Upr, rat. kc lisij i osvobojeno [jloru ko 02 . ljo Odr .Ic za narod to vzgojo i» prosrato 7. Star.24. Dno 2o.okt.1943. D « Okrc 5nenu iulturnecu raf rentu S»rt faiizci .e rohodo ncrod-j r . » i ■ v Glasilo Arhivskega društva tn arhivov Slovenije Letnik XIII, številka 1-2 Ljubljana 1990 \rcli vi l JDK 930.25(497.12) (05) VDC 930.25(497.12) (05) Yll ISSN 0351-2835 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Ze \mr .DI.UNGEN Arehivgut beirtffend Beschlagnahmen. Nationalisierungen und \}/rarreform Jože /ontar Die/wangsahnahmen des Privateigentums nach dem Krieg ........ ..........................5 Branko Radulovič, Dir Kommission für Volksvermogensverwaltung ur.d Guthabebesehlagnahmcn . . II Brane Ko/ina Die Kommission für Volksvermogensverwaltung ... ....................... 15 Vesna Gotovina Das Archivgut betrcll'end der Beschlagnahmen und Nationalisierungen m Bestand des Ministeriums für Industrie und Bergwesen der Volksrepublik Slowenien . . 19 Alenka kačičnik-Giibrič, Das Schriftgut der Repuhiikkomission für Dnteipnungsfragcn heim rinan/iiiirifsterium 21 /arko Strumbl Das Ministerium für Landwirtschaft der Volksrepublik Slowenen 1945-1951, Agrarreformabteiiung..........24 Marjan Zupančič, Die Agrareform und kolonisierung betrelTcndes Schriftgut im Bestand des Finanzministeriums der Volksrepublik Slowenien .. 28 Tatjana Senk, Die Iksihl-ignahmen und Nationalsierungcn: das Arehivgut der Verwaltungsorgane der Stadt L jubljana .... .. 30 Zarko Bizjak, Die Verstaatlichung des Privateigentums in den Bestanden der Justizorgane in L jubljanaer Einheit des Historischen Archivs L jubljana . 32 Dusan Bahun Das Arehivgut betreffs der /wangsabnahmen des Privateigentums ■n der Nachkriegszeit im breiteren Gebiet der I jubhanaer Region it. den Verwaltungsbest indrn des Historischen Archivs Ljubljana ..............................36 Vlija Mravlja Das / wangsabnahmen des Privateigentums betreffende Arehivgut in den Bestanden des Historisehen Archivs Ljublana - die Eir heit für Oberkram.............. 38 Peter Pavel Klasinc, Die Beschlagnahmen, Agrareform und Vcrmngerisnationahsierung betreffenden Spuren im Archivgut des L.andcsarehiv Maribor ... . . ..... . . 40 Maruša /ajjradnik Die Wiederherstellung des staatlichen Wirtschaftssektors und Aufhebung des Kolonatvcrhnbnis.scs nach dem /weiten Wcltkrcig im vom Lar.desarehiv Koper bedeckten Gebeit 44 Jur Rosa Da^/wangsabnahmen des Vermögens njeh dem Kneg betreffende Arehivgut das im Lande;>archiv in Nova Gorica aufbewahrt ist ........... . . 50 Der Schutz, der technisthcn Dokumentation Daniela Juričič. Gabi icl Gruber - anüisslieh der 250 Jahreszahl des Gcburts....................52 Ivanka Zajc-Ci/.elj, Die Bauordnung für dir Stermark ............... 55 Vida Berkoptc Die Bausehnften der Bezirksämter im Historiehen Archiv ;n Celje 58 Iledvika /dovc, Metka Plank, Die Baudokumuntation im Bestand der Stadtgemeinde Celic 1850-1941 ..........60 Karo! Rustja, Technisches Archiv in der Eisenbahnwirtsehaft Ljubljana 61 Aleksandra Pnv&ic Milost, Tcchnisehc Dokumentation der Wasserwirtsehaftsorganisationen ..... 65 Jedrt Vodopivee, Der Schutz und Möglichkeiten der Konservierung und Restaurierung der technischen Dokumentation.......................................... 67 Bogdan Le kič, Die wissensehafthehe Forschungsarbeit in den Arhivcn 69 Mariia Oblak-Carni, Archive in Slowenien in den Jahren F94S-19S0 ................................................83 Jelka Melik Die Gerichtszuständigkeit und Strafverfahren auf erster Stufe m den Jahren ¡874-1930 ............................. ...............................................92 Sasa Serie, Das Archivgut des Krämer Landcsaussehusscs und das Jahr 1918............ .. 95 WICH IIGERKS ARCIIIVGU I IN HEIMISCHEN UND I REM DEN ARCHIVEN Bogdan I ckič, E-rnncrungsarchivgut und literatur als historische Quellen 101 Matevž KoSir Slowenischer Eid der Bootsleute auf dem Fluß Sava ................106 Branko Sustar, Sehulblatt - statistische Quelle betreifend die Sehullen m Gebiet des Draubanats im Slowenischen Schulmuscum 107 Cvetko /upančič Poststempel der Laibaeher Provinz - Inncrkram und Unterkram unter italienischer und deuteher Okupatinn 1941 1945 . 108 Ivan Ntmanič Einige Interessanthntcn über die Božidar Jjkac Filme I 10 AUS Dl R PRAXIS KÜR Dil PRAXIS Marjan Dobernik, Jedrt Vodopivee, Der Schutz des Archiv-, l'bhothck und Museumsgutcs mit Betonung auf der Konservierung und Restauricriung (Beitrag zum Nationalprogramm) 112 Jože /ontar Die Ausbildung für Bedurfnisse der Archive - Anläßlich des Iii Kolloquium1' des Komitees des Internationalen Arehivratcs für Berufsausbildung . . 125 ATöhive Jahrgang Xlll, Jahr I99Ü, Nummer 1-2 Jurij Rosa Pädagogisehe Tätigkeit im L.aridesarchiv ir> Nova Goriea .......................... 127 Vesna Gotovina Bayerische Archivschdle in München für die Arbeiter in öffentlichen Archiven, die vorher die höhere oder hohe Bildungsstufe erledigt haben . I30 Ivan Nemanič Evidentierung des FÜmgutes im Ostcrrcisdici) Filmarchiv in Wien und aktuelle Problematik betreffend den Schutz des Bildgutes im Archiv der Republik Slowenien................................................................. 133 AI S IHR ARCHIVGFSFT/GhBUNG Vladimir /umer, Vorschlage hinsichtlich der Arehivdicnstorganisierung im System der Staatverwaltung der Republik Slowenien ...................... 137 Vesna Gotovina Bayerische Archivgesctzgebung.................. ......................... 139 Jovan Popovie, Rechtliche Grundlagen hinsichtlich der Abgrenzung des Arehivgutes in bestechender Gesetzgebung..................................... 141 TÄTIGKH1 IN DIN \R( HIVKN UM) ARC IIIVORGAMSA IIONKN I dijana \idrih- l.avrenčič Bericht über die Beratung der Archivarbcitcr Sloweniens in Zreče ...................................................... 150 Gašper Smid, Der Ruridtisch über die Verwendung des Arehivgutes betreffend die Beschlagnahmen Agrarreform unf Nationalisierungen 151 Brane Ko/ina Bericht über d>c Tätigkeit des Archivvcreins Sloweniens (10. Februar 1988-21. Februar 1990) ........................... 152 Tanja Oblak - Č"arni Die Tagung der lugoslawiseh-itahenischen Kommission in Rom. Jun. 1990 ...............'.................................................... 154 Gašper Šmid, Bcricht ühcr den Besuch der ungarischen Archivarbcitcr in Slowenien ....... 155 Gašper £mid Besuch der slowenischen Arrhivarbe.ter in Ungarn . ..156 Boris Ro/.rnan Bericht über die Arbeit in Präger Archiven 156 Boris tu/man Historische Zirkel in Grundschulen und das Arehivgut ........ 157 Milica I rtbsc - i*>tolfa, Arehivgut in slowenischen Kulturvcreincn in Kanada und in den Vereinigten Staaten von Amerika (Arbeitsbcsuch in Kanada und VSA in den Tagen von 18. Juli bis 16. August 1990) 157 R1ZF N SIO N F N UNIJ BKRICII ! F ÜBi R PUBI IKAIIOM N Verband der Kulturorgamsationnn Kranj Inventar, (1935), 1947- 1980, Arehivgut und Abhandlungen, Num 10, Historisches Archiv Ljubljana, 1989, 96 Seiten, bereitet und geordnet von Mija Mravlja (Boris Ro/man) ...... 159 Die Schllapla'.tensammlung, Archivgutkataloge II Landesarchiv Maribor, Maribor 1989, 101 Seiten (Boris Rozman)..................................................... 160 Vlado \ altneie, Die Geschichte der I jutilj-anuer Straßennamen, l'arti/anska knjiga Ljubljana, I jubljana 1989, 260 Seiten (Sašo Radovanovie) .............................. 161 Zwei Ileimaten Abhandlungen über die Emigration, Wissensehaf'tlich- forsehungszentrum der Slowenischen akademic der Wissenschaft und Künste, Institut für slowenische Emigration, l jubljana 1990, 415 Seiten (Metka Gombae)................................................................. 162 Der Sammelhand der Pfarre Sv. Janez Krstnik in Ljutomer, Ljutomer 1990, 148 Seiten (Slavita l ovšak) 163 Diplomatische Dokumente - wichtige Quelle für Studien in Balkan (Nada kobal) 164 Abhandlungen über die Nationalfragc in der Kommunistischen Parte Jugoslawiens im Jahre 1923, Dokumente im Zusammenhang mit Gestaltung des Föderativen Nationalprogramms der KPJ, Ljubljana 1990, Partizanska knjiga, 435 Seiten (Marjeta Vdamie) 167 Dachauprozf?ßc (Forschungsbericht mit Dokumenten) Komunist, L|ubhana 1990, 1084 Seiten Mateja Jeraj) ....................................................... 168 Milica Trcbše Štulfa, Slowenischer Kulturverein Simon Gregorčič 1959 - 1989, SCA, Toronto, Ontario, Kanada (Albert l'ueer) . .............. 171 Scr-nium Zeitschrift des Verbandes österreichischer Archivare, Wien, 1983, 1984, 1985, 1986, Hefte 29-35 (Majda Fieko)........................172 Mitteilungen des Steicrmarkischcn L.andcsarchivs, Folge 39, Graz 1989 (Nada Jurkovič) ................................................................ 176 jlrijski razgledi (Idrsche Aussichten), XXXIV', 1989 1-2, 160 Seiten (Marjeta C ampd) I 76 Primorska srečama (Küstenlandbcgcgungcnj, Nova Gorita, XV, 1990/1 12 I 13 Seiten-Marjeta C an.pal . . ................................................. 177 Österreichische Ouhcfte Jahrgang 32 Heft I -2, Wien 1990 (Ivanka Uršič) ............... 178 NI UK F R\\ t RBL'NGI N DI R ARHIV F 179 Blril IOC.R M'IIIF DFR VRI1IX vRF .............. 186 SYNOI'SISF . ............. 192 elank: in razprave Povojni prisilni oih/.emi zaselmega prcmo/enja Jffic /'¡mar V prispevku bomo obravnava!: zaplembe, agrarno relormo. nacionalizacije in druge oblike pri si I -nega odvzema zasebnega premožen ia v povojnem času v Sloveniji. Poudarek je na organih ki so o ga okupatorske oblast; prisilna od tulile, z dne 2!. novcmbia 1944 5 Po tem odloku je poslalo državna lastnina »D vse imetje nemškega rajlia 'n njegovih dizavlianov ki se je naliaialo na ozemlju lugoslavije 2) v-,c imelje oseb nemške na rodnosti ' izjemo onih Nemcev ki so \c borili v vr slah Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov lugoslavije, ah ki so bili di/ ivljan. nevtralnih držav in se med okupacijo niso vedli sovražno, 3) vse mictjc vojni -'locmcev il njihovih pomagačev ne glede na njihovo državljanstvo, ime t je vsake osebe ki je bila s sodbo držav Ijanskil. ah vojaških sodišč obsojena na izgubo .metia v korisi drz ave « Določbe tega odloka o zaea-mem upiavlia-nju »,metja odsotnih oseb ki so bile med okupaeiio po sovražni kil nasi Ino odvedene a.li so same pobegnile ter imetja ki je prešlo v last tretjih oseb pod pritiskom okupacijskih oblasti«, namrce s sirarn države, so bile z zakonom z dne 24 maja lt>45(' kar zadeva imovino ki sojo lastniki morali zapustil' med okupacijo ali pa soji okupator ali njegovi po magaei odvzeli, v naeclu ja/.vcIjavljeiBs O vracamii takega premoženja je odločalo sodišče Predpisi, obiavljeni po 9 oiiijn 1945, so podrobneje določili se bob pa razsmli osnove za nplcmbo premoženja. Te določbe so bile I) 4, in 10 člen zakona o kaznivih dejan j i li zoper narod :n državo , dne 25 avgusla ¡945"\ ki >ta prevzela tudimsebmo dotedaniih predpisov glede kazn vili dcianj sodelovanji z. okupatoriem in zoper narod. 2 ) 4 clcn zakona o kaznovanju zločmov in prestopkov zoper slovansko narodno casl z dne 5. junija l')45x, ki seje nanašal na »namerno izvršena dejanja k i jih sicer ni bilo mogoče oznfltJili za vele-izdajo ali za pomoč okupatorju, pri izvrševanju vojnih zločinov, ki pa so škodovala ali| bi utegnila škodovati ugledu ,n časti slovenskega naroda in njegov i odpornosti « 1 ) 28 i len '¡ikona o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe ' dne 9. julija I945,l) ki seje nanas.il na nepremično imovino »listih vopiili zločincev in narodnih sovražnikov, ki niso bili več živi ali pa so zbevab, imovina pa jinl ni bi® zaple njena aii pa samo delno « 4 ) H), člen omenjenega zakona o zaplembi mo 6 vric in o opravI jamu / iplcmhc z dne 9. íulija I íf|5. ki se je nan.isal na imovno Nemškegk rajlia in njegovih ¡državljanov ter na ¡niovino oseh nemške na rodnosti, Glede tega koga je bilo šteti kot osebe nem ške narodnosti je moralo objav-ti predsedstvo \ntilasi¡ ticnega sveta narodne osvoboditve .luyo slav i je junij i 1945 posebno razlago 10 /aplembo premoženja so izrekali kadar je šlo z a t i ka^niviš dejanja sodelovanja / okupatorjem o/ /a ka/np. dne 26. avgusta 1945.1"" V Sloveniji sft» bili ti vo jaški sodišči ljubljanskega in mariborskega vojnega področja in sicfir kot redno, \ veliki! proeesih pa kot i/redno, prvo :• senat; v Ljubljani in Novem mestu, drugo .-> senati v Mariboru in Celju (poleg tega je delovalo še vojaško sodišče mesta Celja) Prv i večji proces se je vičel pred vojaškim sodiš čem \ ! juh I jan i 23 |uniii ! 945.1 ^ Postopke ki so bili preti vojaškimi sodišči ob njihovi ukinitvi avgusta 1945 v teku, in o katerih je bila izrečena ->od b i na prvi stopnji, sf morala dokončati nov i voja ska sodišča (clivi/ijsfc vojno sodišecMJl jubliam). Pred vojaški«! Sofliščem se je kazenski postopek uvedel /. obto/nieo toz.Jea pri vojaškem sodišču večinoma n i podlagi kazenske prijave O/NI- Ka tiar je zasedalo v.red no vojaü» sodisee, je obtožni eo vlagal jnvni to/ilce l\ armade. Prito/.ba je bila dopustna na višje vojaško sodišče Iugoslovanskc armade. Po sprejemu omenjenih ^ikono* avgusta 1945 so sodila v t.i pun i vil dejanjih /oper narod in državo okrožna sodišča ^ Sloveniji tedaj v I jubljani Novem medli, Celju in Mariboru.14 I jnbliansko okro/no sodišče je imelo prvo obravnavo 22. sop tembra 1945. Postopek se je uvedel obtožnico javnega to/iLa. Naj omcmino, tla seje orgpjnizacija jav ni h to/.ilcev, ki so imeli tedaj pristojnost ne le na področju sodstva v tem času ravnala po organizaciji okro/nih narodnih odborov.Io predstav Ijšl i sc nafUiljnjih 1 7% tega kapitala Skupil i (Mvršil) i zaplenjenih zemljišč pa je po ugotovitvah Hozi-hoja Zfckrajška Vnašala 152.334. iia.2| V nadaljevanju bomo govorili o postopku izvrši tve zaplembe. Podrobnega navodila je vsebovala že omenjena odredba ministrstva za pravosodje z. dne 9. juliji 1945 /aplembo so izvrševala okiajn.i sodisea, ki so jih do objave zmkoJia o ureditvi na rodnih sodisc z dne 26 avgusta 1945 vodili delegati mmistrst'a za pravosodje. I a so najprej i/vedla popis 'ii cenitev prcmožcnia, o čemer so sestavili /.ipismk ter izvzela iz. -.aplembe premoženje, nujno potrebno za prc/jvljanje obsojenca m njegove dni zine. 7 V piimenh zaplembe 'iiiovine Nemškega raili i in nje¡¿ftvih di/.avljanov ter imovine oscHh nem. ke narodnost- pije opravila popis m eenite\ nremo /riija komisija /a iHravfl narodne imovine. Nato je i/dalo okrajno odi .če .->klep o prenosu iiftyviiw v državno last in odredbo o vpisu /. iplembe v korist DF.I öz I i R.l \ /jiuiljiški knjigi, odredbo o vpitfu /ajilembe \ trgovinskem regi-liu pa oho/no -odi:, če. Okrajno sodeče je ludi po/> ilo upnike, da prijavijo morebitne terjatve (;' objavo v uridiiem listu).- O^ebe, ki so .'ili opiedebii kot nemške državljane ter osebe nemške narodnosti, so v mesecu decembru 1945, deloma pa se v začetku leta 1946. tudi izselili Se pred piieelkom postopka zaplembe ¡e I iliko >odisee ,/dalo sklep o piehodii imovine v 'aeasno npr i\I jan jc pristojne uprave narodne imovine pogosto pa je piiliai ilo do odvzemov premoženja mimo sklepov sodišč^ ne le s strani uprav narodne iniov ine marveč ligi s strani diugih. / i'o jo l-il na anketi, ki jo je skliealo predsedstvo federalne Komisije /a upravo narodne nmv me dne 23. maja 1945 >prejet ;klep di bo kojpisija ukrenili vse potrebno da bodo vsi nadrejeni organi, /lasti pa vojaškfl komande, fi.uodna • iseil i m OXNA in-lormirini o tem da ;e izognejo v .akemu bodočemu poseganju v upravo narodne imovine. Ni etid no da imamo i t lega časa pogodbe, . katerimi so lastniki brezplačno odstopili podjetje državi, \ upanju da si z igotovijo vsaj pogoje /a pre/ivolje l,s režižče i/vaj a« a . iplemb je lulo na okrajnih upiavah narodne imovine Bile so podrejene okro/.ivm upravam tei federalni kHjiisiji /a upravo naiodne imovine ter o imele /elo široka pooblastila in obsežen upravni aparat. Uprave so poizvedovale in ugotav Ijale podatke o 'inov ¡ni ki jepnhaja la v postov /a odv/.em /birale prijave, piedhodno 'iv nodale in pojMsov.de imovino zbirale podatke o t i. narodnih /loCaneih ube/nikili in likvidirati eih optantih in osebah nemškega di/.a\lianstva in nemške narodnosti, zbirale graduó za okiajne /a plembne komisije odvzemale nemško imetje na podlagi odloeb okiajnih / iplembmh komisij, pre >/.emale imovino, ki svio / iplenda sSišča. odvze m de in popisovale .movino odsotnih oseb, k' je spadali pod sekvester, upravljale /.a varo vano /a plenjeno o,- sekve:tnrano imovino ter izroeale imovino novim uporabnikom } Uprava ljudske imovine za okro/no méstg I jtibliana se je 9. marea 1946 pritoževal i d i je moiala ; una napraviti pi i jave Ii1 sochšee /a zaplembo nio.ine t,i, vojnih zločincev in narodndi so\ ta/oikov ki so tili med • ojno ustreljeni, ubiti o umrli lil /bežali eepia\ >o bili to dolini storiti četitni ljudski odbori.-10 Vodstvo in nadzor nad narodno imovino so s pred pisi, ki so izšli do srede leta 1945 poverili resornim ¡¿veznim mnmtrsKom,11 ¡udi na nJLvni federalnih enot in okrajev so v naslednjih mesee.h upravo po ame/nih vrst imovine preno'i na odgo'arj roea ministrstva o/ oddelke n i rodilih odboro', uprava nezazidanih zeml|isc in kmetijskih jmsestev pa je prešla na okiajne komisije 7. i agrarno reloimo (/V-mljiški sklad) Na podlagi piaviimka o organizaciji državne uprave naiodne imovine z dne 16 avgusta 1945s io /aeeii upravo n irodne imovine reorgani zirati. Njeno (ki n ja nje se je zavleklo v lelo 1947 Pri okrajnih ljudskih odborih o postavili odseke ai ljudsko imovino, ki so j'in ostale piemo/cnj-ko-pra' ne zadele. Vzporedno reorganizacij« uprave narodne imovine je potekala tud' delitev njenih ai jivíw med organe ni katere so prenesli upravlja nje naiodne imo' .ne, gradivo, potrebno za evidence mi v 'o/bali v /vc/.i /. :movmo, pi so izrabili od sokom za ljudsko imovini ' o/be so tiajale zelo dolgo časa kot posledica SlevilniE reorgani/aeii političnih teritorialnih mot oz. dra/benojiolPienih skupnosti je tudi gradivo o zaplembah prehajalo od organov enih enot na druge, se delilo m zdjjjjže-valo glede na tei itorialne .-.pi omembe Delo ljubljanske mestne uprave narodne imovine (do srede leta 1947) pona/ irjajl naslednj: po datki o dotedanjih / iplembah premoženja ni območju mesta Mestna zajilembna komisij« je izdala 225 5 odločb o zaplembi nemškega imetja, od tega 119 imetnikov ni imelo premo/enja. 258 odločb p i je bilo ia/.vcljavl|onih Obsoiemh ¡tfi pobeglih oseb. ki jim je sodišč® ¡/reklo ki/en zaplembe, je kilo 1412 od teh "MO oseb ni imelo premoženja Večina zaplemb le bila sredi leta 1(>47 končan ■ Se vedno pa so Brijfajijali predlogi . a zaplembo pre mo/jnja oseb ki o SSbsgnilt ali pa glede katerih s« nakn idno ugotovili, da so pobegnile ill da so bde likvidirane. V velikem /ao-..l inku so hilft sodi a glede izvrševanja zaplemb. 1., }p morala po 4101111' i mirovne pogodbe /. Itahjo 15. septembia 1947 izdajali Se odloebe o prehodu italijajiške^a premoženja na ozemlju fugóslavija v laM I I R.l (na jiodlagi zakona, sprejelcgz dne 4. maja 1948). l'o »prejemu u-.tave FLR.I v začetki leía 1946 so potrdili, delno spreniendi in dopolnili zakonodajo ki smo jo javajali v /vez.-, z zapienibami vendar te premembe o> dopolnila niso več bistveno vplivi-la n i potek .'aplemb Omenimo na' /akon o kaznivih dejanjih /opei narod in Sfžavo z dne 16 julija I (M(>s" zakon o zaplembi jmmo/enaja m o /."-r sevanju zaplembe z dne 27 uil ia I946,f ter / ikon o prenosu sovia/.niko.ega piemo/enj.i v državno lasi in o sekvesi.raciji premo/enja odsotinh oseb ■ dne 31. julija l(>46.-r V ta sklop sodi tudi dopolnjeni /akon o odvzemu državIjanstva olleujeni in podobenjem bivše jugoslovanske vojske, ki se no-cejo vrniti \ domovino, piijiadmkov vojaških lor niauj, ki so slu/ili okupatoi'iu in pobegnili v inozemstvo ter osebam, ki so pobegnile v inozemstvo po osvoboditvi s Prev/.el je del materije, ki jig bn i prej vsebov-ina v /akonu o /. plembi .movine in o opi\n Ijanju zaplembe n i podlagi določbe da ima i/.gtiba dr/av Ijanslva za posledico /ajilembo eelot-nega premo/enja. Omenili motamo se dve oblik, odv.enianja zasebnega premo/enja, ki so se ga po slu/.ev i!; •. jiosojnem üisB Dopolnjen', /akon o odv/einu votlega dobitka, pridobljenega % dobi ..o-vra/nikove okupacije dne 24. junija I946v; je predvidel prisilno izterjanje denainili zneskov voj nega dobu. ka tako da so odv/eli doloeeno imovino »vojnemu dobickariu« /a vojni dobiček je šld ves prese/ek premo/enja ki ga je imela fizična ali pravna oseba na din 9. maja 1945 več kot n,i dan 6 apnla 1941, kolikor je bil rezultat gospodarskega II i diugega potovanja med vojno ali je bil pridobljen na podlagi špckui.i.i) in je presegel 25.000 8 din: Sklepe o odvzemu vojnega dobička so izdajala okrožna sodišča Zakon o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže z dne 23 aprila 1945H ki ga je nadomesti! /akon o zatiranju nedovoljene trgovine. nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže /. dne I I. juIK 194640 jc predvidev J tudi ka/.en zaplembo imovine. Za nedopustno jšpekuJscijo je stel /.akon iz leta 1945 vsako gospodarsko delova nje, k: mu je bil ii imen. da se izkfiastijo i/.red ne razmere nastale > iradi vojnega stanja in posledic fašistične okupacije in tako doseže nesorazmerna imovinska Korist na "-kodo narodnih koristi, kot sa bota/a pa je štelo vsako dejanje oz opustitev deja ni a z namenom da bi se oviralo, onemogočilo aii opravljalo v nevarnost pravilno m hitro poslovanje gospodarskih in prometnih podjeti, (obralov) ali kmetijskih gospodarstev, kakor tudi vse, kar b,i moglo škodovati koristim narodnega gospodarstva ali državni gospodarski politiki /akon iz leta 1946 navaja številne pnmeie nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarska sabota/.c Ka/.en zaplembe so izrekala okrajna, če je šlo /a smrtno kazen, pa okro/na sodisča Na številnih! procesih proti t i. saboterjem, črnobor/ijancem lin -pekulantom je bilo leta 1947 obsojenih preko 4000 oseb. od katerih mnogi tudi na ,'a plombo premoženja.41 Na podlagi same ustave (14. člen ustave FlS I z. dne 31. januarja 1946 o/ 13. člen ustave • dne 16. januarja 1947) so bila razglašena za splošno ljudsko premoženje vsa rudna in druga bogastva v /emlji. vode. vštevši mineralne in zdravilne vode, viri naravne sil«, sredstva /elc/ni.skega in /racnega prometa pošta br/ojav, telefon in radio. Na ta na lin so bili vsi ti premoženjski objekti o/, pravice odv/eti privatnim lastnikom oz upravičencem in so prešli na podlagi same ustave v splošno ljudsko premoženje. To jc predstavljalo začetek nacionalizacije. odvzema premoženji na podlagi odškodnine / zakonom o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij > dne 5. decembra I9464"1 so bila razlaščena ¿'na zasebna gospodarska podjetja i/. 42 gospodarskih panog, ki so hi Ki do tega dne /. ukazi prezidna zve/.n? ljudske skupščine oz. z uka/i prez i d 11 c v ljudskih skupščin republik ra'glasena /.a podjetja splošnega državnega pomena ali za podjetja republiškega pomena.4' S tem zakonom so prešla v držav ni sektor velika podjetja ki so bila v ro-k:ih t i zavezniški!* in nevtralnega kapitala poleg tega pa še večje število srednjih m manjših industrijskih podjetij. Nacionii'v.acija je /ajda tudi veletrgovine. Za pravilno oceno prve nacionahzacije pi je treba poudariti d i je - kot smo že omemb -velik del podjetij v celoti ali delno postal državna last že z. zaplembam /ato so te -aplembe imenovali tudi »patrioti®» nacionalizacija«, ker je bij tedaj - po besedah Ivana Mačka - 'a/laščen »dober-sen del nekoč vladajoče jflrfcoazije zaradi svojega nacionalnega izdajstva, v katero so jo privedli njeni reakcionarni ra/rcdiv interesi.«44 Opu/onO mora mo na pogoste primere, ko jc bilo premoženje deloma zaplenjeno, deloma pa nacionalizirano. / drugo naeionalv.acijo z dne 28. aprila I9484 so bila podržavljena vsa preostala privatna indu B Ml Mlnistretvu za Industrijo in rudarstvo Narodne vlad* ólovenije L j u b 1 j Popis Tovsrne letal.klh Inlov V-r.-rjirlbor-Tfy.no. Družbene pof.pdbe nI - fn;ovlnflkl rep,!.,ter pa je rune larpgltl. y.^to prllagemo IzvleSsk, Tovarne «toji na zemlji13u, ki j« bilo pridobljeno po okupatorski aruZbl VL»K Luftfahrtwerk« ¿telsraark G.m.b.H. (priloge 1)» delom*» b ^'¿upno pogodbo, prostovoljno •11 prisilno, deloma ?. razlastitvenim odlokom mariborskega okupator ike^e župana. ZemljlSIe upade v oba op. katesterakih biim Razvanje, kjer je družb« i« vknjliena kot lsstnlca (priloga 2), Bohova, kier ie kupne pogodb« In vknjilbe niao izvrš ne, Tez.no, (k pr'logi 3). Potein .le poseduje ■ tanovenjake ker ee nabijajo n-jj- hlSs, pri ka'«rih manjkelo kupne pogodbe. : br e na Dunaju pri prvi orujbi (prilog« J) Razen tef» Se ima upr >v« tovarna v najemu stanovanjsko naselbino, zgrajeno Í7. lese, katero Je dne 2?, 1.19**5 prevzela od bivSe Ltjftkommiindo XVII. Pogodbe ni, pafl pe so doloflll« pogodb« in zapienik o prevzemu v najem. Izvajanje zaplemba sovrafnikovega imetj«. Opravo Tovarne letalskih delov VDM-liaribor-Tazno vodi materi 3«lno-prevno ing, B r a 1 1 h KiloS, delegat» na podlagi dekreta Uinietretv« z« industrijo ln rudaretvo ítev, 464/T o, strr.a, kreditna in /.avarovalna pod|ctja rudarska podjetja samostojne elektrarne, vinske kleti skladišča površino nad 70 m , lastniki prevoznih sredstev, hoteli, privatne bolnice in sanaloriji ter kinematografi Določena so bila z. ukaza s katerimi so bila proglašena kot podjetia pomembna za ■vezno ali republiško gospodarstvo.46 Izdal jih je prezadij ljudske skupsčine I RS na predlog vlade I RS. I ka/a so bili objavljen istočasno t. ..akonorn lahko pa so pnv.idiji republiških ljudskih skupsčin se tri dni po sprejemu zakona izdajali take ukaze, podjetja pa niso smela imeti vnacaja obrti. Skupno naj bi tedaj v Sloveniji prešlo v državni sektor 769 podjetij. Po oceni Ivana Mačka naj bi se »piav z. nauonali'aci|o večjih in moderneje opremljenih mlinskih podjet'1 žag t. modernimi polnojarmeni ki večjih trgovskih skladišč in vinskih kleti itd slovenske kmečke delovne množice osvobodile veh kega dela tislih lipienih slovenskih vaških kapitah stov, ki so v raznih ob'ik,ih, npt z. visokimi mlin skimi mericami s špekulantsko trgovino, /. nakupom lesa od kmetov itd. leta ¡n leta rzkorisc il' revnega m srednjega k meta «4 Odškodnina ki nai bi jo dala diz.ava lastnikom nacionaliziranih podjetii na| bi bila v vrednosti čistih aktiv nacionaliziranega premoženja, kolikor so mašala na dan prevzema I 'plaeaii bi jo v državnih obveznicah Postopek nacionalizacije je bil v tajnosti natan 9 OKJWWWJirfcW KOWPTOJ ) MESTNA ZAPT-EMRENA KOMISIJA t t r 1 b t r ■ Oj>f CI ltfi6 I// R.ŽI: UUmcljttt * Na podia ft uradnih pod»)ko» (potrdil». lliava prftnania, prii«»«n| ltd | rotrd 11 a If00 ▼ **riber l »«»fer* ¿•«1 «i rilo OriluM«» I. V«» Imet)« nam4ka|a P»:h«, nahajala *« v f '' ali k i« t koti v območju D F. J. fa^rtlM * drlavno laal nah.i.ioi. M/T^ii&ffeyni'i, thirty», vi. b»rr«lorin* li x**«lcr>ln. • Tio ocrt'oo, itrcjj. crcrtjt« , ■•l0f»3,l t" »or«bitij» pr*vic». ali kjarkoli » ohfnofjn D F. J ali v inorami)»« i» p»«ilo * drlavno lati. 111 Odraja •• »pi. »aplamb« v prid drta«« v iavn.1i knjifih- a] T cam'i»V| k n jI 11 pri okrajnih narodnih »m)i«ih |*Tlb«r h) t lr(»A ,)» (Mai! 1 o«»»«ii ]» lr»»., pi.!»>♦• t»>fii: >A|«ina p<*iaiaa »il»vij»r,«vo. na>o4no«t t»4 I«a prtm/ha'iM* »ktut; «d na laifvialna aaplaatltan« tuMlatlo I V ■•rit'»« d... ."4. .■■.1 i,H.....— ■"■■'- F '.Trnu Ijpunprjii k..... Odločbo j» dnalaHU: ). ¿Aataik«, odaoano poobtalčaiac*; ▼ pri. narv oda«U>oalt poaabsamu »krknJk« na Cln, ki |a podari ta - Unb«ai konflatja 2. KomlatJI «* ■ WprtTfl oarodnafa Iraatj« * Ljubila nI; . 3 Okrajflamu nar«Ai«fna «odUfu » »rtho »piaa » aamljSiVo knjigoi i OVrof nam» naro^ if^a aodilfu * primaru da )a polra^ja »pj» » lr|o»ik,' ■ tadniif! r*|laUr; 5 Okrotnam« tolllni; 6. Mh»ia umi» n:lm nx r ljrkljcinl ■ 1 « ril* 1 141 «pr It. ) ,V*-U , »m 13 ItMf. tal THIJO HflHtoB . 11} l J> M rm^1 eno pnpr.ivljcn in v ohcli p'micr'ii pnhli/.no cn.i1. Pnpi;ivc ni ilnigo ti;icion;iliz;n ijo so se pričele ic koncc IcSi 1947 Isttgl dne, jo jft hi I sprejet / ikon. so opravil' piev/cm Vnaprej /anpno .menovaiii delegati ministrstva (po zakonu iz leta 1948 začasni upravitelji, ki so bili imenovan' /. dekreti pred sedstva vlade) so morali na dm naeionalvauje izvršiti pop's vsega premoženja, preirnenega in nepremičnega tei pravu, in ohvr/nosii podjetj i O prev/eniu so sestavili /api>nik k: gaje moril pod pisati llic1 i dotedanji las'nik, nakar |c moral delegat minis'istvi oz začasni upravitelj poskrbeli /a nc moteno ir',dal|evanje dela v podjetju. Redkokd i| so dotedanji lastnik' upili otlkloniti podor l")olgo-trajno je bilo reševanje i/loeitvendi z ilitevkov biv-š'h BisfflikčP Lastninske piavice ter druge pravice ' dotedanjega lastniku na di/ ivo so morala prenesti okrajna sodišča in drugi organi na zahtevo pri stojnega operativne^, i ilipravnega voditelja podjetia i lelja DaCioiiiilitacija z dne 28, decembra 19584x jc zajela najemne zgradbe in gradbena zemljiška to jc najemne stanovanjske In .e m u ijeni-ne poslovne zgradbe, gradbena /.enrijiva v mestih m naseljih mestnega značaja /a i/vedbo le nacion ili-.aeije so bile pri občinskih fjiMskih' odborih ust ulovljene komisije '.a n ieionali/icijo Pritožbe so šle na komisije za mieionali/.i' ijo pr okrajnih ljudskih odboidi. Že v letu 1945 je bil izdan zakon o ugnimj refor- mi in kolonizaciji. 23 avgusta zvezni^ in na njegovi podi igi 17. dceenibia 1945 še federalni zakon 0 agrarni reformi m kolonizaciji v Sloveniji,'5' / njim so bila razlaščena bre> odškodnine / vselili zgradbami in napravami, živino in prJhBJčiiinaiiii veleposestva zemljiška posestv i bank podjetji delnjškm diu/.b in drugih /asebiiih pravnih oseb, zemljiška posestva cerkva samostanov m ver~>kih ustanov nad 10 ha (izjemoma so lahko usUmovc 7 večjim dru/bemm .i'i /.godovinskiB pomenom obdi/.ale do <0 ha obdelovalne zemlje in do 10 h,-go/d i). proti odškodnin: pa zemljiška posest lastrn kov, ki |H> svojem glavnem pol licu niso bili kmetjt m silci" tako d.i so lastniku p_ust.ili s ha /einl|c oz 5 ba go/da v predcldi, kjer ni bilo obdelovalne /cmlje, nadalie zemljiška ¿osest kmetov. ka.terih -.kupna površina obdolo' dne zcfHjje m go/da je presegala 45 ha Pri tem so štel: l«.stmke kmetij ki so i m c 11 npi. tudi iik sanjo, da po vojem g! iviiem poklicu niso kmetje, /,a ra/hišceni piese/el /cmlje je bda doloeen.i odškodnini v višini enoletnega hektar-ikega donosa. Predpis, ki naj bi ga izdaj mi nister /a kmetijstvo glede naema ugotavlj ima do nosa, ni i/.šel nilob R.i/.laseena zemlia je p it šla v /emljiški skiad agrarne relormc, s katenm je ra/.po- 1 igalo minististvo za kmelii.uvo. Agrarno reformo, ki je Mih) v glavnem /ak.ljuccn.i do konca let i 1946, je izvajaj Binislrslvfl /.a hnetijstvo s j^omorjo 5 okrožnih in 28 okrajnrii komisij /.;■ r-ran o ic'oi 10 mu, ki jih jc imenovalo z odločbo z dne 16. januarja 1946.51 Glavno nalogo pri izvajanju agrarne reforme so :mclc okrajne komisije, /hirale so (s sodelovanjem okrajnih in krajevnih ljudskih odborov) podatke o zemljiških posestvh ki so jih razlastili. sklicevale komisijske ra/pravc, na katerih so ugotavljali posestno stanje, i/dajalc odločbe o razlastitvi (pritožba je bila mo/.na na okro/no komisi|o), s posebno odločbo določale odškodnino, kadar je bila po za konu predvidena ter izdajale odločbe o dodelitvi zemlje. Okrajna sodišča so morala izda'i sklep o prepi>u zemljišč v zfflEjiški knjigi na novega lastnik a V zvezi z agrarno reformo moramo opozonM še na zakon o razlastitvi posestev, ki so jih obdelovaii koloni in vipičurji52] in ki je bil sprejet 'stocasno z. zakonom o agrarni reformi Ta posestva so bila razlaščena z zgradbami, napravami ter živim in mrtvim nventarjem praviloma brez odškodnine. Organi z izvedbo tega zakona so bili isti kot pr agrani' íelorm; Božidar /akrajsek omenja da so določila zakona o agrarni reformi v Boveiiiji, razen na Primorskem, zajela 2842 kmetiiskih gospodar,tev s skup no površino 150.669 ha Podatek se le malo razh kuje od tega, kar je navede! Ivan Maček na. I! kongresu KPS leta 1948 namreč, da je reforma najela v agrarni sklad ok.75000 ha obdelovalne zemlje, to jd 9,4% vse obdelovalne zemlje v Sloveniji, ok. 29000 ha pašnikov in ok. 50000 ha planin, kar je predstavljalo I 3 oz. 6% celotnega fonda. Pomembnejša >prememba pa jc nastala v gozdn; posesti, saj je v agrarni sklad prišlo 25% vseli gozdnih površin Četudi ni bistveno spremenila posestne strukture v kmetijstvu, paje agrarna reforma po besedah Ivana Mačka vendarle pomenila »hud udarec kapitalist; enim elementom na vasi Njihova ekonomska moe v Slovcni)i ni bila prvenstveno v posesti obdeloval ne zemlje, temveč predvsem v go/dn- in| vinogradniški posesti v istočasnem Idejstvovanju v trgovini, predvsem v lesni, vinski, hmeljarski ter v gosti1 niski, mesarski n žagarski obrt; Izvajanje agrarne reforme jc kapitalističnim elementom razbilo takšne kombinacije gospodarskega udejstvovanja. V večini primerov jim je bila zemlja odvzeta pozneje pa lih je zadela še nacionalizacija ali pa so bili pn inorani opustiti trgovino, gostilno in podobno, kar jc hi lo dotlej glavno sredstvo špekulacije in eksploataeije.« Se posebej je agrarna reforma prizadela Cerkev. Leta 1949 se je pričelo tudi prisiljevanje kmetov za vstop v kmetijske obdelovalne zadruge. Pdvard Kardelj je ze leta 1947 v Janku Kmetijsko /adruž-n'stvo v planskem gospodarstvu zapisal da bomo s tem med drugim odprli »edino možno pot h končnemu obvladanju ostankov kapitahstienc eksploataeije milega in srednjega kmeta k likvidaciji splošne gospodarske zaostalost1 naše vasi « V govoru v Litostroju 3 septembra 1947 je se poudaril,da »postaja 'adriižnistvo orožje ljudske demokracije « 4 Temeljni /akon o kmetijskih zadrugah z dne 6 juniia 1949je predvidel kot najvišjo obliko krneč kili obdelovalnih zadrug naun da vložijo zadru/ niki kot delež, svojo zemljo in jo izročijo v skupno zadružno last. Niž|a oblika kmetijskih obdelovalnih zadrug pa je bila ta da so zadru/niki zemljo, ki so jo vložili kot delež, obdržali m da so b.It upra viceir do zakupnine in obres'i od zemlje, čemur so se lahko tudi odpovedal' Pozorni moramo bit' na razne pogodbe, s katerimi so dajali kmetje v najem kmetijski z idrugi svoja ■cmljišca npr za dobo 10 let ,n sicer za prvih pet let brezplačno za nadali njih pet let pa za plat i lo najemnine po dogovoru, ki se bo sklenil naknadno po preteku prvih petih let. /nano je, da so bile taka pogodbe na razne na čine izsiljene". Neu ,peh pri kmeekih obdelovalnih zadrugah je .mel posledico, da je bil z zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega luicKke ga premoženja ii dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam z dne 27 ma]a I95356 določen zemljiški maksimum. Kmetom je bda zajamčena lastninska pravica na obdelovalnem kmetijskem zemljišču v izmeri največ 10 ha na gospodarstvo. Prisiliv značaj so imele tudi komasacije kmetijskih zemljišč na podlagi zakona z dne 26. novembra 1957,57 |. raziogov splošne kori 4i OPOMBI I. Ljubljana 1968 str. 437. — 2. LjiibJjfcna 1949.240 str. — 3 /bormk dokumeniln i podit.ika o narodnooslobo dilackom ratu H foda higoslavijc, tom II. jljign '3: P.9 kunicnta ( KKP Jugoslavije i Vrhovnog štaba NOV . PO Jugoslavije I maj - 3 I. ivgusM 1944, Beograd 1982, str. . 174 - 185. — 4. Ur. list DF.I, št. 48/45. — 5. Ur. list [)l I, št. 2,45. 1'rim /denko C epic, Pri .pevek k prouče-viinju ekonomskih vidikov revolucijc v obdobiu NOB Pnspevki z;i novejšo zgodovino XXVII Ljubljani 1987, št 1-2. str. 133-ifil. - 6. Ur. list 1)1.1. st 3(7/45. — 7 l r. list DF.f št 66/45. — 8. I r. list SNOS in NVS št. 7 45. — 9 t 'r. list DI I -u. 40/45 - Razveljavljen z /M0 nom o izvršitvi k izni, varnostnih ukrepov in vzgoinih poboljševalnih ukrepov l r list I I R.l st. 47/5' — 10 t r. lisi DI I, št 39/4S — ffi Ur. list DI I st 65 45. -12. I r. list Dl-.l št 67 45,— 13 slovenski poročcvnl« z dne 25.6.1945 — 14. I red bi o ustanovitvi narodnih in likvidaciji dosedinjih sodišč v Slovcnir z dne 2 1.9.194S Ur list SNOS in NVS šj 3'7 45. — 15 1'rin odlok o ustanovitvi m pristojnost i javnega to/ilca Demokratične federativne .higo'-ln\ijc /. tinc 3.2.19-45, Ur. list 1)1 I, it 4/45 ter zakon o javnem tožilstvu / dne 22.7.1946, t r lisi I I R.l, št. 60/46 — 16 l r. list SNOS in NVS. št. 7/45. — 1 7. I r. lisi SNOS in NVS. ,t. 29/45. — 18. Slo venski poročevalec z dne 5.7.1945. 19, Ur. lisi SNOS in NVS, št. 29/45 — 20 Avtentično tolmačenje zakona o zaplembi ni o opravljanju zaplembe dne L8 I84<\ t r isf Df ,1 št 56 45 — 21 30 i.k-n zakona o zaplembi in o opravljanju zaplembe, Ur. list DI .1 M 40'4 5. -22. Ur. list SNOS in NVS, objave, str. 60. — 2.3 l r. list S NOS in NVS, št 38 45. — 24, l r list l>l I št 70/45. — 25. Objava o razrešitvi in imenovanju nove trottonske okro/.nc oziroma oki:i|iic komisije /a i/d;i|o odločb o podrzav licnju nemškega imetia I dne 26 6 1946 Ur. Ii*t SNOS n NVS si 4l) 4() - Odločba o zaplembi premoz.e nui l\¿ín.i Kržišn k i z fflfi 15.3 1946. ZgotiSinski irli"\ Lj trnja n i, enot i v Skolji Loki Of.O skolj.i I oka pruno-žinjsjfi zadeve 26 Ivan Maček 1'iipombc I ra/voju sou Mističnega sektorj i v Saši mdust.iu V O graditvi sadil isti Sega yo:.poc1;ii.-.t\,1 v Iftagativni republik' Jugoslaviji, Cu idivo / i strokovne i/.pite. Sekrct.in.it vin de I l>S 'a personalno ,lu/bo I juhljaiv.i 1950. str 204.-/godovma Slovencev Cankarjev. zalo/ha I jiibl|.uia 1979, str 889. — 27. ()b>i\c v'iUr. I istu ^NOS in NVS od pologe I. 41 kosu /. dne 6.10 1945 dalje Odredba o objavljanju sodnih objav i zaplembi imovine r. dne 12 januarja I <>46. l. r li*a I L.IM št 17 46 — 28 Zgodovinski arhiv I juhljaivi. M! O Ijubljana premoženjske zade ve —29 Pravilnik /a poslovanje okro/.nc uprave narod ne imovini.' /a okiw.no mesto Ljubljana Zgodovinski arhiv ¡ iubljairi MIO I jubljana premoženjske zadeve — ÍO. I'orocilo o stanju uprave ljudske imovine /a okro/no mesto I juhlj uri 9.4.1946 Zgodovinski irhiv Ljubljana Mi O ljubimi i prcmo/cnp.ki zadeve. — 31 Odlocbc 7. dne 26.4.1945. Ur. list DF.I, št. 28/45: 12.5.1945. Ur. list Dl.l š! 45: 15.6 1,945, I r list DF.I. it 42 45. Na »vili okrajev so trgov ;ke obrite prenesli n« oddelek za trgovino in preskrbo obrtne obrate n.i ocklclck /a indu stnjo /n obrt zgradbe na upravo zgradb in zemljišč, linui Liio zadeve p i na linancni (Hddik 32. Ur. list DF.I, t 63 45. — 3.3 Releí it o poslovaniu odsek.i za l|udsko miovino pri obeeni oddelki, Ml O po 15.7.1947, /godo-vinjki arhiv I |iihl| ina MI O ¿Mjožcnjsks zadeve — 3 4 IJr list ¡ I R.l. št 3S/4.S — 35. Ur list I I IM št 59 46. — <6 Ur. list I I KI U 61 46 — .37. I r list I I IM Št 63 46. — 38. Ur. list I ) R.l. i 86 46. — 39. Ur list I I R.l, št 52 46 ()-;novr.i zakon /. dne 24.s. |94r Ur. list DF.I. št. 14/45. — 40. Ur. list DF.I. št. 26/45. Ur. listi 1 ftj it 56 40 —41 Zgodovina Slovencev str. 895 (Mozid.ir/akraisck). 42 Ur. list L R.l. št 98/4<> — 43. /¡i splošna državna podjetj i Ur list I i IM st. 59/46 il vcl individu.ilnili odločitev za republiška pod|ct|!i l r. list I RS :,t 60/46. 66 46. 76 46 in "79 46 - 44 Ó graditvi socialističnega gospodarst',.1 str 203 Alenko t c-i pn , Nekatere značilnosti gospodarske politike v obdobju 194.5-195? Prispevki za zgodovino delavskega gibmia XXXV. LjuhlSfli» 1985 Št !-2. str. 148 45. Ur. list I I R.l. si 35 48 —46, Ur h ;t I RS št 18/48. 19 48, 20/48 il/48 —47, O graditvi soeulr.tičaiega gospoda r-srai str. 205. — 48 Ur list I ! R.l. st 52/58 - 49. I r list DI I st 64 45. I r. list I I IM st 24 4(, — SO l r li^i SNOS in NVS .t 62/45. Ur. lim LRS .t 30 46.— 51 ! r list s NOS in NVS, st 7 46. — 52. Ur. list SNOS in NVS. št 62/45. — 53. /godovin* Slo^necv. str 889 -O graditvi socialističnega gospodarstva str I1)I - O agrarni reformi prim. tudi pri..pevck Alenka Cepiča v l.iiuklopcdiii SI,ovcni|c i. Ljubljana 1987. str 20,54 O graditvi socialističnega gospodarstva str <52 -354. — 55. Ur. list I I IM št 49/49,-O prisili za pristop h kmečkim obdelovalnim zadrugam na območju kranjske obunc prim prispevka Pavla Subiea Rluzvôj kmetij stv.i v občini Kranj (1900 - 1953). kranj-.ki zbornik 1985. str 181-184 ter Nade llolynsk: Kmetijstvo na območni Šenčurja in sosedni :h vasi v letih 1945 do 1980 Kronika 35. 1987. st 1-2. str 86. — 56 Ur. list I I IM. 22/53. — 57. Ur. Sst; I RS. št. 4"! 57. — 58 Alenko Črpič Nekatere znacnnosti str. 158. — 59 l r list "RI il ">8/47. /1 SAMMI NFASSUNG Du /«aiigs;il)ii.iliiii(.ii des Pmaliigeiiluiiis nach (km Krieu .hjic /oiinu Der Ikitrag behandelt die Grundlagen worauf nach dem Krieg Abnahmen des l'rn .iteigcnlunv von Personen (lurcligcluhvt wurde denen feindliches Handeln vv.ihroml des Krieges vorgevvorlen winde die Organe, die die lic>:h l.ignahnicstrale \ erhängten bzw. die Ik-sehlagnahmcciit schlüße ausstellten die Verfahren der Ueschlagnahme durehhihriing und die jfeätigkcit der Volksvcrmogensver vvaltung. Ciesondert werden die Eigentum ,besdilagna hmen aufgrund des Gesetzes zur die Kriegsgcvvmnabna-linie und des Gesetzes zur Absehallung unzulässiger Spekulation und Wirtschaftssabotage erörtert (1946). In den I ihren 1946 und 1948 lolgte du N itionah.sie rting der privaten Wirlschaftsunternehnien aiwielern Sie teils oder völlig schon durch Iteschlagnalinie zum Staat scigentum gcvvoiden ist Die dritte Na'.jonaiisierung in 1958 umlaBie Mietge-baude und Itougrundstuekr. In l(>45 wurde d.is Gesetz /.tu Agrarreform und Kolonisierung erlassen In I949 bc gann man die Landwirte zu zwingen, in d e bauerliehe IkarbeiUingsgcnosscnsehalicn einzutreten Als das nieli! gelungen ist. wurde mit Gesetz, über die landwirtschaftlichen und Cirundlonds des allgemeinen Volksvermögens und die Grundzutcilung den landwirtschaftlichem Organisationen im Jahre 1953 das Grundma.x nuim von 10 ha dis IJearbcitungslande- auf einen H iush.ilt festgesetzt Ihnen Avangsdiarakler hatten auch die /as.im nienlegungen der landvvirtsehirtliehen Cirundstiii-ken uil'grund tles Gesetzes von 1957. komisij;! /;i ii|)i ;ivo niirodiic imo- ine n /iiplcmfoc ivetj.« NitsfaiipfJt i orptfli/at'ija I l M ÜfWIÁa Rtidiilnrir Konl:skuLi|;i ali /aplcmba ¡c prisifei odv/cm cc-lotnc miov me ali py točno določenega dela v korist države, brc/ vsake oclskodnmc /.aplembe so se kot prvi oblika prisilnih odvzemov 'asobnega parno ženju pojavile v postopkih nove povojne oblasti A med vojno so bili sprejeti razni odloki m navodila, tako v Slovcnni kot tud; v Jugoslaviji, i i so obra vnavali prisilne odvzeme sovražnikovega iirHtjn, nnetja ljSli nemške narodnosti in domaeih vekpo-scstinl- o\. ki so sodelovali / okupatorjem (v Slove- 12 niji )C tak odlok o razlastitvi t u i i h velcposesti z dne 6. aprila 1942. nadalje odlok o dodeljevanju in upravljanju zemlje izseljenih Kočevarjev tudi i/ leta 0)42- 14. junija 1942). Vsekakor najpomembnejši pravni predpis, na podlagi katerega se je i/vn.da konfiskacija imovine, je odlok Avnoja o p rdi od u sovražnikove :movine v državno last, o dr/.avncm upravljanju imetja odsotnih oseb in o zaseg« imetjftj ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtiinlc. z dne 21. novembra 1944, ki pa je stopil v veljavo z obiavo v Uradnem listu DFJ. št 2-25 45. V Sloveniji je bila na prvem zasedanju SNOS ustanovljena Komisija za upravo razlaščene imovine pn predsedstvu SNOS. ki je takoj po ustanovitvi začela z delovanjem in izdajati razne predpr.e o /a jetju sovražnikove imovine Po končam vojni se jc i omisija reorgan,znala irt tudi preimenovala v Komisijo upravo narodne imovine pri predsedstvu SNOS Dolžnosti komisije ->o bile predvsem enotno upravljanje razlaščene .movme ter skrb za njeno vzdrževanje in upravo koristi k- izvirajo i/, zaplenjene imovine KLJNI je bila ob koncu vojne dejansko ra/.pu.šee na, ker so bili medvojni elam komisije in predsed nik razporejeni drugam, tako da komisija takoj po vojni Jejansko ni mogla poslovati. Dokončno seje komisija organiz.n da ¡n / ičela z sistematičnim delom šele v oktobru 1945 Po pravilniku /. dne 20, aprila 1944 (Ur I 1 RS, š» 6 47 pri I 47) m 7. dne 16 avgusta 1945 (Url. DFJ, st 63 45) se je predvidelo, da preide uprava zaplenjenega imetja neposredno na pristojna ministrstva, Izijjcitel bi se morala izvršit1 s popisom in ur entarjem zaplenjenega imetja vendar sc tak prenos imetja v Sloveniji ni jikoli izvršil, ker to ri bilo pod neposredno upravo KUNI, ampak ze od vsega zaoetka pod upravo resornih ministrstev al* organov ljudskih odborov. V KUNI jc prevladovalo mnenje, naj posamezne komisije po lederalmli enotah izvajajo upravo zaplenjenega imetja samostojno na podlagi uredb, k' so jih same ¡/.dajale (ARS, lond KUN! fasc. splošne zadeve, zapisniki .n poročila). Iz tega je ra/.vidno, daje /c takoj po vojni priha jalo do nesporazumov med centralno oblastjo, v tem primeru Državno upravo narodnih dohara in med Komi:,no za upravo narodne nnovne. V - nilski omenjenega pravilnika je KI NI odredila. da uprava preide na strokovna mim>trstva oziroma na jpristo-jne strokovne odseke po okrožjih in okrajih. Rok, ki jc bil določen za prenos pri ;toj-nost; je bil prvotno 15. september 1945, pozneje pa je bil podaljšan do 15. novembra istega leta Vendar do prenosa ni prišlo, ker so organi KUNI upravljali le • zemljiškimi posestv, in sc to le do njihove izročitve zemljiškemu skladu za agrarno reformo oz, agrarnim komisijam NOTRANJA ORGANI/ ACI.IA KUNI Ob koncu vojfle jc bil oddelek oz komisija /.a upravo narodne imovine razdeljena na iste oddelke kot med vojno. Orgaivacijsko je bila KUNI sestavljena v. oddelkov ki so se delili na odseke in odseki na relerate Uprava jc obsegala piedsedstvo. obči oddelek (tajništvo), pravni oddelek, oddelek /.a razvid (evideneo) in statistiko in kontrolni oddelek 1. Obči oddelek je bil sestavljen i/, odseka za iz gradnjo organi/ ic ijskega aparata in koordinacijo dela personalnega odseka administrativnega odseka /.a računovodstvo in ekonomat 2. Pravni oddelek je bil razdeljen na odsek za pravni razvid in pravno zajetje narodnega imetja ter na odsek /a pravna mnenja mi pravne spore. 3. Oddelek /a razvid (evidenco) ¡n statistiko je obsegal odsek za evidenco in odsek za statistiko Odsek /.a evidenco pa se je deli! še n i naslednje relerate a) referat za splošno evideneo narodnega imetja h) referat /a specialno evideneo industrijskih in rudarskih podjetij e) referat /a specialno evidenco trgovinskih, pre m i i£ii h in bančnih podjetij d) referat za specialno evidenco poljedelskih gospodarstev m go/dov e) referat /a specialno evidenco zgradb I) relerat za specialno evideneo premičnin. 4. Kontrolni oddelek je bil razdeljen n i odsek /a .-.plošno kontrolo m likvidacijo podjetij ter na od sek /a koordinaeijo kontrolne službe Oba odseka sta se delila se na relerate: a) referat z.a splošno kontrolo in likvidacijo podjetij b) referat /a koordinacijo kontrolne službe e) referat /;t oecnjevanic in ugotavljanje gospo-darsko-Hnančnega elrkta pri posameznih imetjih ;n narodnega imetja na splošno d) kontrola nad i, vajanjem načrtov dr/avnega gospodarskega sveta Kontroln oddelek je bil pri KUNI ustanovljen neodvisno od direktiv in smfcrnic Dl ND in je bil prvi tak oddelek v .lugoslavij' Nastal je w neposredne potrebe uprave, zaradi nercdnosti, zlorab zločinov, dabe upiave al koordinaeijo dela. Načrtovana je bila upravna kot tudi pravna kontrola (ARS, fond KUNI lase. splošne zadeve, poročila o delu posamezn-h oddelkov). Naloge oddelka so bile predvsem ugotav Ijanje izvrševanj i predpisov na terenu in ugotavljanje kaj bi bilo treba storiti da bi se stvari pravilno izvajale. Kontrolni oddelek je de loval od začetka novembra 1945 do marca 1946 Po/.neje se je delo oddelka omejilo predvsem na ra čunsko kontrolo, ker je DUM) zahtevala poročila o gotovinskih sredstvih narodne imovine Kontrolna služba je delovala samo na, sedežu KUNI, od okrožij je le mariborsko orgam/iralo svojo kontrol no slu/.bo, ki pa je s svojim delovanjem kmalu prenehala KUNI o/ I l NIS je naceloval predsednik, ki ga je v odsotnosti nadomestil načelnik občega oddelka o/ tajništva Predsednika in načelnike oddelkov jc postavljalo predsedstvo NV^- (SNOS), uradnike in druge uslužbence pa tudi predsedstvo NVS toda na predlog predsednika uprave. Kot pomožni organi uprave so na področju okro/ii poslovali odseki /a upravo narodnega imetji pri okrožnih NOO. na sedežih okrajev in krajev pa referent! z.a upravo na rodne imovine ki so jih postavljali okrajni oz krajevni NOO. 13 LIKVIDACIJA KI NI Po nalogu gospodarskega sveta Zvezne vlade FLR.I \ Beogradu iji na podlagi okrožnice predsedstva NVVS ' dne 2.5.januar|a ¡946 (st.167 '2/46) s£ morale vse federalne uprave narodnega imetja /a kimati svoje poslovanje do 1 marca 1946. likvidacija uprav narodne imovine po posniaaež nih okrajih se jc morala ¡/ve.ti Llkgj. tj. še pred 1. marccm 1946 in to v celotnem obsegu. V /.ve/1 / likvidacijo so se dotedanjim upravam narodne imo vine in ljudskim odborom nalo/ile sledečo naloge: 1. /aključiti se je moral /aplembm postopek po 28 in 30 členu /akona o konliskaciji. 