emona obala koper d.d. V BREZCARINSKIH PRODAJALNAH NA MEJNIH PREHODIH VIČ, RADELJ IN LIBELIČE VABUIVA NAGRADNA IGRA | S J Pomeni, do Vam emona obala koper za vsak vaš nakup v mesecu decembru, če boste izžrebani podarja blago v višini dvakratne vrednosti nakupa. NAGRADE B =© TOBAČNI IZDELKI, PIJAČE, ČOKOLADE, AVDIO, VIDEO TEHNIKA, GOSPODINJSKI APARATI, URE, TELEFONI, KOVČKI, IGRAČE, PARFUMERIJA IN KOZMETIKA v Žrebanje kuponov 09. januarja 1995 Karikirano ® d]3[j)Q[r](H - Kar je res, je res! Število nezaposlenih je vsak dan manjše! VROČICfi NfiRfiŠČfl Prav ste prebrali. Pozabljamo na zimo, ki nam dolguje sneg, razmišljamo le o volilnih rezultatih. Stranke preštevajo svoje svetnike, kandidati za župane se pripravljajo na drugi krog. Blaženi tisti, ki so v prvem krogu zmagali, uživajo adventni mir, ki jim je potreben za pripravo na uresničevanje danih obljub. Za drugi krog so vol Ud postavUi v ring po dva ta boljša. Njuni predlagatelji že vUiajo rokave za poslednji naskok. Vabijo na pogovore, lepijo nove plakate, obljubljajo... Škoda, da jemtxla volUnUi golažev pozabljena. Precej volUcevbi pridobUi, če bi jUi pošteno nasitili, pa čeprav le za en večer. Kajti vsak dan več je lačnih, čeprav se o tem na shixlih nič ne sliši. Tam so na tapeti “višji" olji. Zato ni (xdveč predlog, da se novih volUnUi shodov udeležujte v večjem števUu kot doslej. Izzivajte kandidate za recepte reševanje inalili problemov in si njihove obljube pridno beležite na papir, na videokasete in podobne napravice. Vendar vse zapisano in posneto zapečatite in dajte v hrambo odvetnikom in državnim notarjem. Lahko se namreč zgodi, da boste pozneje ob neizpolnjenih obljubah morali dokazovati pristnost povedanega in slišanega. Dandanašnji se lahko posnetki mimogrede zmontirajo in prodajajo kot “čisto resnico”, vas pa lahko obtožijo zlonamernosti in podobnih nečednosti. Torej, vidimo se na naslednjem shodu. Malo cirkusa pred praznUd se nam še obeta. Tisti, ki so svojega župana ustoličili že v prvem krogu, bodo zanj prikrajšani. Prav jim je, zakaj pa so tako enotni. V različnosti je več zabave. Če že kruha ni za vse, naj bo vsaj iger. □ TIK • Nič ne kaže, da bi imeli poslanci ustavo za obvezno čtivo. • Politiki so brezkompromisni borci za kompromise. • Sredi problemov so ljudje na robu obupa. • S človekom je kot z živili: ko je že pokvarjen, ga je prepozno dati na hladno. • Poštenost lahko kupiš, če jo pošteno plačaš. NIKO VSEBINA ^ REZULTATI VOLITEV 4 o» AIDS IN Ml 6 c* INTERVJU: MER PETROVIČ 8 PET GENERACIJ POD ENO STREHO 11 o» RADIO RADUE ODDAJA VSAK DAN 14 c* FEUTON: CALIFORNIA Ml T1ERRA 23 o» NOVA KNJIGA IZ ZALOŽBE VORANC 21 PARLAMENTARCI OPIŠTOU 32 Na naslovnici: S poti po Ameriki Foto: ' Jernej Pikalo PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Trsk: Trskama ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999,6rx: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju 3/4 VOLITEV JE Z fi NUMI... Seveda, «e štejemo za zadnjo lj imenitna babica in jo morajo klicati s kakšnim bolj eksotičnim imenom. Do tod ni težav, malo se zaplete, ko pridemo do prababice, zanjo še nismo izumili priročne okrajšave. Če pa prevladuje zdrava pamet, se je mogoče dogov-oroti, in teh težav vsekakor nimajo v družini, kjer se ponašajo celo s pra pra babico. Sama se s tem ne ponaša, pravi, da so zaslužni mladi, ki tako hitijo. Zmenili so se, da bo poslej omika, prababica je orna, babica pa bica. Ne le mladi, tudi sama je morala hiteti, omika namreč. Poročila se je s 16 leti in poleg “nonnalnih” ženskih del počela še marsikaj. Poleg tega, da je rada kvačkala in plesala, se je učila še folklornih plesov in celo igrala na bobne. Marsikatero prigodo je doživela. Ko je nekoč tako dajala plesalcem takt, se ni hotela prav zravnati, da ti ne bi opazili, kako bobnar ni fant. Ko so drugi muzikantje vstali, si ni upala z njimi, še naprej se je skrivala za bobni in - ostala brez večerje. Potolažili str jo s sendvičem. Ni se pritoževala in tudi zdaj se ne pritožuje. Ne ve, kaj je izbirčnost in ne pozna diete. Kar zadeva zdravje, pravi, da nekateri jamra- jo, drugi pa so bolni. Zajtrka in večerje ne dovoli pripravljati drugim, tudi pomivati in pospravljati ne, lika pa za vse v hiši, do pra pra vnukov. Pa tudi bolj nenavadnih opravil se loti. Niso ji mogli preprečiti, da ne bi vozila drv s samokolnico in jih zlagala. Ko so jo nekoč zalotili, kako stoji na postelji in čisti lestenec, jim je povedala, naj si ne delajo skrbi, saj - če bi že padla, bi pristala na mehkem. Vsak dan prebere Večer in ko naleti na kakšno čudno besedo, ji jo morajo razložiti. Redno spremlja dogodke na televiziji in pozna vse njene junake, od tistih v športu do onih v politiki. Tudi z bolj naključnimi znanci in z bolj daljnimi sorodniki nima težav. Pa ne le to, v hiši se je najprej znašla z novimi dinarji (obakrat) in tolarji. Redno hodi k pedikerju in frizerju in ko so na Ravnah delali nekakšne računalniške pričeske, si je privoščila tudi to. Rada se lepo oblači in če na kakšni potomki (ne glede na koleno) vidi kaj lepega, hoče kaj takšnega tudi zase. Če ne gre drugače, obleko tudi odkupi.. Ko smo že pri potomcih, ima jih 22, od tega pet vnukov, devet pravnukov in šest pra pra vnukov. Malo zmede, saj ne vemo, ali se tisti dvojni “pra” piše skupaj ali narazen. Kakšen zadrtež utegne reči, da se marsikaj naštetega ne bi spodobilo niti za navadno bico, kaj šele za pra pra babico. Pa vseeno povejmo, da je še veliko takega, kar jo veseli in kar rada počne; ne bomo vsega naštevali, bi bilo preveč. Seveda pa jo kakšna stvar tudi jezi. Jezi jo, ker ne more več kvačkati, tudi plesala bi še rada, pa ne gre, ker se ji malo vrti. Zato pa plesalce rada gleda in ko se znajde ob plesišču, je ne morejo spraviti domov. Tudi na morje bi rada, pa se kljub neuničljivemu optimizmu malo boji poti. Prav optimizma pa ima toliko, da se norčuje še iz svojih let. Pravi, da takrat, ko so v železarni kupovali leta, od nje niso hoteli odkupiti nobenega. Tudi na volitve pojde. Ko smo se pogovarjali, še ni vedela, komu dati svoj glas. Pa naj kdo reče, da Korošci nismo vitalni; no, če smo natančni, so v našem primeru to Korošice. Ali je še kje pet generacij pod isto streho? Kako je mogoče, da tega nihče ne opazi, pa še v letu družine smo. Seveda, če bi bilo to v naši prestolnici, ali vsaj kje na Gorenjskem, bi se že našel kakšen vrli televizijec in spravil pred kamere to “antropološko zanimivost”. Kdo ve, kakšne afne bi kaj guncal, oča Mito na pamet, Špela pa s šopom papirjev v rokah. Tako pa smo na Koroškem. Bodi kakorkoli že, naj je slišati še tako vsakdanje, ne moremo si kaj, da ne bi iskreno zaklicali: NA MNOGA LETA! □ Franjo Kiivec Pel generacij, štirje priimki, dve Mariji, dve Lolki, ena Barbara in skupaj 260 let. Preveč prostora bi vzelo naštevanje vseh roditeljskih statusov; povejmo le, da je srednja hkrati bica in vnukinja. ^ ................ ^ Dravograd imam rad, naj ga imajo tudi naši otroci! Občina Dravograd premore številne možnosti za razvoj gospodarstva, trgovine in turizma predvsem zato, ker živijo v njej marljivi ljudje. Ostane naj, kar je dobrega med njimi. Ob letošnjih volitvah kandidiram za Vašega novega župana. Pa saj me poznate, ime mi je Rado Krpač. Do našega kraja in vseh njegovih zaselkov gojim že leta iskren in neposreden odnos. Prizadeval si bom za ohranitev naše krajine kakor tudi našega mesta in njegovih arhitekturnih značilnosti. Novo naj nastaja predvsem ob spoštovanju starega, ob negovanju krajevne tradicije in njene zgodovinske podobe. Kot diplomirani inženir gozdarstva dobro poznam tudi težko pridelani kruh naših kmetov, saj me le-ti že leta prijazno sprejemajo na svojih domačijah. O tem, koliko je vreden človek v meni, pa so se že zdavnaj lahko prepričali kar sami, posebno, kadar je gorske ceste odnašala voda ali pa se je zgodilo, da je kateri od njihovih domov pogorel. Čeprav sem pomagal tudi pri obnovi cerkva, se s tem ne bom hvalil, saj je samohvala človeku prej v sramoto kakor v korist. Rad bi povedal le to, da smo tudi intelektualci v Dravogradu že zapuščali čisto konkretne in še vedno preverljive sledove. Osebno pa seveda cenim tudi one, ki delajo na duhovnem, umetniškem ali kakršnem koli drugem področju in seveda ne mislim, da bi moral vsakdo s krampom in lopato dokazovati pripadnost svojemu domačemu kraju. Potrudil se bom, da bom znal prisluhniti vsem občanom in občankam. Voda s številnimi potoki in izviri je eden od dravograjskih simbolov. Prizadeval si bom za njeno čistost, pa tudi za odlagališča smeti na primernejših mestih kot doslej. S posebno toplino pa se danes, varno spravljen v resnobo zrelejših let, spominjam gledališke, likovne in glasbene dejavnosti v teh krajih, pri katerih sem sodeloval bodisi kot igralec, režiser ali organizator. Denarja je bilo tudi takrat vedno premalo, toda kultura je nekdaj v Dravogradu prav zaradi ljudi, ki so si je želeli, živela drugačno, bolj polno življenje. Danes te dejavnosti ni več, naša edina kinodvorana je skoraj uničena, pa tudi knjižnica se že več kot 20 let stiska v enako tesnih, za današnji čas že povsem neprimernih prostorih. Ni prav, da je tako. Tako za razvoj kulture kakor za razvoj industrije in obrtništva pa je pomembna predvsem širina človekovega razmišljanja. Pomembno je znanje. Poskrbimo torej za to, da mladi strokovnjaki iz naše občine ^............ ne bodo odhajali, temveč da bodo tu ostajali in se k nam vračali. Pritegnimo jih k delu in ne bojmo se jih. Doslej pa žal ni bilo tako in zato so volitve najboljša priložnost za to, da se starim predstavnikom občinskih oblasti enostavno odpovemo in damo priložnost novim! Dravograd pestijo številne težave, katerih simbol so tudi gradbene jame, odprte na novo ali pa že leta in leta. Povejmo jasno in glasno, da si v Dravogradu vsak politik ne more postavljati svojega peskovnika, temveč da moramo tako v mestu kot v vsej občini poskrbeti predvsem za tisto, kar je v interesu vseh nas, ki tukaj živimo, na primer za mestno obvoznico. Naša pot v Evropo naj bi bila kakovostna ne le v prenesenem, temveč tudi v konkretnem pomenu besede! Spoštovani volile!! Z ganjenostjo sem sprejel vest, da se Vas je v prvem volilnem krogu največ odločilo zame. Svojo kandidaturo v drugem volilnem krogu sprejemam z veliko odgovornostjo, saj sta me predlagali dve močni volilni listi, LDS in Neodvisni za spremembe. ZA SPREMEMBE pa je naše skupno geslo! Zavedam se globoke zavezanosti, ki Vam jo v primeru izvolitve kot novi dravograjski župan tudi dolgujem. Znal Vas bom spoštovati in lahko se boste zanesli name. Vem, da boste pametno izbirali. Vaš kandidat za novega dravograjskega župana. RADO KRPAČ, dipl ing. gozdarstva Naročnik 00 LDS Dravograd IP Q n a IŠČETE, ŽELITE, POTREBUJETE, KUPUJETE W STAVBNO POHIŠTVO V mesecu DECEMBRU vam nudimo poleg možnosti, da boste postali udeleženec LESNINEGA AVTOBUSA pri nakupu nad 100.000,00 SIT pa celo v prodajalni LESNA Pameče tel.: 41 481 fax: 42 164 . >\® LESNA SVETUJE - brezplačni nasveti, pridemo tudi na dom - poiščite SVETOVALCA IZ LESNE tel.: 42 511 Tradicija kovaške in kovinske proizvodnje v Slovenj Gradcu in še posebej v Pamečah sega kar precej nazaj v preteklost. Tako je tovarna tani praznovala 220 letnico obstoja. s s »v.. v ^ . ' -s v , , .. v To ohranjanje tradicije je pomembno, saj tovarna že od leta 1991 nosi novo ime. Takrat je s propadom Jugoslavije tudi Fecro izgubil svojo bazo in reševati so se morali, kakor so vedeli in znali. Izbrali so pot povezave z dolgoletnim partnerjem NIEROS Henrich Niederberger KG iz Lenggriesa v Nemčiji. Institucionalno je povezava tekla preko hčerinskega podjetja nemške firme. To podjetje je v oktobru letošnjega leta podpisalo pogodbo o nakupu premoženja, ki je ostalo po stečaju Fecra. NIEROS Niederberger je podjetje v tuji lasti, ker pa je ustanovljeno v Sloveniji, je to slovensko podjetje in je v celoti zavezano slovenskemu pravu in zakonom. Direktorica firme v Sloveniji je postala ga. Savinka Geratič in z njo je tekel naš pogovor o perspektivah podjetja. # Gospa Geratič, zakaj se je vaša tovarna pravzaprav tako vezala na firmo Nieros? To ni bila poroka iz ljubezni, pač pa gospodarska nuja obeh partnerjev. NIEROS je spoznal, da ob vse bolj zaostrenih gospodarskih pogojih ne bo mogel biti več konkurenčen, zato se je začel ozirati po partnerjih, ki so bili sposobni dobro in kvalitetno izdelovati zahtevne proizvode iz nerjavečih materialov po zmernih cenah. NIEROS Henrich Niederberg KG se je odločil za povezavo z nami z namenom, da bomo postali glavna proizvodna enota za izdelavo proižvodov za mesnopredelovalno industrijo in transportno tehniko. Interes matičnega podjetja je prvenstveno v zagotovitvi kvalificirane, kvalitetne in relativno cenene delovne sile. To je tudi njihova nuja, saj s stroški dela v Nemčiji enostavno niso več konkurenčni. # Nemci so gotovo dobro pretehtali svojo odločitev. Kolikor nam je znano, zahtevajo predvsem dobro organizacijo dela in kakovost končnih izdelkov. Pa tudi vidik • produktivnosti je bil najbrž pomemben? Ta vidik je prišel do izraza tudi pri visokokvalificiranem delu, saj smo v podjetju zadržali lastno konkurenco in razvoj. Tako konstruiramo precej za Nemčijo, saj je to tudi za njih ce-novno zelo ugodno. Drug razlog za nakup kapacitet v Sloveniji je tudi priprava odskočne deske na tržišča bivše Jugoslavije, saj je imelo podjetje Fecro velik tržni delež na tem trgu. Ker so praktično vsi pomembni delavci še zmeraj zaposleni v NIEROS-u, imamo še zmeraj dobre kontakte z našimi bivšimi kupci. Zato ocenjujemo, da imamo tukaj pomembno prednost pred ostali- mi, ki bodo morali trg šele spoznati. # Kateri so bili osnovni interesi vašega podjetja? Razlogi hčerinskega podjetja NIEROS Niederberg so v principu enaki kot razlogi koncerna, vendar nam povezava s koncernom prinaša dodatne prednosti. NIEROS KG je vodilni proizvajalec tovrsme opreme v Evropi in kot tak v določeni meri postavlja tudi tržne trende. Tako smo poleg moderne tehnologije in modernizacije proizvodnje, ki jo prinaša ta povezava, dobili tudi to prednost, da smo na trgu takoj prisotni z najnovejšimi proizvodi iz branže. Naš drugi adut je homogena vodstvena ekipa, ki vidi iste cilje in je za uspeh tovarne tudi pripravljena marsikaj žrtvovati. Poudariti moram, da je ta ekipa prevzela sanacijo tovarne, ko je zadnja prisilna uprava praktično zbežala iz podjetja in ga pustila brez vodstva. Če bi takrat prišlo do stečaja, danes na tem mestu prav gotovo ne bi bilo več proizvodnje, kvečjemu kakšno skladišče. Takrat je poprijela za reševanje podjetja sedanja ekipa in mislim, da smo preko najnevarnejših čeri že prebrodli, tako da sedaj že nekaj časa ne razmišljamo več o reševanju podjetja, temveč o njegovem širjenju in nadaljnjih perspektivah. # Ob takšnih povezavah se vedno postavlja vprašanje enako pravnosti partnerjev, rabe jezika, ustreznosti nagrajevanja. Kako imate rešene tovrstne relacije? Ugotoviti moram, da smo vzpostavili korektno sodelovanje. Še enkrat moram omeniti, da je podjetje NIEROS Niederberger sicer v polnem lastništvu koncerna