fBEDNISTjftrŽARJE Je’v Ljnbljani, Frančiškanska ulita St. 8 tiskarna U nadstr.). (Jradn^ ure za stranke so od 10. do 11. toroidne- in od 5. do 6..poroldne vsak dan razen nedelj in ira,nik8v. Rokopisi se na vračajo. Nefrunkirana pisma se ne • . sprejemajo	: :
iiROCNINA : celoielna po pošti ajj.s pošiljanjem na dom /.a Avstr o- o Pesno K 21'60, polletna K 10-80. četrtletna S 5-40 irie^trna K 1*80; -*a Nemčijo celoletno K 26-40; /.a' V:	'oslaio .lioiemblvo in Anuiiko ccloletno K 36-—.	;
Pogan; ezre eteviike po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\ •. .
UPRAVNiSTVO se nahaja v Selenburgovi ulici fitev. 6, L., ii> nraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečaj lnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslank
:::	in reklan e 40 vin. — hiseiotc i pitjem a upravi) istvo.
Nelrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
Reklamacije lista so poštnine proste.	>	—r
Stev. 676.
V Ljubljani. v petek dne 5. septembra 1913.
Leto m.
Albanija in naša politika.
Če bi bila v politiki znana beseda hvaležnost. tedaj bi morala biti Albanija nedvomno hvaležna Avstriji in zlasti grofu Berchtoldu. Kajti z večjim samozataievanjem ni nihče ustvarjal tuje'države kakor mi Albanijo. Vtikali tnio v nio denar, politično smo se zanjo izpostavljali. svoio armado smo mobilizirali, vso Evropo smo spravili zaradi nje po koncu, malo fes nismo zaradi nje pričeli krvave vojne, in toliko blamaž smo vdano spravili, da bi z njimi lehko izhajali vsai sto let.
Poznavalci albanskih razmer pa trdno, da se tudi v tej od nas ustvarjeni državi ponavlja stari pregovor o nehvaležnosti sveta. Dočim so v dobi arnavtske vstaje proti Turčiji prepevali pesmi v katerih so imenovali Avstrijo odrešenim ' trine zdai. ko smo kakor čarodejnik v bajki zdravili Albanijo iz tisočletnega spanja, naš vpliv kakor sneg spomladi. Albanci upirajo svoje oči v drugo zvezdo, kateri je ime Italija.
V	pondeljek sta bila pač še dva albanska ministra Muf id beg Libohova in Poga. pri grofu Berchtoldu in sta mu naznanjala albanske Želie in pritožbe, ki jih ie naš zunanji minister poslušal z velikim zanimanjem. To se bo nemara Še večkrat zgodilo. Čeprav gre glas po svetu da so Škipetari zelo zaostali v kulturi in civilizaciji, imajo vendar med sabo ljudi, ki z,iajo računati in kupčevati. Kadar je mogoče od Avstrije kai dobiti, bo Avstrija še vedno dobra kakor doslej in spomenice bodo rade naglašale naklonjenost, ki smo io vedno kazali do Albancev. Take lepe besede ne stanejo nič in se prijetno slišijo. Zakaj bi se jih torej bra-n;]jp Kakor nam se z malimi izpremembami lehko pripovedujejo tudi drugod, le da drugod najbrže ne polagalo nanje tako važnost kakor
pri nas.	...	,	.	,
Ali kar govore deputaetje. ki romajo od
države do države, da bi se še nekoliko razširile albanske meje. se ne sme šteti za najvažnejše. Kdor prosi ie navadno vljuden: toda vljudnost Se nikdar ni bila nepobiten dokaz odkritosrčnosti Albanci dobro vedo. da ne bodo dobili Argirokastra če bodo grobi z velesilami, ker je že dovoli da so grobi z Orki. katere bi radi prikrajšali ža nekoliko mest in vasi.
Naš liubi Berchtold pa mora biti zlata duša. kr’ ne pozna nič zlega: kajti zdi se. da je o odkritosrčnosti albanskih čuvstev še vedno nrpnrit*a ti in da 'e hote! izraziti to neomejeno 7; ima n je do albanske vdanosti in hvaležnosti, ki) ir no vabil albanska ministra na zajtrk. Medtem pa prihaiajo iz * ^nije vesti, ki bi v drugi mani zaupljivi duši ' !one temeljito jzpreobr-niie razpoloženje. Kakor se v tej zanimivi deželi krči avstriiski. tako raste italijanski vpliv. In vedno verietneie postaja, kar le vse razun Berchtolda in njegovih apostelnov že davno prerokovalo:	Da si skočita zaradi Albanije
prejalislei še Avstrija in Italija lehko v lase.
Mi smo ustanovili Albanijo, ko je Srbija zmagovala nad Turčijo in prodirala do Jadranskega morra. ker nismo mogli trpeti, da se na Balkanu poruši načelo narodne avtonomije. Zagotoviti smo hoteli tudi albanskemu narodu svobodo in mu ustvariti čim večio domovino. To je bilo od nas zelo idealno in nesebično. Da 'dosežemo ta visoki čili. smo bili pripravljeni na vojno s Črno Goro. ki se ie drznila vzeti Skader Turčiji, s katero ie bila v boju. Tudi zelena zavist nam mora priznati, da smo ravnali izredno moderno, zakaj po starih načelih mednarodnega prava bi bili Črnogorci lahko mirno obsedeli v Skadru. Oni so bili bojujoča stranka, oni so vzeli trdniavo drugi bojujoči stranki. Turčiji, in po vseh starih pravilih te to. kar se vzame z orožjem, zmagovalčeva last. Mi smo se postavili proti temu barbaričnemu načelu in smo reklamirali Skader za Albanijo, ker le večina prebivalstva albanska. Nismo se ozirali na to. da Albanci niso osvoiili Skadra.
da sploh niso vodili vojne, ampak narodna pravičnost nam je bila svetejša, in z vsem svojim ugledom, z vsem diplomatičnim vplivom, z vso vojaško silo smo nastopili zanjo.
Zdaj pa se zdi. da so začeli v Albaniji dvomiti o čistosti naših nagibov.V Skadru in Va-loni govore približno tako. kakor so že davno govorili po Evropi, kjer so doma skeptiki in ciniki, iščoči za plemenito kretnjo bolj praktične razloge. Po Evropi pripovedujejo, da imamo od Albancev prav toliko ljubezni kolikor do Kitajcev in da nismo ustvarjali Albanije iz nepremagljive simpatije do Albancev in iz vzorne miroljubnosti, temveč le zato. ker nismo privoščili Srbiji, da bi prišla do Jadranskega morja in dobila tam kaj politične veljave. Po Evropi govore, da nam je narodna avtonomija deveta briga, ker imamo doma najhvaležnejšo priliko* da bi uveljavili narodno avtonomijo za osem narodov. Pravijo celo, da je smešen, kdor kroš-njari po tujih krajih z načelom narodne samouprave, pa vpeljuje doma komisariate.
V	Albaniji je pričelo odmevati, kar se oglaša iz Evrope. Z zadovoljnostjo so Arbanasi sprejeli ustanovitev Albanije, le še nekoliko večjo bi jo radi imeli. Obenem pa so začeli izpraševati vest. če so res dolžni Avstriji kaj hvaležnosti. In po dolgem premišljevanju so se oddehnili in dejali: Hvalabogu. nič! Kajti Avstrija nas ni ustvarila zaradi nas. temveč zavoljo sebe.
Albancem se le zazdelo, da imajo biti naša prednja straža na Balkanu. To je pa naloga, ki jim ne diši. Res je, da so Srbom sovražni; ali če imajo izvrševati to sovraštvo, ki jim prihaja z duše, niso željni dela za Avstrijo. Zdaj, ko je Albanija na papirju samostojna, so albanski voditelji zahrepeneli po dejanjski neodvisnosti. če je v Albaniji mogoče kaj izkoriščati, bi to najrajši opravili na svoj račun. Nemara se ne bi branili kakšnih subvencij iz Avstrije, ali s tem mora biti naš vpliv pri ktaju.
Medtem potujejo po deželi italijanski agitatorji in pripovedujejo Albancem, da se na Avstrijo itak ni zanašati, ker ima svojih skrbi toliko, da jih ne more premagati. Polagoma dobivajo Albanci pouk o naših domačih razmerah,
o	avstrijskih narodnih vprašanjih, o notraniih sporih in krizah, tako da primerjajo Avstrijo tu-patam že s Turčijo. In na duševnem horizontu Albancev se dviga više in više Italija. Njeni zastopniki delujejo pridno po deželi, njeni konzuli iščejo stikov s prebivalstvom; njena vlada pa se trudi, da bi posadila na albanski prestol Človeka. na katerega bi imela večji vpliv kakor Avstrija.