2. Sc taviti se je morala splošna ev idenca o celot nem imetju, 11 se je nahajalo pod upravo, ne glede na to, kdo ga je dejansko upravljal 3. Opravit se je morala cenitev celotnega narodnega imetja, 4. /brati oceniti in i/tcrjati se je moralo vse brcnit. in vsi dohodi-1 ter imetje, ki je bilo izročeno v upravo drugim organom. /clo pomembna je bila reorganizacija upravnega aparata kar je pomenilo, da so posamezne uprave narodne imovine po okrauli o/iroma okrožjih preti likvidacijo prevzeli v upravo posamc/ni gospodarski odseki o/aroma gospodarski odseki po okrajih: - Na sede/u okrožij so okro/ni LO določili člana i/vršncga odbora, ki je kot poverjenik prevzel voc! stvo, nad/or in odgovoi"nost /.a upravo narodnega imetju po posameznih gospodarskih oddelkih - Na sedežu okraja so okrajm I X) določili: a) člana i/vr-aicga odbora, ki je kot poverjenik prevzel vodstvo, nad/or in odgovornost /.a upravo narodne 'inovine pri gospodarskem odseku okraja b) referenta /a pravne zadeve, ki je v okviru gos podarskega odseka deloval kot piaean uradnik. Njegovo delo je obsegalo nad/oi ;n evideneo nad upravo narodnega imetja kot tudi pravno najema nje bodočih aplemmh primerov na področju okra j« Omenjenim organom je do dokončne likvidacije pn delu pomagal aparat KUNI, ampak le do I. marca tj do datuma do katerega je morala hiti KI NI bre/jiogojno likvidirana. Prev/eni imetja KUNI pl okrajiii o/iroma okro--.jili so opravil gospodarski odseki pri okrajih I O. Prevzem imetja bi moral biti opravljen najkasneje do 15. februarja 1946. Vsi gospodarski odseki po okrožjih so prejemali navodila od ustreznih mini sfrstev Vsa reorganizacija je bila zamišljena v smislu ^manjšanja aparata, ki je reševal vsa vprašanja v zvezi zajemanjem in likvidiianjem zaplenjenih imetij ter s tem /manjšanje personalnih stroškov. Po likvidacij' KUNI se je tudi v Sloveniji kakor v vseh ostalih rcjuihlikah pn predsedstvi vlade osno val Oddelek /a upravo narodnega imetja ki je bil organizacijsko razdeljen na iste odseke; na terenu so bili pri okro/mh odbonli imenovan1 poverjeniki /a narodno movino Prenos uprave narodne imovine v upravo stroHRuii-h oddelkov je bil samo na vidoz.cn lormalen ker gospodarski od>eki niso imeli na razpolago usposobljenega kadra zato so delo opravljali isti kadri kot prej I inancnc /adeve je v začetku let i 1947 na podlagi okrožnice S-piv 176/4/46 / dne I7.januarja 1947 prevzel odsek /a likvidacijo narodnega imetja pri ministrstvu /,i fi nanee VL.RS. Na okraj jc prešlo pravno zastopstvo, prenehalo je delovanje poverjeništva za upravo na rodnega imetja, posli povcrjciiistva so prešli na tajni tvo okraja Se v letu 1947 so likvidacijo narodnega imetja ovirale naslednje okoliščine: I Država jc / odlokom Avnoja / dne 21 novem bra 1944 m s K/nsjjšim.i predpis prev/ela obvc/ nosti zaplenjenih imetij do višine njihove vredno sti. /aradi tega so bili potrebni piedpisi, ki bi regulirali vpr isanje postopka m vire. i/ katerih nai država i/placuje svoje obveznosti. Uk'Hicm oddelek uprave narodnega imetja pn PV I RS je jeseni 1946 i/delal osnutek uredbe o likvidaciji obveznosti ki jih jc država prev/ela /. zaplembami in ta osnutek je bil poslan v Ikograd 2. Zaplenjeni zemljišča agrarnega značaja je i/, roela v zemljiški »klad agrarne reforme že KUNI Agrarna reforma je prevzela iii razdelila ta zemljišča prosti bremen m obveznosti, ( len 13 /veznega zakon« o agrarni relornn in kolonizaciji z dne 23 avguMa 1945 (l r.lDF.I, št 605 64) je predv:de val, da bo to vprašanje rešeno - posebnim zakonom, vendar v letu 1947 tak z.ak on se ni bi' spreje! H. Preči ¿eno besedilo zakona o zaplembi z dne 27.julija 1946 (I r.l I I..R I ,t 61) je pred- idelo vi nitev inietia zaplenjene» če seje z iplembni posto pek u.tavil. ali it je bila zaplemba z naknadno odločbo razveljavljena in sioer v naiavi. če ni to ni bilo mogoče, je morala dr/ava plačat i vrednost imetja Podrobnost» ureditve tega predpisa p« prepušča 2, odsta\ek 6. člena navedenega /akona pravilniki k» naj bi ga i/.dalo finančno ministrstvo. V /aeetku leta 1947 pravilnik se ni bil izdelan, ka j<> oviralo hitro m točno likvidacijo narodnega imetja 4. Vprašanje prodaje premičnin, ki jc tudi S>virs-l-O likvidacijo narodnega 'inetja, je bilo rešeno z. dopisom Generalnega sekretariata PV L RS i. dne 26 lebru a rja 1946 S - 268/13--47, Oddelek za upravo narodne imovine pn PV ! PS je deloval do konca leta 1947, ko je ministril!® / ' linanee lik\idiralo Upravo narodne ,mo\inc /APIJ MBNF KOMISIJE IN NJIHOVA SESTAVA Na ni/jih nivojih kot so okrožja in okraji, so bile /a operativne 'ii tudi /a ostale potrebe ustanovljene /aplembne komisije, ki so b:!c na podlagi cl 1 (točk i I in 2) odloka Avnoja ■ n po cl 30 Zakona o konliskanji dol> ne izrekati zaplembe. Komi ;ije so se odvisno od pristojnosti delile na a) prvo-topenj^ke komisije, ki so bile lahko, okrajne komisiji, k. so poslovale na sedežih okrajev in okrajni mestne komisije, ki soj poslovale na sedežih mest na stopii|i okraja Okrajne in mestne komisije no bile i/.ključno prvostopeniske, kar pomeni, d i so izdajale /aplembne odločbe b) drugostopenjske komisije so bile: okro/nt ko misije, ki so poslovale na sedežih okrožij, in pokra jinskn o/, federalna komisija, ki je poslovala na sedežu KUNI na nivoju federalne enote Obe koniisiii sta delovali le kot drugostopenjski prtožbeni 14 komisiji, in sicer okrožne za rešcvanic pritožb zoper odlnčbe okraimh komisij, medtem ko )e federalna komisija poslovala kot druga pritožben® "i stanca /a reševanje prPožb /oper odločbo mestnih komisij. Vse /aplembne komisije so poslovale v tričlanski sesta^tako na prvi kot na drugi stopnii Komisije so imele po dva predstavnika nadrejene Uprave rp rodnega imetja .n enega predstavnika notranje uprave (cl 30 /akona o konfiskacij). Komisija, ki je reševala pretežno pravne posle, je b-i.li* sestavljena po sledečem puneipu a) prvi član komisije je bil delegat pristojnega okrajnega sodišča in je moral bit: pravnik h) drugi član je moral hiti relerent /a narodno imetje na sedežu okraja c) tretji član pa je bil predstavnik notranjega odseka, ki gaje imenovala notranja uprava Po istem načelu so bile sestavljene okrožne komisije kot pristojna instanca, federalna komi: i|a pa je bila sestavljena iz dveh pravnikov, ki ju je imenovala komisija, tretjega člana pa je v komisijo delegiralo Ministrstvo notranje zadeve. Člam za plembnili komisij so bili zaprisežen: uradniki, ki so priicgh okrainemu oz. okrožnemu NOO, člane Federalne (pokrapnske) komisije pa je zapriseglo predsedstvo NVS. 1'ristoinosti komisi) glede /a plemb so se nanašale na zaplembo imetja u cl I (točka I 111 2) odloki Avnoja. Preden je bila i/dana /aplembna odločba je bilo treba dognati nekatere podatke, kot so ime m pr. iinek ter vse ostale osebne podatke lastniki zaplenjenega imetja, podatke t) narodnosti m glavne podatke o premoženjskem stanju aplembna odloc ba je bila akt h je samo ugotavljal- da je na temelju odloki Av noja imetje že prešlo v državno last Obliki odločbe je bila smiselno enaka kol pri začasni odredbi kiji je vedno sledila 'aplembna odločba. Odločba sc je morala s potrdilom o sprejemu vročil a) lastniku aii pooblasceneu b) okrajnemu sodišču z.aradi zaznambe v z.enilji-sk' knjigi c) okrožnemu sodišču zaradi zaznambe v trgovskem registru, če je slo za imetje diuž.be d) resornemu ministrstvu, ki je imelo zaplenjeno imetje v upravi e) KUNI v Ljubljani 0 javnemu tožilcu Na teh naslovih, predvsem na sodiščih, bi si morala dobiti dokumentacija o zaplembah imovine Po izvršeni zaplembi seje imovina po narejenem popisu predala prntojn uprav narodne imovine v upravo in razpolaganje in povzročila v zemljiški knjigi spremembo lastništva n prenos imovine na državo. GRADIVO KOMISIJE /A UPRAVO NARODNE IMOVINE, KI SE NAHAJA V ARHIVU REPUBI IKE SLOVENIJE Na keneu bi rad spregovoril se nekaj besed o ar hivskem gradivu Komisije za upravo narodne imovine, ki se nahaja v Arhivu Republike Slovenije. KUNI ic bila v začetku leta 1946 v likvidaciji nje- no gradivo pa I marca 1946 priključeno Ministrstvu za finance, katerega naloga je bila da jo likvidira. Zaradi tega j« bilo gradivo KUNI ob prevze mu v 50-tih letih del fonda Ministrstva za linanee m do danes ni bil formiran -,amosto|cn lond KUNI ki hrani predvsem gradivo o zaplembah imovine Gradivo KI.JNI je bilo treba jajprej ¡¿Kiti iz Ion da Ministrstva za Imance Delo z. gradivom Komi sije z.a upravo narodne movine je v svo|i z.ačetm lazi zato vam laliku posredujem le grobe mlbrma eije o obsegu in vrstah gradiva v tem fondu Najobsežnejši del fonda KUNI ;o zaplembne odločbe po zaporednih številkah od I - 12800 Druga vrsta so zaplembe nemškega iñietja m imetja oseb nemške narodnosti po okrajnih /aplembnih kom-sijah. Slcdno odločbe o zaplembah premičnega :metj i sumai-ni popis' zaplenjene imovine po oko/pli in okrajih glede n.i vrsto zaplenjene imovine (premičnine, stanovanjske hlse, kmetijske površine ipd ), gradivo 0 zaplembah ■niovine Kocevarjev in dru/be I mo na /elo pomembno je gradivo glede glavne pokra jinske oz federalne uprave v I lubljan (gradivo KUNI) kot so okrožnice, zapisniki sej, navodila korespondenca z. DUND (Državno upravo narod ivli dobam v Beogradu). Obsežen del gradiva so movinski akti s posameznimi zadevali i m celotno dokumentacijo o zaplcmbnem postopku od /ucas n i n odredb zuplembnih odločb, sodb sodišč, dokumentacije zaplenjene imovine ''elo zanimivo, ampak na žalost še nepregleda no, jc tudi gradivo /.avoela za upravo zaplemene imovine upornikov p.i pokrajinski upiavi z.a Slovenijo ki ga je komisija prevzela v likvidacijo in je bila pristojna za vrmtev odvzete imovine lastnikom Spisovne evidence o gradivu konuMjc nisi o h ra njene v celoti Iragmentarno so ohramene imenske kirtiee, ki pa pr- delu z. gradivom londa KUNI na žalost niso uporabne. Ohranjene so imenske karti ce za sledeče okraje Brežice. Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplic, Jesenice, Kamnik, Kranj, Ljubljana (od črke E naprej), I jutomer, Laško, 1 endava Mariboi-mesto, Maribor - desni breg, Maribor - levi breg, Metlika, Ormož, Rakek, Trebnje. Vsega gradiva londa KUNI ki je tako rekoč v uitanavlianju in ki >c' nahaja v Arhivu Republike Slovenije, je 121 Lisciklov oz tehničnih enot, tj. okrog 18 11 n Gradivo ki se nanaša na zaplembe, hrani večina regionalnih arhivov, fond KUNI pa sc nahaja tudi v arhivu IN/ kjer pa hranno največ gradiva o delovanju KUNI med vojno Z1 SAMMINTASl NC. Die Koniiiussion fiir \ olksvermiinensve-rvv.litim^ iiikI (■ulli.il)el)eselil.i(>iinliiiieii ttranko Raduhtvic Die jugoskivvi.ichen Nachkrieysbehnrdeii haben gleiitfi naeh dem I »tie ties Kfl'icges unil del Revolution in 1945 mit dem geplanlen Privati igenUim:.ubn;ilimeu angefjn- 15 gen Schon wiil^HJB des k reges wurde die Kommission für SgksvflBnögeHisvcvw illung heim I4i;isidii|ffi de* slowenischen VBksbet'leurn^sr*res mit dieser Absieht ge-'■'lallet Die kommi .iion fing c.rsl n;ieli dem kiieg 11111 ihrei fjjijigkeil an. Sic war .111. vier Abteilungen '..1 samniengesel.'i und /.war der allgemeinen der Abteilung liir luden, und Statistik. der Rellts- und Aufrelilsab leilung. lifi R llimen der komnn: aonen wirkt« Hieb de; Ik'sehlagnabniekonini'ssionen lur operative Beiftifnisse Dil' BesJilagnahnickoivmii. sionen virkicn als mcitlafi ge Kommissionen Die erste Slufe waren die Bezirk , und Stadl Beschlagnalimckoniirnssioncn, die konimis.,ionen uif der /weUen Suife die nur als Ueriilungsinslan/ hin gierten waren die kiu-konimi-Monen und die Bunde: besehlagnabmekoni musion Das Seliri'igul der Kommission für Volksvcrniugcns-verw.illung und das Schriftgut belrels der Iksehlagna Innen befinden sich iE verschiedenen Archiven unlcr >111 derem aueli im Arebiv der Republik Slowenien. Kon-sija /a npra\o narodne nionuc Hrane Kozina Delo evidencnoslati^ticnega oddelku Navodilo /a ocanjevunje narodnega .metja ProMcmi dela KI i NI I/, poslovnika cvidenčnostatističncga oddelka KL NI pri PSNOS je razvidno, da je bila naloga le-tega oddelka: - zbrali podatke o v>em imetju, ki je že bik) m je šc prihajalo v dr/avno last na podlagi odloka Av-noja 7 dne 21, novembra 1944. Po tem odlok 11 je prešlo v državno last - vse imetje nemške dr/ave, ncmsl-ih di/avlja nov, |ugoslovansl> ih državljanov nemške narodnosti, ra/cn Ustih k; so sc bojevali v osvobodilni borbi m pa imetje vojnili zločincev m oseb, ki so pobegnile pred NOV. Nemško ¡mšlje je prešlo v državno last na podla gi /aplcnibinh odločb oziroma na podlagi pravnomočnih rešitev na pritožbo, imetje vojnih zločincev in pobeglih oseb pa na podlag; /.aplembnih obsodb vojaških ali pa sodišč slovenske narodne tasti K L' NI tega premo/enie neposredno ni upravljala ampak jc bila pravzaprav nekak filter, kije pre-usčevai zajeto imetje in ga oddajal resornim ministrstvom po vrstah imetja m sii_er: kmetijska posestva Ministrstvu /a kmetijstvo gozdu* posestva Ministrstvu /.a gozdarstvo ijSstrijska in rudarska podjetja 11 niNtistvu za industrijo in rudarstvo trgovino m obrt Ministrstvu /a trgovino m pre-sl- rbo o/iroma puslojirm gospodars1- mi odsekom okrožnih, okrajnih in krajevnih uradov 111 ustanovam. /a vse narodno imetje je moral evidenčni oddelek voditi točno evidenco 111 skrbeti /a popis, /a ta namen pa le sestavljal ra/ne popisne obrazce Prvi postopek dela evidenčnega oddelka je bilo /b rati vse podatke o prehodu imetja v di/avno last, /ato seje omejil predvsem na naslednic podatke. - prejšnji lastnik o/iroma na/iv podjetja - la/.log, zakaj njegovo imetje preide v državno last in kdo ga trenutno uptavlja - na podlagi katere konenoveljavne odločbe o/i roma rešitve je njegovo imetje prešlo v državno last V drugem postopku po dokončnem prehodu v državno last pa evidence n. več zanimalo, kdo je prejšnji lastnik, pač pa jc prešlo delo k točnemu popisu /aictcga imetja. Ustvant jc bilo potrebno točen pregled imetja po vistah (agrarna posestva stavbna zemljišča, rudnik ) nc o/irajc >c na to, kdo jc bil prejšnji lastnik Vsako imetje, ki |c bilo zaplenjeno in jc KUNI o njem dolrla kakršnokoli obvestilo ali dopis, jc v evidenciicm oddelku dobilo svojo zaporedno šte vilko in mapo, v katero so sc vlagali dopisi, ki so se nanašali nanj. Mape so -e imenovale imovinski akti. Na zunanji strani vsakega imovin-vkega akta jc bilo /abele/eno -vrsta imetja ali na/iv podjetja - ime .n pnimek bivšega lastnika - znanji naslov, kraj, okraj ■ n okrožje, kier sc imetje nahaja, - razlog 111 vrsta /asežbe, - sodišče, ki je izreklo zaplembo, številka .n datum ra/sodbe, - vrednost imetja ali podietja (to sc ic v večim piunerov ugotovilo nak nadno), - zaplcmbna odločba o/iroma rešitev na to od locbo, -oblast, ki to imetje upravl|a, - ime i n priimek upravitel|a ali delegata. S tem sta bila v bistvu /dru/ena prvi ;n drugi postopek dela evidenčnega oddelka z nckaletimi dodatki Posamc/na zasežena mictia so dobila zaporedno številko v istem vrstnem redu, kot so prišla v evidenco, ne oziraje sc na me bivšega lastnika :n na predmet. Mcmli so tudi, da bo marsikatero imetje, ki je bilo /ase/eno ali zavarovano, zopet vrnieno lastniku in bo evidenčna številka i/padla /aradi tega je bilo nesmotrno vleči zaporedne številke neprestano dalje in /ato je 'acela numeracija vsako leto znova Da se številke ne b, podvajale, sla se vstavili na /.aeitku evidenčnega števila zadnn dve številki tekočega leta. Računalo se je. da bo /a plemb v letu več kot 1000, /ato so rezervirali za te koča števila štiri mesta. Tako je dobil prvi akt v letu 1946 na primer številko 460001. V tem primeru je segla evidenca za tekoče leto lahko do števila 9999. Vsi i.novmsk' akti so se lagali po vrstnem redu številk v omare, police ali registratorje Da se je na podlagi imena prejšnjega ali prvotnega lastnika na šel določen akt, je obstajala posebna evidenčna kartoteka. Na kartotečnih Listih je bila o/njčena re-gi\trska številka ,movinskcga akta, ime lastnika, kraj, okraj in okro/je, pod tem pa vsebina ali predmet imovine. Posamezni lastniki so bili ra/vršeeni po abecednem vrstnem redu. 1'oleg Le kartoteke ,ta obstajali še krajevna in predmetna kartoteka. Krajevna kartoteka Slu/ila je v glavnem za statistične namene, da .-,c prikaže predvsem, koliko imetij je bilo zaseženih v tem ali onem kraju, o/iro-ma, kai se tam nahaja Navodilo za registracijo tn evideneo zaplenjenih imetij je natančno predpisovalo tudi obliko in velikost kartic. Vled drugim se je priporočalo, da ima vsak je/dee o/iroma nastavek označbo kraja, okraja in okrožja (m/bčna barva). Krajevne o/načhe so bile na levi strani označbe okrajev in okrožij pa na desni. Predmetna kartoteka. Imela je namen, da se najdejo določene vr^te zaplemb in se ugotovi, kje povsod se to imetje nahaja Tu je šlo /.a razdelitev po vrs'i imetja. /ato se je priporočal decimalni klasifikacijski sistem. Pn tem sistemu se je dana materija razdelila na deset temeljnih vrst, vsaka vrsta pa zopet na deiet podvrst /a klasifikacijo imetij je prišla v loštiv sledeča /jzvrlitev: 0-splošna ali sestavljena (kompleksna) imetja 1 - 7cmllišča 2 - zgradbe 3 - oprema 4 - živali 5 - blago 6 - denarne vrednote 7 - obveznosti Podskupina I - /emljišča^sc je delila, 10 - mešana zemljišča I I - agrarna zemljišča 12 - go/dovi 13 - vinogradi 14-stavbna zemljišča I 5 - neplodna zemljišča Enako so se delile tudi ostale vrste Predmetna kartoteka je služila v glavnem /a statistične namene Tud' tu so uporabljali je/deec ali nastavke, glavna skujjgina je imela le te na levi, podskupina pa na desni strani Podoben poj -s je opravljal tudi statistični urad, zato KUNI ka-,nc.ie ni vodil kartoteke popisa zaseženih imetij Pokazalo se je da se jc pri svojem delu statističn: urad ubadal /, velikimi problem predvsem zato, ker podatki velikokrat mso bili toen1 .n zanesljivi. Pri evidencah |e igrala pomembno vlogo tudi označba razloga in vrste zaplemb ter pavšalna oce nitev velikosti kmečkih poscst: Razlogi za /.asežbo imetij so bili oi-naeeni: A = imetje Nemškega raj ha in nemških državlja nov U - ;metjc oseb nemške narodnosti IG C = imetje vojnih /ločinecvjjnasprounkov in vseh ki so sodeloval; z okupatorjem CI = imetje oseb ki so /aradi tega v preiskoval nem /aporu C2 = imetje oseb, ki so bile obsojene na /aplem bo imetja L) = imetic oseb, ki so pobegnile H = i mitje oseb, katerim je 'inetje odtujil okupa tor m jim še m bilo vrnjeno F = imetje oseb, katerih imetje je bilo ra/laščeno na podlagi /akona o agrarni reformi G - imetje oseb, ki ~,o imetje prostovoljno odstopile dr/avi. Označevanje vr>te zasežb I - državna last (imetje je prešlo definr.ivno v državno last) II - državna uprava (imetje utegne priti v državno last) III - ekvester (začasna dr/avna uprava v primerili, da imetje načelno ne preide v državno last) Tako so pnšle pod vrsto zaplemb naslednje kate gorile. I = A + M + C2 + I7 + G II =CI + I) Ml = [, Označbe kategorij z velikimi črkami |e uvedel statistični urad pri predsedstvu vlade Slovenije, vrste zaplemb pa je uvcdela DUND. Za poslovanje je bil uporabljen sistem kartotečnih omaric Kardex, ki jih je KUNI prevzela od bivše Fmonc ravno tako, kot je prev/ela od te družbe registrske omare m kartotečne skrinjice, Imovinskih aklov jc bilo vsak dan odprtih povprečno od 50 - 100, prav toliko pa tudi dvojnih kartotečnih Mstkov (bivši lastniki i] nt tj a po kategorijah). Imenske kartoteke so bile sestavljene po začetni crki prejšnjega lastnika, icnoviiatke pa po okrožjih, okrajih :n krajih Poročilo o porazdelitvi dela evidcncno-statističnega oddelka KUNI z dne 30. oktobra 1945 navaja, da jc bilo predvidenih okoli 17.100 pravnomočnih rešitev okrožnih in pribli/no 400 zaplemb mestnih zaplernbnih komisij. Še v začetku leta 1946 (20.2) se je pr KUNI pričakovalo okoli 25.000 zaplernbnih odločb. Obstaja tudi podatek w leta 1946, da bo vseli zaplernbnih odločb okoli 36 000, vendar se mi di ta podatek prcecj pretiran. Delo cvidcnčno-statistiencga oddelka je obicga- lo: 1) razdeljevanje pošte, 2) odprranje novih opisov in vlaganje splošnih opisov v mape, 3) vlaganje /aplembmh odločb, komisijski! /a pismkov in sodnih odločb, 4) reševanje pošte v zadevah industrije, 5) vodenje kartoteke iSlustrijsldh imetij J 6) vodenje kartoteke obrtnih, trgovskrii n gostinskih stor.tev, 7) vodenje kartoteke denarnih zavodov, delme, denarnih vlog, 8) vodenje kartoteke zaplernbnih odločb po čl. 28, 9) vodenje kartotek /uplembnih odločb po čl. 30 17 10) vodenje kartotek zapJemBil odločb obsojencev ai redigiranje se/naniov oscbj obsojenih na zaplembo imetja, 11) /hiranje prcmiunnsk'li prevzemnih listov (stanovanjska oprema, ), 12) ustvarjanje kartoteke agrarivh posestev, stavb in stavbnih zemljišč, 13) i'.dajanie spisov ostalim oddelkom in vlaga nje vrnjenih v omare V septembru 1945 so dobili od DUND popisne obra/.ec /a i idustnj;,k i in rudarska podjetja gozdna posestva, zgradbe m stavbna /cml|išča obrtna •n trgovska podjetja ter /a denarne /.avode in /uva rovalnice. Ti obia/ci 'o bili v Sloveniji delno poenostavljeni in dopolnjeni, saj ob /acctncm delu evidenčni oddelek pri KUNI li računal da bo DlJND v Beogradu zahtevala tudi takojšnjo oeun lev vseh imeln /,ato so bili obrazci v Sloveniji naknadno prilagojeni lako, da so navajali viednosl imetja v opombi. Ta vrednoE se je morala navesti po stanju na dan popisa Če loena ocenitev ni bila možna se je navedla vsaj približna vrednost in viši na morebitnega I mega kapihila v procentih Tudi pri popisu kmetijsk ih površin in gradb .se je /.alilc-val podroben popis, ki pa naj bi ne odstopal od dejanske vrednost' za vec kol I Oi%.iNavedene pop-s-ne liste o'iroma pole so morah izpolnili krajevni ali okrajiv ljudski odbori po danih navodilih ki so jih dobili zastopniki okro/nrii uprav na flalpnib k on le rc ncali Obstajala je Sni kartoteka delničarjev ter popi:; delnic po delinsMi dru/.bah i ¿ katerih je ra/vidno: naziv delniške dru/be, višina glavnice, število delnic, Hslniki in število delnic, ki jih JjstHik posedli je Vse delni -,ke d-u/.be so ra/vrsčcnc po abecedi. Urejena jc bila tudi kartoteka upnikov denarnih zavodov in lastnikov vlog ler imetij na tekočih ra čuniB iij depo/ilov, ki so prišli pod 'aplembo. Nai-vci n obseg je že \ /acelku leta 1946 dosegla Lirlo-ttka delnic, vredrioslni'i papirjev ir| denarnih vlog, obsegla je že preko 8.000 kartotečnih iiilkov. V cvidcnčno-slalislicncm oddelku se je vodil ludí abecedni seznam sodb obsojencev. Dejansko stanje, vsaj glede na evidenco, ki smo jo s lem londom prevzeli v Arhiv Republike Slovenec pa jc dokaj klavrno, i videne je /elo malo m se le so v glavnem nepopolne m s leni neuporabne /.alo bo tudi gradivo uporabno šele leda] ko bomo popisali vse zaplembe (imensko) Po navodilih DUND iz Beograda in po odločbi gospodarskega sveta je bilo treba v najkrajšem času oceni!, narodno imetje. 'alo so ludi v Sloven-u po okrožjih sklicevali konference referentov /a upravo narodne imovine Tako so bile /.a ljubljansko, novomeško. celjsko in mariborsko okrožic od 4. do 9. Icbruraija 1946 sklicane konference, kjer so referenti posredoval- navodila okrasim in krajevnim referentom Navodila /.a occnjcvanic I. Ocenitev zcmljiša se je i/.vršila na podlagi cen iz leta 1939 + 30 % po naslednjih področjih: A 1 obdelovalna /eml|a - cclolno območje Slovenije sc razdeli v in ra/rede I. razred: poljedelske ravnine: Prcknir.rje, Pluj- sl® Dravsko, Sorsko, Ljubliansko m Krško polje ler Savinjska dolina 2. ra/red poljedelski predel v ostalih krajih v dobri in srednji legi 3. ra/red: obdelana Kemija v hribovskih krajih in slabih legali, ki ne spada v 2. ra/red Ocenjevali so po m2. Kjer i/mera ni bna znanj se je ugotovila približna površina :n cena, pri čemer sc vrednost ni smela razlikovati od dejanske /a več kol H) %. Podana jc tudi tabela za m- /cm Ijisč — n.jiv travnikov, pašivkov, zelenjavnih in sadnih vrtov ler hmeljnih nasadov, in sicer cena glede na ra/red. B - vinogradi predeli sc ra/dele v tn skupine po vinorodnih okoliših: I skupina 1 jutomer - Ormož, Slovenska Bistrica Manbor (Pekre). Gornic Slovenske goriee, Ha lo/c 2. skupina Srednje Slovenske gorice. Gornja Radgona, Konjice, Dolnja Lendava, DizeljskiB Trška goia Sv. K. i/, Krško Metlika 3. skupina vsi ostali vinorodni okoliši. Occnicvali so po m-, glede na skupino vina' sortno, Slišano] smarniea, i/abela C - go/dovi oziroma gozdni svel: ceni sc po m2 m lo v vsej Sloveniji enako: 1. iglasti gozdovi 2. Ii ,tnal> go/dovi 3 mešam go/dovi 4 hrastovi go/dovi. II. Cemlev /gradb in stavbisč - ocenijo sc po navodilih za ocenievanie vojne škode Po istem navodilu se ocenijo tudi premičnine / i/]emo pohištva in stanovanjske opreme Cenitve so opravljala 1. L judska sodišča /a imovino oseb, k so bile obsojene po 28 členu o zaplembi Pri vsakem okrajnem sodišču se je postavilo več ocenjevalnih komisij! za območje vsakega KI.O postavi sodišči 2- 3 ecir.lnice K ccn-tvam so povabili tudi predstavnika KLO in hudskega tožilca. Pr> ocenjevaniu trgovinskih, obrtnih m industrijskih podjetij ler veleposeslev pa sc jc postavil delegat oziroma upravnik, ki je sestavil podroben inventar in opravil cenitev s pomočjo ecnilca posame/nc stroke 2. /aplcmbna komisija /a imovino oseb, ki so bile obsoiene po 30. členu o zaplembi Okiajiii ljudski odbori so ponavadi sklical, na svojih scde/ih referente /a upravo narodnega imetja pn KLO. Vsak KL.O jc moral popisali vse imclje, ki seje nahaialo pod državno upravo, m lo /a vsako stioko posebej Sede/: /.aplembnh komisij: Ol rajne komisije so poslovale na scde/ih okrajev. Okrajne mestne komisije so poslovale na sedežih iiiesl na slopnn kraja ali okro/ja Prve so imenovali okrajni NOO, druge pa mestni NOO. To so lile prvostopenjske komisije. Drugostopenjske okro/ne komisi|e so poslovale na scde/ih okrožij, pokra|inska komisiji pa na sc dc/u KUNI. Okro/ne komisije je imenoval Okrožni NOO, pokrajinsko pa KUNI. Obe sta poslovali le kot drugostopenjski komisiji, in sicer okro na le za re 18 sevanje piilo/b zoper odločbe okigjnih kpfnisij, medtem ko je pokrajinska komisija poslovala kol druga slopnia /a reševanje prilo/b okrajnih itiesinih komisij. fitiložba se je vedno vlo/ila pri tisti komisij;, ki )c i/.dala odločbo na prvi .,!opnii. Po pravnomočnosti /aplembne odločbe so ;e le-tc v rotile I lastniku ali pooblaščencu. ' primeru njegovo odsotnosti se je odločba viočiia skrbniku na i ai r. opozorilom da mora vročili prito/.bo: 2, okrajnemu jsodiiču /aradi /a/nambe v /emlji-ški knjigi: 3, okio/.nemu sodišču zaradi ifizn.lnibt v trgovskem registru, če je slo /a imet|e dru/be: 4, ministru ki ima dolicno imetje v uprav 5, KI NI v Ljubliani; 6, javnemu to/ilslv n KI NI je (naj bi bil i) organ ki je po upravm pla li opravljala n id/or nad /.aiemanjem imetji skrbe ia /a evidenco in razvrščanje lega .melja, /Jasli pa pa/aia na lo, da se imetj« ne pora/.gub: in da preide \ resnici v role države, Zalo je tudi 27. i len /akona o '.aplembi imovine in o l/vr.ševanju zaplembe ■ dne 9 junija 1945 doloeil. da druge narodne oblasli brez. poprejšnje odobritve KUNI ne smejo ne med /aplcmbmm postopkom ne po prehodu zaplenjene imovine v drž i\ no lasi. od le imovine ničesar ¡vzeti ne v lasi ne v ribo Zakon o zaščiti narodne imovine mi njeiiem upravljanju doloe i v členu 3, da mora vsul- ki ima narodno imetje., dobili pismeno dovoljenje /vc/.ne oziroma lederalne UNI /.a ra/ polaganje ' ■meljem. prav wkq pa je bilo naroeeno •sem osebam, javnim oblastem at ustanovam da v 30 dneh prijavijo vse narodno imetje ki ga imajo na dan objave /akona o /asuli narodnega 'molja iako govore pozitivni predpisi, praksa pa je .sla največkrat svoji) pol Zalo so bili deloma krivi pomanjkljivi predpisi deloma pa nera/.umcvanic problemom V glavnem so se pokazali tei»ve pri ra/ deljevanju narodnega imetja Posamezna /\e/na rmnistrslva ".o i/dajala odredbe ali pa so t/.sii eelo /.¡ikoni. po kateri« so bile doloeene vrste narodnega imetja dodeljene v upravo posameznim ministj snom. Na podlagi lega so posamezna ministrstva lud v Slov em u i/.dajala odloke o tem, katero ime-ije ;pada v njihovo pristojno,t Prišlo je do lega, da so dobila posame/na imetja tri. sliri ali eelo pel de legatov Poleg lega so ni'iuslrsr.11 bila ' '.dr/.cv.mjc "i obnova /clo neracionalna Zato ki O lega niso mogli opravljati, pac pa se je v glavnem pojavljala tendenca, da se čimvei zgradb Hbclr/.i v javni upravi. Postavlja se vprašanje kakšen stanov anjski lond je bil sploh od dan k 1.6. Zaplenjena gradbena podjetja je /ajelo ministrstvo za gradnje in jih je od vsega /acclka upiavljalo dr/.avno gradbeno podjetje Gradiš kljub po/.;\om in urgcncam. KUNI ni poslal nobenega popisa mi ocenitev niti imen pochoir. ki na| bi |ih bilo okoli 80, 1'cret problem je lui obrni lin trgovskih obiato1 Tu seje izvajalk uprasfli pu d ve H linijah. Del ligo v ni je zajelo ministrstvo za trgov,110 in preskrbo neposredno, o/.ironia njegov i nižji organi del ligo vin pa je piev/ela ki NI, kije ugolovna da je bilo blago nunislrstva /a trgovino in preskrbo v veliki večini prodano -ach ugani, obračunov pi v glavnem ni bilo. Ministrstvo /a kmetijstvo m gozdarstvo je pod svojci upi i\ o i. ijelo /eml|isca - prctlv sem vclepyje-slva večina ostalih agrarni;. /.emljisi pa je Ostali v upravi organov /a \ NI l'o/.neje je bilo zemljišče v smi-lu /akona o agrarni reloimi dne 3. avgusta 1945 in 17. decembia 1945 vročeno /omh'skenui skladu /.a agrarno reformo o/iroma drugim skl.i-dom. Agrarne komisije so v mnogih piimcnh prt korai ile svoje konipelenee m razpolagale tudi s sla novanjskiim ■ 11 poslovnimi zgradbami tci /adru/ nim imetjem V več primerih so samo* oljno ra/.po lagale UkIi /, /.iMiljišči industrije. ker so bile v več primerih odnesene r.cujljiike kii|ige, kalaslrsk1 po (.laiki in mipeali pi so pili li dokumenti med vojno uničeni, je bilo zelo težko podat1 celotno evidenco zemljišč i/, narodnega imelja. Agrarnemu skladu je bil i/.rocen t ud i /kupiček prodanega vma Podatkov o cenah v glav nem ni V zvezi /. mirovnimi pogodbami /lasti pri dolo canju plačila reparacij, je poslalo /elo pereče vpra sanje, koliko in kakšen uio/emsk' kapital je investir m pu nas. I/ ifržnvniH interesov je bilo potreb no uredili ■aslemaisko /.biafinje podal kov o injcm kapilalu Obslaiala je siceij karioleka mo/emskega kapitala v Jugoslaviji (pred vojno), vendar OZNA. ki je to kaitoteko p» vojni prev/cla kl NI te kar loteke ni i/TOčila tudi ne po večkratnem posredo vanju Vled OZNO ai kl NI je nasploh prih.ijilo do precejšnjih trenj Na konlerenci predstavnikov mi -nislrov ¡n drugih ustanov 1er KI NI dne 4 oktobra 194.5. kjer šteje la/pravljalo o lc| temi, so med dni gnil iprcjsti naslednic sklepe da so tudi organ: (JZ N L: dobili upoštevan vse /akonile predpise. da so dol/ni pomagati okiajnim o/.irom : okro/nim komi.sijam /. vsemi potrebnimi inloiniacijann «.la so dol/ni ki NI javiti! vse primere nezavarovanega nemškega imetja ne pa da jih znvrfpijcjo Sami di ne smejo oviral; organov /aplenibnih k.omisu pri prepisovanju in 6v idenliranju nemškega i met |;i in da postavi OZN \ svojega delegata ki bo v stalnh slikali s klJNI. Uprava narodne imovine /a Havno meslo I juhljano pa še v porov ilu /a konieicnco predstavmko1 okio/.mh organov dne 9 novembra 1945 naann kakor tudi z vsem inventarjem. Kako je bilo z vojsko? Navodilo z dne 7. julija I()46 med drugim navaja » da se oliurjem ,IA, ki so prebili v NOB 2-4 leta in ki ,o dobili pohištvo :n druge Insne potrebščine od uprav narodnega nnetja, oprosti dolg popolnoma aii delno, da tistim ki nunaio pohištva oddelek za upravo narodne imovine omogoči, da ga dobe po imovinskem stanju, brezplačno po znižanih cenah al; na obroke«. I o so bila navodila sredi leta 1946, ki so povzročila precej kritik ker dajo vse ugodnosti samo olu.irjem JA, ne pa tudi ostalim borcem, aktivistom m vojnnn invalidom. Iz poročil okrožnih za plembmh konusi) z,i leto 1945 je razvidno, da so te konusi je imele velike težave prav z nepremičnina mi, ki so jih O/NA in oficirji IA odnašali brez. vsakr-nega popi:,a. Dogajalo se je, da -,o se bivši lasmiki vrnili i i taborišč ter prepoznavali svoje pohištvo, ki je bilo odneseno iz njihovih hiš ali stanovanj. Prihajalo je do situacij , ko seje pohištvo tudi nekajkrat selilo SKl I P Namesto sklepa bi morda odprl le še nekaj vpra- šan), ki jih v svojem releratu nisem mogel predsta viti. ali pa sem jih predstavil zgolj površno, vendar so se v obdobju zaplemb zelo jasno kazala iu so se že takrat ukvarjali z nunii posamezniki oziroma komisije: - nalaganje in upravljanje z dohodkom iz narodnega nnet]a m iz imetju pod sekvestrom (vinogradi, trgovine, hmelj) - problem narodnega imetja v rokah vojnih enot ter pristojnosti glede tega imetja - revizija dodelitve premičnin osebam brez evidence KUNI -oeenjevanie trgovskega blaga - uporaba lesa i/ narodnega mietia (nekontrolirana scenja v gozdovih bivših lastnikov) -vprašanje izplačila alimentov, preživnin in pokojnin - požarno zavarovalne imetja - problem zgradb in hotelov v letoviških kranh /L1SAMMI NI'ASSUNG Du. kuiniiiissioii (tir Vtilksverniöginsu-rwaltung Hram k otinti Di< riitigkt.it dir tatistisehen ; videnzabtcilung, die Anwi'i'iing /ur bcvverlung des Volksverniogen'- und die bei der Tätigkeit jler Kommission für Volkov crnidgenSS Verwaltung (KUNI) auftauchedcn Probleme sind dit drei Bereiche, du kur' in Ilicsenj Beitrag dargestellt sind. Im ersten Teil Ses Referats ist die F.videnznbtulug vorge -.tel! t mi zwvitin siiJÖ Anweisungen z ur Bewertung des Volksvermögens angegeben und im Sitten Teil sind nur uii kurzen die Probleme geschrieben die KUNI bei ihrer Arbeit tral ArlmsUo gr&djvo o /aplembah . t nacionalizacijah \ fondu Ministn>(\a /a mdiistr o in rudarsUo I cxiki CoiSvinu V svojem korefenitu ;e bom omejila samo na arhivsko gradivo Ministrstva za industrijo ;n rudarstvo. Arhivsko gradivo ministrstva je bilo prevzeto v Arhiv Republike Slovenije v letih od 1952 - 1%() brc prevzemrih zapi-ankov v zelo neurejenem sta "|ti /.a u.stanovitev ministrstva so potekale organizacijske priprave že pred koncem vojne pr, Odseku z.a industrijo m obrt pri Predsedstvu SNOS ki je bilo ustanovljeno decembra 1944. I a odsek je pripravil nairte za organizacijo bodoeega ministrstva navodila pa je dobil od Povcrjeiiištva /.a trgovino in industriio NKO.I. Ta odsek je opravljal med vojno naslednje naloge: - izdeloval načrt za ministrstvo. - zbiral statistične podatke o rudarstvu, 'ndustriji n obrti, - na neosvobojenem ozemlju postavljal svoje zaupnike, Vlinististvo je bilo ustanovljeno z ukazom o imenovanju Narodne vlade Slovenije 5. maia 1945. Najpomembnejši nalogi ministrstva sta bil postavitev upravnega aparat.] n prevzem podjetij, ki so bila zaplenjena nacionalizirana ali pa so prišla z začasno odredbo v upravo Ministrstva za industrijo in rudarstvo. S temi vprašanji seje ukvarial obči oddelek Ministrstva za industrijo m rudarstvo ter imel dve na ... . -, a) izvedbo podržavljanja imetja »narodnih so- vrazmkov«. 20 b) organi/aeijo in ¿birnnjft pri|av vojne Škode' k lomu oddelku jc sodil prfCvni adsek miniju-slva, ki seje ravno tako udarjal s tekni vprašanji. Zefl pomembna je bila okrožnica \scm deleg» tom iVIini it siv i zri industrijo in rudarstvo ter vsem odsekom /.a industrijo pri okro/.ntli odborih Ol ter ONOO / dne 30. julija 1945 (zaupna ji. i. -K) K) 45-Dr I' ). Takoj po koncu vnjne so vsa oblaslva enako tudi ministrstvo /a industrijo in rudarstvo, izdal* dekrete o postavitvi delegatov nad imetjem vseh oseb m I- ilerc je bila določena konfiskacija v smr,-lu 1 ČlSua odlokii Avnoja, z dne 21. novembra 1944, in listin oseb katerih -melje je bilo /avarova no ' sni i sO 2 čl. sloga odloka. Ti dekreti so hili izdani po enotnem obra/cu ne glede na to afi je šlfl) m laslnmo Nemcev in vojnih zločincev ali /a ¡aslnmo. s katero iflrav Ija držav* do v rnitve pravemu iaslniKii V jej okrožnici so opo/.orili delegate, da je potrebno ločevati na-dednje vrste laslmn 1) lastnino nemške države in nemških (fcnžavlja nov. neglede na njihovo narodnost ter imelje oseb nemsl-e narodnosti i/.jemo Nemcev. Ki so sodelo vali -v NOH 2) imelje vojnih /loenecv in njihov'h pomaga čev, ne glede na njihovo di/.av ljaii±l\ o, Ki preide \ državno last sele na podlagi pravnomočne obsodbi 0 z. izreka o kgifiskaciji njihovega premoženja, imelje odsotnih oseb. katerih lasln;no prev/.a me država začasno v i;voje varstvo. Delegatom in okrožnim odborom je b:la dana naloga naj ugotovijo imovmo. ki u, kakršnihkoli ra,'logov se ni bila evidentirana «krožni odbori o/ njihov* industi ijsk i oddelk, naj istočasno n.tvulcjo tiK.l' osebo ki bi bila pr.merna /m delegate, »T oeen pregled lastnine« je bil brezpogojno potreben '.a ureditev vprašanja prehoda lastnine v državno last o/ če je ,lo /a o cbe \/ l! 2 odloka Avnoja /a vrni tev lastnikom kar je /. idev ilo osebe nemške narodnosti so potrebovali naibolj !/.erpne podatke o vedenju med okupacijo Poročati je bilo potrebno ah so bili člani kulUuhimda kiten jezik so uporabliali pri poslo-> ulju, odnos do Hovens.kih nameščeni ev ni cklav-cev. ev.jnUi.ilno M/iikovanje med plačami tujcev in slovenskih delav ev Potrebno je bdo navesti državljanstva oseb nemške narodnosti. »Posebna ka tegoriia so lili / Bje« Ge so btli nemški dr/.avljan; jih je hilo potrebno obravnav it; kot nemške dr/.av liane, posebej se, ee ic bilo njihovo ravnanie izrazito proti slovenskim narodirm interesom, /ato naj se načelno ne bi delalo razlike med »Nemci, £idi "i ne/id;«. Vsak delegat je moral najkasneje v treh dneh po prejemu te okro/niec, na podlagi vse g i 'gradiva k;, ga je imel podat1 i/.erpno poročilo o 1 letniku Oži o vodstvu podjetja v času picdapiilske lugosl ivije ,n 'lasti med okupaei;o. Kosem pregledovala poročiia sem ugotovil*, da se delegat: niso držali roka, Preglcdat* je bilo potrebno tudi delni ško dru/.be. ker sO se le osnovale predvsem iz političnih v /.rokov pred drugo Sv elovno vojno Poročila so morala biti se.-tavljena v treh i'vodili I n i'.vod poročil k. so /ade.ala obrt in ki so uh obravnavala okrožja je oslal pri okro/pi en u. vod pri-ilojemu okrožnemu javnemu to/iieu in en i /. v od okro/ni Komia|i /a upravo narodne imov t ne >; 1 oje bilo potrebno stferiti brez ozira na to ali je bil ■/. poroeil podan la/log za mo/nosl kazenskega postopka ah ne« Pri podjetjih, katerdi lastniki niso bili Nemci, so morah delegati smiselno /.hirati vse podatke glede n| hovega vedenja med vojno, podobno kot pri Nemcih I/ v.seh podjetij ic morala biti ločno ra/ vidna karakteristika podjetja o/ njihovih lastnikov, neglede na njihovo državljanstvo in njihovo narodnost NI i n isti si- o je delegatom dalo nalogo, da pri dru/benih lirmah (D.D D / O/) razreši |o vseh funkcij vse dotedanje funkcionarje (upravni, nad /orni svet :ii prokimste). Ra/.resUcv je bilo potreb no i/vesti formalno-pravno, tako da je bila razvidna tudi i', lavnih k mig (trgovski register zemljiška knjiga) Prav t iko je bilo potrebno /a/namovati inedbo delegata v javnih knjigah kjer je slo /.a po -.ame/nega lastnika podjetja Ministrstva /a industrijo in rudarstvo ni bilo samo uprav itfclj /uplenjene o/ nacionalizirane lastnine, temveč je bilo tudi eden glavnih pobudnikov e.k izvedbo zaplemb m nacionalizacij podjetij ki so bila v njegovem interesu Arhivsko gradivo, ki ga vsebuje Ministrstvo /a .ndiistiiio m rudarstvo ZAPI i MIh I Delegat ministrstva j. poslal občemu oddelku ministrstva prepis sodbe in 'aplemhnega otlloka, overovljen prepis sodbe vojaškega sodišča ali drugega pristojnega sodisea ki je reševalo posamezen primei 2, Med gradivom -o tudi ovrovljem prepisi od loeb ol rajnih a i ■ mestnih /aplembnih komisij, ki so bile i/dane pvot- nemškemu Reiehu dižavlja nom nemškega Rciclm osebam nemške narodno-■iti ni podiagi l. ei toeke I in 2 odloka Avnoja /. dne 21. novembra 1944 o prehodu sovražnikovega imetja v držav no last T Pred / iplemho so bile i/vcdene prepriprave za '.aplembo ,'ato so v gradr u poročila delegatov o predpripravah na / aplembo podjetja n/ Utrsku mlruzbu ,,'JSfl/tttttt/a' n (Ulju. 4 _.! 46BVVC'RO PREMOGOVNIK PECOVN1K «n. 7,4«o|lit)Ft IWB Mlnlatratvo a« lnduattljo ln rurtar«t*o obfil Md«l«k P H U J » H. I« Tal dopl« I/P-*W9/45-dr.« poroflM,d« • pri okrajni • •pl«abanl ko«l*ljl ln okrajna« »odlHu ▼ Oalju 1 nt*ry«nlral • • nujno 1 a▼• D°:h■ 100EC.1945 i3< . * v c. t L tua»(jrt riuMl G 'iJH-* v 21 4 Delegati ministrstva so pošiljgji Komisij /a upravo narodne imovine dopi ,e o pripravi /a izvedbo /aplembe sovra/ne lastnine. 5. Delegati ministrstva ,o moral1 sestaviti komi sijske. zapisnike o pregledu premičnin m nepremičnin t) Delegah ministrstva so pošiljali tudi podaike o višini in ,tanju kapitala \ posameznem podjetju pred zaplembo in o »¿stalili spremembah med vojno. 7. Delegati so pošihali ministrstvu podatke na okrožnico st I-16|t2§5 z. dne B.jgij» 1945. V posamezni mapi je tudi dokazno gradivo proti lastniku podjet|a Ministrstvo in njegovi delegati so preverjali, ali so bile zaplembe izvršene in opozarjali okrajne zaplembne koiRsije^ da zaplembo čimprej izvršijo. K). V gradivu so k' p i s i podjetij v trgovski register in novonastale spremembe I I Podatki o ukinitvi podjetja o' priključitvi k diugemu podjetju 12. Podatki o postavitvi in zamenjavi delegatov. NACIONAU/ACIII I Prepisi odločb o nacionalizaciji podjetij po zakonu o nacionalizaciji zasebnili gospodarskih pod jctfl ' dne 5. decembra 1946 (U.l HBffi st. '>8/6 77). 2 Zapisniki o izvedbi nacionalizacije. I Poročila o pregledu tovarij 4. Delegati so 'birab podaike za ocenitev nacionaliziranih podicti|. 5. Pritožbe lastnikov /ar.idi izvedbe nacionaliza lije. 6. Pritožbe Kontrolni komisiji pri Predsedstvu vlade 1 RS (predsednica V. Tomsic) 7. Spisi o odškodnini, ki naj bi jo dobili lastniki nacionalizirane lastnine 8. Prošnje /a izplačilo akontacije lastnikov na cionaliz.uanih podjetij. 9. Prošnje za dodelitev rente oz akontacije. K) Po ukazu o določitvi gospodarskih podjetn republiškega pomena 'dne 12 septembra 1946 it. 60/222 je naredilo nnnistrstvo icznam piodjetij republiškega pomena VIRI Arhiv sko gradivo Ioni tu Ministrstva za injtasLrijo n rudarstvo I RS s'. 226. Arhiv Republike Slovenije. /IISSAMVII-NIASSI \(i 1) is Areluvgiil lu. t refluid dir Bisililagiialmiin mul Nationalisiernngin im Bishmd (let Mimstiriiinis lin Industrie und Birgwi-sui der \ Iksnpiiblik Sionuiiui I etnu dmorinil, ■ h i bo , To^o íí.il.: A ' * LlV M - * r Wft™. - Ji-*-*' t/J®" Í / „Ä /t r. Vé -likfxVü-* •mt jrall ÍUIIOtl if&V Mf U, IlUdiliT» »HU IUI j« iti » T l^llBklkt «tTB iniuatrljal«» T ................ _ Mmikillli» kit »mili ■•Tr«lnik llkTMlraatM V i4A« (X. U.taktu « iiiiMiki iriMM ▼ lut «rim B.U UHO fya»r«itilku -----lialnft ______ _____ . . -------_ - . Jr«u«W lutRll tI MtMT kft Djtiirt áalall h iMtja nUr(»i adruTb* 'lihiatji1 t Cal J« /ar amua»nlk »•«•▼nI« «a4ai4nl>i ▼lh a« u uvllh Karl ja i« niJtM ta Ttplla •• ütlkn prtTMtlk n kvkiiT(tir m pradaja tr 1 ar ki nravi n*ra4i» ImtIM, XMt«l»ifct »"Ml 4» Tylaatl ▼ redar tiri knjlil a« ftv*ar*«a |l«Ttritf« ▼ LJ»V- lju*. dr raj m aa«H8a r Caljn UZ' t. ■ - *tr*f i t ' ¿ it.ff. -'t, p Im Beitrag werden die (iiiindangaben über die (.min dung, Organisation und Tätigkeitsbereiche, die vom Ministerium Iiir Industrie und Bergwesen der Volksrepublik Slowenien erledigt wurden angegeben. Iis werden auJi die Alten de; Beschlagnahmen und Nationalisierungen betreHendcn Schriftguts anlgclohrt. So kann man im Zusammenhang mit Beschlagnahmen die Entschlus-■ absehrilten. rrteile und Bcschlagnaliincnerlässe Korn miisionsprotokolle hinsichtlich der nberaeht des beweglichen und unbeweglichen CiiUes, Beuchte über die Eigentümer bekommen I linsiehtlieh der Nationalisierungen sind iiii Archivgilt 7.u bekommen die I ntsclüsse-abscliril'tc-ii betrelTs der Unterneliniennationalisierung. die Protokolle iiberdie I JulernehmeiHibc-rnahnic Sie Bc richte über die I ibrikenubersielitc die Iksehwerden der I igentumer bei der nbersichtskommis.non bcnii l'riisi-dum der Regierung der Volksrepublik Slowenien wegen der Durchführung der Nationalisierung, die Akten im Zusammenhang mit der I ntscfuidigung. die der Iigentii mer bekommen sollte, die Ansm lien liir I ntscliadigung-oder Rentenauszalilimg. Crai \o Republiške konusije za \prasai\ja razlastitve pri Ministrstvi za llnanee I-RS '/( nI u Kačh ni h (nihná Med gradivom Ministrstva Za llnancc sem pn pO|)isovanju naletela 111 gradivo Komisije za vpra lilija razlastitve, i 1 je delovala v okviru ministr stva Gradivo ki je v teli !ascik!ih se nanaša na le mcljni zakon o ra/lastitvi z dne I. aprila 1947. Objavljen je bil v Uradnem listu FI.R.I št 28-209 47. Predstavljal je zakonsko osnovo za de lovanje Komisije za vprašanja razlastitve, ki je bila 24 številke. Pri večini manjkajočih spisov je sicer označeno, kam so j;li nato odlo/ih in na katero številko se navezujejo, vendar številke ne tečejo tekoče. Pri sedanjem trendu iskanja dokumentov o razlastitvi to predstavlja posebno oviro, zato sem se pr nadaljnji obdelavi gradiva odločila za nov popis 7 računalnikom, k; mi bo omogoul se r.i/ne vrste indeksov, iskalcem dokumentov pa bistveno pomagal da bodo dokumente nasl v lini krajšem času fflfOMfcJI IJ Ministrstvo za finance LRS Republiška komisij;« /.a vprašanja razlasttve. Okrožnica republiške komisije za vprašanja ra/iastitve pri Ministrstvu za finance I RS, 244-114 5-1950 — 2 Vlada Ljudske republike Slovenije, predsedstvo Navodilo vsem oblastnim in okrainim hudskim odborom ljudskim odborom nest I iiibljanc Maribora, .Celja S-po' 69/2-49. — 3. Ministrstvo /,;i h nanee I RS Rcpubhšk.i komisija '.a vprašanja razlasti ve lase. 3, 114 5, Navodila /vezne komisije za vprašanja razlastitve pr Ministrstvu za finance H RJ —4. Mi- nistrstvo za hnancc I.RS Republiška komisija za vprašanj» razlastitve, liise. 3, 128 2 1951, Okrožnica (prepis) /1 SAMMINI ASSUNG Das Schriften der Rcpiililikkoniinissioii fiir ! ntuunungsfragen buni I in.iii/iuinistlrmm ik nka bMciinik (nihru Die Repubhkkommis ;ion fiir I iiteigiiungsfragcn beim I inatminisMiriutii der Volksrepublik Slowenien wurde mit der Absieht gegrundet die tv:dcn/.cn zu führen und in großem Maße audi darum die I ntscheidungen be trells der ;ith auf die (mmdenteignungen bc/iehcnden Sehhi: iclangelcgeiiheiten /11 treffen. Die I nteigiumgcii waren die einzige sich auf die Abnahmen beziehende ka tegorie die Iiir die I itcigneten schon im voraus I ntsehiidigungen in verschiedenen formen (in einem anderen Cmmdstiick im Geld oder in StaaUchuklscheinen) vorgesehen haben. Das Schriftgut der Kommission wird im Archiv der Republik Slowenien im Bestend des Fman/miriisiepums aulbewahrt, f s umfaßt neun Faszikel Ministrstvo /a kmetijstvo LRS, Oddelek /a agrarno reformo, 1945-1951 Žarko šlramhl Ob sprciet|u zakona o agrarni reformi in kolonizaciji: seje upoštevalo: 1.)da je bilo v rokah malih kmetov, ki lili je bilo 3 4 (z do 10 ha /emlje), samo 29% /emljc oziroma 1/4; 2.) da je imela veleposestniška skupina v lasti 1/5 vse zemlje s po tudi preko 50 ha zenilie, 3.) skupina ki je imela med 20 do 50 ha je štela 7%.,vseh kmečkih in nekmečkih kwtn;kov, tako v hribovitem goiatem kot ravninskem predelu, le-1 i pa so imeli v svojih rokah 45% vse zepajje; 4 ) skup na, ki je imela v lasti med 10 do 20 ha, jo je bilo 16% in je imela v lasti 1/4 vse /eml je; 5.) najštevilnejša sk.B)in&, kije .niela v lasti 2 do 10 ha je štela 43% ali skoraj polovico vseh kmetov, v liisti pa je imela le 1/4 vse /emlje in 6.) skupina, ki je štela 1/3 vseh kmečkih po sestnikov in -,o imeli do 2 ha /enilje je imela v lasti .samo 3.5% vse /emlje, to so bih tako imenovani bajtarji in prav tem so dodeljevali /.eml|išča v ,/ko-rišeaiijc. /akon o agrarni reformi in kolonizaciji je na nek naun tudi ščitil delavce in male kmečke obrtnike -rokodelec saj jim je dovoljeval, da obdi/i|o v last. toliko /enilje kot knfetje. /akon je Ščiti ju-di kmečke izseljenec, ki so pred vojno odšli v tujino, ker se na lastni /enilji niso mogli preživeti in jih je /akon štel 7.j kmete. /akon o agrarni reformi in kolonizaciji je urejal naslednja področja: I V ijjloinih; določilih (3. člen) je /akon določal da je /a ra/lastitev merodajno zemljiškoknjižno in katastrsko stanje na dan 10 |u!ija 1945, razen pri dedovanju po smrt lastnika., kjer je bilo določeno, da vsi dediči skupaj obdržijo toliko, kolikor bi obdržal umrli lastnik, piesežek pa preide v zemljiški sklad /akon (4. elen) je oškodoval zakonske pare na način, da je vedno, razen ko je šlo za sodno ločitev pojmoval zemljiško posest kot eno /eni Ijisko posest v primeru, ko pa je imel eden zakoncev kot glavni vir dohodka diu/.ne nekaj drugega, se je posestvo štelo /a nekmečko Za poklie mlado- Lastniki površina število poseslev v% skupn-i površin:! v% bajtaru do 2 ha 51.137 33 % 43 437 ha 3,5 % mali kmet'c 2 do 10 ha 66 487 43,1 % 333.513 ha 26 % srednii kmetje 10 do 20 ha 24 4^0 15,8 % 344.021 ha 26,9 % veliki kmetje 20 do 50 ha f0j»5 7 % 306.579 ha 24 % veleposestniki nad 50 ha 1.749 1,1 % 251.086 ha 19,6 % vsi lastniki 154.628 I 278.636 ha 25 letnih oseb je zakon stel poklic staršev. Pri solastni >ki 'emlji pa je /a osebe ki so imele /cmljo na vee zemljiški j posestvih smatral njihovo celokupno zemljiško posest z.a eno eeloto Pri razlastitvi in dodelitvi zemlje (5. clcn) se je moralo ugotavljati stanje bremen in dolgov kot tudi du/nostne pravice, katerdi obstoj je bil nujno potreben kakor tudi tiste služnostne pravice, ki so se kot nepotrebne ïkinile. Nove služnostne pravice naj bi bile it '/iemoma 2. Pri i a dastitvah je slo za veleposestva (7 člen), to je 7.1 kmetijska in gozdna posestva z vec kot 25 lia obdelovalne zemlje sli 45 lia skupne povišme Pri vcleposestv ih je treba poudari'., da je slo v bistvu /a popolno iazlsst itcv, to je /a razlastitev /. vsemi gospodarskimi in negospodarsk mi zgradba mi in napravami, živin! in mrtvim kmetijskiS m gozdnim inventarjem brez odškodnine, vkliucno s hišnim inventarjem, ki je bil potreben za redno obratovanje (inventar pisarne, ki je slivda bivši upravi posestva postelje, itd , ki so ga uporablial. delavc ktihinjsk' nventar) in z vseni' zalogami pndelkov in lesa Ra/last'ive so obsegale tudi žage in vinske kleli Ra/lašcalc so se tudi kmečke agrarne skupnosti, živinorejske zadruge m skupni srenj-ski pašniki Cerkvena posestva (9, člen) v okviru ene župnije so se štela za eno celoto, to je predvsem /emljiška posestva /tipne cerkve m vseh njenih podi u/ire, vsa cerkvena nadarbinska zemlja ki so jo uživali župniki, kaplani, itd , ki se je nahaja v okviru župnije. Nadalje so se radaščale tudi verske zapuščinske ustanove z vsem 'ivmi in mrtvim inventarjem, neodvisno od ostale cerkvene zemlje Za nekmete (I I člen) so se šteli lastniki zemljiskdi posestev z manj kot 25 ha obdelovalne zemlje oziio ma manj kot 45 lia skupne površine, če po svojem glavnem pokneu niso bili kmetje /a kmete (12 člen) ;o se šteli lastniki ¿eaaljiSkih posestev, ki so bjti po glavnem poklicu kmetje, in so stalno živel' na svojem posestvu in so zemljo tudi sami obdelovali s svojo dru/ino. Za kmete se niso štele tudi dru. me, ki so '.aradi upravičenih razlogov najemale tujo delovno silo. Za kmete so se šteli se vrtnarji in določen izseljenci Površina, ki jo je kmet lahko obdr/al, pa se je določala glede lege zemlji se, kvalitete zemlje, vrste kultur, oddaljenosti zemlje od prometnih sredstev ikl /a hribovile predele js bilo predvideno posedovanje večjih površin 3. V emljiski sklad (14., 15. in 16 člen) so prišla vsaj posestva, ki so bila zaplenicna na podlagi odloka Avnoja (21 11.1944) m /eml|iška posestva na rodnih sovražnikov, zaplenjena s pravnomočnimi sodnimi razsodbami in odločbami, ki so bila takrat v upravi KUNI. / okrožnico Predsedstva NVS, št 167/2, z dne 25. januarja ll>46 je prešla neposredna uprava zaplenjenih zemljiških posestev in "îven-tarja od 1'pmve narodne movinc na okrajne in okrožne ljudske odbore. V' zveza i nujnostjo agrarne reforme in notranje kolomzacije je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo spora/umno s KUNI tudi razdelilo obstoječi živi m mrtvi kmetijski inventar razlaščenih m zaplenjenih posestev okrajnim komisijam m agrarno reBrmo.l Nadal je je piisla v zemljiški sklad se zemlja ki jo je država izločila v svoje lastnine (zemlja bivših občin banovine in drugih javnopravnih ustanov, ki je prešla v državno last) Težnja je bila, da bi se na ta način v čim večji meri zadovoljilo zahtevam agrarnih interesentov po /cml|i država pa naj bi obdržala le tista /cml|išca, ki bi hila potrebna 'a vzorna državna kmetijska posestva, mvalidske domove, otroške koloniie, sirotišnice kjizmiTiiče; šolska podopja, kmečke zadru/ne domove, športna igrišča m druge splošno koristne namene ter /a vojaške potrebe. Država naj bi glede tega ttidí obdržala lastmšvo nad vsemi gozdovi. /emljiski sklad je hi! urejen z uredbo (lir 1 Dl J, št 72, 21.9 1945), kjer so ustanovili sklad stanovanjskih in kmetijskih zgradb, sklad hi.siic opreme, sklad kmetijskega inventarji in živine ter skiad semen, hrane in loa. Tí sk ladi pa so prešb pod okrajne in okrožne komisije za agrarno reformo. 