St. 91. V tforici, v torek dne 14. novembra 1905. lietnik VII. Izhaja vsa': tor^k insobotoob 11. mi predpoldne za tnosto tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako pado na ta dnrva praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno H K, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih .ulicah, J eI le rs i t z v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. GORICA (ijatranje Izdaiije.) UrfdniStvo in upravuištvo se nahajata v «N a r o d n i t i a k a r n i», ulica Vetlurini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Goricec. Oglasi se računijo po petit- vrslah in sicer ako »e tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 Tin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Za spremembo deželnega volilnega reda. Kakor smo poročali, sUvil jo v na- äem deželnem zboru tadi posl. GrČa pred- log, s katerim se naroča deželnemu od- boro, da sestavi novi deželnozboraki vo- lilni red na podlagi sploäne, enako, tajne in direktne volilne pravice ter gu že v jednem prihodnjih zasedanj predloži de- želnemu zboru. V seji od 7. t. m. pa je po8lanec Grča ta svoj predlog utemeljeval, in sicer na sledeči način : Zahteva po aploäni in enaki vo- lilni pravici vedno raočnejše in silnejše bije na vrata postavodajnih zborov. Temu vprašanju se ne more izogniti ne državni zbor, ne deželni zbori. Ljudstvo samo je spravilo na dnevni red zahtevo po sploäni in enaki volilni pravici. Poslanec, ki v zboru zagovarja to zahtevo, govori y imenn ljudstva. Zahteva ni nova ter postaja silnejša od dne do dne. Znani globoki mislec in pisatelj Ketteler jo je že povdarjal. V državni zbor na Dnnaja je bila vržena prvič meseca decembra leta 1869. Vspeha äe ni bilo. Leta 1873 se je pojavilo že močnejae gibanje med ljudstvom, dan- danes je postalo eploäno. Ni je več de- žele v aestrijski domovini in ni ga mesta, ki bi se ne zavzemalo za to splošno zahtevo___Na Nemškem in Francoskem že uživajo splošno volilno pravico. Tadi na severu se je ta zahteva pojavila s tako zmagonosno silo, da je naä severni stric moral samodržtvo položiti iz rok in ljudstvu priznati zahtevo. Je-li ta zahteva opravičena tadi pri nas? Da na to vprašanje dam odgovor, hočem vsaj nekoliko pojasniti zahtevo po splošni, enaki, tajni in direktni volilni pravici. Moj predlog naeri na to, da se naš volilni red premeni tako, da se vpelje splošna volilna pravica. Do sedaj nimamo te pravice, ampak imamo volitev po ku- rijah. Poglejmo naä deželni volilni red. Mesto Gorica samo za se voli dva po- slanca, mesto Gradiäka in trg Kormin skupaj enega, mesto in trgi Červinjan, Tržič in Gradež skupaj enega, trgoska in obrtna zbornica v Gorici dva poslanca, velepo8estvo italijansko tri, krnetske ob- čine okrajev Červinjan, Tržič, Gradiška in Kormin dva poslanca. Dalje trgi in obrtnijski kraji Tolmin, Bovec, Kobarid, Eanal in Ajdovačina skupaj enega po- slanca, velepo8estvo slovensko tri, kmet- ske občine okrajev Gorica, Kanal, Ajdov- väcina dva, kmetske občine okrajev Tolmin, Bovec, Gerkno in Kobarid dva, kmetske občine okraja Sežana in Komen dva po- slanca. Gospoda moja! Jaz sem prepričan, pravi govornik, da vsakdo izmej nas pri- pozna, da v tej razdelitvi tiče taki pri- vilegiji, kakoräne dandanes ni mogoče odobravati. Mesto Gorica voli samo dva poslanca, to naj bo opravičeno. Ni pa opravičeno, da mesto Sr. Križ voli zdra- ženo s kmetskimi občinami. Izmed obrtnij9kih okrajev je izpu- ščena Nabrežina in Sežana. To dandanes ni opravičeno. Poseben privilegij ima trgovskain obrtnijska zbornica. Ta voli dva poslanca v deželni zbor, zbornica advokatov, kme- tijsko drustvo, razna druga drnštva in zveze druäiev pa nobenega. Zakaj ima ena zbornica ali eno draštvo posebne predpravice pred dragimi ? Velepose8tvo je nekdaj imelo res neko posebno staliSče in važnost in ve- ljavo v človeški družbi, a dandanes se ta odličnost ne pozna dosti; posestnik 1 in veleposestnik sta si prišla bližje, raz- loček ae je^ v mnogem izgabil, tako glede na davčno moč, na omiko in sploäno stališče v človeški drnžbi. Šlevilo vele- pos68tnikov se hitro manjäa. Tadi obrt- nijski kraji nimajo več tiste izjemne ve- ljave, kakor nekdaj. Le manjäi del pre- bivalcev je stalen, velika večina pa pri- haja iz vasi ter se naaeljuje in preseljuje. Manjäi del nživa politiške pravice, vedina ki ima dolžnost delati in množiti dohodke drugih, je pa hrez volilne pravice. Kmet- ske občine volijo osem poslancev. Tem se na vsak način godi krivica, naj se oziramo na ätevilo volilcev, ali na davčno moč. Govornik razvija ta razlog bolj ob- širno in dokazaje krivico, ki se godi kmetskim volilcem. K dosedanjim volilcem pa stopajo äe novi volilci; posebno delavci zahte- vajo volilno pravico. Dosedanji volilni red obsega skoraj same privilegije, sedanji čas pa se pro- tivi predpravicam. Te tadi vedno bolj in bolj padajo in se izgubljajo. Tudi volilne predpravice morajo odpasti in jvolilna pravica naj postane sploäna pravica vseh tistih oseb, ki državo in deželo vzdržnjejo. Kdor ima dolžnosti, naj vživa tadi pra- vicfri. Kdor davek plačuje, naj ima tadi pravico voliti. Davek plačuje tudi delavec, zato naj ima tudi on volilno pravico. Mnogi stavijo pri tem razne več ali manj opraviöene pogoje. Pravijo, volilno pra- vico naj dobi, kdor je star 24 let in plačuje davke, ako zna brati, ako zna pisati in drnge pogoje. Jaz pa menim, da ti pogoji kršijo splošnost, zato proč ž njimi; vsak 24 letni davkoplačevalec je vreden volilne pravice in naj jo dobi. To je sploäna volilna pravica. Nato govornik razlaga pomen enake volilne pravice, ki obstoji v tern, da ima vsak volilec le po eden glas. V nekaterih državah iinajo sicer sploäno volilno pra- vico, pa ne enako. Delavci in kmetje imajo po en glas, akademično omikani možje, bogatini in drugi velmožje pa po več glasov. Zoper tako pravico je go- vornik zato, ker zopet ypeljuje nove privilegije in paralizira sploäno pravico ter uniči glas onih, ki imajo po eden glas. Volilna pravica naj bode tedaj splošna in enaka. Govornik obravnava nato tajno vo- lilno pravico. Tej lastnosti volilne pra- vice se zoperstavljajo k večjemu še neka- teri birokrati. Med Ijadstvom nima na- LISTEK 9 Kopomfil s