To so sadovi naše zunanje politike. Danes ali jutri Jih utegnejo avstrijski narodi poplačati z avstrijsko-italijanskim konfliktom, morda celo s krvavo vojno.
Vsega tega ne bi bilo treba, če si ne bi bili vtepli v glavo, da moramo za vsako ceno oslabeti Srbijo. Tudi danes bi se dali grehi te politike še deloma popraviti, če bi nastopili na Balkanu drugo pot. Predvsem bi se morali rešiti fiksne ideje, da moramo uničiti Srbijo. Za to še ne bi bilo treba obračati osti proti Albaniji in proti Bolgarski. Treba bi bilo le pomagati balkanskim narodom brez razlike do sporazuma in neodvisnosti. Deliti ne bi smeli balkanskih narodov v ljubljence in ničvredneže, ampak jim pokazati, da hočemo z vsemi živeti v resnično prijatellskih razmerah, od katerih bi imeli koristi oni in mi.
AH tega ne izvrši nikdar več grof Berchtold. In notranjih pogojev za tako politiko ne ustvari ne Sti}rgkh v Avsriji. ne Tisza na Ogrskem. Za to bi bilo treba temeljitega preobrata v naši notranji in zunanji politiki, preobrata, ki more priti le iz ljudstva. V njem je edini vir boljših razmer.
Delavski boji na Irskem.
V	glavnem mestu Irske, v Dublinu, so 'transportni delavci zastavkali že pretečeni teden. Potek stavke ni miren, zakaj policisti in vojaki so pri tej stavki zaščitniki podjetnika in tako si lahko vsakdo misli, da stavka zahteva človeške žrtve. Pretečeni teden je bilo odpuščenih več nastavljencev električne železnice, ker so člani irske zveze transportnih delavcev, torej golo nasilje, prikrajševanje svobode. Irski delavci, zelo vročekrvni ljudje, so bili vsled tega skrajno razburjeni in njihov voditelj, sodr. 'James l.arkin. ie odgovoril nepostavnemu odpustu delavcev s tem. da je organiziral splošno istavko. Delavci imajo mogočnega nasprotnika, ki je brezobziren do skrajnosti, ki je zastopnik jkapitalizma, kakršen le more biti, to je ravnatelj cestne železnice Murphy. Med Larkinom jn Murphyjem se bije sedaj odločilni boj; Larkin ima armado organiziranega delavstva, Murphy stavkokaze, poliicijo in vojaštvo. Murphy je tudi Jastnik lista, ki zastopa kapitalistične interese; v tiskarni, kjer tiskajo to cunjo, preti tudi Stavka.
Sodrug Shaw Desmond opisuje značaj te Stavke takole: »Pred desetimi leti ni bilo na Jrskem niti sence delavskega gibanja. Danes imamo krasen začetek krepke »rganizacije.
Kmetiški in mestni delavci si podajajo roke. Moč duhovnikov, pa bodi si katoliških ali protestantskih, ki so tako dolgo slepili delavstvo s tem, da so jih vabili v boj vsak za korist svoje sekte, ne pa zaradi izkoriščanja, se krha. Nova Irska vstaja.«
Da je irsko delavstvo spoznalo pravo pot, Je največja zasluga Larkinova. Z neutrudljivo vnemo je ustvaril v teku kratkih let krepko organizacijo delavcev in sicer onih delavcev, ki ijh je najtežje organizirati: nosačev, voznikov, izkladačev itd. Te ljudi so imeli do Larkinovega prihoda v oblasti duhovniki, ki so prikazovali strokovne organizacije kot hudičevo delo. Danes šteje organizacija transportnih delavcev v Dublinu 20.000 Članov in ima čvrste odseke po v§eh lukah na jugu in severu in je postala velesila na Irskem.
Na povelje gospoda Murphvja je prepovedala prejšnjo sredo irska vlada demonstracijo in obhod transportnih delavcev. Sodrug Larkim ie svetoval delavcem, naj preneso to krivico, ker niso dovolj pripravljeni, da bi se uprli vojaštvu. Pristavil pa je: »Sir Edvard Carson je zasramoval postave in napovedal, da bo z vstajo nastopil proti vladi. A še vedno je svoboden, medtem ko prepovedujejo delavcem mirno
zborovanje. Ali sedaj bomo sledili Carsonove-mu zgledu in od jutri dalje bomo rekrutirali po vseh naših tajništvih in domih prostovoljno armado, organizirali in oborožili jo bomo in v nedeljo borno imeli naš shod z dovoljenjem ali pa brez dovoljenja vlade.«
Prihodnje jutro je odgovorila vlada: Aretirali so Larkina in štiri voditelje dublinske stavke. Obtožnica pavi, da so hoteli aretiranci s hujskajočim obrekovanjem in hujskajočo zaroto doseči zločinski namen, kaliti javni mir in red in zbuditi nezadovoljnost med podaniki njegovega veličanstva — namreč med delavskim razredom v Dublinu, državno policijo in vojaštvom — in zanetiti sovraštvo in zaničevanje do vlade. Državni praydrwk je razjasnil pri obravnavi, da je »hujskajoča zarota« v tem, ker je baje imenoval Larkin gospoda Murphyja »in-famnega lopova«. Dalje je baje Larkin dejal o policiji in vojaštvu, da so »najeti morilci« in poživljal delavce, da naj maščujejo vsako žrtev z dvema najetima morilcema.
Larkin se je krepko zagovarjal in poudarjal zlasti strahopetnost vlade, ki ne upa nastopiti proti aristokratičnemu veleizdajalcu, a preganja pa delavce, ki se bojujejo za svoio pravico. Obravnavo so nato preložili in Larkina izpustili proti kavciji.
V soboto je prišlo do krvavih spopadov med policijo in delavstvom. Na tisoče oseb se je bilo zbralo v Liberty hali, a policija jih je razgnala s palicami. Nad sto oseb je bilo ranjenih, 60 do 70 tako močno, da so jih odpeljali v bolnišnico, štiri osebe imajo preklano lobanjo.
V nedeljo opoldne so dosegli poulični boji višek. Larkin. ki je v petek dejal, da hoče živ ali mrtev govoriti v nedeljo v Lackville Stree-tu, je ušel policiji, ker se je bil preoblekel. Ob eni popoldne se je naenkrat pokazal na balkonu hotela Larkin. Takoj je prihrumela četa policajev in aretirala Larkina. V istem trenotku se je
pripeljala v avtomobilu pred hotel grofica Lar-kiewičeva. voditeljica irske svobodne lige in zaklicala »Živel Larkin«. vsa množica se je navdušeno odzvala temu klicu. Množica je pritiskala na hotel, od vseh krajev so prihajale nove čete. Več sto policajev je s palicami udrlo med množico, ki je odgovorila s kamni in steklenicami. Nekaj minut je trajal najhujši pretep in v najkrajšem času je bila cesta pokrita z nezai-vestnimi ljudmi. Policija je še enkrat naskočila množico, ljudje so se spustili v divji beg, naleteli so na druge čete policajev, ki so sirovo in brezobzirno udrihali po ljudeh. Mnogo ljudi, k* so se vračali iz cerkve, je po nedolžnem trpelo. Očividci zatrjujejo, da je postopala policija brutalno in krvoločno; brez premisleka so tolkli po ženah in otrokih in poslanec Booth je videl, da je policija teptala z nogami ljudi, ki so že ležali na tleh. Ko so ljudje odšli s ceste, je bila cesta1 pokrita s krvjo, raztrgano obleko, zlomljenim* dežniki in palicami. Približno 450 civilistov iu 40 policajev so prepeljali v bolnišnice. Dva delavca sta že umrla. Popoldne so zborovali stavr kujoči v Croydou parku, ki je last zveze transportnih delavcev. Protestirali so proti opoldanskim izgredom policije. Po shodu so bombardi* rali delavci s kamenjem tri vozove cestne že-leznice, dvajset policajev, ki so hoteli napraviti red, je bilo v nevarnosti, da jih pobijejo razdraženi delavci. Kompanija vojakov je rešila stražnike. Z nasajenimi bajoneti so spremili vojaki vozove v depot. Tudi po drugih delih mesta so bili krvavi spopadi. Mnogo ranjencev ie bilo še pozno ponoči brez zavesti. Sackville Street stražijo policaji na konjih.