4. Pri dodelitvi ztiBjc so se najprej upoštevali agnirn interesenti brez zemlje (17. člen) m tisti, ki so prebivali v kraju kjer se je zemlja podeljevala, nato seje upoštevalo tiste z malo zcml|c Poseben privilegij pa so že takrat uživali borci, invalidi in 'rtve lašp.ticnega terorja. Maksimum je bil 5 ha (IS. cien) a od tega ne več kot I 2 ha vinogradov in sadovnjakov. Upoštevala seje tudi lega zemlji.,č. kvaliteta zemlje, kultura i,i oddaljenost zemljišč od prometnih sredstev kot tudi število družinskih čla nov prosilcev. Prcdv ideno je bilo tudi poseljevanje zaokroženih parcel, kar je pomenilo svobodno izvajanje reforme, zamenjave parcel agrarnih interesentov z lastni k' ki niso bili agrarni interesenti na način da ve odgovarjajoči del zemlje lastnikov k: nisB bili agrarni interesent' pritegne v zemljiški sklad iz. katerega se jim v zamenjavo dodeli zemlja v odgovarjajoči površini na drugem mestu Kmečkim sorodnikom (19. člen) so podeljeval' le tisto zemljo, ki sojo nckinetje prejeli od svojih kmečkih sorodnikov po dedni al pogodbeni poti ali kot doto. Taka zenilja se je dodeljevala samo enemu sorodniku Posebej je bilo opredeljeno, da so podeljene ohisniec delavcem državna last (21. člen) sadovnjaki pa podeljeni zadrugam Viničar-je je država silila v povezovanje z zadrugami (24 člen), 5. /.a izvajanje agrarne reforme je bilo ustanovljenih na podlagi člena /akona o agrarni reformi m kolonizaciji v Sloveniji z odločbo komisije za agramo reformo šest okrožnih komisij za agrarno reformo. V okviru okrožnih pa so delovale okrajne komisije za agrarno reformo, bilo uli je 37. Okrožne m okrajne IflMnisijc za agrarno reformo so bile naslednje:4 1. Okrožna komisija za agrarno reformo Celic 1. Okrajna komisja za agrarno reformo Celje -mesto, 2. Okrajna komisija za agrarno reformo Celje" -okolica 3. Okrajna komisija za agrarno relormo Slovenske Konjice, 4. Okiajna komisija za agrarno relormo vnarje pi i Jelšah, 5. Okrajna komisija za aurarno reformo Trbov-8®, 6 Okrajna komisija za agrarno reformo Šoštanj -Gornji Grafi (odločbe govorijo o Okrajni komisiji /a agrarno reformo ilo/irje ali pa Okrajni komisiji /a agrarno rclbrmo za Šaleško - Savinjski okraj), II Okrožna komisija '.a agrarno reformo Man hor 7. Okrajna komisija /a agrarno reformo Maribor - mesto. 8. Okrajna komisija /a agrarno reformo Maribor - levi breg. 9. Okrajna komisija /a agrarno relormo Maribor - desni breg (v nekaterih odločbah je o/načeno /a Maribor - levi breg in Maribor - desni breg kar Maribor - okolica) 10. Okraina komisija /.a agrarno reTormn Ptuj, I 1. Okrajna kojfliisij» /.a agrarno relormo Murska Sobota, 12. Okrajna komisija /a agrarno reformo Gornja Radgona H. Okrajna komisija /a agrarno reformo Preva-Ije (\ odločbah je dodano še Dravograd) 14. Okrajna komisija / agrarno reformo Dolnja Lendava 15. Okrajna komisija /a agrarno reformo L juto mer, 16. Okrajna komisija za agrarno reformo Slovenska Bistrica, 17. Okrajna komisija zh agrarno reformo Pnljča ne (sede/ jc bil \ Slovenski Bistrici, uradni hst ne na\aia ustanovitve teh dveh okrajmh komisij), III. Okrožna komisija za agrarno reformo Novo Mesto 18. Okrajna komisija /.a agrarno reformo Novo mesto, 19. Okrajna komisija za agrarno relormo Krško, 20. Okrajna komisija /a agrarno relormo Treb nje. 21. Okraina komisija /.a agrarno relormo Črnomelj, 22. Okraina komisija za agrarno reformo Kočevje, IV. Okrn/na komisija /.a agrarno reformo /a ljubljansko okro/|e 23. Okrajna komisija /a agrarno reformo Notranjsko - Rakek, 24. Okrajna komisija za agrarno relormo Školja 1 oka 25. Okrajna komisija /.a agrarno reformo Ljubljana - okolica 26. Okrajna komisija za agrarno reformo .lescni-ce, 27. Okrajna komisija /.a agrarno reforme) Grosup 'je. 28. Okrajna komisija /a agrarno reformo Kam-mk, 29. Okrajna koSiisijt /a agrarno reformo Kranj V. Okrožna Bovi.sja za agrarno reformo okrožno mesti I jubljana 30. Okrajna komisija /.a agrarno relormo mesto Ljublja na Okro/.na komisija /a agrarno reformo Postojna je bila ustanovljena po/neje, leta 1948, skujiaj / okrajnimi komisijami*: VI. Okrn/na komisija /a agrarno relormo Postojna 31. Okrajna komisija /a agrarno reformo Idrija, 32. Okrajna komisija za agrarno reformo Gorica. 34. Okrajna komisija za agrarno reformo Ilirska Bistrica. 35. Okrajna komisija /.a agrarno relormo Sežana 36. Okrajna komisija / i agrarno relormo Toj min 37. Okrajna komisija /a agrarno reformo Postojna Podatke, vloge agrarnih interesentov in vse zadeve, naslovljene na okrajne komisije za agrarno reformo, so /a izvršne odbore okrajnil! komisij /.hirali krajevni ljudski odbon l/vršni odbori so i/.dajali odločbe o razlastitvah] sprejemali so tudi prošnje in pritožbe agrarnih ra/laščencev, naslovljene na okrožne komisije in jih s svojimi stalisc. posredovali okrožni komisiji. Okrajna komi- ija jc imela /.a posvetovanje se plenum okrajne komisije, ki je sprejemal sklepe v obliki predlogov. Tako okrajno konnsi]o so sestavljali predsednik, namestnik, sekretar in eden a!i dva pomočmka Torej je sklepalo o razlastitvi posameznega ra/lasčcnea največ pet ljudi, čeprav jc bilo predvideno, da pomembnejše razlastitve in dodelitve zemlje predlo/.i komisija se plcnumu, ki pa je bil spet sestavljen >./ '/vršnega odbora in 8-14 predstavnikov agrarnih 'iitercsen tov. Postopek pri rvajanju agararnc reforme jc bil glede na krajevne ra/mcrc naslednji: Po prejeti prijavi lastnikov jih je okrajna komisija i/ročila geodetu ki jc kontroliral podatke na podlagi zemljiške knjige in katastrskih operatov, hkrati jc bil sklican tudi /nor agrarnih interesentov v kraju, kjer je ležalo posestvo /bor agrarnih interesentov je moral najprej sklepati o predlogu /a razlastitev in nato o predlogu /a ni/delitcv /cmlje med agrarne interesente. Ce ne bi prišlo do kon čnega sklepa, bi ga naknadno oblikovala agrarna komisiia I Ikrah s predlogi pa so morali okrajni ko-nnsi|i dostavili tudi Mošnje agrarnih 'iiteresentov. Sledilo jc zaslišanje vseh "trank in zapisnik o tem Na podlagi tega (prijave lastnika, kontrolirane ¡11 ■/popolnjene od geodeta predloga /.bora agrarnih ¡iiteresentov, zapisnika o .aslisanju lastnika ter ugotovitev vseli okoliščin) jc komisija izdflla odločbe o razlastitvi /.cm lic odločbe o dodelitvi /.cmlje pa jc i/.dala komisija po pravnomočnosti razlastit vene odločbe. Pritožbe ra/.iasčcneev je reševala okro/na komisija ka je tudi i/.djla dokončno odločbo Razlastitvene odločbe so pošil]ali razlaščencu krajevnemu ljudskemu odboru ¡n mmististvu /a kmetijstvo, če pa jc slo /a go/.dno gospodarstvo pa sc ministrstvu za go/daMvo. Dodciitvene odločbe so dostavljali agrarnim 'nteresentom, prutojcnui ljudskemu odboru in nrnistrstvu /a kmetijstvo Krajevni ljudski odbori ,-,o razglasili odločbe i,sti dan ko so jih prejeli. Določeno jc biio tudi da sc uvede razlastitveni postopek najprej /a velcpose-stva posestva bank, podjetij, delniških družb, posestva brc/, lastnika ter cerkvena posestva, šele nato pa za ostala posestva Trideseti člen /.akona je dajal ministru za kmetijstvo absolutno pravico do ra/.vcljavitve ene ali druge odločbe čc jc menil da sc je nepravilno izvedla in io je lahko vrni1 na nižjo stopnjo v ponovno obravnavo 27 6. kolonizacijo (32. in t.len) je izvajalo ministrstvo za knieli|slvo. 7. Popis inventarja (36. in ^7. čl»n) seje moral izvršiti še pred izdaji razlastitvenih odločb. Omenui je potrebno še Uredbo o likvidaciji ra/. mertj, nastalih z /aplcmbo premo/.enja (Ur.l.N R.l, št. 23 196/49, M 3.1949). lu ® mmislEB z.a kmetijstvo terjalo od okrairnh, mestnih ljudskih odborov 1er od Skrajnih in okro/nih komisij za agrarno reioimo, da morajo le-te /.alo, ker niso imele ustreznih podatkov o obstoječih obveznostih in terjatvah zaplenjenih posestev niti niso ra/pola gale s točnimi podatki referai i /a narodno imovino pri okrajnih (mestnih) ljudskih odborih, prijaviti pristojim okrajnim sodiščem vsa zaplenjena ¡11 ■ agrarno rclormo prevzeta zemljiška posestva ■ /a /nadx> bivšega lastnika, ra/en onih iz 32. člena na vcdcnc uredbe, /alo 11 Sij bi za vsa navedena zaplenjena posestva stavili pn pristojnem sodisču predlog, da '-c uvede likvidacijski postopek glede obvez nosti m terjatev posameznega posestva Isto je veljalo tud. za. zaplenjena zemljišča ki so bila ze dodeljena v upravl|anjc dr/avmm uiadoni. ustanovam ah podjetjem. I\Ejni datum je bil 19 jum 1 1 949f\ Omeniti je potrebno še /akon o razlastitvi posc->lcv, ki so jih obdelovali koloni in viiiiuirji? sa| so izvajal 1 ta zakon organ- z.a agrarno reformo. (dede idočitve /cmljisc v/, /cnmljiskcga sklada po II. členu /ve/nega zakona o agrarni reformi je bilo določeno, da se morajo določit' zemljiščih ki naj bi jih vsaka dižavna gozdna Hirava /adr/ala a svoje režijski potrebe oh upoštevanju načela, naj imajo go/.dne uprave le toliko poljedelskih zemljišč, da krijejo potrebe, upoštevajoč da so iri čelno vsi députai 1 ukinjeni I 11 je slo /a zagotovitev zemlje "tistim gozdnim Liivaiem, katerih službeni okoliš je bil oddaljen od krajev kjer so si lahko nabavljali življenjske potrebsi me da bi to ji« oviralo izvrševanje mihovih službi l-ond ministrstva za kmetijstvo 1945 - 1951 agrarna reforma obsega pribli/.no 40 skatcl. Gradivo v celoti še ni urejeno, ureja pa se po okrajnih komisijah /a agrarno rclormo. V iondu se nahajajo 1. Odločbe o ra/ia.titvah ki so jih izdajali okrajni ljudski odbori, poverjeništva kmetijstvo 11a podlagi 6. člena ¡11 12 člena v /ve .1 3 , 4. in 13 členom akona oagrann relormi in kolonizaciji in uradnih ugotovitev komisijske ra-prave, ki so sc 1 ■ vajalc laziično, po katerem se je smatralo za razlaščeno v korist zemljiškega sklada jx> 14. členu lega /akona nad 45 lia -kupne površine posestev na območju I RS. 2. Iste odločbe, kot so jih 1'dajali kiajevn ljudski odbori, so 1'dajale tudi okrajne komi i je za agrarno rclormo. 3. Odločbe, ki so jih i/.dajale okro/ne komisije ; a agrarno reformo na piito/bc radasueiiLCV, so bile v glavnem negativne s pripisom, da proti tej odločbi «.i pritožbe. 4. V odlodxih, ki so jih i/dajal' okrajni ljudski odbori (Kočevje) o prehodu agrarne skupnosti v obccljudsko prcmo/cnjo na |)odlagi I člena ikona o agrarnih sk upnoslih so praviloma navedeni še bivši solastniki zHriljiiia. 5. I ond obsega za nekatere okraine komisije /.a agrarno reformo še seznam plačanega, oddanega m drugega mvent irja 6. Odločbe, po katerih so okrajni ljudski odbori |xi 16. členu /akona o agrarni reformi tiub dodeljevali /emljisča v upravljanje s pripisom prejšnjega lastnika 7. I ond obsega tudi zemljiški sklad agrarne rc lorme, blagajniško poslovanie prodajo inventarja, la/na poročila in potrdila 8. V Iondu se nahajajo še ra/na poročila o odhodu koloni,tov v Vojvodino in -Aptiškcl dolmo. 9 V Iondu je tud' sc/nam razlaščenih oseb bivših italijanskih družb iij posestev oseb, ki so ob priključitvi P11mor.de k Jugoslaviji pobegnile Italijo OPOMBI I. Ur. lint SNOS iff^'S št. 62-396 4<\ — 2. Pomen /a kona o agrarni rclbrmi. AS, .Ministrtvo za kmitijstvo Agrarn i reforma splošne zadeve] — i. L Rs MK Pre wm zajjlgijaniii /cniljiskili posestev 111 inviinutrja od l prave ivirodne imovine, Ljubljana 8.3.1946, \S Mk Agrarna rclbrm 1 splošne zadeve —h Uradni h a SNOS in NVS ši 7 -28 46 ■ ■ 5 Uradni lisi I RS, 1948. .št 10-76 -6. LPS Mk /aplcnjcna aBBoienja, likvida cija obv/.noiti 11 terjatve ! jubljana. 9,61949, AS, M k, Agrarna reforma .plosnc nadeve. — 7, Uradni list SNOS in NVS, št. 62-397/45.- 8. NVS. M k. Izločitev /emljsč i/, zemljiškega sklada po II. člejj 'v/nera v loflrri» ■V it »•piemhcna kuni ulji ZOCU-- KOKSUA ZA UPRAVO NUttUE IKWUC Oollo \ 4 ti i i m I 0 S • T J U Je m i-.li o vi £1 1 h>£ka 1 in 2 Odloka AVNOJ • * dne 21. n1l v ufamofju^ L t"' "■-V, r -„!:. , ^ Ot.il 2. H 'A WJ 1ÎM fi F J je prcAio v JïfîïF>Tla«') II. Vae Imetje * ) K»**» K»rl« AuarBpvrgt^brirtoVrct* IH^ihi Oola»k«t»«uB>:tiLii iicolk* luirodnû»ti »aliajajol« te v okra.U ij)č»Tj» ali kjer kult v območju D F. J Je pretlo v itr/xno la*t 111 Odreja >e vpu (aplembe v prid drfave v javi.ih LnJtjjab. «) v rrmljiMu knjuli prt okrajnih tiarudnih andiàiih HoijWj« 227 k»0 fillCl ^Fkwo. 3iUcot» corn,2 k.o. Col«*bln>k,k.o,0ot#rilcr.,17? k.o.T!rlkt VČTl la»l,l3o k.o. «»«Jhtniiii.^i L.o.neja44l,7!& k.o.3%^-1 1051 k.®l SW» o«rk»r,155 lo« In ZU k.o. OrfiorlM. in fl« 283 k.o,V.*8k©. m. IV. Pni 11 tej odludi! ;e dnpiiktna pritii>b« v riiku nam i h dni pt» di»tavilv1, in «iter na OkrnJno, ndnoaiiu letlrialnn raplcinhi nu koiiiKij ki Ju Jf vloliti pioineno pri podplaanl kuiniaijL*) ■ J NmfKiratiao Ja trlali Savnll Ji> mi«, pn aink, poklic, rojalur (««laiki-. 4it*«lj*nalvo. a*roda«aii, tadaje la aadan)» M»litf* pritailH^iia ■l OH Okraja* komitij« fr« prikillia na flkmtiio, od ai*i*d*falnw *»p!*oili*ao komtaijo 28 zakona o agrnni relormi \S, Mk Agrarna relbrm.i splosne /atlevc /LSWIMENr- \SSU\(i Diu Ministerium fur Landwirtschaft der \ rlksrcpubhk Slow'tfw.ioR ü<5 1951, V^rarrcformabtuliiiin Žiirki' Siiiinihl Im Ralimcn flts Ministeriums Uir Landwirtschaft l()45 - b)51 v\ iren mi Jahn; 1946 die Kreis- und Bezirk ikoni- fflissigiwil 1 Iir Agrarreform tJWiig, außer im Slowenischen Kuslenland wo sie wegen ^pazifischer Verhältnisse erst ■ m Jahre 1948 zu wirken begannen Du das Selirillgul völlig ungeordnet war und sieh m verschiedenen l-'aszi kein befand, so daß kein I beisteht fliriiber möglich war und es wegen der Besonderheit schwer dys Oidiumgs-STStfin festzusetzen wir wurde das Schriftgut nach den Ortskommis.aonen und der Ahe - Ordnung der I nteigne-ten geordnet, Im Bestand befinden sieh die (¡iiindent-eignungen betrelleiule I nlschliiüe der Bezii'k^-uiKl kreis-kommU.a.inen Beschwerden. (mindveiteilung imler die inleresscnlcn usw CïracjîM) o agrarni reformi n kolonizaciji \ fondu Mi listrstva /a finance Marjan /itnančic l'o zakonu o agrarni relormi in kolonizaciji (Ur.l DFJ, st 64/45, Ur.l.FLRI št 24/46 10147, 105 48,21 56, 55/57 in Ur.l.SI R I, št. 10/65) oziroma po republiškem zakonu o agrarni relormi in kolonizaciji (Ur.l.LRS, št. 62/45, 30/46, 10 48, 17 58, 17 59, 18 61 in Ur.l.SRS, št 22/65), ki ,ta uresničevala 19. člen Ustave FURJ i/, leta 1946 so bila lazlascena, 1. ve le posestva 2. zemljiška posestva bank, podietij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb, 3. zemljiška posestva cerkva samostanov, ver si-lli in drugih ustanov, 4. zemljiška posestva, ki so med vojno \/. kateregakoli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega nasledmka. 5. presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestnik! (nad 3 lia obdelovalne zemlje o, .roma 5 ha gozda) 6. presežek kmečkih posestev nad 20 do 35 ha obdclov ilne zemlje in nad 10 do 25 ha gozda tako da skupna obdelovalna površina obdelovalne zemlje mi gozda ne presega 45 ha Ra/laščeni gozdovi so postali praviloma družbena lastnina in so ostali do danes, ostala kmetiiska /.emljiišca pa so po pogojih zakona prešla v poseben zemljiški sklad, iz kasterega se je zemlja dode-l|cvala agrarnim intere .entom, ki niso imeli zemlje ali pa so je imeli malo. Zemlja je bila dodeljena tudi raznim državnim posestvom, zadrugam, JLA itd Zemljiška posestva našteta pod točkami 1-4, so bda razlaščena brez odškodnine, za razlaščeni presežek kmetov in nekmetov pod točkama 5 in 6 pa b' morala bit; plačana odškodnina v visim enolet nega donosa na hektar. Republišk: zakon o Agrarni relormi in kolonizaciji ic omenjeni odškodninski predpis zveznega zakona ponovil, clodai pa le, da bo nacm ugotavljalija donosa predpisal minister za kmetijstvo. Republiški upravni organ /a kmetijstvo takega predpisa n nikdar izdal, tako )e ostalo danes tako aktualno vprašanje od-,kodn.ne za razlaščen1 presežek zemliišč odprto. Od;kodnimi upravičen- cem ni bila nikdar izplačana / uveljavitvijo zakona o kmetiiskih zemljiščih (Ur I.SRŠ, št 26/73) sta med duigimi določbami republiškega zakona o agrarni rclormt ¡n kolonizaeip prenehali veljati tudi določbi II. m 12. člena tako, da republiških predpisov o odškodnin za razlaščene presežke zemljišč po agrariv relormi kmetov n nekmetov sedaj ni Arhiv Republike Slovcni|c je prevzel serijo Agrarna rcloima in nacionalizaciia v okviru fonda ministrstva za l.nance leta 1988 in časovno obsega leta od 1946 do 1961 Gradiva je za 168 tehničnih enot oziroma okrog 20 tekocrii metrov. Poleg gra diva o agrarni reform: najdemo v tej seriji tudi gra tlivo o prenosu nepremičnin, arondacijah melioracijah, agrarnih skupnostih, razlastitvah na podlagi popravljenega zakona o vaz last iS i gospodarskih podjetij, last tujih državljanov (Ur.l.I I Rl st 35/48) in uredbe o prenosu nepremičnin iast tujih državljanov, ki so bde nacionalizirane (Ur.l I f R.l si 53 48). Omenjeno gaclivo v Arhivu Republike Slovenije še ni strokovno obdelano, imamo pa zelo dober prevzemni zapisnik, ki je bil narejen ob prevzemu. kot ic znano, je agrarno reformo v nasi republiki izvajalo Ministrstvo za kmetijstvo ter okrajne jfl okrožne komisije za agrarno reformo. Gradivo v tej seriji je nastajalo v okviru več državnih organov od leta 1946 do 1961, V začetku je bilo to Ministrstvo za kmetijstvo nato Glavna uprava za kmetijstvo, Gospodaiski svet Drzavn. sekretariat za gospodarstvo, Državni sckretanat za občo upravo in proia čun od leta 1956 32fje pa Ministrstvo za finance /aradi različnih vzrokov je prišlo do delitve gradiva Glavni vzrok zli kasnejšo dclpev omeniencga gradiva je predvsem praktične narave. Gradivo ki se jt nanašalo na premoženjske zadeve ni spremembo le-teli, so prevzemali tisti državni organi, ki so reševali te zadeve. V okviru Ministrstva za kmeti jstvo je bil septembra 1945 ustanovljen Odsek za agrarno relbrmo, ki je v okviru omenjenega ministrstva vodil zadeve, ki so se tikale agrarne reforme in kolonizacije, kasne- 29 jc, po letu 1950, pa so zadeve, 11 se tičejo agrarne relorme in kolonizacne prešle v pristojnost imo-vinsko-piavnih oddelkov pri raznih di/avnih organs h Odsek /a agrarno reformo je imel v glavnem naslednic naloge - reševanje pritoži ra/!ascenccv in agrarnih interesentov, - pripravliaje predlogov zakonskih predpisov za zaščito Kmetijskih zemljišč, - nadzorovanje pravilnega i/vajama agrarne relorme pn okrajnih komisijah z.h agrarno relormo in drugih organih ter dajanje potrebnih navodil za pravilno m enotno izvajanje agrarne relorme in kolonizacije - reševanje vprašanj odškodnin razlaščenih kmetov in nekmetov, ki jim je pripadala po zakonu o agrarni reformi in kolont/auu odškodnina, oziroma sojo morali plačan agrarni mtcresen'i in kolonisti za dodeljevanje zemlje, - skrb m dokonuio ureditev zemljiškega sklada s pravilno in gospodarsko porazdelitvijo zemljišč na posamezna z.adruzna 111 državna kmetijska gospodarstva ter za izdajo potrebnih odločb in izvedbo le-tch v zemljiški knjigi, - organi/iranie izdaje dokončnih dodehtvcnih odločb agrarnim interesentom in kolom ■¡toni ter s kri za vvedbo lc-teh [zemljiški knjigi. I/ raznih poročil iz. leta 1946 je razvidno, da je bila do konca leta 1946 razlaščena iij razdeljena v pretežni večini zemlja zjmljiških posestev, razen posestev nekmetov, ki bi jim lahko flriznwli z.t3twj kmeta, če bi se odpovedali svojemu pokliui. Tako navajajo, da je BriSlo v zemljiški sklad 61.600 ha obdelovalne zemlje 163.800 ha gozda 36.000 ha ostalih površin, skupno torei 261.200 ha. 1'riiavilo se je 53.700 agrarnih interesentov; zemljo .je dobi lo pa 30.000 agrarnih mteresentov Zanimivo jc tud\ daje bilo največ pritožb od obrtnikov, ki navajajo. da jim obrt iv bila glavni vir dohodkov, pač pa kmetustvo, ter jih je šteti med kmete. Vlnogo manj pritožb je prišlo s strani razlaščen m veleposestnikov, veliko pa od strani razlaščenih kmečkih in mestnih hranilnic in posojilnic in ostalih zadrug, katerim je bila razlaščena celokupna zemljiška posest Pritožbe so prihajale tudi od agrarmh interesentov, ki so se predvsem pritoževali da so dobili manj zemlje kot drugi interesent veliko pntozb pa je bilo tudi od strani kolonov in vimcarjcv. Iz. poročil v petdesetih letdi pa ie razvidno, da so državni organi, ki so se ukvarjali z. agrarno relormo m kolonizacijo v letih l(>48, 1949 in 1950. reševali v glavnem pniozbe, skrbeli za vpise v z.cmluško knjigo itd V tej dobi so ponovno preučevali upravičenost dodelitve zemlje agrarnim interesentom in čc so ugotovili, da po zakonu niso uprav ice n do njej so jim jo odvzeli Okrajne komisue za v-vajanje agrarne relorme so v glavnem uiejevale emlpsko kniizne prepise z.emliiskega sklada in gozdov na nove lastnike zcmlie. npr državne organe, podietja ustanove... Veliko je bilo pi itožb zaradi člena zakona ki jc omogočal ministru za kmetijstvo, da razveljavi vsako odločbo o razlastitvi oziroma dodelitvi zemlje, čc n- v skladu /. /akonom 1 ako je pnslo tudi do ugotovitve, da se agrarna re- forma v Sloveniji nadaljuje, v drugih repubhkah pa je bila koiieana že konce leta 1946. /arimivo je tudi da seje število agrarnih interesentov in kolonistov. k' ->o dobil /c-mljo, zmanjšalo na 27 400. Število pa seje po leltu 1950 se zmanjševalo, ker je bila zemlja dobliena z agrarno reformo, odvzeta velikemu številu agrarnih interesentov in jc bila vi liuccna predvsem v zadrtimi sektor. b prevzemnega zapisnika in posamezni'! pregledov gradna omenjene serije je bilo ugotovljeno, da v gradivu najdemo predvsem naslednje: - pritožbe zaradi odvzema kmetijskega zemljišča gozdov po zakonu o agrarni reformi in koloni zaciji ter dodelitve le-tega iz zcmln-kega sklada agrarnim interesentom zadrugam državni« posestvom Ud, (te vrste gradiva srccuiemo vse do leta 1961) - statistične podatke (odsek je imej nalogo zbirati raz.nc statistične podatke v zvez- z agrarno reformo in kolonizacijo, ki jili jc dobil od nr/jih upravnih organov m komisij za izvedbo agrarne reforme ter pošiljal poročila tudi drugim državnim organom v repfigjikj in zveznim državnim organom). - poročila ki se nanašajo na problematiko dela odseka ;n delovama organov na nižji stopnji in s tem tudi na n.icin izvajanja agrarne reforme in kolonizacije ter o problem.ii ki so nastajali pri tem (inšpekcijska poročila o delovanju organov za izvedbo agrarne reforme in kolonizacije itd.) - navodila m okrožnice organov za izvedbo agrarne relorme v zve/i z organizacijo le-tch in samo izvedbo agrarne relorme in kolonizacije; sem uvrščamo tadi razna tolmačenja zakona ter navo Siki zveznih organov, - ohraniemh je tudi nekaj zapisnikov nvnih konferenc kjer so obravnavali problematiko izvedbe agraine reforme in kolonizacije, - posebno zanimiva so poročila o izvedbi agrarne relorme pri cerkvenih ustanovah ter pritožbe agrarnih interesentov, ki so protestirali zaradi tega ker naj bi cerkvenim ustanovam ostalo preveč zemlje, ter poročila o kolonizaciji Vojvodine s Slovenci itd. VlRl 1. Uradni list iz let od I94S do l%5 2. Ministrstvo z.a finance ¡eri.ja Agrarna reforma n ko-lanuiicija, AS /IJSAMMI NI \SSUNti Dil Vurarrcl'orm und kulumsie-riii)).' hc-trrelfcndos Schriftgut im Bestand (Iis I in.iii/iiiinisUruims der Volksrepuhlil sIohuiiiii \liirjan /(.-/>aii( u Der AiislsJlz. behandelt die Agrarreform und Koloni-sicrwig betreffendes Seilnltjii.il in der Serie »Die Agrarreform und Nationalisierung« 1111 Rahmen des Bestandes des I man/.mimstcniims, das Archiv der Republik Slowenien im Jahre 1988 übernommen hat Der Bestand ist 30 fachlich noch Jiid« bearbeitet, doch haben wir ein gutes Übernahmeprotokoll mit der Sehriftgutbcschreibung. I s werden auch einige Angaben 1111 Zusammenhang mit dem Verlan!'der Agrarreform lind Koloiiisierung in Slowenien und die dabei entstehenden 1'roblciiie aulge lulirt. Im letzten Artikelteil wird konkret über das Schriftgut gesprochen, da ; sich auf die Agrarreform und Kolo nisieriing m erwälmten Bestand bezieht /aplembe n nacionali/acije: arlmsko «rad fo upravnih orf»ano\ Mesta Ljubljane Taljana S< /;/• V koreleratu ,c bom omejila na arhivsko grad vo upravnih organov, ki je nastalo na območju današnjih petih |uMjajiskil| občin, hraumio pa ga 1 našem arhiv u. Gradivo zaplemb in nacionalizacij je ohranjeno v ra/licmh fondih, £ri iskanju /cljenega gradiva nam je v pomoč poznavanje pristojnost- mestnih organov. Mest m organi so imel- določene pristojnosti pri zaplembah, ki so nastale na osnovi odloka Avnoja 21. novembra !9441 l'o gradivo je v okviru pristojnosti, ki jih je imelo mesto, bolj «Ji manj ohranjeno. / iplembc ki so bile l/vršcne na podlagi drugih zakonov, se nahajajo v gradivu sodišč Ob^ma je imela določene pristojnost: pr: naciona li/.aciji i/.vrscm po zakonu leta 19582, Gradivo, ki je ohranicno, se ra/.likuic od občine do občine in sicer glede na predhodno urejenost gradiva na občini in glede na ens ko se ie gradivo prevzemalo v arhiv. K.ritsriji odbiranja gradiva nacionalizacij so se namreč deloma spreminjali po letu 1981. V Priročmlu /a strokovno usposabljanje delavcev, ki delaio /. dokumentarnimi gradivom iz leta 1984, se kot arhivsko gradivo navadijo zaplembe (4(>l), agrarne /adeve (462), nacionalizacija (46.3), razlastitve (464).Kmalu /.fiteia smo v arhivu ta navodila dopolnili in popravili. Pri kategoriji gradiva kot je zaplemba a'i nacionalvicna se po novih navodil,h odbirajo samo stvarne zadeve osebne pa po vzorčnem kriteriju. Po sedaj veljavnih navodilih prevzema arhiv pr: gradivu nacionalizacij torej le stvarne zadeve, osebne pa se trajno hranijo na občini. Ta kategorija gradiva je zato za določene občme prev/eta v celoti - stvarne in oseb ne /adeve - ^a določene pa le deloma Gradivo nacionalizacij, izvršenih po zakonih leta 1946 ¡n 1948, je ohranjeno bolj aii mani slučajno, kadar so bih dopisi ali odločbe poslane v vednost posameznim mestnim upravnim organom ali pa predstavljajo del gradiva mestnega podjetja V tem primeru je mestni upravni organ kije s podjetjem upravljal vodil dot umcntacijo o nastanku in poslovanju podjetja Pri iskanju je potrebno upoštevat1 še dejstvo, da je bilo melje lahko zaseženo po ia/licinh zakonih in v različnih obdobjih Pri i;kaniu nam torej pomaga vedenje, po katerem zakonu ie bilo imetje a-plenieno ah nacionalizirano, ali kateri upravr,- organ ie upravljal /. odv/etim premoženjem. Če so zaplenil; imetje nemškemu državljanu, je o tem od ■ locala mestna zaplembna komisija, ce so zaplenili imetje odsotni osebi, je mestni ljudski odbor i/dal /acasno odločbo o zavarovanju imetja (kot ol rožni upravn: organ). Za *ro«la It. 142/4 Okroo-l vrt v Isivr. ptroala It. Iti, cnaporttrt-io pouloujc ▼ larwrl 621 m2 V vlt.Hu It. 236 k.o. Zauol .*io pr 9il£»ot ja, tm L»«t '«r.»»] kxjcTttota v Ljubljani. Jtizlnutl t» ▼ Je jvoinli.n. ft« n tU« raalaftltuc Jt l&tdatja .»J uvata pojto{.tk po oanevnaa t*Ioni o r«*l*atltl La 1 oülo^bu ^.o 29*<31. olt. za aar»il pntrültv» ajio« v arlala fll. 6 salona o r;.Ll&itltvl. 2.) Javno tatllotvn ao u«iate i^akljun«. 3.) Drl •IIa« ki konWut v LJubljani v roka Ar. I1J1 Oa*aatlQl. lt^t r*d*«dnik t (Sitar rraoo«) -jfs: /C ohuno Moste, tako jc /a leto 1960 ohranicno izčrpno poročilo o nacionalizaciji z statističnimi podati* i Ohranjene so tud' nekatere odločbe, vendar nad gradivom nunam pregleda, ker ni evidenc in ni jasno, koliko jc ohranjeno. Gradiva jc za I sam Iascikcl, na občini pa menda tudi ne najdejo gradiva nacionalizacij. /a obuno Polje je ohranjeno gradivo z dclovod-mkom. Obsega I Iascikcl za leto 1959 o nacionalizaciji zgradb >n zemljišč, ni pa jasno, koliko jc to gradivo popolno. Za občinsko gradivo obstajajo le prevzemni se-z.nam? ker jc to novejše gradivo" "poimenske cvi-dcnec nad gradivom nimamo, razen v redkih primerih. koje indeks nastal že na občini Ohranjeno pa je gradivo drugostopenjske instance v pnmeru pri»ožb glede nacionalizacije zgradb ¡n zemljišč. Kolikor vem, je to gradivo v celot1 ohranjeno v fondu OLO I jSJjaiiiu. OPOMBI I Odlok o prehodu sovra/.niškcga imetja v državno svo-jmo, o drzavncni uprav jsinju imetja odsotnih oseh in o zasegi imetja ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile. I5g, 21 november 1944, l r.l.DKI, št.? 45 (objavljeno v posebni prilogi Ur I. SNOS m NVS št. 6/45). — 2. Zakon o nacionalizaciji naiemmli zgradb in gradbenih /<:■ niljišč. Ur.l. I I U,l št.52 ^8,— i 1'riročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z. dok unientamini gra di voui 1984, str I()\ — 4 /aplenibna komisija okroz nega mesta Ljubljane je bila ustanovljena poleti 1945. Okrajne in okro/ne z iplembnc komisije so bile ukinjjnc 28.12.1946 na podlagi odredbe Prediedstva vlade L .K S — 5 /akon o zaplembi imovine in o oprav hanju za plembe, Ur.l.SNOS in NVS. it 18/45 člen 30 določa da i/da|ajo '.aplembne odločbe okrajic in okrožne tričlanske komisije. Te komisije - v Ljubljani ustanovljene avgusta 1945 morajo končati delo do 15. septembra 1945, nato podaljšano do 15. novembra 1945. • 6 Ml O Tajništvo, 29 3 — 7. Zapisnik .iltiingsorgane dir StiWLt I iiihijana / iljana Sank I i wird die Beschlagnahmen und Nationalisierungen betrellendes Schriftgut der Verwaltungsorgane inj Gebiet der I jublianaer Gemeinde dargestellt Im Historischen Archiv wird vor allem dasjenige Aichivgut aulbevvalirt, das aufgrund des I Hasses von AVNO.I (Antilasuhi ;ti .-.eher Rat der Volksbefreiung Jugoslawiens) in 1944 und aufgrund des Gesetzes /.ur Hitianalisierung aus dem .Ialire 1958 entstanden ist D»s sieh aul' die Beschlagnahmen beziehende aulbevvahrte Archivgluit befindet ach ;ni Bestand des Stadt.'Volksausschusses. Die Ver-mdgensangelegenlieiten und m den Bestanden versclne dener Stadtressorabtcilungen Da Schriftgut im Zusani menhang njjt den Nationalisieiungen im Jahre 1958 ica slovenske naiodne tisti ter okoli 17 tm /aplembnih spisov Okrajliih sodisč I jubl|ana I in II). Nekdanji izvršilni '/ločitveni sevnanv in sedanj.i navodila /.a odbiranic arhivskega gradiva nas opozarjajo na to, da gradivo o podržavljanj lastnine ne bo ohianjeno v celoti, če so sodišča vestno izpolnjevala nasa navodila o gSbifanjG arhivskega gradiva V kazenskih zadevah se v celoti hran-jo le spisi za. tista kazniva dejanja, za katera je zagrozena kazen 10 Šli več let zapora kazen /.aplembe premoženja pa se iz,lika ze za' kazen treh oziroma petih let (strogega) zapora, torej v zadevah ki 'o jih obravnavali tudi okrajna oz.uoma občinska sodišča Po navodihli za odbiranje arhivskega gradiva se izvršilne zadeve izločajo, torej ne moremo pnca kovati da bo gradivo, k' na . tu /.anima. ohranjeno I e zadeve sodnega registra m zemljiške knjige ;o načeloma varne pred izločanjem dokumentarnega gradiva V Ijiiblianski enot' ZAL hranimo v fondu Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani soflni register do leta 1954 (trgovski, obrtiv iu /adru/ni register), za katerega pa mmamo izdelanega ustreznega popisa. Precej spi:ovnega gradiva ni ohranjenega, vendar lahko pričakujemo v njem odločbe o nacionalizacijah in vpis novih drzavivli podjetij. V fondu Okrajno sodisce Rakek, ki jc delovalo od leta 1945 do 1948, Inanimo k drobce gradiva med drugim tudi eno škatlo /apkmb-, (.nad" o o zaplembah je ohranjeno le fragmentarno. Fragmentarno ic ohranjeno tudi gradivo v Ibndu Voja škega sodišča Ljubljanskega vojnega področja Ra zen seznamov oseb, ki so bile obsojene pred tem sodiščem julija in avgusta 194^. je v fondu še pet sodb o gospodaiskcm sodelovanju z okupatorjem^ Drugi pi ivosodm organ, ki ie sodeloval v procc sili podržavljanja privatne lastnme, je javno to/il-stvo. Od začetkov javnega tožilstva (še v času -.oj-ne) pa vse do leta 1945 njegove pnstoinost. niso bile omejene le na picgon kaznivih dejan. Javno tožilstvo ie imelo tudi lunkciio nadzora nad zako mtostjo delovanja dr/avne uprave in pravosodja ter skrbelo za pravilno in enako uporabo zakonov. To je med drugim poniendo da je mielo javno tožilstvo možnost posega - ntervciieije na Katerikoli stopnji upravnega 'ali sodnega postopka če je menilo, da se dogajajo nepravilnost: v postopku oziroma, da so odločbe državnih organov -lezakonitc Na območju ljubljanske enote /AL je del gradiva javmh tožilstev še jiri ustvarjaliili. v arhivu pa hrac.imo fond OkRO/NLGA JAVNEGA TOŽILSTVA v Ljubluui", ki pa m toliko urejen, da bi lahko uporabljali konkretno gradivo. / gotovostjo pa trdmi, da v Ibndu ie gradivo, ki nas tu zanmia I 'ond je trenutno 1 aiz.i strokovne obdelave in zaenkrat smo evidentnaii le dve okrožnici iz meseca maja n junija 1945, ki opo/.ariata na pomen last linje ii j« ai pravilnega delovanja javnega tožilstva m dr/avnih organov, ki v tem procesu podržavlia nja sodcluiejo. Iz okroinic je razvidno da so bile nepravilnost1 zaradi nejasnosti predpisov in drugih v/rokov stalno prvotne Med organe s področja pravosod|a lahko štejemo tudi odvetnike Glede na 'značaj m lunkcijo njihove dejavnosti so predstavljali neke vr-tc nasprotnike v procesu podizavljanja privatne lastnme, ker so pac /astopab prizadete stranke v kazenskih in civilnih pravdnih po .topkah pred sodišči m drugim' drzav-nimi organi. V ljubljanski enot: /AL. hranimo v itirilj I ond i h odvetnikov (ki inrajS dokaj dobre popise) zadeve (4), ki se nanašajo na kazenske obravnave v kitari h je bila izrečena kazen zaplembe premoženja ter tožbe proti odločbam državniki organov, ki so izvajal, naeioiial'/acijo, razlast'tvc, /aplembe in agrarno relormo ker arhiv ne hrani g-adiva vseh odvetnikov, so ohranjene zadeve ki se tičejo podizavljanja privatne lastine, Ic slučajni drobci, ki pa so ravno tako zanimivi -i uporabni 0 PO M HI 1 kazen /aplembe premoženja so vsebovali nasledil ji ka/.ensk' zakoni: - Uredba o \ oja-kih so it išči h / dne 24 5.1944. - - /akon o prepoved; i/./ivanu narodnega rasnega in verskega sovraštva (velja od 29.5.do 30Í6 19* I) Ur.J DI I si 36/4S; ■- - ¿X 4 člen /a dejanja o/ničen i v I. in 2 členu če iniaio le-t i značaj ninozieiiih neredov ali čc izzovejo težje posledice ili če obstoje še druge posebno obte/ilne okoliščine ili imajo ivimcn spodkopav ■ fi ili slabiti temeljne naeionaine pridobilve narodnoosvobodilnega bo ja. - - /akon o kaznivih dejanjih /nper l|udstvn in državo (vel:a od I 9 194.5 do 30 6 1951). IJr.l.DI I si 66/45;- za dejanja po 2. toč k i 2 . lena - /a dejanja od I do 13 Uv.kc 3 cien i - m po 10 elenu - /akon o pobijanji nedovoljene špekiHcije in gospo darske sabotaži (vel|a od 25 4 1945 do 6 ¡951). Ur.l Dl .l.št 26 45,- /akon o kaznivih čfejanjih /oper uradno dolžnost (stopi) v veljavo 24 10.1048 in velja do 30 6 1951). Uridie list Di I etev 26 45).- /a 8 člen (te/ko lažnivi dejanje /lorabe uradnega položaj i ah uradnih pravic prekoračenja uradnih pravic iKi/poinitvc uradne dolžnosti, samovoljne zapustif» • shr/bi, in bre/vestnega ali nemarnega opravljanja službe); - za H člen (te/ko k:i/.nivo dejanje jemalnja podkup n i ne); - -za 2. in 3 odstavek 23, člena (poneverba v slu/bi) - 34 - za 2. odstavek 24 člena (nedopustna uporaba uradno zaupanih stvari /aradi špekulacije); - - /s 27. člen (težko kaznivo dejanje ponarejanja ali uničenja uradnega pečala listine ali spisa);- /a vsa ta kazniva dejanja so piistojna okrožna sodiščB razen za clsjaiij* iz I. odstavki 8. člena za katera sD pri stojna okrajna sodišč i - - Zakon zoper Splošno ljudsko premoženje ter premoženje zadruz.nih in drugih družbenih organizacij (vHja odl.3.ll 1948 do .ffl.6 '951) (zamenjal zakon o varstvu piosnega Imdskcga premoženja in premoženja pod upri vo države /dne 2 3 10.1946). I r.l.T ! R),|t.87 48; za 2 odstavek 5. clcna (velika tatvina poneverba ali utajitev prot.pralna prisvojit® uničenje oškodovanje in prikrivanje splosnega ljudskega premoženja premoŽenja zadružna in drugih druzbcntli or gani/aui Ali zasebnega premoženja, namenjenega za družbeno uporabo); - - za drugi odstavek 7. člena (goljufija v «kodo splošnega ljudskega premoženja, premoženja zadružnih in drugih družbenih organizacij ali zasebnega premoženja namenjenega za družbeno uporabo); - - za 2. odstavek 9 člena (izsiljevanje v ";kodo splošnega ljudrkega premoženja, premoženja zadruznih in drugdi druzbemh organi -.acn ali zasebnega premoženja namenjenega za družbeno uporabo); - - za jO. člen (razbojmstv o ;n razbojniška tatvina v škodo ,piosnega ljudskega premoženja premoženja zadružnih m drugih družbenih organ.zacij ali zasebnega premoženja namenjenega za družbeno upora bo). - - Kazenski 'akond i I R.l (velja od 1.7.1951 do 30.6 1977): - 123. člen (izrek kazni zaplembe premoženja) za kaz niv a dejanja zoper ljudstvo in državo kontrarevolucionarni napad iti državno m družbeno ureditev (100. eler) - ogrožanje državne celote in neodvisnosti (101 elen)- i/podkopav inje vojaški in obrambne moči države (102 elen); - - uboj predsi ivnika fiudske oblasti ali družbene organizacije (103. člen) - - oborožen upor (104 elen ); - - vohunstvo (105. clen);- - služba1 \ovraz.nikovi vojska med vojno (l()ov rtižniku med vojno (107. elen); - - politično m gospodarsko sodelovanje s •ovraznikom (108. elen) - sodelovalne pri sovražnem delovaniu proti I I R.l (109 elen j: - - beg z namenom sovražnega delovanja (110. člen);- organi, i ranic it spravljanje oboroženih skupin, posameznikov in materiala v I 1 R.l (III člen) -sklenitev pogodbe v škodo I i Rj (I 12. clcii); - - uničenje pomembnih objektov narodnega go:.podar >tva (114 elen)- - •abota/.a (115, člen); - - nasilje proti predstav niku ljudske oblast ah družbf-ne organizacije (I I (>. elen): - - združevanje '.oper IjSstvo in državo (1-3. točka I 17.«. len i'): - - sovražna propaganda (118. elen) zbujanje narodnostne, plemenske ali verske nestrjinosti, sovraštva al. ra/dora(l. in 2 točka I 19 clcna) - - pomoč storilcu kaznivih dejanj zoper ljudstvo in dr zavod20 elen): - - pripravljanje dejanj iz. členov 102, 10"* 114 (121, elen): - - posebno luidi pimieri kaznivih dejan1 '.oper liudstvo n državo (I 22 clen);- - I "»4. elen ('/.rek kazni zaplembe premoženja za kaz niva dejanja: - - genocid (124. člen); — - \o|no hudodelstvo zoper civitag, prebivalstvo (125, elen); - - vojno hudodelstvo zoper ranjence in bolnike (126. elen); - vojno hudodelstvo /oper »ojne ujetnike (127, elen). - - organiziranje skupine za izvrševanje genocida in vojnih hudodelstev (128 elen);- Kazniva dejania '.oper n irodno gospodarstvo- za 3. točko 221 člena (ponarejanje denarja in spravljanje ponarejenega denaria v obtok V. - - za 3 točko 222. člena (ponarejanje m uporaba pona rejenih vreclnotnic); - - za 2. točko 2^3. t lena (nedovoljena špekulacija); - - -a 2. točko 234. člena (kupcev inje z. zlatim denar jem tujo valuto, devi umi plemeiiifinu kovinami ali dragocenostmi); - - za 239. elen (skodljivstvo v kuieti stvu); - - a 3. točko 240. clcna Ozpodkopavanie zadruge) - Kazenski z ikon SI R.l (velja od 17.197"? do danes) 140 elen (kazen zaplembe premoženja) se sme izreči /a kazniva dejanja zoper temelje socialistične samo upravne družbene ureditve in varnost SI R.l: - - kontrarcvolucionanio ogrožanje družbene ureditve (114. elen); - - pnz.nanic kapitulacije ali okupacije (115. člen) - ogrožanje teritorialne celote (I 16 elen) - - ogrožanje neodv i nosti (I I 7 člen):- - preprečevanje boja proti sovra/ liku (I IN elen) - služba v sovražnikovi vojski (I 19 elen); - - pomoč sovražniku (120 člen),- izpodkopavanaje voiaske in obrambne moči (121. elen); - - umor iz. sovražil i S n igibov proti SFRJ (12.3. elen); - - oborožen upor (124 elen);- terorizem (j 25. člen);- - unieeme pomembnih gospodarskih obiektov (126 člen); - - sabotaža (127. eleii):- - vohunstvo (128. elen)1 - - izdaji državnih tajnosti (129. elen); - - sklenitev pogodbe v škodo SI R.l(! U).elen);- - sodelovanje pri sovražnem sodelovanju (131. elen)' -pošiljanje in spravljanje oboroženih skupin, oioz.ja in streli'a v S! R.l i 132'i len) - - sovražna propaganda (133. elen); - zbujanje narodnostnega rasnega ali veiskega sovra štva ra/Jora di nestrpnosti (134. člen);- kršitev teritorialne suverenosti (I 35, elen); - - združevanje za sovražno delovanje (I 36. elen); - - pomoe storilcu po storjenem kaznivem dejanju (I 7. elen); - - kaznovanje za najhujši; oblike kaznivih dejania (139. elen); - - 156. elen (kazen zaplembe premoženja) za kazniva dejanja zoper cloveenosi in mednarodno pravo; - - genocid (141. clen);- - vojno hudodelstvo /oper civilno prebivalstvo (142 elen); - - vojno hudodelstvo .oper ranjenec "i bolnike (143, člen); - - vojno hudodelstvo ;.oper vojne uietnike (144, elen); - - orgariziranje skupine in spodbujanje k genocidu m vojnim hudodelstvom (145. elen) - - uporaba nedovoljenili bojnih sredstev (I 48 elen); - - 173. elen (kazen zaplembe premoženja) za ¡kazniva dejanja zoper gospodarstvo in enotnost jugoslovanskega trga: - - za 2. odstavek 164 člena (nelojalna konkurenca v zim,inje trgovinskem poslovanju),- - za 2. odstavek 166 člena (neupravičeno posredova nje ali zastopanje zunametrgovinskem poslova nju); - 35 - /;i 2. í&stavsk 167. člena (kupcevanjc z zlatim ileni rjem, tujo vaflto in devizami)' - - /a | , 2. in 1 odstavek 168 clcn i (ponarejanje dc-narr.iV - /;i |. in 2. odstavek 169. člena (ponarejanje vrednot-nic); - za 3 in 4 od.tavek 172, člena (i/daia nekntega cvka);- - 20U elen (ka/en zaplembe premoženja) m ka/niva dejanja uradnih oseb v /veznih organih .-.oper urad no dolžnost - - /a 4. od*ta\ek 174. členi (doriba uradnega polo/.a ja) - - >x\ 2. odstavek 1 75. clcna (poneverba v službi); - - /.a 2. odstavek 176 člen i (goljufija v službuj->\ 177, clcn (grabe/ \ .lu/bi):- - /a I. m 2 odstavek 179. clcna (jemanje podkupnine); - - /j 2 odstavek 183.clcna (izdaja uradne tajnosti); - 237 Cien (ka/en /uplemlx premoženja) za kaznr a dejanju zoper oborožene sile SER.I: - - /a 2()2. elen (odklonitev spreicnia in uporabe orožja);- - za 2 in 3. odstavek í03. clcna (napad 111 vojaška osebo, ki opravlia službo); - /a 2, in 3. odstivek 214 člena (nepokorščini pn vpoklicu v vojn. ko slu/bo) - - /a 2. odstavek 215. člena (iimikRnje vojaški slu/rL->i s povzročitvijo nezmožnosti /anjo ali s sleparijo)' - /a 216. člen (nezakonita oprostitev vojaške slu/be); -/a <. in" 4 odstavek 217. elen i (samovoljna ud:strani tev in beg iz oboroženih sil); - - /a 2. in 3. odstavek 223.elen.i (talvina oro/|a ali dela bojnega sredstva);- - za 2. odstavek 224. člena (izdaja vojaške tajnosti) -za 226, člen (ka/nov inje za k'i'niva dejanja storjen,i med vojno ali ob neposredii' vojni nevarnosti); - za 227, člen (vd ij-.i sovražniku); - - - a 228. clcn (neizpolnitev Bllžnosti med bojem); - - /n 22l>. elen (samovoljn i odtegnite1 od dolžnosti med bojem), - - /a 230 elen Uapustittv položaja proti ukazu); - - za 21jj člen (predčasna zapustitev poškodovane 1 id-jeab poškodovanega letala), - - ■/■] 232 elen (prepuslitev nepoškodovanih bojnih sredstev sos rain i l u); - - /j 233. člen (spodkopavanje bojne morale in skodo-vanje polo/.a|ii n i bojišču); - - za 234. elen (opustitev zav -rovania vojaške enote); - - za 235. elen (opustitev sporočili rojaškini organom v vojni);- /a 236 elen (neizpolnitev dolžnosti pri mobilizaciji); - /a kazniva dejSja /oper druge družbene vrednote' - za 2. odst'ivck 249. člena (prepoved.in prehod če/ državno Sejo);- Kazenski zakon SRS (velja od I 7.1977 do d^ines); - 164. člen (k a /en zaplembe premoženja /a ka/mv.i dejanja /oper upravljanje ilru/.benih sredstev in naravna bogastva; - - /.a 2. odstavek I 3() člena (sklenitev -.kodljivc pogodbe)- - - /a 4 odstavek 132, clcna (izdaji iij neupravičena pridobitev poslovne tajnosti) - - za 3. odstavek I 33 člena (zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe) - - /a 2. odslavek I 34. člena (poseben primer goljufije); - - za 2. odstavek 141, člena (poneverba); - - za I. in 2 odstavek 142. cien i (grabe/), - - za 4 odstavek 147. clcna (nedovoljena trgovina)'- - za 1 odslavek I 52. člena (zal i lev davščin m drugih družbenih dajatev); - -/' I m 3. odstavek 153. cien i (ponarejanje in upo iaba ponarejenih vrednolnic ili vrednoslnih papirjev);- Vojdlko aOdlSP« - . i 17c/it LjubiJ»nak*gs vojn*«« področja no/«? v Ljubljani, Ljubljana, do« 21.avgust« 1945. SODBA . V lm«nu narodov Jggoalßvija I Vojaško aodiSCa LJubljanakage vojnaga poflrogje v Ljubljani J* dna 21.avguata 1945» n» Javni uatnl ratpravi, pod pradaadatvom kapitana SvlgalJ Lada, ob aodalovanju aiajorje VaniC Ivana, »ajorja TrbtiviS Duia-na, kapitana TrCak Antona, et.vodnika Pogačnik Rajka, kot aodnikov, t»r v navxoCnoati taplanlkarja ln aakratarja Dr.Avguština Grdana in toillca Dr.DaaJ«n Viktorja, v katanakl atvarl topar Dr.ing.Krofta Mlloia in to-vuriti* radi aodalovan^a t Okupatorjan, v odaotnoatl obdoliancavt Dr. liV,. Krofta MiloSa, R&aamann Joaij«, Scbwlngar Rlharda, Dr.Pavlin Frana, Inc.DraCar Oakarja,' Dr,PogaCnik Frida, na obtoibo vojaška^;« tožilca t dna 21.8.1945, rataodllo: S o u v ■ a Uojilu aJjj L«ona ln Halana roj.Sponar, roj.15.5.1910 v Ljubljani, prlatojan v LJubljano, oianjan, oCa n*dl.otroka, rk.vara, Slovanac, z glmnatlJako natura, nI bil vojak, trgovao, član upravnega avata Motvoza, dalainlk tvrdka Franc E,Souvan, «tan. Ljubljana, Kaatnl trg 24, ■ pranožanJaa, n.kaznjvan, n. by bodi, o b c o d 1 Jo po 14./ lr< 16./ clt. Ur.db. v £*.zl t Zakon-ia o vratah katnl pr.d- '.d It*» A V ji U -h L 1,1 . ua c-ifl.nbc imoiiaa, A .1 t.ro J. ud.liilii .jirl 1 jodb. ni».d.r,lh ^idj.t-lh: Ikb /tj'kl:,*a»lM kr. Jlt i b,«ki/. Sirui.n. pt p< rnl jiTTip Jr o Oo-Jim- ln Motv.z lr P].tno./Za jil.nl jo s. d.lrl". li d. ..M,.-' N'i o in0*1 Cl. (i./ ?Bkona o poblj.nju n.do*3lJ.n. &p.kul«clj. li ROk»od-,riik. iB>ot i. ln n« podlo*! doloHllB II. 1./ t.)., Odlok o >r.hod» OTi.in.^B l»t;i v 1ri"ivn pvojlnn, t drž2»n.m -iprsvl ¡.n ]u lMtl» -.d nnlh Ja.b lr o zui.el l«.tla ki ■> g., ,ku'nt >r.k. >bi »il pri lino od tu j 11. lkdan.pa od AVH0T-« Jn. ¡1.11.19*4. z )*lr» privnlt 03.b i,jubljan.k. kr.dltn. >nnk. !fd: , nI, ZdnM.nfS ripinilj V.*i. - (Jorlf^n. - S.Sv.d. i.i. T T.lull ja ,1, "niib. CJrjRns d. i o.i. y l-jublj« 1, ifuib. ''.plniao d.I o.i. r ljubi,Bili t.r Iniib. II jtvot ln P1 tno '.d. v Gro.upli.« v korlct urEtva. 