pesnihovega grabs. (Hrvaški spisal A. Šenoa. Poslovenil /..) (Dalje.) Gospoda moja, krikne Neža z zvonkim glasom, otvorivši vrata najine sobe, ako je vajinemu gospostvu všeč, pojdimo Prešerna obiskat! Za dve minuti smo se napravili na pot. Pred nama drobi dekletce. Gubato kratko krilce temne barve se ji razliva v skladnih zgibih raz vitki pas. Drobne nožice v izrezanih črnih čeveljčkih stopicajo v lahnem, krilatem koraku, jedva se dotikajoč peščenih tal. Nežno, a polno tel6; zapeto v jopič iz modrega sukna, se liki cvetka ziblje pred nama, in na njem glavica, krog katere so ovite temne, krasne kite, pritrjene z velikimi, srebrnimi iglami. Tako je dekle bolj skak- ljalo nego stopalo kraj žive meje. Sedaj splaši metulja iz grma, sedaj pobere kopino, črno kakor njene oči, sedaj utrga cvetlico in vse to tako-le mimogrede, pri tem tiho pevajoč. Jaz in Albert slediva nje korakom. Ni besede nisva govorila. Gledala sva pred se — v dekle. Najbrže sva preveč gledala, zato nisva ni črhnila; menda se je drug bal drugega. Tako je. Ko so ti oči, uprte v lepoto, preveč žive, ko ti je sree prepolno, takrat jezik umolkne. Prispemo na pokopališče. Toliko pomnim, da ne leži daleč od mesta, da ga je sama ravan in da je ograjeno. Več nisem opazil, ker sem gledal edino le Nežo. Dekle jo mahne na sredo ter naju privede, nalahko se vijoč med gomilami, do precej velikega stebra iz sivega, gladkega granita. Spomenik je spodaj nekoliko ožji, zgoraj širji in vrh mu je, če me čas ne vara, podoben strešici. sprotnikov. Javno n» glas si maraikdo ne upa voliti po svojem prepričanju ; da se ne zameri, voli drugače, nego želi. Tajna volitev je potrebna zato, da bo ložje vsak voliloc volil po svojem pre- pricanja, ne da bi se mu bilo bati zlih nasledkov. Govorn;k nadaljuje : Oataja mi äe govoriti o 'irektni volilni pravici. Tadi sedaj že volijo direktno v trgovsko in obrtno zbornico, tako tudi veleposestniki in meščani; to pravico zahtovajo tadi kmetski volilci in oni, ki dosedaj äe ni- majo Tolilne pravice. Čemu ta razloček? Zakaj mora kmetski volilec voliti volilne može, in ti še-le poslance? Da je dvakrat delo, dvakrat agitacija, dvakrat zmota, dvakrat zamera. Z neposredno volitvijo preČ! Vsak volilec naj naravnost voli poslanca. Tako tirjajo p3T8od, tako tudi mi. Da so vrhu tega potrebne še d ruge poprave v naäem volilnem reda, to je itak jasno. Da pri splošni volilni pravici volilci iz Ajdovščine in Bovca ne bodo hodili volit v Tolmin, mi ni treba omenjati. Govornik pride do ugovorov. Ne- kateri pravijo, da ni pravično, da bi skapaj volila gospodar in hlapec, delodajalec in delavec. Jaz pa vpraäam: Je-li to pra- viöno, da hlapec in delavec ima samo dolžnosti, pa nič pravic? Kdor več pla- čuje davkov, mora imoti več pravic. Davke plačajemo vsi, in vsi moramo imeti tadi pravice. Viäja omika, visoko staliäöe, bo- gastvo daje človeku mnogo ugodnosti, ne sme pa t njegove roke apraviti tudi dr- žavne pravice. Ravno revni sloji dajo najviäji denarni in krvni davek. Bogatina äe vedno ostaja več, nego rabi za-ae, revež pa dela in 86 poti, da zaslaži za davke, sam pa mnogokrat strada. On dela za deželo in državo, |on 2 delom bogati bogatine. Bo li zato äe prikrajäan na državnih pravicah ? Krvnega davka se tudi največ nabere iz nižjih slojev, zato naj imajo tudi enake pravice. „Ljud- Tukaj je, reče dekle, postoji ter nama s prstičem pokaže kamen, katerega je obdajalo zeleno grmičje, polno pisanega cvetja. To je bil Prešernov grob. O tem so pričale tudi zlate črke na kamnu. Z Albertom sedeva na bližnjo gomilo, motreč krasno, priprosto sliko, ki se je nudila najinim očem. Škoda, da ni bilo slikarja tarn. Jaz 11 moj pobratim sva sicer znala za silo se svinčnikom na papir risati, ali kaj so te mrtve, črne črke brez modrega neba, brez zelene in rudeče barve, brez živih očij, brez polnega življenja. Naokrogvse tiho. Ni listič se ne gane, ni oblačka ne zapaziš na kristalnojasnem nebu; samo na zapadu se nad nemim gorovjem modrina preliva v bledo rdečino. Modrica, ščipek, divji mak v izobilju cveto po nizkih giobovih med lesenimi križi. Osamljen, negibljiv se dviga Prešernov stolb, kakor velikan zroč na Čarobni ta kraj. Solnce se lesketa na gladkem gra- nitu in zlatih črkah, kakor da blagoslavlja ta zadnji znak slavnega genija, uni kamen, ki je nesrečnemu pesniku lažji, nego mu je bilo breme pustega življenja. A krog spomenika cveto vrtnice, upogibajoč glavice h grobu, cvete klinčič ter dviga živorudeče svoje zvezdice proti nebu, cvete pohlevna, sramežljiva spo- minčica, lepa kakor gosposki žamet. Tu pa tarn sede na vrtnico rumenokril metulj in preko grmičja včasih švigne zlata minica. Prileti i ptičica, spusti se na kamen, povesi glavico, pogleda dekle, zagostoli in odfrfota čez pokopališče pod nebesni svod. In Neža? Mirno kleči pred Prešernovim grobom. Polni milobe se razlivajo solnčni žarki na nežno zaokrožene Nežine poteze, na povešeno glavico, na to čarobno lice, na te svilene, dolge trepalnice, pod kojiini dvoje črnih očij zre na pesnikov grob, dočim ji roke, sklenjene k molitvi, počivajo na deviškemr nedriju. Zatopil sem se, motreč to sliko, kar deklica vzdigne glavo in skoči na noge. Pristopi h grobu, se prožno pripogne ter poduha vrtnico, stopi sem, stopi tja, tu vzdigne popčič, tam odtrga vel list ter ga vrže strani. Pri tem mi reče: „Hvala Bogu, cvetje lepo uspeva. Jaz sem ga za- sadila. Ne smejte se! Ali ni prav? Ta človek, ki tukaj sniva, nima duše na svetu, niti jedne duše, da bi mu okitila grob. Kamen so mu postavili, da, trdi kamen, kakor so človeška srca. Ali to zadostuje? Cvetje je lepše; to diha, to dehti, to živi. Za klinčič sem se zelo bala, ni hotel uspevati. Toda popravil se je. Glejte, kako je poln, kako je rdeč. Milota!" Kdo pa vas je napotil, Nežica, da ste vsadili cvetje na grob tega vam neznanega človeka? Kdo? Kako ste čudni! Srce. Kar niso hoteli drugi, to sem storila jaz uboga deklica. Mislim, da se nisem pregrešila. Kolikokrat sem prebirala čisto sama te njegove prelepe pesmi. Menda verujete tudi vi, da so lepe, čeprav so kranjske. Preje sem čitala samo „Koledarček" in pripovedke 0 „Lažnjivem Kljukcu". Hahaha! Neumnica sem mislila, da je to med, ali bila vam