250
Listek.
pisatelj dokaj samostojno. Nečemo tukaj podrobno razpravljati tega najnovejšega dra-matiškega dela, ker se je to .zgodilo že drugje"; povedano bodi le to, da ima »Lepa Vida« mnogo lepih prizorov, ki bi se dali zbrati v dovršeno dramo s tremi dejanji. Marsikaj je pač tudi slabo podprto, v obče pa priča »Lepa Vida« o lepi nadarjenosti g. dr. Vošnjaka za dramatiško stroko. Dr. Vošujak je sploh dandanes jedini pisatelj, ki kaj stori za razvoj slovenske dramatike. Občinstvo je vzprejelo »Lepo Vido« jako prijazno.  —
Izpregovorimo končno še nekoliko besed o letošnji gledališki dobi sploh. Dramatično društvo je priredilo vsega skupaj 49 predstav. Med temi je bilo novih devet dram in veseloiger, namreč »Veronika Deseniška«, »Pokojni Toupinel«, »Naša kri«, »Starinarica«, »Drugo lice«, Valenska svatba«, »Fedora«, »Krivoprisežnik« in »Lepa Vida«, culi pa smo med novostimi tudi jedno opero (»Cavalleria rusticana«), jedno spevoigro (»Teharski plemiči«) in jedno opereto (»Svatba pri svetilnicah«). Izmed novoupri-zorjenih del so bila tri izvirna, kar pa se je predstavljalo preloženih, ta so iz večine stalne vrednosti, tak<5 sosebno opera »Cavalleria rusticana« in drame »Valenska svatba«, »Fedora« in »Krivoprisežnik«. Sodelujočih članov »Dramatičuega društva« je bilo pri drami iz začetka 13 angažiranih, 26 neangažiranih, opera je štela 7 solistov in v zboru 12 pevcev in 13 pevk. Splošni uspeh je takšen, da smo za sedaj lahko zadovoljili ž njim; za prihodnjo dobo se je nadejati, da ukrene »Dramatično društvo« marsikaj, kar le povzdigne ugled slovenskega gledališča. Repertoar bode boljši, obsežnejši; igralno osebje se utegne pomnožiti, spopolniti. Iskrena naša želja je, da »Dramatično društvo« vsestranski pripravljeno nastopi novo dobo; takisto pa naj igralno osebje vestno in marljivo uporabi svoje počitke!
Drugi glasbeni večer »Glasbene Matice« dne" 4. m. m. se je kakor prvi večer odlikoval z lepim, umetniško izbranim vzporedom. Prva točka je bila Beethovnova sonata za klavir in vijolino, op. 12.; v nji sta pokazala gg. Baudis in Hoffmeister, kako se znata vglobiti v klasiško glasbo. Nato je g. Hoffmeister, čegar visoka izobraženost v klavirski igri je itak splošno znana, igral tri lepe skladbe, ia sicer Chopinovo nokturuo v H-duru, Paganini-Schumannovo etudo in Schumannovo romanco. — Sosebno zanim-ljiva je bila nastopna točka, Bendlova »Razrušena ljubezen«, čveteroglasen ženski zbor po narodni češki pesmi s spremljevanjem klavirja. Gospe" in gospodičine so pod vodstvom g, Baudzsa, ki se je izkazal spretnega dirigenta in vodil petje na občo zadovoljuost, pele tako vrlo, da se je moral zbor ponoviti. Koncertanta sta jih počastila s cvetičnimi darili. Zbor »Razrušena ljubezen« je bil za Ljubljano novost; umevno je torej, da je tembolj zanimal vse poslušalce. Kot četrto točko smo culi Riesovo arijo in Joachim-Brahmsov ogerski ples štev. 3 za vijolino in klavir. Dočim je g. Baudis proizvajal arijo iskreno in s polnim tonom, dokazala je njega interpretacija ogerskega plesa, da takisto dobro pogodi sentimentalen značaj, kakeršen je položen v ta glasbotvor. Končna točka, Smetanov duo za klavir in vijolino »Iz domovine« je kakor Beethovnova sonata dovršena komorna skladba in je izredno ugajala. — V obče moramo reči, da je uredila vzpored vešča roka, ki je poskrbela za vredne točke, prijetno izpremembo in primerno stop-njatev. Zato je upati, da se naše občinstvo rado udeleži tudi tretjega iu poslednjega večera ter tako pokaže,  da priznava trud   g.  H. Baudzsa,   prireditelja lepih teh  večerov.
