Mahmud Sami naj se pokličejo v Stambul, da tam opravičijo svoje ravnanje. Tedaj: Evropa je složna v svojem postopanje, Egipet se bode mogel rad ali nerad pokoriti; menda bodo tam odjenjali, ko vidijo složaost pri ve-tevlastih.
Iz Kgipta. Kako je prišel Arabi-paša, ta zagrizeni sovražnik Evropejcev, zopet do miuisterstva, o tem se zva preko Londona, da le z naj več i iu terorizmom. Žugal je ule-mom s smrtjo, Khedivu z odstavljeujem, telegraf so pretrgali, mostove podrli, da je b 1 Khedive osamljen. Sploh se misli, da tarški komisar brez vojakov ne bode opravil nič. Evropejci beže na vse vetrove. — Arabljani verujejo na Arabijevo poslanstvo. (Bog varuj, ako se verski fanatizem izbudi pri mohame-danib). Arabi-paša pravi, da ne bode slušai sultana, ako ga pokliče v Carigrad. Khedive se je pritožil o tem, da Arabi sultanovo ime zlorabi, ker razširja vest, da je Ilalim-paša imenovan za Khedivo.
Izvirni dopisi.
Iz Cirknice, 1. junija. (Sprejem g. dekana.) Današuji dan bil je za C:rkniško faro posebno vesel. V torek 80 naB zapustili prejšnji g. dekan Janez Oblak preselivši se v Kamnik. C rkuiški farmam bo pri tej priliki pokazali, kako zelo ljubijo in spoštujejo Bvoje duhovne, ker slovo bilo je jako ginljivo tukaj v C rknici, kakor tudi na Rakeku, kamor je obilno veljavnih mož spremilo g. dekana. Ravno to pokazalo se je tudi danes pri sprejemu novega g. dekana, preč. g. Janeza Po renta. Kmalo po treh popoludne pripeljali bo se naš novi g. oče a poštn m vlakom južne železnice; z njimi sta prišla iz Ljubljane preč. g. kanonik J m stolni fajmošter UrbaB, pa državni poslanec
g. Klun. Na kolodvoru bila je šolska mladež Nakovske šole z zelenimi vejicami v rokah v lepih vrstah razpostavljena, v sredini med njimi pa zo g. dekana pričakovali župan cirk-niški, g. Pogačnik z občinskimi svetovalci to cerkvenimi ključarji pa drugimi veljavnimi možmi, med kterimi go bili g. trgovec Laviič iz Rakeka, državni poslanec g. Obreza iz C;rk-nice, g. Jeršan iz Unca, unški g. fajmošter Klemenec, begunski ex?ozit, g. Groznik cirkuiški kaplan g. Brezovar. Pri prihodu železniškega vlaka zagromeli so možnarji iu pritrkavanje zvonov bližnjih cerkva je okolici uaznanjevalo veseli prihod novega g. dekana. Ko ga je g. župau v imenu Cirkniške občine pozdravil, stopila jo pred njega spremljana cd g. učitelja ljubeznjiva belo oblečena hčerka g. Lavriča, ter ga je v imenu šolske mladeži pozdravila z milim nagovorom in mu izročila velik in jako krasen šopek z belima trakovami, na kterih je bilo zapisano: „B!agoslov in mir vsem s teboj!" Pred kolodvorom stalo je pripravljenih deset vozov, ki so g. dekana Bprem-ljali v Cirknico. Oni so se peijali s svojima ljubljanskima tovarišema in begunskim gospodom v g. Lavričevi kočiji. H šb so bile okin-čaae z narodnimi zastavami; med ujimi se je posebno odlikovala hša Lavričeva, ki je bila okinčana s krasnimi tepihi. Ljudstva, se je bilo obilno zbralo, in vse je Bpoštljivo in veselih lic pozdravljalo g. dekana. Euako okinčana je b.la C rknica, kjer je pred cerkvijo verno ljudstvo in šolska mladež pričakovala g. dekana. Med slovesnim pritrkavanjem in pokanjem možaarjev so se pripeljali g. oče s svojim spremstvom na trg, kjer jih je zopet pozdravila belo oblečena Mesarjeva hčerka in j m podarila krasen šopek. Ljudstvo okoli je veselja jokalo, ko je deklica, kteri 80 tudi cd radosti solze igrale v očeh, rekla, da te cvetlice bodo sicer zvenele, da pa ne bode zvenela ljubezen, ki jo vsi firmani do svojega duhovnega očeta v svojih srcih imajo. Prav pomenljiv je bil tudi napis na slavoloku pred cerkvijo, ki se je glasil: „Pozdravlja vas verna in narodna C rknical" Napis pred farovžem pa je bil: „Dobro došli g. dekan in oče 11 G. dekan so svoj odgovor povzeli iz besed, ki jih je govorila deklica ter rekli, da tudi njih ljubezen do cerkniških furmanov ne bode ugasnila nikdar, in da si hočejo posvoji moči pri -