V	torek je bilo čez dan še precej mirno, zvečer okolo desetih so izbruhnili zopet nemiri. 35 oseb so odpeljali v bolnišnice. Da je bilo postopanje policije res brutalno, kaže to, da je dublinski župan na torkovi magistratni seji zahteval strogo preiskavo proti policiji.
Dnevne beležke.
— Salcburškj deželni zbor je že otvorjeu. Kdaj bo kranjski vsaj sklican? Razlogov za zasedanje bi bilo toliko, da bi jih človek lehko vsak dan našteval, pa ne bi prišel kmalu do konca. Ali zdi se. da je ubogi deželni odbor tako preobložen, da nima niti časa misliti na to. Zato bi mu radi pomagali, da se spomni. Čemu imamo deželne poslance? Menda ne zato. da nosijo svoj naslov na izprehod. ampak zato da izvršujejo svoj deželnozborski mandat, kar pa je le mogoče, ako ie visoki deželni zbor aktiven. O našem deželnem zboru smo zelo prepričani, da le konstitucionalen do kosti: zato mu mora biti pa tudi kaj na tem ležeč.e, da ne ostane deželni zbor brez pomena. Lehko ie pa opazil, da le zanj res jako malo zanimanja med ljudstvom in že zaraditega bi moral poskrbeti, da bi se večkrat sešel, in sicer na nekoliko daljša zasedanja. De ne bi dobil dela. se pač ni treba bati: saj itak včasi ljudje vprašujejo, kakšna dežela je to. ki lahko uredi vse svoje zakonodajstvo v dveh dneh za vse leto. In če ne bi bilo nič druzega. bi se izplačalo zasedanje že za to. da bi prišla jasnost med občinstvo. Dež. odbor je pravzaprav sam sebi dolžan izdatno zasedanje deželnega zbora. Le tako bo mogel ljudem zavezati jezike, ki postajajo tem daljši, čim dalje ie kakšni Kamili Theimerievi dovolieno trditi, da ima dokaze za korupcijo v deželni upravi. Seveda jih ne more imeti, kajti v naši deželni upravi — seveda! — ni nobene korupcije. Toda ljudje verujejo, eni v Šušteršiča, drugi v Ka-milo; in prvih je vsak dan manje, drugih ^a vsak dan več. Zgode se nesrečni slučaji. Ce n. pr. namesti deželni odbor kakšnega kmečkega veščaka. ki je slučajno pred tem gospodarsko propadel, pravi svet takoj, da ie bil nastavljen zaradi svojega poloma, ne pa zaradi svojih izrednih sposobnosti. Hujši jeziki potem celo pravijo, da ie bil nastavljen zato. ker hoče visoka oseba v deželi priti do svojega denarja. In svet kriči tedaj: Korupcija! In potem sodi drzno, da je bila korupcija tudi v drugih slučajih. To pa vendar ne sme biti. In deželni odbor bi to reč prav lehko spravil s sveta, če bi poskrbel, da se skliče deželni zbor in bi tam dokazal. da ni res. kar blebečejo ljudje. Zakaj ne-dolnžost klerikalne stranke v deželni upravi se gotovo lehko dokaže, tako kakor bi se bila dokazala tudi pred sodiščem, če ne bi bil imel gospod Moškerc žal ravno o nepravem času dopust. Naj se torej skliče deželni zbor. Drugače bodo ljudje še mislili, da nimajo klerikalci na Dunaju več toliko vpliva, da bi dosegli sklicanje, kadar ga potrebujejo. In to tudi ni res. kajti dr. Šušteršič je gotovo še vedno persona gratissima na Dunaju, kateri izpolni Stlirgkh vsako željo, če mu jo more le v očeh čitati. Dr. Šušteršič naj zahteva od Stlirgkha. da: mu skliče deželni zbor. pa bo dokazal svoj stari vpliv.
— Avgust Bebel fe dobil svojo ulico. Seveda ni treba misliti, da se je pri nas kakšen občinski odbor tako spozabil, da bi krstil kakšno ulico z imenom mednarodnega socialista. Tudi v Nemčiji ie ne bo iskal, kdor pozna moderno Nemčijo, ki ima na vsakem gričku kakšno torto, predstavljajočo Viljemovega »hoch-seligen Herrn Grossvater«, pa ni imela kvadratnega metra prostora za svojega največjega lirika Henrika Heineja. Ampak na Francoskem v mestu Limoges (Liniož) so dali neki ulici ime Rite Bebel. Nemški socialist počaščen na Fran-
coskem — to je več kakor slučaj. To je simbol ideje, ki podira ograje med narodi in spaja vse one. ki jih razdružujejo hujskači z revanšnitn« idejami in s plemenskim sovraštvom.
— Cionisti imajo na Dunaju svoj kongres. Cion je grič v Jeruzalemu, ki so ga stari židovski pisatelji simbolično navajali za sveto mesto Jeruzalem. Cionizem pa ie gibanje, ki je šlo začetkoma za tem, da se preselijo Židje v Palestino in potem, ko se je spoznalo, da je to blazna ideja, ker je nemogoča, da se naselijo tam siromašni Židje s pomočjo bogatili. Tudi to bi se dalo izvršiti le v zelo majhnem obsegu, in uspehi cionizma so doslej res zelo skromni, četudi so vsote, ki so se nabrale v ta namen, same po sebi zelo velike. Zadnje dve leti so znašala darila za »narodni sklad« židovstva poldrugi miljon kron. Premoženje tega sklada pa znaša štiri miljone. Razun tega imajo cionisti tri banr ke. ki financirajo nakupovanje zemljišč v Palestini in opravljajo še druge kupčije, ter imajo okrog deset miljonov kron premoženja. Ali če se vzame v poštev, kakšnemu namenu naj služijo te vsote, tedaj se mora reči, da so vendar zelo majhne. In na kongresu so morali priznati, da je židovska zemljiška posest v Palestini skoraj neznatna. O kakšni obširni kolonizaciji sploh ne more biti govora, zakaj dežela ni večja od Štajerske, pa ima že sedaj 700.000 prebivalcev. Med temi je stotisoč Zidov. 30.000 jih stanuje v Jeruzalemu. 10.000 v Jafi in najmanje 20.000 po drugih mestih. V najboljšem slučaju jih je torej 40.000, ki obdelujejo zemljo, ki pa se tudi niso vsi naselili vsled cionizma. Zidovska zemljiška posest v Palestini znaša komaj dva odstotka vse zemlje v »sveti deželi«. Že iz tega' je razvidno, da je cionizem popolnoma zgrešena ideja, kateri tudi sedanji kongres ne bo mogel vdihniti krepkega življenja.
— Organizacija nekadilcev. Avstrijski nasprotniki kaje so se organizirali, organizacja baje prav hitro napreduje. Organizacija ie po* slala sedaj železniškemu ministru vlogo, v kateri prosi, da naj zapove ostrejšo izvršitev prepovedi kaie po železniških vozeh.
— Obsojeni župnik. V Rezmi na Bavarskem ie bil obsojen v sredo župnik Miinsterer na štiriletno ječo. Miinsterer le ogoljufal posojilnico v PondOrfu, kler je bil »dušni pastir«, za velikanske svote, i>okradel je cerkveno premoženje in obdržal zase več tisočakov, ki so mu jih bili izročili njegovi zaupljivi backi. Svota:, katero je na ta način prisleparil. znaša najmanj 160.000 mark. Leta 1910. so prišli župnikovim sleparstvom na sled in ko le bila napovedana revizija blagajniških knjig, je odkuril Miinsterer v tujino in na Francoskem so ga aretirali in izročili Nemčiji. Župnik je bil vzel s seboj tudi svojo tridesetletno kuharico, katero ie pa me«} potjo zapustil. Na svojem begu ie prišel župnik tudi na Špansko, kier je imel nekaj časa gostilno. Letos meseca maia so ga na zasledili nž južnem Fraricoskem v bližini Marseile. Bil je brez vseh sredstev in beračil od hiše do niše. Francoska policija ga ie aretirala in ko je odsedel neka! tednov zaradi vagabondaže v >ran-coskih zaporih, so ga izročili Nemc ii. Svoi cas le bil ustanovil tudi po vsem Bnvi sk- "n vb-glasni klerikalni list »Vaterla^d«. k-‘-rega sne-cialiteta ie bila obrekovanje socialni'’ de*i.iokra-tov_ »Moje kraljestvo ni od tega sveta«, ie učil Kristus, njegovi namestniki na zemlji sc pa rognio temu vzvišenemu nauku,
— Izlet v Št. Vid priredc v nedeljo popoldne ljubljanski mizarji. Pridružujejo se jim pa
tudi pevci. Ker je to pravzaprav le izprehod brez vsakega napora, je pričakovati veiiko udeležbo. Vabljeni so tudi drugi sodrugi. Kdor hoče sodelovati pri tej partiji, naj pride pravočasno v društvene prostore v Selenburgovi ulici št. 6., odkoder se skupno odkoraka ob pol 3. popoldne. Ker bodo tudi pevci kaj zapeli, bo Izlet v vsakem oziru prijeten.