iz Nemčije, vendar poslujemo kot vsako drugo slovensko podjetje. Vodimo ga slovenski državljani. Pogovorni jezik je slovenski, to moram še posebej poudariti, saj je marsikje tudi drugače. Le komunikacija z Nemčijo teče v nemščini. # Kako pa so novo situacijo sprejeli delavci? Ali jih dovolj stimulirate za opravljeno delo? Delavci so za opravljeno delo plačani bolje, kot to določa kolektivna pogodba, res pa je tudi intenzivnost dela večja kot drugje. Mislim, da smo v tem letu dosegli to, da imamo najvišje plače v industriji na Koroškem. To ni enostavno, saj mora tak strošek prenesti tudi računica. Rezultat vseh izboljšav je, da sedaj z nekaj več kot 180 delavci naredimo več, kot je prej naredilo 400 delavcev. # Vsekakor podatek, vreden spoštovanja. Vendar, ali temu sledijo tudi investicijski programi? Sedanji strojni park nam ne omogoča hitrejšega razvoja, zato skupaj s partnerjem intenzivno posodabljamo strojno opremo. V preteklih letih smo vložili že več kot milijon DEM v posodobitev. Želimo tudi, da z izboljšavami delovnega procesa prispevamo k njegovi humanizaciji. Tako smo v preteklem letu spremenili tehnologijo na hladilnem programu, kjer uporabljamo zgolj ekološko neoporečne hladilne medije. Prav tako smo pri proizvodnji poliuretanov nadomestili sporne freone z ogljikovim dioksidom. To smo naredili prvi v Sloveniji. Vsega z investicijami ne bomo uspeli rešiti, zato zavzeto prilagajamo organizacijo dela. Zavedamo se, da je to ena izmed pomembnih prvin produktivnosti in kvalitete. Zato smo sprejeli strateško odločitev, da pridobimo standard kvalitete ISO 9000. Projekt že teče.O VM v Do Koro&ki KDO SPLOH SKRBI M TURIZEM TU Pfi KfiR SPIMO Občinska turistična zvezdi iz Radelj je pred nedavnim za celotno občino izdala drobno, lično brošuro, z naslovom Od kmetije do kmetije, ki popotniku ali turistu nudi najosnovnejše podatke o kmetih, ki imajo vrata na stežaj odprta in ki bodo gostu z veseljem postregli. V zveščiču je v besedi in sliki predstavljenih štirinajst kmetov, ki so se odločili odpreti vrata. In ker sem sama tega že dolgo čakala in tudi pogrešala, sem se nemudoma odpeljala na konec, ki se mi zdi nenavadno lep. V Šentjanž nad Radljami, h kmetu, ki je sicer poznan po intenzivni proizvodnji mleka. K Zgornjemu Geratu. Bila je sobota, mrzla in turobna. Kako želela sem si tople goveje juhe in vsega, kar zraven spada! Pa nič. Prijazna gospodinja in gospodar, Dora in “ Branko, opravičujoč povesta, da turizma - ali odprtih vrat - še nimata. Tudi ne vesta, kdaj to Ito, ker pač nimata urejenih še mnogo reči. “Da lahko postrežeš gostu s kosilom, moraš biti nenehno v kuhinji. Pri tem moraš paziti na stroge higijenske predpise. Mi smo kmetija in se intenzivno ukvarjamo s predelavo mleka. Šestdeset molznic imava. Za delo sva sama in ni ga človeka, ki bi ob tem lahko načrtno skrbel še za gosta. Enkrat me je predsednik Turistične zveze po telefonu res pobaral, če bi bili pripravljeni odpreti vrata turistom. Bil sem za to. A ne zdaj! Kdaj v prihodnosti, morda že v naslednjem letu. Še marsikaj moram narediti. Ker bogvekake pomoči nisem dobil, ne denarne in ne strokovne, si ž ženo Doro pomagava sama. Kakor pač znava in zmoreva. Morda je mojemu nezadovoljstvu ob izidu brošure, v kateri je tudi naša kmetija, delno kriva tudi pošta. Nekajkrat so bojda bili sestanki v Radljah na to temo, a ker poštar pride k nam le enkrat tedensko, je vabilo na sestanek jih pač je in kakor pač delujejo) raje popeljale goste daleč v svet in propagirale tuje dežele. O lepotah domače doline so vedeli sila malo...! prispelo vedno prepozno. Žal mi je, da gostu, ki se bo odločil priti k nam, mnogokrat ne bomo mogli postreči tako, kot bi mi in on želel. Napodili ga nikakor ne bomo. Hladna malica se bo vedno našla. Topla jedila pa, če se bodo dan prej najavili, “sta v zadregi, ne po svoji krivdi, Dora in Branko Brezovnik na kmetiji, ki ji po domače rečejo Zgornji Gerat. O pravem turizmu na kmetih v radeljski občini ne moremo govoriti, ker zanj ni danih najosnovnejših pogojev za razvoj te dejavnosti (ceste, sobe, kopalnice...). Vsi kmetje imajo voljo turista, planinca ali zgolj gobarja prijazno sprejeti, mu pokazati obronke Pohorja in Kozjaka ter odkriti naravne znamenitosti teh tolikokrat prezrtih in pozabljenih krajev. Z razvojem turizma v Radeljski občini ljudje nimajo bogatih izkušenj, saj so agencije (kolikor Zato tudi ni čudno, da domačini več vemo o Mrtvem morju, o tir-kizno lepih plažah španske obale, o opojnem vonju mimoz na francoski Ažurni obali, kot pa o Markovi jami, o dimnici, pa o najvišji smreki v Sloveniji, o drugi najdebelejši lipi, o etnološki zbirki, kovaškem muzeju... in še o marsičem. A imamo vse to pri nas doma! Na Primožu, Šentvidu, na Muti, v Ribnici.... Je pač tako, da lepot domače doline ne vidimo, ker se ne bleščijo (ker za tak blesk nikjer ni denarja) in še sorazmerno poceni so... In kako se bomo, to mi povejte! ponašali pred prijatelji in znanci, če bomo med dopustom iskali zroženele kosti pračloveka nekje bogu za hrbtom v neki Markovi jami. A?! Medtem nekaj posameznikov, zanesenjakov, ki nikakor nimajo družbene, še manj širše politične podpore, vneto streže ljudem, ki slučajno zaidejo na konec, obdan s Pohorjem in Kozjakom. Ob dobri hrani, ki jo nudijo in ki je za spremembo še domača, imajo pripravljeno tudi prijazno besedo. Čeprav jih v notranjosti peče odnos odgovornih: recimo, zakaj ni na razpolago ugodnih kreditov za to dejavnost? Zakaj ni od nikoder strokovne pomoči? In če že obojega ni, zakaj vsaj ni od nikjer kake prijazne besede...? Zato je le malo verjetno, da se bo kak mestni gospod nekje v Kopru s svojo družino vsedel v nanovo kupljeni BMV, da popelje svoj mladež na izlet recimo: k Pernatu na Svete ti kralje (nad Radljami). Ne, po grapah in razdrapanih cestah že ne bo peljal, ker mu bo hudo žal avtomobila. In mi ga razumemo, ker vemo, da so popravila danes hudimano draga. Še zlasti, če imaš avto raje od otroka... Cest, druge naše rakave rane, res nimamo lepih. Če vemo (in to vsi čutimo!), kako žalostne in borne so tiste, ki so v oskrbi države, za katere je ta sicer dolžna skrbeti, pa v resnici bolj malo naredi, si lahko predstavljamo, kako uničujoča mora biti vožnja po cesti, za katero (skoraj) nihče ne skrbi. Čeprav so se tudi zanje nekoč zbirala sredstva in se je denar nekam stekal. Rekli smo, da je v lepo oblikovani brošurici 14 kmetij, ki bi naj nudila domačo hrano. Nekatera tudi sobe in prijeten oddih. A nikar v svoji odločitvi, da jih obiščete in se najeste kislega mleka, ajdovih žgancev, kašnatih klobas ter mesa iz tunke, ne hitite preveč! Če imate radi pot v neznano in če vas neuresničitev obljubljenega ne boli zelo hudo, pojdite. Če pa ljubite načrte in se ravnate po začrtanih poteh, najprej kličite na najbližjo turistično agencijo in vprašajte, kateri so tisti kmetje, ki imajo v resnici odprta vrata. Brošura namreč vključuje tudi tiste, ki imajo željo jutri, pojutrišnjem sprejeti turista. Vi pa boste potrkali zdaj. Torej? □ T. Repnik- Vrhnjak Po Koroški Tradicija in delavnost Radio Radlje stopa v izjemno zrela 33 leta svojega samoniklega, delavnega in pestrega življenja. To je zanimiva ustanova, ki je kar po svojem, za tiste čase zanimivem rojstvu, dokaj trdno stopila na lastne noge in se bolj kot na dnevno politiko naslonila na svoje poslušalce. V zadnji slovenski vojni vihri nismo uspeli niti proslaviti častitljive 30 letnice, pa četudi je to izjemen jubilej. Število oddaj v tej hiši je raslo ali padalo premočrtno z denarjem, ki je bil