3art t lil.,mu av^bodo narodu 1 Zaplanlkar ln a.kr.tjri Er. Grd.LI Avpuitln l.r. Pr.1a.dnlk - kap.tan I Svlcei Udo 1 r. Ce je bila i/.rccena kazen zapora najmani 3 lota - 185, den (ka/en /aplembc prenioženia) za ka/niva dejani-i zoper dru/beno in zasebno piemoženje; - 166 elen (velka talvina);- /a 167, Člen (roparska talvin.i);- - 168, člen (rop)-- ■ /a 2,, 3. in 4. odstavek 171 elen i (goljufija);-Ce ie bilo dejanje storicno v škodo družbenega premo ženjfi in na zapor najmani ireb lcl - 205. ekn 'ka/en zaplembe prenioženia) /a kazniva deianja /oper uradno dol/nost :n javn.i pooblastila. - /a 4. odslavek 191 člena (zloraba uradnega položaja ab uradnih piavic); - - za 2 odslavek 194 clcna (¡zdaja uradne lajnosli);- - za I m 2 odstavek 19.5. člena (jemanje podkupnine) - za 2 m 3. odslavek 200 člen.i (protipravna prilasti le^lvar: ob preiskavi ali i/vršbi),- - za 2 odstavek 201. člena (sodnikova prek.ršitev zakona); - - z.i 2 odslavek 203, člena (nezakonita oprostitev obveznega plačila) - 2, OKRAJNO SODIŠČE RAKEK arli. enote od 220 do 266; < VOJ AŠKO SODIŠČI L.IUHIJANSKE-.GA VOJNEGA OHMOČ.I A, arh. enote od 7. do 28; 4 Gradivo o podržavljanju privatnega premoženja je v nasledniih Hlvetniškilj fondih MOGDAN 7\ l/Ek, ODVETNIK L.IUHL.KNA arh. enote: m 253 Josip Lav ne Ljubljani 254 Avgust Jenko in Ana I j Sil juris 255 Avgust Volk Ljubljana I 56 Loj/a Smcrkoli /a Vali Uusbah Ljubluin.i 5,57 Amonija Vcrbajs, Ljubljana 258 Cisterijmiski amostan Stična VII IJ F- M KKE.1ČI, ODVTTNIK, LJUBLJANA .irh. enola Karel Čeč, Ljubljana 62 ing. I Icribert Del Coll. Avstralija 64 M irgareta Drenig, I jubljana 67 Mama Drolčnik, Ljubljana 68 Bert .t Deter, I iubliana 75 Emil Eckcr Ljubljana 91 Kari Gmdica, Ljubljana 33 Margit Golob l.jubliana IU3 Jožica G rosek, Razpok pri Mariboru in T milna Sínica Trebnje 1 14 I v .m Jclnčin, trgovce, L.jubliana 1 1 7 dr \doll kpser, I jubliana 1 22 Marija klemeneie 1 52 Josip Kiiik & eo., Ljubljana 164 Frančiški Magister, Guncljc 180 Marija Modic. I jubljana 182 L .aiiciska Mravlje, Ljubljana 196 ing. franjo l'ihcrr.ik in Maríia. Vulired 201 l\ in Pezdir Ljubljana 209 Spela Pirkmajer, I jubliana 2 1 X Rudolf l'o/.lep f.jubljana 220 Leopold l'nbosic L Iubliana 244 Marija Sclisk ir, Lukoviea 260 Mihael Tischler, I jubliana ■ill Mirko Wall.itretten Ljubljana 126 Margareta /cmlja Ljubljana (PIDIRIk II CKMAN, ODVFTNTK, LJUBI JANA arh. cnola 9 Andrcv. Gas-aier. 1 ondon m Leo Gosser, Bistrica pn Tržiču 36 Leopold Weiss. L.lublj-ma JOSIP CIRIL OHL AK, ODVFTNTK Lll'BI JANA arh. enote, 4 45 do 56 /USAMMI NFASSl NG Die \ ersl.i.illleliiing di> Privateigentums in dui IkM.imkn der .)n i,zorn.iiic in I jiihljait.Kr 1 Miln.il des i I loriscliui \relnvs I jiihlj nij /arko liirjcil\ Im Prozeß der Verstaatlichung des l'rivaleigeniums haben auch che JuMvorgane niilgcvvirkl Ihre .'uMandig-keit 'n diesem Pro/eß wurde mit jedesmaliger ¡Goset/gell Hg festgesetzt Die AbsondL-rungsanWeisungen liir dus Arehivgul der Gerichte sind mangelhaft. falls es gessch.il/l wird daß diese; Schriftgut den Chankler des Archivgutes hat Das Historische Archiv I iubljana ha! noch nicht außer seltener Ausnahmen, das lisch dem /weiten Weltkrieg entstandene Schriftgut der Gerichte übernommen, gleichfalls hat d.is Archiv mindestens im allgemeinen dasjenige Schriftgut nicht evidentiert das unter Beachtung der Vorschriften schon längst über nommen werden m iBte. Wegen des bekannten Zustand es in den GerieliKhöfen und aus der liislandehallimg des im Archiv schon aulbcv.ahrten Arehivgute-. angehend, hat man Angst daß das Arcluvgut, vvohir nvm interessiert sich nicht im ganzen erhalten ist Die .krstr■/. bestände im Archiv, vvenigestens diejenige, che dieses Archivgut enthalten sollten, smd leider nicht dermaßen geordnet, dal.l die Verwender einen einheilen /utri't /um Arehivgut das sie interessiert haben wurden. Das bedeutet zugleich, chß die vom Archiv angebotenen Inlbrma-tionen hmrachtüch derartigen Arehjvgut in den Justiz bestanden, unvollkommen und viclleich auch irreluh rend and Arliosko gräd . u o prisilo i Ii odv/em^i /asebnega premo/en ja v povojnem aisu na širšem območju ljubljanske rej ije v upravnih fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana Dušan lkihitn V /adnjem času se izredno mnogo govor, in piše o vračanju premoženja, ki |e bilo na najrazličnejše načine odvzeto državljanom tekom minulih štirih desetletij. Navadno je govora o vrmtvi nacionaliziranega premoženja, čeprav dejansko ne gre samo za premoženje, ki je bilo nacionalizirano Pri tem gre /a očitno mešanic pojmov, kajti tako avtorji raznih člankov na to temo kot tudi neposredno prizadet: občani večinoma ne razlikujejo med nacionalizacijo. zaplembo razlastitvijo ah odvzemom premoženja na kaki drug, pravni podlagi, razlikovanje med temi pojmi pa je seveda bistvenega pomena Občani ;e v vedno večji meri obračajo na arhive z vprašanji, kje dobiti podatke o odvzenvh premoženja v povojnem času. Da bi lahko odgovorih na vsa ta vprašanja, moramo nujno psznati pravne osnove odv/cm premoženja in institucije ki so pri tem na kakršenkoli način sodelovale o/ roma so bile /.a odv/eme pristojne V oirienjemh procesih odvzem zasebnega pic-mo/enja so bili udeleženi tako sodni kot t ud» upravni organi. Med upiavmm: institucijami na regionalnem nivoju je treba v prvi vrsti omeniti mestne o/, okrajne ljudske odbore pozneje pa tudi občinske ljudske odbore, ki so v ta namen formirali odgovarjajoče organe, lako sej npr, okrajni in mestni ljudski odbon sestavili /.aplembnc komisije, ki so morale ob vrekanju zaplemb sestav"! popis 1 37 .n ccnitev vsega /.flgiaajejicga premo/enja V postopku priprave in izvršitve zaplembe je -odelovala tudi uprava narodne imovine na ravni okraja oz mesta V proce > agrarne reforme so bile vključene na nvni okraja posebne komisije za agrarno reformo. Tudi pri prvih dveh nacionalizacijah so sodelovale komisije ki so jih imenovala /vc/na o/ republiška ministrstva / nalogo da opravijo inventu ro podjetij m primopredajo njihovega premičnega in nepremičnega premoženja Tja izvedbo tretje na eionali/.aujc so bih /adol/em občinski ljudski odbori ki so preko komisij /a nauonaiizacno izvrševali prevzem najemnih /giadb m gradben-h /cm Ijišffl Pri ri/1 istitvah premoženja so bili udeleženi okrajni o/ mestni liudski odbori, ki pa so morali izdan? akte o ra/iastitvi obvezno predloži'! v potrditev republiški vladi V nadaljevanju se moramo nujno vpiasati kak sno gradivo najdemo v upravnih oSlih /a obravnavano problematiko. Za preučevanje /ajilemb so najvarnejši spisi okrajnih m mestnih /aplembnili Ipmisij ter uprav narodne imovine, /a agrarno reformo je gradivo okrajnih komisij za agrarno reformo ohranjeno /.clo fragmentarno, zato je zan jo nujno potrebno iskati podatke v arhivskih londih republiških nnnitrstcv za kmetijstvo in Imancc. Povsem enako ugotovitev lahko podamo tudi za problematiko prvih dveli nacionalizacij, kjer, lahko največ gradiva dobimo v londih zve/mil o/, republiških ministrstev, zlasti ministrstev za industrijo, ludarstvo, trgovino in preskrbo ter finance. Gradivo o tretji nacionali/.aeiji najdemo v fondih občinskih ljudskih odborov o/ okrajnih ljudskih odborov kot drugostopenjskih organov za odločanje v pnmeiu pritožb pii/adetm občanov. Gradivo o razlastitvah najdemo v aihivskih fondih okrajev oz. mest. Pripomnit' pa vsekakor moramo da jc iskanje gradiva /clo otežkočeno v pnmerih ko sc je premoženje odtujevalo po delili in to ni zelo različnih pravnih temeljili oziroma kadar so oškodovanci vlo/ili tožbe na sodiščih ali sc pritoževali pri upravnih organ.h Ra/vid nad gradivom otežujejo tudi pogoste upravnotcritoi aalne spremembe v preteklosti novi upravni organ- so nam rec k svojemu lastnemu gradivu priključcvali tudi spise ukinjenih upravnih institucij kot svoje lastne p red spi se, (,'c sc ozremo na poglavitne londc, ki vsebujejo važne podatke o odtujitvah zasebnega premoženja moramo na prvem mestu i' postaviti fond Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana - okolica ki je deloval v lotili 1945-1955 in je teritorialno obsegal ve čini obljublianskc regije, po ukinitvi okrajev Gro-supl|c m Kamnik v letu 1952 pa jc praktično sam obvladoval celotno regijo. V fondu sc nahajajo spisi okrajne uprave narodne imovine, evidenca -ploš-nega ljudskega premoženja spisi in delovodnika agrarne relormc, /elo ra/novrstne podatke pa najdemo tudi o razlastitvah, sekvcstracijah n zaplembah pa tudi o najra' ičnejših spremembah posestnih stanj na podlagi zemljiškoknjižnih ->pisov. /a območje grosiijieljsk.ega okraja najdemo v fondu Okrajni ljudski odbor Grosuplje spise agrarne reforme n feciMffliZftcije ter /.aplembne spise s sc/namom /.aplcnjcinli posestev in oseb, obsojenih ilada LjudaJto «puu^llto ^loronljo, o« mMlol up raoi 4, tj 5.opj.oIaogr lu u o 'riarnih fc-oo^>c-u-s) h podjotjl&, r podla, A IS.Plana cajcona o BMlN». 11 url JI i tata lh gi uodaroklL podjetij i ▼ «ilaln od. loibo Tl»d. ki, u 13.» J« lj<° ltJ-wd;M o d 1 o 8 a , d. •• i j«j« ................ linta v u*roro Kinlotro»r» ta 1 djatrljo, mdarotvo 1 alonrlflkaoljo Utl. Ljubijuiia lj.aaja 1J«8. Stor.3-aalc.29lA, | Rgft \ . poo OaatU«. prodoollka L L . . OAviAvml n1 ulrMtAP [»lr. «Lt - n /Popit fnm 5 ii h >, ' na zaplembo imovine Pogatejše gradivo / omenjeno problematiko najdemo v londu Okrajnega ljiid skega odbora Kamnik, katerega gradivo obsega praktično vse naštete vrste odtujitve premoženja za sam študij obsega le-teh procesov pa so silno koristil pripomočki indeksi m dclovodr,;ki agrarne reforme, zaplenjenih m ra/laščenih posestev ter prenosa naprcnnčmn oz. agrarnih interesentov. Za fond okraja Kočevje je potrebno reči, da imamo nad njegovim gradivom nekoliko slabši pregled, boljšega bo mogoče dobiti po končanih de lili preurejanja m popisovanja fonda, ki so trenut no v tek u, , agotovo pa je mogoče reci, da obsega spi ie agrarne reforme, zaplemb in nacionalizacij v letih 1046-1955. Omeniti pa moramo tudi fond Okraim ljudski odbor Postojna, katerega večina območja jc danes sicer v pristojnosti Pokrajinskega arhiva Koper, vsebuje pa spise komisije za agrarne operacijc na območju današnje občine Cerknica v letih 1947-1954. Za preučevanje odvzemov premoženja na nukronivoju najdemo ustrezno gradivo tudi v fond.h krajevmh ljudskih odborov, ki so dobivali sodbe o/, odločbe višjih sodnih in upravnih instanc v vednost S pojavom občin kot novega upravnega organa v letu 1952 m še zlasti z uvedbo novega komunalnega sistema v letu 1955 pa seje tozadevno gradivo pričelo konccntruat: tudi v fondih občinskih ljudskih odborov, ki nam lahko nu dijo šc zlast; dokaj kompletno podobo treijc nacionalizacije v letu 1958, za izvedbo katere so bile po novi zakonodaji pristojne obeme. S tem bi bila v bistvenih potezah podana slika gradiva o odvzemih premoženja na obravnavanem območju. Pri tem pa seveda ne smemo prezreti pove/ave odnosa med arhivi in iskalu informacij s splošnim odnosom družbe do arhivov in njihove dejavnosti Na tem področju jc marsikaj zc nepre- 38 klicno zamujenega, kar seveda v preeeišnji men onemogoča arhive, da bi lahko hitro mi kvalitetno odgovorii- izzivom časa ter s tem prispevali k raz-rešev in jfl te danes tako aktualne problematike. Zl SAMMI-.NI- \SSUNG 0*i \rcln\(iiil bctrclls der /w.inrs.iliii.ilniKii iDs l'rn.itcini ntiims in der .ahkra-ns/t it 1111 brukrui (ivliiil (kr Ijuhljanncr Region 111 den V in\.¡ltiin(isl)LSl.iiHk-n (lt il> torischen \rclms I pihlpin-i Ihi,an Ikilutn Hie Aktualität der Problematik fordert von den Archi ven .nimer größfcre ßelaütSigS im /iivimmcnhung mit dein Regis'iaiiirgut bctrclT;» der /w;ihgsvfirmögonsabna hnien nach dem krieg. Um das entsprechende Schriftgut Kiefen u konen müssen wiV dringend von der damals gültigen Gesetzgebung und den in che eil l'ro/el.ien mitwirkenden Institutionen nusgehen. Die Veiw.dtungsinsti-tutionen aul regionaler I bene li.ibcn 'ii dieser Ah i.'lit spezielle kommisionen formierl Das entsprechende \rc:hivgut ist in den Beständen der Gemeinde und Bez 'rksvolksausschiil.ien z.u linden lind un Aisammenh;ing mit den ersten zwei Nationalisierungen und clor Agrarre form jedoch vor illem in den Bestünden der /usiaiicligen Republik- und Biindesinstitutionui. Im B'kl * on den /vwingsabnalimui auf l.okalebene bieten uns Auch die Best'inde der CJjftvHksiiissehiilifn in denen die Ab .«ehrilten der Bescheiden von höheren (icriehst und Vei waltungsinstanzen aulbewahrt werden. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka i 39 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 40 Slede i o zaplembah, agrarni refom n nacionalizaciji premo/.cnja v ari \skem gradiv.1 Pokra nskega ari va Mar >or 1'c/ci I'a vel KkJi int Svoj prispevek sem razdelil na st.r: dele V pr vem delu obravnavam arhivsko gradivo o zaplembah, agrarni reformi m nacionalizaciji premoženja, ki ga hranimo v Pokrajinskem arhivu Maribor v Referatu za gradivo pravosodja Pri tem moram povedat;, da v mariborski arhiv v celot: tega gradiva od ustvarjalcev nismo prevzeli Drugi del prispevka namenjam opisu arhivskega gradiva, ki sc hrani v našem arhivu v Referatu za gradivo uprave Tretji del prispevka usmerjam aJ pregled nekaterih vzorčno izbranih konvolutov spisov, ki so nastali v zvezi z zaplembami premoženja V četrtem delu želinl opozoriti na druge fonde, kjer je pričakovati da sc bo našlo arhivsko gradivo, ki sc neposredno nanaša na obravnavano problematik. Opozoril bi rad na določene arhivistiene probleme, s katerimi sc srečuiemo pn svojem delu arhivski strokovni delav. i v Sloveniji. Gre za vprašanje dejanske ohranjenosti arhivskega gradiva posamez nih ustvarjalcev z oz.nom na količino in za vprašanje o izdelanih informativnih pomagalih v arhivih ali pa tistih mformativmh pomaga Hi, ki so nastala pri ustvarjaleih arhivskega gradiva. Predvsem me seveda zanimajo vprašanja, kaj vse vsebujejo konvoluti spisov in ali je bilo iz it h spi sov v preteklost i po kakrsn.h koli navodilih ze odbrano kakršnokoli gradivo Kdo so bili ustvarjalci -avtorp posamenih spisov n kakšen registratuini red je vpeljan. Odprto ostaja vprašanje, v katerih fondih bi še bilo moz.no najti •dedove o zaplembah agrarni reformi in nacionalizaciji premoženja v našem arhivu Pregled scvaiama arhivskega gradiva v Referatu za gradivo pravosodja po letu 1850 v Pokrajinskem arhivu v Mariboru nam nudi sliko o pomembnem gradivu, ki se nanaša na problemati ko povoju1 h odvzemov o/aroma zaplemb premoženja agrarne reforme in naeionahz.aeije. Podatke mi je posredovala arlrvistka I m.ic» Ogrizek. 41 MARIBOR /a mesto Maribor in njegovo okolico je bilo v Pokiajinski arhiv Maribor prev/eto odgovarjajoče aihivsko gradivo Okrajnega sodišč« Maribor s ka ženskimi spisij šiframi K ks /a dobo od leta 1945-1950 Gradivo je bilo arhivu predano brc/ pripadajočih 1 pisn.kov in imenikov. Izvršilni spisi tega sodišča J or 1, kol oblika ■ 11 ilra so seveda s tega področja vsekakor najbolj izrazil historičen vir /a iskanje podatkov glede jaz lasinev o/ zaplemb. Ohranjeni si spisi /a cas od leta 1945-1950 /. opombo, da so bili mariborskemu arhivu predam tudi vpisnin. S ¡cm se pregled se/nama irfriv skega gradiva, ki ga hran Pokrajinski arhiv v Mariboru in smo ga prevzel: iz sodišča v Mariboru. konca Povedati moram da se v nasem arhivu pnpra vljamo, da bomo se v letoaijem letu ah pa v prvih mesecih naslednjega leti, prevzeli arhrsko gradi * o mariborskega sodisča, in sicer A) Sodi si e narodne času (SN( ) /a leto 1945, ki je s svojo pristojnostjo pokrivalo Maribor, Ptuj, Mm sko Soboto Guistanj Dravograd Ormož, Lendavo in Radgono Skupno jc gradiva okoli 5 tekočih metrov, oin injeni ;o vpisniki, vsaj za nekatere kraje (Maribor. Ptuj) B') Vojaško odišcc za leto 1945 v obsegu 0,2 tekoča metra s tpisj od st. 1 do 1 546 1er z ohianjemm imenikom C) /aplembni spisi za leta 1945-1949: /a leto '945 297 spisov, za leto 1946 2519 spisov /a leto !947 2943 spisov, za leto 1948 2670 spisov, /a leto 1949 384 spisov 1er neka' arhivskega gradiva za leto H50 do 1961 MURSKA SOBOI A Zh Mursko Soboto imamo v Rcleratu /a gradivo pravosodja ohranjene kazenske spise, silre . ks za leta od 1945 do 1950. Ohranjeni so tudi /aplem bni spisi (Okrajnega sodišča v jjmiski Soboti s šifro /p /a cas od leta 1945 do 1947. Inlcrcsantno je, da se jc posebej ohranrlo 25 spisov ra/.lastiU enih /a dev iz Okrajnega sodišča v Muisi.i Sobot za leto 1947 in 1948. Izvršilne zadeve, ki nos;io tukai o/nako I ;n ne I So predane manboiskcmu ailuvu /a cas od leta 1946 do 1950 Predam so bdi tudi vpisni! i SLOVI NSKA BIS, RICA ¿d Okramo sodisje Slovenska Bistrici >o se ofljanili kazenski spisi K k.-,, za leta 1946 do 1956 in Iz.viAilm spisi šijft- 1 za c.is od leta 1946 do 1950 z odgovarjajočimi i pisivki GORNJA RADGONA Z obmocia (lornjc Radgone -ano v Pokrajinski arhiv Maribor do sedai prevzeli ka/.enskc spise lon-da Okramo sodeče Gornia Radgona Pu teli lahko opa/imo poleg .si 1er K in K.-, tudi Ksp (pomilostitve), /a cas od leta 1945 do 1950. Vpisni! m mie-nik sla ohianicna in predana arhivu samo za Lto 1945. Drugi vir, 11 pnca o rc/ultatih jiostopka zaplembe o/. razlastitve, so tudi spisi o vrnitvi voblnc pia vicc ' oznako Sp in so oliianieni /a cas od leta 1946 do 1947 in to bre/ vpisnikov. Spi>i i/vršilnih zadev iz Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni so ohranjeni v mariborskem arhivu /a čas od leta 1945 do 1950 si upa| /. odgovarjajočim: vpisniki Povedat' moram, da arhivskega gradiva sodisč v 1 endavi Slovenj Gradcu ha 1 cnartu kjer so sledovi o ra/ki-.nivah m odvzemih premoženj po letu 194.5, v nasa arhivska skladišča se rusmo prevzeli Postavlja -.c vprašanje, če se zaradi aktualnosti tega arhivskega gradiva' predvsem planiran« dena Sionlilizacije, nc bi bilo smotrno dogovorili o tem da b? to arhivski) gradivo se nekaj časa ostalo na so-diseih torej lam k|or jq nastalo in kjer se bodo postopki denacionalizacije po vsej verjetnosti tudi od vijali. ¿animati na . morejo tudi dedovi o zaplembah premo/enja v ohranjenem arhivskem gradivu v Rc leratu za gradivo uprave mariborskega arhiva Sam sc tukaj nc lotevam ra prave o dejanskih upravnih odločbah 11 so sc nanašale na /aplcmbc premoženja ter so nastale na osnovi odloka Avnoja i/ leta 1944. Nc dotikam sc zakonodaje, na osnovi katere so sc lormiralc mestne /aplembne komisije po letu 1945. Podal bi lad samo sc/n.im arhivskega gradiva oz naštel londe, ki jih hranimo v Rcleratu y» gradivo uprave v Pokraiinskcm arhivu v Mariboru. Podat ke mi jc posredoval arhivski svetnik Antosa Lesko vcc. Če sumnamo fonde, lahko v prvem sklopu govorimo o arhivskem gradivu / opernimi kategorični, gradra, ki je nastalo v okrajnih o/iroma mestnih /aplcmbnih komisijah Te komisije so v glavnem delovale v letu 1945 in 1946 Njihovo delovno območje je obsegalo mesto Maribor /. delitvijo na Mestno zaplembno komisijo v Mariboru (ohranjenih jc 3976 zadev z izdelano k artoteko - podatek I Vred), ter Okrajno /aplembno komisijo Maribor - levi breg. Vse komisije so delovale v letu 1945 in 1946 (ohranjenih je 10384 zadev in spisi novih lastnikov v 10962 zadevah - podatek 1 Vrecl) Poleg teh >c v mariborskem arhivu hrani arhivsko gradivo Okrajne /aplembne komisije /a Dolino Lendavo za leti 1945 in 1946, ki pa je le delno ohranicno. Ohranjeno jc tudi arhivsko gradivo Okrame /aplembne komisije v Ljutomeru in Okrajne /aplembne kcBiisije v Gorim Radgom vendar le-tc samo delno Drugi sklep arhivskega gradiva, ki priča o /a plembah premo/enja, so sumiram tbfili Uprave narodne ¡¿Bovine. Med te sidijo predvsem Okrožna uprava narodne iniovinc Maribor /a leti 1945 n 1946. Tu so oh ranjene odločbe ok tajnih in mestnih /aplcmbn.h komisij Gradivo Okrajne uprave narodne imovine jc ohranjeno tudi /a mesto Slovenj Gradec, k tej jo prikliuccn tudi okraj Dravograd o/irom.i Prcva I jc -a leti 1945 in 1946, vendar ne v celoti Nadalje ic potrebno dodati tudi to. da so ra/lasti tve po /akonu o agrarni reformi iz leta J.945 in po zakonu o kmetijskem zomljiškeij skladu splošnega ljudskega premoženja iz leta 1953 pustile sledove v drugih arhivskih fondih 42 V fondu Okrainc komisije za agrarno reformo Maribor, ki je biia pristojna tudi za okolico mesta j a ohranjeno gradivo za čas od leta 1945 do leta ¡961. V mariborskem arhivu hran mo tudi gradivo Okrainc komisije za agrarno reformo mesta Ptuja za eas od leta 1945 do 1961 z 1 795 zadevami v obsegu S tekočih metrov. Gradivo Okrajne komisije za agrarno reformo za mesto Murska Sobota je ohranjeno za cas od leta 1945 do 1961 ter arhivsko gradivo Okrajne Eflnisije za agrarno reformo mesta Lendave, ki pa je le delno ohranjeno za isto časovno obdobje. V času od leta 1945 do 1961 st£ delovali tudi okrajni komisiji za agrarno reformo v Ljutomeru m v Gornji Radgoni, /a kateri pa mamo ohranjenega le nekaj gradiva. Med arhivskim gradivom vseli naštetih komisij je možno Bajti tudi razne zaplcmbnc spise ali spise okrajnih komisij za zemljiški sklad Nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč po zakonu iz leta 1958 lahko zasledimo v »pivskem gradivu fonda z naslovom Okrajna komisija za nacionaVzacijo stanovanjskih m poslovnih prostorov ter gradbenih zemljišč mesta Man bor in njegove okolice. I a komisija je delovala v času od leta 1958 do leta 1961, pri ccmei pa jc treba posebej poudariti, da so v gradivu tudi pritožbe na odločbe občinskih komisij. Gradiva jc 4,5 tekočih metrov, izdelana je abecedna kartoteka (podatek I. Vrccl). Pregled vzorčno izbranih konvolutov spisov v zvezi z zaplembam, premoženja nam lahko nudi nekaj ugotovitev konvoluti spisov obsegajo časovno dolgo dobo. Nekateri spisi se vlečejo vrsto let od leta 1945 pa vse tja do okoli leta 1955. V kon-voiutih spisov, ki obravnavajo zaplembo premoženji se nahajajo spisi mnogih različnih ustvarjalcev - avtorjev. /.a primer naj naštejem avtorje opisov v ZHdtvi razlastitve lekarnami iz Slovenske Bi.ltrice: I Okngm odbor OP z dne I..8.1945, 2. Odsek z.a upravo narodne imovine z dne 4 7.1945. 3. Okraina zaplembna komisiji Maribor - desni breg ; odločba 4. Okrajni odbor OF- odsek za narodno imovino i/ leta 1945, 5. Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev n njihovih pomagacev za Slovenijo, Ljubljana >z leta 1945, 6. Sodišče v Slovcnsk' Bistrici 7. Okrajni odbor Slovenska Bistrica uprava na rodne imovine, 1946, 8. Komisija '.a odpravo narodne imovine pn Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. 1946. 9. Javno tožilstvo v Mariboru, 1946, 10. Pnto/ba ene iz leta 1945. Obtožence m bil Ncmcc, ampak Hrvat in ni pobegnil, ampak je v nemškem taborišču ter sc leta 1945 se ni vrnil. I I. Mestni narodnoosvobodisveta 1946, 9. lavno tožilstvo v Mariboru 1946, 10 Pritožba žene iz leta 1945. Obtožence ni bil Nemec, ampal Hrvat in it pobegnil ampak jc v inemške® taborišču terse leta 1945 še iv vrnil. I I Mestni narodnoosvobodilni odbor Slovenska Bistrica, odsek z.a narodno imovino, 1945, 12. Predsedstvo vlade l judske republike Slovc-Sije, oddelek ,a upravo narodnega imetja Ljubljana, 1945 in 1946, I V Okrajni odbor 5)1 Ptuj iz. leta 1945, ko iščejo prisilnega upravitelja 14. Ministrstvo z.a ljudsko zdravje 1.5. Uprava državmh lekarn ker je slo ',a zaplembo lekarne, 16. Izvršilni odbor, Rajon-ki narodni odbor Maksimii v Zagrebu, glede prisilnega upravitelji V nekaterih spisih v z.vc.-i z zaplembam; premoženja lahko preberemo tudi nekaj generalnih ugotovitev, ki nas morejo zanimati: oblike ia>ncga poiz vedovan ja pri čemer jc slo za vprašan ja ali se jc obtoženec deklariral za Nemca pod okupaci|o ali ne »ker jc to edino merodaino z.a odločitev« m če jc morebiti kot Nemec aktivno sodeloval v NO D V zvezi z. izdanimi sklepi o •-.aplembah premoze-ma pa lahko brc- posebnih težav ugotovimo, daje bil sklep o '.aplembi deležen neverjetno širokega informiranja Sklep o zaplembi je bilo potrebno poslati: 1. obsojencu ah skrbniku 2. Oddelku t upravo ljudske imovine pii Predsedstvu I judske republike Slovenije, 3. Okrožni upravi narodne imovine, 4. Okrajni upravi narodne "liovinc 5. Okraini upravi narodne 'rnovinc, posebej Ko misiji za zaplembe 6 /eniljiski Eijigi 7. Katastrski upravi 8. Občinskemu ljudskemu odboru, Imančnemu odsek u, 9. lavnemu tožilstvu civilnemu odseku. Konvolut spisov o zaplembah premožen ji, ki so nastali pri občinskih upravnih organih in jih hrani mo v mariborskem itrluvu, so v dokaj rcgistraUirno neurejenem ;tanju. I o sc odraza tudi v kronološkem neredu in v mnogih rcgistraturnili oznakah Ustvarjalcev spisov. Ohranjeni dokumenti so sila različnih formatov in na različni kvaliteti papirja. Pisan i so s strojem ah z. roko. Na spisih je mnogo ledov nekih rcgistraturnili načinov poslovanji brez pravega reda no t raj konvoluti spisov niso urejeni po določenem zaporedju, kar povzroča nemalo problemov pri urejanju, pregledu ah pri uporabi tega gradiva. Konvoluti spisov v Referatu za gradivo pravosodji so v našem arhivu z. oziram na zapisano bolje odlo /eni Ohranjena iij predana so originalna mlbrma tivna pomagala vsaj z.a nekatere londe, kot na primer Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Gre /a vpisnik /. glavnimi rubrikami, ki so v na vadi pri enostavnih delovodnikih. Konvoluti spi sov s sodne so dobro urejen', vsebujejo v glavcm spise iz postopka in dokumente, ki so nastajali na sodiscu ter izdane odločbe, ki so jih pošilial na zc mnoge naštete naslove. Spni ;o paginirani, čeprav so na različ ni h formatih in sq tipkani ali pa napisa n, z. roko. Opozoril bi rad se na nekatere sledove o zapleni bali premoženja, ki jih v ohranjenem arhivskem gradivu lahko zasledimo tudi v nekaterih drugih i 43 tovakna al l'minija • stjen ju ju Uinlotratvo ta induotrljo íd rudaratvo Ljubljane Poí ta S i r n i í č o pfi Piuju ?»1. -•.(.]• 5», U.nir Or««*k«a p»tj* V.I DZ I /45 w«, 10* 8./i5 r.i.n.iDr.II610/45. 30./?. /<5 1 *ti*oa Pretda ureditev laetnlnatega rezmerje pri tukajlni tovarni. V z*ezi o citlreno okrožnico aporode oprave o ateoju Tovarne aluminija eledaSe: *e poaeet*u StroišČe, ki J« bilo 1 nt to*. Dr.Irana Bon5e. __.OdaretvanlkR lt Ljubljane, ao Hemoi » letlb 1942 - 45 tgradill oterno Aluminij« a kapeoltato 100.000 too aluminijevega okaid« letno. ;0Taroa «0 Di dogre Jone, obiitoji pa po l}Jevl to», minlatra namere, foTarno čim prej dokončati. Doeedanje t yo*erno vloiena inTaatlolJe inafiajo okoli 300,000.000 predvojnih dlnarjav. Objakti Tovarna leiijo Julno od prog« Pragerako - PtoJ, na aaverni atranl pa leli ekonomija. To*. £r. BOnSa Je kupil to poaaetvo lota 1940, torej pred vojno, od Ljudek« poa oJilnlce t LJubljani. t aprilu 1941 Jo bil kot reaervnl oficir poklloao t Jogoelo-roDoko roJaSko eluibo. iio aa Ja noncem aprila lataga lota Trnll, ga J« hotele osmina tejoe policija ( Goatapo ) odvaati iz Ljubljana na poaoatTo na atrnllče, kjer bi «« bili n«jbrl likvldlreli. Tamu aa Jo ap«rl pri praiakaTi nertoS italljaneul oficir, t motivacijo, da apada Dr. Bon5« e<*dej pod tnkon iteliJanaklh obleatl. Komite oblaetl ao na to ratl«etile Dr. BonČo. l'ad rojno Jo aodolOTal kot activiat v O T in Jo takoj po ret-aulu, fio t meeeou maju, proatovoljno in it laatnaga nagiba Id proprl-cenje podaril celokupno poeeatvo drlevi in »icer popolnoma bretpleSno. Ker Jo ta oda top to*. Dr. BonČa Za formalno izvrlil lo iiročil tozadevno izJ«TO roinietretvu za industrijo akupno t *aomi pojaanlll in načrti, oraatra uprava, da nima k tgorajini okrolnlcl niSeeer raS pripomniti. Zemljišče, na naterem otojl tovarna, Ja eedej dejenekfe loat dr»a»o, t formalnem pogledu Jo pa trebe aamo lo urediti laetnlneko "tnnjfl v rm 1J i 0 ki Lnji(,i. UlnietretTO Je t odlokom 632/T t dne 20.6.45 poetavllo za delegata te Tovarne tov. Dr, Bonia Ivana. Smrt ruMemu - ivobodo rr.rodul W1KTMJV0 zi iXDtjr .JO III I ID',s:tH) Doli ¿1.AVli.19lb 191 D«I«DW mlnKIrllv« " MuaHt« In ru<«'",° v tovarr« »lumlnlj» I ,« »Cl * M mu seveda naloga Ustih kolegov, ki se s temi Ionih vet ukvarjajo. Mnenja sen] da so dovenski a rili vi / izckniB vodnikom po arhivskih iondih m zbirkah ter / dajanjem arhivskckga gradiva v uporabo posame/ivm raziskovalcem opmvi'i svoje osnovno poslanstvo. Kot re/iiltat tega lahko i tej ing tudi i/dano knjigo Mirka Mundc o povojnih zaplembah in o nacio-nahzaeiji ki jc i/-la septembra ) 990. Dajanje arhivskega gradiva v uporabo je v bistvu naša osnovna naloga, vendar pa se dr/ava ne more spomniti na arhive lc takrat ko arhivsko gradivo potrebuje. Dr/ava mora tekoče zagotavljati normalne pogoje ddovanja prolesionalmh arhivskih institucij ki morajo biti tako razvite, da lahko tudi v velikih dru/bemh spremembah v svoja arhivska skladišča prevzemajo arhivsko gradivo kot našo kulturno dediščino in vir /a našo zgodovino. I I I LKATURA IN VIRI - Arliiv ski fondi in zhuke v »Hivih m ,irhp skih oddelkih v SI R.I. SR Slovcrnid (uredil P. Klasine), Beograd 1984. str. 640' - I Ogrizek, Gradivo o povojnih zaplembah v Pokrajinskem arhivu Maribor, Veeer, 1.7 1990: -A. I eskovee, Relera1 /.a gradivo uprave po letu 1850, Veeer, 10.8 1990: S> I ovsa k 1X1 kulturne dedi.eine, Veeer I8.7.I9')(); Inventarji m Dredjjri - pu- /emni «ipisniki med upravo ali sodi:, i in Pokrajinskim arhivom v Mariboru, tipkopisi INDOK !'AM. fond;h Vsekakor bi rad opo/onl na iierr dabo oh ran jene fonde gospodarstva ter s primerom doka'.al, da jc v gospodarskih Iondih mariborskega arhiva tudi mo/no zaslediti podatke o zaplembah V fondu lovarne Impol i/ Slovenske liisliicc sem naletel na spi ;e o prito/bi na razlastitev, kijih je posiliala /ena na dahavshh procesih na sijEn obsojenega nekdanjega dnektorja Ti spisi so bili odloženi v h Sni vu tovarne Impol v Slovenski Misitrici, kasneje pa jih je Pokrajnr ki arhiv v Mariboru skupaj r. drugim arhivskim gradivom prev/cl v svoja arhivska skladišča, V teh ohranjenih spi ih ne dobimo nekih posebnih podatkov o raoži obsojencu na dahavskih procesih V bistvu gre 7.a spise, k1 so nastali -uradi tega, ker se je /ena direktorja potegovala za svoji pravice. Mnenja icm da bi sledove o zaplembah premoženja lahko našli tudi v ostalem arhivskem gradivu, ki je v našem arhivu. Opo/.onti moram na arhivsko gradivo župnij, torej na londe, ki uh hran: Referat /a gradivo skolijskega arhiva v Pokrajinskem arln vu Manboi Mnenja sem da bi ka/alo iskati sledove o zaplembah premo/enja tudi v arhivskem gra 'livu komunistične paitije in v drugih družbeno političnih organizacijah To pa bo seveda naloga tistih kolegov, k i se s temi fondi vee ukvarjajo. Mneni.i sem, da so slovenski aihu arhiva v 1'okrajinskeni arhivu Maribor. Mnenja sem da bi ka/alo iskati sledove o zaplembah premo/enja tudi v arhiv.,kem gradivu komunistične partije in v drugih diu/beno politiuvh organizacijah. To pa bo t-S * H i >> . *íl 7 k.'.icxjuki 2 a 1 l h 1 ji i «tiTlJ.. 1>. lo - t lr,tl„u, tn.Ju, Cr.jil, ITTYTlh ••ai, Zr. ¡*)h.-il, ,■*-,. Jfca, .Um (Mu lu Ulm. »r«Ji Ir.ko, ja J4I im —.»o, I.tsmIiI./ pní tn U KHüOi • r, l Jo«« la íiotKo I,-mBk«,ob« ur«4. t jt««1 2./ «aos.^1 upr«*lt«lji r*B uj»r«' ! .tr»«lft«L, u«p;ak *«j nyr-Tlt«lj * J«t«ii. to^llo«! ».. m wall« M Ir«_,btT»l Cj. 1 Sw-iiaü:. R«l«. BOIMIst, ■ . j - Jt, lng. 'orwn* Dn T lu-«' M _1A WTIJOI^]« 1 — > J« i >««d njtfti tetblkai iVilM, 1m lx paluloi Átt«ru dr. /«rdlA*rd Ir nOa, v«l«>,o»*atrlka •dasj« «Ji 4To Uv*U> •) ^lov.ülstrlou. ^ ri«slo« ■• «■.«abo pOMStval A :» D £ V ■ Lslu ouob V c 'na 11.19" 4. ja as ,odli .1 aaplaab. T aulalu ao4ba y Jaakag odlaoa Mata Uirfbjr a fio» UM. 5, atar. 4d «64 '.>-9 odr« 1«n povla ROrl navarut u iMt^a. Ta UMasa Ja MI. TTt-'Ma pooblaMaiuu ititlfilo rr«J>cu t Iot. iLsk< rl-uj,r.Tlt«^Jui j.ar'~ Lku T», 4, Jraalca. Ir i Illa p mi u idnl T.,Klaail daakl okrajoa^a aodlaoa/'a ,*0n tolmačenjem okrajnih uprav KUNI, k so zato naslavljale na Pokrajinsko upravo KUNI prošnje za pojasnda m direktive. V vsem času svojega delovanja (do ukinitve avgusta 1947) tudi ni uspeti zajeti vse imovine, ki jc na osnovi odloka sodila v njeno upravljanje. Zaplembo lastnine jc Poverjcništvo PNOO /a Slovensko pnmorje uzakonilo z Odlokom o /a plcmbi imovine fašistov , fašistični h društev in usta nov (Ur.l. PPNOO, št. 1 7, 25.9.1946), ki odreja da se -apleni vsa imovina fašistov in okupatorjevih pomagačev, fašističnih dništev in ustanov m pa imetje, ki je bilo z. Odredbo o upravi sovražnikove-ua imetja (Ur l. PPNOO, st K), 29.5.1946) post;. vljeno pod sekvester (imetje Nemškega rajha in njegovih državljanov, vojni! /ločmeev in oseb, obsojenih na izgubo "metla). Postopek o /aplebmi se je uvedel na predlog javnega to/ilea ali na osnov i prijave, 11 jo je bil dol/.an poda'1 vsakdo, ki je vedel '.a tako imovino /i plembe je izrekala konu-ija, sestavljena iz treh ela nov okrajnega izvršnega odbora relerentov gospodarskega notranjega in lliianenega odseka Na podlagi prijave je opravila potrebne poizvedbe /a-plcmbni postopek je potekal Intro. Odločba o zaplembi ie bila izriSfena prizadetemu ali niegovemu pooblaščencu, V primeru, da ni bilo nih prvega nit) drugega je bila odločba izobešena na uiadm oglasni deski okrajnega /vršnega odbora in se je nabila t ud: na vrata stanovanja al. poslovnih prostorov prizadetega Komisija je vodila nataneno evdeneo o vročitvi, /oper odločitev okrajne komisije jc bila dopustna pritožba na komisijo pri Po-verjeiiištvl PNOO. Njena odločitev je bila dokoen čna Zaplenjena imovina je prešla po pravnomoenosti rešitve v ¡ast Sklada za pomoč vdovam, sirotam in o kodovariim po 'asističneni terorju pri Poverjeni-■>tvu PNOO. Del te .niovine je bil v skladu z. Odredbo o /aeasn, upravi sovražnikovega imetjil maja 1946 ze sekvestiran in izročen v upravljanje In LINI KUNI ga jc morala sedaj izročiti skladu Sklad za pomoč vdovam, sirotam m gospodarsko odškodovanmi po fašističnem terorju je bil ustanovljen 18 septembra 1946, s poslovanjem pa je /a čel šele januarja 194"?, ker se je delo sodise n za plebne komisije precej zavleklo. Uprava sklada je prodajala premičnine in nepremičnine Sklepala joku po p roda j ne pogodbe in prenašala lastninske pravice na k upec. Kupec za nepremičnine je predlagala politieno-upravna komisija pri Povcrjenistvu PNOO sporazumno okrajnim komitejem KP Odlok o dopolnitvi odloka Poverjeni:,tva PNOO o zaplembi imovine fašistov, fašističnih društev in ustanov (Ur I PP.NOO, st 20, 10.12.1946) je iz za plembe ¡/vzel zemljiška posestva fašističnih lastiv kov, na katerih so živeli kolom spolovinarji ali za kupniki ter odredil da se bo s temi posestvi ra/po lagali po posebnih odredbah pristojnih oblasti V tem easu, tj. decembra 1946 so namreč tekle pti prave za zvedbo agrarne reforme. Še dva zakonska predpisa sta uzakonjala kot eno izmed kazni delno ali celokupno '.apleiiibo premoženja' odredba o pobiianju sabotaže in špekulauje (Ui ! PPNOO, st I 22.'). 1945) m Odredba o ka ženskem postopku proti vsem vojnim z.loemeem m liudsMin sovražnikom (LJr.l PPNOO, st.22, 14.2.1947). Zakon o agrarni reformi je izšel v ledcralni Sloveniji decembra 1945. V coni B pa oblastni organi se (liso posegli v agrarne odnose V okraju Koper, kjer je bil kolonat vredno močan so se leta 1945 zatekli k začasni rešitvi s tem. da so ustanovili posebne kolomke komisije, ki so za vsak posamezn1 primer določale odstotek pridelkov, ki seje odstopil lastniku zemljišča Problem je bil še dodatno zapleten, ker so se mnogi lastniki (ki so bil- skoraj praviloma Italijan i) izselili k. coue B in so posestva prehajal.i pod upravo KUNI ali ljudskih odborov. Problema se je lotil Okrajni komite KP Koper Spomladi 1946 je naslovil na Okrožni komite KP •■a vzhodno Primorsko v Ajdovščini predlog (z ob sc/nimi utemeljitvami) da bi se v o k raj (j Koper razlastila vsa posestva 11 ]ili obdelujejo koloni Res je bila nato izvedena agrarna relorma. pravzaprav odprava kolonata, vendar samo v okraiu kojiei Poverjcništvo PNOO ni i/dalo v zvez s tem nobe nih pravilih predpisov, ./dal jih je Izvršilni odbor okraja Koper, in sicer: - Odredba o odpravi kolonata z dne 1.7.1946 - Odredba o dopolnitvi odredbe o odpiavi kolonata z. dne 4 9 1946 -Odlok o uieditvi agrarnih razlwr.ij in razvelja-v rtv i dražb z dne I 12.1946 - Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi agrarnih ra/.nierij m razveljavitvi dražb z. dne H. 1.1947 - Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi agrarnih razmeri! m razveljavitvi dra/b /. dne 4.2.1947 Odloki so bib objav ljeni v vsem koprskem okraju / velikiui lepaki. Odlok / dne 4 februarja 1947 m bil posebej objav ljen Vseh pet pa je bilo kasneje ponatisnjenih v Uradnem listu Istrskega okrožnega ljudskega odbora st.l, I.septembra 1947. Omenjeni zakonsl i predpia .o ukinjali kolon.it skr in spolovinarski odnos ZcHljišČa z vsemi zgradbam; ter živim in mrtvim inventarjem so prpa sla v lastništvo dotedanjih kolonov, če so kolonski oz. spolov inarski odnosi na posestvu trnja I i najmanj osem let Pravica do zemljišča pa ni pnpada I a kolonom lasistom in konlideiitom bivšega gos podarja. Če |c kolonsko razmerje trajalo manj kot osem let je kolon poslal zakupnik zemljišča /'"a kupnino nai in in rok plačila le te je v skladu z zakonodajo določila komisija za vsako posestvo posebej m to v sporazumu z okrajnim sindikalnim odborom Navedeni odloki so v.nieili tudi prisilne dražbe s kak l inn je fašistični rez;m izvajil pol.tiko denacionalizacije. Osnovni odlok oagratn, reloimi namreč doloea da se na poročju OI.O Koper viieuo vse prisilne odsvojitve izvršene od I. lanuarja 1919 dalje s kateruvn je bilo prodano po nesorazmerni ceni imetje slovanskega prebivalstva z namenom da se ga gospodarsko oslabi ter /atre njegov narod ni odpor. L stanovljene so bile okraine In krajevne agrarne komisije ni pa miel okraj Koper dovolj strokovnega kadra /a r/vedbo agrarne relormc. Na pomoe jc priskočila Ljudska republika Slovenija od koderjc prišla stmnajst geometrov, sedem piavnikov, sedem zemliskoknji/.iiih uradnikov in sedem uradnikov. lehnično osebje je zdelalo elaborate na tore nh po ustnih odločbah agrarnih konu-,i|. Na podla gi teh elaboratov so nato piavniki izdelali pismene odločbe agrarnih komisij le odločbe so se takoj tudi zemljiškof nji/no izvedle I kipe so hitele z delom /.aeele so v /aeetku januarja 1947, končale pa 9. lebruaria, saj so ;melc postavljen rok - do podpisa mirovne pogodbe /. Ita I i jo. Agrarna reloima v okraju Koper je bila torej i/ vedena v siiiii nagliei v hudi zimi zlasti pa v vzdu šju politične negotovosti /alo je bilo narejenih ve- 47 II ko napak ki so jih popravljali še do konca leta 1947 Prihajalo je do napačnega odčitavanja parcel , tako je k met dobil 'emljišec, ki ga nikoli ni obdeloval Na večjih komleksih so se ustvarjala so-lastniska razmerja kmetje pogosto sploli niso vedeli, katero in kolilo zemlje naj obdelajo. Dogoddo se je, da so razlaščencu od\zeli vso /Linijo do hiš nega praga Krajevne agrainc komisije so /aradi za grešen ill pomol meinawle svoje prvotne odločbe in so v/trajno zahtevale od okrajne agrarne komisije popravke I udi odziv kmečkega prebivalstva na iz.vedenc ukrepe je bil različen. Nekateri so skrivoma še vedno i 'polnjcval' obveze do bivših gospodarjev. V ostalih predelih obravnavanega območja agrarna reforma v tem Jasni t i pred podpisom mirovne pogodbe- m b;la igrariiih komisij ter prepovedi vzpostavljanja odpravljenih agrarivh odnosov kolonata in polovičarstva (Ur.l. IOLO, st. 14, 5.12.1951) je odredil da : zg u h i pravno do premoženja kdorz.apust' premo-,enjc, kt mu jc bilo dodeljeno na podlagi predpisov o ureditvi agrarnih razmerij. V skladu z odlokom je tako prenio/enje postalo splosno ljudsko premoženje v upravi krajevenga oz, mestnega ljudskega odbora v območju katerega se je premoženje nahajalo Odločbo o tem je >zdal pristojni okrajni svet z.a kmetijstvo. /iplcmbc so sč v Istr-kem okrožju izvajale na osnovi Odloka o sprememb' odloka Povcrjcništva PNOO o zaplembi imovine Fasi.stov, fašisti®h društev in ustanov z. dne IX septembra 1946 HJr. I. IOLO. st 3, 10 10 1947). ki je znova uzakonil za plembo fašistične in nemške imovine, imovine iz dajalcev in oseb, ki so bile obsojene na .zgubo ime tja Zaplenjena imovina je v skladu z odlokom pre $Ih v last Podpornega sklada z.a ž.rtvc lasizma pri Istrskem okrožju, kije bil ustanovljen 14. septembra 1947 in je nadomestil ukinjeni Sklad za pomoč vdovam, sirotam in gospodarsko oškodovanim po rasističnem terorju. Sklad je imel z.a upravlianjc imovine pravilnik, kl|ub temu pa gospodarjenje zopet ni bilo racionalno, Stanje, je bilo dokaj neurejeno. Dogajalo se je, da je hilo imetje, ki je jircslo v last ;k!ada, v solastnini s sorodniki osebe, ki ji je bilo imetje zaplenjeno Pri zemljiščih pogosto sploh niso vedeli kdo jih obdeluje. Izvršni odboi je zato sklad ukinil (l r.l IOLO. st'.6. 6 4 1950). Imc-t|e sklada je prešlo v upiavo l|udskih odborov, go tovmo, vrednostne papirje in dragocenosti pa 'je prevzelo povcrjenistvo z.a li.ianee Istrskega okroz. nega ljudskega odbora. Stanje na premoženjskem področju in upravlja nje imetja zapuščenega, zaplenjenega ter zlasti industrijskih obratov, je delalo oblastnim organom cone H S ! O precej preglavic. V vseli povojnih letih se vedno niso imeli natančnih evidenc in popisov, imetje je prehajalo v upiavo različnih organov, vedno -nova pa se je pokazalo, da upravljanje ni uspešno. IOLO je 29 marca 1949 ustanovil Zavod z.w pospeševanje gospodarstva, /avod je prevzel objekte, ki mu jih je poveril IOLO. Naloga zavoda je bila da je te objekte ocenil, popisal Hreni i t nine in nc-prcnnčn.nc, precenil gospodarsko važnost posa mevnih objektov, izdela! ekonomske ana'iz.c in nadzoroval delovanje podjetij. V okviru avoda je delovala Komisija z i kontrolo investicij in cenitev. Njena naloga je bila popisati in oceniti vse nepremičnine na področju Istrskega okrožja ki so bile last pobeglih ali odsotnih oseb ali pa. ki so bile z.a plcnjene. Namen tega dela komisije je bil določiti dejansko vrednost nepremičnin po cenah .z. leta I93X in vseh investicij in izdatkov ustanov S I O m ljudskih oblasti, ki so bile izvršene na teli nepremičninah, kci so bile omenjene nepremičnine večji del last 'tali j.inskih državljanov. Namen naloge je bil oceniti popi.,at' in kontrolirat; več stotin objektov, »ki bodo predstavljale zagotovitev dokazov za bodoče obračunavanje med lugoslavijo in tfltlijo v vrednost'h katerih skupna vsota gre v niil'ardc«. Z odsotnim, lastniki industrijskih objektov so bile sklenjene najemne pogodbe, v katciih so bile določene višine najemnin, ki so jih lastniki prejemali od upravljanih objektov. Objekt' so prehajali v upravo različnih organov, popisi imovine so bili pogosto površni, nestrokovni mnogokrat narejeni ' večletno zamudo, ko se je imctie ze »porazgubilo«. gospodarjenje in vzdrževanje pa je bilo iz laz iicndi razlogov slabo Med odsotnimi lastniki in oblastnimi organi S I O je zato prihajalo do sporov. Navedenim oblikam pravnega posega v premoženje državljanov se je v coni M SI O feta I94X pridružil se Odlok o razlastitvi (I r.l. IOI.O, st 7. 10.12.1948), ki je uzakonil laziastitcv nepremična! m pravic na nepremičninah, ee je bilo to po trebno z.a ".vrsitcv obče koristnih del, t.j. del, koristnih z.a druzbeno-gospodarski n kulturir dvig ter razvoj ljudstva. Drugi ukrepi odvzema privatne lastnine se v coni M S PO niso izvaiah l'u ni bilo liti prve niti 49 diuge nacionalizacije. Navodilo jugoslovanskih oblastnih organoNppolitiuieivui vodstvu cone 8 S TO j« bilo naj zaenkrat puste lastništvo tako kol jc, i krbi|o naj Ic za dvig proizvodnjo. PRIKLJUČI NO Oz ML .11 Priključeno ozemlje, t.j. ozemlje, ki je bilo od konca vojne (Beograjskega in Dcvinskcga sporazu ma) pod vojaško upravo, z uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo septembra U>47 pa je pnpadlo .Iugo-.laviji, je prišlo takoj po priključitvi pod nepo-sroJno oblast republiških organov. P.rczidij ljudske skupšune L.R.I jp septembra UM7 izdal ffika?. o ra/tegnitvi veljavnosti ustave, zakonov in diugih pravnih predpisov UR I na ozemlje ki je po mirovni pogodbi / Italijo prikliuccno I LRI (L'i ! IFR.I, št.80, 17.9.U)47) Za področje pravnega zajetja premoženja je pomembna še liredba o določitvi, kdaj začno teči in kdaj iztečejo roki, ki so določeni B predpisih F LR.I, za ozemlje puključeno po mirovni |->ogodbi z. Italijo (Ur.l. i l R I št.94,5.11 1947). Kot je razvidno iz naslova, uredba določa roke za izvedbo zakonskih predpi sov, ki so na priključenem ozemliu, stopili v velja vo šele sedaj Z omenjenima zakonskima predpisoma se je konec leta 1947 začela izvajati agrarna reforma in na cionali/auja zasebnih gospodarskih podjetij Rj skladu v repubhsko /asonodajo. vendar ne brez i/jem Te i/icme sn veljale tudi z.a drugi zakon o nacionalizaciji z dne 28. aprila 1948 m , a Zakon o prehodu 'taiijanskcga premoženja na ozemlju i I R.I v državno last I LR.I po muovni pogodbi / •talijo (Ur II Rl, št.38. 8 5 D>48). V skladu z. mirovno pogodbo so prebivalci oze-■ulja priključenega k ■ I RI, lahko optnaii /a itili-jaiT-ko državljanstvo. Jugoslavija je imela pravico zahtevati da se izselijo v [¡Silijo v roku enega leta od opredelitve /.a italijansko dizavljanstvo. Imetje optantov ic bilo zaščiteno ' opredelitvami priloge XIV mirovne pogodbe V skladu z. jijo so imeli op tanti pravico da odnesejo s scbojR Italijo premično imovino in denarna srechtva brez i/voznih ;n u volni h tak;- ter prodati premično m nepremično imetje- pred odhodom. Te pravice se ne morejo odvzet' na osnovi 79. clcna mirovne pogodbe. V skladu ^ temi določili jc minister za pravosodje i I R.l v Navodilu za pri'nos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, lijili ustanov al! TujiJ zasebnih ali javnopravnih oseb (Ur.l. ILR1 št.53, 23 6.1948) O členu XI opredelil »Zakon o spremembah in dopolnitvah '.ikona o nacionalizacij: 'asebmh gospodai-kili podjetij ;c ne nanaša na osebe, ki imajo po predpisih zakona o državljanstvu oseb v območju prikljuce nem po mirovni pogodbi z Italijo k I-I.R.I pravico optirati za italijansko dižavljanstvo, in sicer ne glede na to ali so ze podale izjavo o opc iji ali ne« Pri iz.MBjhi nacionalv.acije in agrarne relorme je prihajalo do nejasnosti. Občutljiva je bila razmejitev med italijanskimi državljani m optaiiti. Nered ko so bili -zvedeni napačni postopki (nacionaliza eija namesto agrarne relorme) Dodatne težave so bile zaradi neurejenosti zemljiških knjig in pa v dejstvu, da je bil kataster za nekatere predele se vedno v Trstu Okrajne komisije so bile z&oBstsl m h stikih ' ustreznimi republiškimi ministrstvi. Posebno pozornega obravnavanja so bdi deležni lastmki nepremičnin na priključenem ozemlju, ki so bih državljani STO. Predsedstvo vlade L RS je zavzelo stalf-.ee, daje treba nacionalizacijo nepremičnin, ki so v lasti državljanov STO, izvaiati tako. da ne bodo zaradi tega trpeli politični interesi Jugoslavije na ozemlju STO. Zaradi tega je predsedstvo odločilo, da morajo okrajne oblasti pred izdajo odločbe vsak primer posebej poslati Predsedstvu L RS v pregled m to s primerno utemeljitvijo o/uo-ma poročilom, kije moralo vsebovati opis imovin skali m družinskih razmer prizadetega ter podatke o njegovem pohtičnem zadržanju. Ob prikliucitvi k FL R.I jc iz cone B precej prebivalcev pobegnilo «Italijo. Mnogim je ministrstvo z.a notranje zadeve FL R I odvzelo državljanstvo. Tem ljudem jc bilo na osnovi 2 člena /akona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sckvestraciji picmozenia odsotndi oseb, imetje postavljeno pod sekvester ter nato zaplenjeno. OZ F IVI F.JI PRIKIJUČ! NO L F I A 1954 V Londonu je bil 5. oktobra 1954 podpisan memorandum ki je nI mil vojaško upravo na obeli conah ST O. Jugoslavija m italija sta z manjšini popravkom Morganove erte v korist Iugoslavijc sprejeli obstoječo ozemeljsko razdelitev iii cona B S I O ic bila priključena Jugoslavij. Memorandum jc zopet zaščitil pravice prebivalcev glede opredelitve državljanstva in pravice op tantov glede premoženja. Jugoslavija in Italnn sta se obvezali, da bosta v rok u šestih mesecev od podpisa memoranduma sklenili detajlu, sporazum o soglasju, Res je bil sprejet sporazum z.a dokončno urcditcvKseh medsebojnih obveznost1 ekonomske ga m finančnega značaja S tem so bile zopet pogojene Bizlike pri izvajanju zakonodaje s področja pravnega zajetja premoženja občanov« primerjavi z ostalo Slovenijo. Takoj po priključitvi je /vezni izvršni svet izdal LIrcdbo o izvajanju zakonov in drugih /veznih pravnih predpisov na ozemlju na katero seje razširila civilna uprava I-URI (Url I-LR.I št 56, 30.12.1954) Uredba je določala da se začne na omenjenem ozemlju izvajati zakon o naeiona'iza eiji (Ur.l I-L R.I, 98/46, 35/48) s tem, da se določba 7 a člena zakona, ki se nanašajo na nacionalizacijo nepremičnin tujih državljanov, ne uporabljajo. Na področju agrarne reforme odredba določa, da se z izvajanjem zakona o agrarni reform? m kolom ■aciji ne posega v agrarna razmerja ki so bila dokončno urejena po predpisih lokalnih organov oblasti. Upoštevale pa se bodo določbe zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splosnega ljudskega premoženja m o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, ki določajo maksimum kmetijske /cm Ije. Ra/en navedenih odstopanj so poteka'- ukrepi poseganja države v privatno lastnino državljanov enako kot v ostali Sloveniji. /vezni izvršni svet je septembra 1972 izdai 30 Uredbo o spremembi uredbe o i/vajaniu zakonov ni drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju na katero se |e razširila civilna uprava FL P J (Ur.l. FL F*J, št. 51 30.9.1972). Ta ukinia posebne določbe v /ve/i / '.akonom o nacionalizacij zasebnih gospodarskih podjetij m s tem se je leta 1972 začela izvajati nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov. VIRI IN ! ITI RATURA Pokrajin111 arhiv Koper - Kom sija za upiavo narodne miovnc pri Poverjeni -štvii PNOO Al Slovensko primorjc. 1945 - I'>47 - Okrajna komisija za zaplembo imovine fašistov in kolaboraeionrtov Koper 1946-1948: - Sklad '.a pomoč vdovam, sirotam in gospodarsko oškodovanim po fašističnem terorju, 1946-1947; - Sklad z.a pomoč z.tvarn fašizma pri litrskem okrožju Koper 1947-1950: - Komisija 'a /iicasno upravo imovine odsotnih oseb za Istrsko okrožje, 194 7-19 <0; - Istrski okrožni ljudski odbor, 1947-1952. Arhiv občine Koper: -Okraini luidski odboi Koper 1945-1958. -Okrajni liudski odbor Šivana 1947-1951 - Okraini ljudski odbor Ilirska Bistrica 1945-1951 Arhiv Republike Slovenije -Ministrstvo /a linancc I RS. 1947-195''. - Okroz.Pi komite K P IK za V Primorsko, 1945-1947: -Okrajn, kogifi Kl^ Koper 194.5- 1954: -Okrožni konnc KPS Koper 1947-1952; -Okraini komite KPS postojn* 1945 1954, -Okraini komite KPS Sežana. 