je smet. Ko so mi prišle v roko te pesmi, oj to sem sodila drugače. Veste li, kako je človeku pri duši na veliki petek, ali kadar komu umre mati ali ko sanjate o čem lepem? Kako to nekam živo segne v srce! Tako so se me prijele te poe- zije. Bilo mi je nekako otožno in prijetno ob enem. Res ne razumem vsega. Včasi naletiš na latinske besede in večkratje kaj pisano previsoko. Res je. Prešeren je bil učen gospod, jaz pa sem nevedno dekle. Toda to pojmim, da je moral biti dober, da je bil nesrečen — radi nekega dekleta. Ne vem, kako je, ako ljubiš drugega, ki ti ne vrača ljubezni, ali hudo mora bill na vsak način. |)Dalje pride.) stvo še ni zreJo za splošno volilno pra- vico." Nearne8ten ugovor ! Ako je zrelo za ustavno življenje, je tadi za volilno prarico. Saj ta je temelj ustavnega ži- vljenja; in ljudstvo prav s tem skazuje sposobnost, ker tirja to pravico. Eako se je pisalo, da ruski narod ni zrel za ustavno življenje? Toda narod je pokazal to sposobnost . . . ., in dosegel ustavo. „Pa potem, kakošni poslanci pridejo v zbornico ?" To raene čisto niČ ne skrbi. Poslanci rnorajo biti taki, kakoršno je Ijadstvo. To zadostuje. Nihče naj ne misli, da pridejo v zbornico kaki dirjaki, ki ne poznajo deželnih koristij. Morda pridejo äe boljši raožje, nego so sedaj. V državnem zboru je rekel Lueger: „Sploäna in enaka volilna pravica je edina rešitev monarhije." Z interesi države je bolj zvezan kmet in delavec, nego milijonarji. Kmet je najbolj navezan na domačo gru- do. Jaz Bern prepričan, pravi govornik, da že davno bi imeli v Gorici deželni šolski zalog, imeli narodne ljudske in srednje sole, ko bi imeli sploäno volilno pravico. Ta je tedaj tudi kulturnega po- mena. Po vseh deželah tirja ljudstvo to pravico. Vsi časopisi so polni takih po- rocil. Shodi zaporedoma sklepajo reso- lucije zoper vsaktere volilne privilegije in zahtevajo, da fie takoj uvede splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica za državni zbor in deželne zbore. Na Ogerskem so že dobili od samega kralja obljnbo za aplošno volilno pravico. Dne 3. t. m. so tadi na§i ministri imeli poavet o npeljavi eplošne volilne pravice. S to pravico se uresniči temeljni princip pravne države. Splošna in enaka volilna pravica je zrelo jabolko, potrestije treba drevo, in zrel sad pade doli. Tresli je bomo ... pa tndi padlo bo doli. Go- vornik vabi poslance, da naj predlog soglasno sprejmo. Pravi: Naäa dežela se äteje med napredne. Dokaže naj tadi danes visoki dež. zbor svojo naprednost in svobodoljobno9t s tem, da glasuje za splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico. Goriški deželni zbor. V. seja. V aoboto ob 5. nri pop. imel je goriški deželni zbor svojo V, sejo. Navzoči so bili vsi poslanci. Opaatilo se je čitanje zapisnika prejšnje aeje. Naznanjenih je bilo več predlogov, katerih utemeljevanje pride na dnevni red prihodnje aeje. Jeden pred- log je stavil med drngimi tudi posl. dr. Treo v zadevi pitne vode na Krasu, a drugega posJ. dr. Gregorčič t zadevi na- čina, kako pokriti stroške, ki bi jih pro- vzročil novi zakon glede zboljšbnja uči- teljskih plač. 0 tem predlogu kaj več na koncu danadnjega poročila. Nato je odgovoril vladni zastopnik dvorni svetnik grof Attems, prečitavši svoj odgovor v italijanskem in sloven- skem jeziku na interpelacijo posl. Falco- nerja, tičočo se nepotrjenja zakonskega načrta, zadevajočega zboljšanje učiteljskih dohodkov. \i tega odgovora nismo izve- deli nič novega. Vladni zastopnik je nam- reč rekel, da ni vlada zaradi tega pred- ložila v potrjenje omenjeni zakonski na- črt, ker ni bilo na primeren način po- skrbljeno za pokritje stroškov, ki bi na- stali, ko bi stopil isti v veljavo. Deželni zbor je sklenil, da se dotični višji stroški pok ijojo 8 tem, da nalože posamezni šolski okraji na užitnino vina, mesa in žganja 20% doklado, a na vsak hektoli- ter potočeneg* piva 1 K 70 vin. Vlada pa ne more in neče nikakor dovoliti okrajnim šolskim svetom, da bi nalagali sroje doklade tudi na direktne davke. Vsled tega mora torej deželni zbor za pokritje stroškov drugače poskrbeti, ako hoče, da bode predložen zakonski načrt glede zboljäanja uciteljskih dohodkov, v potrjenje. Nato so se prečitale doäle vloge in peticije in za tem st je preälo k dnev- nernu redu. Zakonski načrt, s katerim se izdajo potrebna določila glede pobiranja samo- atojnih občinskih davŠČin na povžitek jira in opojnih pijač, o katerem je po- ročal posl. dr. Marani, je bil na predlog posl. dr. Verzegnaasija izročen pravnemu odseku. Istotako se je izročil pravnemu odseku načrt štatuta za ustanovitev ob- činskega kreditnega zavoda, o katerem je poročal posl. dr. Marani. V imenu dež. odbora je predlagal posl. dr. Marani, da se dovoli prispevek po 1200 K obrtnim šolam, in sicer v Ajelu, v Červinjanu in oni, določeni za Ločnik, Mošo in Št. Lovrenc pri Moši. Posl. Pa- nigai je predlagal, da se ta zadeva izroči šolskemu odseku, kar se je tudi zgodilo. Posl. dr. Egger je v imenu dež. od bora poročal o prispevku k stroškom za i gradnjo cestne črte Ročinj-Kambreško, za katero je predlagal 2000 K in o pri- spevku, ki se podeli za razširjenje Na- dižine doline pri Robiču. Oboje se je od- stopilo peticijskemu odseku, in sicer prvo na predlog posl. Panigaia in drugo na predlog posl. Lapanje, ki je bil mnenja, da je predlagani prispevek z ozirorn na obsežno delo premajhen. Nato je poročal posl. dr. Marani v imenu dež. odbora o ureditvenih zadevah hudournika Šijaka. Ta zadeva se vleče že delj časa, ne da bi bilo prižlo Še do sporazumka med vlado in med dež. od- borom. Vlada je namreč prvoten načrt gledo ureditve omenjenega hudournika, po katerem bi znašali stroški 7000 K, popolnoma ovrgla in zavkazala svojim organom, da napravijo na podlagi zad- njib komisijskih poi?.vedeb, ki so se vräile na lieu meita, novi načrt. Ta načrt se je tudi že napravil, a po tem načrtu zna- šajo Btroški za omenjeno ureditev ne več . 