— Sprejem v prvi gimnazijski razred. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bo vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1913—14 v torek, dne 16. septembra dopoldne od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni. Učenci naj pridejo v spremstvn staršev in naj prineso s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo zadnje ljudske šole. Sprejemni izpiti bodo v sredo, dne 17. septembra, in sicer pismeni zjutraj ob osmih, ustni popoldne ob treh.
— Jubilejski koncert. »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« priredi v soboto zvečer jubilejski koncert s sledečim sporedom: Adamič: Dan slovanski, moški zbor; Adamič: Jezdec, Uspavanka; Dev: Božji volek, poje gospa Mira Costaperaria; tri narodne pesmi poje mešan zbor; VVieniavvski: Koncert v D-molu, na goslih igra g. I. Trost; Juvanec: Izgubljeni cvet, moški zbor; Balakirew: Isla-mey. na klavirju igra g. A. Trost; tri narodne pesmi poje moški zbor; Hatze: Erotika; Lajovic: Serenada. Čajkovskij: To bilo je v prvi pomladi, poje g. Mira Costaperaria; Adamič: Moravska narodna, moški zbor. Začetek točno ob osmih. Cene: sedeži po 4, 3, 2 in 1 K. stojišča po 60 vin., za dijake po 40 vinarjev. Vstopnice ima v predprodaji gdč. Dolenčeva* trafi-kantinja v Prešernovi ulici. Koncert bo v veliki dvorani »Narodnega doma«.
— Zadružna krojaška delavnica. Dunajski krojaški pomočniki so si potom svoje organizacije priborili že marsikatero izboljšanje delovnih in mezdnih razmer. Predvsem se je njihova strokovna organizacija borila za to. da so se odpravile vnebovpijoče razmere v konfekcijski strokiin pri delu na domu. Pred petimi leti je razkrila organizacija javnosti, kje da so prava semenišča za tuberkulozo in od takrat se le marsikaj izpremenilo v delavnicah na domu dunajskih krojačev. Konfekcijski podjetniki se pa se vedno branijo, da bi uredili obratne delavnice, če jih pa imajo, tedaj stlačijo vanje toliko delavcev, da je njihovo zdravje vedno ogroženo. Organizacija se ja zato odločila, da Pokaže v praksi vzorno delavnico in je ustanovila zadružno krojaško podjetje, ki je začelo po-
septembra. Vodja podjetja je sodrug 'Ilich iz Oradca. ki je dolgo let stal na čelu graškega zadružnega podjetja krojačev.
— Mizarski mojster Parzer je pred kakimi 14. dnevi izginil iz Ljubljane. Imel je v Kolodvorski ulici svojo delavnico. Baje je sprejemal večja naročila in obenem plačila na račun; v zadnjem času je razne naročnike pregovarjal pod zatrdilom, da pričakuje večje množine lesa, k sklepu raznih naročil na pohištva, ter za ta naročtla pobiral kar vnaprej denar. Na ta način je bilo baje več strank občutno oškodovanih, i arzer je bil umetni mizar in je izdeloval naj-tinejse vrste pohištva. V zadnjih tednih je prodajal svoje blago po nenavadno nizki ceni. Delavnica je zaprta. Delavcem že dlje časa ni izplačeval zaslužka. Da dobe delavci vsaj del zaslužnega denarja. bodo na dražbi razprodali zalogo pohištva in blaga.
hi iiT So v Ljubljani: Marija Urbanc, hr 3 i *	~	barija Novak, posestnikova
fA i ~~ Lovrenc Jekovec, tovarniški delavec, 50 let.
lrKU* ^ sredo je bila ukra-.,na Rde. Manji Babnikovi na trgu iz žepa nova rjava denarnica, v kateri je imela nov tolar za •••n *v rubec:in nekai’ drobiža. Posestnici Mann 1 ežmanovi iz Zgornjega Bernika, okr. Cer-!,e pa ,je bi'a včeraj iz žepa ukradenn denarnica, v kateri je imela 10 K drobiža.
— Lesar v Novein Mestu. Na kapiteljskem inbu si.je postavil Janez Eršte, delavec na novomeški postaji, lično hišico. Vodo Je dobival alje casa iz precej oddaljenega vodovoda. Lani je izkopal vodnjak in napeljal vanj kapnico.
se ie. zbira,a lojnica. To vodo je vat nršte, pa je mož po zelo kratkem bolehanju umrl na legarju.
— Nezgoda v zagorski steklarni. 22!etni de-’alecJvan	se	je v steklarni v Zagorju
?yK.11ls1t.a zel° nevarno opekel na desni u. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je v torek umrl.
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalle.)
Vsa zatopljena, upehana in razradoščena H ,e P^aiala foko. To Je bila Sončkova Ka-Ka. hci bivše njegove graške gospodinje. Bila šestnajstletna, velika in lepih, tr ‘ i: u ! Potez. Simpatična je bila i jamica ■> ^ene oči so se svetile v dobrosrčni xe,pr-ed.dvema letoma je dovršila metili- n ln hote,a na učiteljišče. Napravila nr,K v Pragi vzprejemui izpit, ker pa ni imela I ('tekcije, je bila /e drugič med nevzprejetimi Kandidatinjami, katerih se je vedno oglašalo veliko število.
Tej Katinki ie Hanuš nekoč v osmi šoli — tedaj še učenki — razodel ljubezen. Pozneje je scie spoznal, da Je ravnal nespametno. Še bolj vsled nekake hipne nepremišljenosti ji je dejal, da jo ima rad. Pa je bilo prepozno. Katinka se ie oprijela in držala njegovega priznanja z vso ' O Prv® ljubezni. Mislila si je tudi. da največ zaradi nje ni hotel v bogoslovje.
*i,*h .^terl je bil po ti strani malo ob-L.ljjJ m n5.že"* ie osupnil radi nie zaljubljene !fi2-«*rn2u , !<malu po razodetju ga je pogo-Hai ril	misel,	da	bi ji odprl oči. pove-
oreve^LT' n4! ni.eKOV? ljubezni ne pojimlje »lil.	nX storil t?za- Potem si je mi-
titn Gradec, in kdor pride iz oči.
— Z drevesa je padel. Pri Sv. Ani na<f Tržičem je padel s hrasta 8 m globoko 571etnt posestnik Jakob Pernuš. Pri padcu si Je zlomil levo nogo in si nevarno pretresel možgane.
— Mlad malopridnež. 191etni Andrej Možina, hlapec v Knežaku, je bil vkljub svoji mladosti že večkrat kaznovan. Sedaj je opehartl posestnika Jožefa Potepana iz Male Bukovice, kateremu je obljubil, da vstopi k njemu v službo ter prejel 3 K predujema. Kmalu je zopet prišel k njemu ter zahteval 10 K. češ. da mu je mati zbolela, kar pa ni bilo res. Potepan mu je to verjel in izročil 10 kron. Možina ni mislil k njemu vstopiti za hlapca. Dne 1. junija t. 1. je srečal na nekem samotnem kraju neko 15 let staro dekle, katera le šla v družbi dveh tovarišic. Ko so te Možino zagledale, so stekle vsaka na drugo stran. To 151etno deklico, katero je zalezoval obdolženec, je pa Možina vjel. jo vrgel parkrat ob tla. jo tiščal z eno roko za vrat, z drugo pa izvršil hudodelstvo oskrumbe. Sele na vpitje deklice Jo je spustil. Obdolženec ne taji dejanja. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
— Demon alkohol. Marija Babnik. 50 let stara, brez posla v Medvodah, ie strastno vdana pijači. Da ima burno življenje za seboj, sledi že iz tega. da govori razun svojega materinskega jezika tudi nemško, italijansko, češko in ma-žarsko.'Obdolženka ima v Trstu in v Ljubljani prepovedan povratek, zato se vedno klati po ljubljanski okolici, pa tudi v Trst se je vrnila, a imela je smolo, ker so jo prijeli, zaprli in izgnali. Klatila se je tudi po šiški, kjer se je tako napila, da je na cesti obležala, kjer jo je našel stražnik in odvedel v zapor. Drugi dan pa, ko Je čakala na glavni policiji na zaslišanje, se je v italijanskem jeziku o pokojni cesarici Mariji Tereziji tako žaljivo izrazila, da se je uvedla proti nji obravnava. Obsojena je bila na 15 mesecev ječe.