ne more obstati tam, kjer se Btranke ločijo po narodnostih, ker boji za narodnost so pogubni in razdevajoči v isti meri, kakor verski boji, med tem, ko boji za politiška načela javno življenje krep£ in obrabrd, hočemo mi prepir za narodnost in jezik vtesniti v ozke meje, da ne bo škodoval. To pa mislimo doseči, da člen 19. naše vstave na tanko določimo s postavami, po katerih se ima izpeljavati, da tako zabranimo administrativni samovolji in razlaganju. S tem se okonča okolnost, ki onečasti vse narodnosti v Avstriji, tudi Nemcev ne izvzamemo, ker so namreč prisiljeui pri vladi prosjačiti in pogajati se. Tudi je odstrani narodnosti potreba, vse žile napenjati, da bi le prišla do vlade. Hočemo varovati nemškemu jeziku njegovo stopnjo kot državnemu jeziku, kolikor to zahteva neogibljiva potreba vladine službe in javnega poduka, v vsakem drugem obziru pa drugim narodnostim privoščimo, da skrbe za jezik in narodnost, marveč tudi hočemo to pospeševati, ter se hočemo osvoboditi tiste pogubonosne zmote, da VBe, kar nemški narodnosti ne koristi, že samo radi tega Nemcem škoduje. Drugič hočemo naši vstavi, ki je podobna kopici na vrh postavljeni, dati varno podlago s pravičnim volitvenim redom. Nočemo imeti zastopa po koristnosti, ljudstvo naj ima svojo osodo v rokah. Nemški duh, nemška moč je zadosti zategljiva, da reši nalog, kateri so rešili sla-beji narodi, ki duševno niso bili nad nami, a v okoliščinah manj ugodnih. Manjšine po posameznih deželah, naj bodo nemške ali druge narodnosti, hočemo varovati po primernih zakonih brezobzirnosti večine. Za neogibljivo doslednost demokratičnega volitvenega reda smatramo odstranenje tistih opovir, ki so kljubu vsem obljubam, izrečenim v osnovnih postavah branile u »orabljenje ljudskih pravic. Tedaj bodemo zahtevali svobodo tiska in zborovanja. iBto tako se ne smejo v nemar puščati v državi s demokratičnim volitvenim redom go spodarstvene razmere, s pametnim in bistrm pogledom gre gledati na korist delavnega stanu. Mislimo, da se da Bocijalno prašanje rešiti v okviru obstoječega družinskega reda, a to je lt/ mogoče, ako se delavni stanovi vsposobijo, da praktično rabe tisto gospodarsko svobodo, ki jim je v načelu Bpoznana.
jem. L. 1870 je prinesel dr. Nachtigal temu umnemu vladarju dragocena darila od nemškega cesarja, med drugimi tuli dragocenjen tron, katerega si je zelo želel.
Bornu na jugu je dežela MuBgo; Vogel je prišel v tisto, ko je spremljal vojsko sultana Omara. Tam Btanujejo murini, grdi in tumpaBt*, ki 8Q razločujejo po šegah in življenji od energičnih ljudstev Fulbe ali Fel-lah po Sudanu; njih dežela je po „Vogelnu" rodovitna naplavina, ob deževji se tam narede občasna jezera na pr. Tabori, ki je zaznamovan po novejših zemljevidih. Najmanj znaua je dežela V a daj i ki je na vzhodu držav „Fulbe"; glavno mesto je Obšr. Tukaj je najdel svojo smrt Vogel I. 1856, Beurman 1. 1862, in še le nevtrudijivi Nachtigal je preiskal Vadaji. V primeri z Bornu je dežela uboga; ljudstvo pa grozovito in silno.