1945-1954: -Okraini komite KPS Ilirska Bitne*"; 1945-1954 M>ro\na pogodba z. Italijo Beograd, 21.8 1947; .lanko Jeri, Tr/asko vprašanje po drugi svetovni vojni Ljubljani 196 L l radni list Poverjeni-.tva Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorjc, 1945-1947; Uradni list Vojne uprave JA jugoslovanske /one na STO in Istrskega okrožnega ljudskega odbora 1947 1952 Uradii' list PL.RJ, 1945-197'', l radiu list L.RS 1945-1972; Uradn: vestnik okraja Koper 1952-1954 /USAMMPNI- \SSUNCJ Dk W iKk-rlursiilluii^ (Iis staatlichen NN iilschal'issck tors und , iiIIkIhiii^ (Iis Kolon.ihi rh.ilhms^ iiaili (Km uiitm NN dtkrieg im vom I .iii an Jugoslawien in 1954 erweiterte sieh d i raul die jugoslawische Gesetzgebung und damit iiieli die Gcset/vorsehrilien vom Bereich der l'.ntlremdimg des Bürgervermögens. Diesbezügliche Maßnahmen winden desgleeihen wie in anderen I eilen Slowenincns flurchgc liilirl mit Ausnahme von der Nationalisierung des unbeweglichen (iiitcs von fremden Bürgern. Diese begann man erst inj Jahre 1972 zu verwirklichen Arimsko gradiro o povojnih pri-ilnih oth/eii h premo/cilja, ki ga hrani Po-rai .is i arhi\ v No Gorici Jurij Resa Gradivo o povojnih zaplembah agrarni relornn in nacionalizacijah se nahaja po njišin dosedanjih ugotovitvah v londih lokalnih upravnih organov ['overjeništva PNOO za Slovensko primorjc (katc rega del hranimo), okro/nn, okrajnih, občinskih m krajevnih hudskih odborov. a) Gradivo o /aplembah V našem arhivu hranimo nekaj malega gradiva komisij in uradov za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Gradivo je sestavni del naslednjih fondov: Okrožni NOO (OF) za Severno Primorsko, Okrožni NOO za Goriško, Okrajni NOO za Vipavsko, Okraini NOO Grgar m Okrajni NOO Idrija. I/ njega pa ni ra/brati kakih konkretnejših podatkov o zaplembah, ampak se v teh spisih nahajajo le prijave /. opisi vojnih doc nov /a posamc/ne kraic m seznani' imetja oseb, ki so delovaje proti NOB. personalna dokumentacija uslužbencev komisij in uradov ter Sekaj dokumentov njihovega pisarniškega poslovanja Gradivo ig vira ■/ let 1945 iif 1946 Več podatkov o /aplembah / isledimo pri gradivu komisij /a upravo narodne imovine, ki je ohra njeno v naslednjih londih: Povcricništvo PNOO /a Slovensko primorjc, Okrcvni NOO /a Goriško, Okrajni NOO za Vipavsko Okrajni NOO Grgar, OI O Idrija, OF O I olmin in Ol O Gorica na posa i Rl me/ne dokumente pa cesto naletimo tudi pri fondih krajevnih ljudskih odborov, Grad.vo komisij /a upravo narodne imovine (KLINI) je nastajalo od leta 1945 do 1947. Pri tem gre /a pestre zvisti gradiva, ki so praviloma združene v posebnih mapah: popisi in ocene premične in nepremične imovine, prijave javnemu tožilstvu o i met|vi oseb, glede katerega odloča Odredba o upravi sovražnikovega :mctja in imetja odsotnih oseb z dne 20. maja 1946. zapisniki m odločbe o k rajniki '.aplembnih komisij odločbe KUNI o začasni upravi zaplenjenega imetja, ponekod tudi dokumente o pritožbah lastnikov, spise v /vezi določanjem oskrbnikov nad pvemu/en]i m dodelitvami zenil|išč v najem Precej gradiva se nanaša na imetja Ente di Pmascila (k i-aieje 1 ole Na zionalc) pei le I rc Venezie - /avoda za agrarni preporod treh Beneuj l : j1-' zapadlo pod upiavo KUNI, kar je razvidno iz podrobnih popisov imetja. ki so jih sestavl|ale okrajne KUNI. Glede stanja lega gradiva moramo opozoriti na njegovo neureienost in raznolikost zadev, ki so se ob tem tudi reševale. I ako najdemo pri fondih OLO sen je zadev o dedovanjih zadeve pod ime no m sodni sklSpi m takse, ki vsebujejo tudi sklepe sodišča o zaplembah. Ob pregledovanju gradiva smo ugotovili, da je šla tozadevna dokumentacija še skozi roke okrajiiij sodišč in javnega tožilstva pri Poverjen itvii PNOO. Uam lahko piicakujenio tudi gradivo, čeprav se verjetno mnogi dokumeiPi podvajajo. b) Gradivo o agrarni reformi Gradiva o agiarni reformi je v našem arhivu kar veliko (več polnih arhivskih skalel) ter je dobro ohranjeno, m sicer v OI O Idrija OLO Tfitmin in 01 C) Gorica, kako zadevo pa zasledimo tudi v fondih občinskih m krajevnih lindsk ih odborov. V zvezi z. zakonom o agrarni reformi moramo opozorili na z ikon o razlastitvi poscstcSki so jih obdelovali koloni. Pri na-, je b>l tak primer v Goriških Brdih deloma tudi na Vipavskem, O tem ima mo dokaj dobro ohranjeno gradivo v londu OLO Gorica obstoja n pr. več zvezkov zapisnikov o izvršenem z.ameiičenju pri t i nadeljcncih iz let P'54 1956. V gradivu, k: se tiče agrarne reforme, naidemo popise posestev, ki zapadejo pod agrarno relormo za posamezne kraje popise premoz.enia in dokumente o prevzemu premoženja agrarnih skupnosti (pašnih m gozdnih skupnosti) ter cerkvenih ustanov, sezname zemljišč, dodeljenih agrarnim in teresentom sezname raz.lasntev italijanskega premoženja statistična poročila okrajnih komisij za agrarno relormo o razlaščeni zemlji, predloge okrajnih komisij za agrarno relormo okrajnim sodiščem za ureditev zemljiško knjižnega stanja /a zadeve razlastitve po zakonu o agrarni reformi smo Mšii za neko lizično ab pravno osebo tudi cele mape dokumentov iz razlicmh iet 11 nam prikazujejo dolgo pol ra- lastivenih postopkov. Gradivo je nastajalo v obdobju od leta 1946 od 1956 in je dokaj dobro urejeno Ponekod obstajajo tudi evidcncc (delovodniki in .ndeksi) spsjfc za za deve agrarne reforme ki so dovolj uporabne. Okraine kosmisijc za agrarno relormo so delova- le v okviru tajništva za gospodarstvo oziroma odseka za kmetiistvo pri okrauh Ob pregledovanju dokumentov agrarne reforme smo zasledovali njihovo pot še preko Okrožne komis je za agrarno rc formo v Postojni in okrajnih sodišč cl Gradivo o nacionalizacijah Pri pregledovanju gradiva smo se s pojmon na eionaliz.acna srečali prvič pr, dokumentih iz leta 1948 Ti dokumenti so n islali v zvezi r. zakonom o prehodu UalijanAega premoženja na ozemlju LLHI v državno last KRI po mirovni pogodbi z Italijo iz leta 1948. Giaelivo najdemo¡3vseh okiaj ni h "fondih in kaj malega skoraj ^ vseli londih občinskih m krajevnih Ijudokih odborov, /ade\e vsebujejo: sezname italijanskega preinozeja (včasih so definiram kot seznami ■moviiie. k1 je bila last bivše ■lalijanske države Skalnih oblasti, javnih ustanov, društev m 'druženj vjavn: lastnini ter premične m nepremične imovine, ki je pripadala fašistični stranki ali njenim organizacijam), odločbe okraja o nacionalizaciji nepremičnin talijanskah dižavlja nov, serije vprašalniki listov o nacionaliziianih nepremičninah tujih državljanov s podatki o lastmku vrednost! premoženja odločbami o nacionalizaciji in ztmljiškokEjižnimi izpiski ter spise, ki se nanašajo na določitve oskrbnikov nacionaliziranih ne premičnin. V okrajnih fondih obstajajo sicer spisovnc evi denee, ki pa so za zadeve naeionab'jcije po zakonu iz leta 1948 pogostokrat neuporabne ker so pri okraju posamezne zadeve, ki so sicer nastale posebej in so kot take tudi označene, zbiral- skupaj (to se posebej velja za zadeve nacionah/ac-ije večjih podjetij in ustanov). Veliko je primerov, kjer so se postopki zaradi napačnega interpretiranja zakonodaje obnovili. V takih primerili je bilo gradivo vzeto iz faseik lo^ne tla bi oznac.l. kani so ga vložili Giadivo , i tretje nacionalizaicjc leta 1958, ki se tiče nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je deloma tudi že pri nas in .accr v fondih občinskih ljudskih odborov, kolikor imojih že prevzeli (do leta 1962): Ajdovščina. Bovec, Dobrovo, Kanal Kobarid. Nova Gorica, Šempeter pri Gori ci, Tolmin in Vipava V teli fondih je to gradivo razmeroma dobro urejeno, pomagati si je mogoče s spisovnini! evidencami. Ohranjene so serije skic pov m odločb o nacionalizaciji, najdemo tucb kak zon ni se/nam odločb o nacionalizaciji za posa mezno katastrsko občmo. Na ,plosno velja, da nam iskanje dokumentov samo v fondih ene stopnje upravnih organov ne da vedno zadovoljivih ugotovitev, ko spremljamo postopke nacionalizacije v neki konkretir zadevi. Po letu 1955 so tc zadeve sicer vedno boli v kompe-lenei občin,kili ljudskih odborov, popolnejšo sliko stanja neke zadeve pa dobimo, ce poiščemo gradi vo *e pri okrajnem fondu na okraju namreč niso dobi\ali dokumentov le v vednost ampak so tu reševali tudi pritožbe m zadeve k ompletirali. Doku men te o nacionalizaciji lahko pričak ujemo še pri okrajnih sodiščih in okrajnih javndi pravobranil stvili. Obseg arhivskega gradiva so narekovali pro b leni i nacionalizacije, s katermu so se spopadali /a to pristojni organi m - nio prizadete stranke. 52 Kot ilustracijo omenimo gradivo, ki se nansa na ekonomske emigrante i/ našega območja ki niso nikoli pridobili jugoslovanskega državljanstva imeli pa so še staro avstrijsko ab italijansko državljanstvo ali pa so pozneje pridobil, kako drugo, Marsikdo od teh ljudi je po odhodu pustil na območju okraja Gorica (v obsegu po letu 1955) svoje nepremičnine ali pa jih je po odhodu i/, teh krajev pridobil po dedni poti ali na kak drug način O teh problemih so nastajali spisi, ki se vlečejo še tja v sestdeseta leta 11 iz njih spoznamo, kako je bila dosledna i/vedba nacionalizacije /a pristojne organe trd oreh Organ: so namreč z i/ vedbo nacionalizacije v več primerih tudi odlagali oziroma ugotavljali njegovo upravičenost Po doslej ugotovljenem stanju lahko torej oklenemo, da uporabnil.i gradiva o prisilnih odvzemih premoženja v povojen m času pudejo v našem arhivu do mnogih koristnih podatkov, ker je zanje na voljo precej gradiva, kliub vi/elim v njegovi olira ničnosti in različnim stopnjam obdelave in (ne) urejenost.' fondov, kjer se to gradivo nahaja Ponekod so se vedno pnsotne tudi posledice poplave gradiv i v letu 1983 (slaba Čitljivost dokumentov in druge poškodbe) Podrobneiš;i obdelava fondov po .ojne uprave, h že nekaj časa poteka ki p.i bo Š6, zaradi obsega gradiva dolgotrajnejša delovna naloga, bo dala kompletnejšo podobo tega zdaj tako aktualnega gradiva Pnpomniti je treba še, da gradiva povojnih okrajnih sodišč, pravobranilstev m tožilstev v našem arhivu še nismo prcv/emaii po naših doseda njih evidentiranjih pa j^ nekaj gradiva o zaplembah v prvih letih (i/ 1945-1947) v okviru londov i/, našega območja ki jrh hrani Arhiv Instituta za novejšo zgodovino v Ljubljani ) OPOVIUA: Pri pregledovanju gradiva in pripravi poročila sla sodelovali Ivanki Uršic in Kristan Koglol /1 SAMMt N FAS St NC, Dai /ivaiiKs:il)ii.ilinii>n di^ ifcrwÄflOs »ach dem Krug lictr«.Ifcnck mlnv^u!. das im I jikUs.irclnv jnllKvv.ilirt ist Jurij Rosa Das Ardiivgul im Zusammenhang mit den Zvvangs-abnaliem des Vermögens nach dem krieg wird im Laiul-esarehiv in Nova Ciorica inj Rahmen der Bestünde der I okulVerwaltungsorgane ib dem jähre 1945 verwahrt. Das Sehriltgu! bezüglich der Besehlagn ilimen m den ersten Nachkricgsjahren belmdel ¿ich groBetenteif. im Rahmen des Rcgi.stralui'gute-: der Kommissionen für Volk katerimi so hoteli /manjšati njihov \p!p . so (ie jezuiti se nekaj časa obdržali Gruber se je. ra,.en s poučevanjem v peterbur škeni jezuitskem koleguju, se /meraj politično aktivno udejstvoval n je verjetno tudi to vplivalo na njegovo nasilno srmt v po/aru 16 marca 1805 v Peterburgu. Pokopan je v samostanu v Polocku ARHIVSKO GRADIVO O GA MRI II Ll GRUMF-.RJU Arhivskega gradiva o življenju in delu Gabrijela Gruberja ni veliko ter je tudi zelo razdrobljeno po različnih londih predvsem zaradi njegovega nenad nega odhoda * času, ko ni bil vec toliko priljubljen ter zaradi dejstva da je bilo njegovo premoženje prodano na dražbi. Predvsem pogrešimo tehnično dokumentacijo o njegovih izKjjli ter arhitekturnih m drugih projektih. Od tehnične dokumentacije se je obranilo na slednje gradivo: 1. Idejni načrti: - l/delava prekopa z» v.susitev l jubljanskega barja ter poglobitev struge Ljubljanice v mestu -Arhiv RS, fond Deželna vlada, konvolut 455/1 - Poročilo inž] Struppija o Gruberjevem sondna nju >n ni vdiranj n Ljubljanice od Vrhnike do L|u bljane - načrt prollla Ljubljanice, večbarvno; Arhiv RS Deželna vlada, konvolut 455/1 - kleini načrt i,'gradnje prekopa okoli I jubljan skega gradu. Arhiv RS. Deželna vlada kovolut 455 I - Načrt idealne rešitve Ljubljanskega gradu - ka nal okoli gradu z dvema profiloma večbarvno. Arhiv RS, rjezelna vlada konvolut 455 I - Načrti Gruberjeve palače: Gruberjeva skica i/, leta 1773 i/.risa na na papirju formata 30/40, črtno in dvobarvno (Arhiv RS Deželna vlada konvolut 455/1, komisijsk: protokol z. dne 12 6 1773) ter načrt palače z do/id.ivo iz francoske dobe - tloris prvega nadstropja (1809 - 1813), Arhiv RS, Zbirki} načrtov načrt 1/7 -Arhiv RS Zbirka načrtov, načrt Vlla/128, I ju bljansko baije I 780. hidrogralska karta - Arhiv RS /birka načrtov, načrt Vila/129. Lju Pijansko barje .¡tuaujski načrt pred ■zsusitvijo I 7». leta - Arlin RS /birka načrtov, načrt XXXIV Gru berjev Kanal - načrt 2. Ostalo gradivo: -Arhiv RS: Pnvata A LXIV - Gabrijel Gruher-vsebuje poročila o navigacijskih delih od 1774 do 177-7 - Arhiv RS: Deželni stanovi I registratura, -.La tla 684 (lase 385) - poročila o navigacijskih delih o plačali osebja in delavcev od leta 1775 do I 779 -Arhiv RS: Komisija /a Lomen, ne zadeve L,it M Nr. 10, lase. 6; I it S. Nr. 18. 20, fase. 9 - I. SloLar: Zgodovina obrtnega solstva v I uiblja ni do leta 1860, rokopis v ZgodovinsLcm arhivu I .jubljana - I abjančic. Knjiga IjubljansLili hiš, 1940-43 rokopi> v ZgodovinsLcm arlir u Ljubljana - ZgodovinsLi arhiv I jubljana. Registiatura I, fa ,c 89, seznam Ins v ! iubhani dne 10. februarja 1789 II U PA Fi RA BÜ \imni 11 i.Ri oi K n Dosetliiije ji« p i sfer ra/.pnue o živ Ijeiiju m delu (i ibi i • jela Ciruheria luiko o/na-.min kot tematske. Posamezne avtorje je zanimalo predv-.en) njego-o delo \ /vir/i prekopom /. gradnjo hiše na /vedarski I ali njegovo tlelo vanje v Rusi|i I o v i t.'i ra/prave, ki detajlno obdelujejo njegovo delovanje v-1 'ubijam in Rusiji: \'iktor Kopitu1 Gabrijel GrfiSR S i m niegov pre kop. .Insa Serajnik-Vavkcn -stavbni rnz»oj ruuberjeve pal i če in Iskre V. ('urkina le/.iut (i;ihrijel f iruhei v Rusiji. Oslabi dela se samo obrobno dotikajo Gruberja in d i jejo drobne informacije o njem. 1 Viktor kopalni Giibrijel GnjblltS I in njegov prekop Kronika slovenskih mest, "t. I, ! uibljaivi U}34 2 .loiip Vrhovec" Die wohllobl f.andesfurstcrliehe II iiipi tadi Laibaeh I jublj ina 1X86 i Kulturn: in nir.-nni spomeniki Slo»enije. /birka vodnikov: \ l mek I Kos, M. komelj. Priliv SRS in Gruberjeva pdaea. Ljil&ljftrKi 1982 4. l-kri V. Curkini ,lc/uit Gibiijel Giiiher v Rusiji, Arlii* i IV številka 1-2 I jubljana. 19X2 s. .luij Serajmk Vavken S'avbni ra/voj Gruberjeve pdaee v I jubljani Kronika VII .itevilLi 3 I jublpai 19*9/60 (• mg. I Ingo l lilir llistonat osuševalnih del na I ju -bli inskem baiju. prva knjiga I jubliana 1956 7 D Prelov-'ek Dežel 11 liiša v l.jubljfini v po/nem IX loletja X. Vlado S-Jiiiiid' /.godovma šolstvu in pedagogike na Slovenskem I, 1 pihljali i, I98X (>, Anton Mclik Kolonizacija I jubljanskega barja. 1 jubljana 1927 10. Anton Meli'. I jiibl|an;ko mostiscarsko |e/ero in dediščina po njem. I jinljanu 1946 I 1 Radi« s: Alte II aiser iij I ii| ach I, 1908 12 Sl.r,enski biografski leksikon (Slil ) str. 268 269 ( donar. Gabrijel Gruber i Viktor Steska Pater (> ibrijel Gruber, l/vestju mu zejskeg* Suitva z.i Kranjsko. zvezek 1 S. sešitek 1-2 14 I Slokar: Zgodovina obrtnega šolitv i \ I jubljani do leta 1860 rokopis v Zgodovin-.kein irliivu I jubljana OPOMIN I. V Kopatm G (uuhers ! in njegov prekop s'r 8.— 2 isto str .9.— 3 I ŠlMR Zgodcr ina obit nega solstva v I jubljani do leta 1X60 I Mehanika šq1u v i.jublimi |7()9 17X4 Skupni stroški m material /a poučevanje so znašali 2237 goldinarje' Arhiv RS I ond: Komisija /a koinercne zadeve I it M. Nr. 10 (lase. 6) — 4 isto. — S \iliiv R'-. Komisija /a komercne / ideve, I it S Nr. IX lasi 9: (iruberjevo poročilo komeruienm konscai ,u, ja miar 1774 ■— 6 I S'okir Zgodovina obrtnega šolstva Dek ret dvorske pisarne z. dne I*. I '773 dovoben prispe vek 2000 goldinarjev. — 7. .1. Ser.ijmK Va> ken: Stavbni r-iž' oj Gruberjeve ps.lliee. str I 7X. — 8 Arhiv RS Pnva ta Gabrijel Gruber Pmncila o na- igai ijskih debli 1774-1777, Pro menioria. —9. Isto Pro memoria za ■ nji IHt — 10. ..¡to Pro memoria.— II I Slokar Zgo 35 dovimi obrtnega šolstva, I Mehanska šola v Ljubljani. — 12. V. Ropatm: G. Gruber S. J in njegov prekop, str. 8. -13. V. Stcska Pater G. Gruber, str 41-40 - 14 Arhiv RS: lond Deželna vlada, konvolut 455/1, poročalo m/. Struppna o delu G. Gruberja, Gruberjev predlog — 15. Arhiv RS: Pnvata G. Gruber, Poročila o navigacijskih delili, Pro memoria II I 1776—10 isto, 1776. — 17, in/ llugo Uhlir: Ilistoriat osuševalnih del, knjiga I str 8 — 18. isto, str 8, Ena dunajska kiaftra /.naša 1. 8%48 m = 6 čevljev; I čevelj jc o, 316081 m = 6 eol, I eola znaša 5.2 cm. — 19. O tem, kdaj točno je zapustil L jubljano obstajalo različna mnenja. J. Vrhovee je menil, da je Gruber zapustil Ljubljano/c leta 1783. Lir Glonar v Biografskem leksikonu misli, da sc je i/ Ljubljane umaknil leta 1784, v Rusijo pa odrinil 1786 leta. V ko-patm v svoji ra/pravi eitira »llistoria annua Collegu L.a-baeensis S. J « - Letno zgodovina ljubljanskega kolegija D. J. tretr del (od I 772 do ukinitve Dru/hc Je/usovc 1773, leta z dodanimi življenjepisi), v kateri se navaja da je Gruber odšel sredi januarja 1785 —20 Iskra V ( urk-na Jezuit G. Gruber v Rusiji, str 107. — 21 isto, str 107, — 22. isto, str 107. ZUSAMMENFASSUNG Gabriel Gruber -anläßlich der 2^0-Jahreszahl des Geburts Pamela Jura ic Der Ikitrag spricht von Gabriel Gruher, den Jesuiten, Erfinder und einem großen Wissenschaftler, daß Ljublana und Slowenien große Werke hinterlassen hat von Gruber als Padagogcn, der am Lyzcumslchrstuhl für /.cichnung, Geometrie und Hydraulik .n Ljubliana Vorlesungen hielt und mit seinem Enthusiasmus und Emnc Innen die Generationen von Gewcrbslcuten animierte. Die Autorin schreibt von Gruber als dem Architekten der einen von schönsten bestehenden Uaroekpalästcn .n Ljubljana projektierte worin sich letzt das Archiv der Republik Slowenien befindet und den Graben baute, wodurch die Entwässerung des Ljublianacr Morastes angefangen hat Seine Tätigkeit endete sich nieht mit seinem Verlassen von Ljubljana. Auch im Rußland, wohin er hat in 1785 geflüchtet erreichte er zahlreiche Lr-folge, unter anderem auch die Taiigkcitsgcnehniigung für den Jesuitenorden inl Rußland. I r ist in einem lirand in Petersburg ¡m Jahre 1805 gestorben. Gradbeni red za Štajersko Ivanka /ajc-Ci:clj Med važnejše predpise, ki so urejali gradnje (novogradnje in adaptacije) v drugi polovici 19. m v začetku 20. stoletja spadata gradbeni red za Štajersko, ki pokriva cclotno deželo z i/jemo deželnega glavnega mesta (razglas namcstništva z dne 9. februarja 1857, izdan z dopolnili leta 1905) in dežel ni zakon, i/dan 12. marca 1866, ki ureja gradnje industrijskih objektov. Gradbcm red ic bil sprejet v »skrbi za splošni m ljudski blagor«. Novogradnje in tudi adaptacijc (večja gradbena de)a na obstoječih zgradbah) so morale biti zdravstveno i it varnostno neoporečne, skladne z okoljem Sn krajevno Hi mer ne Posebna skrb jc bila posvečena protipožarni gratflji; tako so bile v mestm lesene gradnje (hiše) v celoti prepovedane (izjema so bile začasne kolibe in na prostem zgrajeni kozolci ter manjša popravila in izboljšave že obstoječih, varno grajenih lesenih stavb), dovoljene pa so bile na podeželju, čc je šlo za revnejše m zelo redko naseljeno področje. Gradnje v mestih in trgih Pri gradnjah v mestih in trgih je bilo med drugim potrebno upoštevati - Stanovanjska poslopja so sc morala graditi na sončnem, /ničnem, suhem, zdravem in z dobro pitno vodo oskrbljenem prostoru, ki jc bil varen pred poplavo, zemeljskim plazom, krušenjem kamenja in podobnimi nevšečnostmi - Za okolje moteča poslopja (hrup, smrad, one-stnažen zrak) so morala biti nekoliko odstranjena od ostalih zgradb Poslopja, namenjena dejavnostim, pri katerih sc uporablja več ognja (milarne, pekarne, žganjarnc.. ), naj bi bila protipožarno za- ščitena in ločena od eventualnih gospodarskih poslopij s protipožarnim zidom - Pri gradnji gostiln jc bilo potrebno upoštevati, da sc je pred stavbo, čc je bila zunaj utrejene vrste, pustil ustrezen prostor, namenjen vozovom, ki jc bil zunaj obstoječe cestne mreže. Velikost zahtevanega prostora jc bila odvisna od krajevnih razmer Ta, kot bi sc temu danes reklo, parkirni prostor naj bi bil tudi predpogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja; - Novogradnje n adaptacijc že obstoječih hiš ob železnici so bile izjemoma dopuščene samo z dovoljenjem vrhovnega nadzorstva in ustrezne oblas'.. (nevarnost požara) Ob pomembnejših cestah jc bilo dovoljeno gradr samo v oddaljenosti 4 m od roba cestišča; -Okolica pokopališča iii smela biti pozidana, - Pri načrtovanju novogradem na novem zazi dalnem področju ic bilo potrebno pustili pn vsakem poslopju dovolj prostega prostora, da so imela stanovanjska in gospodarska poslopja dovolj svetlobe, primerno dvorišče in vrt, - Stavbe so morale biti med scboi oddaljene najmanj 6 m, v primerih, ko to n> bilo možno, jih jc moral ločevati protipožarni zid; -Glede ulic, nuhove množine n razvejanosti ter glede trgov jc bila oblast dolžna poskrbeti, da so bile te strukture primerne, varne n da so služile svojemu namenu (prometu in javnrm potrebami, - Javne ulice in trgi so morali biti čim bolj svetli (ponoči v bolj naseljenih n obiskanih krjjrh raz-svetljer.;), zračni, prostorni, čisti, suhi in praviloma ravni, - /arad; potrebne trdnosti ulic (cest) m trgov 56 niso bila dovoljena na področju Ic-teh nobena zemeljska gradbena dela, z izicmo trdnih obokanih ali s kamnitimi ploščami pokritih odtočnih kana lov; - /a utrditev cestišča so ptiporocali tlakovanje ali posipanje t. gramozom Ob vsaki strani ceste je moralo bit> 2 m prostora za pcšce oziroma urejen ustrezen pločivk - Vse nevarne točke (mostovi kanali, popravila izkopi delovisca) so morale biti ustrezno označene in zaščitene (ograjene); - Da bi ceste ostale sulic, je bilo potrebno po-skrebe'' za odtočne kanale ti naj bi bili v zemlji, kjer pa to ni bilo možno, so dopuščali tudi površinske z ustreznim nagibom, da je voda odtekala V primeru da teh kanalov ni bilo moz.no speljati, je moral za ureditev vprasanja odpadnih votla poskrbeti vsak lastnik h ¡se sam. I ekilije niso smete biti speljane v te kanale, ampak so sc morale zbirat, v greznicah ali v sodili Hiše naj bi bile vsaj na tisti stran- ki je bila obmtena na ulico, opremljene >. žlebovi; - Najti' nih sprehajali ščih in krajih namenjenih oddihu, je moralo biti poskrbljeno za senco m počivališča - Poslopja so morala h -1 i grajena trdno in trjano, najmanjša debelina 'idov brez ometa pri pritlu n.h hišah jc znašala 45 cm, kolikor jc bila Insa v isja toliko močnejši so morali biti 'idov,- Cc gospodarska poslopja piso biia v okviru niše so morala h> ■ t i od hiše ustrezno oddaljena zaradi protipožarne zaščite Gradbeni red je predpisoval tudi nottanj: ustroj poslopij. Vsa k j stanovanjska hisa je morala imeti najmanj štiri prostore iij sicer prostorno dnevno sobo, -račno in svetlo sobo, kuhinjo in stranišče povezano z ustreznim hodn.kom. Vsak posamezen prostor z zjemo manjših predsob, shtamb in stranišč je moral imeti vsaj eno okno, ki je tiilo obr njeno na prosto in nc v sosednji prostor Okna pri tlicnih stanovanj, ki so bila nameščena nižje od 2,1 m nad pešpotjo niso smela imeti i/.bočenih ograj, navzven odpiiajočih kri' in z.aluzij (prepovedane so bile tudi lesene okenske preklade). Kletna okna zlasti če je bil v klet- shranjen premog ali drva so morala Hrti zaščitena s kovinskimi prečkami Bal Konc so lahko gradih samo v višjih nadstropuh in z ustreznim materialom. Kuhinja je bila navadno prostor, v katerem sc jc kurilo zatojijc v gradbenem redu posvečenega kir precej prostora prav zaradi protipo/.arnc zaščite, kuhinje so morale biti posebno še pri odprtih ognjiščih obokane v celoti ali vsaj nad ognjiščem m opremljene z ustreznim dimnikom (gradnji dimnika jc v gradbenem redu posvečenih kar nekaj stra m) Ognjišče je moralo b^i zidano m dvignjeno najmanj 40 cm od tal prosto dostopno, brez. kakršnihkoli lesenih delo' in zaščiteno s steno, ki je biki protipožarno grajena vsaj 2,5 m v višino in širino pri odprtem ognjišču je bilo potrebno zgraditi sc 30 cm široko, ven stoječo dimno preklado in po--kibeti da so bila tla Bšoli ognjišča .z. negoiljivega materiala (opeka kamen ali apnena malta! Pri štedilnikih in pečeh so bila tla siecr lahko lesena, ven dar je moral bit: les zase iten s pločevino ah podob dobnim materialom. Dimnik je motal biti pravilno in požarno varno grajen Sobe: za dnevno sobo namenjen prostor je moral ■ meti z vseh stani suhe zidove, ki so bili zunaj zemlje V pnmcru, da prostor ni bil podkleten, so morale bit' tla naimani 30 cm nad zunanjo zemeljsko po* ršino (zaradi poplav). Višina sten naj bi bda 3,2 m oziroma vcc.če jc šlo za prostor, namenjen večjemu itevilu ljudi (zborovaliia delovn-prostor). Podobne zahteve >o veljali tudi za vse ostale sobe. V pnmcru. da jc bil v okviru stanovanjske zgrad bc tudi hlev, je moral uKrez.ati v sem predpisom zdravstvenim in higienskim zahtevam, kot ce bi bil grajen samostojno, V gradbenem redu je obraui ivan v tem poglavju samo hlev za konje. kar sc tiče zunanjosti poslopij so motala biti ta varno grajena brez nevarnih vz.boklm, premzko nameščenih balkonov in ostabh pntiklin. Oblika je morala bit, primeru i in skiadna z okoljem ■ n temu l">rimcrna je morala bit - tiuli fasada Preti začetkom gradnje jc bilo potrebno preku siti trdnost zemljišča in si pnskibeti giadbeno do kumcntacijo. Za pridobitev gradbene dokumenta ci jc jc bilo potrebno na ¿k raj ni urad brtdBžiti gradben, načrt v dvojniku ce je šlo za gradnje v manjših mestih in trgih ter zh maniše gradnje in adaptacije v glavnem mestu okrožja za vse vetje gradnje v okro.ncm glavnem mestu (novogiadnic, važnejše adaptacije urejanje /obitviSčnih in delovnih prostorov) pa jc bil pristojen okrožni urad V primeru da v treh letih po pridobitvi gradbenega dovolicnja gradnja se ni bij* izvetična, je gradbena dokumentacija .- astarala m je bilo potrebno ves po stopek ponoviti (Več o gradbeni dokumentaciji v referatu profesorja Bukoscka in profesorja Vi hov-ska). Prot- odločitvi okrajnega urada v gradben z.ide-vi se je investitor lahko prito/il na okrozm urad in nadalje na deželni urad v pritožbenem postopku proti odločitvi okro/iiega urada je bil na prvi stop nji pristojen deželni urad n na drugi c.kr ministrstvo. /a pravilno in varno '-vedbo gradbenih tlel so bili odgovorni ustrezni gradbeni mojstri (gradbeni ki zidarji, tesarji) V pnmcru cc gradnja ni bila izvedena v sk latlu z. gradbenim redom, so bile pred videni denarne in zaporne kazni, ki pa so bile v primciu ce je prišlo zaradi tega do kakršnih koli posledic, znatno višje, kaznovan je bn tutl, mvcsti tor, ki je gradil na lastno pest, brez gradbenika ali gradbene dokumentacije, kazen je bila predvidena tudi za tiste, ki so kakorkoli spreminjali ob->tojcce stanje kurišč ali thmmkov brc;- predhodnega po /arnega ogleda Gradnje na podeželju Na podeželju so v splosncm veljala ista piavila gradenj kot v mestih in trgih, le da jc bilo potrebno upoštevati posebne okoiisčmc. Pn gradnjah in adaptacijah na vasi jt bilo potrebno paziti predvsem na protipožarno varnost, poslopja naj bi bil« v največji možni meri grajena ■z ncgorljivcgaamatcnala (loinljcnce opeka) dopuščena je bila sicer tudi gradnia Jesenih hiš, ven 57 dar samo v zelo revnih področjih podrčjih, kjer ]e bil dovoz ustreznega materiala otezkocen ali predrag 111 tam, kjer so bile liise zelo redko posejane. Lesene Ink so morale imeti temelje in če je bilo le mogoče tudi zid do višine 1 m narejen i/ negorljivega materiala Za vezavo so lahko uporabljali tiuh glino, če ni bilo možno nabaviti apna (razlogi so bili podobni kot pri ostalem gradbenem materialu) Obve/no pa je moralo biti /idano podnožje kurišča (lomljenee žgana opeka). Ognjišče ni smelo biti naslonjeno na leseno steno Tla so morala biti v oiostorih, kjer se je kurilo, iz negorljivega materida iLmien opeka, estnh, /bita ilovica). Tudi dim niki v nobenem pi imeiu niso smeli biti več leseni -kar jeeveljalo /a novogradnje in tnJ> /a že obstoječe dimnike - te so morali podreti in nadomestni 7 novimi Pnporočcno je bilo, da se tudi /.a strešne kritine uporablja negorliiv material (opeka, skrilavci). Med stanovanjskim in gospodarskim poslopjem je bilo potrebno, zaradi preprečitve širjenja po/ara, zasaditi več visokodebelnih, z listjem bogatih dreves, posebej za ta namen priporočali orehe Podeželske Hiše so bile navadno grajene tako, da je bil v enem poslopju poleg stanovanjskega tudi gospodarski del (hlev delavnica v nekaterih pr: merili tudi skedenj iij drvarnica) /ato so se tega problema dotaknili tudi gradbeni predpisi, ki so zaradi protipožarne zaščite prepovedovali prehod i/ kuhinje v hlev ah na senik, isto je veljalo tudi /,i preužitkarske sobe ali kuhinje - te so morale imeti direkten izhod na prosto, Da so ceste ostale suhe je bilo tudi na podeželju potrebno narediti odtočne kanalejjvcndar vanje niso smele bi ti -.poljane odplake i/, kuhinj, stranišč in hlevov - te so se morale zbirati v gnojnišeni!: ja mah, ki so morale bit zgrajene pn starih in novih poslopjih Enako kakor v mestdi in trgih, je bilo tudi na podeželju /a gradnje a) večje adaptacije potrebno dobiti gradbeno dovoljenje; manjša gradbena dela pa je bilo potrebno prijavit« občinskemu uradu. Vlogi /a pridobitev gradbenega dovoljenja je moral b:ti priložen gradbeni načrt v dvojniku (tloris, profil, ostrešje, naris -sprednji del stavbe). V določenih primerih je zadostovala tudi samo skica Gradnja industrijskih objektov Poslopja, ki so se uporabljala /a obrtno dejavnost, rudarstvo in fu/.inarstvo, naj bi se gradila izolirano od ostalih zgradb - to je v oddaljenosti najmanj 40 m od teh. Če seje na tem tako imenovanem i/oliranem področju nahajala kakršnakoli stavba graditelia ki ni bila v povezavi s to dejavnostjo, je morala biti ta strogo protipožarno grajena ter zaščitena pred požarom navzven in nav/noter, kar pomeni, da ni smelo bit. mo/nost-,, da bi se eventualni po/ar šini preko tega poslopja. Upoštevati so morah tudi predpisano varnostno razdaljo od cest in rečnih strug. Poleg /c omenjenih zahtev gradbenega reda je bilo pri teh gradnjah potrebno upoštevati še: - tovarna ali delavnica je morala b-ti zgrajena tako, da se je v primeru požara ali druge elemen tarne nesreče dalo v čim krajšem možnem času priti na prosto - temu ustrezno so morale biti zgrajene tudi stopnice - dovolj široke in i/ negorljivega mtcriala, oziroma masivne.čc so bile lesene; - dimniki in kurišča so morali biti grajeni iz negorljivega materiala brez prisotnosti lesa, - parili kotel je moral biti čim bolj ločen od prostorov, v katerih je delalo večje število oseb, imel naj bi samo provizorično streho; v nobenem primeru ni smel biti nameščen v obok a nem prostoru, - z vsemi odpadki jn odplakami so morali ravnati tako, da niso onesnaževali okolice ali ji kakorkoli škodili; - poslopje je moralo Siti grajeno tako, da jc bil ob izbruhu požara možen nemoten dostop m delo gasilcev. Za večje tovarne so priporoeah lastno ga silsko slu/bo. Tudi za gradnjo tovarn -n večjih obrtnih delavnic si je bilo potrebno pridobiti gradbeno dovolic nje na pristojnem okrajnem uradu oziroma uradu ki je bil pristojen za izdajo dovoljenja /a obratovanje. Predpisi v zvezi / gradnjo in adaptacijo tovrstnih poslopij na nei/oliranem področju v odda ljenosti manj kot 40 m od tujih poslopij so bili precej strožji kot če je slo za izolirano področje - v toni primeru je zadostoval apredložitev vloge za gradnjo s situaeijskmi načrtom celotnega kompleksa načrtom pripadajočih poslopij, parcelacijo / oštevilčenim: parcelam: meje, označena bližnja poslopja / imeni lastnikov ter načrt potrebne kana lizaoije za odvajanje odplak. V primeru, da je načrt izdelal pooblaščen n/cnir ali za tovrstne gradnje usposobljen gradbeni tel mik in v primeru, daje ta gradbena dela tudi vodil, gradbeni, tesarski in zidarski mojstri niso bih potrebni; tako je tudi vsa odgovornost za pravilno in varno izvedena dela prešla na inženirja oziroma tehnika, ki je naredil nacrl in vedi I gradnjo. ZUSAMMENFASSUNG Die Bauordnung fiir die Steiermark Ivaiika /aic-Cizdi Die Baue una Adaptierungcn in der zweiten Hallte des 19. und am Begin des 20. Jahrhunderts wurden von einer Vorsehnücnsamnilung unter dem Namen »Die Bauordnung« geregelt Sie wurde in 1857 erlassen. In 1905 wur de sie samt den Ergänzungen ausgegeben Diese Ausgabe umfaßst. - Baue in den Städten und Märkten - Baue aul'dem Lande - Baue der Industrieobjekte (Gesetz 12/3- 1866) Im allgemeinen geht es hier um die Vorschriften die für cnen sicheren, gesunden und umweltfreundlichen Hau Vorsorge tragen sollten 5 8 Stavbni spisi1 okra.! h uradov v Zi»o>kem arhivu v Celju I lila Bcfkopna Uvodna predstavitev fondov okra.jniii uradov Arhivsko gradivo okrajn.h uradov, ki ga hrani Zgodovinski arhiv v Celiu. obsega, glede na prove nieneo, devet fondov. Vsi, ra/.en enega predstavlja jo del rcstituciiskega arhivskega gradiva ki ga je Avstrija vrnila na osnovi Arhivskega spora/uma i/, leta 1923 in Protokola i z leta 1958.2 Po dogovoru med slovenskimi arhiv smo jeseni leta 1983 prevzeli, poleg ostalega, tudi arhivsko gradivo Okrajnega gradbenega urada Celje m okrajnih uradov ( clje, Gornji Grad, lelšovee Konjiee, Laško, Rogatec in Vransko. Gradivo Okrajnega urada Ko/je pa je bilo formirano v samostojen lond z '/ločitvijo iz fonda Sre-skega načelstva Brežice, ki nam gaje leta 1976 izročil Posavski nui/ej Brežice. Gradivo okrajnih uradov sega v petdeseta in sestdeseta leta preteklega stoletja, v čas poslovanja okrajnih uradov kot najnižje -topnje cesarske oblasti Skupno obsega 4,2 tm in stir. knjige.3 Varnostno je posneto na mikrofilm nekaj načrtov pa je restavriranjh .n konzerviranih Podrobna predstavitev fondov okrajnih uradov, njihovih pristojnosti4 in vsebinski prika/ gradiva bo predmet inventarja ki bi) kot publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju i/sel prihodnje leto v zbirk i Inventarji. Ureditev stavbnih spisov Ureditev stavbnih spinov opredeljuje sistem prvotne ureditve, ki sojo gradivu dali ustvarjalci, si stem ureditve ob prevzemu in sistem ter kriterije ureditve gradiva v arhivu Prvotna urediteSJ stavbnih spisov okrajmh uradov kakor tudi ostalega gradiva temelji na sodobnih predpisdi o registraturnem poslovanju Te je uredbo notranjega in pravosodnega ministra z dne 17. marca {.$55 določala Uradna mstukeua za mešane in politične urade ter urade župnijskih sodnikov/ V okviru registratumega načrta, ki ga je predpi soval 166. elen te mstrukcije, so stavbni spisi uvrščeni v »registraturm predelek« s črkovno oznako H »Ceste ni druge stavbne reci«. Vendar je ta raz vrstitev dokai ohlapna saj dopušča uvrsaenje ;tav-brnli spisov tudi v skupine D I:,F in G ito je cerkev ■ n šolstvo, zdravstvo, kmetijstvo, trgovina in obrt), na katere se smiselno vezejo. Uradu pa je dopuščeno, da po potrebi tudi dopolnjuje registraturni načrt Ta dopustna izbira je razvidna iz raznovrstnosti pi- arniških oznak, ki so jih dali stavbnim spisom ustvarjalci. Spisi 'z prvih let delovanja uradov pa so imeli še stare oznake. Drugi osnovni element prvolne ureditve so dclo-vodne številke ali po takratni terminologiji opravilne številke političnega opravilnega zapisnika Oba elementa prvotne ureditve pogojuieta z.diu ■evanje stavbnih spisov in spisov naploh v zadeve, ki obsegajo vse spisi in načite določenega gradbenega objekta Po obstoječi ureditvi torej tisti' ki jo je imelo re-stitueijsko gradivo ob prevzemu, so bili spisi zdru ,em v zadeve, ne pa tudi odloženi po registratur nem načrtu ali opravilnih Jtevilkffli. Ohranjeni stavbni spi-a. tako spisovno gradivo kot načrti pa so Iblirani, lahko tudi v več serijah v okviru enega fonda Rekonstrukciji prvotne ureditve v celoti bi bila časovno neracionalna -amegljena pa bi bila tudi vsebinska preglednost ohranjenea gradiva, ki ne predstavlja celote Spisovne evidence ustvarjalcev niso ohranjene, razerj fragmentarno pri Okrajnem uradu Celje za leta od I 854 do 1856. V prvi fazi artiivističige obdelave je bilo gradivo popisano v okviru dane ibl&cije Osnovni element popisa je arhivska enota, ki je identična obliki ki jo je gradivu to je zadevi, dal ustvarjalec Le v inventarju tehnično pa po Ibliaeiji, so arhivske enote vsebinsko razvrščene v skupine arhivskih enot in v okviru le-teh kronološko. Skupine arhivskih enot so formirane glede na ohranjenost gradiva in na osnovi predpisanih kompetcnc ustvarjalca Stavbni spisi so uvrščeni v skupino arhivskih enot Gradnje. Ta skupina je zastopana v gradivu vseh okrajmh uradov, v ohranjenem gradivu oknu nih uradih Celje in Konjice pa edina. Po načelu preglednost- in vsebine je skupina Gradnje razčle njena v podskupine: ceste in mostovi, železniške proge, vodne naprave; javni, cerkveni, šolski, gospodarski, stanovanjski objekti Glede na zgoraj povedano zajema popis arhivske enote stavbnih ■^pisov vse predpisane popisane podatke 6 Stavbni -.piši glede na vrsto ob|ektov Raznolikost stavbnih spisov m njihovih prilog je na i prej predstavljena kot zvrst nato pa se z nekaj poudarki na speč ifičnosti. Stavbiv spi>i kot zvrst arhivskega gradiva7 vsebujejo spise m nsbe. Gradivo sestavljajo raznovrstni p i s i in priloge, ki miajo v mnogih primerih predpisano obliko; večinoma so čistopisi, včasih p* tudi koncepti Spisi, kateri! predmet je gradnja ah adaptacija javnih objektov, vsebujejo obsežne, uradno piedpi sanex priloge. lake priloge so izvedbeni operati, ki vključujejo anabz.o cen proračune stroskov, potrditev cen, poprejšnje meritve. Vsebujejo tudi ,pcuflkau|o o vrsti del (npr. strokovnih kot so zidarska. tesarska, kamnosesk.a steklarska ... in pomožnih del ter vo- F 59 /eni) z. navedbo ccn storitev; podatke o vrsti m količini porabljenega materiala in na koncu rckapitu-laujo. Zapisniki so bili sestavljeni ob predpisanih komisijskih pregledih zaradi pritožb, ob raznovrstnih licitacijah tli so se zapisniki o izvedbi gradbemii del in zapisniki o prevzenvh obiektov. Dopisovanja z nadrejenimi organi vsebujejo na vodila le-teli, rešitve pritožb ter potiditve Deloma je oblika teli dopisovanj predpisana.1^ Stavbne spise sestavlja se cela vrsta prilog kot so prejemnice, pobotnice prošnje za gradbeno dovoljenje, dostavne pole, zabeležke R'sbe, h se v stavbnih spisih nahajajo kot priloga so tehnični načrti z različnimi elementi in stop njami tclin.čnili podatkov, prilagojenih zahtevnosti in vrsti objektov. Poleg gradbenega objekta v ortogonaliv projekciji jih včaali dopolnjujejo siffiicijske skice, sk icc notranje razporeditve prostorov in naprav, risani so na papir, samo v nekaj primerili na povoščeno platno. Dupiikati so pusotni samo izjemoma Red ko se je avtor podpisoval, vedno pa !je prisotna signatura organa k ¡e načrt potrdil in predpisani ko-lcki. Spisi katerih predmet je gradnja ccst, mostov, vodnih naprav (kanan zaščitni zidovi, jezovi) ciste tvorijo zaradi povezanosti pti izvetlbi mi financira nju eno zadevo z obsežnimi prilogami Načrti pn kazujejo raznovrstne tehnične podatke kot so merila, skice situacije vodnih padcev, pretoka preseka; izračune vzdolžnega profila prostornine Podobn. tehnični podatki so razvidu- tudi na ertov mlinov in žag. Po ohranjenosti teh spisov lahko sklepamo na pogostost takih gradenj, posebno na področiu Okrajnega urada Gofiji Grad. Tu so spocilifejii spis' dopisovanji z. višjimi oblastmi, ki so bile pristojne zn potrjevanje teli objektov. Vloge za komisijske oglede pri gradnji mlinov m žag, /abcle/kc o mnenjih komisij 11 pnto/be so cdma vsebina stavbnih spisov Okrajnega gradbenega urada Celje. Tj spisi ne vsebujejo načrtov. Le v ohranjenem gradivu Okrajnega urada I aško so spisi o gradil]' žele/mc. Obsegajo večinoma do pise z. viš ji Hi oblastmi, kot je Centralna direkcija /a gradnjo železni! na Duna|u ne vsebujejo pa na ertov. /elo obsežne načrte pa najdemo v spistb /a grad njo industrijskega tira i/, rudnika Brezno na železniško postajo v R mske Toplice. To so lituaciiski načrti n.icrti celotne dol/me mdustri|skcga tna, prere/ sloicv, načrt /elc/niškega mostu situacijski načrt z merilom /.a železniško ra/merje, merilo /a v/dol/n profil, izračuni ter imena lastnikov parccl ob prog- Spisi za gradnje gospodarskih objektov vsebujejo poleg splošnih pnlog sc specifične tehnične načrte, npi načrte za zgradbe z.K parni kotel in lafincnjo Oljarne v Zidanem mostu v gradivu Okrajnega urada Laško. Manjši del gradiva predstavljajo stavbni spisi za adaptacije cerkva in cerkvcndi zvonikov, za popravila 111 novogradnje mrtvašnic, župnišč in gospo darskih poslopij ob njih, Spisi /a gradnje ali popravila šol obsegajo, poleg obicanjih prilog, tudi sc name šoloobveznih otrok. V gradivu stavbnih spisov so najobscžneise pred stavljene stanovanjske gradnje, bodisi novogradnje ali adaptacije, prizidki, in gospodarska poslopja. Namen gradbenih posegov je bil v mnogih primerih povezan z gospodarsko dejavnostjo lastnika sa| so imele hiše če>to stanovamsko in poslovno lunk cijo. Predmet mnogih gradbenih posegov so tudi gospodarska poslopja k i jih jc narekoval takratni naein življenja. V fondu Okrajnega urada Celje so to gradnie v mestnem jedru in predmestjih specifične pa so prijave in pritožbe o izpolnjevaniu protipožarnih 111 Mgijenskih piedpisov. Sklep Nanizane splošne značilnosti in posebnost-»stavbnih reči« v ohranjenem gradivu okrajnih uradov nam vsaj nekoliko odgriniajo gradbeno de javnost casa, načrti pa nas prevzamejo s svojo iz raznostjo. Opombe I Danasnj term,11 za obravnavano gradivo »gradbeni spisi« jc nadomeščen ■> »stavbni spisi« zato, da ;e pr bližaj|| izrazoslovju Lasu nastanka gradi.; — G Mogo Ciralenauei. Kaj pomenijo ugovori zoper ze tuko počasno uresničevanje arhivskega spora/uma med .lugoslavijo 11 Avstrijo, ki so se pojavili v ii.stripkem tisku in piada men'.u letos poleti; Ali so pnpra\l|a z. avstrjske stran, že lieljie blokiranie i/\edbe tega sporazuma Arhr 1 [ ju-bljana 1981. Letnik IV. št. I 2. str 101 106 - 3 Vodnik po fondih 111 zbirk a h Zgockr itiskega lirhiva • Celju, l.ju-bljaa.i 1985, str. 24-25 —4. l'k 1, no'.raniega prflvpsod nega in liii.menega nnuiUra /.dne 19 I 1853 o organi/a ciji 111 pristojnostih okrajnih goi.pesk Deželm vkffini l'st /a Vojvodino Štajersko II 185 t — 5 Linclcs-regierungs-blatt lur da . Herzogtluim Steimiark \l 1855.—6 Pra vilnik o strokovni obdela» 1 111 i-.delavi pripomočkov za razi-kave arhivskega gradiva L'r.l. SUS si I 1/88. — 1 Jože Žontar Arhivistk» Ljubljani 1984 ste 3i — 8 Bau-Ortliuing Ilir das llerzogtum Steierma.k Grflz 1905. — 9 Glej opombo 4 /L'SAMMI NFASSUNG Die Baiischriftcn der Bc/irks.iinlcr im I Iistoiiselien 'reliiv 111 ( cljc i iila lierkopet Die Bestände der Bezirksämter .teilen einem Teil der Reslitiitionsarehivgiites dar, eins Österreich aufgrund der Archiv verständigling aus dem .1 ihre 1923 und des Protokolls aus dem Jahre 1958 zuruekgegeben hat ' s wird das System der primäre 11 Ordnung der Bause brilten dargestellt also diejenige von den Schriitgut schal fern, weiter das Ordnungssystein bei der Ubern ihme und das Ordnungssyslem 1111 Arelin Die Bauschrillen, als Arehr.gutgatUing. enthalten Schrillen und Zeichnungen Die Schulten haben die vor gesehnebene Form in velen Beispielen inhaltlich sind sie aber an die B 1 uweise gebunden Die Zeichnungen als Beilagen sind technische I ntwürle mit verschiedenen lementen und Stufen von technischen Data du: den Objektanspriichen uncl-gattiing angepaßt s'nc) BO í.radbena dokumentacija \ fondu Mestne občine Celje 1850-1941 rffdvikci ZduU \lclka Plank l VOD Mestna obema Celje je bila organizirana po splošnem provi/ončncm občinskem zakonu ki je bil izdan 11 marca 1848 (RGB I »t I 70 1848) V letu 1862 je bil izdan nov zakon s katerim je bilo določeno delovanje občine m njene organizacije (RGB I, st IX 1862), vendar je bistvo provizoric nega zakona ostalo še vedno v veljavi Mesto Celje je 21. januarja I 867 dobilo svoj statut ter s tem po stalo avtonomna obč;na Upravno jc spadala v celjsko okrožje, sodno pa v sodni okraj Celje. Leta 1857 je bil izdan štajerski deželni stavbni red /a mesta m trge, v katerem je bila v celot* določena gradbena dejavnost (Landcs Regirungsblatt lurdas Ilerzoghum Steiermark, II Abtheilung). V ok* no mestnega urada je deloval stavbii' urad (Bauaint) ki ie bil odgovoren za gradnje. Na seji občinskega odbora marca 1906 so sklenili da jc za zgraditev tronadstropruh hiš v središču mesta potrebna tudi odobritev obcinskcga odbora Hkrati z odobritvijo so določili tudi pogoje, k' jih jc bilo pri gradnji potrebno upoštevati V fondu mestne občine Celje IR50--1918 jc olira njeno 2.3 tekočih metrov gradbene dokumentacije. Pri urejanju jc bila ohranjena prvotna ureditev. Izločanja gradiva n, bilo, razen v posameznih primerili triplikati. Glav ni investitorji za gradnje do leta 1918 so bili pnvatinki. Poleg stanovanjskih hiš so gradili m urejali tudi poslovne prostore (obrtne dclavniec, gostilne, trgovine, hotele .). Med ncprivatniiii' in vcstitorji je bila najvccia mestna občina Stavbe jc urejala za lastne in državne potrebe (vojska šol-stvoj vodovod, sodstvo, kanalizacija, elektrifikacija, k1l\ niča .). Dežela ic zgradila novo bolnico, drža va pa novo poštno poslopje. Pomembnejši invc-ti torji so se bili Mestna hranilnica. Celjska posojilni ca iii lazili društva VSI BINA GRADBENI: DO K U M h NT A CIJ H Po predpisanem stavbnem redu iz. leta 1857 jc morala gradbena dokumentacija vsebovati nasled nje dokumente: 1. prošnjo lastnika ¿a gradbeno dovoljenje, 2. načrte 3. zapisnik komisijske presoje na obelili (pod katerim' pogoji se dela lahko izvedejo) 4. odločba občine, 5. prošnja za končen komisijsk i ogled objekta ter izdajo uporabnega dovoljenia, 6 zapisnik končnega kom,sriskcga ogleda objek-ta,_ 7. uporabno dovoljenje. Od predpisane dokumentacije so v fondu Mestne obt;nc Celje I850-I9I8 ohranjeni naslednji dokumenti: I. Prošnia lastnika za gradbeno dovol|eii|e, v ka teri lastnik navede svoje podatke in ka| se bo na objektu 'zvajalo (novogradnja adaptacija ) 2. Načrti z njih jc razvidno a) lega objekta neposredni mejaši, -.mena posestnikov ostalih parcel h) prccn. in podložni preseg ulice na območju objekta c) zunanji izgled objekta (fasada) č) notranja razporeditev prostorov v obicktu Kaj se bo na objektu izvajalo, jc bilo razvidno že z načrta Tako je bda za prizidek določena črna ali temnosiva barva za podiranic svetlo rumena, za novogradnjo rdeča z.a -¡tare lesene dele rjava za nove lesene tlele pa bledo rumena Načrte jc moral podpisati zidarski ali tesarski rnoister, ki je odgovarjal za izpcliavo del po načrtih Prav tako so jih morah podpisati neposredni mejaši čc liso imeli ugovorov proti narejenim na crtom. rri tem moram opozoriti, da nacrn popraviti Ostah dokument; ki sc šc nahajajo pp posameznih gradbenih /adevah, so šc. - prošnja /a postavitev objekta obsega kraj postavitve, velikost objekta ter njegov namen, - odlok, s kateiim je potrjena prošnja za postavitev objekta (v njem jc občina postavila svoje zahteve in normative o i/glc.du, velikost ter višini olijek ta), - potrdilo o i/.Siji gradbenega dovoljenja (v njem mestni stavbni urad dovoljuje investitorju, da prične / gradbenim1 deli), - dokument o podelitvi uporabnega dovoljenja (Po končani gradnn investitor zaprosi mestn magistrat za i/dajo uporabnega dovoljenja.), - ponekod so sc ohranile tudi ponudbe ra/mh podjetnikov (nn/arjcv, tesarjev, zidarjev), njihovi predracum ter odgovori najboljšim ponudnikom, - pri nekaterih objektih, predvsem večjih, so ohranjeni tudi stroškovni)-1 ki nam kažejo ceno postavitve objekta. Ponekod zajemajo ceno gradnje cele zgradbe, ponekod pa so bih i/.dani samo za posamezna dela (stavbenikov, mizarjev, tesarjev...). Za preučevanje zgodovine Celja v obdobju 1919-1941 jc oiiranjenoTzelo malo gradiva. Od upravnega gradiva je ohranjeno samo gradivo Mestne občine Celje. Gradivo Sreskcga načclstva Celje je bilo uničeno v poplavi leta 1954. Zaradi majhne količine gradiva so sc uporabljali /clo mih kriteriji valorizacije. Pri gradbeni dokumentaciji Mestne občine Celje 1850- 1918 ni bilo i/ločanja v drugem delu, ki zajema leta od 1919-1941 pa so bil' izločeni samo duphkatl in tripjikuti načrtov predvsem pri večjih objektih (mestno gledališče mestna klavnica, delavski dom ..), ostah dokumen pa so sc ohramli. V Celju se že nekaj let uspešno izvaja revitah/a cija mestnega jedra Zaradi tega jc povečano zanimanje za gradbeno dokumentacijo iz londa Mestne občine Celje. ZUSAMMENFASSUNG Die B.nKlokimidil.iliim im Ik-stand der Stadtgemundc Ctljtt I SSO - |l>41 Mctka l'lunll llcdviht /Jpyc Im Bestand wird fast 100-jährige Baugcschichtc der Stadt Celje verwahrt. Für die Periode 18.50 - 1941 wurden 4,7 laufende Meter von BaudokumenUition aulbewahrt. Frot/ der physischen Absonderung (das Arehivgut wurde künstln Ii auf zwei Abschnitte aulgetaiH) haben sieh die auf Ihnen beziehenden Vorschriften nicht geiin dert. Die erhaltene Dokumentation umfaßt hauptsäch-l.eh die Gesuche um Baugenehmigungen. Pläne. Kölau dalion»protokolle, Gesuche um Gcbrauehsgenehmigiing-ausstelhing, für größere hauen ¿bei auch um Vorr.