— Tat iz tujine. Ze večkrat zaradi tatvine kaznovani Karl Schindler. 221etni strojni ključar iz Vratislave v Pruski Šleziji, pravi, da ie nameraval iti v Trst. da si poišče službe. Na poti iz Zidanega mosta na Savo videl je čuvaja Janeza Oblaka, ko je s svojimi ljudmi zapustil čuvajnico. To priliko je porabil Schindler, odprl je čuvajnico in ukradel 386 K in nekaj drugih stvari. Kmalu so ga dobili. Sodišče ga ie obsodilo na 18 mesecev težke ieče in ga izgnalo iz Avstrije.
— Kinematograf »Ideal«. Petek, 5. septembra specialni večer. 1. Lov na kače. (Naravni posnetek.) 2. Model. (Ameriška drama). 3. Pomlad prihaja. (Amerikanska humoreska.) 4. Kje je Bussy? (Nordiška veseloigra.) 5. Pod različnim podnebjem. (Amerikanska jahalska drama.) 6. Morska podgana ali »Ples na vrvi čez morje.« (Drama v 3. dejajnih. Danski umet. film.) Od 7. zvečer. 7. Moj služabnik je prebrisan. (It. veseloigra.) V soboto do torka Zaročenca. Nekaj res posebnega. Ne samo znamenit avtor, temveč tudi film pretresujoče lepote. Dolgost filma 2300 metrov. 6 dejanj. 2 uri predvajanja. Predstave ob 3., 5., 7.. 9. tiri. V torek Poinpadur. (Krasna veseloigra Nordiskfilm Co.) Razkrinkan. (Drama v 2 dejanjih.)
Štajersko.
— V kopališče Gleichenberg prideta srbski minister za notranje zadeve in šef generalnega štaba vojvoda Putnik. Iz Belgrada sta. odpotovala včeraj.
— Nenavadna smrt. Iz Celja poročajo: Pri posestniku Ješovniku uslužbeni hlapec Franc Medved je v noči 29. avgusta med spanjem vstal in v nebudnem stanju odšel na pod. od-kjer je padel na tla in obležal nezavesten. Pri padcu so se mu pretresli možgani in zlomil si Je lobanjo. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je umrl Medved naslednji dan. ne da bi se bil še kaj zavedel.
Koroško.
— Ponesrečeni turisti. Iz Celovca poročajo: Rešilni oddelek prostovoljnega gasilnega društva le dobil v torek zvečer brzojavno obvestilo. da sta ponesrečila na Vrtači (2179 m) v Karavankah dva turista. V sredo zjutraj sta odšli iz Celovca dve rešilni ekspediciji. Vrtača je zahodno od Ljubelja med Zelenico in Stolom in ima na koroški strani strme, več sto metrov visoke pečine, po katerih peljejo izredno težavne. nezavarovane steze proti vrhu. Pogre-
pride iz spomina. V tem je ostal tovariš Kvapil še dve leti v Gradcu, in tu Je bila i njegova sestra Betica, in od njiju obeh ie čul na Dunaj, da se ga Katinka neprestano spominja.
Sedaj sta se srečala. Katinka mu je sama prišla naproti. Ni je bil vesel. Bodel ga je spomin na njegovo nekdanjo nepremišljenost. In na njegovem obličju se ni zrcalila radost, radovednost in zadrega ljubezni, s katero ga je pozdravila ona. Prizadeval si je. da bi se smehljal. a smehljaj je bil prisiljen in iz besedi ni zvenela nobena toplota.
»Meni ste prišla naproti?« ie dejal s kalnim glasom.
Katinčina veselost je izginila. Radovala se je. štela dan za dnem do njegovega prihoda, o katerem je izvedela od sestre Betice: mislila je. kako se mu po letih zopet odpre srce — in sedaj jedva da ga je pogledala, jedva da je iz-
pregovoril in hipoma ie bilo vse uničeno.
To ni bil Hanuš. to ie bil tuj človek. »Meni ste prišla naproti?« O dobro ie razumela naglas, s katerim je izpregovoril te besede. Razžalostila se je. Bila je bistra, razumna deklica. Katinka ie tu prvič videla tisto brezobzirno, sebično premoč moških, katerim je žensko srce dobro samo ob nekih trenotkih in tedaj, kadar samo noče ničesar. I v Hanušu je že tičal kosec tistega tirana, ki Je ujarmtl ženo. Toliko da ni zaplakala. Obrnila se je in šla sta nekaj korakov molče drug poleg drugega.
Hanuš pa je v tem hipoma uvidel, da ie bil preoster, da ie Katinka razumela in da bi ne
 turista, gospod in gospodična, sta iz Celovca. V sredo zvečer ni bilo od rešilne ekspedicije še nobenega poročila.____________________
V	soboto dne 6., 7., 8. in 9. se bode predvajal v blno-,,Idealusfi film
„Zaročenca“
Po slovitem literarnem romanu Aleks. Manzzoni predstave ob 3,5,7 in 9, v nedeljo obpolll.dop
Goriško.
— »Deutscher Gesangsverein der Staats-elsenbahner« v Gorici prireja neko veselico, na katero vabi vseokrog socialistična pevska in druga delavska društva, ter se izkuša posluževati tudi delavskega časopisja za svojo reklamo. S tem izkuša zbuditi mnenje, da gre za prireditev proletarskega značaja, medtem ko je nameravana nacionalistična veselica, na katero bi radi zvabili delavske organizacije za šta-fažo. O tem so se v sredo večer posvetovale poklicane organizacije v Gorici in so sklenile sledečo resolucijo: Slovenski in italijanski politični odbor socialno demokratične stranke ter kofnisija strokovnih organizacij v Gorici so na skupni seji dne 3. septembra razpravljali o nameravani slavnosti razvitja diuštvene zastave, ki jo prireja »Deutscher Gesangsverein der Staatseisenbahner« v Gorici. Dognalo se ie. da je veselica organizirana na način, ki dela vtisk, kakor da ima proletarski značaj, dočim so prireditelji pri tem popolnoma prezrli oba politična odbora kakor tudi strokovno komisijo. Ker vidijo združeni odbori, da so na to slavnost vabljena tudi pevska društva, ki imajo popolnoma socialističen in proletarski značaj, sklepaio. da se popolnoma vzdrže udeležbe pri tej prireditvi in da obvestijo o tem sklepu vsa socialistična pevska društva in druge delavske organizacije, ki so. nepoznavajoče položaj, že zagotovile svoje sodelovanje ali pa se nameravale udeležiti te ne proletarske In ne socialistične manifestacije. — V Gorici, dne 3. septembra 1913.
—	Za slovenski in italijanski politični odbor in za komisijo strokovnih organizacij: Dr. A. Dermota, A. Callini, A. Štolfa.
—	Kongres avstrijskega društva psihiatrov bo 10. in 11. oktobra v Oorici. Kongres bo otvo-ril v dvorani deželnega dvorca deželni glavar.
10. oktobra popoldne bodo obiskaji zdravniki blaznico in zvečer bo priredil deželni odbor udeležnikom kongresa slavnosten banket.
11. oktobra bodo nadaljevali z razpravami, ogledali si bodo deželni muzei in napravili izlet v okolico. 12. oktobra se odpeljejo v Oglej in Gradež.
— Nabrežlnska podružnica splošne delavske zveze »Vzajemnost« za Goriško naznanja tem potom, da se udeleži korporativno nedeljskega plesa podružnice v Sempolaju. Sodrugi in sodružice se zbero v gostilni g. Rusbacha pri postaji, odkjer odkorakajo točno ob pol treli popoldne v Scmpolaj. Sodrugi in sodruzico. nihče naj ne manjka!