Vadaja se oklepa egiptovski Sudan, z državami Darfur, Kordofan in Senaar, ki bo v novič podvržene kedivu (kralju nameBtniku). Te nubiške dežele obsegajo skoraj dva milijona kvadrat kilometrov, so tedaj veči, kakor Nemško, Avstro Ogersko, Francosko in Laško
skupaj iu imajo 11 milijonov Btanovalcev. Te dežele je Egiptu pridobil polkovnik Gordon te svojo vztrajnostjo in pogumom, od I. 1875 do 1880 je bil poglavar v Chartumu. Egiptovska oblaBt močno podpira zemljepisno vednost, in prejšni namestni kralj je veliko storil, da so se ti neznani kraji preiskali in premerili. Egiptovska zaBtava vihra sedaj na okraji, ki je komaj 75 miij od ravnika, egiptovski vaporji plujejo po jezeru Montan (Albert-Nianza); Baker in Speke sta najdla i. 1863 to jezero; Lado pod 5° severne širjave je postalo živahno kupčijsko mesto.
40 milj od tod je drugo veče jezero, Ukereve, (Viktoria-Nyanza); tukaj je najdel Speke izvir Nilu, katerega je že tako dolgo iskal. — V to jezero Be steka več voda, odtod se pa izliva veča reka, ki teče v jezero Moutan; iz tega jezera pa teče bela roka (Bahr-el-Abiad); ob desni in levi ima več dotokov. Pri II a rt u m u pa se zedinite bela in višnjeva reka (Bahr-el Asrak), ki ima svoje izvire v v gorati deželi Abesinski. Ta višnjeva reka prinaša rodoviten glen za suh Egipet in ga namaka ob času najhujše vročine.
Do jezera „U k e r e v e" predrli so pa tudi pogumni potovalci od vzhodnih bregov Afrike. Sansibar je znatno kupčijsko mesto, kjer gospodari arabski sultan, od tod prehodil je Speke te spremljevalci svet na daleč okoli *, od tod je začel svoja imenitna preiskavanja slavnoznani Livingston, ki nam je prvi naznanil tek reke „SambeBsi," in prišel do velikih jezerov Ngami, Nyassa, Ban-gveolo inTanganyika v sredi Afrike. On je drugim pot pokazal; vsi še vemo, kako je h hrati vtihnilo njegovo ime, a 1. 1871 ga je najdel Amerikanec, Henrik Stanlej, katerega je vodila res čudna sreča; na veliko žalost je umri Livingstone, ki si je znal s krščansko krotkostjo pridobiti srca teh surovih in ce-omikanih a naravnih ljudi 1. 1873 v Udžidžj pri jezeru TangaDyika.
Iz Sansibara ate izišle tudi dve odpravi, ki ste imeli največi vspeh v pretečenem desetletji : Amerikanec Stanley na svojem drugem potovanji od 1. 2874—1877 in Anglež Came-ron 1873 do 1878. Oba sta prehodila Afriko po nje širjavi od bregov indijskega oceana do atlantiškega morja, prestala neizrekljivo težav
zadevati za njih častni in večni blagor. S slovesnim blagoslovom v cerkvi minula je današnja slovesnost, pri kteri se je zopet pokazalo, da verno slovensko ljudstvo Bvoje duhovne v resnici ljubi iu spoštuje I G. dekanu pa, ki bode v nedeljo slovesno vmeščen, prav iz srca zakličemo: Na mnogaja leta!
Iz selške doline, 21 maja. Kakor po navadi je tudi pri nas malo veselih novic, pač pa veliko žalostnih in slabih. Druga polovica maja nam je uničila, kar je prva gojila Vrhovi nad Martinvrhom in Ratitovcem so kar osiveli, česar se še stari ljudje ne spomnijo ; tudi slana se je več jutrov poznala ter je krompir osmodila. Druge škode zdaj še ni viditi, žita še dobro kažejo, Badja se tudi veliko obeta, ako Bog obvaruje nesreč, in dobro vreme da; trave pa niso tako lepe, kakor bi imele tako zgodnjo spomlad biti. Posebno nas je novi davk od stanovanj osupnil in mnogo je o tem govorjenja. Ako to obvelja, se bo marBikteremu krivica godila; zato dovolite, da nektere okoljščine bolj natanjko razjasnim. Na kmetih ne dajemo zato Btanovanj v najem, da bi nam hiša obreBti donašala, ampak ker kmetje delavcev potrebujemo; posebno po hribih jih vBaki čaa ne dcb6, ker bo bolj po samotah; zato pa imajo tiste slabe leBene hišice, bajte imenovane. Te večkrat starši, kadar gospodarstvo iz rok dajejo, drugim bratom in sestram za dosmrtno stanovanje odločijo; ako pa ne, je ktera revna družina naseljena, da stanovanje gospodarju z delom zaBluži, kako se bo od takega tirjalo, da bi novi davek plačeval? In vendar je na tako hišico, ktero ima stric gospodarjev do smrti v stanovanje, naloženega zraven hišnega davka še 3 gld. stanovanjskega. Drugemu gospodarju je tak goBt plačeval 8 gld. enoletne najemščine, v plačilnem listu pa Btoji, da naj blizo 8 gld. davka od stanovanja plača, ki je pa od aprila že prazno. Zopet drugi vlaBtnik, dobi od Btano-vanja 6 gld. na leto, ima plačati davka od stanovanj 2 gld. 90 kr. Veliko jih je, ko morajo čez polovico stanovnine za davke plačati; ali se bo potem kdo čudil, ako vsi hišni posestniki obetajo, da nobenega več ne vzamejo v stanovanje, ali pa hočejo celo take koče podreti; kam bodo pa ljudje šli? Navadno
in nevarnosti, a tudi zemljepisno vednost zelo zelo razš rila.