proračunsko ali SZDL-jevsko vložen v program, največ, okrog dve tretjini pa so si vedno pridelali sodelavci radia sami. Radio je s prvim decembrom prešel na vsakodnevne oddaje in ima okrog 40 ur tedenskega programa, takšnega, ki je še vedno pretežno informativen in zanimiv za ljudi - poslušalce. Sam začetek in razvoj je šel skoraj vedno naprej na temelju ljubiteljske dejavnosti posameznikov, ki bi jih lahko našteli kar celo vrsto. Prav posebej bi ob tem zaslužili spominsko omembo prvi sodelavci tehniki in programski ustvarjalci. Med tehniki vsekakor naš Marjan Fortlč in Miheu iz Slovenj Gradca, med organizatorji Drago Lukner, med programskimi delavci pa jih je že znamo več in če bi v množici koga izpustil, bo narobe. Vsekakor lahko zapišem, da je bil med prvimi urednik dr.Franc Pečnik in zakonca Ogrinc, med napovedovalci neuničljiv Tone Vodušek ter še vrsta drugih ustvarjalcev. Tu je pričela, pridobi- vala prve izkušnje, tudi vrsta kasnejših uspešnih novinarjev v drugih hišah. Pomemben premik pa je bil pred dvema letoma, ko so sodelavci Radia Alfa po dolgem iskanju odkrili na Mali Kopi odlično lokacijo, kjer je danes nov 300 watni oddajnik Radia Radlje, ki je povečal domet daleč v Podravje, čez vso Koroško in prav daleč med rojake in sosede v Avstrijo. To je ena najstarejših lokalnih postaj v Sloveniji, menda tretja po vrsti, ki je vedno bila radijska hiša s svojo preudarno redakcijo in zanimivi programi, vendar nikoli z ambicijami, preiti na širše območje. Imeli smo velike prednosti, izkušnje in ljudi, morda je samo škoda, da tega nikoli nismo hoteli ali znali izkoristiti.O K. Vaiti Koroška cesta 2 VAL RADIA RADLJE KS Radlje je v dogovoru z občani na območju Vasi Remšnik postavila dve zanimivi avtobusni postajališči. Gre za lepo oblikovane večje lovske krmilnice oziroma krmišča, ki jih drugače najdemo v gozdovih. Oba objekta, ki sta na že urejenih postajališčih, bosta vsekakor služila osnovnemu namenu, strehi nad glavami potnikov. Letve s krmo in slikami srnjakov so le začetniški poiskus zanimivega prikaza dela življenja, ki je ljudem manj znano. Upajmo, da bodo nove čakalnice tudi zdržale našo silno moč, ki jo kažemo po vsej dolini z uničevanjem. K. V. Po Koroški LEPI SPOMINKI IZPOD ROK KRRUÌ MITHRNSR IZ MOTE Karl je med tistimi, v letih penzije ne morejo v prazno tratiti časa. Le težko ga najdeš kje drugje kot v njegovi majhni kletni delavnici, kjer žaga, struži, brusi in izpopolnjuje mnogovrstne okrasne spominke, ki so zelo primerni za godovna, poročna ali jubilejna darila. Ali pa kar za sobni okras, kar je prijetno za oko zunaj ali druge okrasne umetnine. Še se porajajo nove ideje, kar vse bi težko naštel. In vse to izdeluje ter rezbari z vsem srcem, kot bi stvarem hotel vdihniti dušo. znotraj hrama. Pri tem ni potreben samo talent, tudi domiselnost, in kar veliko izdelkov nastane po njegovi lastni zamisli, konjske vprege z vozovi, ure, preše, ziltelke, lokomotive, vodnjaki in še mnogo Vsak izdelek mu vzame precej časa in energije. Prav lepo je videti njegov skromen domek, obložen z lepimi izdelki, od zunaj pa je poleti obdan še z cvetjem, izpod katerega kuka kakšna Karlova umetnina. Kot mi je povedal Karol, je luč tega sveta zagledal leta 1928 v Šentvidu pri Vuzenici v najemniški družini, ki se je v času njegovega otroštva selila iz kraja v kraj. In Karel si je moral že zgodaj v otroštvu z pastirovanjem služiti svoj vsakdanji kruh. Morda mu je prav to prišlo v življenju še kako prav, saj je imel na paši priložnost izdelovati piščalke, ki so ga pozneje uvedle v rezbarjenje. Pozneje je iskal priložnostna dela, dokler se ni zaposlil pri Dravskih elektrarnah, kjer je bilo delo težko in naporno. Začutil je, da se mu je začelo rahljati zdravje, in po daljšem času so ga morali invalidsko upokojiti. Ob vsem tem trdnem delu si je Karol ustvaril družino, in si na Muti v skritem kotičku z pomočjo žene Rozike zgradil skromen domek, kjer so odraščala njuna tri dekleta, pa so že kot ptički zletela iz gnezda. In kadar se z vnuki vrnejo, je v tem domeku veselo. Kljub invalidnosti Karol ne miruje, ampak po malem rezbari ter si zapolnjuje čas z vedno novimi idejami, tudi ustvarjanje gobelinov mu ni tuje. Vse te stvaritve krasijo njune bivalne prostore kot mini muzej. Kdor obišče ta dom, gotovo najde darilo za vsako priložnost. Od vseh stvaritev veje topel dih, kot je topla in prijazna beseda zakoncev MithansiJ Ludvik Mori JOZE-SILVA KREUH €DJLYAjS M HYunoni SERVIS BREG I3-ME2ICA. TEL: 38 602 35 694 AVTO SERVIS FIŠER - AVTOMEHANIKA - AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO - rrtoDAJA vozil in rez. delov 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divine 86 Tel.: (062) 510-625 coSTI4v -° 1 LEČNIK ri -y RAVNE/KOR. ^7 MESARIJA LEČNIK Ravne na Koroškem Leto je naokrog in praznovali bomo četrto obletnico mesarije. Ob tej priložnosti bomo izvedli BOGATO NAGRADNO ŽREBANJE med tistimi, ki bodo kupili v naši mesariji v času od 5. 12. 1994 do 28. 12. 1994 blago v vrednoosti nad 2500 SIT. NAGRADE SO: 1. POLOVICA SVINJE - HARANEC 2. ODOJEK 3. USTROJENA TELEČJA KOŽA 4. BOŽIČNI PURAN 5. BOŽIČNI PURAN 6., 7., 8., 9. VREČA MESARIJE LEČNIK 10. KARTON BUTEUK 11., 12., 13. BLOK ZA 6 MALIC V GOSTILNI LEČNIK 14., 15. BLOK ZA 4 MALICE V GOSTILNI LEČNIK Žrebanje in razglasitev nagrad bo potekala v živo na valovih Koroškega Radia v sredo 28. 12. 1994 od 17. ure dalje. Pogostili vas bomo z našimi izdelki in kozarčkom rujnega! Potrudili se bomo, da bo zaloga in ponudba v predprazničnih dnevih pestra in da bomo lahko izpolnili čimveč vaših želja. ŽELIMO VAM UGODNE NAKUPE IN SRECO PRI ŽREBU mm (TOGOVSKOPODJITJtfc SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 TRGOVSKO PODJETJE ZltA SLOVENJ GRADEC obvešča svoje kipce, da ima v poslovalnici ŠPORT v Meškov! ulici v Stovenj Gradcu zopet v zalogi lovsko orožje, lovsko muntelo, kaka tudi naboje za omamljanje živali v prosti prodaji. Ljubitelji konjeniškega m Jahalnega športa pa lahko dobijo in naroč|o v poslovalnici SPORT vso opremo za svoje ljubljence. Nenazadnje vam nudijo v tej poslcvalntei bogato izbiro smuči, zimsko konfekcijo in drugo športno opremo za bližajočo se zimsko sezono. ZOA DAM ES ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI. TIO TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279 Tekstilna Industrija Otiški vrh Za praznične dni smo vam pripravili bogat izbor naših izdelkov, s katerimi boste razveselili svoje najdražje: - ženske in moške jutranje halje in pižame - otroške kopalne plašče iz frotirja z darilom: prikupno igračo - ženske hlačne nogavice - otroške hlačne nogavice z motivom - otroške hlače iz blaga: dinozavre, medvedke in slone - kvalitetne brisače iz uvoza - spodnje perilo Tradicija * Inovativnost * Originalnost ŠTIRI LETA OBRATOVANJA 0 V petek, 16. 12. 1994, ob 10. uri bo OTVORITEV NOVE POSLOVALNICE v trgu na Ravnah. 