7000, ampak 40000 K. Vlada bi bila pri- pravna prispevati k tem stroškom s 50%, ako bi dežela prispevala z 20% in bi interesovani činitelji prispevali z ostalimi 30%. Ker je pa tu v prvi vrsti interesiran cestni erar, kateremu priza- deva hudournik Šijak na državni cesti največjo škodo in bi moral, ako se ome- njena ureditev po novem načrtu ne izvrši, napraviti novw most, ki bi stal cestni erar najmanj 35.000 K, je po mnenju poro- Čevalca najprej poklican cestni erar, da se izreče, koliko bi hotel on prispevati k stroäkom. Zato predlaga posl. dr. Ma- rani, da se naloži dež. odboru, da se ta obrne do vlade s prošnjo, naj ista naj- prej pri cestnem eraru poizve, koliko bi on hotel prispevati k omenjenim stro- škom. Ta predlog je bil vsprejet. Predlog, da prispevaj dežela k ure- ditvi hudournika Koren pri 'Chiopris- Viscone s 4700 krouami, se je izročil peticijskemu odseku. Bila je vsprejeta .resolucija, katero je predlagal v imenu dež. odbora posl. dr. Egger, ki atremi za tem, da se rešijo prošnje za brezobrestna posojila v ob- novitev vinogradov v naši deželi. Zakonski načrt, o katerem je poro- čal posl. Berbuč, s katerim se uvržča občinska cesta, ki vodi od skladovne ce- ste pri Vrhovlju skozi Krasno, Višnjevik in Drnovek, med skladovne ceste, je bil vsprejet v vseh treh branjih. Posl. dr. Marani je potem poročal o železnici Sv. Lucija-Idrija in Sv. Lucija- Kobarid ter o železniški črti Gorica- Červinjan-Belvedere. Tozadevni predlog deželnega odbora, ki se je izročil želez- niäkemu odseku, se glasi: 1. Nalaga se zopetno deželnemu odboru, da napravi pri visoki vladi vse potrebne korake v avrho, da doseže do- voljenje za izvršitev prehodnih tehničnih poizvedeb za zgradbo železnih prog Sv. Lucija-Idrija in Sv. Lucija Kobarid. 2. V to svrho se dajo na razpolago dež. odboru denarne sredstve uže dovo- Ijene s skleporo dež. zbora dne 3. nov. Posl. dr. Egger je v imenu dežel- nega odbora predlagal, da Be dovoli za antimalarično akcijo v farlanski nižini iz deželnih sredstev 6000 kron. Na pred- log posl. dr. Faiduttija se je odstopila ta zadeva fiuančnemu odseku. Odobreno je bilo poročilo dežel- nega odbora, katsro je prečital posl. dr. Egger glede gradnje paviljona Docker v svrho, da se deloma izprazni mestna ženska norišnica goriška, Predlog v zadevi podpore za grad- njo ceste Kambreško-Podravno, poro- čevalec posl. Klančič, se je odstopil pe- ticijskemu odseku. Vsprejet je bil potem računski sklep zaklada „Werdenberg" za prve mesece leta 1905. Nato je utemeljeval dr. Gregorčič potom nujnosti predlog o ureditvi prav- nih razmer učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah in o po- kritju potrebščin šolskih zalogov. — Predložil je zopet načrt zakona, kakor ga je bil predložil deželni odbor v lan- skem zasedanju deželnega zbora, z ne- katerimi dostavki, ki so bili sprejeti lanskega leta. Premenil je člen II. lani sprejetega načrta v smislu svojega lan- skega predloga, da se namreč v pokritje z novim zakonom provzročene veöje potrebščine šolskih zalogov zviša pri- spevek deželnega zaloga, ki se plačuje okrajnim šolskim zalogom, od 250.000 K na 400.000 K, tako da okrajni šolski sveti ne bi bili siljeni višati naklad na izravne davke vsled poviäanih uciteljskih plač, marveč bi jih mogli celo nekoliko znižati vsled večjih prispevkov deželnega zaloga. Obenem je nasvetoval, naj se izvoli deputacija treh članov deželnega zbora, katerim naj se pridruži vodja deželne računarije, da se nemudoma poda do centralne vlade ter od te izposluje za- gotovilo : 1. da goriäki deželi se dovoli davščina 4 K od vsakega hektolitra na drobno prodanega piva, ter 2. da vlada ohrani še dalje pobiranje užitnine na vino, most in meso v svoji režiji, ali pa da izroči to pobiranje deželi pod ugod- nimi pogoji. Utemeljeval je nujnost s tem, da obstoji že šolski odsek, ki se bavi s šolskimi zadevami, da temu odseku je že izročen predlog o začasnem povišanju nčiteljskih prejemkov, o katerem mu je poročati v 10 dneh, da vsa ta zadeva je nujna, ker se razpravlja že mnogo let in razburja duhove po deželi. Nujnost je bila sprejeta soglasno in predlog je bil oddan šolskemu odseku, da ga pretrese in o njem poroča. Na ta način je priälo vpraäanje o privnih raz- merah učiteljstva zopet v deželni zbor in že razprave v šolskem odseku nam pokažejo, ali italijanska večina v dežel- nem zbora v resnici roisli pomagati uči- teljstvu na način, ki je mogoč, ali pa izmisli zopet kako nemogočo pot, po kateri naj si goriško učiteljstvo izboljSa svoje gmotno stanje. NaSim poslancem priporočamo, naj skašajc pri tej priliki doseči popolni deželni šolski zalog, in le v slučaju, da ta zalog ali večji prispevek iz deželnega zaloga za sedaj ni mogoö, naj se zadovollijo z mrvico, katero nudi navedeni predlog, ki ima to dobro, da je spravil vso zadevo zopet v deželni zbor, kajti vse je kazalo, da nekatori gogpodje so hoteli zaprečiti, da bi se o stvari v sedanjem Stadiju zopet raz- pravljalo. Deželni glavar je odstopil potem predsedstvo deželnega glavarja namestniku dr. Gregorčiču. Ko je ta prevzel pred- sedstvo, je naznanil zbornici, da ste ji došla dva dopisa, in sicer jeden od okr. sodižča v Sežani, drugi pa od okr. sodiača v Tržiču. V obeh dopisih zahtevati ome- njeni sodiači, da bi se jima dovolilo po- stopati proti deželnemu glavarju dr. Pajerju in to vsled tožb, naperjenih proti njemu od strani g. Gorupa po njegovem zastopniku dr. Tumu in to zaradi žaljenja časti. Med deželnim odborom in g. Go- rupom obstoji neka pravda. Nekatere oböine na Krasu izročile so namreč g. Gorupu pobiranje občinskih doklad na nžitnino, Četudi je finančna uprava pre- vzela pobiranje državne užitnine v lastno režijo in se je izrekla za to, da hoče pri ti priliki tadi občinske doklade na užitnino brezplačno pobirati. Ker je Uko pobiranje občinam v veliko korist, in ker g. Gorup občinskih doklad gotovo brez lastne koristi ne pobira, je naložil deželni odbor dotičnim občinam, da mo- rajo pobiranje občinskih doklad na užitnino gosp. Gorupu odpovedati in da morajo prepustiti tako pobiranje finančnim organom. G. Gorup se je čutil vsled ta- kega ukaza prikrajšanim v svojih pra- vicah ter ga je smatral za nekako mo- tenje posesti, vse to pa najbrže vsled nasveta svojepa pravnega zastopnika v ti zadevi dr. Tume. Naperil je torej proti del odboru pravdo, in sicer za občine tržiakega okraja pri tržiakem sodišču, in za občine sežanskega okraja pri sežan- skem sodišču. Dež. odbor je zastopal v teh