Camer jn, mladi angleški pomorski častnik, je šel od tod, bolj na jug, Stanlej bolj na sever, obojih pot pa Be je strinjala pri jezeru Tanganyka, silovitem vodovji, ki je dolgo 700 kilometrov in ima več prostora, kakor vsa Kranjska dežela, tam je kupčija med srednjo Afriko in med zahodnim bregom. Ne daleč od zahodnega brega je najdalj potisnjena postaja arabskih trgovčev, trg N y a n g v e na reki Lualaba, katero je Livingstone imel za pravi vir Nilu. Cameron pa, ko je na tanjko premeril višavo, spoznal je, da ni mogoče, da bi se reka Lualaba držala Nilovega porečja, ter je Blutil, da mora ta rtka dotok biti reki Kongo, zahodnega afrikanskega obrežja; na vso moč Bi je prizadeval, da bi šel za to reko; a ni mogel tega izpeljati, obrnil se je bolj južno, in prišel, ko Be je nekaj mescev mudil v stolnem meBtu zamorskega kneza v K a-songo (KiBongo) po potu, po katerem še ni nikdar hodil kak Evropejec apremljevajd sužnjih karavano čez dva in dvajset mescev potem, ko je šel iz Sansibara na zahodnem bregu v por-tugiško mesto Benguela. (Konec prih.)
silijo v meBta, ali pa se po deželi brez dela in zaslužka klatijo, sebi in drugim v nadležnost. Mesta so po takih pohajkovalcih malo osrečena, še manj pa dežela. Zato miBlim, da bodo župani to reč na pravem meBtu razjasnili in skupne pritožbe vložili, ker posamezni posestniki ne vedo kam se pritožiti, tudi njih pritožba navadno malo izda. Tudi davek od hišnih razredov je slabo razdeljen. Vem za hišnega posestnika, ki 7 gld. davka od prav majhne in Blabe hiše plačuje, ker bo bile v treh Bobah nekdaj peči, pa niso več za stanovanje ker so tako v tleh in imajo malo svetlobe, da še klet bi bila dosti temna. Tedaj je predelal eno v hlev za kravo, drugo ima za shrambo in v obeh je peči že zdavnej podrl. Prošnjo za odpis davka je vložil b potrdilom, da to ni za stanovanje. Na to je dobil od> govor, da mora tudi zunanje Btene podreti; tega pa ne more drugače, kot vbo hišo b streho vred predelati ali podreti, in tako je primeran po krivici davek plačevati. Tebe ,,Slovenec" pa proBimo to reč Bvetu naznaniti, ker ne vemo kako je drugod po deželi b to rečjo. Dobro bi bilo, ko bi kdo poBlancev reč malo razjasnil, ker nam je o tem reB mar-Bikaj nerazumljivega.
Šmartno pred Hranjeni, 2. junija. (Toča.) Včeraj je bil žaloBten dan za celo našo firo; popoludne okoli 6. ure jeli bo se zbirati črni oblaki nad goro sv. Jošta, zamolklo bobnenje in vrš°nje pod nebom nam ni dobrega obetalo. In res kmalo se vsuje suha, debela toča, kakoršnje sedanji rod ne pomni. Potolkla je celo Šmarsko faro in nekoliko tudi Mavško. Naj huje bo zadeti kmeti ob gori sv. Jošta, ktere je tudi lani in predlanskem ista nesreča zadela. Vbogi ljudje 1 kako so se veselili in težko čakali letošnje letine, ki je bila nenavadno lepa, ali nekoliko minut — in proč je up ubozega kmeta I*)
Domače novice.
V Ljubljani, 3. junija.
(Slovesno umesčenje) novega ljubljanskega župana gosp. Peter Grasseilija je danes ob 11. uri dopoludne.