0 V petek in soboto boste lahko kupovali sveže meso in mesne izdelke iz naše lastne proizvodnje ZA 10% CENEJE. Q V petek bo 10 srečnih kupcev dobilo nagrade. VABLJENI ste vsi kupci in vsi, ki sodelujete z nami. Pogostili Vas bomo s hrano in pijačo. Na otvoritvi bodo sodelovali: Banka Podjuna, Intes, Union, Mariborske mlekarne, Perutnina Ptuj, ABC Pomurka, 3 F Favorit Žgur, Dana, Kmetijsko gospodarstvo Ižakovci, Gostilna - slaščičarna Škufca, Tiskarna Odtis - Obrul, Oskrba. Koroški otip Vuzenica: Bife ob igrišču Delavci teniškega kluba v Vuzenici si urejajo oziroma že končujejo estetsko urejeno hišico ob igrišču. Tu bo manjši bife z napitki, predvsem za igralce in za vse tiste, ki bodo prišli v to prijetno okolje športne Vuzenice. Muta: Obračun za ljudi V KS Muta so bili zadnji teden še posebej delavni. Ne samo, da so dokončali letošnji veliki zalogaj kanalizacije in urejanje cest, pripravljajo tudi natančno poročilo svojim krajanom o porabi denarja. Srečanje starejših občanov V Vuzenici je posebna komisija, vodi jo Marija Kočivnik s svojimi neutrudnimi sodelavci, tudi letos pripravila prijetno presenečenje vsem nad 70 let starih občanov. Veselo je bilo v Merksovi restavraciji, za program so poskrbeli učenci osnovne šole in vrtca Vuzenica. Za ples in najboljšo voljo pa so poskrbeli člani ansambla Diaton. Q v___________________y ------ Po Koroški -------------------- Delo je bilo njeno izkaznico V prijetni družbi s starejšimi dani Rdečega križa, zdravstvenimi delavci in drugimi je bilo opravljeno nekakšno zahvalno slovo za prvo in zadnjo medicinsko sestro Mute, Hildo Aplinc. Preselila se je namreč v Radlje, kot pravi - bližje svojim vnukom. Na pobudo turis- območja. Šele v začetku šestdesetih let se je z izgradnjo Zdravstvenega doma v Vuzenici ličnega društva in Ludvika Jerčiča so se ji na sprejemu zahvalili za njeno trudapolno delo, ki ga je v tem in sosednjih krajih opravljala nad trideset let. pričelo nekakšno pravo ambulantno delo in način zdravljenja. Je pa bilo za ljudi Mute in širšega zaledja, navajenih na zdravnika v svojem kraju, kar precej bolj oddaljeno, še posebej pa so se počutili grdo ogolj-ufane za svojega zdravnika, vajenega njih in oni njega. Že takrat, se spominja, je bil velik pritisk na delo. Še posebej v času gradnje vuzeniške elektrarne, ko je bilo dnevno tudi po 70 ali več pacientov. Veliko ran so oskrbovali sami, pa kljub temu ni bilo hujših okužb. Ob vsem pa je našla čas za humanitarno in društveno dejavnost, posebej za kulturo. Bila je citrarka, ki je znala skupaj s kolegicami razveseliti in dati voljo do dela in življenja prenekateremu človeku. To so bili nepozabni večeri citrarskih nastopov doma in v drugih krajih. Zaradi tega ji je tudi na tem slovesu zaigrala mlada citrarka s Pernic, vsi pa smo zaželeli Hildi še mnogo lepih dni z njenimi vnuki in vnukinjami.Q K. Vaiti Hilda je svojevrsten enkraten primer zdravstvene delavke. Leta 1946 je kljub družini odšla na šolanje v Maribor in leta 1947 po izpopolnjevanju je bila razporejena z odlokom ministrstva za zdravstvo Slovenije kot prva medicinska sestra v zdravstvenem domu na Muti. Takrat je bil v teh krajih samo en zdravnik, dr. Gulič, in tako sta skupaj z nahrbtnikom in torbo prepotovala in zdravila ljudi tudi na območju Vuzenice, Radelj in občasno celo Ribnice na Pohorju. Koliko pešpoti, koliko raznih cepljenj po vojni in množica medicinskih pomoči takrat še mnogo manj zdravstveno prosvetljenim ljudem. Imela je celo svojevrsten hišni pripor, saj je bila z odločbo Okraja Slovenj Gradec določena kot stalna dežurna sestra, ki je lahko celo dajala nujne napotnice ljudem za bolnišnico. Zaradi tega praktično ni smela nikamor. Muta in dr. Gulič je bila v povojnih letih nekakšen zdravstveni center tega OBIŠČITE NAS IN SPOZNALI BOSTE, DA JE NAKUPOVANJE DARIL LAHKO ZELO PRIJETNO OPRAVILO. IZBIRALI BOSTE LAHKO MED DARILI ZA VSE PRILOŽNOSTI, ZA OTROKE IN ODRASLE. VSA DARILA VAM BOMO PO ŽELJI TUDI ARANŽIRALI. GUKO d.o.o. ČEČOVJE 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602/20-165 Fax: 0602/21-076 NARAVI PRIJAZNI AVTOMOBILI Nissan MG Muta je v soboto in nedeljo (3. in 4. decembra) organiziral dan odprtih vrat. Na novinarski konferenci so pred- postopek pa določajo že kode podjetji se sproti prilagajata novim stavili program NISSAN in strategijo posameznih delov avtomobila, načinom dela, pri čemer posvečata prodaje do leta 2000 na slovenskem Popolnoma na novo so razvili tudi posebno pozornost kadrovski trgu. Na? tig zalaga podjetje Nissan prestižno Maximo, ki bo pri nas zasedbi zaposlenih. Adria iz Ljubljane in njen direktor prav tako v prodaji od februarja pri- V Nissanu MG Muta so zadovoljni prodaje Janez Moder je ob tem predstavil tudi ambicije japonskega partnerja v prihodnje. Gre predvsem za še večjo usmeritev Nissana k proizvodnji naravi prijaznih avtomobilov, ki so hkrati vami in udobni. Marca prihodnje leto bodo začeli na novo promovirati avtomobil Micia, ki je edini v svojem razredu s šestventilskim motorjem. 75% njihovih delov se da reciklirati, hodnjega leta. Nissan MG Muta je z Ljubljanskim podjetjem podpisal pogodbo leta 1991. Gre za pokrivanje prodaje in servisiranja vozil te znamke za Koroško. Servis pogodbeno opravlja podjetnik Matijas Podrzavnik. Direktor Nissana MG Muta Mbosbrv Mnbnrkn je poudaril, da so tako oni kot kupci - vozniki s kakovostjo servisnih storitev zadovoljni. Ote tudi z dosedanjimi uspehi. Po treh letih prodaje in servisiranja so si pridobili zaupanje strank, tudi tistih, ki so prej vozile na servise v sosednjo Avstrijo. V prvem letu so bili kupci nezaupljivi do japonskih vozil, z mnenji, da zelo hitro izgubljajo na ceni, da so dragi rezervni deli in podobno. Danes je situacija že drugačna, kar se kaže v zelo povečanem zanimanju za nova in stara vozila NISSAN. Kupci počasi spoznavajo, da lahko vozila NISSAN postavijo v vrsto z vozili OPEL, FORD, VOLKSWAGEN in drugimi evropskimi vozili V določenih segmentih celo priznavajo, da so bolje opremljena, varnejša, cenejša, cene starim vozilom pa so podobne kot pri konkurenčnih firmah. In nenazadnje - Nissan je edini proizvajalec na svetu, ki daje za svoja vozila triletno garancijo oziroma garancijo do 100.000 km, so poudarili predstavniki prodajne službe na sobotni novinarski kon-ferencfO V.M. E3 NISSAN MUTA Koroška c. 18. tel./fax: 0602/61-760 cena polog obrok MIGRA 1,01 19.500 4000 445 x 48 SUNNY 1,41 25.250 5100 580 PRIMERA 1,61 32.450 6500 723 TERRANO 2,4 GAS 51.200 10240 1120 MAXIMA 3,0 AT 57.930 11600 1279 SUNNY caravan 29.870 6000 670 TOVORNA VOZILA NISSAN IN IVECO Vm vozila lahko nabavite na KREDIT ali LEASING. Koroški otip Radlje: spet šah Radeljski šahisti so letos organizatorji občinskega šahovskega prvenstva. Prvi del, to je hitropotezni turnir, se je iztekel, že v soboto, 3-decembra pa se je v gostilni Pogorelčnik - Ludo pričelo prvo kolo klasičnega šaha. Zmagovalec tega turnirja bo hkrati nidi letošnji občinski prvak. Vuhred: tudi parkirišče Pri KS Vuhred imajo že zbrano dokumentacijo za ureditev primernega parkirišča, ki bo ob stari osnovni šoli. Zgrajeno bo prihodnje leto, in 50 parkirnih mest bo baje ravno dovolj za potrebe bližnjega pokopališča kot tudi za druge prireditve v tem kraju. Odslej skladišče - shramba Vuhreško kulturno društvo ima glede na bogato tradicijo v kulturni dejavnosti, kot tudi v izvedbi pustnega karnevala, že veliko raznih rekvizitov. Zaradi tega si bodo v skoraj opuščenih stavbah ob Dravi uredili solidna skladišča. Hkrati bodo uredili tudi okolico in tako rešili še en krajevni problem. Doslej so imeli svoje rekvizite v raznih skednjih ali shranjene kako drugače. Q V____________________J Družabna kronika ŠICN GRABNI Nadvse je pohvalno, da je nova mislinjska občina začela skrbeti tudi za nov, svež videz kraja. Najprej se je to pokazalo na sveže prepleskani hiSi, kjer bo sedež župana in svetnikov, potem pa so na celotnem cestnem omrežju namestili tudi nove prometne oznake. In celo na bankine cest so navozili veliko gramoza. Škoda, da so bila njegova zrna preveč drobna in jih je spralo že prvo močno deževje. Da pa bi se odgovorni le zoperstavili vodni stihiji, so na nekaterih mestih izkopali prave “šicn grabne”, ki