pravdah dež. tajnik g. Peterin. Na obravnarah pa je priälo tudi na dan, da je g. Gorup pobiral tudi take občinske doklade, katerih ne bi bil smel pobirati, ker nista v to še privolila ne deželni odbor in tudi namestništvo ne in je bilo zaradi tega tako pobiranje popolnoma neopravičeno in nepostavno. Dež. tajnik g. Peterin je pa označil na obravnavah tako početje kot kaznjivo in je bil mnenja, da se dotični spisi iz- roče državnemu pravdništvu, ki naj bi jih pregledalo in prouöilo ter tudi od svoje strani in po svoje postopalo, ako bi to spoznalo za potrebno. In ravno to naziranje zastopnika deželnega odbora v oraenjenih pravdah je smatral g. Gorup bodisi sam ob sebi ali pa po nasvetu svojega pravnega zantopnika dr. Tume za žaljenje časti. Ker je pa deželni tajnik deželni uradnik, in izvršuje le-to, kar mu nalaga deželni odbor, in ker je predsednik dež. odbora dež. glavar dr. Pajer, ni po mnenju g. Gorupa ali pa njegovega prav- nega zastopnika dr. Tume izključeno, da ne bi bil dež. glavar deželnemif tajniku namignil ali mu pa celo zaukazal, kaj naj govori pri dotičnih obravnavah. In prav zaradi tega torej je dr. Tuma v imenu g. Gorupa tožil dež. glavarja radi žaljenja časti, in Bta omenjeni okrajni sodišči vsled omenjenih tožb zahtevali od dež. zbora privoljenje, da smeti proti dež. glavarju postopati. Ko je deželni tajnik dopisa sodišč prečital, odredi gla- varjev namestnifc dr. Gregorčič o njih razpravo. Oglasila sta se k bosedi poslanca dr. Marani in dr. Verzegnassi, ki sta predlagala prehod na dnevni red preko omenjenih dopisov, a oglasil se je k be?edi tudi dr. Tuma, ki je rekel, da je bil že poprej prepričan, da ne bode iz- ročil dež. zbor dež. glavarja sodišču in da je napravil omenjeni tožbi le zaradi tega, da se javnost prepriča, kako sodi dež. zbor o postopanju dež. odbora, ki se upa žaliti tudi take osebe, kakor je g. Gorup, ki je toliko let služil dežell. (Pa naj ie kdo reče, da ni dr. Tuma pa- meten Op. stavca). Stavljena potem na [jlasovanje pred- loga za prehod na dnevni red. bila sta jednoglasno vsprejeta. S tem je bila končana seja in je bila prihodnja napovedana za jutri po- poludne ob 5. ari. Do pi si. Bovec, 9. nov. 1905. — V nedeljo dne 5. novembra t. 1. je priredilo tuk. „Slov. katol. politično društvo" svoj letni redni občni zbor. Udeležba je bila z ozirom na skrajno alabo vreme dovolj ugodna. Gospod predsednik Fr. Miäic otvori zborovanje, srčno pozdravi navzoČe ude, zlasü vrle druätvenike, ki so prihi- teli iz daljne Baväice vkljub slabema vremenu v obilnem števila — bilo jih je 10 — ter so dali na ta način lep vzgled našim Bofčanom. Zahvaljuje se jim torej, da so se velikodušno odzvali vabilu k občnemu zboru, jih vspodbuja k odločni vstrajnosti in požrtvovalnosti na polja katoliško-narodne akcije, nakar podeli beaedo gospodu društv. tajniku Ivana Štolfa. Žapi8nik zadnjega občnega zbora, kojega prečita g. tajnik, se vzame zado- voljstvom na znanje. Xz poroöila o druät- venem delovanju v minolem letu posna- merao sledeče podatke : Odbor «i je pri- zadeval, uresničiti želje, uražone na lanökem občnem zboru, s teiu, da je poslal razne peticije na merodajna masta, tako glede cenenih delavskih etanovanj, glede prostovoljne dražbe zadolženih kmetskih posestev in zlasti glede zavarova- nja delavcev, in sicer zlasti kmetskih ali poljskih delavcev, za starost in onemoglost -Z ve8eljem smo sprejeli na znanje, da 86 visoka c. kr. vlada resno bavi s temi vpra- šanji, in upamo da bodo vsa bratska „kat. politična društva" äirom naše domovine venomer zahtevala, da se stori tudi za kmela, ki je podlaga cerkvi, narodu in celi državi, kar je še mogoče storiti v njegovo rešilev. Na ulogo, poalano lanako leto c. kr. finančnemu ravnateljstva v Trstu, v kateri smo proaili, da bi se iz- plačevali davki v primernih obrokih in 8icer ob času, ko so našema kmeta večji dohodki na razpolugo in ne takrat, kadar se zljubi visoki gospodi, so narn odgo- vorili, da tudi za boväki okraj morajo veljati s p 1 o š n e postavne določbe glede časa in načina davcnih tirjatev. Vender je rečeuo v dotlčnem odloka da pojde c. kr. finančna oblast na roko vsakema posameznema davkoplaee- valcu, ako bi ne mogel o postavnem čana iz kateregakoli opravičenega vzroka plačati Bvojih davkov. Kdor žeii n. pr. rajäi v jeseni plačati svoje davke kakor spomladi, ta naj gre, ko dobi opominski list, na c. kr. davkarijo, naj pove, zakaj želi rajäi v jeseni kakor spomladi izpla- čati svoje davke, in ako ne hi hoteli dotični uradniki upoätevati njegovih opravičenih vzrokov, naj se obrne do tuk. „katol. političnega društva" in tu se ma izroüi odlok c. kr. finančnega ravnateljstva, na katerega se bo lahko opiral. — Z veseljem smo sprejeli na znanje, da se bo vendar enkrat začeia regalacija Kopice in Lipnika, dveb hu- dournikov, ki povzročajo v Bavžiei veli- kansko äkodo. Visoka c. kr. Tlada je ob- ljubila 3000 K, visoki dežeini zbor 1500 kron podpore, interesenti so se zave- zali kriti 25% primanjkljaj z nekoliko robotami, oziroma bo dala bovska občina les in kamenje, in tako je torej popolnoma zagotovljena racionelna iz- vräjtev deia, ki bo za nboge Bavšence velikega pomena. Zajedno je treba po- udarjati, da gre zasluga za ugodno re- äitev tega vprašanja v prvi vrsti „katol. poliličnema društvu" kar znaci, da uživa, linenovano druätvo velik agled na vseh merodajnih mestih. Podpirajte torej, vrli Bovčani in vsi prebivalci bovškega okraja, to velekoriatno društvo zlasti a tern, da se redno in v velikem ätevilu adeležajete draštvenih zborov&nj, pa tndi s tem, da poslusate g. blagajnika Antona Šaler-ja, ki Vas je opominjal, da podpirate ka- toliäko-narodne liste, zlasti „Primorski List" in „Gorico" in da redno plačujete letno udnino v malem znesku 50 v, katero sprejema tadi g. tajnik lv. ŠtoJfa. Stavljenih je bilo osem velekoristaih re- solocij najrazlicnejäe vsebine. Sprejete so bile z velikiiii navdušenjem. Kaj vec prihodnjič ! Politiöni pregled. Dr. Fort sekcljskl načelnlk. Češki držarni poBlanec dr. Fort je imenovan aekcijskim naCielnikom v že- lezniškem ministerstvn. Obstrukcija železnlčarjev. Kakor poročajo z Danaja, je skoro gotovo, da poneha železničaraka obstruk- cija. Vlada