(Ostanki sv. Deodata) preneso se v nedeljo 4. t. m. slovesno iz nunske v frančiškansko cerkev. Ob 8. zjutraj zbero se v frančiškan ski cerkvi farmani z Viča in Šiške in druzih mestnih in predmestnih fa:a ljubljanskih s dvojimi duhovni in cerkvenimi zastavami, odkoder odidejo v nunsko cerkev. Oi tod se neso v Blovesni procesiji ostanki bv. Deodata iz nuuske cerkve v frančiškansko. Sprevod vrsti se tako-le: Farani domači, farani drugih fara ljubljanskih s cerkvenimi banderi, belo oblečena dekleta ljubljanska z oijkinimi vejicami, čast. oo. frančiškani s kr žem, bogoslovc< in drugi duhovniki za kapiteljskim križem, duhovniki v rudečth dalmatikah, ki nosijo ostanke sv. Deodata, celebrant in korarji ljub Ijanski, dostojanstveniki, naposled vsa katoliška društva ljubljanska b svečami, Ko se prioeso OBtanki bv. Deodata v cerkev, blagoslovili bodo knezoškof dr. Pogačar shrambo, kamor se bodo ostanki položili; po slovesni pridigi in maši vlože se ostanki svetnika, zapoje zahvalna pesen in podeli blagoslov. Sprevod spremljajo vojaki ljubljanske garnizije, ljubljanski veterani in ud;e prostovoljnega gasilnega druš.va kot častna straža. Sprevod pomika se ob ugodnem vremenu skozi Gosposke ulice, čez most sv. Stari in Mestni trg in Špitalske ulice.
*) Da bila bi tndi po Litijski okolici te dni toča potolkla, so ne potrduje, kar vemo iz zanesljivega vira.	Vredn.
(KatoliSka družba) začne prihodnji tvorek, 6. rožnika, zopet poletne mesečne ss. maše za družnike na Rožniku. Sv. maša bo ob 5 zjutraj in po sv. maši je navadno darovanja za reveže družbe sv. Vincencija. Tedaj dvakrat zaBlužna mala božja pot.
(iz mestnega zbora ljubljanskega.) Diič 31. maja 1882. Zanimljivi in nenavadno obsežni program privabil je mnogo poslušalcev izmej razumništva k tej seji, tako da je na-poBled nastala prava tropična vročina. Seji predseduje podžupan g. Fortuna, navzočnih jo 25, proti koncu pa samo 22 odbornikov.
O prvi točki, o popolnenji mesta magi-stratnega ekonoma nameBtu vpokojenega g. Podkrajšeka poroča dr. Z ar o i k, kateri preči-tavši poročilo bivšega župana Laschana, razlaga delokrog ekonoma in stavi v imenu personalnega in pravnega odBeka predlog: Da se za zdaj služba magiBtratnega ekonoma ne popolni, ampak da g. župan njegove dela razdeli mej magistratne vradnike po razmeri poslov in sposobnosti.
Ta predlog, katerega tudi dr. Suppan podpira jako stvarno, sprejme se jeduoglasno.
Glede 2. točke „Pot na Vrtačah in poleg tržaške ceBte in kranjsko stavbeno društvo" poroča dr. Zarnik. Opisovaje vso zgodovino te zadeve, dokaže, da je ta pot že nad 50 let Btar , da je že naBtopila zastara (Verjah-rung) in da, ker se je ta stvar itak že pre-tresovala in določila v mestnem zboru in prav za prav po nepotrebnem zopet predložila v reševanje, naj se dopis dto. 20 marca t. I. odda in izroči stavbenemu društvu kranjskemu. Predlog sprejme se jedooglasno.
Jeri Prosenčevi, vdovi mestnega, defini-tivno nastavljenega stražnika, dovoli se letna provizija s 133 gld. 33 ■/„ kr. in četrtina po-grebšine, to je 100 gl. Doklada za odgojo otrok se jej ne more pripoznati, ker ima samo jed-nega otroka.
Po predlogu dr. Zamika imenuje se stražnik druzega razreda Matija Ttček, ker ima mej sokompetenti največ službenih let, za stražnika prvega razreda z letno plačo 400 gld. in pravico do službene obleke. (Konec prih.)
(Vabila) k celdnevni ljudski veBel;ci in veliki beBedi, ki jo napravi narodna čitaln ca Šišenska na „Koalerjevem ' vrtu 4. junija 1882, na korist „Narodnemu domupri katerem sodelujeta možka zbora Ljubljanske in Šišenske čitalnice, mešana zbora Šentviška in S -šenaka; in svira vojaška godba c. k. pešpolka . veliki knez Mibuel", pod osobnim vodstvom kapelnika gosp. CserDya. — Obseg veselici bo : Nagovor, godba, kegljanje in streljanje na dobitke, petje možkih in mešanih zborov, loterija, igre za mladež, tehtanje, telovadba, ples in umetalni ogenj.