naj bi služili odvodnjavanju. Nerodno je predvsem to, da se nihče od pešcev ni resno poškodoval, če je slučajno naključno zašel v graben. Veliko bolj neprijetno je namreč, če s kolesom ali za motornim vozilom zgrešiš cestišče... Sila neprijetno pa bi bilo, če bi kdaj z vozilom v njih “ruknilo” bodočega župana ali kakšnega svetnika ali pomembnejšega občinskega veljaka. Bi potem takšna streznitev vsaj malce pomagala, da bi bili komunalci pri kopanju jarkov vsaj bolj usmiljeni, kar se njihove globine tiče? ©ufliatni ite ntep; — M w <$> š Š ($ ® Begunci Te dni smo na malih zaslonih opazili znan obraz Dušana Krebla, enega od najbolj znanih direktorjev na Koroškem. Bil je namreč na tribuni pri oddaji Nedeljskih 60. (Mimogrede: ta oddaja je zelo dobra, le kakšnih 45 minut je predolga). Sedaj Mežičani čakajo, kdaj se bo gospod Dušan pojavil še v kakšni drugi TV oddaji, denimo Hugo. Na otvoritvi prenovljene brezcarinske prodajalne na mednarodnem mejnem prehodu Radelj se je zbralo več ljudi kot na najbolj obiskani predvolilni procesiji. In ve se, zakaj. Mimogrede: če bi direktor Kozjaka Ivan Konečnik vso zadevo izkoristil za nabiranje predvolilnih točk, potem bi bil danes že radeljski župan. Ljudje so se glede županov in občinskih svetnikov kar modro odločali in so že v prvem krogu izločili tiste ljudi, ki so bili med vojno za Slovenijo na drugi strani, to je v sosednji Avstriji. Le zamislite si, dragi bralci, kako bi bilo živeti v občini z županom, ki bi imel stalno pripravljene kufre. KudRNOvsky se jE jEzil Dušan Kudmovsky je bil v dneh pred volitvami kar malce jezen. Neznanec je namreč razmnožil Koroške solzice Ivana Praprotnika in je tako bilo po Dravogradu nalepljenih več fotokopij Praprotnikovega teksta kot barvnih podob Dušana Kudmovskega. Tako, še tole pismo napišemo, pa bomo lahko natisnili izbrana dela o Traberku. FOTOBODICA Na levo sveti se balon, na desno snežni poligon, jaz - revček, zanemarjen spim, občinske kaše ne skrbim. Župan bodoči, naš patron, naredi kaj za stadion! Ravenska sramota, foto: november 1994 i’-*1’.. “ **h VEČ KOROŠKI Utrinki z modne revije (prikaz spodnjega perila) na predvolilnem plesu LDS v Nami: ' Opazovalec 1: Glej, glej - ti pa za razliko od drugih vsaj kaj pokažejo. ' iiOTTlmira ' Prijetno presenečeni smo konec novembra ugotovili, da imamo med nami kar nekaj talentov, ki so doslej uspešno skrivali svoje recitatorske sposobnosti. Na valovili lokalnih radijskih postaj smo lahko vsak dan poslušali recitatorske nastope kandidatov za župane. Skoraj vsi pa so dokazali, da se njihove učiteljice slovenščine pred leti niso trudile zaman. N_________________________ Simpatizer 1: No ja, ne perejo javno umazanega perila, raje pokažejo čisto perilo. Opazovalec 2: Tale pa ima joške za pol Koroške. Simpatizer 2: Saj pravim, ne: “več Koroške”, ampak: “več Koroški”! dr^TiJZ|J|ird[dl zid i|z![i! J|dJ cid Zi-J d diJzjd ipi z\7!7[JCi7x I ' [ um fCs; en ' , w'» er^-- '' '■ f JIAGOREVČNIKOVI ’ '/.r, *. \ Px , Družinsko drevo Štriglovih je bilo predstavljeno na plakatu, v velikosti 3,5 x 2,5m Tako število spravi skupaj le redka rodbina Toplo jesensko sonce je napovedovalo lep dan, ko se je pri Dularju, med Ravnami in Slovenj Gradcem zbrala rodbina "Štrigl", po domače "Nagorevčnikovi" iz Sv. Florjana pri Šoštanju. Štirinajst otrok - sedem fantov in sedem deklet - je preživelo otroštvo na kmetiji, ki jo obdajajo lepi štajerski gozdovi. Ko so se poročili, so se razšli - ne le po Štajerski, tudi po Koroški in drugod po svetu. Malokdaj se srečajo vsi skupaj, za trdne družinske prijateljska srečanja, za brezskrben klepet ob dobri glasbi v prijetni družbi. Štriglovi so znali najti čas za družinsko srečanje, ki jim bo še dolgo ostalo v lepem spominu.-□ T.Š. MfiLE VODNE ELEKTRARNE PA KAR PO SVOJE Reko Mislinjo v njenem zgornjem toku, torej tam, kjer je še pravi biser, pestijo hude težave. V zadnjih desetih letih so na njej zrasle kar tri male vodne elektrarne. Prav zadnja je z vidika ohranjanja prvobitnosti, kot tudi življenja v reki Mislinji, vse prej kot prijazna. Njena gradnja in obratovanje sta pomšila vse tisto, kar je stoletja dajalo pečat krajem in ljudem ob reki v Mislinjskem jarku, tam pod obronki Pohorja. Vidite, takole curlja reka Mislinja na zajetju pri Pistotniku, vse ostalo gre namreč po ceveh do turbine za “dragocene kilowatne ure”. □ SJaš To je ostalo od nekdanje reke Mislinje pri zajetju Običaji Ljudske pripovedke s Koroške Pred štirimi leti je učiteljico v pokoju Marto Repanšek vzpodbudila k zbiranju in zapisovanju pripovedk, ki jih starejši ljudje pomnijo a gredo v pozabo, etnologinja iz Ljubljane dr. Marija Stanonik, ki ureja zbirko ljudskih pripovedk Glasovi. Doslej je izšlo devet narečnih zbirk ljudskih pripovedk širom po Sloveniji. Zbirka, ki jo pripravlja Marta Repanškova iz Črne na Koroškem naj bi izšla v letu 1995 ob 40 letnici Koroškega turističnega tedna, pod naslovom Bajže s Koroške Vključenih bo okrog 170 pripovedi v narečju, ki bodo podkrepljene s slovarjem manj znanih besed, da bodo razumljive tudi širšemu krogu bralcev. Avtorici jih je pripovedovalo 53 ljudi, od sosedov do krajanov Koprivne, Javorja, Mežice, Prevalj, Šentanela pa iz Libelič in od drugod. Nastala je slika Koroške s te strani meje, dokument časa in kot pravi avtorica, je jezik živ in bi bila velika škoda, če bi vse to šlo v pozabo. Za folklorne zgodbe pravi, da so v njih moralne vrednote in na koncu nosijo sporočilo in nauk. Pripovedi so urejene v sedem razdelkov: Kako je ljudi strašivo, Cahen je bil, Nazaj je prešu, Što je bvo pa davno, davno, Vse sorte je bvo včas, Prepričat se mrš, Tičja ojset. Bajže pripovedujejo o nenavadnih in nepojasnjenih dogodkih in stvareh in o takih, ki so se dali razložiti, nadalje o življenskih zgodbah ljudi v teh krajih, nekdaj pa o običajih, praznoverju in podobno. V mesec december sodi tudi miklavževanje. □ S.Š. V nošem krajo smo vse liete oprovlali mikvavžvane. Što je 6. decembra. Ko sn j’s še mihna bova, se spomijam, k’k so nas strašili pred parklnami. Tisti cajt prej smo b’li t’k pridni, da smo vse ubogali, kar so nam naštelali za devat. Gvadali smo v’čer vunta za Peco, ko je bvo t’k rdečo n’bo. Taj so r’kli, da Mikvavž peče kekse. Ane os’n dni prej smo pa mr’li Mikvavžo tuj p'sat, drgače pa nismo dobi' kaj. Ceglo smo dali v’nta na okno, t’k kam, da ga je ponoči vohko angelc odnesu. Po smo pa t’žko čokali t’sti v’čer. V hiši je bvo t’k tiho: ko bi miš pr’šva, da bi jo ču. Prajli so nam tuj, da g’re p’r kapel-ci tisti v’čer spusti Makvavž zvatno letro dov z nebes. Po nje pa pride on, pa še angelci zravno. Tam pa počokajo na parklne, da zliezejo iz Gornekove globoče. Ko so pa prišli v hišo, je m’ru pa vsok pred Makvavžo dov pokvak’nt, no pa modlt, drgoči ni dobu koj. Mev je pa ane vejke bukve, v kirih je bvo za vsajga napisano črez vso leto, a je biv pridn al žleht. Je pa k’r n’tr pogvadu: če je bvo kaj narobe, ja parklno ukozav, da je zarožlav s ketnami al pa ga še zgrobu. Še veči so se ga bali, ko so vidli, da jih je voču. Ja, prajli so, da so nobart anga sosedovega poba vlekli v’nta zun, pa v ano korito namočli, da je pol zbolov, pa od tistih dob pob ni ču na ano voho. Biv je pa tud an skurn parki -Košutar so mo r’kli. Tisti je pa nosu koši, v’n so pa milile otroške noge. Što je bvo neznovno za pogvad, da je čvoveka bovo Mikvavžvane vohko stroh. Še hujši je bvo, če so se nastajli dvojni parklni vkop; ane s Suhiga vrha, drugi s Šentaneva. Taj so se pa st’pli med sobo, da je bvo kaj! So prajli, da so anbart anga pr št’mo