Iz odborove seje »Matice Slovenske«. Potrdi se zapisnik poslednje seje. — Predsednik prof. Leveč se spominja umršega predsednika kanonika Marna} in staroste odborovega dr. Jerneja Zupanca, ki je bil odlikovan s Frančišek-Jožefovim redom. — Na predlog ravnatelja   IViesthalerja se sklene   izvoliti   novega   predsednika   šele po   občem zboru. —
Listek.
251
Zapisnikar poroča o društvenih računih za leto 1892., ki kažejo, da je gmotno stanje ugodno. — Na znanje se vzprejmo nekatera gospodarstvena poročila. — Razpiše naj se častna nagrada iz obrestij Jurčič - Tomšičeve ustanove. (Glej razpis v denašnji številki. Ured.) — Za leto 1893. izidejo knjige »Letopis«, urednik prof. A. Bartel, »Goriška« II. del, spisuje prof. S. Rutar, in Sienkieivicz • M. M. »Z ognjem in mečem« II. del. — Vzprejmo" se na znanje predlogi književnega odseka o osnovi teh knjig. — Kot založna knjiga skoro izide »Slovenska stenografija«, spisal prof. A. Bezenšek. — Prof. J. Trdina bode spisal poljudno »Zgodovino slovenskega naroda«, ki izide v posebnem zvezku Knezove knjižnice. — V zadnji dobi je došlo »Matici« več prošenj za podelitev založnih knjig ; rešile so se po običnem poti. — Odobri se tajnikovo poročilo o poverjeništvih. — »Matica« je nedavno prejela volilo pokojnega Božidara Raiča v znesku 90 gld. — Sklene se, da se omislijo katalogi o društveni književni zalogi. — Izvoli se poseben odbor, da sestavi do prihodnje seje osnovo novim pravilom, ker so dosedanja, v marsičem zastarela in nedostatna, popolnoma pošla. —¦ Poročilo »Matiči-nega« zastopnika v upravnem odboru »Narodnega Doma«, ravnatelja J. Subica, vzprejme se zahvalno na znanje. — Knjižnici je priraslo od poslednje seje 145 knjig, zvezkov in časopisov. — Za lani je plačalo 1925 letnikov, za letos 273 ; od zadnje seje je pristopilo 98 novih udov,  med njimi jeden ustanovnik.
Razpis častnega darila. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti,  razpisuje  »Matica Slovenska«   po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove
200 goldinarjev
častnega darila izvirnemu pesniškemu pripovednemu delu, v prvi vrsti kaki daljši in celotni epični pesmi.
Snov bodi delu zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja ndroda slovenskega. Delo mora biti pisano takd, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom lepe pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom »Matice Slovenske«
Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove; prejme vrhu tega za svoje delo še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje »Matica Slovenska«  po §  15. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo.
Rokopisi naj  se brez pisateljevega imena pošiljajo   odboru   »Matice Slovenske«
do  dne" 31.  decembra   1893. 1-Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu   v zapečatenem  listu, na katerem je zapisano dotično geslo.
V Ljubljani,  dne"   I.  marcija   1893.
Odbor  i>Matice Slovenske«.
Ganglova dela. Denašnjemu poročilu o Ganglovih delih dodajam, da je g. Gangl leta 1885. dovršil tudi relief »Matere božje« od lipovine in ga pobarval. Sedaj je svojina g.  dr.   Moscheta.                                                                                       A. Sirilo/.
Slovenske šolske knjige. Izmed šolskih knjig, o katerih smo že poročali o svojem času, potrjene so doslej po vrsti za šolsko rabo: »Obrtno spisje«, spisal A. Funtek, ,,Zgodovinske povesti za meščanske šole", spisal Ivan Vrhovec, ,,Osnovni nauk iz fizike in kemije za meščanske šole", spisal A. Senekovič, ,,Prirodopis za meščanske šole", spisal Jožef Hubad, ,,Latinske vadbe za prvi gimnazijski razred" (2. natisek), spisal Fr. Wies-thaler, ,,Obrtno knjigovodstvo", spisal dr. T. Romih, in ,,Zemljepis za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol", spisal J. Orožen.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji je razposlalo četrto-letuo poročilo svojega  delovanja     Iz tega je posneti    plodonosno   delovanje za  dobo  od