-ch Illingen und 1 \pensaria für die schon erledigte Arbeit an den Objekten Das Archivgut ist gut erhalten und wird häufig anläßlieh der Durchführung der Stadtkernvitali-.ierung verwendet. I.hnicni arhiv v /clc/niškcm gospodarstvu Ljubljana Kam! Rusija Osnovna srccLstva Železniškega gospodarstva Ljubljana predstavljajo 5,7 % vseli osnovnih sred stev Republike Slovenije. Gospodarno ravnanje in vestno vzdrževanje je mogoče le z urejeno tehnično dokumentacijo. Poseben pečat ji daje njena raznolikost saj vo/na sredstva izvirajo iz vseh krajev sveta. Tudi signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave in oprema v/držcvalnih obratov je v vehki men iz uvo/a. če k temu dodamo šc to, da so naše proge gradili večinoma nemško in madžarsko govorcu 'iivcstitonji, ter da so na delu naših prog nekaj časa gospodovali Italijani je jasno, kako pi sana jc tehnična dokumentacija Do ra/pada Avstro-Ogrskc so proge Železniške ga gospodarstva Ljubljana, to jc Slovenije iij Istre, •padale pod Obratno nadzorništvo Ju/nc železnice v Trstu, Celovcu, Gradcu n Budimpešti ter Cesarsko kraljevi generalu inšpektorat avstrijskih državnih žclcznio v Trstu V vseh enotah so imeli urejen tehnični arhiv. Poleg tega so bili načrt- arhiviiam tudi v Ministrstvu /a žclc/niec na Dunaiu in v Bu dimpešti 62 Dne I. januaria 1924 ic bila v Ljubljani ustanovljena Direkcija državnih železnic, k' je prevzela •>krb /a vse železniške proge v mejah tedanje Slovenije. V gradbenem oddelku so uredi!: vzoren arhiv gradbene dokumentacije, strojni oddelek pa je imel lasten arhiv za načrte lokomotiv, vagonov in dru gih naprav. Hudo opustošenje tehničnega arhiva je bilo leta 1941 m 1942. V letu 1941 ;o Nemci odpe-IjaJi arhivsko gradivo C.kr. generalnega inšpektorata avstrijskih železnic v Trsti na Dunaj. Naslednje leto so Italijani predali Nemcem dokumentacijo z.a vse proge, ki so bile n nu dobimo iskane podatke zelo hitro, zelo hitro vnašamo spremembe, odpade potreba po prenosu papirja, saj >c informacije prenašajo s telekomunikacijami od računalnika do računalnika. Zato tudi v ŽCl Ljubljana uvajamo magnetne zapise kot najsodobnejšo obliko arhivaranja tehnične dokumen tacije, Ta sisteil uvajamo zaenkrat predvsem za ti sto tehnično dokumentacijo, ki jo večkrat uporabljamo in jo uporablja večje število operativnih delavcev, v katero se vnaša vehko sprememb m mora biti ves čas ažurna. To so predvsem osnovni podat ki o železniških progah Namesto zelo dolgih vzdolžnih profilovjisituacij in tehnične statistike upora bljamo P( računalnike. Posame/ni računalniki zaenkrat medsebojno še niso povezani so pa del obsežno načrtovanega informacijskega sistema želez niške infrastrukture, k: bo pokriva! celotno mrežo /G Ljubljana. Organizacija tehničnega arhiva Tehnični arhiv ie del Skupnega arhiva ŽG Ljil bljana pri Prometnem institutu in pokriva celotno železniško gospodarstvo. Naloge tehničnega arhiva so, da te hnično dokumentacijo: - zbira ureja in hrani - jo vzdržuje in dopoln|uje (popravki) - skrbi ta mikrollimanje -omogoča pravnim i» hz.ičniin osebam uporabo Posamezne sekcije javnega podjetja (sekcije za vzdrževanje prog, sekcije za vleko, sekcije z.a sig-nalnovai nostne in telekomunikacijske naprave . ) :n družbena podjetja (podjetja za vzdrževanje vozil projektivno podjetje, gradbeno podjetje ...) imajo za svoje potrebe lasten tehnični arhiv, vendar je ta manjšega obsega. Dotok dokumentacije v tehnični uiiivjc urejen z. Navodilom o hrambi tehnične dokumentacije na h Nobeno plačilo za nabavljeno opremo ali zgrajen objekt ne more biti zaključeno, ec tehničnemu arhivu ni bila izročena tehnična dokumentacija Tehnično dokumentacijo za objekte, ki se gradijo ob železniških progah ah preko železniških prog in ki niso v lasti železnic«; pregleda posebna strokovna komi ija Na .osnovi mnenja te komisije in v skladu /akonom o temeljih varnost' v železni škem prometu izda /G soglasje /a pridobitev lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. Komisija za pregled dokumentacije odda tehničnemu arhivu po en izvod pregledane dokumentacije, za katero je bilo i 'dano soglasje. Spremembe tehnične dokumentacije: 65 ¿L\lic*\ miniti., j»79 ^k£<"7*oo/t*« fit 6>4X J'rcd vsakti spremembo ich nične dokumenia^je fiiom po L'hii nespre me njena kopija označiti / llElp!son| »kopiji originala pred spremembo« in sn raniti med pasivno dokumentacijo, S piv me mix1 vnnšiijo konslurktorji. )*n dokumentaciji, ki se pn-Stiüio spreminja in dopolnjuje, se spremembe na rnatnejj vnašajo občasno, nove kopije pa na zglavju '■¿¡.«sajo in navede sc danim a/uri nima. ZUSAMMEN! ASSUNG '"> cli« \reln, m Inofiospodnrskih ogrwiiinicij mfckandra />avvc-Afitesi. ['■e^isl o vodnem gospodarstvu so se po vojni v"krat spreminjali V prvem desetletju so to po' ijc)c urejale razne uredbe m odločbe,'posebni za gji o varstvu voda p» so bih izdam v letih 1957, 7'» 1966 19742 m zadnji leti 1981 (Zakon o vojn- Ur. I SRS, si 38/1981 - v nadaljevanju z.ako-)• I udi ta ne velja več v celoti in jc v pripravi nov. °jocal jc namreč obstoj območnih vdmii skupno •ll m /.veze vodnih skupnosti Slovenije kot samo- upravnih interesnih skupnosti, kar pa jc bilo lam z Ustavnim zakonom za izvedbo ustavnih aman dmajev k ustavi SRS"* picklieano. Bivše območne vodne skupnosti zdaj delujejo le kot izpostave Republiške vodne uprave v okviru Republiškega sekretariata za varstvo okolja m urejanje prostora Ostale določbe zakona so še v veljavi, ali se vsaj smiselno uporabljajo. Vodnogospodarske organizacije (zakon loči vod- 6G negospodarske organi/acijc za urejanje voda in vodnogospodarske organizacijo za urejanje hudournikov) kot ■zvajalci vodnogospodarskih storitev po zakonu opravljajo naslednje dejavnosti H vzdržujejo naravne vodotoke jezera in izvire obalno morje in vodna zemljišča ter vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi. To obsega /lasti: - čiščenje obrežij, strug vodotokov, jc/er in morja - utrjevanje brežin, nasipov in erozijskih površin - popravila spodjed v naravnih in umetnih strugah. je/crih in morju - popravila obrežnih zavarovanj, pragov in nasipov -odstranjevanje naplavin 2) spremljajo stanje vodnega režima in /agota vljajo njegovo varstvo 3) opravljajo naloge investitorja pri rekonstrukcijah vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi 4) izvajajo nadzorne naloge pri gradnji vodnogospodarskih objektov in napravj- splošni rabi 5) usmerjajo graditevjfcyodnogospodar;kih objektov in naprav ter regulacijo vodotokov 6) zagotav ljajo enotno tekočo evidenco in sistem infoimiranja uporabnikovo Stanju vodnega režima 7) zagotavljajo sočasno izvajanje nalog s področja SLO in dru/bcnc samo/asčite. Vsa ta opravila /akon opredeljuje kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, i/ cesar je izhajal tudi poseben položaj vodnogospodarskih organi/a cij. Tega /daj ni več V smislu zakona o podjctnh4 so namreč organizirane kot družbena podjetja in enako kot ostala podjetja prcpušcenc tržnira zakonitostim. Vodnogospodarske storitve opravljajo po posebni pogodbo med Republiško vodno upravo in podjetjem Tako vodnogospodarske organizacijo kot vodne skupnosti oziroma i/postave Republiške vodne uprave so organi/i rane po vodnih območjih za opravljanje protierozijske dejavnost, iij urejanje hudournikov pa je organizirana specifična delovna organizacija za celotno Slovenijo (Podjetje za urc-lanjc hudournikov Ljubljana). V okviru vodnega gospodarstva Slovenije deluje tudi Vodnogospodar ski inštitut, ki opravlja znanstveno raziskovalno in študijsko razvojno delo v vodnem gospodartvu (glej prilogo). Glede na dejavnost vodnogospodarskih organizacij nastaja pri njih več vrst tehnične dokumentacije, m sicer načrti regulacij, melioracij, kanah/acijc, vodovoda mostov... Podobno kot /a druga področja velja tudi /a tovrstno tehnično dokumentacijo, da se podvaja oziroma se hrani na več mestih. Kar se tiče upravnih organov je projekte za vodnogospodarske objekte moč najti deloma na republiški, deloma na občinski ravni pri upravnih organih, pristojnih za gradbeništvo. Gradbena dovoljcnja»a vodnogospodarske objekte daje pristojni občinski upravni organ, razen za regulacije, s katerimi se menja tok in režim vode na rekah Dravi, Muri, Savi, Savinji, Soči, Kiki Sotli, Kolpi in Ljubljanici ter melioracijska dela na površini nad 1000 ha, za katere je pristojen republiški upravni organ (danes Republiški sekre- tariat za mdustiijo in gradbeništvo). Vodnogospodarske organizacijo so dolžne prilo/Ui predpisano tehnično dokumentacijo tudi zahtevi /.a izdajo vodnogospodarskega soglasja (za gradnjo «Ji rekonstrukcijo vodnogospodarskih ob|ektov ali naprav ter gradnjo ali rekonstrukcijo drugih objektov in naprav, ki lahko vplivajo na spremembe v naravnem ali umetno vzpostavljenem vodnem režimu). Ta soglasja izdaji občinski o/roma republiški upravni organ, pntojen za vodno gospodarstvo, a je praksa taka, da po l/daji soglasia tehnično dokumentacijo vrne investitorju razen v izjemnih primerih Kot investitor gradnje ah rekonstrukcije vodnogospodarskih objektov in naprav po zakonu lahko nastopa »vodnogospodarska organizacija /diu/cnc-ga dela, ki opiavlja dejavnost posebnega družbenega pomena, poslovna skupnost takih organizacij ah krajevna skupnost « Po zadnjih organizacijskih >prcmcinbah je investitor Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Projektiranje oziroma izdela® tehnične doku mentacije za svoje investicijo opravlja vodnogospodarska organizacija velikokrat."sama, včasih pa za radi pomanjkanja časa ali zaradi kakega drugega razloga povcu izdelavo Vodnogospodarskemu institutu al; kaki drugi vodnogospodarski organizaciji. Podobno je tudi izvajanjem gradbenik, del m nadzorom nad gradnjo. Zakon določa da poverjajo investitorji gradbena in druga dela , pogodbo v iz. vajanje »temeljni orgam/aeiji v sestavi delovne ali sestavljene vodnogospodarske organizacije« (v tem primeru »investicijski in tehnični nadzor nad gra ditvijo ne sme biti poverjen nobeni temeljni organizaciji i/ sestave delovne ali sestavljene vodnogospodarske organizacije in tudi ne delovni skup nost, teh organizacij«) ali »drugim organizacijam združenega dola « V zdaj že bivši organiziranosti na temeljne organizacije je bila praksa taka daje bila ena temeljna organizacija investitor druga pa izvajalec dol. Po novem so vodnogospodarske organi racije le izvajalci del. Glede na vse doslej povedano v zvezi s podvaja njem tehnične dokumentacije menim da je najbolje tehnično dokumentacijo vodnogospodarskih objektov posameznega vodnega območja prevzemati od vodnogospodarske organizacije, ki deluje na tem območju Pn njih je moč pričakovati najbolj kompletno gradivo. Stanje je namreč vsaj pri Vodnogospodarskem podjetju Soča iz Nove Gorice tako, da lnanijo za povojno obdobje vse načrte za to vodno območje ne glede na to, kdo je bil ■ vesti' tor ali izvajalec del Za '/delavo tehnične dokumentacije vodnogospodarske ZakoiO o graditvi objektov.'' Izdelati je orej treba projekt /o rga n i s a t i o n e n selbst Darum sollten die Archive diese Dokumentation von ihnen übernehmen f s wird »her nötig sein.eint. Auswahl zu machen Dabc ist es wichtig daß alle Arten von Wasservvirtsehal'tsobiekten vertreten verden, innerhalb jeder ein/einen (jruppe können wir jedoch eine Auswahl nOl bez.ug auf die Investitionsgroße, Wichtigkeit eines Objekts in der Einigehang, bedeutungsvolle Lösungen im usamnienhang mit Ihn Problematik u.a machen Varovanje in mo/nost konserviranji, n restavriranja tehnične dokumentacije Jeder! i odopnei V procesu uporabe in hranjenja tehnične doku mcntacije prihaja do različnih vrst poškodb, pred vsem zaradi delovanja števili, i h mehanskih bioloških in lizikalno-l.cmijskih vzrokov. Poleg tega nc smemo pozabiti na procese naravnega staranja materialov, ki se ncizoe/no in trajno odvijajo v vsaki snovi. Poškodovanost gradiva je zato različna m je odvisna - od kvalitete surovin (papir, barvila črnila, lepila), - načina n pogostosti uporabe ter - pogojev hranjenja Ot teh vzrokov so odvisni tudi načini m možnosti konserviranja in restavriranja gradiva. I TEHNIČNA DOKUMENTACIJA, NASTALA NA OIJIGAJNEM PAPIRJU Šc najmanj konservatorskih problemov je s teh- nično dokumentacijo, 1 i jc nastala na običajnem papirni Starejše gradivo, ki jc nastalo do sredine 19. stoletja, ¡ma za pisno podlago ročno izdelan pap>r iz kvalitetnih vlaken, zato je tak papir še danes zelo dobro ohranjen Pisne snovi pa so bili tuši, črnila ,n barve, k so prav tako pogosto zelo obstojni Poseben problem nastopi le pri črnilih, ki vsebujejo zelezovc ione. V takih priEerij prihaja do prežrtja pisne osnove, siccr pa so najpogostejše poškodbe na gradivu mehanske, kot na primer: - prepogosta iii nepazljiva uporaha, - zvijanje v zvitke, - zlaganje v premajhno pičitno embalažo, predale ah police, - podlcpljanjc s papirjem al; larionom, pri čemer so uporabljena sintetična lepila - prelepljanjc s samolepilnimi trakovi. Pogoste so tudj poškodbe zaradi neprimernega 68 hranjenja gradiva v vlažnih-trajno-začasmh prostorih. Klasična jo usoda gradiva v času, ko ni več v uporabi za tekoče namene, m pa še prevzeto \ ustrezna arhivska skladišča Papir preperi, včasih začne tudi plesncti /ato postane mehansko krhek, čitljivost zapisa je zmanjšana. Gradivo, ki je nastalo na običajnem (kemijsko ali mehansko posebej neobdelanem) papirju, je v večini pmnerov starejšega datuma in predstavlja dragocen del v naši kulturi in zgodovini Ker je v primerjavi z naglim porastom v prej .njem - še posebej pa v tern stoletju - m ker so poškodbe v glavnem zunanjega i/vora (mehanske, kli matske, prepogosta uporaba) take vrste gradiva relativno malo, bi kazalo to gradivo umprej sistematsko pregledati evidentiran poškodovano grad' vo, ga postopoma konsorvirati in urediti način trajnega hranjenja, mikrofilmat' ter uvesti v vsakdanjo prakso uporbo takega gradiva v mikrofilmski obliki oziroma kopiji ' mikrolllma 2. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA, NASTALA NA TRANSPARENTNIH VRSTAH PAPIRJA Neprimerno več tehnične dokumentacije jc v prejšnjem stoletju in še posebej v tem stoletju na stalo na različnih vrstah transparentnih papirjev, /aradi velikih količin formata in bolj občutljive pisne podlage predstavlja ta zvrst arhivskega gradi va še dodatne zahteve in s tem probleme pri hra njenju, konserviranju in rcstavi'ranju. 2.1. Postopki izdelave transparcntmh papirjev Najstarejši recepti za proizvodnjo transparentnih (prosojnih) listov govorijo o uporabi tekoč-h klejiv, ki so jih v tankem sloju nanašal- na zglajeno površino papirja. Klcjiva so pripravljali iz različnih na ravnih olj (mandljevo, orehovo terpentmsko ol|c) alij>a iz voskov in smol Selc v sredin 19. stoletja so odkril postopek obdelave cciulozc 1 pomočjo žvepLene kisline. Papir, ¡zdelan iz tako obdelane vlaknine je bil po izgledu in trenutnih mehanskih lastnostmi zelo podoben pergamentu, zato so ga poimenovali rastlinski per-gamen' Poleg žvcplcne kisline so kot sredstva za ta postopek imenovan pcrgamiramc, uporabljal, tudi koncentriran cinkov klorid ki pa ima blažje delovanje. Po naključju so prav tako v drugi polovici 19. stoletja odkriii še drugačen postopek izdelave prosojnega papirja imenovan pcrgamyn Prosojnost so dosegli s prekomernim raz.viaknjcvanicm vlaknine v holandcrju. Tako izdelan papir je ' -redno podoben rastlinskemu pergamentu. S postopkom dodat nega glajcnja pa so lahko prozornost se povečali. Prava industrijska proizvodnja visoko transpa rentnih papirjev se jc začela v /acctku 20. stoletja. Osvojena sta bila dva načina izdelave. - Impregnirani papir. Tak papir je proizveden iz grobo mlete surovine (čista lanena ali bombažna vlakna oz,roma celulozna Masa brez lesovine in nebeljenih vlaken); prozornost je dobljena z. mpre-gniranjem v različnih hitrosušečih oljih, voskih ali smolah - Drugačne lastnost' ima papir, proizveden iz visoko mlete vlakninske mase,tako imenovani naravni pavs ali pergamentni nadomestek. Surovina za proizvodnjo takih papirjev jc visokobcljcna sulfit na celuloza za kvalitetnejši papir pa so uporabljali bombažna vlakna. Transparcntnost papirja sc doseže z dolgim mletjem, kar privede do visoke stopnje libulacijc cclu lozne mase. 1 o daje pap'rju stekla ,t izgled in zaprtost površine. Mehanska odpornost pade (sc zmanjšuje) z višanjem stopnje mletja. /aradi visoke stopnje mletja so običajno transpa rentni papirji boli kot druge vrste papirjev občutljiv- za spremembe vlažnosti. V nekaterih primerih lahko nihanja relativne vlažnosti privedejo do neenakomernega raztezanja in krčenja papirja, kar jc tudi razlog za r izvoj in začetek proizvodnje dimen 'ionalno stabilnih traivpartntnih papirjev. laki papirji so sestavljeni iz tanke polietilenske foliie, ki jc obojestransko lepljena z vodoodpornim visoko-transparentnim papirjem ir imajo sledeče lastnost: so dimcnzionalno stabilni odporni proti odrgninam in raztezanju,1 po njih se da lepo pisati s tušem in svinčnikom. 2.2 Vrste poškodb na transparentnih papirjih Vsi vplivi ki delujejo m poškodujejo papir, delujejo in poškodujejo tudi transparentni papir (svetloba vlaga povišana temperatura prisotnost mikroorganizmov, neprimerna uporaba). Običajno ga poškodujejo hitreje in bolj izrazito kot neobdelan paptr. Vzroki m vrste poškodb so: - /aradi visoke stopnje mletja cclulozn h vlalcn so zmanjšane mehanske lastnosti - h istega razloga so občutljivejši za spremembe vlage - Posebno impregnirani pavs papirji hitro porumenijo in postanejo krhk Vzrok za to jc hitrejša kemijska razgradnja movi, ki so jih uporabljali za impregniianjc. Njihovi razgradni produkt, kemij ■do razgrajujejo molekule celuloze, to pa povzroča man jšo mehansko odpornost m spremembo barve. - Nepazljiva uporaba gradiv na takih krhikih podiagah vodi do sekundarnih poškodb, kot so: po kanje papirja na pregibih ali pri zvijaniu v zvitke, take v^te poškodb pa nekateri še vedno rešujejo z uporabo vseh vrst samolepilnih trakov, kar povzroča samo šc hujše poškodbe. 2.3. Možnosti konscrvirama m restavriranja gradiva na transparentnih papirjih Možnosti konscrvirama jn restavriranja takih dokumentov so omejene Glavni vzrok je njihova izredna krhkost in istočasno občutljivost za vlago oziroma vodo Postopki konservataje (mokro čiščenje - odstra njevanje madežev in drugih nečistoč v vodnem ali nevodnem mediju) so težko izvedljivi, včas-h pa celo nemogoči Pogosto se v teh primerili omejimo le na postopke restavriranja, pa še tu smo omejeni pri uporabi materialov in postopkov: - Običaino podlepljanje (kasiranjc) krhkih nosilcev ' vodotopivmi lepili je zaradi velike občutljivost tran ,parcntmh papirjev za vlago pogosto neuspešno. Nekatere vrste papirjev se v mokrem sta n.ju raztegujejo /aiadi razl-k v koeficientih raztezanja prihaja mod sušenjem in po njem dogubanja kar estetsko mot izgled dokumenta m pogosto tud' deformira sliko (59 - Tudi enostranska ali obojestranska lammaeija s pomočjo termoplastienih folij je uspešna samo pri določenih tipih transparentnih papirjev. Pr. novej-'šib vrstah se skoraj praviloma dokument ■ n folija ne spnmeta zaradi površmskin odbojnih lastnosti 2.4. Zaščita m varovanje gradiva na transparentnih papirjih I/ povedanega sledi, da je gradivo na prosojnih nosilcih bolj občutljivi) /a zunanje vplive, posebno za povečano vlago m mehanske poškodbe Zato je priporočljivo braniti tako gradivo pod strožjimi m bolj nadzorovanimi mikroklimatskimi pogoji in načini uporabe Oprema v skladiščih bi morala biti dimenzijsko prilagojena formatu gradiva, tako da bi origmale lahko hranili brez prepogibanja, še najmani pa zvijanja v zvitke. Vsaj najdragocenejši in najbolj krhki primerki bi morali imeti še dodatne zaščitne ovo|c iz nevtralnega papirja ali folij, ki morajo bit, brezbarvne, prozorne, ne smejo vsebovati skodl|ivih snovi,ki bi kakorkoli ali kadarkoli kvarno delovale na gradivo m ne smejo biti hidroskopne. Take folije so npr Mylar, Vlehncx, ki imajo ustrezne optične in fizikalno-kemijske lastnost-, manj idealna, vendar še vedno dobra, je zaščita v polietilenskih lt>lijah Prednost vlaganja gradiva v folije ie mehanska zaščita, kar omogoča enostavne|še rokovanje pri uporabi. Slabosti pa so: - relativno visoka cena (Mylar, Melinex), /aradi velike količine gradiva bi ga bilo potrebno zaščititi - statična elektrika, ki privlači prah, vendar se da očistiti - možnost znojenja pr prenašanju gradiva iz skladišč v delovne prostore v pinneru sprememb temperature m vlage SKLEP Poleg varovanja originalne dokumentacije v Ustrezni! arhivskih skladiščih pod nadzorovanim-pogoji hranjenja, vidim zaenkrat edmo realno učinkovito možnost podaljšanja živlicnjske dobe tehnične dokumentaene starejšega m mlajšega datuma v uporabi Ie—te v mikrofilmskih ali drugih novejših oblikah zapisa in izdelavi kseroks a!i drugih kopij iz teb sekundarnih oblik zapisa. LITERATURA, 1. F. Mcsaroš, Grafička enciklopedija Tchnieka knn-ga, Zagreb 1970 2.G,Darragh, Deacidific-ation of Bnttle Manuscripts and Documents, Restaurator, vol 2. 3-4, I978,str 179 -184. 3. C. Stei nkellncr, Transparentpapier 1. Herstellung und Eigenschaften, Maltechnik Rcstauro, I in 2, 1979, str 9- 13, I 13- 117. 4 T. Mušnjak, /aštita, čuvanje i raogučnosti restavr-ranja načrta na paus-papiru Arhivski vnesnik, 21-22 1978- 1979, str 345 -356 5. S.S. Vates, The Conservation of Nineteenth - centu^ Tracing Paper, The Paper Conservator, 8,1984, str 20-39. 6. A.S. Rivas, PH. San-Millan , Conservacion > Re-stauraeion de ma pus y Pianos, y sus Reproduec-iones, RAMP Study, PGI. 87/WS/6, Paris: UNESCO. 1987. /USSAMMENI ASSUNG i)er Schlitz und Möglichkeiten der Konservierung und Kestaue rungder leehiiischui Dokumentation Jiikrl I oüopiva Im Beitrag sind die Sehut/wciscn und die Konscrvic-riBgsmögh'chktiffi der technischen Dokumentation dargestellt Diese Art des Registraturgutes ist ein anderes Problem vor allem wegen des Formats,das gewöhnlich größer ist als das andere Schriftgut, und wegen der Materielle, die sind: - beim alteren Schriftgut - gewöhnliches Papier - heim Ii eure ij Schriftgut - verschiedene Arten von transp-ircntpapiercn Größere Formate und empfindlichere Sehrifttragcr er fordern aber -aufmerksameres Ikhandeln und Verwendung, - strengere Aufbewahrungsbedingungcii, - entsprechende Ausstattung, Vom Konscrva toriseh- restauratorischen Aspekt stellt das größte Problem dasjenige Registraturgut dar, da> auf verschiedenen Arten von Transparentpapieren enstan-den ist. Im Prozeß der Verwendung und des Schutzes des Registraturgutes auf dem Pauspapier kommt es außer zum verhältnismäßig schnellen natürlichen Altwcrden auch zu anderen Beschädigungen, von denen mechanische Beschädigungen und die Verwendung von klcbestreifen am häufigsten sind. Z,naiist\enora/.isko\aIno delo v ar'iiv i Bogdan L«kič UVOD Naloga prispevka ni ponudit; znanstvenoraziskovalne rešitve za vprašanja in probleme iz arhivistike, temveč opozoriti na nekatere arhivske dejavnosti in na pomembna vprašanja, ki uhje nujno reševati z znanstvenoraziskovalnim prijemom. Opo- zori naj na mogoče sme - nadalinjega razvoja arhivistike kot znanosti ter na lista vprašanja in probleme s tega področja, ki pri nas še zmeraj niso dovolj preučeni al pa niso hi i i predmet resnih preučevanj; osvetli naj posebne in skupne interese arbi- 70 vov m arhivskih slu/b v SFRJ pri uresničevanju znanstvenoraziskovalnih projektov iz arnivske dejavnosti .n mogoče organizacijske oblike znanstvenoraziskovalnega dela pa tudi kadrovsko usposobljenost arhivov za znanstvenoraziskovalno delo .n druga pomembna vprašanja, ki so neposredno in posredno povezana s tovrstnim delom v arhivih Prispevek naj nam pomaga ugotoviti do katere stopnje je arhivntiuia teorija uporabila ustrezno metodo znanstvenoraziskovalnega dela pri reseva niu svojih problemov, /ato menimo, da je treba ob vsaki obravnavani dejavnosti ali vprasaniu navesti literaturo; le tako bomo imeli vpogled v dosedanja prizadevanja za reševanje teoretično-praktičnih problemov* Obsežnost snovi ne dopušča, da bi vso literaturo kritično ovrednotil' pri-adevali pa si bomo to storit, globalno pn pomembnejših vprašanjih iz arhi\ ske dejavnost; Nekateri zgodovinarji in celo nekater: arhivski delavci še zmeraj postavljajo vprašanje kaj je arhivistika - znanost al1 pomožna zgodovinska veda /ato menimo, da se je treba ob njem ustaviti -amo toliko, kolikor je nujno ob tej priložnosti Iz. filozofskega zornega kota je znanost bistveni dciavnik socialnega napredka, instrument prakse, raziskovanja novega na temelju vedenja o zdajšnjem in preteklem; ugotavljanje zdajšnjega stanja zato da bi lahko predvideli prihodnost, sprcnvnja-nje stvarnosti v skladu z idealnimi cilji človeškega razvoja Znanost je raziskovanje m znan je, v katerem morajo biti trditve zasnovane na pomembnih in ra zum.kih razlogih, njihova uporabna vrednost pa potrjena 7 uporabnostjo.1 / liinstvcno spoznanje ma podobno splošno sestavo kot&saka druga intelektualna dejavnost, z uporabo katere je treba rešiti neki piaktiuii problem Izhodišče so povečini izkušenjska dejstva i/ teh pa se z razmišljanjem izpeljejo sklepi in s® preverjajo v praksi.1- Od vseh drugih oblik družbene zavesti se znanost najbolj razlikuje po svoji metodi, ta pa mora temeljiti na treh bistvenih '.naeilnostih prvič, vse, kar se trdi n occmcrsc sklepa, mora biti jezikovno nedvoumno i/ra/eno drugič -n instvena stališča morajo biti utemeljena in soodvisna z. drugim ugotovljenim znaniem in tretjič vse izsledke znanstvenega razi:,kovanja je treba praktično preverit; ^ Vsaka znanost ima svoj objekt dela ter razsiko-valni predmet :n nalogo, zasnovano na -manstve-nora/i .kovalni metodi Objekt dela je lahko za več znanstvenih panog isti Kai zadeva metode dela pa znanstvenim panogam v družbenih vedah m treba imeti posebnih razisk ovalnih metod, ampak se lahko uporablja zanje metodo, utemeljeno v drugih družbenih večjih ali kombinacija metod z več /aianstvenih področij.4 /a vsako znanstveno panogo ic značilno, da ima svoj raziskovalni predmet in nalogo, to pa je tisto, po čemer se bistveno razločujejo znanstvene panoge v družbenih dejavnostih. Glede na to, kaj razumemo pod pojmom znanosti, ni sporno, da je arhivistika znanost, ne pa pomožna zgodovnmska veda - za kar so jo dolgo imeli - dokler je bila se v začetnem obdobju svojega tcorelično-prakiic nega razvoja. To nam potrjujejo tudi sodobni domači in tuji ufflivistični priročniki in pn^pevki/' Objekt dela arhivistike kot zananosti je arhivsko gradivo Predmet in naloga arhivistike v ozicm pomenu je preučevanje teorije in prakse povezane z. delom arhivov pri varovanju, prevzemanju, obdelavi (ureja nju in izdelavi 'iianstvcnoinlbnnativiiih sredstev)', uporabi, znanstvenem m kulturnem populai"! ramu, informiranju, komplctiraniu publiuianju in tehnični zaščiti arhivskega gradiva. V sirsem pomenu zajemata predmet ¡n naloga arhivistike tudi preučevanje zgodovine razvoja arhivov (arhivske slu:'be), arhivske zakonodaje in tehnike. Cc vzamemo za temelj predmet m nalogo arhivistike, je .-.c najbolj sprejemljiva delitev arhivistike na arhivsko teorijo, prakso, arhivsko zakonodajo, arhivsko tehniko in zgodovino arhivov. Jako delita arhivistiko Besi mir Nemeth v Pnruc.niku iz. arhivistike in Gerhart I nders v svojem arhivisticnem priročniku Poslovi u arhivu. Podobno menita tugenio Casanova italijansl i arhivist, in ncniski arhivski teoretik Meusncr^ Poudarit' pa je treba, da so mnenja o deiitvi arhivistike tudi drugačna I ako je v priročniku Teorija :n praksa arhivske sKbe z'SSR zapisano stalisce, da pomenita zgodovina in organizacija arhivske službe (tako pojmuje zgodovino arhivov tudi arhivska zakonodaja) pomožno znanstveno panogo.'-' Da bi arhivi lahko i -polnili naloge, ki sta jim jih naloziii družba .n znanost, se je morala arhivistika ukvarjati z. vscmifcprasanji. ki so neposredno in posredno povezana obicktom m predmetom njenega preučevanja - zato da bi naredila arhivsko de javnost Čimbolj smotrno, učinkovito in sodobno in da jo kar najbolj prepusti v uporabo /ananosb in družbi Zato je tudi razumljivo da se je podiocie predmeta in nalog arhiv is1, kc čedalje bolj sirilo. Mnenje, da se arhivistika ukvarja s problemi arhivskega gradiva od tedaj, ko ga prevzamemo v arhiv, je preživelo in ni sprejemljivo.10 Pisarniško poslovanje je posebna znanstvena panoga, ki mora dat. odgovore in rešite na vprašanja pomembna za nastanek in evidentiranje zunanjih mačilnosti, kroženje, obdelavo in varstvo dokumentov, dokler so n se v operaiivm funkciji ustvaijalca gradiva. Druga dela m naloge - do predaje arhivskega gradi va arhivu so seveda predmet ne -amo pisarniškega poslovanja, temveč tudi arhivistike Zato bo ta še naprej iskala ¡iste tcorcticncv-prakticnc rešitve, ki jih bo opravljal arhiv.'1 Narava predmeta in nalog arhivistike kot interdisciplinarne vede zahteva povezanost in uporabo dosežkov širokega kroga druzbemli ved in pomožnih zgodovinskih ved Od družbenih ved spadajo mednje predvsem: palcogralija sfragistika herahii-ka arhcogralra in zgodovina mstituci| Komplementarnost teh znanstvenih ved m porno/mh znanstvenih panog arhivistiko ne glede na posebnost njihovega predmeta in nalog raziskovanja, je jasna Arhivistika uporablja njihove raziskovalne izsledke toliko, kolikor ji ti pomagajo, da laze in učinkoviteje rešuje teorctično-praktic.na vprašama arhivske dejavnosti In tako kot druge vede tudi ar- 71 hivistika uporabila spoznama in dosevke drugih sorodnih ved V tem primeru so te \ede /a aHnvisti ko ponio/.ne. Prav tako upiabljajo arhivistiko tudi druge dru/.bene vede. ArhivistiLn in pomožne zgodovinske vede pa se zelo jasno razločujejo po predmetu in nalogi. Arhivistika preučuje celostno v ¿a pomembna vprašanja povezana z arhivskim gradivom (od pravnega 'ar stva, valorizacije, prev/.eni.inja. ure|anja izdelave /nanstvenoinlorniativ nih sred« tev, pre/entat i je obvcscanj.i objavljanja pa vse do tehničnega varstva)12 pomožne zgodovinske vede pa se ukvarjajo s posameznimi vidiki prcucevania dokumen •ov, ki jih zgodovina, aihivistika nI veda o zgodovinskih vinh uporabljajo /a boljše razumevanje in ¡/labljanie tovrstnih 'godovniskih virov.'* Kadar gre za metodo znan•itvenorazi kovalnega dela za arhivistiko ni mogoče reči, da uporabila samo svojo metodo Zaradi svojega posebnega predmeta in delovnih nalog uporablja arhivistika -■a številna dela m naloge svoje znanstvenoraziskovalne metode, ker pa je komplcnient irna / drugimi družbenimi vedami uporablja tudi metode dela teh ved Ne glede 11« to, ali lijrtivisuka pn ;ovjih raziska vali uporiblja svoje metode ali metode drugdi družbenih ved, je izredno pomembno pri preučevanju zagotoviti dialektično povezanost arliivistic ne teorije in prakse. I.. enotnost teorije in prakse v ¡nhivski dejavnost, mora tcmel|iti na 'nanstvem Podlagi. ARHIVSKA DEJAVNOS IN 'NANS I VI NORAZ.'SKOVAKNO Di £0 1/ARHIVISTIKI V OŽJEM POMENI Dejavnost arhivov kot simostojniij ustanov je razmeroma mlada Začela se )c v I0 stoletni Arhi-V1 m arhivske službe v Evropi 111 v svetu pa so se močno razvile v 20. stoletju. Pri nas -.0 se začele razvijati v drugi polovici 19 stoletja, razmah pa so doživele šele po drugi svetovri' vojni skratka med Petdesetimi in šestdesetimi let! tega stolctia Z nastankom burz.ouznih revolucij seje izredno Povečalo z. immanje za preucevanie zgodovine na rodov in dr/av. In ker temeljijo zgodovinske raziskave v bistvu na arhivskih |/irih, je razumljivo da ■se je bistveno spremeni1 tudi odnos družbe do ai hivskega gradiva Dokumentov niso vcc varovali sa® zaradi operativnih potreb držav m njihovih vladajočih plasti, temveč kot zgodovinski vir za Preučevanje dru/b držav in narodov. Tako nasta J''jo arhivi kot s.nnostoine ustanove, njihova te mel|na naloga pa ic zavarova'. prevzemat;, olxle-'ovat-" arhivsko gradivo ter ustvarjat' možnosti za njegovo uporabo objavljanje in drugo. Obenem z. razvojem lustriografi|e nastajajo in se r«ž.vijajQ tudi arhivi ni arhivska Mu/ba. s tem pa •udi arhivistika V /acctku lužvoj;* arhivistike sta bila njen pred 111m naloga piecei zozen 1 z. rastjo družbenih po •reb m razvojem znanost' pa se je področje ničnega SS« čedalje bolj širilo. Na to je precej vplival raz v°i raznolikih družbenih ustanov, ki ustvai jaj® gra-(I|vo /1 razna področja drinbenega življenja pa tudi nastanek številnih oblik in vrst dokumentov. Arhivi in arhivske službe so se čedalje bol) razvijali,, arhivska dejavnost se ic širila in da bi arhivistika lahko odgovarjala na številna pomembna vpra Sanja neposredno in posredno povezana z arhivskim gradivom, ic morala .vo|a teoretična in prak-liftta spoznania temelpt; 11.1 z.nastvcnoraz.iskoval neni delu Sodobne arhivistike 1 ni mogoče zamisliti drugače kot samostojno znanstveno panogo, kakršne so bibliotekarstvo, muzeologija sli in formatika.14 V arhiv 1-.tičivh priročmk-h (domačih ai tujih)1-5' so obdelana vprašani 1, pomembna za delo in raz voj arhivov. V jnjih so podana dozdaMija teoretična 111 praktična domača m tuia >poznaii|a k: temeljijo na znaiistvenor.iziskov ilneni delu. To so seveda ti sta -poznanja mi izsledki raziskav, ki so enako uporabni za vse arhive. Na nekatera vprašanja, ki so skupnega pomena za vse arhive pa se zmeraj 111 odgovorjeno To so povečini tista ki zahtevajo skupno organiziranje in raziskovanje. Največji del opravil in nalog, vezanih na urejanje gradiva ion lov, temelj: na neprenehnem razi-.kovani'i To se nanaša predvsem na uporabo preliminarnih zgodovinskih zapisov in na ugotavljsnje notranje sestave in razvrstitev gradiva za vsak lond posebej. O znanstvenoraziskovalnem delu v arhivih |c bilo do zdaj v naših arhivističinii revijah zelo malo napisano. To vprasame obravnava samo nitka j pi ispcv kov. I(> V teli pnspevk ih, razen v pn;pevku Srcdoja La lica, (e znanstvenora/1-kovalno delo v arhivih obravnavano bolj ah manj analitično in s poglab-hanjem v probleme, s katerimi se mora ukvarjati arhivistika Pisci povečini poudaiiajo, da se morajo arhivisti ukvarjati z znanstvenoraziskovalnim delom i' arhivistike 111 drugih dru/bemli "11 pomoz nili zgodoviun-Eh ved da bi lahko delavci vf,irhi vjh opravljali dela in naloge uniboh kakovostno Opo/ariaio na interdisciplinarnost arhivisticnc vede, ki zahteva, da se agSjivisti ukvarjajo z vsemi toSimi vedami ki neposredno ah posredno vpliva 10 na kakovost arhivivtiuie misli in prakse. Prispevek Sredoia Laliea Potrebe in možnosti znanstvenoraziskovalnega dela v arhivistiki m /a napredovanje arhivske službe SI R.l obravnava vprašanja nosilcev znanstvenoraziskovalnega dela pa tudi kadrovske organizacijske m gmotne možnost' z.i /nanstvenorazn kovalno delo. Na podlagi zidov ankete opozarja na prednostna podro-cia raziskovanja. 111 sicer po temle vrstnem redu: I) arhivska .lužba - organizacija, načrtovanje normi ranje standardizacija m drugo; 2) arhivistika v ozicm pomenu 3) tistem i poslovami s spisi 111 4) krajevna zgodovina Ealic zelo dobro ugotavlja, da bi bilo treba skupaj organizirati in financirati nrhi vc /a vpeljavo tistega dela studijskih projektov, ki so skupnega pomena za jugoslovansko arhivsko .lii/bo. Menimo, da je treba vprašanja iz arhivske dejavnosti, k zahtevajo pri isknniu teoretičnih in praktikih rc-Mtcv /iianstveni postopek, obra.nava ti po temelinih področjih aihivske dejavnosti Sku šali bomo prikazati ic najpomembnejša vpniMiiia 111 probleme ki jih je treba reševati z znanstvenoraziskovalnim pnicmom - bodisi da gre za prcuceva 72 nic zdajšnji J rešitev ali pa za iskanje novih /a*aro\aiijc arhivskega in dokumentarnega gr*clim -/.ven arliivo- Poudaril' smo /c. da je treba tist: del pisarniškega poslovanja ki je neposredno ve/an na zavarovanje arhiv >kcga gradiva obravnavati kot problem, ki ga mora reševati poleg vede o pisarniškem po slovanju tudi arhivistika. Obe vedi morata neposredno sodelovati in komplementarno najti rešitve, ki bodo zadostile interesom operative ustvarjalcev dokument irncga gradiva 111 interesom arhiva za prevzemanje arhivskega gradiva, / i arhiv so na tem področju dejavnosti - poleg zunanjih in notranjih /naulnos'1 dokumentov - najpomembnejša vprašanja klasifikacije, evidence dokumentov, valorizacije arhivskega gradiva m vrednotenja ustvarjalcev gradiva glede na vrednost gradiva, ki nastane pr; n|ihovem delu za znanstvene in druge potrebe. I Vprašanje klasi'ikacijc gradina je eno temeljnih vprašanj pisariijskega poslovanja m arlnvistiKC Od tega kako je to vprašanje rešeno, je odvisno, koliko bo sistem ureditve gradiva ustrezal ne .samo operativi ustvarjalcev gradiva temveč tudi arh,-vom pri nadaljnji obdelavi m uporabi arhivskega gradiva l/KUsnje kažejo, da je enotna klasifikacija graditve po snovi (glavne skupine, skupini in pod-štcvilkc) najbolisa rešitev.1 Na z.alost uporabljajo za , daj to klasifikacijo povečini v organih uprave družbenopolitičnih skupnosti - pa tudi v teh ne povsod f-notna k la si H kacija gradiva po vsebini je ;z.redno dobra rešitev, ki m odvisna od notranjih organi/a cijskin sprememb ustvarjalcev gradiva. Po drugi stran: ta klasifikacija '.elo učinkovito in smotrno zagotav Ija mformaciic o vsebini gradiva - bodisi da gre /a dokumentarno gradivo, ki je operativne narave, ali pa z.a arhivsko kot vir znanstvenega in drugega spoznanja. Izpeljava te klasifikacije v praksi je preprosta seveda ce dobro poznamo sistem klasifikacije in sistem kartotečne obdeiave Pri enotni klasifikaciji gradiva po vsebini nasta iajo te'ave zato, ker je treba poprej temeljito preučiti kolikšno pristojnost /a opravljanje del -n na log ima vsaka od ustanov, * kateri nameravalo vpeljati ta sistem Nujno je torej treba raziskati opravila glede na vsebino, na podlagi tega pa določiti kla sifikaci|ske znake. I lotnost klasifikacije se kaze v tem da mia določena vsebina ne glede na ustanovo isti klasifikacijski z.nak V tem niV pomembno .e. d i se ■ m ifo*M g HI pnnicrJaV / t .nogi mi dri. h ÈIS-F? Priznati moramo, da ta pro T n'"1 ' " d°Iglj prciei1 ^ še nismo Pnmcme metode del« katero h, ahko 73 ustrezno resi 11 to temeljno vprašanje arhivistike Gre z.a to tla se seznami kategorij dokumentarnega gradiva z roki hranjenja narede na podlagi vrste in na, iva dokumentarnega gradiva ne pa na temelju vsebin .ke razčlembe dokumentov Da je to res nam potrjuje tudi dejstvo, da v nasi arhivistiem li tcnitup št nimamo objavljenega prispevka o eksperti/i dokumentov ali doioeeni vrst- dokumentov glede na njihove zunanje n notranje znaulnos'i. zaradi katerih se shranjujejo trajno Ne govorimo o meril,h za vrednotenje arhivskega gradiva temveč o metodi, kako poteka vridnotenie na i.aropo/.ar ja naša arhivistuna literatura Vprasanic valonz.au.ie arhivskega gradiv.i mora biti metodološko 11 organizacijsko precej drugače postavljeno, I o delo je treba opraviti po področjih družbenih dejavnosti y not raj teh pa po istovetnih |li sorodnih ustanovah K temu delu jc treba pri ligniti - to je odvisno od gradiv « - ustrezne profile strokovnjakov, ki preučujejo zgodovino določenih področij družbenega iifijenja Ni treba da so objekt valorizacije vrste 111 nazivi dokumentov, ampak njihova vsebina Čc bi poleg vsebinskega merila upošteval' ¿Gdi druga merila, bi se s tak unm vrednotenjem dokumentov ogm.i vsakrsnemu tve ganju ki ga p.masa zdajšnji sistem valorizacije Za radi tega vrednotenie arhivskega gradiva ni m ne il podpisan leta 1983." I a tema je bila spel na vrsti na /veznem posvc-tovaniu iiigoslovanskih arhivskih delavcev leta I98(, Tokrat naj bi opredelili elemente nforinativ-nih sredstev in spiegovordi o uporab- racunahv kov v arhivski informativni dejavnosti, /a popo! nejši vpogled v to temo so pomenih"' tudi prispevki objavljeni v reviji Sodobni arhivi. f5 Na 1 I kongresu arhivskih delavcev Jugoslavije let« 1989 so kot prvo temo obravna-.ah enoten arhivski mlor-maci|ski sistem 6 To, da se arhivska služba v lugoslavij- ukvarja z oblikovanjem enotnega mlormacijskega arhivskega sistema kar trinajst let. samo potrjuje, kako pomembno m zapleteno je to vprašanje k'uib do-/clajsnjmi teoretičnim m praktičnim dosežkom pa se zaneraj ni mogoče reci da smo ta pioblcm obvladali tako, kot b> bilo potrebno Osrednje vprašanje .odobneg i 'nlorniacijskcga arhivskega sistema je. kako dat' čimbolj popolne in natančne podati e in inlbimaeiie znanstvenim m drugim uporabnikom gradiva, ki ga imajo arhivi. Vcbko boli se ukvarjamo z vprašanjem avtomatske obdelave podatkov, s ti-a i m. k ir je uporabno z.a prakso v arhivu -lian; pa z osrednjim vpiašaniem - odkrivanjem vsebine arhivskega gradiva Očitno bo potrebno se veliko trdega raziskovalnega dela, preden se bomo dokopal' do znanstveno utemeljenih skl-pov. Opozorili bpmo na nekatera vprašama ki zahtevajo odgovore, obenem pa so nuffli pogoji za enoten informacijski arhivski sistem I Enoten lnlbrmacijsl i arhivski sistem zahteva enotno metodologijo '/delave informativnih sredstev D rez enot ni k mlormativnih sredstev ni niogo-ce zagotoviti enotnega informacijskega sistema /.atoje nujno opredeliti enotne vrste standaulc m enotno metodologijo izdelave z.nanstvcnoinlornia-tivnili sredstev. To praktično pomeni, da je treba določiti elemente .-a vsako vrsto nosilcev inlorma-cij v sklopu vsake baze podatkov m dati napotke za njihovo izdelavo. Če tega ne bomo '111011. bomo ostali zgolj pri načelnih obravnavali baze podatkov inlormacijskcga si ;tcma 1 notni sta idardi znanUvenoinlorniativnn sredstev ali nosilcev informacij 11,11 bi zagotovili prvič, nova, sodobnejsa ziianstvenoinloniiativna sredstva primerna za avtomat ,ko obdelavo podatkov in drugič, izdelavo cnotndi /nanstvenoinfonnativnih sredstev v vseli arhivih v državi - to pa je prvi pogoj za nastanek enotnega informacijskega arhivskega sistema 2 T emeliito je treba preučiti klasične vrste nanj stvcnomfbrma'.ivinli sredstev in na podlagi znan stvenih dognanj ugotoviti koliko so po svoji sestavi elementov, vsebini n jeziku uporabna v AOP. Da bi hihko pravilno odgovorih moramo prej preučit' vse vrste znanstvcnoinlormativnih sredstev s teoretičnega in praktičnega vidika. Tako je treba ravnati zaradi tega, ker se praksa razlikuje od teoretičnih postavk- te razlike so včasih sicer upiavičcne, saj so se izoblikovale iz prakse kot ■zt-ušenjsko spoznanje, včasih pa tudi ne Povedal' smo /e da taksnih z.nan.stvenora/iskovalnih analiz na žalost nimamo. Namesto tega poslušamo pavšalne presoje o klasic nn vrstah znanstvcnoinformativinh ¡redstev - to pa v resnici ni sprejemljivo. Pozornost je treba nameni': zlasti posebnim /nanstvcnoinlormativnim sredstvom fondov in zbirk (siimarm mventar analitični inventai 111 re-gesti) - za razliko od splošnih informativnih sredstev (pregledov, vodnikov ipd ) katerih opisne enote, fondi in /birke so pri posebnih znanstvenoinlor-mativpili sredstvih enote opisa arhivskega gradiva ra/liciie - škatla zadeva in dokument /ato je treba pri preučevanju teli znanstvcnoinforniativmh sredstev pa/iti 11a globino m širino informacij in podat kov, ki se obdelujejo. 3. Za izdelavo enotnega informacijskega arhivskega sistema so posebno pomembna gesla tezaver ter šuma jn globina obdelave indeksa, ki se bo uporabljal v sistemu obdelave gradiva ter odlaganja 111 preiskovanja informacij. Vsebino enot opisa arhivskega gradiva je treba opisati (indeksiranje) / najprimernejšimi, najbolj lasninr n natančnimi besedami Zato je nujno sprejeti enoten gcslovnii- ali dcsknptorje, v katerih ni sinonmiov, polisemov in liomonimov.3'' In ker vsaka zgodovinska doba (zaradi družbenopolitičnih gospodarskih kulturnih tehnoloških sprememb) prida jeziku nekatere značilne posebnosti -te pa se nuino zrcalijo v besednjaku dokumentov, se postavlja vprašanje, koliko je mogoče besednjak informacijskega sistema prilagoditi besednjaku dokumentov ali obrnjeno, toda da pri tem dc-skriptorji kar naibolj zrcalijo vsebino dokumentov in duh casa, v katerem so nastah Ostane nam torej sestavljanje besednjaka (enotnega geslovnika) in preučevanje možnosti za prilagajanje tega besednjaka posameznim zgodovinskim obdobjem Vprašanje besednjaka je najtesneje pove/ano / izdelavo te/avra. T o se najbolje kaze v definiciji težavni, ki jo je sprejel Unesco » I ezavci je dinamični besednjak semantičnih 111 generično povezanih pojmov, k t zajema določeno območje človeškega znanja Ni nič drugega kot skup desknptoneî^/a določeno področje v obliki besednjaka.'9 Sestavljajo ga določene besede, razvrščene po vrstah m razdeljene v podskup.nc, ki jih označuje določena ključna beseda.40 Skratka, tezaver sestavila besednjak deskriptorjev, k- izvira iz arhivskega gradiva in razmerja med deskriptorji 41 Povedano arliivi-sticno: te/aver it ihč drugega kot kjîsifikaëijsldî shema besed ah pojmov (od n|ihovcga najbolj splošnega do najož|cga pomena), stiuktunranih v določeni hierarhiji, po kater je mogoče diijati vse pomembne uilormacije i/ vsebine arhivskega gradiva Rešiti bo treba tudi vprašanje širine m globine obdelave mdeksa (registra), Temeljno v p rasi nje pa je, kako enotno temati/;rati sestavo ba/c mfor- 76 niauj o vsebini arhivskega gradiva ne glede na fon de in /birke ter njihovo pripadnost arhivom Kadar gre za strukturo informacij o fondih in zbirkah, se nam zdi, da bi bilo dobro uporabni delitev po področjih dejavnosti, k' nam jo daic statistika, kadar pa gre za sestavo mformacii baze podatkov o vsebi ni gradiva, bi morali temeljito preučiti uporabnost enotne klasifikacije gradiva po snovi, ki je zasnovana na decimalnem sistemu (glavne skupine skupine, podskupine) klasifikacije, uporablja pa se v pisarniškem poslovanju 4 Prostor nam ne dopušča d i bi n idrobncje razčlenili vse prednosti tega sistema klasifikacije, zato opozarjamo samo na nekatere najpomembnejše pr zelo uspešno se uporablja v pisarniškem poslovanju upravnih organov; drugih, i/redno primerna je za avtomatiko obdela vo podukov, in tretjič, omogoča učinkovito dajanje informacij o določeni snovi iz gradiva vec ustvarjalcev ah fondov. ( e bodo ra/iskavc pokazale, da je enotna klasih kacija po srgvi uporabna tud. na drugih področjih dejavnosti - to je mogoče ugotoviti tudi na podlagi funkcij m nalog ustvarjalcev gradiva, potem smo n isli tisto rešitev, ki bo izredno učinkovita pri informiranju znanstvenih in drugih uporabnikov o vsebini gradiva. To zelo obsežno in zapleteno nalogo pa ic mogoče opravit- samo z organi'uanim skupnim raziskovanjem vseh arhivskih služb v državi ob pomoči ustvarjalcev gradiva. Raziskovanje 111 .snemanje arhivskega gradiva v domačih in tujih arhivih za dopolnjevanji arhiva! ili ¿goifcn i 11 s k i h tiro« K iziskovanje in snemanje arhivskega gradiva v domačih in tujih arhivih je ena od pomembnejših nalog >odobnc aihivskc slu/bc Brez dopolnjenih arhivskih virov domače in tuje provcnieiicc m mogoče uiti celostno zajeti in preučevati jugoslovan ske zgodovine, zgodovine posameznih narodov, narodndi manišin m zgodovine domačega kraja Dopolnjcv inje arhivskih virov naj bi dopolnilo pomanjkljive fonde in zbirke ' '.godovinski in arhivskim: vir domačega in tujega izvora in obogatilo celotni fond arhivskega gradiva Urez virov tuje provemencc ni mogoče dohit> celotne podobe o dr žavnili. poM-čnih, gospodarskih, kulturnih in dru gih odnosih m sodelovanju naših narodov r narodi m dr 'avami v I vropt in svetu To so temeljni raz logi, , aradi katerih so v veljavnih arhivskih zakonih določene pravice in dol/.nost' arhivov federacije, republik >n pokrajin, da opravljajo raziskave in snemajo arhivsko gradivo v tujih arhivih zaradi dopolnjevanja. Raziskovanju in snemanju arhivskega gradiva v tuiifi arhivih je n mienjcnc v ntiši arhivisticni literaturi veliko pozornosti V njej avtorji opozarjajo na pomen iz zahtevnost te naloge, na metodologijo in organizacijo dela :n na nujno potrebne strokovne delavce ki lahko uspesno opravijo to raziskovalno delo, pa tudi na arlnve v tujini, ki imajo gra d;vo, pomembno z i zgodovino naših narodov.44 Izredno pomembno pa je - in to je treba posebej poudariti - da je za opravljanje te naloge potrebno zelo Vrokovno osebje (z ustreznim znanjem o zgo- dovinskem obdobju, ki ga raziskujemo in z izkušnjo pri raziskovanju :n odbiranju dokumentov) in odlični poznavalci jezika tistih dežel, v katerih poteka raziskovanje. Prizadevanje jugoslovanski arhivskih služb, da bi bilo raziskovanje iii snemanje gradiva v tujih arhivih učinkoviteje in bolj smotrno organizirano, je povsem upravičeno. Gre za to, da se namesto posa-mezn.li .nteresov inštitutov, akademij, univerz in diugih ustanov ki opravljajo tematske raziskave v UljLli arhivih organizira sistematično raziskovanje fondov in /.brrk, reprodukcije tega gradiva pa naj bi se distribuiiale v arhivih v skladu / njihovimi inte resi /al pa do zdaj arhivska služba ni mogla doscu kakršnega koli soglasja in dogovora s temi znanstvenimi ustanovami. Velik korak na tem področju pa so dosegli arhivi r. dogovorom da bodo njihove raziskave potekale sistematično, Kako pomembno je to za učinkovitost in varčevanje denarja nam zelo dobro ponazarja Vodnik arhivskega gradiva fondov Državnega arhiva v Pragi ki ga ic zdelal Arhiv Slovenije. Gledano metodološko je to znanstvenoraziskovalno delo arhivov treba organizirati v naslednjih fazah dela ugotavljanje londov m zbirk, ce ni ustreznih pieglcdov ugotavljanje plodnosti držav in njihovih arhivov! v katerih bodo potekale razi sk ivc; sporazumno dogovarjanje (med arhivi federacije, republik in pokrajin) o porazdelitvi razi ;ko vanja in evidentiranja gradiva v arhivih posamez. nih dežel začenjanje sistematičnega raziskovanja m evidentiranja arhivskega gradiva na podlagi ugotovljene prednosti in pregleda cvidentnancga gra diva. začetek snem.inia dokumentov. Izdajateljska dejavnost Pod izdajateljsko dejavnostjo arhiva pojmujemo predvsem zn^iipvejiftr*zi*^v;^ji)flelo in pripravo rokopisov za tiskanje publikacij.46 /nanstvcnorazi .kovalno delo arhivov v sklopu izdajateljske dejavnost: lahko ra'dchmo v štiri temehne skupine: pripravo m objavljanje rokopisov , nanstvenomfoima tivnih sredstev pripravo >n objavljanie arhivskega gradiva pripravo in objavljcnjc znanstvenih študij in prispevkov .z arhivistike ter pripravo in objavljanje študij m prispevkov iz krajevne zgodovine. I Priprava m objavljanje rokopisov informativnih in /naiistvcnoinlormativnih sredstev je ena zelo pomembnih nalog vsakega sodobnega arhiva. S tovrstnim' publikacijami arhivi najučinkoviteje širijo znanstvene informacije o fondih in zbirkah in gradivu ki ga imajo / objavljanjem znanstvenem-formativnih sredstev znanstvena in druga javnost neposredno dobiva inlormacije o določenem fondu ah ¿birki. Pri objavljanju je treba dati prednost splošnim informativnim sredstvom (pregledi vodniki, katalogi, splošiv inventarji ipd ), ki dajejo temehne informacije o vseh londili ¡n zbirk,ih k t jih imajo arhivi.4 ' Vodniki fondov m zbirk »o ena najboljših splošnih znanUvenoinlormativivh sredstev. S pripravo rokopisa in z. objavljanjem posebnili znanstvcnoailormativnili sredstev (sumaini analitični inventar regest') dobiva znanstvena iii druga lavnost inlormacije o gradivu nekega fonda ali zbir- 77 kc. Rokopisi teh znanstvenomformativn h ■rcd'tev Pa se najpogosteje izdajajo v interni letimiki ali pa se uporabljajo kot rokopisi v arhivskih čitalnicah, njihovi avtorji pa ostajajo širš" javnosti neznani. Izdaja rokopisov znansivenoinformativnih sredstev mora temeljiti na znanstvenoraziskovalnem delu. Informacije in podatki, vsebovani v uianstvJ noj n format i vnem sredstvu. KBajo zrcal it: bistveno vsebino gradiva, in to natančno in jasno. Ne glede na to, ah bo rokopis znanslveuoin formal i v nega sredstva objavljen ali ne, mora biti skrbno pripmv-Ijcn. Ena od oblik znanstveno in formuli vmh sredstev so tudi razstavni katalogi dokumentov - seveda za listo arhivsko gradivo, ki je bilo razstavljeno na določeni razstavi 2. Priprava in objavljanje arlrvskega gradiva je ena od pomembnih in odgovornih nalog vsakega sodobnega arhivu. To gradivo je treba praviloma objavljali ob urejenih fondih in zbirkah. Objavljale gradiva je lahko sistematično (v sklopu Ion lovskih celot in zbirk) in tematsko (ne glede na ion -dovske eelole in zbirke). Miivi morajo strogo pazili, da so pri izbiri in Predstavitvi dokumentov skrajno objektivni, tako da bodo v izdaji zaobseženi vsi dokumenti, poni cmhni za objektivno presoj.injc preteklosti. Do k» m en te je treba objavljali v celostne ni izvirnem besedilu To so temeljne zahtcVe vsake tovrstne izdaje. Poleg lega ju treba znanstvenoraziskovalni aparat rešiti subjektivnih presoj, sklepanja in sugestij. Objavljanju arhivskega gradiva je v naši arhivi-itieni iiteralun namenjena precejšnja pozornos'.4^ en dur pa so načela /a izdajanje arhivskega gradil podi'na samo za arhivsko gradivo iz starejših obdobij,4'? /a izdajanje sodobnega arhivskega grad i-Va pa to še ni narejeno izdaj'' arhivskega gradiva ¿o po svoji naravi ali namenu lahke: znanstvene {namenjene za uporabe znanstveni 111 drugi javnosti), znanstvcno-popular-nc (namenjene širši javnosti, v njiii se popularizirajo vidni dogodki ali osebnosti iz zgodovine z doku merili), wgojnoizobrazevalne (namenjene učencem in študentom, kol so zgodovinska beri-lf) 'Pu.), informativne (namenjene Cisto m m dvu-£1411 obiskovaiccm). Izdane pa morejo ^it: „amo-Sloji,o ali v sodelovanju z drugimi jrhivMimj in ''■"-instvciiimi ustanovami v državi 'n tujini. 