tuj ub’li. Taj so bi’ navodno že vsi pijoni. Kire leto pa Makvavž ni prišu v hišo, da bi ga videli, taj smo pa na mizo nastajl’ sklede al kake korpiče, pa smo šli leč. Zutra, ko smo vstali, smo bi’ vsi gmajtni, ko smo videli, kejko nam je pmesu; povna miza je bva; fige, rožiči, kvoce, orehi, doma pečen parki pa Makvavž, g’r na vrh črez pa ana vejka šiba, da so nas vohko ot’pli, če smo bi’ sitni. Šta šega še tuj ni dov prišva. Še zdaj hodjo parklni pa Makvavž’ samo da zdaj ne vrjamejo t’k, ko smo mi včosi, ko smo bi’ mvodi.Q mikvavžvane našteleli so gvadali smo idače - miklavževanje - pripravili so - gledali smo - rdeče p'sat - pisat ceglc - list voču je - vlačil je voho - uho skum - grd neznovno - neznansko, grozljivo za pogvad - za pogledat Pripovedovala: Rozka Marin Šentanel zapisala Marta Repanšek Ministrstvo za obrambo RS in občina Ravne na Koroškem VABITA občane Mežiške doline in ostale Koroške na slovesno poimenovanje prvega helikopterja slovenske vojske po KRALJU MATJAŽU, simbolu Mežiške doline, V SOBOTO, 10.12.1994, ob 11. uri NA STADIONU NA RAVNAH. Slavnostni govornik bo minister za obrambo, g. Jelko KACIN. Na prireditvi bodo prisotni tudi drugi visoki gostje iz vodstva države. Poleg KULTURNEGA PROGRAMA, na katerem bosta sodelovala ravenska godba na pihala in MPZ Vres s Prevalj, bomo na slovesnosti podelili nekatera državna priznanja. V okvir slovesnosti pa sodi tudi prikaz helikopterskih veščin (desantiranje, gašenje, vaja gorske reševalne službe), saj bo poleg 15. letalske brigade slovenske vojske prisotna tudi helikopterska enota slovenske policije. VABLJENI! Ministrstvo za obrambo RS Občina Ravne na Koroškem Kultura NOVA KNJIGA ZALOŽBE VORANC: MODESTA WOLF STRflHSER - SPOMINI Nfl DOM Založba Voranc je te dni izdala novo knjigo, ki bo najbrž razveselila občudovalce avstrijskega skladatelja Huga Wolfa, ki se je rodil leta 1860 v Slovenj Gradcu. Zapisi njegove starejše sestre Modeste Wolf - Strahser nosijo naslov Spomini na dom (Spomini na otroštvo Huga Wolfa) z vzporednim naslovom Erinnerungen aus meinem Eltemhause. Spomine, ki jih je zapisala Modesta Wolf, je odkril Jože Leskovar, predsednik slovenksega društva Hugo Wolf na podstrešju v Ptuju. Hranila sta jih Vera in Vilko Hodnik. Lastnica teh Spominov pa je vnukinja Wolfove sestre Modeste Erica Soukop, ki jih je dovolila prevesti v slovenščino. Tako je MODESTA WOLF - STRAHSER !t> m SPOMINI NA DOM / SPOMINI NA OTROŠTVO HUGA WOLFA / ERINNERUNGEN AUS MEINEM ELTERNHAUSE / ERINNERUNGEN AN DIE HNDHEIT HUGO WQUS 4 MMM nastala prva publikacija o izseku iz družinskega življenja Wolfovih, ki je izšla v slovenščini na Ravnah, predstavljena pa je bila minuli teden v Wolfovi rojstni hiši v Slovenj Gradcu. Modestinim spominom sledi še kronološki zapis Jožeta Leskovarja o življenju in delu Huga Wolfa, nato še rodovnik Wolfovih. V knjigi so tudi fotografije Huga Wolfa, njegovih staršev in sestra. Na zadnji strani knjige, ki je natisnjena v slovenskem in nemškem jeziku, zvemo, da je izšla s pomočjo društva Hugo Wolf Glasbene šole Slovenj Gradec in Jožeta Leskovarja. (zs) NAROČILNICA ty) čzp ^ VORANC... Ravne na Koroškem Ime in priimek: (podjetje) ______________________ Naslov: ____________________ naročam(o)_____izvodov knjige Modeste Wolf - Strahser SPOMINI NA DOM Opravljamo knjigovodske in računovodske storitve za podjetja in samostojne podjetnike Informacije na tel. 0602-22-999 (dopoldan) Račun bom(o) poravnali v 15 dneh po prevzemu knjige. Podpis: (žig) JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261 lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. Di tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 gorenjesen//'s a.o.o. H 63320 Velenje, Paitzanskal2 ® 063 853 231, 854 030 H 063 852 821 S PARO NAD UMAZANIJO ! Brez kemičnih ali drugih čistilnih sredstev, z varčno porabo vode odstranjuje umazanijo z vseh površin, iz skritih kotov in nedostopnih mest. Para je pri 120'C izredno učinkovita. S paro pod močnim pritiskom, prihranimo pri likanju polovico časa. Tudi najobčutljivejše tkanine, ob upoštevanju navodil, zlikamo hitro in brez bojazni, da bi jih poškodovali. V stanovanju, kjer ni ostankov kemikalij, je ozračje prijetnejše. To še posebej občutijo ljudje z alergijo in občutljivimi dihalnimi potmi. ČIŠČENJE BREZ KEMIKALIJ - PRIJAZNO LJUDEM IN OKOLJU Sport % T 0 M fi Z KUS Potem ko so namiznoteniški igralci Partnerja Radlje v uvodnem srečanju letošnjega prvenstva II. slovenske lige premagali ravenski Fužinar Interdiskont z najvišjim možnim izidom 7:0, je to izvenelo kot prvovrstna senzacija. Ravenčani sodijo že nekaj let med boljše drugoligaške ekipe, Radeljčani pa so vendarle novinci v ligi. Toda mlada ekipa Partnerja je nadaljevala svoj zmagovalni pohod in vseh osem tekem zanesljivo odločila sebi v prid. Fantje v postavi Tomaž Kus, Matej Petar, Urh Strašek in Mitja Horvat so skupaj s trenerjem Vojkom Luknerjem postali jesenski prvaki H. slovenske lige. PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE Nasprotnikom so Radeljčani oddali le štiri dvoboje in če bodo tudi v drugem delu prvenstva nadaljevali s tako dobrimi igrami, se lahko upravičeno nadejajo uvrstitve v I. slovensko ligo. Za uspehe Radeljčanov je nedvomno najbolj zaslužen kapetan ekipe, 21-letni Tomaž Kus. V letošnjem prvenstvu je za ekipo Partnerja odigral šestnajst tekem in v vseh zanesljivo zmagal, tako da je najboljši igralec lige. Za igro z belo celuloidno žogico se je Tomaž navdušil že v 1. razredu osnovne šole, ko je pričel vaditi s sedanjim trenerjem Vojkom Luknerjem. Kmalu je bil viden njegov velik talent za namiznoteniško igro, kar se je v naslednjih letih potrdilo. V konkurenci kadetov bivše Jugoslavije je Tomaž Kus osvojil dve bronasti odličji, med mladinci pa se je vselej uvrščal med najboljših osem. Srednjo šolo je Tomaž obiskoval v Murski Soboti, kjer je tudi treniral in kar tri leta nastopal za pomurskega prvoligaša. Lansko leto se je vrnil v svoj matični klub, kjer igra z velikim uspehom, uspešno pa tudi študira v Ljubljani. im. §5XšW][l Piše Ivo Mlakar GOLOGRflNC DOBIL ADVENTNI TEK Desetega adventnega teka v Barnbachu pri Koflachu v Avstriji se je udeležilo 235 tekačev iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Med 46 udeleženci iz Slovenije so bili tudi štirje tekači iz koroške krajine, ki so dosegli lepe uvrstitve. V kategoriji tekačev od 17. do 19. leu, ki .so tekli na 2,5 km dolgi progi, je Dravograjčan Ivica Volič osvojil 2. mesto. V kategoriji od 50 do 60 let je bil Mežičan Vili Blatnik šesti, med tekači nad 60 let pa je Ravenčan Alojz Gologranc zmagal. Pri ženskah je Hedvika Blatnik iz Mežice osvojila 2. mesto v kategoriji od 40 do 50 let, vsi pa so tekli na progi dolžine 5 km. KUNC DOBRO PRIČEL SEZONO Prvi veleslalom sezone v tekmah za svetovni pokal je bil v francoskem Tignesu, kjer je Črnjan Mitja Kunc osvojil 22. mesto. Mitja je seveda računal na boljšo uvrstitev, toda tudi tak Start v novo sezono je boljši od tistega lanskega, ko je nanizal kar tri odstope. “Ne morem reči, da nisem v formi, občutek ni slab, le še več agresivnosti moram vnesti v svoje smučanje. Seveda pa je k slabši uvrstitvi botrovala moja velika napaka na progi," je po tekmi povedal Mitja Kunc. Veliko bolje je Mitja smučal v Savojskih Alpah drugi dan, ko je bil na razporedu slalom za svetovni pokal. Uvrstil se je na 15. mesto in bil po odstopu Jureta Koširja naš najbolje uvrščeni tek- movalec. Poleg Kunca, ki je, kot kaže, upravičeno napovedoval dobre uvrstitve tudi v slalomskih preizkušnjah, je točke