je namreč železničarjem ob- Ijubila, da jim bode zboljäala gmotao stanje. Vršila so se v ta namen v soboto in v nedeljo pogajanja med vlado in zastopniki železničarjev, ki so imela dober vapeh. Vceraj je bil pri ministra za železnice tudi praški žnpan dr. Srb in temu je minister povedal, da je opra- vičena nada, da opuate železničarji svoja nagajanja. Krlza na Ogrskem. V soboto so bih Tsprejeti od ce- Barja min. predsednik bar. Fejervary ter minister za notranje zadevo Kriutoffy in pravosodni minister Lany. Pod cesarje- vim predsedstvom 8e je potem vrSilo posvetovanjb o političnem položaju na Ogerskem, ki je trajalo poldrugo uro. V nedeljo so sklicali poslanci ogerske neodTisne Btranke, med katerimi se je nahajal tudi grof Aphony, v Pečuhu shod. Koj na postaji pa so bili vsprejeti od socijalcev v žvižganjem. Poalanci in pa drugi, ki so se pripeljali na shod ž njimi, so se tako zbali socijalcev, da so zapro- sili pri mestnem glavarju za pomoč. Na .glavarjevo prošnjo je prišlo na postajo ?ec stotnij vojaštva in tudi konjeništvo, da je spremljalo v mesto poslance. Tudi pri ahodu so morali biti navzoči vojaki, a pri vsem tem so se vräili med shodom tmki neredi in pretepi, da ni bilo prav nič čuti govornikov. Bilo je več oseb ranjenih v pretepu. To vse dokazuje, kako grdo lažejo pristaši ogerske neodvisne stranke, ko trde, da imajo vse ljudstvo za seboj. Ako bi res to bilo, potem bi gotovo ne zborovali v senci bajonetov, kakor so to morali storiti v Pečuhu. Volilna svoboda na Hrvatskem. V t etrtek He je vršila v Koprivnici na Hrvatskem volitev jednega poslanca v dež. zbor. Hrvatske opozicijonalne stranke, združene s Srbi, so kandidirala za to mesto dr. Potočnjaka, znanega hrvatskega rodol.juba, ki je prestal mnogo hudih preganjanj zaradi tega, ker se je odločno in uspeäno bojeval proti ko- rupciji ki je cveU na Hrvatskem začasa Hedervaryjevega banovanja. Vladna stranka in ž njo zeružene stranke, ki so protivne reäkemu programu, so pa kandidirale zagrebškega župana dr. Am- ruša. Med temi strankami nastala je huda volilna borba. Ko je bilo pri vo- litvi oddanih 147 glasov za dr. Potoö- njaka in je dobil dr. Amruš Je 143 glasov, in je bilo v volilni dvorani ša mnogo volilcev, ki bi glasovali za dr. PotoČnjaka, a nobenega takega, ki bi glasoral za dr. Amruša, je vladni komi- sar volitev sistiral. Vsled tega je nastala 8trašna razburjenoat med volilci. Ko se je dr. Amruš vrnil po železnici v Zagreb, ga je tarn pričakovala velika množica ljudstva, ki ga je vsprejela z žvižganjem in sklici: „Doli s kamarilo! Doli z Madjaroni ! Dr. Amruš je bil v veliki nevarnosti, in ga je morala čuvati poli- cija, ko je šel v koeijo, da se ma ni kaj neljubega pripetilo. Dospevšomu dr. Potočnjaku pa je množica priredila na- vdušene ovacije. V mesta Zagrebu vjada sedaj velika razburjenost, in dr. Amru- ševo stanovanje mora stražiti vojaštvo. Dogodkl na Ruskem. Vse kaže, da bode na Ruakem red kmalu vspostavljen. Tadi v Kronstadtu ni bilo ravno tako hudo, kakor so pre- tiravala poročila raznih liatov. Ti list! sami priznavajo, da so bila njih poro- čila pretirana. Ne da se pa tajiti, da je na Raskern nastala zadnje dni neka re- akcija, ki je naperjena proti onim revo- lucijonanrnim življem, ki so provzročili toliko prelivanja krvi in drugih grozo- vitosti na Ruskem. Poaebno pa je na- stala na Raskem velikanska ogorčenost proti židom, ki so gotovo največ krivi na vseh nemirih. Izšel je carjev ukaz, a katerim je proglaäeno obsedno stanje* nad vsemi desetimi gubernijami v Ruski-Poljßki. Iz vseh stranij velike Rnsije dohajajoa poročila, da se je mir povrcil in da se ni nikjer kalil red in mir. Delavci so povsod nehali štrajkati in železniški promet je tadi že povsod vspostavljen. Gelo v Kronstadta vlada popolen mir, in danes se odločno dementujejo poro- čila, da so se v Kronstadta spuntali mor- narji na vojnih ladjah ter odrekli po koršoino častnikom. Za guvernerja na Finlandsko je določen knez Mirski, ker se je dosedanji governor, knez Obolenski iz zdravstve- nih ozirov odpovedal temu doatojanstvu. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" prejelo uprav- ništvo „Gorice": Karol Čigon, vikar na Vojščici 2 K za „Šolski Domu in 3 K za „Mali Dora". Predaedništvu so plačali: Štefa Ki n- derčev v Gorici 10 K; dr. A. Gregorčič v Gorici 20 K ; Trnovski, ki je videl v torek Abrahama 10 K; Anton Berlot, župnik na Vogerakem 10 K; Andrej Me- sar, vikar v Lokavca 10 K. Srčna hvala I 80-letnlca. — V petek je obhajal v krogu svojih domačih v Gorici prebla- gorodni gosp. baron Andrej Winkler, bivši krfinjski dežolni predsednik, svojo 80-letnico. V ta namen je bila v cerkvi Ö. oo. kapucinov sr. maäa. Preblagorodnemu jubilarju je došlo ta dan od vseh strani jako mnogo brzojavnih častitk. Častitala so mu tudi razna draätva, med temi „Slovenska Maticau. V nedeljo pa Be mu je poklonila deputacija tuk. „Slovenske ČitalniceM ter mu öastitala kot astanov- niku in častnemu članu „Goriäke Čttal- nice". Tem častitkam se pridružujemo tudi mi, želeč, da ohrani Bog öe mnogo let preblagorodnega jubilarja čilega in zdravega svojim dragim. 0 cast. gosp. kuratu Jožefu Ferfolj«, ki je umrl t Gabrijah minuli teden, se nam poroča, da je bil pri Bvojih duhovnjanih jako priljubljen in 8poštovan. Služboval je najprej kot kaplan v Šmarijh na Vipavskem, potem nekaj časa v Komnu, odkoder je priäel za vikarja v Doberdob, in od tarn v Gabrije, kjer je bil okoli 23 let. — Pogreb, ki se je vršil v petek popoludne, je bil jako lep. Udeležilo se ga je 17 gg. duhovnov ter mnogo ljudstva. Ko je govoril v cerkvi preč. g. dekan iz De- vina, je ljudstvo na glas ihtelo. Pevci iz Sovodenj in Rubij bo mu peli pred hiäo, v cerkvi in na pokopaliäca. N. p. v m. 1 „Slovenska Čitalnica v Gorici" priredi v soboto 18. novembra 1905 kon- certno veselico s plesom, pri kateri bo sodeloval čitalnični pevski zbor in čital- nično igralno osebje in orkester c. kr. pešpolka štv. 47. Vspored: 1. Ziehrer : „Baršum in svila" valček iz operete „Der Fremdenführer", orkester; 2. I. Jelen: „Na vlast" („Domovini"), moäki zbor; 3. A. Blumenstengel: „Slavospev večeru", sopran solo, ženski čveterospev in zbor s spremljevanjem harmonija* 4. V. Parma: „Zvonove čuj ubrane I"4 iz opere „Urh, grof celjski", mešan zbor z orkestrom ; 5. V. Parma: Intermezzo iz opere „Ksenija", orkester; 6. A. Thier- felder : „Razpel je jug perotr' iz „Zla- toroga" jzbor (nov) štv. 9.