— Nabrežina. Dne 7. septembra t. 1. se vrši v tukajšnji občini cvetlični dan v prid slovenskemu dijaštvu. Prosi se blagohotne naklonje*
nosti!	.
— Romantična Divaška vilemca (Cesarjeviča Rudolfa jama) bo v nedeljo dne 7. t. m. ob vsakem vremenu sdjajno razsvetljena od 2. do 6. popoldne. Mnogo jih je. ki niso se obiskali te jame. a sedaj se nudi vsakomur ugodna prilika, da ogleda raznovrstne divno bleščeče skupine kapnikov, ki jih hrani ta naš podzemski dom. — Vstopnina za osebo znaša 1 K. — Jama je oddaljena 20 minut od postale Divača.
— Cepljenje koz. Ker obstoji nevarnost, da se prenesejo v naše kraje koze. ie odredil go-riški municipij, da si morajo dati cepiti koze vse one osebe, katerim niso bile že vdrugič vcepljene. Cepljenje koz se vrši začenši s 3. septembrom vsak dan ob 4. popoldne v uradu mestnega fizikata v ulici Morelli št. 26.
— Porotno sodišče. Tretje porotno zasedanje v Gorici v tekočem letu se bo pričelo dne 20. oktobra. V tem zasedanju se bo vršila tudi obravnava proti ponarejevalcem in razpečevalcem ponarejenega denarja.
— Nepoštena postrežnica. Antonija Coclig. postrežnica pri družini Cappella v ulici Cipressi, je bila te dni aretirana, ker je na sumu. da je pred 4 leti ukradla Cappelli 4000 K v denarju ter druge dragocene stvari. Cappella ni imel
bilo treba pokazati se brezobzirnega. Zapazil je kontrast med veselostjo, s katero jnu je prihitela naproti, in čudno potrtostjo, katero so u provzročile njegove besede. In je pomislil, aa se neljuba zadeva da poravnati pozneie. da Katinka vendarle ni zaslužila, da bi bil piker. Iskreno se le ozrl nanjo in žal mu je bilo.
»O. vi ste vzrastlal« je izpregovoril s toplim	glasom.	x.	„ , . .
•	Katinka je	dvignila k njemu	oči.	Hotela je
reči: »Res?« Pa je le molčala. Honll*
»Kaj dela mamica?« je vprašal Hanus dalje. »Od sestre Betice ste zvedela, kdaj se pripeljem?«
Katinka je pritrdila. »Saj nam niste nic naznanil.« je pristavila. »Toliko let ste bil v Gradcu, pa vam. kakor se vidi. do nas me.več ni.« V te besede je položila vse svoje srce. lajšala si je. pa takoj se je zopet kesala, da je sploh kaj tacega rekla.	.	-
»Da mi do	vas nič ni?«	ie v	tem	dejal Hanuš.	zapazivši	njeno zmedo	in hoteč	Popraviti
popolnoma, kar je bil pokazil. »Obratno.
gosto sem se spominjal.«	.
»Spominjal?« Je rekia Katinka nekoliko ne-zaupno in nekoliko dobrosrčno kakor stara znanka. Rada bi bila verjela. Da le bila se opla-šena vsled pozdrava, ki ga le čula.
»Gotovo!« je odgovoril Hanuš. dasi je bil
nevoljen sam nase.	,	y	.	,	.	,
Katinka ga je pogledala z motrečo hvaležnostjo. Njen instinkt ji ie sicer pravil, da tu nečesa manjka, da se je že zmotila, pa zadoščalo
mkakega povoda sumničiti Antonijo Coclig. A ™?ole dni je zmanjkalo iz blagajni 1500 K. Cappellov sin je zasledil, da Je izvršil* tatvino Antonija Coclig. nakar so io aretirali.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne ir stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna...............6	k 2160
polletna.......................’ *	1080
četrtletna................................... 540
mesečna	j 180
Za Nemčijo:
celoletna............. K 2640
polletna ....	  |32d
četrtletna	 66d
mesečna ....!! | | i | i ] 220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. NaJ ročni no je pošiljati naprej.
•	* £osa,nezna številka 8 vin, v administraciji m tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom U prav-n 1 t vo .Zarje- v Ljubljani.
Istra.
Deželna konferenca v Istri. V nedeljo ob I. popoldne se otvori v Voloski pri Opatiji v rriedrichshofu istrska deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje. 2 Poročilo deželnega političnega odbora. 3. Splošna volilna pravica za deželni
Uredit?v2^f°? i"6- 4' Cas°Pisie in agitacija. 5. Ureditev strankinega gospodarstva. 6. Razni
hnra	n y<?llte'f deželnega političnega od^
Dora.	Deželna konferenca dobiva poseben
ESU? vi . lze’ ki je v istri prispela na vr-hunec Kljub vsem narodnim spravam meščanskih strank so politične razmere v deželi tako fev« npev \nillč(i izmed »merodajnih faktor-erof StiirSi ? Se režil Položaj, in sani K .!?aie ne Pozna druzega zdravila
meš?Vn^SP iranie. deželne avtonomije in na-mešcenje »upravne komisije« po češkem vzoru.
komkE-S! t*™/ StUrkrkh sicer s to neustavno vsJh ?2a!L-	druze«a kakor sovraštvo
vseh strank, vendar pa je mogoče, da napravi
rah tn°rl US tU^ na juKl1- Konferenca bo mo-
minti tip «n°Ve- - da Se S takinli ekspef‘‘
morah	V°Z ,‘Z bIata: pokazati °a b,°
7hnliSt r,710 sredstvo- s katerim bi se dale
voHInn nn\	1)•nainre^ s splošno in enako
D,rayiC0’ 1 bl’ četudi ne takoj, vsai v
liudstvn ka/1 -spravila v zbornico zastopnika
žkr za rV^ni	v jnteresu delavskih mno-
žic za resno gospodarsko in kulturno delo. ne
tudfosST^11?6 abderitske bo[e. Važne sc tudi ostale točke dnevnega reda zlasti vprašanje časopisja. Nekateri sodrugi’ bi radi viJell
ES-KS £“*■?*	‘rl* de-.
noMiiv rili ,1 Ja,*f t0 sicer za bodočnosl pozeluv cilj, da pa bi bilo škoda žrtev ki bi se
i C h 31 d?pr,inasale temu namenu, v' Zaffrebu le hrvaški dnevnik »Slobodna Riječ« ki rad
S aeSč S?h1S'^ S?dru^m; tu nekaj
nolotiin ist^k? kazaI°.me druzega. kakor da se polotijo istrski sodrugi krcj>ke agitacije za raz-
Istd itak slu7i‘St7 .S,0™lskilT1 sSruSn v nesra de?pi< "Zarja«. Na ustanovitev kaks-kadnr^S/3 na bo niisl't> šele tedaj.
HnK i’»f Politična organizacija tako utrdi, da renca velik faV* DodJaKO- Po vsem bo koiife-
in tudi Sr ^arn0Stl Za razvo' stranke v Istri, in tudi mi n želimo najboljši uspeh.
—	Javen ljudski shod bo v nedelio 7 *• m' Dnevni nS t"* ,v Friedr)chshofu v Voloski. delavsko linruf*	Socialna	demokracija1 'JJ
sodra? Fth?n^Vj°* a.P°ro^evalca ie povablieri Voloske	n"	'Z L5ubIiane. Delavstvo iz
\ oioske, Kastva. Opatije in okolice ie vabljeno.