3. Priprava in objavijanje rokopisov študij in pri sPevkov iz arhivistike sta posebno pomembna za nadaljnji razvoj arhivske stroke Glede na predmet deti m naloge arhivov je veliko možnosti za prepevanje in pisanje Študij in prispevkov \i. arhivistike Veli ko vprašanj in problemov Še zmeraj čaka r"i odgovore ali nu p r: 11 če vanje in posodobljenje. S 'trim tehnološkim razvojem družbe so nastale ne1 sjutene možnosti za nove oblike komunika ije mod jffljm in nove oblike informiranja. Aroivisiika ,T1ora spremljati iij dajati znanstvene ori^ovorc 11 a vsa lista vprašanja, ki so vezana na sodobno v r-"'tvo, obdelavo in uporabo arhivskega #raqr»V Ta I,aloga jc zahtevna in odgovorna ji jc ni mogoče 'Pni vi jat i volonlcrsko. Zahteva sodobnejše in bo j °rEanizirano znanstvenoraziskovalno delo. I> je to res kažej o podatki, da imamo zelo malo Študij, ki se neposredno m I i posredno ukvarjajo s problema t i ko iz arhivistike. P i nas prevladujejo prispevki, objavljeni v arhivi stični literaturi''0, ki .so povečini nastali ob arhi '¡stičnih posvetovanjih, tistih drugih pa jc prueej manj. S pozorno strokovno razčlembo ugotovimo, da velik del teli prispevkov ni znanstveno utemeljen in je bol; nekakšna inlormaeija kol pa znanstveno besedi.o 4. Priprava in objavljamo študij in prispevkov .z krajevne zgodovine nc spada v arhivistiko. Kadar gre za območne arhive m če na njihovih ravneh ni znanstvenih ustanov, ki bi sc lahko ukvarjale s kra jevno zgodovino, menimo, da so arhiva edine usta nove, ki sc lahko ukvarja o s tovrstno dejavnostjo, seveda poc pogojem, da imajo za to primerne dc lavcc (svoje in zunanje sodelavce). Treba j c poudarili, da je pisan je krajevne zgodovine ne samo območne (krajevne) narave, ampak ima precj širši pomen, kar zadeva zgodov 110 nekega naroda, na rodnoslnih man/šiii. Kiilluriio-pros^elna lilejafnost S kullnrno-prosvclnc dejavnostjo morajo arhivi seznanjali javnost s kulturno dediščino, kijo hranijo, s pogoji, pod katerimi jj mogoče uporabljali arhivske vire, da spodbudilo potencialne raziskovalce, da s predavanji seznanijo javnost z vsebinskimi vrednotami zgodovinskih dokumentov in da delujejo vzgojno-izobraževaino, posebno na mlade'rodove, z ohranjanjem zgodovinskih tradicij. Vprašanjem kulturno-oro.svelne dejavnosti arhivov jc na me nje no v naši arnivislicni literaturi precej pozor nosti.5i Najpogostejše oblike kulturno-prosvetnc dejavnosti arhivov so razstave arhivskih dokumentov, objavljanje dokumentov v javnih občilih, in sicer /a določeno lerr.o ali zgodovinsko oboobje; preda vanja o arhivskem gradivu in njegovem pomenu, predavanja iz zgodovine na podlag1 arhivskih virov; organizirani obisk arhiva, da bi obiskovalci spoznali arhiv in njegove naloge ter gradivo, ki ga hrani; hospitacijc Študentov zgodovine in srhi v isti ke mi druge oblike. Ne glede na obliko delovanja bi morala b u kulturno—prosvetna dejavnost arhiva zasnovana na prej dobro preučenih arhivskih virih, ki so na voljo, in zgodovinski literaturi, lake da bi dobili čimbolj objektivne sliko o temi, ki p predmet obravnave. To sc nanaša posebno na razstave dokumentov i.n predavanja. Po arhivistici i Iiteralun jc mogoče sklepali-da sc li dve najpomembnejši obliki kultur-no-prosvetne dejavnosti uporabljata prod vse m ob raznih zgodovinskih jubilejih, zelo malo pa je drugih tem - namenjenih znanstveni osvetlitvi kakšne pomembne zgodovinske teme ali osebnosti. Arhivi bi niovan v svoji dejavnosti ostali zvesti znanosti. Zneb ii se morajo .dcjiiih 111 Kiličnil predsodkov in svojo dejavnost na tem področju temeljiti na zahtevah znanstvenoraziskovalni h ugotovitev. To velja zlasti za razstave dokumentov in predavanja iz zgodovine, ki jih je tieba zasnovati na kritični analizi zgodovinskih virov. 78 I ehnicno varstvo arhivskega gradiva Kadar gre za tehnično zavarovanje arhivskega gradiva tkonscrvacija, restavracija in mikrofilma nje). .>c ustavimo samo oh nekaterih pomembnih vprašanjih ! Obolelo in poškodovano arhivsko gradivo je treba nenehno laboratorijsko anali/irali, ugolavlja-1, povzročitelje okvar ter ga u.->lre/no kon/ervirat' in restav rira'.i /alo so nuine nenehne ra/iskavc pa tudi preučevanje naših ¡11 tujih izkuSenj.52 Sestava gradiva in kennkah| ki >e uporabljajo pri ustvarjanju sodobnih dokumentov, jc glede na čas trajanja arhivskega gradiva in berljivost njegove vsebine vprašanje, ki /.alilcva preučevanje ne .samo zaradi ustreznih kon/ervatorsko-rcstavralorskih posegov 'emveč UkL zaradi standanh/iranja papirja in t'sk irskega črnila /alo da se rok hranjenja dokumentov čimbolj podaljša. 2 Pri niikrofilmanju arhivskega gradiva - zalo da bi zavaroval' in popolnih fonde in zbirke /as lu žila posebno po/.ornosl dve vprašanji: prvo, preučevanje in ugolavIjanjc cnolnili snemalnih slan dardov, vzdrževanje in varovanje mikrofilmov in drugo, /delava /.nan-lvcnoiiilbrmaliviiMi sredstev. Pri enem m drugem so se zmeraj različni postopki. Nadir gre r<\ /nan siv cnoinformativna sredstva, jc treba prcucili koliko so Ic-la primerna z.ii avtomatsko obdelavo podatkov, skratka ali jih jc in koliko jih jc treba prenoviti ARHIVSKA DFJAVNOS I IN ZNANSTVENORAZISKOVALNO BELO '/ ARHIVISTIKE V ŠIRŠEM POMENU Poved ib smo že. da arhivistika v -irsem pomenu zajema tudi irhivsko zakonodajo arhivsko tehniko in zgodovino arhivov ali arhivske slu/bc. Vsako od teli področij zahteva posebno preučevanje. Tokrat bomo opozorili samo na pomen njihovega preučevanja z; razvoj arhivske slu/bc in arhivislicnc mis- Vrluvsk i zakonodaja Cc nc poznamo /godo' mc razvoja arhivske zakonodaje, ne moremo preučevali razvoja arhivske službe, pravnega sistema varstva arhivskega gradiva arhiv ske dejavnosti in navsezadnje arhivislienc misli Zgodovina arhivske zakonodaje nam omogoča da laže in bolic razumemo zdajšnjo stopnjo razvitosti arhivskih predpisov. Samo s pozornim preučevanjem arhivskih predpisov jc mogoče spremljali, kako so se reševala temeljna vprašania iz pravnega varstva arhivskega gradiva in dobnala čedalje jasnejšo 111 natančnejšo zakonodajo. Arhivska zakonodaja nam omogoča, da ugotovimo, katere i/kusnjc i/, preteklosti so bile slabe ifl katere dobre, 111 podlagi tega pa ustvarjamo nove. Vsak arhivski predpis iz preteklosti bogati spo/rianja ne samo o ra/voiu pravne zakonodaje na tem področju temveč priča tudi o stopnji razumevanja m od nosa dru/bc do arhivskega gradiva kol kulturne dediščine. brc/ kalcrc ni mogoče preučevali zgodo vinske prelcklosM Arhivsk 1 zakonodaja jc dokaj dobro zrcalo razvoja arhivistike ku .'nanosu In končno: pomavanjc veljavne arhivske zakonodaje jc pogoj /a uspešno in učinkovito uresničevanje celotnega sistema varstva, obdelave in uporabe aihiv-skega gradiva. Prem evanj 11 aihivskc zakonodaje se zmeraj ne namem,inio dovolj |flzornosti - niti pnbh/no toliko ne, k olikor bi zasluzilo 4 Vrlmska tehnika Arhivska nejavnost je po svojem objektu predmetu obravnave in delovni n ilogi v marsičem spe-cificna /a!o morajo biti prostori irhiva namensko projektiran1 ali namensko preurejeni 111 tehmčno opremljeni. Brc/, ustreznih prostorskih Umiahkili, tehničnih in drugih možnosti ni mogoče zagottSli primernega varstva strokovne obdelave, informiranja ter uporabe m tehničnega varstva arhivskega gradiva, /alo je vprašanje arhivske tehnike neposredno povezano /. učinkovitim opravljanjem temeljnih funkcij in nalog arhiva /alo je lud' razumljivo, da jc arhivski tehniki Silne njeni v naši ar-hivisličin hleraluri kar precej pozornosti/' /godovina arhivov ah arhivske službe Za celostno podobo ra/voja arhivistike neke dr /.avc jc zgodovina arhiva ali arhivske Složbe zelo pomembna Zgodovina arhivov na:: sczmtiijl 7. nastankom pravnim polo/ajcm, funkepanii ,11 nalo ganii ; rhivov pa lud) z njihovo organiziranostjo, osebjem arhivskim gradivom ki ga premore, s stopnjo njegove obdelave in / drugim Cc preučujemo zgodovino athivov, lahko nijbo Ijc ugotovimo koliko jc arhivislična teorija upoštevana v praksi in naspiotno. koliko jc praksa vpli vala na razvoj arhiv ističnc teorije Zgodovina arhi vov nas sc/nania l nastankom ra/voja posameznih arhivov m ifhrvov v celoti za posamezno območje. Preučevanja zgodovine arhivov ni mogoče ločevat! od drugih arhivskih institucij ki so kakor koli vplivale na razvoj arhivske službe in arhivisticne misli /clo pomembno je tudi ugotovili hicrarli.č-na razmerja med samimi arhivskimi institucijami pa tudi med arhivi in pristojnimi državnimi organi. Naša arhivislična hlcralura sc je precej manj ukvarjala z zgodovino arhivske slu/bc, precej večjo pozornost pa je namenila zgodovmi posameznih arhive v.^ ZNANS1VI NORAZISkOVAENO DELO L ARI 11 VIST IK ■ POMIMBNO/A JUGOSLOVANSKO ARHIVSKO SLUŽBO Večino /naiistvcnora/ skovalncga dela i/, arhivistike, ki jc povezano vsakdanjim delom arhivov, bodo opravljali arhivi še naprej posamično. O teli opravilih smo ze govorili, zato jih nc bomo /nova poudarjali. Nekaj del in nalog /n instvcnora/i sko-valne narave pa je taksnih da po zahtev no.ai, obsegu :n uporabnosti presegajo posamezne arhive in /ahtevajo /.druzcvaiije kadrov 111 denarja /.a njihovo izpeljavo. I o so tisti /nanslvcnora/iskov ilm pro-ickii, ki so skupnega pomena .m jugoslovansko arhivsko slu/bo. 7i) /a organiziranje skupnega dela pn takšnih projektih se /,v zcnia vsak arhiv, saj bo tako po najboljši, najučinkovitejsi in najboli smotrn, pot1 (lob'i izsledke raziskav, ki jih bo lahko uporabil pri s> o-jem delu v praka To so tudi projekt, ki so nujni zf t; resnice vanje enotnega sistema varstva, obdela ve, nlorimranja m uporabe arhivskega gradiva Izpeljava takšnih projektov zahteva, da se arhivi natančno sporazumejo. kateri arhivi, s kakšnim osebjem in katere projekti aii dele projekta morajo izpeljati Z a uresničenje sprejetih nalog je treba zagotoviti tudi potreben denai Glede na to, koliko so posamezna vprašanja aktualna in pomembna za nadaljnji razvoj arhivi,tič-"e teorije in prakse, bi morali - pri tem seveda ne skušamo Sajsfti popolnega pregleda vprašanj - sku Pen trud usmeriti v tele raziskave - preučiti uporabnost enotnega ia/vrscaiij,i grabiva po vsebini v pisarniškem poslovani i m /unaj upravnih državnih organov. To vprašamo je treba Preučiti tudi glede na temelje /a ustvarjanje enotne baz» podatkov o vsebini arhivskega gradiva. K iz Peljavi tega projekta je treba p'itegnit arhiviste, strokovnjake za pis.irm-.ko poslovamc m informat. ke; - bistvene evidence pisajJiškega poslovanja je treba prcuciti glede na potrebe arhivskih informativnih sredstev. Pri urcsničcvainu te naloge naj so-i'lchrjejc| «rhivisti in strokovnjaki za pisarniško poslovanj - organizirati vrednotenje arhivskega gradiva po Podiocjih družbenih dejavnosti in po zvrsteh ar hivskega gradiva Tako nastanejo ekspertize arhivskega gradiva, ki pa morajo temeljiti na kritični ■'¿členitvi dokumentov glede na zgodovinsko kulturno m uporabno vrednost. Pri tem projektu je trebit zaposlit- arhiviste zgodovinarje in druge strokovnjake a ustrezna področja - preučit? avtomatsko obdelavo pisarniškega potovanja glede n i var.tvo, valorizacijo in popis ar hivskega gradiva. Pri tej nalogi naj sodelujejo ailn V|sti, informatili in strokovnial: za piSrniško poslovanje; razčleniti klasična zn.mstvcnoinforniapvna sredstva po njihovi vrednosti "i piimcrnosti za AOP in glede na to ponuditi icsitve K uresničeva nJU te naloge je treba pritegnit! ailvvistc in mior- niatike, ~ ugotoviti elemente informacij za vs;iko bazo t odatkov enotnega jugoslovanskega inlormacijske-Pa arhivskega sistema Pri tem projektu naj sodelujmo informatiki n arhivisti ~ objavljanje spioaioinlbrmativivh in znanstve !1onilorniativnih sredstev londov in 'birk arhivov v •'ugoslaviji. To nalogo naj prevzamejo arluvist; jugoslovanska arlnvistična revija ovrednotiti ^ilo treba do'.dajšnjo vsebino Arhivista n na Podlagi tega ponud'ti novo sodobnejšo zasnovo ki 1 1 111 orala biti bolj znanstvena kot pa je Sila do-Usnja. Dozdaišnjo vsebino in zasnovo Arhivista a.1 ra/i.lcm uredništvo revi|C ali posebna skupna arhivistov; objavljan je arhivskega gradiva je pomembno za 'Sodovino' narodov in narodnostnih manjšin Gre objavljanje arhivskega gradiva federacijc, ki ic pomembno /a vse republike m pokrajini /a objavljanje arhivskega gradiva je treba pridob-ti vse pr.-nicrnc znanstvene delavec - sistematični raziskovalne evidentiranje in -aic-manic arhivskega gradiva v tujih arhivih po dogovoru jc treba organi/nati med zvczninii repubh škilili e druga možnost za organiziranje znanstvenoraziskovalnega dela arhivov, ki bi bila lahko prcccj bolj učinkovita in smotrna. Nc predla ga m o je i/ razlogov, ki bi izvirali ¡z stanja in razmerij v naši državi in negotovosti, ker ne vemo, kako se bo naša dežela organizirala kot država. Gre za to, da bi bilo še najbolj smotrno, če hi pri enem 80 od arhivov v državi u novi¡i urim islum initilM aH vsaj neke vrsl« šicvileno in kadrovsko močnejše organizacijske enole pri enem od arhivov v di/avi. 1'rt prvi različici jc ireba izagSov ip denar z. letnimi proračuni arhivov no ilce\ znanstvenoraziskovalnega Bela, pri drugi pa hi bilo mogoče lo vprašanje rešili , zveznim proračunom. Organiziranje znanslvcnorazi.ikov dnega dela jc prav golovo vprašanje, ki mora lemcljili na polic bali arhiva njegov, učinkovitost ■ in smotrnosti ni ntl sivimi i h družbenih možnostih za njegovo orga-nviranjc /ancsljivo pa lahko rečemo, da arhivi znaiisivemh problemov svoje stroke nc bi smeli vcc reševali volonlersko in da je zadnj, cas, da reši j (j lo 'idevo primerno saj so lako Slgrile zc ;davnaj mnoge dežele v Pvropi in drugje po svclu OPOMBI I. M \ Cernomorik, lstoiiiikovcdeni)e istori' SSSft Sov jetskij period, V is „i i.i koli Vloskv.i 1966 dr Nad« K!I«rič: <5 kritici ¿vnra l.ao nauenoj disciplini l'reé'program Radio Beograda, l'roleée 1970. — 2. lineiklopcdija Leksikogralskog zavoda, 5. Lcksikogralski zavod Í'NR.I, /agreb 1961. ,tr. 19* - 3 Druga opomb,i.—4 VI i rja na Gross: Historijska znanost. Zagreb 1976, sir. 307. —5. Via!,i enciklopedii i Prosvetn. O p.,t a enciklopedija eetrli izdaja Jugoshvija, h. Pn 2, Prosvct i Beograd 1986, sli 759: I nc iklopcdija I ek: ikogralskog zavoda, 5, Slujij Por. Lcksikogralski zavod I'NR.I, Zagreb 1961, str. 359; Prof d Mevan M k.ikoleca Organi/.icioE poslovni leksikon. Rad. Beograd 19X6 sir 831 1'oliticka enciklopedij;- Sa vremena »(Mlini araciia. Beograd 1975, tr. 626. — 6. Priručnik iz. arhivistike, SAR.I, Zagreb 1977, str 3 Sergij V ilfim in .lo/j /ontar: Arhivistika Arhivsko društvo Slovenije. Ljubljana 1973. str. 16: .losip Butorac: \rhiv-slfM čitiMka Zagreb 19S()- I eoriia i praksa arhivske službe SSSR (prevod) /AS. Beograd 1976. str. 5-8, I hl R Schcll.nberg: Moderni arhiv. Principi i tehnika rada i prevod) SDAR.I. Zagreb 1968. str 8: Cicrhart I ndeiv Poslovi u arhivu fpievod) 'L \S Beograd 1981, str. 5 in 6 Priručnik / irhiv i.uikc (li Jmeošk i) preveden m vdan p i ZAS, Beograd 1982; l\ Pcratcn Osnovni načela i granice arhivistike, Arh" ist st. 2, str 7: Olga JgyaBv i , \ns i Petranovič \rhivistika Vhivski pregled, št 2, 1972 ,tr 14^ — 7. Poiein in obdelav i gradiva sla vzeta v -irsem pomenu zi izdelavo preliminarne /.godovinske beležko, klasifikacijo in ■'stcnuzacijo gradiv i in vlelavo "llorm.itivnili sredstev 8 Priručnik iz f¡■jivistikej SARJ, Zagreb 1977, str. 9 do I I. — 9. Gerhart Hndcrs: Poslovi u arhivu (prevod) 2AS Beograd 1981, Str 5 in Teorija in priKs.i njivske službe SSSR (prevod) ZAS, Beograd 1976. str 8. — 10 Priručnik iz arhivistike (prevod i francoščine) /AS Beograd 1982. str 14. — JI, Di Bogdan I ek' Prv ■ i druga la n obrado irhivske gradič n istale posle 1945 god Sodobni irliivi. Arhivsko društvo Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. 1985, str. 57. — 12, Priručnik iz arhivistike, SAR.I, Zagreb. 1977: Dr. Josip Butorac: Arhivska čitanka. Zagreb. 1950; Sergij Vilfan in .lože Zontar: \rhr.istika, Arhi1 -ko dru >tvo Slovcniie I jabljana 197,s. I eorija i prak a arhi.-ke službo SSSR (prevod). ZAS. Beograd. 1976; Tli. R. Schcl-lenberg' Modern arhivi, Principi i tehnika rada (prevod) SD \R.I Beograd 968 Cicrbart I nder Poslovi u ¡tfliivu (prevod), ZAS, Beograd, 1981; Sredoje l.alič: Potrebe i moguenosti i ančno-i .tri i-ackog rada na polju irliivisti ke i unapredjenja arhivsko službe SI P..I, Arhivist s' I, 1977 Jr Milo Milosevič: Naučila komponenta u arhiv' kom radii Arhivist t 1-2.1984 dr lož'-/.ontar Ra/ oj i prohlemi jugoslovanske arhiv i stike, Arhivist iT. 1-2. 1987, str 134. -13 Sticpan Antoljak Pomonie istonj ske nauke, Istorijski arhiv u Kraljovu, kraljevo [jm; Teorija i praksa arhivsk1.' službe SSSR, Z<\S, Beograd 1976. Priručnik i/arhivistike SAR.I Zagreb, 1977: lo„ip Butorac Stjep.in B i ;e: Iz hisHrije pisanih dokiinienit. i Arhu Hrvatske, Zagreb, 1966 Dabokovie Vidalmi O slragistiei i .tematologiji otoka livar,- Arhivist ,t, 3 4 Vera Hri.al An ih>i tinte u ilužbi palcogralijc '.borni k I listorijskog instituta. JAZU, /agreb. 1960; Nada klaič: Danušnje stanje, i buduei '.a.lau pomoemli histMijskih nauka Arhivsk' vjesnik XII. 1970 Ivanka lane.i / i sinovi' Obrada pečata, Arh" ->ki pregled .t. I 2, 1971; .la kov Snpsic: 1'gdotik i diplomatskih izvora u proslosti i dana:;. Arhivski \j':sn.k XV '972 Birtol /niajič Hera! (lika, -Iragistika geneologija Skolska knjiga, Zagreb 1971 , Miloš konstar.tmov M 'morandimnit kako Ibrrnu li element 'micasn m arhiv is tika Makcdonsk irhivi.t št. I. 1972.— 14. Mnenje arln škili delavcev Jugoslavije na posvetov mju na Ohridu oktobi i 1990. — 15. Opom ba s' 12. — 16 Sredoje Lalii Potrebe ■ mogucnosti na-uenoi.itra/iv ič-kog rada iti polju arhivistike i unapredjenja arhivske sluz.be SIRI, Arliui t. st. I I97"':dr Miio IVliioševič: Naučim komponenta u arhi,skom radii \rhi \ ist, št. 1-2, 1984; Mi rja na Da i Viučnoistrazivacki rad u arhi'u l i Arhivski pregled t | 2 sir 123; Mag. .lanoš Doboš: NiHeni rad u irluviivi. Arlm »ki pregled si 1-2, 1987 ar,127; Laslo llro/mi; Inlormai.ija o ikiul noj delatnosti arhiva ( ongradske zupanijc Arhiv ,ki pre glecLa i 2. 1987, ar 1.30 Vera 1'nijie: Nauenoistra/,: vaeki rad u arhivima. Arhivski pregled >t 1-2, I98"7 sti 133. — 17. Ml iden Kosova' kancclaiijsko poslovanje i Hlivska dclaliiosi. Pnvredna štampa Beograd, 1981, str. 168, 174 i 188 (v redba o k.aneel injskoni poslov ulju organa uprave "sR Srbije l putitvo o ..provodjeniu kan celariiskog poslov a iij.i SR Srbiji Jcdinsl'eni kla.ilifsi eioni znakaml Sergij Villan Dei inialna klasilikacija u arhivistici, Arhivist. št. 2. 1956, str. 3. —18. kancclarij-sko poskn.inje :,ave/nili organa i organi/asija (Malerijab sa savetovnija i prepisi) Arhiv .lugoslav i jc. Beograd 1990 (priredili dr. Bogdan 1 ekie i Olga Oiler) S'obo-dnriku Andjelkovii Danilovi ilristiian i C inak i Milan Vlahovic Vodjcii)c osno'iiih evideBija u kaneelanj-skom pošlo* »uju putem AOP-a, njihov znaCaj i pre/en lacija program;,kog paketa s'r 48 \ lado Bijel' Vodje nje Ividfneija predmet i upravnog postupl.a pomocu sreilstava A()P~a str. 59; Mladen Vujovie Vodjenje OS novnih evideni.ija putem .mtoniatske ofirade podataka novo mogin.nosti u /.ištiti irhiv ke gradje, -.tr 6. — 19 Opomba št 18. 20 I kspieriiia nauene i piaktiune vrednosti ,irhu .ke gradič, leori|a i prak ,a irhiv ,ke sili/ bo SSSR, Beograd, 1976, sir. 57; Sehellenherg R. 1'h: Kriteriji vrednovanji ariir ske gradje. Modemi intiiv i P. in eipi i tehnika r ida Beograd 1968, sti 118 I nders Cier-11nrt I kspertva arhivske gradje Pošlo' i u irhivii Beo giid 1981 str 81 Bil k (li iv.m i ^sperti/a vrijednosti arlv.ske grad|e koja se čuva u JtlliivskiS ustiinovania Arhi» i .t.ick.i predavanja Sir Ivana Diuea na irim-skom tečaju i'Zagrebu 1968 Zagreb 1968 str SO; ©(¿hiranje i iziuuvanje Priiueiiik i/ Siiivistikcfi Beograd I98"1 ¿tr 44 (prevod). Vilfan Sergij in Jože /ontar. Izloi mje nepo trebnega registuturnega gradiva odbil ulje arhiv kega gradiv.i. Arhivistik i I jubljain 1973 str 81 Miri.it Rad mila Odahiranje i lucivanje, PniMcniK iz. arhivistike,' /agreb, str ¿3: dr Bogdi i I ;kii Valon/asija arhivske gradje, Arhivist. št. 1-2, 1986. str. 62: Olga Gi-ler: I ist* kategorija registiaturskog m itenjala sa roko\, ma čuvanja, Arhivist št. 1-2, 1978, str. 74; /aštita i vrcil-novanja iudo'izaelruh dokumenita, Arhivist si 1-2, 1988, str 262 Vrcdiun iinja dokumenata koji nastujuar hniranjeni .amoupravIjlnj i ridnik i sodobn arhiv. 86 Maribor 1986. str 131, I jupee Mitošev Odabirinjt na nhivskata gratlja od regislraturskoga matenjala vo legi- 81 stBuniu: MakSonski iHivist I 1972, str, Si Dubrav-ka Pa ¡Ré Fristu'jj valqrizaci|i audovizuchie gradje A rli i vi st, št. 1-2, RT Ljubljana. Arhivist, št, 1-2, 19X9, str. 124. Milit Petrov n' Vredno-anjc nekih jjSsovnil dokumenafi kojs su do i d« smatram arhivskom gra diom. Arhivski pregled št. 1 2. 1986. ar. 10; Mr. .1 mjš Doboš; Vrednovanje nekih masovnih dokumeanata koja »J do sada smatrana arhiv ikoni gradiom. Arhivski pregled, št. 1-2 19X6, Lir 36: Trajko ZajkB/ski: Valo;iiacija arhivska gradja, Arhivski pregled st I. I(>80. str -"4 in drugo —?l Oi Boge: m I ekic: Valorizacija arhivske gradje Arhivist št 1-2 19X6. tr 62 —22 S tem Sraša-njem se ukvarjajo samo nekateri giji priHčijik iz arhivistike. V naši, arhivi; tu ni literaturi je namenjene temu Problemu zelo malo pozornosti /a '.daj imamo na tem pjflroi u samo dve študiji: dr. Milovina Bosica. Izvori a istoriju Komunisticke &rtije lugosiivijc 1919-1941 ' 'davai !a eentar komunist Beograd 19X4 in di Bogda na I ckiča Arhiv ,k izvori z i istoriju soci il; ticke .Ingo sla vije I 943--IB53. godille Arhiv Jugoslavije. Beograd 19X7, Prispevki sjijavljeni v .irliivistienih revijah k go v'ore o obdela'i arhivske^* gradiva družbenopolitičnih »'ganizacij (Mil ¡'¿i Petrov na. I jnbodraga Popov, c' BraSn Šuštarja idr.), upravnih oiganov (Danice I Gavrilovié idr ), tehničnega gradiva (Ivana Pudl.i Vere 1 nijit Dragana Čim* léa Milovana Bosica Bogdana I t k i ca in drugih) pa tudi drugi ,e dotikajo tega problema «»lie posredno. — 23. Danica I. (lavnlovié: htorijr.k i b'-lc.,ka. Arhiv ,k i pregled st 1-2. 1973 str II, —24 Vsi arhivski priročniki (domači in Ulji) S imcnjajo posel,no poglavje i/delavi /iianstvenoiiilormat'vi:ih sredstev Veliko prispevkov je namenjenih splošnHi in posplosen,m posameznim vrstam znan tvenoinlbrmatr nih sredstev kot so: Ofcga lo'imovir Srechivanie i obrada arhiv k* K^idje Arhivski almanah št 2-3 i960 str l.3l);Olga MSčalica: Nain.iio-inlorm.itHna sredstva. Arhivski pre g led št. 1-2, 1971 str 102; krcamu Mcnicth: Aäivska Pomagala. Arhivski vjesnik, XI-XII 1968/69. str. 325; Miloš Milosevic: l eiideneii- razvoja nekih naueiio-oba vcst ;i j ii i h ::rcdsta'..i, Ailnvist, st 14, 1958. 4r 133: ZA savrcmeniiu prinijenu nekih naucnoobavcstaiiiih sredsta g' Arhivi',t št 2, 1960. str 17 I va njo ßiljal -Sergij Vjl-l;n' -Miloš Milosevic Ohiveštajna sredstva ailiiva u s|nžbi nauke. Arhivist. št, 1-2, 1973, str. 21; Danica .1. ^'■avrilovi-' Naucnotehiiicka obrada savršfflenih foiklova s;l posebnim osvrtom na i.ikustvima Arhiva Srbij«. Arhivski pregled t I 2. 1967. str 56 Hermina pjula: siiniar:ii inventar arlin ;kog fonda. Arhivist št I 1974 str, Viekoslava I Umski' Metodologij rada na uradi vodica, glasnik Vil l\ 1968 69, sti 23; Vasiha Koli °vic lz. rad a inventa i ;i i .nvcnt.irmnjo arhivske gradje, Arhivist it 2. 1955.sti XI l'anasijc 11 i t O .nv -nt .risanju sredjenih fondova Arluvs!.' pregled St ! 1955 str £ Pravilnik o strokovni obdelavi: in izdrinvi pnpomo. kov raziskave arhivskega gradiva (I r 1. SP Slovenije, ■t I 1/88). — 25. Arhivsko vrče pri Arhivu Srbije 1967-1973 Mauna uputstva i preporukc /jShivskog vera Arhiv Srbije, Beograd 1974. — ?/- Bogd.m Ueku 4'irgareta .lovovir Milica Milu c\ k Izrad i invcnt ira .a ondove sredjene po principu slohodne piovcnijencijc >tveii kongres arhivskih radnika Jugoslavije, Referati i s;«jpštenja MMR I Siruga 1980. sti U5.QÏ-2.7. Ivairja •la'1 a Osnivanje i rad ( uiti a za BStJiisanjc Dr/avaog ■tijiv« Bbije, Arhiviki ihn uril: s' |-3 1900 str 163 "T 28 KrcšrSiir Ncmetl, Izgi idnja jedinstvenog iijAvma c0i"g .¡Steina u arhivini" S! P.J, Arhivist št 1. 1977. str. 75. — 29, Danica D. Gavrilovié: Arhivi i krbcinct. ka Arhivis' št 1-2 l()-|, tr. 17; Novo na tenu: arhivi i ^ibernetika Arhivi..i št. 1-2, I'»7?. ttr 88; (leljman vmogradov Mcham'a- i,a informacija u uihivima Ar-P'vski pregled St. I 2. 1973 ti I® ~ 30 Božidar Bo-J°vie: Koncepcija centra /1 inlbniiisanje Arhiva [«gosi* vije i osnovni element' arhivsko-inlormauonog sistenvi u SI R.l, Arhivist št. 1-2, 1981 str I 10; Olga Br .arrv i Infoniiativnot sistem i arlir ite. Arhivist. št. 1-2. 1981 str. 125: Vladimir Vueinu: Automatska obrada podatiik 1 u INDOK - i I u ž h i kao putokirz z.;i iirimenu automat,za cije, u arhiv ima. Arhivist, št. 1-2. 1981. str I '2. Ivanka Jama: Cen tur za informacije, Arhivist,'' št. I 2 S>8iJ str 151 Damir /,;igota Delovanje doknmcntacioiio-iidbr-m;itiviiog sistema Arhiva Hrvatske. Arhivist št I t 1981, str, I 5g Milienko Pandzi'- Bcki problemi organi-z.iranja ailbrmauonog sistema arhiva u SR llratskoj. Arhivist, st 1-2 1981, str 162 —31 lovan Popovij Prvo s«vezno savetfi/a.njg1 arhivskih radnilii. Arhivist, št, 1-2, 1981, str. U). - 32. R;idoniir .lemiiovic Suiio upravni poraznm o;iihivskoj inlormativnoj delatnosti u Jugoslaviji, Arhivist. št. 1-2, 1983, str. 246. — 33. Isto. str. 247. — 34. Božidar Bojovie: Elementi informativnih ' redit ra i koriščenje računata n arhivskoj mformativnoj delatnosti, Arhiv ist it. 1-2, 1986, str. 93; dr. Košara Vu-kasovič, mag Mirjan.i Milcnkovu l)okunicntarni jezik i indeksiranje informacija s posebnim osvrtom n i irliivskn gradili, Arhivist. št 1-2, 1986, str, 10 — 35. Ing. Andrej Hjvačie Metodologij i /gradnje komp|utcrsko-pl;uii-randi informaeijskili si',temov. Sodobni irhivi 86. Miri bor. 1986, str. I 38; Mag. Mirjani Milcnkovie: <\utomat-;ka obrada Fondova , mada tezaurtisa Sodobir irhivi 86, Maribor 1986 str. 142; Božidar Bojo-.k Iskustvo Arhiva .Uigoshivije u primeni ;mtoni liske obrade podata ka Sodo!>ni arhiva 1984. str I I j I Fdvik JftFiie: Arhivi v driizlieneni sistemu inforniiraiiKi Sotlobni irhivi 82, Mil ribor. 1982 ;tr 123 dr Miroslav Lnketie: Arhivi u siste mu iiiiuciiih ;i tehnok^kili iijttrninujit Jugoslavije, Sodobni arhivi 89. XI. 1989, str 55; Mag. Peter KJiisinc: Ai liiv no.,il<.i informacij Sodobni irhivi 89 \I 1989. iti 58. 3(> Ito/idar Bojovič Svetlana Adzic l/gradi.ia |e-dinstvenog arliivskog inlormacioiiog sistBR} . njegovo ukljucenje u sist.eS tliiištvenih > nauSH informiRija z.-mlje Arlir ist, ,t 1-2 I9i». str 14; Mirjana Milnsav^ Ijcvie Izrada, indek.aninie i anotininie bibliografije iiaue-no—i n format j v nih sredsta v a Arhivist :',l 1-2. 1989. str. 39; Vojishiv Prodanovie: Indeksiranje gradje i izrada te-z.;iurus;i, Arhivi:,t. it. 1 2, 1989, str. 50: Suz.an;i Srndovu Koo|*>erativn;i baza pt>dataka arhivskili nauuio-inform.i livnili sredstava u arliivima . Iug0:i lav i je, Arhivist ::t 1-2, 1989 str. 69; Mag, Slobodan Radovanovic Svetlani R;i-dovano' >e: Program /.a prctr.i/.ivanic arhivskih fondova Arhivist. st |-2. 1989 str. 74, — 37. VojislaJProdano-vic Indek ininje gradje izrada tezaurusa k.io u.Jov za izradu arliivskog infomaeionog «istema Arhivist št 12 1989, str 51 - 38. Dr Kosara Vuksanovič. mag, Mirja n;i Milenkovi' Dokimicntarni jkon: Arhivske puhli kncijc, \rhivist t 1-2, 1964 str. 94- M i rja ni Dujič: O lovni poncipi iztlivanja nekih arhivskih publikacija. Ar hr ski pregled, št 1-2 198^ str. 52. 47l Dr. ¿11 oš Miloševi», Načela izda vanj« arhivske gradje, Arhivist št I, 1982. str. 125. —48. Radovan Samard/ič: Metodi prileti i i v inj» publikovanja arhivske gradič, Aflivski pregled, št. I, 1969, str, 54; Dr. Miloš Milošcvič: Načela iztlava-nja irhr. kc gradje, Arhivist, st. 1-2, 1982, ".r, i25; Objav li" v injc arhiv, kc gradje, Arhivist, st. 1, 1970, sU 3; I chp II i anagič: O i/davaniu istornskih dokumenata kod tis. Arhivi'l št 3-4 1958, str 104 M i rja na Dajič: Metodologija rada na publikovanju arhivske gradje, Arhiv ist .t. 1-2 1971, str 128, Ivin M lipove. Načela iriueno-kritičkog objavljivanja fchivskiK dokumenata \rluv ;ki vjesnik XV l972,Mr. 127 Dr Božo Mati/ar Pubhkovu nie arhivske gradje o admekom pokretu u Bo>ni i I Icrec govini \rhivist, t. 1-2, j$K5, str. 106.—49. Dr. Vlilos MiloScvič; Kacela i/davfflja irhivskc gradje, Arhivist, st 1, 1982 ;tr 125.— 50. Poleg arluvisticnih priročnikov sestavljajo poglavitno arhiv istično| literaturo Kije: Arhivi:!, Arhiv ki pregled. Arhiv ,ki ilmanah. Arhivski vjcs nik. Arhivi Makedonski arlu-1 t, Glasnik Sodobni «kjii vi. — 5 1 Bernard Stuli O kulturno] i prosvetnoj dclatno sti irhiv.-,kih ustanova Arhivist. -t. 3-4 ¡¡59, str. 15: Mag. Mila? Todorovi Pedagoška funkcija biblioteka mu/cja i arhiva i oblici snjVfrnje sa škol ima Arhiv Vojvodine, Sremski Kurlovci, 1977 Rathnil.i Lckit; Kultur-no-proi'.»etna delatnost arhiva. Arhivist, št 1-2, 1984, ir 21 s Ibrahim Ibrešagič O nekim v idovima društvene i kiilturno-prosvctnc djclatiioso Arhiv« Bosanske krau nc u Banja I uei. Glasnik VIII IN 1968, str. 10\ Mihah 1'akrovski: Kulturni i politi k1 značaj arhiva. Arhivski pregled t 1-2, M67, str. 25; Va.alija kolakovič: kultur-no-propagandni rad Istorijskog arhivu Beograda u /naku iubilcja Arhivi;,! si 1 1955, str, 75; Anali/a kulturno-prosvetne dcuinosti arhr škili uitanova n SR Srbiji Arhivski pregled št. 1-2, 1981, str. 72. — 52. Tatjana Rib-kin ilfškadija: konzervacija rotauraciia. Priručmk ¡7. arhivistike." SOAR.I, 1977, vtr 262; I ;tlija Domuzetovii Metod .zvotljenja konzcrvacijc i rc.,tauracijc dokumena ta Arlnvrt 5t 2 1956 str 81; O restauraciji ošteceni', dokumenata, A njivski pregled, st. 1-2 1965, -t r. »3; Vera HTšak l-lajsnian. feineipi i metode konzervacije i rcstauraeijc stare arhivske gradje u Laboratorij' llistorij ;ko| instituta Jugo.slovensL: akademije znanosti i umetnosti. Arhivist, st I 2. I96"\ str. 59; Rc.tauracija ori|en tahuh rukopisii /bo,"nik I listorijskog mstituta JA/' , si 4, 1961. ,tr 19"* Sticpin Docič Post upa l> sa arhiv.-,kom gradjom oštceenom od elementarnih nc/goda. Arhivski vjesnik. Vil V H, 1969, str. 195; Nada Davidovski: Pa lijen i polietilen i u laminaeiji iflvina i časopis« u Labo ratoriii Na-, ionuine svcueilisne biblioteke u Zagrebu, Arhivist št. 1-2, 1965, str. 62; Mag. Jcdcrt Vodopivcc: Nevtralni papir trajnejši nosilec ipisa. Sotlobiv arhivi 89 XI Maribor. ¡989 str 1 7; Marina Ilut I -2, 1976, str 60 1'ivle BI iznik: Arhivi v Sloveniji l.neiklo-ptdija Jugoslavije I, 1955, str. 196 Sergij Vilfan - .lo/c /ontai: Arhivi v Sloveniji, Arhivsktt flruStvo Slovenije, [jLibljana 1970; Bo/o Matl/.ar Dvatlesetpet gotlina ir hivske slu/bo u BoSni i Hercegovini Arhivi:,t st, 1-2, 1972, str 198 Dvadesetogodb.njica osnivanja Save/a tlru:>tava arhivskih ratliuka Jugoslavije, Arhivist št I- 2, 1973 str 160 Nikola Nikolie < <-trdeset gotlina .irluv. ke slu/he u SI R.l (1945-1985), Arhivist št 1-1J1985, str 15; lo/c /ontar; Arhivi v Jugoi.lavij Arhivi X!1 ¡t 1 -2, 1989. str. 7-16, in drugi. Pri navaianiu bibliografskih po datkov publikacij in prispevkov na to temo smo se odlo čili /a tiste ki obiavnavajo arhivsko slu/bo, nc pa /godo vini posanie/.inh arhivov m ueer /uto ker je tukšnih prispevkov zelo veliko /USAMMI'NI ASSliNC. !>■< wissenschaftliche I orMbiingsarltcil m dui Uclmui ßflSa® / "A'V- Der Beil rag weist aul' die Bisscnsc haltlu he l-orseli-miusarbeit im Bereich der Archivistik betreffenden I ra »en hin, slelll die bisherige 1 ntwiek lang in diesem Bereich dun Ii Aufführung iimlangreicher I UeraUir dar und deutet die weitere I ntvvicklung der Archivistik als wissenschaftlicher Disziplin in. Die v isscnschaftl iehc Forschungsarbeit im Bereich der Archivistik ist -um Durchstudieren des Schutze-, des Rc gktratnrgutes vor der Übernahme ins Archiv (das System der KanzleigesclialtsUilirung, die Bewertung des Registratur- und Are hivgutes) gcriehlct, weiter zur Fachbfcnl beitang und herstellung von vvissenseha Ii liehen ¡Slbr-mationsmitteln lur die Arehivgiitverweridung bzw. zur I rri..hlung des Archivinf'ormationssystenis, weiter zur Archivguteviden/ m fremden Archiven, /ur Herausgabe latigkeit (VerólTcntlichungen von Inventaren Führern und Archivquellen), "ur Kultur IMdungstiitigki i! /um technischen Arcliivgiitsehulz usw. Arhivi > Slc.oniji > o(ih 19451 «>50 Wanja Ohhtk-Čcu ni V ra/pravi obravnavam arhive v Sloveniji v času «d sprejetja odloka Picdscdstva Slovenskega narod noosvobodilncga sveta o zaščiti knjižnic arhivov m kulturnih spomenikov januarja ll)45 do '■prejetja veznega Splo1 nega zakon,i o arhivih februana 19.50, ko smo odstranjevali posledicetfojne zbirali arhive in na novo postavil ali temelj aihivski službi. klanji arhivov oh koncu vojne leta I94S Zakona o arhivih pred 2. svetovno vojno mano imeli icprav jebilo zanj pripravljen'h neka] osnutkov. Uredba o arhivih, pripravljena tik pred 2 svetovno voino zaradi z.iectLi vojne n> bila sprejeta.1 Y Sloveniji smo med obema vojnama dobiti dve ar-'■vski instituciji: Državni arhiv v I jubljurii (leta 1926) m banovinski arhiv v Mariboru (leta 1929, ki je začel / delom leta 1,933) /lasti arluv v I ju-'Hjani se ni razvil. Arhiva -ta hranil i predvsem gra-ci.'vo ukinjenih upravniki organov m drugih instituti mi /bilke, ki so jih zbrala zgodovinska i A miizej-ska društva. Upravni in drugi obstoječ' uradi so ■>*mi hranili svoje gradivo in gradivo svojih pred hodnikov. Druga svetovna vojna arhivom ni pn/anesla Jski Gorenjskem in Štajerskem so jih okupatorp tako k°t knjižnice i'ropali in odpeljali /last, na Št.ijcr skem so sistematično pobral matične jflijigč, up "jiske, obcinskc in grasunske 'irliive. 1 udi /bilkam anovmskega arhiva v Mariboru lii bilo pii/ancsc-ll0- Ni Gorenjskem so nekaj gradiva, predvsem 'r-itiene knjige, pred okupatorjem poskrili. V I ju 1 liani Državm arhiv v Narodnem inu/eju ni utrpel Vcčjc skodc. čeprav so nemški ol,upatoiu .'ahtevali njegovih fondov dokumente, ki se tieejo dela slo- venskega ozemlia k i so ga zasegi. Ncm4.: strokov- njaki so arhiv pregledali, vendar so ga le preslikali 1,1 kopije poslal: v arhivg ( elovcc. V letih 194.3 in ,944 so originalno katastrsko gradivo štajersjfih frui.il od peha I i iz. Fin,ničnega (Mapncga) arhiva in ffnivsko gradivo -elr/nic z železniške direkcije v Ljubljani. 2 v vojni jc bilo na terenu mnogo arhivskega gra-dlva uničenega čeprav tudi skrb zaii m i/ostala Po naročilu prof. Jožeta /emljaka. vodje Odseka za narodno vzgojo in prosveto LJpravne komisije /a osvobojeno slovensko ozemlje z dne 20. oktobra 1943 so poskušali rešiti tur|aski .1 rlii»ki ima gotovo mnogo dragocenih podatkov o preteklosti tako kraja, kakor dru/inc Turjačanov, gotovo največ pa o socialni preteklosti našega kmeta m nase va.si« Veliko je pripomogla k ohranitvi arhivov ustanovitev /nanstvenga mstituta pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte 12, januaria 1944. Na predlog dr I rana ZvvUtra je Znanstveni inst.tut (tudi) sistematično zbiral arhivsko gradivo in obvezne izvode vseh publikuuj. ki so izšle v okviru OF na vsem slovenskem ozemlju s Pimiorsko in koroško.4 Tako sta nastala k nji/mca m arhiv Osvobodilne fronte ki sta bila varno shranjena pri Znanstvenem institutu. Z ustanovitvijo 'lanstve-nega 'iištituta je bila skrb -a a rime vse bolj splošna in organi/uana Znanstveni institut je zbiral parti zansko, domobransko m belogardisticno ter okupa torsko gradivo. Skrbel je tudi za zaščito starejših aihivov m knjižnic ter drugih kulturnih dobim Slovenskemu narodnoojivoboddncmu svetu je predlagal d,i je januarja 1945 izdal Odlok o zaščiti knu/nie arhivov in kulturnih spomenikov in spomladi 1945 je prevzel naloge Komisije /„ ugotovi tev škode na k iiturno/godov mskih predmetih Odloki in zakoni o .innanju arhivov V času osvobajanja jugoslovanskega ozemlja je iz.šffi vrsta navodil in odredb vojaških in civilivh oblasti za zaščit» arhivov in kiiltuinih spomenikov/ I ebiiiarja 1945 je Nacionalni komite narodne osvboditve lugoslavije - začasna vlada (NKOl) i/dal Odlok o zaščiti kulturnih spomenikov in staiin6, ki je določil da so pod zašeito države »vsi predmeti umetniškega m /nandvenega značaja« med mirni »arhivi Aržavnil in bivših samoupravnih ustanov, /nanstvene zbirke in podobno«. Hkrati je določal da se stavbe, kjer se tako gradivo nahaja ne smejo uporabliati v nobene druge name ne, le l/jcmoma /a voiaštvo. Zaščito predmetov je odlok /aupal vojaškim poveljstvom nad/or m 84 uprIianje pa strokovnim osebam v sporazumu i prosvetmmi oblastmi. Poverjcmštvo /a prosvelo NKOJ naj bi s prosvetnimi oblastmi federalnih enot predpisalo podrobnejše odredbe /a zavarovanje in zaščito. V Sloveniji je podoben predpis sprejelo Predsedstvo SNOS na predlog /nanstvenega instituta že 27. januarja 1945. Izdalo je Odlok o zaščiti knjižni® arhivov, umetniškdi in kulturnih spomenikov m prirodrnh z.nameivtosli Odlok je kuiturne predmete, arhive .n pnrodne znamemio-sti postavil pod »posebno zaščito slovenske narodne obkrti« m določil nai odsek za prosvelo pri Predsedstvu SNOS ob sodelovanju /nanstvenga inštituta poskrbi za /ašulo. ki jo bodo izvajali narodnoosvobodilni odbori. Odlok jo predvidel kazensko odgovornost za kršitelje V primerih velike malomarnost; bi sodišča lahko izrekla tudi razlastitev v »korist slovenske narodne skupnost'« Odloka Predsedstv a SNOS ljudska skupščina po vojni ni potrdila .n je tako prenehal veljati!* Odlok NKOJ pa je bil v veliavi do julija 1945, ko je bil sprejel zvezni zakon o zaščiti kullurmh spomenikov iil narav nilj redkost' ) /akon arhivov ni navaja! Le v končnem členu je niiel doloeilo da z megovo objavo preneha vohali Odlok NKOI b februaria 1945 Prav dn,k za 'zvrsevanje lega zakona, objavljen novembra 194510, je navaial da so med predmeti ki se lahko smatrajo za premične spomenike lud: »rokopisne knjige, listine, p-ismA zipisij napisi, ar-hivahje« Določil je, da so nadzoru, organi zaščite krajevni, rajonski Skrajni ,n okrožni narodu, od bori. Strokovni organi pa so Vrhovni .nšlilut za zaščito m znanstveno preučevanje kulturnih sporne ¡likov in naravnih znamenitosti DFJ v Beogradu republis!. i zavodi za zaseito kulturnih znamenitosti in znanstvene ustanove. Na podlagi le uredbe ic piijiislrslvo za prosvelo Narodne vlade Slovenije 27. avgusta 1945 iist;i3g5ilB /avod /a zaščito in znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov iti prirodnih znameni'osti L RS v I jubljarii 11 Tudi la uredba govori le o kulturnih spomenikih in pojmov ne razlaga Ustava PI.R I, sprejela 1946, ic določala, da je v pristojnosti ledcrauic osnovna zakonodaja tudi za i področje kulture.11 To je vplivalo tudi na ureditev spomeniškega varstva Oktobra 1946 je bd sprejet nov zakon, ki je dopolnil in deloma spremenil določila zakona iz julija 1945. Določil je naj vlade ljudskih republik ustanove zavode za varstvo in /nansiveno preučevanje kulturnih spomenikov, ki ,o pod nadzorom piosvetmh ministrsteB Osrednji zavodi na; uravnavajo delo diugih zavodov v repu blu ■ komite za znanost m Kulturo vlade FLRJ pa naj uravna, a delo osrcdn|ih republiških zavodov in jim daje pomoč. Republiška ministrstva za prosveto lahko določijo tudi druge ustanove ki z zavod, sodelujejo pri v arstvu Na temeljil zvezne zakonodaje ie Ljudska skup ščma I RS 19. maja 1948 sprejela »/akon o varstvu kulturnih spomenikov iij prirodnih znamenitosti v LRS«M, ki ic kot kulturne spomenike opredelil »premične ¡n nepremične predmete ki so zgodovinsko arheološko, kulturnozgodovinsko, uničim sko etnografsko ali sociološko pomembni oz do macijsko znicilin zlasti pa spomenike narodnoos- vobodilne borbe« Po zakonu je varstvo opravljal /avod za varstvo in znanstveno preučevanje kuj turnih spomenikov in p-arodnih znamenitosti s sedežem v I iiibljam /avod je bil pod vodstvom ministra /a prosvelo I RS Minister je lahko doloui za sodelovanje pri varstvu in preučevanm tudi druge zavode ali ustanove, /akon je pred.idelnioznost razlastitve spomenikov v korist države zaiad» pia vilne)sega varstva ali uspešnejšega znanstvenga raziskovan |a Tako je bila v prvih povojnih letni spomeniško varstvena zakonodaja enotna Vključevala je lud: arhive 14 V uvodniku prve številke revije Varstvo spomenikov, ki jo je zavod v I jujgtjflfii /. ičel izdajali avgusta 1948, |c uredništvo razložilo, da so kuj turni spomeniki v smislu spomeniškega varstva tudi »/namenili rokop.si, arhivalije, knjige«1 Praksa je pokazala da predvideno varstvo za aihive n; ustrc/iio /asula arhivov je terjala posebne predpise. Zalo je lela 1950 zvezna skupseina spre jela Splosm arhivski /.akon. Komisij? /a iigoloulev si ode na kiiiluriio/yodoviitsfili prednici ill Na arhive se nanašajo odloki o zaplembah imovine okjpatoijev, ugotavljanju škode na ku'lurno zgodovinskih predmel'h m zbiranju teli predmetov. Spomladi 1945 je bila na osvobojenem oze Bilju na podlagi odloka NKOJ i dne 19. decembra 1944 ustanovljena Komisija za ugotovitev škode na kulturnozgodovinskih predmetih V Sloveniji je naloge le konvsije prevzel Ziianslvclii inštitiH ("la ni msliUila so si med seboj razdelili skrb za določe ne v ste predmetov in pritegnili še strokovnjake m naj instituta 16 Predsednik komisije je bil sprva |i rektor injlituta dr I ran /witter. Po njegovem od hodu v Beograd v InstiUil za preučevanje medna rodnih vpi.isanj v zunanjem nvivstrstvu je vodstvo komisnc prevzel Božo Vodusek I jinik komisije je bil sprva lože Udovič Po končam gojili je komisi-|a delala pri ministrstvu za prosvelo Izdelali so na lanena navotMa za popis in ocenitev škode 1 ' Čla ni komisije so poleg drugega skrbeli, da kultu i no-zgodovinsk, predmeti ne bi utrpeli nepotrebne škode ;n da bi jih ljudje ne raznasih ai uničevali. Med predmeti, h jdj je bilo potrebno zascini', so bili v »vodilih našteti »uiliivi bivših državnih iij samoupravnih uradov m 'asebm župnijski, gra sčuisk; -n samostanski arhivi ter arhiv i vseli okupatorskih uradov in ustanov« Komisija je s svojimi delegat' in njdiovimt pooblaščenci ugotovila stanje v Sloveniii popisala m oceivla je škodo :n /brala podatke o odnesenih kulturnozgodovinskih predmetih mi arhivih l.e podatke so potrebovale tudi restitucijske konnsi|C za svoje tlelo v Avstriii. Jese ni 1945 je prenehala z delom. Ostala je piedvsem naloga /hiranja predmetov ki so ¡0 prevz.eii proti koncu poletja 1945 ustanov¿jeni zbiralni centu I cdcralni ¿mralni ccntcr (I C ) Konec maja 1945 je Predsedstvo Avnoja prenc slo zbiranje, čuvanje ¡11 razdeljevanje kulturnih predmetov, ki so po odloku Avnoja v novembra 85 1944 poslal; dr/aviia lasi iz piisloinost' Ministrstva /a iinlm-trijo oz njegove Državne uprave na rodnega premoženja ni ministrstva /a prosvclo. V pravi) n i K li 1 x o načinu prenovi. Ki sta ga skupaj izdelali obe ministiilvi je bila predvidena ustanovitev okrožnih zbiralnih eentrov /hiranje predme-lov n i ;edežah federalnih enot so opravljala nn nrstrstv i, v Beogradu pa |e naloge /veznega zbiralnega centra prevzelo zvezno ministrstvo za pro.wc- 10 Konce avgusta 1945 je v Sloveniji Ministrstvo za prosvclo ustanovilo I ederalni zlnialm ecntcr za kulturnozgodovinske predmete pri imuu.trslvu za prosveto v I |ubl|am za vse obmocie Slovenije'1', kr je opravljal tudi dol/nosti okrožnih zbiralnih cen 'rov za ljubljansko okrožje iii okrožno mesto I jub-liana, V Mariboru, Celju m Novem mestu so bil. Pri tamkaj,njih |ikro/j h ustanovljeni okrozm zbiralni centr i za kulturnozgodovinske predmete Določeno je bilo da morajo v 'zbiralnih centrih delati strokovnjaki ali če teh ni prosvetni delavci. Fer.li-fedni zbiralni ecntcr je imel tud- poseben arhivski referat. Center jejodil predsednik, ki ga je imeno-yal ministc-i za prosveto Pomagal so mu referenti 'z oddelka za kulturo pri ministrstvu za prosveto in vodja zavoda zi varstvo .spomenikov. Posvetovalni organ vodstva jc bil odbor, sestavljen iz. vodu institucij , področja znanosti in kulluic /a predsednika je bil imenovan dr Stane Mikuz za tajnika Coro Skodlar Rele rent za arh.vejc bil najprej dr Pavle Klsz.nijS ki je preje delal v komisiu za ugotovitev škode na kulturnozgodovinskih j*)redmetih,)za njim Modest Cioha do tedaj predscdnrk okrožnega zbiralnega centra v Novem mestu I'o ustanovitvi I ¿C ki naj bi prevzel naloge za varovanja zbiranja in čuvanja kulturno/godov in L'kih predmetov, je bila 29, septembra 1945 med Predstavniki komi ,i|e in FZC izvršena piimopreda j:> arhiva kliucev, zavarcv .imh prostorov ter depo Jcv knjig v univerzitetni knji-.nici depojev umetnin v Narodni galeriji n stari Cukiairi m deloma v Prostoi ili Komi sije na Napoleonovem trgu 6 Pred > ne L o' arhivi v primopicdainem zpisniku niso egentiilni Sklenjeno je bilo da bo vse poh-stvo komisije, kije bilo last italijanskega kulturnega in-""'tiita., čigar prostore na Napoleonovem trgu 6 je komisija prevzela po prenehanju dela komisije 11 Porablja I I Z( 1 cd era I ni zbiralni center je v letih 1945 in 1946 Prevzel zaplenjeno nemško imovino okupatorjevih sodelavcev. Med to imovino pa n: bilo dosti arhi-v°v, ker so bili ti uničeni ali odpeljani z. našega 0/emlja. Kai je bilo odpeltano, so po vojm iskale 1,1 vračale reslilucijsko komisije, njihovo delo p ni P'cdmet te razpiavc. I '¿d tudi \v zlaial arhiv alij iz obdobja NOB 1941-1945. Mnogo arhivskega gra '¡'va je : ZQ do'sjI ko mu je generalni sekretar via tic I R Slo'cnijc v posebnem razpisu naročil naj P'egleda uiadnc arhive v vladni palači na Prc';er-"ovi cesti ki so bil; namenjeni za izločanje, odbere "lateruiI ki bi bil »vreden« za arhiv in ga Prevzame."'I Tako je I cdcralm -:biialm center pic-v/t>! r rh i val i je kranjske deželne vlade, pokia-inske vl«ide, oblasti m banovine od leta I860 do 1940 ter padrvo ok.ii|->a!orsko kvizlmskih oblasti za cas od leta 1941-1945. Vse gradivo ki gaje bilo po oceni arhivskega rele rent« Modcsta CJohc za sedem vagonov, je uskladiščil na kupe na podstrešju Narodne n univerzitetne knjižnice. Ko je bil FZG s I ja nuarjem 1948 ukinjen, je gradivo prevzel Osrednji državni arhiv.2 1 udi aihivski referent M. (iolia je bil premeščen v arhiv. Osrednji državni arhiv Slovenije Leta 1945 je Narodna v .ada Sloveniic pripravlja la odredbo o Osrednjem državnem arhivu ki naj bi naMai iz aihiva pri Narodnem nuizciu. Arhiv, ki je naslajal v okviru deželnega muzeja je zbral bo gate m obsežne zbirke m fonde predvsem kranjske proveniencc. Po nastanku Jugoslavije je prišlo do poskusov, da bi se arhiv osamosvoji in leta 1926 je bil ustanovljen Državni irluv, ki pa ni samostojno zaživel. Dr. Josip Mal kije bil vrsto let državni ar hivai m je v dvajsetih letih poslal direktor muzeja, ic z, nastavitvijo arhivarja odlašal. Arhivar Stanko Jug je nastopi' lužbo šele leta 1939. Leta 1944 je bil aretiran m je leta 1945 v Dachau umrl Tako je bil ob koncu vojne la pomembni arhiv brez. strokovnega delavca. Ustanovitev Osrednjega ar biva je Narodna vlada najavila ze avgu-ta, ob ustanovit' i Federalnega zbiralnega centra ko je b'i predviden \ posvetovalni odbor -.odstva i /C tudi »nunalcb centralnega arhiva kakor hitro bo ta Ustanovljen« Mesce dn> za tem ko je n.mistr-tvo za prosveto iz. dalo uredbo o okrožnih štOlijskil kmjižniaEi.tJ jc v posebnem členu določilo, naj te kniizmcc do za komte ureditve državnega arhiva Slovenije prevze majo upravne in sodne fonde na svojem območju Ko sia bila na osnovi zveznjh zakonov ze u tano-Jicna oz preosnovana -^'avod za /ašcito spornem i.ov m Narodna m univerzitetna knjižnica, je vodia odseka za znanost prosvetnega ministrstva line/ Logar povabil na posvet za izdelavo »Uredbe o ureditvi arhivske službe ip arhivov v Sloveni|i« predstavnike SA/U. Univčrze v LJubljani Znan slvgnega instituta Narodnega muzeja. Zavoda za zaščito siiomenikov. Mestnega arhiva v L.jublian: m Škofijskega arhiva v I jubliani.