|, mešan zbor z orkestrom ; 7. E. Grieg: „Nova zemlja", mešan zbor in bariton solo z orkestrom; 8. Muhvič: „Slovensko in hrvaäko44, or- kester ; 9. „Popolna žena" veseloigra v enem dejanju. — Začetek ob 8. nri zvečer, Pri plesu bode sviral vojaški orkester. Po konöanem vsporeda naj se slavno občinstvo blagovoljno umakne v druge druätvene prostore, da se uredi dvorana za ples. Nedruštveniki dobijo V8topnice pri draštvenem čuvaju, »ko as oglasijo poprej pri odbora. — 0 d b o r. Čeških umetulkov koncert v Gorici. — Operni pevec, serijozni basist g. Jan Pütocka, gost kr. dež. gledališča v Pragi, bivši član dež. gledališča v Ljubljani, narodnega gledališča v Brnu, meatnega gledaüäöa v Plznu itd. in „ceäki klavirski trio" sestavljen iz konservato- ristov: g. K. Skala, violina; g. K. Forman, violončelo; komponist g. D. L. Wünsch, glasovir — nastopijo jutri dne 15. t. m. v Gorici v hotela „pri Jelenu". — Pro- gram : 1. Smetana: O/ertura k opQri Poljub. 2. Lortzing: Aria iz opere Waf- fenschmied. 3. Goltermann: Le Desir, Cello-Solo. 4. Hal6vy: Aria iz opere Židinja. 5. Grieg-Saite-Peer-Gynt: 1. V jatro. 2. Azova smrt. 3. Plea anitre. 4, V dvorani gorskega kralja. 6. Herberr : Se- renada, Violin-Solo. 7. Wagner: Spev iz opere Tannhäaser. 8. Sinding : V pomladi, fantazija za glasovir. 9. Narodne pesmi. 10. Smetana: Potpuri iz opere Prodana nevesta. Začetek ob 8 in pol uri. Vstop- nina 1 krona. Nesreca na dein. — Zolezniäki delavec Andrej Keräevan iz Pervačine je padel vöeraj z neke lestve in se je tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati v tukajänjo bolniänico. Poäko- doval si je pri padcu desno bedro. Kamenje na spomenik cesar.jev. — Minole dni so se v F.iri v naäi Fur- laniji l'antje stepli in so se med prete- pom ometavali s kamenjem. V Fari pa ae nahaja tudi cesarjev Bpomenik, in ker je nastal pretep blizu spomenika, padalo je kamenje tudi na spomenik. Zaradi tega je bilo 13 fantov aretiranih ter se je proti njim napravila ovadba na drža- vno pravdniätvo. Te dni pa so bili vsi fantje izpuščeni iz zapora. Prvi vlak na bohinjski želez- nici je stekel v soboto, namreč vlak za materijal, ki je vozil iz Jesenic v Bohinj. Veselico priredi „Slovensko katol. izobraževalno društvo" v Kamnjah dne 19. novembra pri Rebku. Vspored bo ob- aegal petje, deklamacijo, tamburanje in šaloigro : „Zamujeni vlak". Razplsana ii8tanova. — Razpiaana je ustanova letnih 420 K za dijake teh- niških šol na Uanaja, v Gradcu, v Pragi in v Brnu. Pravico do te ustanove irnajo dijaki, rojeni v htri ali pa na Goriškem, ki se zavežejo, da bodo po dokončanih ätudijah opravljali bvoj posel v jedni imenovanih dežel. Proänje se imajo ulo- žiti do 25. novembra t. 1. pri tržaškem namestništvu. Manif'estacijski shod za splošno in cnako volilno pravico v Tratii — Politično društvo „Edinostu je sklicalo v nedeljo predpoludne ob 10. uri manife- stacijski shod za aploäno in enako volilno pravico. UJeležba na tem shodu je bila jako obilna, tako da ni bilo za vse ude- ležence dovolj prostora v veliki dvorani „Nar. doma", ampak da so isti morali stati tudi po stopnicah in v atriju. Glavni govornik na tem shoda je bil dr. Rybar, a oglasili so se k besedi tadi drugi govorniki, med njimi dalmatinski drž. poslanec dr. Vukovič, ki je obljubil v svojem in v imenu svojih dalmatinskih kolegov v državnem zbora, da se bodo energično potegovali za splošno volilno pravico. Na shcdu je bila sprejeta ta-le re- aolucija : „Ljudski shod, aklican po političnem drnätvu ^Edinost", zbran v „Narodnem domu" v Trstu dne 12. novembra 1905, zahteva odlodno, da vlada predloži državnemu zboru v prvi seji prihodnjega zasedanja zakonski načrt za aplošno, enako, direktno, tajno volilno pravico, brez vsakega ozirs na doaedanje posestno stanje in sedaj obstoječe privilegije, 8 proporcijonalnim zistemom, in da stori iato tako tudi v deželnih zborih". Po ßhodu ae je obilna množica razvrstila na ulici in je korakala v velikem sprevodu po ulicah, kjer so se ji pridružili pri kavarni „Chiozza" so- cijalni demokratje, prihajajoč tudi oni od ahoda, katerega so obdržavali v isti namen v gledaliäcu wPoliteama Rosetti". Vsi skupaj so potem korakali nadalje po mestu pevajoč. Socijalni demokratje so prepevali delavsko peaem, Slovenci pre- pevali so pa narodne pesmi. Pred na- meatništveno palačo na giavnem trgu, ne daleč od magislratne palace, se je flprevod ustavil, in tu je zaorila iz več ato slovenskih grl naša pesem „Hej Slo- vani". Potem so se vrnili Slovenci zopet v aprevodu pred „Narodni dorn", kjer so govorili še nekateri govorniki in se je potem množica mirno razäla. Prcdlog nstavncga odseka krapj- skcga dcžclnega zbora v zadevi splošne in enako volilne pnivice. — Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora je sklenil staviti v zadevi splošne in enake volilne pravice deželnema zboru ta-le predlog : 1. 1. Deželni zbor se izreka za na- čela splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice pri volitvah v deželni zbor in v poslansko zbornico državnega zbora, ter uvideva naj no potrebo, da se izvräi Čim preje volilna preosnova, ki oživotvori označena načela. 2. G. kr. osrednja vlada se pozivlje, da nemudoma predloži državnemu zboru zakonski naört v pod 1. označenen 8mislu. 3. G. kr. vlada ae pozivlje, da nujno izdela zakonska načrta o izpremembi deželnega reda in deželnega volilnega reda v pod 1. navedenem smislu in ju predloži deželnema zbora, ki naj se b<-ä v svrho sklepanja o teh zakonskih na- črtih skliče v izvenredno zaaedanje vsaj meaeca januvarja leta 190G. II. Za slučaj, da bi nujno oživotvor- jenje označene resorme parlamentarnim potom izkazalo ae kot nemogoče, ae c. kr. osrednja vlada pozivlje, nasvetovati na najvišjem mestu, da ae sedanji deželno- in državnozborski volilni red, ki aloni na oktroiranem februvarskem patenta iz 1. 