Začetek ob 9 uri zjutraj, oziroma ob 3. uri popoldne. — Vstopnina zjutraj prosta; popoldan za osobo 20 kr.; otroci plačajo 10 kr. Radodarnost je neomejeua. CaBt. članovi Š šenske čitalnice imajo prosti ustop. Razdelitev dobitkov: loterje in streljanja bo ob 8. uri, od kegljanja pa ob pol 9. uri zvečer. — Pri odločno slabem vremenu preloži se veselica na prihodnjo nedeljo.
(Pogum velja vse, bojazen ničesar ) „Eii-nost" nam pripoveduje, da je nekdo v Trstu oddal slov. nakaznico z 44 gld. v Ljubljano, a poštni vrad je ni sprejel. Prinešena je bila v drugič, poštni vrad je zopet ne sprejme. Tretjič jo nese nek pogumniši delalec ter strogo tirja, da jo morajo sprejeti ker: s) Slovenct imamo enake pravice z vsemi drugimi prebi-
valci v Avstriji} b) ker poštni Gradniki prejemajo tudi slovenski denar za bvojo plato; če jim ta ugaja, jim mora tudi delo ugajati. In glej — tretjič je šlo.
Glejte, tu ni bil visok, imeniten gospod, ki je premagal, ampak delalec; zmagal je pogum in pravica, če se nam Slovencem tako godi, kakor se nam res godi, kdo je kriv V Vredništvo že 16 za odgovor, pa ga no poi<5 — bomo videli, ga li bode še kdo drugi ugauil. „Vigilantibus jura I"
Razne reči.
—	V št. Jurije pri Kranj i je v noči 27. maja ravno o polnoči strela udarila v stolp pri podružnici na Visokim. Cerkvena streha je začela sicer goreti, pa ogenj so vendar brez prevelike škodo Brečno pogasili.*)
—	Zanesljivost. Z Dobrno se nam poroča, da so si tamošuji Nemci nek v „Slov. Gospodarji" priobčeni dopis dali v nemščino preložiti pri vredništvu „Oillier Zeitunge 1"
—	Nesreča. Včeraj se je v Pragi zlomila srednja os pri vozu cesarjeviča Rudolfu. Ker so konji postali, je ceBarjevič brez vsega poškodovanja voz zapustil ter se v drugem naprej peljal.
—	j- Iz Kinsiodclua se naznanjn, da je 18. maja umrl Št. Gallenski škof dr. K. G Greith, prav izvrBteu viši pastir v vsakem ozira.
—	V katoliško Cerkev se je povrnil znani starokatoliški župnik J. Hilrzinger v Riedu (na Zgornjem Avstrijskem.) Tudi staro-katol. Munding, nekdaj v WieBbadenu je zdaj v katol. farovži v Stuttgartu, ter Be pripravlja za prestop v katol. Cerkev nuzaj.
—	Zoper dolgoBedenjepošolskih klopeh piše Bloveč profesor in zdravnik dr. Nussbaum v mali brošuri, ki se zove „Mala domača lekarna". V tem spisu biča pretirano učenje vsakovrstnega in dolgo sedenje po šolah, kaže na veliko nevarnost, ki nastane iz tega /.a telesno in dušno zdravje otrok. — Zelo se motijo , pravi on, kateri mislijo, da se otrok v osmih urah veliko več nauči, kakor v 4 urah. Mi zdravniki dobro poznamo nasledke tacega ravnanja: možgani so razdraženi, barva 1 ca bleda, pogled kratkoviden, hrbtišču se »krvi, glavobol in mnogo drugega je nasledek takega postopanja. — Telovadba, ako ravno ua sebi dobra, ne moro iu pomagati; slabo hranjenim otrokom še celo škoduje (posebno čo telovadijo v zaduhlih prostorih.) Tukaj le pomBga, ako bb čbb za učenje okrajša. — Ali «0 bodo žoleke oblasti kedaj ozirale na take ivete? Star pregovor sicer pravi: Bolje biti malo manj prebrisanemu, pa zdravemu; nego biti učenemu, pa bolnemu. Gospodje v dobrih službah sicer mislijo, da človek lože izhaja, »ko ve muogo; a vendar učeni uočojo krav opravljati in konj snažiti, učenih ljudi brez službo ju pa na ostajanje.