in da SeeZ'nlft\S?0da V čim večiem števili m„ L	Poslušat	socialistično besedo, ki
naših klerika? Ka?ne izKlede kakor S« rtSLvSa,Cey.in ,ažilibera!ne gospode. Istr-
Hrncrfi-V°' 'e	zatirano kakor v nobeni
ruštva on?h ’ ?a teht".e razloRe- se reši va-lie ilkor&i. m zas,eplIuiejo. da ga tem la? pot ki drži il / shodu bodo spoznali, da ie d?Li nf imaf suž.n°st* v svobodo. Zavedni so-inTm takn nrm8 -°’ da 3ih Pripelieio na shod
teren	^V10 Pri,iko Za 0°uk' od ka'
_ g lahko pričakujejo korist
ji je. da je vsaj spoznavala v niein zoPet pr'" neTeklaaLUŠa- DaSi ie morda imel rad
znova in	'”la ona rada- Razvedrila se ie
SSaJo*”	2 .n)im v mesto. ie začela pripo-
I	°1 p^ctek,°sti in prihodnjosti. Pripove-Nqx{ a.Je,- da 3etos vendar-le pride na učiteljišče, f. , e[* v pragi protekciio pri znanem pro-mf, »1 blYs.em součencu očetovem. »Mamici LM D° °*Kem obotavljanju pisala in obljubil n’ro f .Se poie;ine zame. Potem bi se preselili iz Prf5Cu V raK0, mamica bi šla z menoj.- V rragi bi ona tudi lahko imela dijake na stanovanju.«
Pa Hanuš ni čul, kaj je pravila. Z dolgnnl koraki je stopal kakor je bil navajen iz velikega mesta, glavo je imel povešeno k zemlii. Resni.1 skoio strogi izraz njegovega obličja je svedo-, i, 1 • UKlobljen v misli. Katinka ni prezrla.; zakaj je tako molčeč. Razumela le. da ga teži lazkol, v katerem živi s starši, in sedaj si je razlagala mileje, zakaj se je tako izpremenil. Njeno srce je bilo takoj polno vročega soču-, stva. In omenila je sočutno njegovo trpko usodo in. da bi ga potešila, ie dodala, da taka( stvar ne traja večno. »I kamen se omehča tekom časa. kako torej ne bi odpustili starši?«
Hanuš se Je lahno nasmehnil. »Da. i kamen se omehča,« je pomislil, »toda . . .? Ah. ne —•
—	preje se kamen omehča!« In samo z roko je; zamahnil. Šla sta baš skozi Praško predmestl* in na obeh straneh ceste, po kateri sta Ka. sto imela pred sebol erarne travnike.
(Dalje prih.)
Trsti ' ' ' r.............
— PevSKi odsek Ljudskega odra naznanja, da se v tem tednu ne bo vršila nobena pevska raja Zato bomo imeli v prihodnjem tednu dve vaji" in sicer v četrtek in soboto pred nastopom na železničarski veselici. Sodrugi pevci naj blagovole vzeti to na znanje.
Razvitje železničarske zastave. Kra-jevnes kupine - ,'iošnega pravovarstvenega in strokovnega društva v Trstu naznanjajo: V nedeljo dne 14. septembra 1913. se vrši slavnostno razvitje zastave tržaških krajevnih skupin železničarske organizacije po sledečem sporedu- Ob 9. dopoldne pozdrav gostov v veliki Ivorani »Delavskega doma«, ulica M- 'onnina št 15 Ob 10 dopoldne razvitje zastave in slavnostni govori v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Po slavnostnih govorih raanl-iestacijski obhod po mestu z godbo in zastavo Ob 3. popoldne velika veselica z bogatim snnredom v vseh prostorih »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15. Pri veselici sodelujejo:	Godba	socialistične	mladine, pevski
zbori "»Ljudskega odra«. »Adriaperle« in »Cir-colo corale fra lavoratori«. Bogata loterija z 10 000 dobitki Na vsako srečko dobitek. Zanimiv starinski muzej. Veselični prostori bodo
bogato okinčani.
— Društvo »Ljudski oder« v Trstu. Jutri dne 6 septembra 1913 ob 8. in pol predava v Delavskem domu, ul. Midomraia 1». sodrug dr. Anton Dermota iz Gorice o predmetu: ilirizem, .lovoilirizem, jugoslovanstvo in Slovenci. Vstop -lina 20 vinarjev.___________________________
Tiskovni sklad »Zarje«:
Brdajs Josip, Ljubljana.
Novak Josip, Moste, po a St 506 K 89 v n. Ule Anton, Trbovlje, pola št 91, 12 K 86 vin. Sitter Isrnac Trbovlje, pola st. 101. 2 K 08 vin. Iran Peterlin. Ljubljana, pola št. 198. 1 K. Puh ffltace pola štev. 231 8 K 12 vin. Jan Alojz, Borovnica, pola štev 82, 12 K 12 vin. Podružnica kovinarjev. Ljubljana in kron. Rinaldo Venoslav pola št. 92, 5 K 18 vin. Vrhunc Valen-SSte.pola št. 191. 8 K 24vin Zugwitz Anton Jesenice, pola st 118, 2 K 58 vin. Gabriel Prane nola št. 119, 20 vin. Golobič Ivan, Jese-S nola št 117. 3 K 10 vm. Ramovž Jožefa, pola št. 116. 3 K. 70 vin Marčič Martin, pola št. /.c E 26 vin. Ivan Zalesmk, Pesje, pola št. m. 3 K Hladin Anton Velenje pola št. 139 3 K 30 viti. Anton Herzog Ih. pola st. 140 1 K 50 vin Valenšak Ferdinand. Velenje, pola st 14 ,5 K. Valentin Sajovic. Ljubljana, pola št. 75. 1 K.
Zadnie vesti.
BERCHTOLD IN Dl SAN GIULIANO.
Dunaj 5 Snočnja oiiciozna AViener Allg. Zeitung« poroča od poučene strani, da se vesti dunajskih listov, češ. da se snideta grof Berch-told in Italijanki minister za zunanje zadeve di San Oiu/tano tekom tega meseca, ne vjemajo z resnico. Gotovo je pač, da vrne grof Berchtold tfa/zjanskemu ministru obisk, toda meseca sep-tembra^e ni pravi trenotek za to, ker je se rnar-ITatlrn viseče vprašanje zunanje politike ne-Ssno in vsled tega nezrelo za razgovor. Ta me-Ktarel ne bo sestanka.
Nasprotna vest.
niinal 5 Neka tukajšnja konferenca potr-
včerajšnjo vest. da pride italijanski mini-Ser raSanie zadeve dl San Glullano v nede-Ho 21 t in v Buchlau in da ostane tam dva Eri. Sestanka z grofom Berchtoldom se udeležita tudi italijanski veleposlanik na Dunaju vojvoda Avarna in italijanski veleposlanik v Rimu Mprev Slišati je. da hoče Berchtold povabiti tadi grofa Stiirgkha in Tlszo na sestanek. Po-trjena ta vest pač še ni.
MLADOČEHI ZA SPRAVO.
Praga 5 Mladočeška stranka izjavlja po svojih listih, 'da stoji stranka pred nalogo, da nadomesti sedanje neustavne razmere z ustavnimi. Nerazumljivo Je, če se kdo moti o svoji m nasprotnikovi moči, pa se ne upa priznati, da je uvedba ustavnih razmer na Češkem po nor-'mali poti le mogoče, če se reši češko - nemška sprava. Mladočeška stranka je za to, da se takoj reši volilna reforma v dezeluem zboru, to pa je le mogoče, ako se zedinijo vse stranke, torej tudi veleposestniki in Nemci.
ALBANCI NA DUNAJU.
Dunaj, 5. Včeraj je italijanski veleposlanik vojvoda Avarna sprejel albansko deputacijo. ki‘je bila prej pri Berchtoldu. Deputacija je bila t sprejemom zelo zadovoljna.
KONGRES ZA OTROŠKO VARSTVO.
Salcburg. 5. Včeraj se je tukaj otvoril drugi avstrijski kongres za otroško varstvo. Navzočih le tisoč gostov. Za predsednika Je bil jz voli en član gosposke zbornice dr. Baern-reither. Popoldne so odseki pričeli s svojim jjelom.
NOVA ŠKOFIJA.
Krakov, 5. V Stanislavu se ima ustanoviti lova rimsko-katoliška škofija. Za škofa bo baje lenovan titulami škof pater Bandurski.
P
-r- r r r * HRVAŠKA KRIZA?
Zagreb, 5. Med Skerleczem in koalicijo je baje dosežen sporazum, po katerem bo železničarska pragmatika predelana, izjemno stanje odpravljeno in Skerlecz imenovan za bana.
PRAV PO OGRSKO.
Arad, 4. Pri tukajšnjem policijskem uradu so našli v pisarniški sobi več sto pravomočnih sodb. zavitih v papir in skritih pod omarami. Dognali so, da od sodb. ki jih je izreklo policijsko sodišče leta 1911. ni bilo izvršenih 223; od leta 1912 so skrili 849 sodb. Vse sodbe so sedaj že zastarele. Med sodbami so tudi take. s katerimi so bili obsojeni obtoženci na visoke globe in večtedenske zapore. Tudi ugovore proti sodbam so poskrili. Erar in mesto Arad sta vsled tega oškodovana za 15.000 K. Preiskavo nadaljujejo.