svetovnega pokala osvojil od naših osvojil še Gregor Grilc, ki je bil 16. USPEŠNA JESEN KOROŠKIH KEGLJAŠKIH EKIP S tekmami 9. kola se je v soboto 3. decembra končal jesenski del prvenstva v vseh slovenskih kegljaških ligah. V prvi državni ligi za moške so kegljači Fužinar-ja osvojili 6. mesto med desetimi ekipami. Ravenčani so dosegli štiri zmage, proti Žalcu, Brestu iz Cerknice, Celju in Rudarju iz Trbovelj. V prvi ligi za ženske so 6. mesto osvojile kegljavke Slovenj Gradca, kegljavke Korotana s Prevalj pa so bile osme. Slovenjgradčanke so premagale ekipe ETA Kamnik, Gorico, Konstruktor iz Maribora in Korotan ter osvojile 8 točk, medtem ko so Prevaljčanke zmagale le trikrat na domačem kegljišču in to proti Triglavu iz Kranja, konstruktorju in Adriji iz Ankarana. V medregijski ligi nastopata moški ekipi Elektrarne Dravograd in Korotana s Prevalj, obe pa sta po prvem delu tekmovanja uvrščeni tik pod vrhom lestvice. Prvenstvo v slovenskih kegljaških ligah se bo nadaljevalo 21. januarja prihodnje leto. ELVIRA MEŽICA PRED POLENO V Voličini v Slovenskih goricah je bil zaključni turnir veteranskih ekip v malem nogometu za slovenski revialni pokal (igralci nad 32 let). V finalu tega tekmovanja za področje severovzhodne Slovenije so nastopile kar tri koroške ekipe. Zmagali so nogometaši Elvire iz Mežice pred Poleno, tretji so bili igralci Uspa Ravne; čemi pa gostitelji turnirja, ekipa iz Voličine. □ (Šport 40 LET ROKOMETA V SLOVENJ GRADCU SLOVENJGRAŠKO ROKOMETNO SRCE Le malokdo ve, da so slovenjgraški rokometaši po ustanovitvi kluba oz. sekcije znotraj TVD Partizan leta 1954 prvo tekmo odigrali z ravenskim Fužinarjem in izgubili z 11 : 16. To je daleč nazaj, za 40. rojstni dan pa so igralci RK Prevent v 13. kolu državnega prvenstva prve lige premagali večnega tekmeca Slovana z 28:20. Slovenjgraški rokomet je postal institucija športnega življenja Koroške. Samo v eni tekmovalni sezoni se v slovenjgraško dvorano zaradi rokometa zgrne krepko čez 10 000 ljudi. Prevent nas je lani in letos zastopal tudi v evropskih pokalnih tekmovanjih. Rokometna zveza Slovenije je z zlato plaketo Avgustu Potušku, srebrnima Matjažu Belišu in Alojzu Ocepku, bronastima Ivanu Praprotniku in Mirku Ogrizeku izrazila zahvalo za njihov oz. slovenjgraški prispevek k uveljavitvi te igre v Sloveniji in h kakovostni predstavitvi našega rokometa v tujini. Minulo soboto je prek 1000 ljudi spremljalo svečanost pred prvenstvenim srečanjem med Preventom in Slovanom. Privrženci “ježkov” so malce s strahom pričakovali tekmo z Ljubljančani, čeprav je Prevent kolo prej zmagal v Dobovi Preveč je bilo namreč razočaranj v kriznem obdobju od samega začetka letošnjega državnega prvenstva naprej. Toda igralci so za 40. rojstni dan kluba sebi in navijačem priredili z igro takšen praznik, da ga ne bi zasenčile niti neverjetne količine brezplačne hrane in pijače. Znova se je pokazalo veliko slovenjgraško športno srce, tako na parketu kot na nabito polni tribuni, kjer so ritem narekovali navijači Orli. Rokometaši Preventa so dobesedno dotolkli tekmeca, ki je bil v samem fin&i že prav grogiran od lastne nemoči in spektakularne igre “ježkov”. Člansko moštvo je pokazalo, da je kriza za njimi. Zdaj je seveda na vrsti pohod po lestvici navzgor in uvrstitev v končnico državnega prvenstva, kjer sodelujejo štiri najlxJjsa moštva. Nič več ni aktualna zamenjava trenerja, kajti vse kaže, da so po kritikah igralci uredili misli in voljo, prepričani pa smo, da bo trener Tomaž Kleč v prihodnje znal obdržati sedanji zmagoviti duh in visoko formo svojih varovancev. In še nekaj! Kleč je ob našem velikem spoštovanju dokazal, da je v resnici večji rokometni lisjak kot deluje navzven. Verjamemo, da zadnji dve zmagi nista le epizoda. V naslednjih (za začetek) 40 let gre slovenjgraški rokomet s koraki zmagovalca, na čigar strani ser čete zvestih privržencev in veliko število strokovnjakov takšne in drugačne vrste. Nekoč smo že zapisali, da bodo Slovenjgradčani in ostali tudi čez desetletja radi gledali spektakularni rokomet. Kljub prazničnemu vzdušju si dovolimo pripomniti, da delo z najmlajšimi ni na ravni kluba, katerega renome je v zadnjih sezonah silovito narasel, zahvaljujoč rezultatom prvega moštva. To naj bo torej dodatna velika obveza vodstva kluba v prihodnjih letih. Strokovnjakov zagotovo ne manjka. Vse najboljše, slovenjgraški rokometaši! □ ROKTAMŠE DAN ROKOMETA Minulo soboto je bilo na parketu slovenjgraške športne dvorane živahno že zjutraj. Pomerile so se ekipe najmlajših kategorij slovenjgraškega in velenjskega rokometnega kluba. Rezultati: mlajši dečki letnik 83 - Prevent : Gorenje 8 : 9; mlajši dečki, letnik 82 - Prevent : Gorenje 7:6; starejši dečki, letnik 80 - Prevent : Gorenje 10:13; kadeti - Prevent : Gorenje 12:14; mlartinH - Prevent : Gorenje 8:18. Popoldan so igrali navijači Orli proti navijačem s Polzele - Hmelj Boysom. Boljši so bili Polzelani in zmagali s 17:7. Zatem so starejši veterani Slovenj Gradca igrali z nekdanjimi nasprotniki, ki so branili barve ljubljanskega Slovana, in izgubili s 14:18. Mlajši veterani Slovenj Gradca so igrali proti drugemu, mlademu moštvu Preventa, ki nastopa v 3- slovenski ligi - vzhod. Starejši so v razburljivi tekmi in dramatičnem finišu slavili. Končni rezultat je bil 19:18 za nekdanje ase.O R.T. V PODRUŽNICA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591, 41 813, 41 881, 41 882, Fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 □ UGODNO ŽIVUENSKO (RENTNO) ZAVAROVANJE O AVTOMOBILSKO KASKO ZAVAROVANJE BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO VOZILA NOVO: □ KMEČKO NEZGODNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICA Z NAJDALJŠO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI ------------------------------------šport //" 1 ........................... -......................................... - — JANKO KOTNIK - DOBITNIK BLOUDKOVE PLAKETE ZA LET01994 Profesor športne vzgoje Janko Kotnik je prejel Bloudkovo plaketo za dolgoletno uspešno pedagoško, strokovno in organiza prehrambeni izdelki > čistila, pralni praški, galanterija > alkoholne in brezalkoholne pijače TRGOVINA NA VELIKO IN MALO p, O. Meža 17, 62370 Dravograd Telefon: (0602) 83-641 > samopostrežni trgovini, Skladišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 8 Tel.: (0602) 42-551, fax: 42-214 ZA NAŠE KUPCE NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCUE TRADICIJA JE NAŠA GARANCIJA diskont in bife v Dravogradu > samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu > samopostrežna trgovina v Topolšici GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimo razne mizarske usluge. l' ' ! KOMPAS MTS PONUDBA NA ENEM MESTU! m - FREE SHOPA NA HOLMCU IN VIČU - Delovni čas vsak dan od 8 do 21. Tel. Holmec: 31 -888 Vič' 83-95 S - Poleg cigara, originalnih škclflii in irskih whisky-jev, ameriških burbonov ter zlatnine in ur Vas vabimo s POSEBNO PONUDBO: športna oprema - SWATCH ure - brisače, kravate - parfumi - sladkarije in igrače za otroke - MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST - menjalnica denarja - špedicija - izdajanje vseh vrst avtomobilskih zavarovanj ( tudi zelene karte ) - izplačila avstrijskega, nemškega in slovenskega prometnega davka - prodaja turističnih aranžmajev - potovanja doma in v tujino - GOSTINSTVO Restavracija na Holmcu je prejela posebno priznanje za urejenost in dobro postrežbo. Dobra kuhinja, ki postreže tudi z žabjimi kraki in domačini vinom, je vsak prvi vikend v inescai popestrena z dalmatinsko kuhinjo. VABLJENI !