—	Lah ostane katolik, ako ui bc-gotaj. Od kar bo Rim posedli Piimoutezi so bili krivoverstvu vrata nu stežaj odprta. Od tistega čaaa so prišli v R m krivoverci vsake vrste, postavili 10 molišč ali evangeljskih cerkva ali kakšen je usjieh? Vsako nedelio so tam pridige, po nekaterih tudi med tednom. Po navadi pride poslušat kakih 12 do 15 oseb, med tem nekaj otrok. Le kedar so razglasi nabiti po vogalih, ali kedar vabijo po časopisih, pride
*) Vsoga dopisa danon 110 moremo objaviti, ker o prejemu lista jo bil ,)Hlovencc" 2o stavljen.
Vrodn.
razen nekaj radovednih več poslušalcev, privržencev raznih verskih ločin. Tisto desetero cerkva je za ravno toliko verskih ločin, vseh skujiaj pa jih ni višej od 360 udov. Vulden-seriev jo kakih 70, polovica je semkaj naseljenih Pieinontezov; prostih baptistov je kakih 65, imaio pa dvojo uiobšč; ostrih baptistov, k imajo svojo cerkev, je 10; episkopalnih meto-distov, ki pa so bogati, prišedši iz Anglije iti Amer ke, ni višej od 40 Veshyauovi meto. dist', katere tudi podpirajo iz Anglij« in Amerike, imajo navauno civilistov kakih 60 in tudi vojaško občino, ki se pa zelo spreminja, vendar nad 40 udov nikoli ni; tako imenovunana laška mirodna cerkev, katero vodi Škot iu njegova žena ima 15 udov; promotistovska občina, ki ju poddružoica občine, nastale v Florenci, ima tudi 15 udov; imajo pa promo tisti niičelo, da duh ne more grešiti; posled-njič je pu tudi prosta italijanska cerkev, ki ima 40 udov. V teh navedenih številkah so vštete tudi žene in otroci. Pet drugih cerkv je izključljivo namenjenih za tujce, in pridiguje se angleški in nemški. — Oi\f Piancianl, žu|ian (sindicu ) v R mu bo je odpovedal svoji službi, u njegovo odpoved je sprejel minister Depretis. K temu je baje to pripomoglo, da srenjski očetje niso prihajali k sejam, katere je župan skliceval, ko se je službi odpovedal, s tem bo menda hoteli pokazat', da jim ni volja Btvari zavlačevati.
—	Južna železnica je dovolila zu vožnjo k Tržaški razstavi za pot do 25 milj daljave 33 '/3% znižane ceno t. j. odpuit tretjine navadne plače in tuki listi veljajo sem ter tje osem dni. Za daljavo 33'/a milj in več bo cena znižana za 50%, t. j. polovico navadne votnine. Listi so veljavni 14 dn>. Kar je pota vmes med 26 — 3.'J'/a do 50%. O času rustave bodo še posebni vluki sem ter tje vozili po ze 6 znižani ceni. Znižana vožoina za 33'/„70 veija tudi pri brzovlakih.
Ker govorimo že ravno o južai železnic1, naj povemo tudi, kaki so njeni dohodki. L. 1881 je imela v našem cesarstvu 20,727 932 gld. dohodkov. Po odbitih Btroških, ki so, ne zini, ogromni, je ostajalo še 2,023.811 dobička.
Na Inških progah pa je imela južnu železnica 12'/,i milijonov dohodkov.
V	M o u t r o s u je vihar podrl dve ki i-voverski cerkvi in nekaj h š, mnogo več pa hudo poSkodova). Šolo, v kterijeb lo 35 otrok, je vihar razdejal in več otrok je bilo tmrtno ranjenih. Čudno je, kar so č.ta od nekega otroku. Vrtinec ga je zgrabil seboj, čez široko planjavo nesel ter ga posadil na neko drevo brez vse škode.
V	Aploton-u in Clinton-u sta v.har in nevihta enako gospodarila; več hiš razdejala. Toča jo bila kot gosja jajca debela ter okuu zdrobila in vsu pokončala, škoda pri drevji se deset let ne bo zacelila, marsikje nikoli, ter gotovo so gu bodo mnogo posušilo.
Valovi velikanske reke MiBisipi so buČali u bregove prestopivši živino in ljudi seboj tirali. Na pi moč priti nesrečnežem skoraj ni bilo misliti. Ljudje so kar koperneli strahu iti groze, mislili so marsikteri kar na sodnjidan.