1861 potom najviäj© odloöitve razve- ljavi in istim potom avede za državni in deželni zakonodajni zastop nov volilni red po načelih sploäne, enake, nepo- aredne in tajne volilne pravice. III. G. kr. osrednja vlada se pozivlje skrbeti za to, da se v vsakem slaceju, enodobno z oživotvorjenjem novih vo- lilnih redov, uveijavi tudi poseben zakon v osiguranje popolne volilne svobode vsakega za volitev upraviöenega dr- žavljana. V predlogu sta povzeta predloga obeh slovenskih strank. Domala soglasno se je izrekel odsek za proporcni volilni seatav, ki zajamčuje tadi manjSinam za- stopstvo. — Na predlog dr. Tavčarja se j« določil za poročevalca v zbornici dr. Šusteraič. „Dan sprave". — Urednišlvo in upravništvo „Družinskega Prijatelja" v Trstu natn naznanja da se začne z raz- pošiljanjem knjižice „Dan sprave" šele v 14 dueh, ker niso še dovršeni hektogra- (irani izvodi skladb. Dunajsko vseučilišče odprto. — Včeraj je bilo duuajsko vseučilišce zopet odprto. Dr/avno pravdništvo v Tr«itu je prepovedalo slavnoat na čaat pesniku Felice Gavallotiiu, hulemu sovražniku Avstrije. Prof. Momigliano, ki je hotel govoriti, se mora vrniti v ltalijo. Svinjaka kn^a. — Vladna „Wie- ner Zeitung1' je objavila zakon v obrambo proti svinjski kugi in dotično izvršilno naredbo. Novi zakon se razločuje od prejšnjegabiatveno v tem, da bodo aradno le tedaj uniceva'i bolne in sumljive pra- aiče, ako je upanje, da se s tem zaduäi kaga. Dalje bode vlada v gotovih alu- eajih dovoljeva'a uživati rneso obolelih praaičev. Naredba določa kako se sme prodajati in pripravljati tako meao. Pozor tambnraši. — Pri tvrdki J. Stjepušin v Sisku se dobe najnovejši ceniki zkladb za tamburaške zbore, in sicer akladb najboljših skladateljev, ka- kor: Farkaš, Brož, Hruza, Bezotti, Mac- hač i. t. d. Istotam dobivajo se tudi ceniki vaeh tamburaških potrebščin. nUJdKI! priliki „Šolskega doma". Loterijske številke. 11. novembra. T-st.......42 58 59 44 28 L'nc.......75 45 65 66 2 ; Pater E. Leitner, i* provincial in nadzdr. y v bolnišnici usmiljenjh i i bratov v Gradcu, je r in še uporablja z naj- ' ^ boljšim uspehom proti i i kataru v želodcu jn v f črevesih, pa tudj proti ' Eobolestim v jetrili t želostcno tinktnro ; , (ial)i'. PltCOLI -jn, f dvornega zalo/ni- ' L ka IVj. SvetoHti in , r liikarjavLjubljani. r Ena steklenica velja f 20 vinarjev in se vna- ' L nja naročila izvršujejo , r z obratno pošto. Najzanesljiveje izvrševanje pleshorstva (slikarstva) kakpr izvrševanjB napisov, sli- kanjB soli in sploh vsel v to stroko spiajočil del izvršnje Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli St. 9 Specijalist v iinitaciji na lesovju. Hojahi! hupujte narodni holeb jjolstoga Doma". sum* j> slouenshioptihar^orico I ulica Vetturini 3, i, priporoča preč. duhovščini in 1 slav. občinstvu v mestu in na ^ deželi svojo veliko zalogo \ optičnih izdelkov 5 in sieer vsake vrste očal, ba- p rometre, toplomerje, zdravni- <*) ške toplomerje, daljnoglede ( vage za vino, žganje itd. Sprejema uaroHla inpopra- \ ve in pošilja na dom. Jak. Šuligoj urar c. ftp. drž. železnic Güsposha ulica št.ZS Priporoča svojo zalogo raz- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po eeni. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniskih eenah, a ne kakor posredovalci. Prosiva eahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za slranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! Eno krono nagrade izplačavn vsakema, kdor dokaže s potrdili najine nove Amerlkanske bl&gajno, dn je kapil pri n&jn za 100 kron blaga. Proaiva «ahtevati listke! Posor! Eno krono nagrade! jep«Jrö«u ouoj^ ona jjozoj Gentpalna posojilnica pegistrofJana zadpuga 0 Dopici, ulica Vettupini hiš. stew. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1|8°|o upravnega prispevka za rsacega pol leta. Obreatna mera za hranilne rloge ostane nespremenjena. [ Anton Ivanov Pečenho ! Gorica I priporoča svojo veliko zalogo pristnih t belih in tfrnih vin iz lastnih in drugih * priznanih vinogradov; plzenjskega piva f »prazdroj« iz sloveče češke >Meščanske pi- > vovarne«, in domačega žganja I. vrste v j steklenicah, kojega pristnost se jamči. | Zaloga ledu katerega se oddaja le na * debelo po 50 kg naproj j Vino dostavlja na dom in razpošilja | po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske l države v sodih od 56 1 naprej. \ Cene zmerne. Postrežba poš- ; tena in točna. m m m m m m |L: 'Največja imjia Samo 2 gl. 55 kr. velja ravnokar iznajdenanikel rein, žepna ura z znaniko ,,System - Roskopf Patent", ki teče 36 ur, z miinit- ! nim kazalom, lepa in natančno idoča s 3-letno parancijo. (Hleg. urna verižica in 5 nakitov se za- ; stonj pridene.) ! Ako ura ne ugaja, se denar vrne in je vsak rizik izključen. Pošilja se le proti povzetju, all naprej poslanemu nenarju: M. J. Ilolzcr I'hren unil (iolihviircii-FiibrlkH-McderliiKe vii KTdN, Krakiiu OcnI. Dlctelsg-. 73, St. Sobiistliin^iis.se '20. Zalagati^lj c. kr. dr/.avnilv uradnikov. Ilustruvuni eoniki ur In /.lutiiin« t^ratlH. ' Zastopniki se iščejo. Sličuo anonco so ponarejene. T- Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis Pri naročitvi 10 žepnili ur se da ena gratis Samo enkrat,— naj vsakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, ?in nikdar več ne bode iskal drugod Doijsegaj lepšega in kakovosti primerno cenega blaga,j kakor se tu dobi. ' Došle so uze zadnje novosii modnega blaga za jesensko in zimsko se- zoiio v nedosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejse mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri malohpvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporoceno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakorn, sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in zboljšuje prebavo. Nenavastni vspeM. Obi SB v leharnah C. F. Boehringer und Söhne Mannheim - Haldhof. „Goriško vinarsko društvo v Gorici" registrovana zadruga z omejenim jamstvom ima v svojih bog-atih zalogah in prodaja j&.j&m.ia.mm.jaj& naraunain-- DPistnavina- Jz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vso kraje od 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini štev. 22. Prava radost za vsako gospodinjo so testenine Žnideršič &. Yalenciö, ako pozna razliöne naöine izdelovanjä za juho, prihuko in močnato jed. Hastopstvo za Qorisko pri Josipu J^ovami, Qopiea.