KOLERA.
Dunaj, 5. Delavec Kriegler. ki je bil pripeljan v Fran Josipovo bolnišnico, je bil včeraj odpuščen, ker je preiskava nedvomno dokazala, da ne gre za kolero. Tudi osebe, ki so bile pet dni izolirane, ker so bile v stikih s solunskim trgovcem Pardom, so odpuščene, ker se niso pokazali nobeni znaki kolere. Pardo je še v bolnišnici pod zdravniškim nadzorstvom.
Zagreb, 5. V Bošnjacih. kjer ie bilo od začetka epidemije 21 slučajev kolere, ni zadnja dva dneva nihče obolel. Iz štirih okrajev so naznanjeni 4 sumljivi slučaji. V 19 slučajih zadnjega časa. ki so bili sumljivi, je dognano, da ne gre za azijsko kolero.
Vukovar. 5. Po vsem Sremu so prepovedani sejmi. Vladi je predloženo, naj proglasi, da je Srem okužen.
Sarajevo, 4. Stanje kolere 3. septembra: V Tuzli oboleli opekarski delavec je umrl; nanovo ni obolel nihče. Okrajni zdravnik v Gornji Tuzli se je okužil z bacili kolere, zato so ga izolirali.
V okraju Gradačac je en bolnik umrl, pet oseb Je še bolnih. V okraju Brčka v Orašju so nanovo obolele tri osebe, ena oseba je umrla, ena ozdravela, sedem oseb je še bolnih. V Vidoviči Je nanovo obolela ena oseba, ostanejo še štirje bolniki. V okrajih Belina in Janje sta zopet obo-lili dve osebi, štiri osebe so umrle, ena oseba je na potu k ozdravljenju. Hrvaška deželna vlada je razveljavila prometno prepoved v Bosanski Gradiški. Kovaču. Bosanskem Brodu in Bosanskem Samaču. Prepoved uvoza sirovega sadja velja še vedno za Bosno in Slavonijo. Tudi osobni promet, razen onega na železnicah, ki je neomejen, je le tri ure na dan dovoljen.
Debrecin. 4. V mestni plinarni je zavladal snoči velik strah, ker se je raznesla vest, da je obolel delavec Nagy za sumljivimi znaki kolere. Nagyja so prepeljali takoj v bolnišnico in zdravniki so konstatirali pri njemu kolero.
Debrecin. 5. Delavec Josip Nagy ie umrl za kolero.
Nyiregyhaza, 5. Dne 31. avgusta je v Uj-hehferto obolel voznik Geninger za sumljivimi znaki in dva dni pozneje umrl. Čreva bodo v Budimpešti preiskana.
PONESREČENA LETALCA.
Brieg. 5. Včeraj sta pri poizkusnem poletu laltnanta Eggenbrecher in Prins padla iz višave 100 metrov z letalom na zemljo in sta bila takoj mrtva.
MANUF.L OŽENJEN.
Sigmaringen, 5. Bivši portugalski kralj Ma-nuel se je včeral civilno in cerkveno poročil s hohenzollersko princeso Avgusto Viktoriio.
BOLGARSKA IN TURČIJA.
Uspešno pogajanje.
Dunaj, 5. Ahmed Gazi Muktar paša, ki se pa mudi tukaj, je izjavil v nekem razgovoru: »Mislim, da bo v pogajanju med Turčijo in Bolgarsko kmalu dosežen ugoden »speh. Obema strankama je nujno potrebno, da se vrnejo normalne razmere, zlasti zato. da moremo odpustiti svoje čete, ki nas veljajo ogromne vsote. Turčija potrebuje miru. Posvetiti se mora popolnoma notranjemu delu, predvsem reformam v Mali Aziji, za katere so bili izdelani načrti, ko sem brl še jaz veliki vezir.«
Desni breg Marice.
Dunaj, 5. Bolgarski delegati bodo še pred začetkom pogajanj zahtevali, da zapuste turške čete desni breg Marice. Turška vlada je sicer doslej izjavljala, da so te čete, ki so zasedle Gimildžino in Ksanti, nregularne, in da so se rekrutirali iz ondotnih krajev. Po oficielnih poročilih bolgarske vlade so pa to regularne turške čete. Čim se izpolni ta prva zahteva bolgarskih delegatov, bo dala bolgarska vlada tiste kraje takoj zasesti s svojim vojaštvom in uredi tam pravilno upravo.
ALBANIJA.
Boli z Grki.
Dunaj, 5. »Alb. Kor.« poroča iz Valone: Iz Bolene javljajo, da ie prišlo tam do krvavih bojev med grškimi vojaki in prebivalci. Grški vojaki so s četaši napadli vas in začeli pleniti. j Nekoliko mož je pograbilo orožje in se postavilo v bran. V boju je padlo 11 grških vojakov. Grki so ubili 9 mož in 4 žene. Večji del vasi so Grkj oplenili in več hiš požgali.
’ Albanski vlada.
Valona. 5. Namesto dosedanjega ministra za javna dela Nidhat bega Fraskerija Je bil imenovan dosedanji finančni minister Pandeli. na niegovo mesto pa Azis beg. (Sam Alah vedi. kaj imajo vsi ti ministri opraviti! Javnih del ni. finance ni. ampak ministre imajo za vse.)
KITAJSKE HOMATIJE.
Peterburg. 5. »Rječ« poroča iz Mukdena: Juanšikaj namerava odstopiti od predsedništva. čim se dovrše neredi na Kitajskem.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdala in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani.
Stavbene parcele
na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUČ, ::	na	Glincah štev. 37.	ui
Delavci pozor!
Redka prilika! Zaradi preobile zaloge prodajajo se
V	1	•	•
čevlji
pričenši s 1. septembrom skozi 8 dni mnogo pod ceno pri tvrdki
A. Sehweitzer
Prešernova ulica št. 48, nasproti trgovini Gričar & Mejač.
Zaloga slovitih Mnihovgraških črevljev.
Otroški čevlji po čudovito nizkih cenah. Falma g-eumiji.
Maksim Gorkij
Mati4*.™
Najstarejša kranjska odlikovana žganjema
Lorene Zdešar-ja MSi. J. Tribuč
na Glincah
naznanja sl.občinstvu, da je otvoril 1, septembra tl. prodajalno v Ljubljani, Selenburgova ulica Št. 0.
= Brinjevec =
garant pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah:	litra	K	1—,
‘/s litra K 190, lliter K 3 60.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Cena K '4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je —	knjigo	založila in izdala
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančičkanska ul. 8
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. a Litografija Naročajte se na Zarjo!
Izplačane »kode enu milijarda in sto milijonov kron'
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
C. kr. *§* priv.
ustanovljena leta 1831.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov — Na življenje In za doto v vseh mogočih sestavah. —Tekom leta 1912, seje zavarovalo 21 380 oseb za kapital na 182 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1100 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 440 milijonov kron.
Samo! K 410.
K 410.
Samoi Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor
tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah.
Lastna protoi olirana tovarna ur v Švici.
,1KQ
i Tovarniška znamka
,IKQ‘
Zastopstvo tovarne ur ZEN1TH.
Št. 410. Nikel flnker Rosk. jako Narodte krasni veliki Hustrovant cenik, ki g. dobite dobro idoča gamo K 4*10.	zastojn	In	poStnine	prosto.
Peter Kozina & Ki.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhiie* "
m
otvori meseca septembra lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
Varstvena znamka.
v Cojzovi hiši.
"■	Odhod	parnikov:	---------
t mt. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 4ri.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daj« drage volje brezplačno pri slavat agentari za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
------------Kolodvorska	ulica	Stev.	28.--
===== Potniki ===== v severno in južno AMERIKO
se vodjo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-Newyork, Bnenog Aires-Rio dc Janelro
■ajnovejlM brzoparaOd > dvema nMant, atektrtCao runrtttjtv«, brezllčnl« bnojavom, m katerih it n rak ega pataflca praakiMUeo, *a dobi	domača	tmne z rfana, m! krat, paatelje, k«p«q tta
■-= r. z. z o. z. =l.	:
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	«
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-::	šem času.	••
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico"
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 175 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico— Člani, segajte po njem!
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja I91J3 obrestuje odslej
hranilne vloge članov po 5 V|o S £ 2
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stenje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vsn.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva uiica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	Načelstvo.