Res grozovito je le popis čitati, kukošnje je moglo biti za prebivalce vso to z cčmi gledati in doživeti! Cerkev nas ne uči zp.stonj moliti: ,(Treska in hudega vremenu — bliuka n gromu, reši nas, o Gospod I"
—	Obutev bo dobro ohrani, ako -e podplati miižejo s kuhanim lanenim oljem, a urbttB pa z ricinovim oljem. Tako usnje de ne premoči, in zarad tega traja dalj časa.
Poslovilo.
Kor Že danos odhajajoč no morem, kakor bi rad, mnogih prijatlov osobno' obiskati; naj blagovoljno sprejmejo to mojo pismeno poslovilo, prisereno priporočilo in pozdrav, ter naj vsi blago-1' volijo me v svoji prijaznosti ohraniti.
V Ljubljani 1. rožnika 1882.
Janez Porenta.
VI. izkaz <lon<'Hk»v
za spomenik dr. J. Bleivvelsa vit. Trstoniškega.
tiosj). Orudeu Jakob, župnik v pokoji
v Turjaku......2 gl. — kr,
,, Oroden Jak., posestnik v Kro-
novom .......— „ 60 „
., Gruden Jakob, posestnik na
Skocijanu ......— ,, 50 ,,
„ Grudon Jakob, posestnik na
Močirji.......— ,, CO ,,
,, (Iruden Janoz, c. kr. davkar
na Vrhniki......1 — (J
,, (iruden Jožo, posestnik na Volivki ........— ,, 60 ,,
,, Gruden Jožo, zasebnik na Volivki ........ — ,, 50 ,,
„ Nemec Anton, kaplan pri sv.
Trojici na Dolenjskem . . 2 „ — „ ,, Human Josip, o. kr. prof. na
akadom. gimnaziji na Dunaji 5 ,, — ,, ,, FerČnik Lamb., dekan v Žab-
nici na Koroškem .... 5 „ — „ ,, Marušič. Andr., o,, kr. gimnaz.
jirofesor v Gorici . . . . 10 „ — ,, ,, dr. Srnoc Janko, odvetnik v
Mariboru.......6 ,, — „
,, Ignacij Valontinčič, glavni zastopnik zavarovalnic „Avstrijo" in „Konkordijou .... 6 ,, — ,, Skupaj . 87 gl. 50 kr!
K temu v zadnjem listu izkazanih . 008 ,, — , Skupaj do zdaj 1005 gl. 6i> kr.
Tržno cone v E<jiil>ljuiii.
Pšenica hektoliter !) gld. 20 kr.; — rež 6 gl. 18 kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr. ; — oves 3 gld. 74 kr.; — ajda 5 gl. — kr.; — proso 5 g). — kr.; — koruza G gld. 80 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld 94 kr.; — tižol hektoliter 10 gld. — kr. — masla kilogram — gl 92 ,kr.; — mast 84 kr.; — špeh frišen 72 kr.; špeh prekajen 70 kr.; jajce po 2 kr.; mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 62 kr. ; — svinjsko meso f>2 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr. slama 1 gld. 70 kr.
V katoliški bukvami
se dobiva:
Spomin prejete hv. birme: 100 brou-
ciranih podobic 80 kr. , 100 prav lepo barvenih na trdem papirju so zlatim robom 7 gld.
Spomin prejetega prvega sv. obhajili!, raznih vrst iu razuih con , posebno priporočamo novi natis v lmrvanem kiunnopisu : „Jozua podajo aposteljnu Janezu sv. hostljo, za njima so vidijo drugi apostelni." Zadnja stran iina izvrstno sklepo in molitve. Cona 100 teli podobic nu pisalno m p a p i r j u 8 gld. 00 kr.
100 istega iztisa na lepem papirju z mrežicami in z zlatom obrobljena 8 gld.
Co kdo naročnikov želi imoti podobico r. nemškim napisom ali brez napisa, naj blagovoli to posebej opaziti.
Kazuu teli Imamo na izhero muogo vsakovrstnih podobic od najnižjo do najvišjo lepoto in ceno, katero vsaki čas radi tudi na ogled pošljemo naj bi kdo Želel.
HiiloElAkn hultviiriift
v Ljubljani.
Ttil«Krnllčnr ilrnsrnr ccnc I. junija. 1'apirn« rent« 76 .HO — Hreharnn r«mtn 77.01» — Zl»ta ront« 94 80 — IHtJOlotno diiurno pulojiln 1!J0 — !{r«iiitmi nai-.i)« 320 KO l.otifl.i.i 120.— — kr.
cmkiiii 6.(i(l — ilO-Irmlhov D-fiO.