-4 Osnutek uredbe, ki je bil pripravljen za razpravo, kaze na zadrego piipiavljaleev, ki v zvezni 'akonoelan niso našli Osnove za Ustanovitev aihiva, kakor sta jo imela spomeniški urad ah NUK Skušali so se nasloniti na .ikon o zbiranju, čuvanju m razdelitvi knjig ^ mina 1945, na podlagi katerega jc bil ustanovljen že I /C m so med prve naloge aihiva napisal; zbi-lanje zaplenjenih arhivov. To določbo so v ra/pra vi črtah kakor tudi navedbo zakona o preambuli V tekst tudi niso sprejeli določila, da odlok ne velja za gradivo iz narodnoosvobodilnega boja k' je bilo v enem od osnutkov. V razpravah o arhivski uredbi jc sodeloval tudi dr. Josip Mal, v ti.stcm času gotovo najbohsi poznavalec aihiva m problematike organiziranja arhivske službe pr ijfts. Zapiski! olira njeni v njegovem osebnem fondu, kažejo, daje bistveno prispeval k vsebini uredbe.Uredba Na-lodnc vlade o ustanovit' i Osrednjega državnega at hiva Sloveniic in arhivskega sveta jc izšla 3|. oktobra 1945.Imela je enajst členov, od teh je šest členov obravnavalo problematiko arhiva in stnje organizacijo in delovanje arhivskega sveta; v dese 8« tem Jenu so bila napovedana podrobnejša določila prosvetnega ministra za delo arhiva irj arhivskega sveta, v enajstem členu je bilo povedano, da velja z dnem objave v uradnem listu (7. november 1945). Uredba je določala da se za območje federalne Slovenije ustanovi Osrednji dizavni arhiv Slovenije v Ljubljani kot samostojna državna ustanova pod neposrednim nadzorom ministra za prosveto, ki bo finaiieirana iz posebne proračunske postavke (Jen I). Arhiv zbira in hrani »vse zgodovinske ali kul turno- pomembne arhivske predmete m zbirke«, zlasti take ki se tičejo slovenskega narodnostnega ozemlia in slovenskega naroda O vseh zbirkah vodi nataiKen pregled ter nadzira vse diuge arhive in zbirke arhivalij v Sloveniji, O varstvu arhivov, ki >o slabo ohranjeni in jim grozi propad, odloča na predlog OD AS in Arhivskega sveta minister za prosveto (cl 2). V ODAS se stekajo vse za redno poslovanje ze ¡'ločene zgodovinsko ali znanstveno pomembne arhivalije državnih oblaiti in ustanov na območju Slovenije. Vanj preide Državni arhiv Narodnega muzeja z vsemi sestavinami m inventarjem V hranienje se mu iz.iflce vsi arhivi, ki so pr.sli v last ali upravo države. Z dovoljenjem nuni stra z.a prosveto se na predlog arhivskega sveta lah ko poleg ODAS ustanove ah dalje delajo drugi dr zavn> arhivi. Arhivalije lahko ODAS pridobiva tudi 7 volili, darovi in nakupi. Na željo oblasti, ustanov, gospodarskih podjetij društev in zasebni kov lahko sprejme v hranjenje njihove arhive (člen 3). Določeno je bilo, da je uporaba gradiva vsake mu dostopna po arhivskem redu, ki ga bo na predlog ODAS predpisal arhivski svet in potrdil nvm ster za prosveto (člen 4). Ravnatelj arhiva in »arhivsko strokovno osebie (arhivarji)« morajo imeti fakultetno izobrazbo ter poznati zgodovinske pomožne vede in upravno . godovino (Jen 5). Uredba je vsebovala tudi določila o arhivskem svetu v okviru ministrstva za prosveto, ki je strokovno svetovalno telo tega minstrstva glede zadev, ki se tičejo ODAS in »arhivov (registratur) državnih obla-stev« v območju federalne Slovcmie Arhivski svet skrbi za arhivalije m druge pisne spomenike, 11 so v posesti nedržavnih oblastev, ustanov, društejJ podjetij in zasebnikov. Arhivski svet skrbi tudi da se »izločijo (škartirajo)« spisi državnih in drugih uradov, cerkvenih in zasebnih ustanov in kakor koli odsvajajo spisi vednostjo arhivskega sveta in pod strokovnim arhivskim nadzorstvom (člen 6). Arhivski svet naj bi sestavljali precUtavniki strokovnih organizacij s področja kulturne dediščine SA/U, univerze in ministrstva za prosveto in lah ko "e kdo, k' bi z. znEijem ali praktično izkušnjo pri delu sveta lahko pomagal Predsednika njegovega namestnika m člane imenuic mmister za pro sveto za dobo treh let (Jen 7). Svet se mora sestati vsaj dvakrat na leto. Njegove upravne posle opravlja uradništvo. ki ga /a to doloia minister za prosveto (Jen 9). Arhivski svet ki mu je uredba predpisala najvažnejše naloge, kot so odnos arhiva do ustvarjalcev gradiva, skrb za arhivske londe nedržavnih oblastev, podjetij, privatnih oseb zločanje in ustana vljanje novih arhivov ni bil po tej uredbi nikoli ustanovljen Dobili smo ga šele leta 1950 po splos- nem (zve/nem) zakonu o arhivih /.a delegata in kasneje z, ravnatelja arhiva je bil postavljeni profesor zgodovine Jože Maček pred tem imenovan za pomočnika pri I /.C.- " Dne 5. novembra 1945 je kot edini uslužbenec v arhivu pričel z delom Arlnv je ostal v Narodnem muzeju v prostorih, ki jih je ze prej zasedal Dr/avm arhiv. Večino arhiva lij je .lože Maček našel v kleteh kamor jih je v za cetku leta 1943 pred bombnimi napadi /akloml arhivar dr. Stanko Jug. Jože Maček in Anton Subic, ki je bi! kmalu '.a tem dodeljen ODAS kot arhivski pomočnik sta arhivalije prenesla iz kleti in jih grobo uredila Sortiranje je bilo zahtevno delo, saj ra zen beležk v Daehauu umrlega dr Stanka Juga ni bilo nikakršnih popisov «Ji evidenc Z sfclikimi na pon sta '.e do maja N46 gradivo uredila do take mere, da je bilo dostopno za raziskave x Arhivu ob ustanovitvi niso bili dani niti minimalni pogoji za razvoj. Ni bilo kontinuitete v strokovnjakih niti potrebnega prostora Poleg ravnatelja in arhivskega pomočnika h sta bila nastavljena neposredno po ustanovitvi arhiva, je oktobra 1946 pričela , delom v aihivu se zgodovinarka Marija Verbic in leta 1948 po ukinitvi 1 ZC Modest Goba / odlokom Ministrstva za piosveto z dne 21 novembra 1946 je bil nastavljen za kustosa v ODAS Maks Miklavčic z. delovnim mestom v Škofijskem arhivu Nadaljne nove delavce je arhiv do bil šele na začetku petdesefifi let Za okrog 250 tekočih metrov gradiva kolikor ga je tedaj bilo v arhivu, so bile na razpolago t.a sobe. Upiavnih prostorov arhiv ni imel, za raziskovalec je lahko uporabljal citalnieo muzejske knji/nicc. Minister za piosveto dr I erdo Kozak je še med pripravami za ustanovitev ODAS septembra 1945 poslal Narodni vlach Slovenije Spomenico o arhivskem vpnuiniu v Slovenijiin zlasti o nevzdižm prostorski stiski arhiva v Narodnem muzeju. Pred lagal je, naj se arhivu dodeli Auer.spergova hiša na Novem trgu st. 5 v I uibljain Vloga je bili naslovljena tudi na komisijo za upravo narodne imovine. Ker in bilo odgovora, stiska arhiva pa je bila z no voprevz.etiivii arhivi še večja so se januarja 1946 ponovno obrnili na KUNI in ¿¿¡prosili za Zoisovo hiso na Bregu 20 v Ljubliam. Slavba je b;la nato aprila 1946 ponujena arhivu, toda za potrebe ailii-va ni ustrezala. Bila je potrebna temeljite obnove m bila je popolnoma zasedena kar je bil v tistem času nerešljiv in zato odločujoč moment Za tem je arhiv načrtoval novogradnjo ob I riavčcvi cesti v Ljubljani 31 Toda potrebnih priprav ni mogel ''.vesti v kratekm roku, ki mu je bil določen I eta 1947 je bila gradnja arhiva sprejeta v petletni načrt Gradili naj bi jo po vzorcu češkega državnega arhiva Arhiv je načrtoval zgiadbo ki naj ima vsaj 40000 nU prostornine, da bo možen razvoj arhiva za dol go dobo m bo prostora tudi za arhiv /nanstvenga instituta, /a škofijski arhiv in diuge zbirke. V dc lovnem načrtu '.a leto 1948 je zapisano da mora arhiv slovenske samostojne države »¡meti ne samo dovolj prostorne in prikladne prostore ampak tudi stavbo ki ho iS na zunai pokazala da smo Slovcn ci kontno dosegli svojo narodno in socialno svobodo«'1. Dogodki leta 1948 so s svojimi posledicam1 prekinili izvajanje petletnega plana Tudi 87 arhivu so prekrižali načrte /a izgradnjo poslopja m jih za dolgo od I oz iii Arhiv je se naprej iskal zasilne rešitve, Gradivo j d odlagal na podstresiu Narodne univerzitetne knj./nice .11 po kleteh na Zupanoi ievi 3 jI 8, na Cankarepi I in I I, Gregorčičevi, lomšiLcvi ulici Marsikaj je moral pustiti na terenu, da ho prevzel, ko bo imel za to pogoie Konec stnidcsctih let je imel še vedno sedež v prostorih Narodnega muzeja Arhiv /nanstuncua InjtlOjt« /a arhiv je v /,ianstvencm institutu na Rogu od juniji 1944 skrbel Janko larc za knji/nico pa Jože Udovič Dr. I ranee Škerl, član /oanstvenega in ^trlnta, je bil tudi imciio1 an v komisi|o ¿a ugotovitev '.kode na kulturnozgodovinskih predmetih Na seji, komisije 16 apiila $45 je bil zadolžen da bo s prihodom v I jubljano ob osvoboditvi poskrbel za Mestni muzej 111 arhiv. Narodni muzej m Državni aHiv. I tnograiski muzei 111 Spomeniški urad Konec aprila 1945 je prevzel arhiv, ki sc ic zbral pri -tvenem institutu iS z njim ki en 11 na pot iz 'kde krajine prek Gorskega Kotarja m je nekai din P« osvoboditvi prispel v Ljubljano. V skladu s pri Pravaiin je /naiv.tvem institut |ci jo dobii prostore na Napoleonovem trgu 6. ob osvoboditvi prevzel sS| za vse arhivsko gradivo nastalo v let h 1941 uprava tiska piepustila Inštitutu vse arhivalije m tiske, k.i jih ic do osvoboditve /'orala pri ->vojem delu Pri inštitutu je nastal obse/en arhivsk- lonci 11 rn zaostajal za onim v ODAS. Nekaj arlnvabj je ostalo pn Predsedstvu vlade 111 siCČB arhiv Ihed-seditv;E SNOS od pomladi 1944 dalje, iil v arhivu 1001 nekaj gradiva Izvršnega odbora 01 od po-fiilatj 194i dalje Obsežno 1.1 pomembno zbirko •'rliivaiii ic imel tudi Centiahn komite KPS, k' je jato k-ta 1949 osnoval svoj zgodovinski arhivi4 Ko je bi' Znanstvem institut oz Inštitut narodne osvoboditve, kak01 ,e je imenoval po vojni z vladno uredbo z. dne 7. Icbiuaiia I948^s razlormiian, so bile njegove naloge m njegovo pitmoženie raz deljene novo ustanovljenemu Muz.cui naiodnc osvoboditve 111 Inštitutu za mejna vpnsama na 1 "lozofski lakulteti Univerze v Ljubljani Institu" /:i 'nejna vprasania je dobil gradivo, /brano v od ''elku za mejna vprašani.1 muzej pa je prevzel ar-lllv, k 11 j i/11 ico m mu/.caiije /aradi velike množine arhivskega gradiva, k: ¡C daleč pievladovaio nad flnjižnug in muzejskim saj ga je bilo pribii/no 70'S so ob uitanavljaniu mu/eja nekatcii zagovarjal predlog, naj se aHiv! kot del nacionalnega aihi-v<> vkliut 1 kot poseben oddelek v Osrediri državni arhiv. To mnenje je zastopal zlasti dr I ranče Škerl Čeprav je bil strokovno utcmclicn predlog m bil upoštevan, ker je bi1 spomin na narodnoosvobodilno borbo še preveč živ in so udeleženci videli njen spomenik v Muzeju NOB Tja je mora lo vse, kar je o n jej pridalo Zalo je uredba muzeju kot prvo nalogo določala »da zbira m hrani vseli vist gradivo, ki kakor koli osvetliuie narodnoosvobodilno borbo kot tako, njen i/voi 111 mene cilje ter stanje, ki je Jadalo v dežel med to borbo« Muzej naj gradivo uredi na »/.nanstvem način« ga popiše, i/.daja naj publikacije na njegovi osnovi pospešuje Si/iskave gradiva in pi 1 pravi razstavo NOB 6 /ve/na uredba o začasnem zavarovanju nilro) i/, leta 1948 /a zavarovanj aihivov, zlasti arhivov pri usivarialeih, v letih po vojni ir bilo zakonskih oH nov. Odlok NKO.I in odlok Predsedstv 1 SNOS iz začetka leta 1945 sta prenehala veljati ž izidom /a kona o zaščiti kultumli spomenikov ,n prirodnih 'iiamenitosti Dcmokiatske fcdcrabvnc Jugoslavije julija 1945, Uredba o ODAS je sioer teoretično arhive zaščitila, vendar je bd odnos do registratur /a upan aihivskemu svetu, ki ni bil ustanovljen. Arhivi na terenu pa so se taznašali m uincev ;ili /ato je pomenila prispevek v /avarovaiiiu aihivskega gra diva Uredba o začasnem zavarovanju arhivov, ki jo je spomladi leta 1948 na predlog komiteja za šole in znanost izdala zvezna vlada Uredba je po-tavila obvezno zavarovanje ¡11 cvi-deritname arhivov na terenu. Navedla ic ustvarjal cc\ Katerih gradivo je treba varovati m tud- to, kdo je za arhive dol/an poskrbeti Prepovedala je uničevanje arhivov bivših državnih in samoupravnih ustanov društev, zdruzenj in drugih pravni oseb 111 posameznikov. Pri leni je zadolžila prosvetne odse kc okraimh mcstmli in rajonskih ljudskih odborov, da morajo /a svoje območje >brati podatke in jih dostavit1 državnemu arhivu v Beogradu, Novem Sadu /agrebu, Ljubljani Skopiu, Sarajevu ai na Getuiju IzTršni odbori krajevndi, okrajni« in mestnib ljudskih odborov pa so bdi zadolženi za nainupicjšc ukrepe za zavarovani». arhivov, pred vsem, da jim zagotovo suhe in /dravc piostoie Brc/ pnstoienga državnega arhiva je bilo piepove dano uničevanje preseljevanje odsvojitev in odbi rame arhivov ali posameznih spisov. Pristojni državni arhivi so bili zadolzcm da v sporazumu s pnstoinim: zavodi za varstvo kulturih spomenikov dajo začasna navodila o ravnanju z arhivi, dokler ne bo izdan zakon o ailuvih m registraturah l/va janje odredbe bodo nadzorovala ministrstva za prosveto /al je bila uredba brez kazenskih sankcij za one, ki nc bi upoštevali njenih določb Osrcdnii državni arli-v je v smislu te odredbe po slal vsem okrauimi hudshm odborom posebne vprašalnike m zahteval podatke o arhivahjah na njihovem področju Odgovorili so vsi okiaim odbori, ra/en Novega mesta. Vendar večina odgovorov 111 bil-a zadovoljiva lasno sc je pokazalo, da moraio arhive popisovat' le strokovnjaki, kar so si atlavei arhiva tudi zadah za svojo nalogo v piihodii|eTx Na podlagi tega, kar so dobili, so v arhivu izdelali 88 elaborat o stanju arhivskega gradiva v LRS n ga konec leta 1948 dostavil' ministrstvu /a prosveto. Okrajn.m ljudskim odborom ie arhiv poslal navo dila /a ravnanje z. arhivalijanii Odredba in navodila marsikje nisó dosegla svojega namena. V Slovenj Gradcu so npr že po tem izrcBili odpadu arhiv okrajnega glavarstva, v Novem mestu uničili del arhiva kresijskega urada IeLgČ V tem easu je izSla še zvezna uredba o obveznem zbiranju papirnih odpadkov (Url.PLRJ, I. okt 1949, št 83) m Odredba republiške administrativne kontrole pri Predsedstvu vlade LRS o ureditv i arhiva in s tem v zvezi navodila o grupiranju ai izločanju gradiv i od osvoboditve dalje 40 Osrednji državni arhiv je na zvezno uredbo na podlagi 7 člena Uredbe o -acasnem zavarovanju arhivov papirni cam v Sloveniji prepovedal uiviiti pisno gradivo, če i.-rocitelj ne bo imel dovoljenja ODAS. V pn meru kršitve naj bi bili direktorji odgovorni za uničenje državne imovine. I udi pri izvajanju uredbe o urejanju in izločanju povojenga arhiva bi moralr sodelovati, sicer so jo arhivarji oecni'i za pozitivno, ee je izločanje bilo opravljeno strokovni in it slo predaleč 41 Splošni zakon o arhivih V zveznem ministrstvu za manos! in kulturo v Beogradu so leta 1949 zaceli s pripravami za zakon o arhivih V zveza s tem so maja 1949 sklicali na tridnevno konferenco predstavnike arhivskih služb iz vseh republik. Iz Slovenije so se konference udeležili dr. F ran /witter, dr. France Skerl mi Marija Vcrbic. Konlcrenco sta vodila predstavnika ministrstva Pcrovic -n Stjepan Tonvč.42 Na konferenci je bilo dosežene) soglasje, da je treba zakon o arhivih ločiti od zakonu o registraturah Glede statusa arh.vov so bila mnenia raz.iiuia, ali naj bodo pri predsedstvu vlade, prosvetnem ministrstvu akademiji znanosti, prezadiju skupščine. Končno so bili udeleženci konlerence skoraj soglasni naj bodo zvezni arhivi pri predsedstvu zvezne vlade, republiški pa pn predsedstvih republiških vlad Glede vprašanja koncentracijc arhivalii, mreže, upov in razdelitve arhivov je prevladalo mnenjej da jc treba koncentrirati arhivsko gradivo, I i jc . nanstveno pomembno, ker sistem dekonecntracije ne daje garanuje da bi bili arhivi strokovno vodeni in dobro varovani. Vprašanje prostora oz lokalne interese bi bilo začasno možno rešiti z izpostavami Ob vprasaniu, ali naj ima vsaka republika enega ali dva centralna arhiva historični arhiv do leta 1941 in arhiv N'OB in socialisticnc graditve m za nove arlnvahic po letu 1941, je bila diskusija zelo '.iva Dosegli so soglasje le v tem, naj bo zvezni ar liiv le eden republikam pa jc prepuščeno, da ustanove enega ah dva arhiva Predsedstvo vlade pa naj odloči, ali dovoli obstoj specialnih znanstvenih ar hivov (regionalni, arhiv vojske, zunanjega minislr stva) - O izločanju materiala ki za administracijo m več potreben, jc bila konfcrenca mnenja tla nobena administracija nc more izlRiti ničesar, ampak mora vse gradivo izročiti pristojnemu arhivu, nato pa se sporazumno določi, kaj se izloči in kaj hrani Roki so ostali še odprti. - Glede pomembnega gradiva, ki ni v javni lasti t.j. gradiva organizacij ali pomembnih posarncviv kov, umetnikov, politikov, diplomatov al: njihovih dedičevTah zbiralcev, jc bil sprejeti princip" da jc vse pomembno gradivo en arlvvsk' lond ki |c v pristojnosti države. - Ustanove naj se zvezni m republiški arhivsli sveti kot posvetovalni organi V diskusiji se je pokazalo, da bi imeli arhivski sveti mnogo dela koordinacija dela arhivov, mnenje o utemeljenosti obstoja kakega arhiva izročanje arhiva, izločanje, oprema, vzgoja kadrov itd - O položaju arhivarjev so predsedujoči iircd-stavnih ministrstva sporočili, da take določbe nc morejo priti v zakon ker jc to stvar posebnega za Iona treba pa je ločiti med bibliotekarji in arhivarji m revidirati sedanji položai znanstvenih arhivarjev, ki jih dosedanja zakonodaja cnaci z registra -torji. - Začasna '.vezna uredba o zaščiti Miliva I ij na/ se dopolm še z določbo o sankcijah se pred .sprejetjem zakona Tudi zakon mora vsebovat, določbo o sankcijah - Iz poročil o arhivskih zgradbah jc bili razvidno, (ki jc stanje najtežje v Slovcni|i Drugod imajo arhivi svoja poslopja čeprav premajhna in neustrezna - Konec maja ali v začetku jimi|a nai se po vsej državi v tisku izvede kampanja 'a zaščito arhivalij. - Prevedejo -n razmnože naj se nekatere važne razprave i/ arhivističnc stroke m pripravlja naj se gradivo za arhivističnc revijo - Na koncu jc bilo sporočeno, da bo zvezno nn nistrstvo za kulturo in znanost pripravilo projekt arhivskega zakona in ga vsem poslalo v presojo Konec polet|a 1949 je bil načrt /.akona pnpra vljen in razposlan 1 lani arhivske sejSije Zgodovinskega društva Slovenije so sporočili naslednic pripombe 1 - Točneje naj se opredeli kaj zbirajo zvezni ar hivi (ne le arhivalijc »splosnega pomena«) m kaj republiški (ne le splošnega pomena za republiko), - definirajo naj se arhivalijc po provcnienci. da sc arhiv ki so nastali kot organske celote, ne bodo delili. 2 - Predlog je predvidel le ustanovitev arhivske ga sveta FLR J arhivske svete jc treba predvideti tud' za republike, ker jc teza problemov na terenu, ker arhivska služba še nima tradicije. 3 - Odločbe o uniccvanju in odpeljevaniu gradiva morajo biti detajlne. Poleg teh so imeli slovenski arhivarji še pripombo, naj bi arhivi v republikah kjer še r.i komitejev za znanost in kulturo, s|tadah pod predsedstvo vlade ker arhivi zbirajo material vseli ministrstev in bi jm bilo s tem delo olajšano. V začetku leta I9M) je bil Splošni zakon o arhivih sprejet v ivezni skupsčin Poslancem sta ga predstavila m obrazlozria zvezni minister z.a Zna nost i tj kulturo Rodoljub Čolakovic in pomočnik Bogdan Osolnik.4( Zakon je določil ustanove, ki bodo zbirije hranile m obdelovale »zgodovin 4o-arhivski material« ki se postavlja pod posebno varstvo države, da bi sc ohranil in bi bil dostopen za znanstvene raziskave Točneje zakon tega '.go- 89 fJoviiisko-:iihivskcga m ileriala m opredeli' Pred v'del Je en di/.avm arhiv / i celo di/avo, di/.avne ffiiive po republikah in možnost ustanovitve ailn vov v večjih in zgodovinsko pomembnih mestih ler -pecialne amive pri posameznih državmh usl ino |;ih in organizacijah kakor lud; ustanovitev arhivskih zbirk pri znanstvenih m kulturnih uaanovah /.akon je določil foimiranje (davnega arhivskega sv'eUi pn nrnistrstvu za /nanosi in kulturo in repu bliskih ai lin sk ih svetov pri komitejih ¿a znanost "i kulturo kol slrokovnih svetovalnih teles Uradi ustanove organizat ijc in posamezniki so tipi ž ni Rodovni,ko-arhivsko gradi» skrbno hraniti 111 piniojncmu arhivu dostaviti niegov popis Držav ni a|ltn I I RJ in državni arhivi v republikah Pgokviiu •■"\ojili prisiojnost. naebarajo \aro\ame zgodovin sko arhiv/lega gradiva in hliko dolocaio obvezne nkiepc /a njegovo r. iscito /ve/m o/ republiki hiinistcr / i zn most in kulturo v soglas|u s prisloj ni'ii ministrom lahko odred1 da dizavne ustanove, dn.zbcne -n z idiuzne organizacije, verske ustanove ln posaniezniki i*rBe določeno zgodovinsko arhivsko gradivo dt/avnim arhivom in predpise po za izročitev, /,>k:or. jc določal, da imajo iihivi Piedkupno pravico m je prepoveda' izAazanjc zgo d o1 in sko arhivskega gradna. Državi' arhiv I I R.l 1 «delal pod nadzorom m po na\odilih JninisU« z.a gjgjosi in kulturo, dizavni arhivj v republikah pa fcpubli ,kih minstrov oz predsednike)', komitejev 7a /nanosi in kulturo. /akon je vseboval tudi kazenske določbe Pose toi jc bilo v zakonii povedano, da se njegova dolo-uporahliajo neposredno na vsem jugoslovanskem ozemlui do sprejetji] republiških zakonov. |-)ne ¡5. februarja I95Ö je pnsel picddavnik M: ' islrstva .,1 znanost in ku'turo Sljepan I omie v ' ittbljano n jc na razširjenem sestanku arhivske sekciji /godovinskega diuštva v prostorih Muzeja NOB '.akon ra/lo/il 44 z'akon je bil dobro sprejel ''oiiicn 11 jc velik korak v Sizvčju arhivske sluzbeH •'t'yoslaviji m v Slovcnij, Na njegovi osnovi smo konuio dobili arhv.sk i svet I RS prt mir.istrslv n za znanost (ju I itn 1950), zacc'i smo s priprav,um '.a arhivski zal on katerega predlog žal n-koli ni "d predložen skupščini v sfiejem Začeli smo tiuh ' organi/iiaii|ein arhivske mreže ZgtMjoi nsko društvo in njVgovn irhivska sckcija 1'i'ostor za povezovanje in z.a oblikovanje in usklajevanje strokovnih stališč so arlnvsk: delavci 1|;is|iE /godoviiiskcm druslMi za Slovenijo, k mu Je do Ida 194H predsedoval dr. I lancc škctl in dr I ran Zwitter Društvo jc v s'vo|ih pnvilih preimenoval,ju iz Muzejskega v zgodovinsko društvo leta l')46 med drugim določile«, da dosega sv.(.l namen tudi s strokovnimi nasveti pr1 organ'/ i c'Ji "i u redit v uhivov. V ehuštvu so leta I <>48 or-S^nizirali .nhivsko sekcijo m nasploh vpiašaniu ai'hivov posvečali veliko pozornost' .Na pivih dveh povoinih zhorovaiiiih leta 1946 v -'•Iubijam, kjer so o arhivska problematiki vsak .s ^biega podrocia poročali Modest (ioha Jozc Ma dr. I ranče škctl ,n dr Maks Miklavčič m \ ^iniboru leta 1947 FraSo Gaš4-\ so tcmcliito jr£ tresali aktualne arhivske probleme: škodo, hi sojo na arhivskem gradr,u povzročili okupatoin un. cevanjem ah ropanjem pioblcm še vedno ne vrii|c-nih ailmov iz Avstrije, vprašanje rcstiiucije med vem« izropanega arhivskega gradiva, ki je ostalo v Av trni. Govorili so o pom injkaiiju arhivskih pro štorov, o kadrih m nphovcni šolanju o partizan skem arhivskem gradivu, o arhivskih ffištifficijsh Z reso I iB jo so opozorili da je treba čimprej uzakonili uredbo o Osrednjem državnem arhivu n usta noviti arhivoki svet /a usklajevanje dela v arhp ili čimprej invctariziraii vse iivne in zasebne arh:ve na ozemlju L R Slovenije uvrstil' gradnjo arhivskega poslopra med prednostne gradnie v začetem pet-Ictnem nacrlu / /borovanja v Mariboru pa so poslali vlad. I I R I v Beograd resolucijo o Hi n osli vr nitve arhivov i/ Avstrije . Na obenem 'boru januarja I94846 je bilo na osnovi poročila o slaniu arhivov v Sloven u ugotovljeno, da se stanje m /boljšalo, /alo so sprejeli sklep da je potebno o arhivskem vprašaniu s posebno -pomcnico obvesti'! vlado I.R Slovenije. Pn-pravili so jo di. I lar. /vvitlcr di I ranče Sl-crl in lože Maček na podlagi poroi i! z istopnikov arln vov. Napisali so, da je stanje arhivov v Sloveniji ncpiimeino in nevzdržno. Kol obstoieče arhive so v spomenici predstavili Osrednp državni arhiv v I i n b Ijani k- |C na|st.arc|si a liram gradi.o za celot no slovenski) ozemlie le m čas med obema vojn» ma pred tem pa v glavnem za deželo Ki anjsk o ir lin narodnoosvobodilne borbe v 'iisiituiu narodne osvoboditve ki je vseslovenski in po obsegu dosli ne /aoslaja za osrednjim arhivom, mariborski ir hiv, Imbljanski mestni arhiv tei škofij .ka arhiva v ljubliani m Mariboru Poleg ziiansncnga so avtorji spomenice poudarili politični značaj arhpov Opozori') so na odna.sanic aihr.ov z našega ozem l.ja za c isa avstroogrske monarhne m n,i Bpifnja okupatorjev v zadnu vojni Poudaril so nujnost' vrnitve teli ailnvov. Opozorili so na splošno neosveščenost o pomenu ailrvov pri nas kar ma /a posledico, da sc arhiv ali je brez strokovne presoje izločajo m uničujejo. Za primei so navedli arhive zasavskih rudnikov. Okio/ncga urada Ljubljana prosvetnega oddelka Banske uprave Tam pa. kjer gradivo m uniecno |c izpostavljeno propadanju zameti neprimernih prostorov in opreme To vel) > tako /a pri.saini.ske kol z.a zgodovinske arhive ''n mer za to je grad>vo iz obdobja I ]. C'UWl* ika d ilno« I -«a i' ^ b 7ac Ikodo Vl mq „j , prlfj i ofcJl> t »rji. pi ait too ▼ J]0vafc»-l i.od ijidj «4 poor -11 nj ta> . dl-rj« 1U k Ji U; voj- . Okup«t sr J tr-rajc *ae plaA U. koilk-,r m aplcti p « ili riau hot II 1« * au£Lj ITHl 'ill ai>ipak K 1-otatl 1c br'ii.tl r r iro^ i «ret ^i« poxir nice. P>po»-ama p-fr»/ I > r. Jirfi« aa 1M' k' ' T7V in* vine, i - <>o i Jam . Tf Ja ' bodl i v 3« W fomni- 0 DA. «»adavl nl, t* ftelir Wfcrn-F potuuinvu. T-* L f*"a'U a [ ott'l p-OTJ i*o«lul« m p< ¿mnt* r » O Ten] ./ V helan(«l« ^olaa. kjei pri i iZsodo-ina ». MrtK? jc tik naara^ino z a„« «. -U J-. J' trft t ■ r*A > < 1 _ « ]o. i «niatl V niao nMfll.' Iri'« 1 btf uKfffl *rtxv-'but um ko* ea , t nan 1«. d «pu« r*o tuun '«torjrno *kodv >v ilua JOW a ^mnttUi DA- k In ' irv I- - liit« t- i a < ... .4 mi pod laj lav> *) «11 I) -?«•, kar 'ran )a tif.tt-1 ■ Jf*. 1> L k 4 n rtfiwtl vrn.lo •J pa vaai i up/ nadoicnadkt Zn 'afj rnaunevaftla prlobC il®-tr anna n k! j« laMwiJ*- * k nji-ti "i » akr boTP- pr*J»»i.- *o;r n Ik -dJ« na atra/i Ji < 13 J .X «atal-Mi It ".i *«=U*r prlpfl 1-1) «like In klpt — aaroo ortff'na U oija pa.tfau napt I* Li- jr-dt I br I Ifclkat— Mparja, p. kra'ak ■ a * -r nd tr " '■a] f « . (Uak. ja aUk« apail > It -^rair." ti^'k f) In Jih na na aja. pc «Jr. ;' 1 wi- plow« bakr re- >v 'V* k b n it to »W-in t«r 1" Vaa vS L' iTif j« In ml illi I oAjl 'JakVTKu otm' tt «1 Cn ) n« jpoitBTaJoy, " ^ta Tlajft.ta 'npii l! rfe In alkfr .»'IP arMvakt ilia 'erla1 ' 'at"n« aapulci-fa k:mp-il-atov '.r jf'^i' a. I®*,rlai p.*ret lei pwjr-' awlo tilrx« frmmnfanr aV_ p o«, i-e ao b*j« rtri le p*> rrlaa-Vnrt jime1 noatillh vldlkah). 4, U-ej-arno alji« k raapo^daac« ',liUr-me tapjUma ruU n pteat*. IJtv Li aUCnol n Starine tarlnako o, orotj« oftk^J* oii jk/ pnaodi «Ira^ ocf oaU, tapOr' nur x ui-Ufin«. f'Ia*«Uk^o- ti'rV* n aj. — Za m li ca: kar y tuk narcle. i f>o Uitu 1H44 Inat -dje 1L firtlkUil^eJlii n- apa dejo aeT UI> Tlaki X .i«r IM naimd' ativflu kn> f • pod! sbn« -«nait)«. Ixv«r ti ao ln uto naredi poaama lat 1 j velike k*»' iaa r -ikoaU in. pr D UnaUnjua' blbUJa a- O» ■ bj Ji na^tn veza '«, ti, kTV tn al. J) kr- ip rti - «("al» n mi (n pv. I.. JJjLiakl T -^r ca&tka do lMt — kaka )« nan) 1) ao k-. - nv^-odovtaaao «lw *CT-Jl*s ln vti* k cn auld Vil PrlfOr. Jaminraa iilrtJ ta aLi 1> „eoloika V antcu« b> .oMr aln.-k» Ir aL Toto. rafalui f «t a k takim tt Irkam in al ,, , 2) v«-d«M .1 naprti - AJ ,Ea porr najej Kd ). K temu 10 pvtretr - n 4kat«*a pojaanja. T »ika 1} & ibraac 'it. S bom, iv«.' j-"ena . t • ki. 1 t tt »-aj: -dovlnake praA i«tt, >- i ■ pienjen* vaert Uatutt prrdmdt™. k- niat prej- -po*tr anl Za ti pl*. mo v t-J foek -a)preje -ae tlat k-ir "p tf aem, m p U"n«tulike «11 ii cl-i daje mijholjso podlago šffldjj zgodovine, ven dar bi se morali arhivarji še došolati v zgodovinskih pomožnih vedah in obvladati osnove raziskovalnega del S v ESivih. /ato bi bilo potrebno ustanoviti arhivsko šolo ali .tolico za arhivistiko na fakulteti ter pošiljat arhivarje na studu v inozemstvo Pogoj • a ra, voj stroke jc ustanovitev arhivskega sveta ki b: delo med arhivi usklajeval, dajal smernice za strokovno delo oblikoval načela za izločanje nepomembnega gradiva, določal odnose med registratu ro m zgodovinskim arhivom ter skrbel i kadre in njihovo solanic Zahteve so .itrniii v tri točke: nujna je izgradnja stavbe z.a osrednji arhiv; potrebno jc z zakonom dolouti norme z.a zaščito ariiivalii, urediti šolanje arhivskih dchu-cev, ustanoviti arhivski svet Dokler zakon ne bo pripravl|en, je potrebno z uredbo za ščititi arhivsko gradivo pred samovoljnim uniccva njem delavce v arhivih jc treba obravnavati kot znanstvene delavce. \;apisa'i so, da jc '.-.polnitev teh Fock pogoj, »da se bo mogla razmahniti slovenska zgodovinska -nanosi ,n uspešno tekmovati z ■ nastveno dejavnostjo ostalih narodov Jugoslavije«. Spomenn_a jc na podlagi analize razmer v arhivski skizbi naka,.ala pogoje -n perspektive njenega ra voja Postavila je koncept osrednjega arhiva ¿a vse slovensko oz.enil|c, kamor jc vključila tudi arhiv iz obdobia NOB poudarila jc potrebo po uskla jenem strokovnem delu, šgEnju arhivistov na Saj višji stopnji, nujnost zakonske ureditve arhivske službe, pisarni.ikega poslovanja izločanja m sprejemanja gradiva v zgodovinske arhive ter zagotovitve dovolj velikih in ustrczmli prostorov Naglasila |c tudi potrebo osvc.šcama o pomenu arhivskega gra diva. Peto (3. povoji® zborovanic slSrnskih zgodovinarjev. ki je bilo oktobra l'M8 v Biljaji pri Novi Goricijc ponovno obiavnavalo arhivsko problematiko. Poleg zc obravnavandi a sc ne rešenih vprašanj, je ra/prava nakazala nove. Nekaj jih jc povzročila tudi z.ičasn auredba sprejeta marca 1.1., '.last' glede arhivov na terenu. V resolucijah s tega zborovanja udeleženci po novno opozorc na potrebo ustanovitve arhivskega svet« in gradnje arhivskega iioslopja Poleg tega |e nuino treba izčtoti zvezni in republnki «irl.ivsk' za kon Z njii| 'iiaj se Ustanove po republikah historu n: arhivi do leta I'M! 111 arhivi NOB in ¡¿Sialističl ne graditve po letu 1941 -n »poleg njih naj bo|o le šc arhivi, ki imajo vse |iogojc za delovanje. Uzako in naj se obveznost da administracija 'z.roca arln vom vse spi;c, ki jih ne rabi več. Uredi naj se polo zaj delavcev v arhivih« V resolui ¡|i o kulturnih m stitucijah je bila zahteva, naj íc v Novi Gorici ustanovi muzej / arhivom Na Okraju, .11 Mestni i-ud .ki odbor v Novem mestu pa so zlmrovalu poslali poziv naj uredc prostoi za arhiv in muze|. Arhivom 111 terenu jc bij* posvečena razprava 11a ob- nem zboru Zgodovinskega društva 20. lebi u ■ arja 1949 « Ob pregledu opravljenega dela v zveza ' arhivi je bilo rečeno da je treba posvetih vec po 'ornosti podeželju in pomagali z. delom 111 nasveti posameznikom ki bi lahl-o sami reševali taka vpra ,anja kot so n pr. odnos do arhivaii, m muzea-lij. Opozorjeno je bilo. da jc bil pri Zavodu za za ii-ito spomenikov ustanovljen Odboi z.a zaščito :n-nivaln, ki naj bi mu zgodovinarji javljal; čc bi bile kje arhivaliie v ncvarn>ti .n n i, se t.ik orgari z.a za ščito arli'valij o,nuje tudi pri ODAS Delovanje društva jc bilo v iistem lasu pomeni bno m nujno, saj so bile instuiiciie, ki pij hi obravnavale in reševale arhivsko problematiko organi zacijsko slabe in kadrovsko šibke, ali jih ponekod sploh 111 bilo. Društvo pa |e evidentiralo problema tiko, jo obravnavalo 111 iskalo icsitvc iii o vsem tekoče 111 vtrajno obveščalo javnost in ustrezne or gane S leni jc bistveno prispevalo, da se je stSnjc vendarle boljšalo OPOMIP I.AS Dr. Jo,ip^hil--osebni fond šklilS 4; -2 AS I , nancn i dueki ija - oddelek za kai-ister; Arhiv Železni kc ga gospoda rstva Ljubljana — , Arlin InStituta ano vi-jso zgodovino, \OB-C ,k 440 M Olplik-Carni Ob dnevn irluvov. Arlav :ko gradivi v Moveni-. ¿0 osvobo ditvi I jubljtina I97x str I I — 4 Dr ' Skcrl /1,1 1 stvc-ni n.ftul /godov 1 n-,I 1 casopi \|^ \ v 1965 ,1966. sir <11 365 - 5 Odredba konfndc mesla I j ubija 11 a si.I, dne 10 m¡ij:, I94S je med flrugim dOlo Ž lc »sežiganje kakrindikoli dakumen ov ;ili dru gacno uničevanje .irlvvov íje) prcpov.xlano.« - l radn ()1 'v'-Tr" tV*- 9 ix M5 foijolja III ugotoTlt» 5k*"e kulturno Iroinlnklh pred-ifltih Slo.eaije T Llubljaol do« 29oepteabra 1945 Z I P 1 t D 11 ft iiro'it.l foelo. federalofiu iblr.'.eetru. 1) Deio VoduHta.trode5SiTk.koelelJe,: 5"r "V/ t Ir.'itm X'e.'.eralnGga blraioeg' ceotru u ¿oaialjo do llltT.drtclje a.eu o ter Oitiae . obriabi koal.lje, <_ zbirkuaa op d.^ta ].a Tiolar -sut-lika. Po llktldacljl koalolje U t arhiT ¡«re- ?Zv. 15) Feioralal blr.lnl -enter pre.fiae aaùaljo . upvr^bo oaebai rito Meriede'1 ^eni.ki g" je vo.ilej uparibijaia koalalj^.ki p.i je i-iot liilke Bih» t JarUai. 10 je bll Mo ni il 1 udkxtao of jZlffi; lutùioLi ne o-Jiaja ~ gar iii la pri prnti.eBu si bii uglidaa. 16) î. 4utnao"i.iloa ,ret nre.'eai FZC prip'id ijoïa d.a ooda ta rl.o io uTuge prltikline 6 -»ennlorikih k-Jit.reler ine pariTintike. ihia-j-1 tor ltd. ' 17) lu+jaobll bo iahko koalolja zi o.oje oluïb.iie potrebe le ua-J 1 j. uponbij Ja. , , la ¡«po.ifkl oe pr. te; snllki nl^o oglidrli),ln oiour blbil-o-ekt . aai( ef'-itetni kng žnlcl in aepcjl uintnia in drugih kuiturn^.-fgodcTiiiLkih preiaetiT . airodni f leriji a .tari eukrrrai.deioio pa tuai .pocll'TO.eiike.uTe preprog.proitorih kiialoije. 19; O.teio poblit.é j-ajojb pru»iorih ki.«iol1e je nar»doa~iao-T.ot, 1«.irajoCa it Iw.loe bi.jega itaiijau.kegi kultanjeja isjtitj-t«,kl Jo Je upr.a.ljaia it .dealja jon ! in g>. Je » ¿igo'orsa.ki .e po.'dolea i fjploalku o oae il.isja 1945 'lan.ioaloije lt.l9B 1er» Šila . uporabo »kupno In art laotitutu la koa.eili. Ko » O oio.mje koaljlje prenehalo,v« ioto pohllt.fc uporabljala FoJeraiai tblrftini center. FeJeraln* ^blra-.ai oe,.ter po ..ojlh zastopnikih prtrjuje di Je prejei ytrv pc. tek.it. 1-11 odotopiji.je prediete.tlaoll tudi ¿ot Tiar r ■ ala 10.0X.-(o be •8do:de«8t ti»oČ dlaarjet). S toi le »■atriti.da je 7eder&I»l zbiral»! center prett»l t•• ig»raj lcroceo* vu itovito. 1 rm 2, /v*^ mm lisi Slovenskega n:irodnoos\obodiInega svel i in Naiodne vlade Slovffiijc ç 45; — 6. LJr I 01 I 10 45: 7 Slo ven:,ki poročevalce, lelo VI. i/daja na osvobojenem ozemlju >t 27. i-:iniui. I j« 5-Odlok je iziel skojjj me-sccHi pred odlokom NKO.i l'ri lem je lo vcrj'.'lno/a bita-jšo pripravo i| ivid odlok i :)r I /oillersc le spo »i njal da ie ideja / i ta odlok prišla »z uiga«; — 8. Raz ' eljav I jen ie bil i lik i/om BfSzidija Ijuclskč skup:einesl 59. Ur.l. L RS, 10/48; — 9. SI.I.DF.I, 54/45; — 10. Sl.l. DI-.I.88/45; —II. Ur.l. SNOS in NVS. 37/45: — 12. A Zalelelj - Zgodovinski pregled zakonodaje o spomeni-ikeS varstvu i vi o afflivih. Arlmi III :-2 Ljubljilia I9S0; - | < Ur., i RS 23 48 — 14, Vojna je prekinila oniiiuiitelo v pripiav i1) arhivske zakonodaje 1'n.d vojno pripravljena in nei/daiM uiedha o arhivih |e posebej urejala vpra.ani i afflivov med vojno in po vojni se ■ iko-''oclaia vraea k '.nolnim predpisom ' arstva /a vse podro čjc dedišeinc, — I 5. Varstvo spomenikov veSlnik Zavo da /a «iščito m /u iP>!veno prouei v mje kulunmli po nicn i kov ii pi'irodnih /nimeintosti J l'S (dalje- Varstvo sPomcnikov ) i I I iiibhan i ' avfiislu I94X tr . - ' Arliiv Inslilula -i novejšo /godovmo - NOI5-( škatla 499. — |7 AS komisiia e» ugolovitev .kode ,na k illur "oigAvinskih predmetih - lase 8, lOhra/ee m prijavo -kode na kulluriKvodoMn.kili prcdmel.b) Dr i ^ei osebni fond šk. 58; - 18. Sl.l. DIM. 54/45: - 9. Ur.l. SNOS n NVS O 45 !-ondlZ< veneino m oliraiijeil - 20. AS. Komisija /a ugotovitev škode na kullurno/go-dovinskili predmetih - lase. I. Primopredajni zapisnik / dne 29 9.1945; 21 Ni to gradivo in megov pomei jt opozoril dr losi p Ma> dheklor Narodnega muzejti. OIÇj Ribnikai dr losip Mal njegov o delo v arhivom /a razvoj ailiivislike Àfliiv XI I iiibhana N88. — —• v.->. Zgodovinsko društvo za Slovenijo, škatla I poročilo M Golie Ministrovo /.a prosvclo. spis 27452/1/47 z dne 29 dee. 1947. Danes je v Arhivu Republike Slovenije 207 fondov m zbirk ki so bili prevzeti od hZC .; — 23 Ur.l. SNOS ,n NVS 1944-1945, 17/45, 22 september 194^; — 24 AS. Munstrslvo /a prosveto. spu M. 6432/45 z dne 25.9.1M45; — 25. AS, Dr. Josip: Mal osebni 1'ond škatla 8, Mnenje dr .1 M,ila jc bilo. d;i so ar pivi znanstven ustanove, (ilede i)dnosa med ahrivi in uslvarjaki pa je v pripombah zabeležil »Vsa državni oblaslva kakor ludiese nedrzavne^ervke dru.-.tvene in druge javne ustanove so dol/ne varovali in imeli svoj iriiiv v popolnem redu in skrbet i /a obrmitev svojih spinov, ki zame predložno ODAS šc pregleden in vciitarii! zapisnik vseli akto» /m>d yiiu ktg« znacaj.i v svrM i/dcl.ne arh vskeg« katastra. Če sc želijo oprostit«, te dolžnosti morajo oddati '.voje arhive ODAS-u.«; — 26, Ur.l.SNOS in NVS I944-I'>45, 50'45: — 27. AS Mi-nistrslvo /a prosvelo. ^pis I 1936/45' —28 AS Fond Arhiva Slovenije spisi 1945-1947; — 29. AS, MauCna knji ga uslužbencev Arhiva - feg] AS. Komisija za upravo narodne imovine, fase I dopis prejet dne M 10 1945; — si, AS. 1'ond Arhiva Slovenue, sg¿si 1945-1947; — 32 AS fond Arhiva Slovenije prav tam. — 13. AS. Dr I ranee Škerl osebni 1'ond. škatla 58; — 34. AS. Dr. i i ;in ee Škerl. osebni fond. škatla 58 - France Škerl Poročilo o arhiv -kem gradivu za slovensko zgodovino v dob; ni rod noosvobodilcn borbe Zgodovinski časopis 1947 Jr 162-171:,- 35. Ur I I RS. i/4k— 36. Uredba o uslfino-vilvi Muzeja narodne osvobodilve. Ur l,LRS 7/48; — 37 IJr.: t I R Í, 25/48. M VerbiČ, O zavarovanju m hrambi JnSilf arhivov. Var.lvo spomenikov I!, 12. jiTffij 1949. sí 18 19. — 38 Primerjaj M. Golia, Arhivske zbirke v 92 Tolminskem okraju, Arhivist 1/3, Beograd 1951; — 39. AS, Fond Arhiva Slovcnnc, spisi 045-1947; — 40. AS, Vlada L RS. fasc. 16, M. Golin Poročilo o Rrluv ih /a leto 104«. Varstvo spomenikov 11/3-4. Ljubljana 1949, isti, O čiščenju in urejamu registnitur Varstvo spomenikov III .-2, LiuMiana 1950. str. 69.; -41. M Verbie. Ob izda,' zakona "o državnih arhivih, Liudska uprava 3 1950, it S fi str 209-219, rokopis članka v AS, Dr. F Skn'1. osebn fond škatla 62. O ukrepanju ODAS v zvez, s temi uredbami glej šc J. Maček Stanje m problemi iHmov. v i K Sloveniji, Arhivist l/l, Beograd 1951 str 39-41; --42. <\S, dr F. Škcrl, osebni fond, škatla 62 —43. AS Dr F Škcrl. osebni lond prav t,im - 44. AS, Dr i škcrl. osebn fond prav tam — 45 AS, Zgodovinsko društvo Slovenije, škatla 3 Dr F. Skcrl osebni loivl. škatla 58 — 46. -\S, Zgodovinsko dru-tvo Slovenije, prav tam dr. F. Škcrl, o.scbr i fond Prav tam; ~ 4l- Zgodovinsko društvo Slovenije prav fim Dr ' Skcrl. osebni Ionu prav tam, - 48AS, Zgodovinsko drustvJ Slovenije prav lam, Dr. F. Škcrl. osebni fond, prav tam ZUSAMMFNFVSSli'NCi Vrchivi in Slowenien in den .Juhrui I 'J4S 1950 \ / a ri ja ü 1> la k - Ca rni Nach dem Kriegsende im Jahre 1945 wurde der Scha den an den Arclu -en von der Kommission Rjr Sehadcn-cinschatzung an den kulturhistorischen Gegenständen festgestellt Die \rt.lnve wurden v om l ederalsanimclzen-trum in I lubliana und von den Kreissammel/ctren in Maribor. Ccljc und Novo mesto gcssammclt Die Reil tutioiiskonimissionen ihrerseits haben aber die von den Okupatoren abgeholten Archive im Ausland gesucht und sie dorther / uruekgcbraclit Im Oktober l<)45 wurde au. dem Staatarchiv beim Nationalem >eum in 1 uibljan.i da, Zentialstaatsarchiv gegründet, rlat das gesaniinelte Arch ivgut übernommen Int Dis Arch;>giit betrcfls des Volksbelrei'ingskampfes wurde jedoch vom Archiv des Wissenschaftlicher! Instituts, da, im I inner 1944 im bei' reiten Gebiet gegründet worden war gesammeil Die Arehivproblematik wurde von dem I li .toriehcn Verein und seiny, Archivsektion begleitet die die Oflentli Jikeit mtl entsprechend : Organe aul die Probleme hingewiesen hat vor allem auf die Archivalicnvcrniclitimg mul Kaum not des Zcntralstaatsarehivs Slowenien Die Kultur- und Nat'.irerbe slui'/ende Gesetze haben die Archive nicht befriedigend bewahrt darum wurde im Jahre 1948 die Verordnung zur vorläufigen ArcliiVtvcr sieher®| gafaüt und im jähre 1950 d.is Allgemeine Archivgesetz. vcrabseiliedet. Pristojnost sodišč in ka/enski postopek na prvi stopnji od leta 1874 do 1930 Jelka tfelih Kazensko formalno pravo tvorijo določbe ki urejajo razmerja med državo kršilci menih določb, vsebovanih v splošnem kazenskem zakoniku m stranskih kazenskih zakomh (kazensko-mate-rialno pravo). Določajo torci pristojnost in postopek ustih državnih organov (sodnih), ki odkrivajo kazniva dejanja in nrhovc storilec, ugotavljajo nniiovo krivdo in j = m prisojajo kazen Kazensko sodstvo izvajajo predvsem redna sodišča splošne pristojnosti, ki praviloma odločajo o vseh kaz.cn škili zadevah, razen kadar so posamezne zadeve z zakonom posebej izvzete iz njihovega delovnega področja ter specializirana al- posebna redna sodiv ča ki pa, ravno narobe , sodijo le o posebei določenih skupinah kazenskih zadev. Taka posebna so dišča so na pnmcr vojaška sodišča V tem prispevku se bomo mejili na kazensko sodstvo, ki so ga izvajala redna sodišča splošne pnstojnosti na prvi stopnj- v letih 1874 do 1930 in sicer z vidika potreb arhivistov, ki bodo urejali arhivsko gradivo pravosodnih organov ter uporabnikov tega gradiva. Kazcnsko-proccsno ali formalno pravo je bilo vsebovano v Kazcrisko-pravdnem redu iz 23. maja 1873' in kasnejših novelah, kazensko-materiaino pravo pa v Kazenskem zakonu o hudodelstvih, iregreških in prestopkih iz 27 maja 18522 kot splošnem kazenskem zakoniku ter v nekaj stranskih kazenskih zakonih m njihovih kasnejših spremembah Kazniva dejanja so se, kot je bilo raz vidno že iz naslova splošnega kazenskega '.akona delila v tri skupine, od katerih so bila hudodelstva najtežja V kazenskih zadevali so sodila1, okrajna sodi.sCa sodni dvori ali zborna sodišča prve stopme porote ali porotna sodišča ,odni dvori ah zborna sodisca druge stopnje vrhovni sodni dvor kot kasacijs® sa&išče 4 Okrajna šodjšia. so opravljala' kazenski postopek pri prestopkih, kjer je sodil sodnik posameznik in sodelovala pn preiskavah glede hudodelstev in pre greskov. Zborna ,odisUi prve stopme :,o delovala kot preiskovalna sodišča, kot svetovalstvenc zbor niče v uvodnih poizvedbah in preiskavah kot so deca sodi se,i ter kot pnz.ivna sodisca torej kot so diica druge stopnje glede prestopkov. Pri vsakem /bornem sodiscii prve -.topnjc je bil postavlien eden ali vec preiskovalnih sodnikov, ki so opravhali pra viionia preiskavo p, violi hudodeUp ih n prtgre skih Prav tako je bil pri .odnem dvoru p&t stop nu tudi oddelek, imenovan »svetovalstvena zbor mca«. Njena naloga je b,la nadzor nad vsem preiskavam. m poizvedbami za katere je bilo sodišče pristojno, lahko pa je na predlog obto/be celo poveril i posamc/na dejanj« nji eelotno uvodno poiz \edbo m p-reiskavq okiajnemu sodiiufl Osrednje delo •bornih sodr.c pr\e stopnje je bilo vodenje glavne obravnave m sklepanje sodbe pri vseh hu dodclstvih in pregreskih ki niso spadal pred po rote ter obra'. navanje in odločanje o pravnih sred ■t vi h zoper r.r/sodlx in odiedhe .(jk rajni h sodišč pii so|cn;u pre-.topko Porot 111 sodišča so opra Ijala glavno obravnavo in razsodbo pn vsSn hudodel stvih iii pregreskih stoijcndi v tisku ter pn vseli luidodelstv ih za katera je bila z igrozena kazen nad pel let ječe j ali kadar je bila, v obtožnici zaradi posebno tc/kc oblike kaznivega dejanja predlagana ka>en ječe nad pet let- /aradi tistio kaznivih dej inj, kjer porote po zgornjih določilih jiiso bile pristojne sodisce ni smelo nikogar ob .oditi T« vuč koI pet iet |ece. Med prvo .svetovno vojno je bilo poslovanje porote ukinjeno, leta I9I() v Sloveniji zopet ■.zpostavheno, kmalu po Vulovdanski ustavi ukinjeno za !i >kovne delikte /borna sodišč« prve stopnic so bila okrožn i in dez.iln i sod'^c i /borna Sodišča diuge stopnje so odločala o pritožbah /oper sklepe svetovalne zbor mee, o ugovonh /oper obto/.mce m o pn/ v i h Imel.- sej tud' 11 id/or nad delov aniem kazenskih «o dišč v svojem okolišu I e je enega ka/imega dejanja udeležilo več oseh je bd o treba praviloma kazenski postopek /oper vse le osebe m dejanja izvesti pri i šle m sodisui m 1 '.rci 1 eno sodbo Pristojno te bilo tislo sodisce. ki je bilo Pristojno za najtežje kaz.mvo dejanje. Kadar ;o bili na primer med storjenimi delikt' pregreski in prestopki jc sodilo zborno sodišče prve stopnic kadar so bila to hudodelstva in pregresk' pa je ,odila po ■""ta. ce je bila pristojni vsaj /a enega -./med hudodelstev s Po/! 1.11110 se eno vrsto prisloinosti - krajevno. Pravila ki jo določajo 11,1111 pinedo k,itero od istp vrstnih sodišč bo sodilo nekem ka/enskem pri nieru Prav iloma je bilo pnstomo tisto sodišče na katerega območju )e lulo k iznivo dejanje stroicno, n ce je bilo sloijeno 11,1 območju vec sojiišč, Psto ki je prvo zadelo postopek ( V primeru spora o Pristojnosti med vec okrainmn sgiišči |e odlomila svetovalna zbornica zborneg sodišča prve. stopnje. Kadar ok 1,1 jn.i sodisea med katerimi je prn.lo do •Poi.i niso spadala pod isla /.borno sodišče prve stopnje, je razsoja t& /borno sodisce druge stopnje, ''n sporu o piisloinosti med /.bornimi sodisu prve ■'opnie, ki niso spadahi pod isto zborno sodisce druge slopnje in med sodmnu dvori druge slopnje, JC odločilo kasaci|sko sodisce 111 proli niegovn od 'ocbam m bilo pntoz.be Kazniva dejaii|a so se. tako kol danes, preganjala bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo oškodovanca kol zasebnega to/ilca. V prvem prnicru je 'iiterese dr/ave zastopal poseben organ - dr/avm piavdmk x Postavlier. je bil j>r vsakem /bornem sodišču prve slopnje. pri vsak cm /bornem sodiscu druge stopnic višji državni piav Jnik iS pri ,rhov nem sodiščil generalni prokurator o/iroma v rhov 111 arž.avm odvetnil Vsi so imeli namestriike k; so lahko oprav ljali vsa dejanja ki jih je bil po zakonu npr.i - ia'n opravil: Bržnvni piavdnik. Državni pravdmki pn zbornih sod išči li prve slopnje o bil neposredno podrejen viš|im drza< 111111 pra.dn-k.0111, ti pa kakor tudi gcncraln- prok irator o/iro-ma vrhovni državni odvetnik ministru /a pravoso-Bje. Bili pa ;o neodvisni od sodišč pn kater i,h so bili postavIjeni Imeli so pravico vpogled 1 \ kazen ske spise ¡11 piavico nad/ora ka/enskega postopka Svoje predloge so podaiah ustno ah pismeno, o Elin pa seje sodisce izrekalo s sklepom an naredbo. Praviloma so bih lahko prisotir pri posvelo.anju sodišča ne pa tudi pri glasovanju in sklepanju. K a dar se ic kaznivo dejanje uradno picganjalo se je oškodovanec zaradi svoji« zasebnoprfrvndi zahtev koi pndru/d ka/enskemu postopku kol zasebiij udeic/enec V naclal|evan|ii 'i bomo ogledali ka/cn.skc postopke na prvi stopii|i pred I '/bornimi sodišči prve stopnic. 2 porotnimi sodišči m < okrajnimi sHlišči Gradivo teh sodisi tvor; namreč glavnino modnega ariiiv kega gradiva v našiB amivih. I Ovadbe hudodelstev 111 prcgieskov, ki »o >e preganiah po uradni dol/nost so se posredno al-neposredno podale državnemu pravdnik'j 9 I c ta ¡5' nato po preiskovalnem sodniku, okrajnem '.Odisej ah varnostnih organih, kadar se mu jc /delo potrebno, opravil uvodne poizvedbe Kasneje je pre gledal ovadbo m morebitne spise uradnih poi/vedb m se odloči! ali bo sprožil kazenski postopek ali ne k idar se je odločd za prvo možnost je podal predlog /a i'vedbo uvodne preiskave ah pa je kar ■akoj vložil obtožnico V drugem primeru jc ovad bo /a\ nil in ustav n uvodne poizvedbe Namen uvodne preiskave ce se povrnemo 1 prvemu pn meru. je bil ztdf?t.i kar naiveč podatkov o storjenem kazni\ eni dejanju ki so bih potrebni /a odločite. Sli kazenski postopek usta»iti ali »ndaljevati Pre skava je biia obvezna le pn hudodel :tvih ki so spadala pred poroto m pri ka/enskem postopku proti odsotnemu storilcu. V .seli oslabil primerili se |c di/.avni pravdni! o/iroma zasebni tožilce sam odločil ah bo preiskavo predlagal «li ne Preiskavo je oprav bal pravilomo preiskovalni sodnik sam neposredno lahko pa je zaprosil /a pomoč okrajno sodišče! kadar se je seveda odlov.il da jo bo sploh opravd. O poleku preiskave jc obveščal ssctovalno /boru 1.0 ki ie v nejasiidi situacijah lahko tudi odločna namesto njega Uvodna preiskava se je kon cala na dva načina bila je ustav Ijcia ali končana V prvem primeru ni bil.; izvedena do konca ker je ali di/.avn; pravdnik ah /a.sebin tožilec odstopu od pregona m jo je ustavil / ul-azom prei-kovalni sodnik lahko pa tud1 svetovalna zbornica ah sodni zbor drage slopnje. L'vodna prer-kava se je konca la ko jc bilo mogoče na podlagi podatkov, ki so se zbrali, razpisati glavno obia.navo Državni prava 94 n i k ali zasebni tc>/,Ice sta, če sta želela nadaljevati postopek, vložila obtožnico. L.c-ta je morala vsebovali predvsem podatke o obdol/eneu in kaznivem dejanju kratko, a izčrpno utemeljitev z vsemi dejstvi, ki so se pokazala v ovadbi, spi.sili uvodnih poizvedb .11 uvodne preiskave ter spisek pnč, izvedencev m drugih dokazil, ki sejih bo zastopnik oh-to/be posluzil na glavni obravnavi. Obtožnico je bilo potrebno v 1 o 'it' pn sodniku, kije vodil uvodno preiskavo, če pa le-tc ni bilo, pn predsedniku svetovalne zbornice. Obodolzenec je lahko podal ugovor zoper obtožnico. O njem je, na neiavn sej i, odločilo zborno sodišče druge stopnje in sicer da )c obtožba neutemeljena in se postopek ustavi ah pa, da je obtožba upravičena m se postopek na daliuic. Preden začnemo . opisom glavne obravnave se nekaj besed o storilcu kaznivega dejanja. ¡() Osebo, ki je bila osiiml|enn da je storila kaznivo deianje, se je štelo za obdolženca šele takrat, ko se je vložila obtožnica ah ko je bil i/dan predlog /a /acetek uvodne preiskave, za obtoženca pa takrat ko se je odredila glavna obravnava. Obdolženec je imel I ihko zagovornika ves cas, ko je tekel kazenski postopek Kadar obdolžence z iradi slabih premoženj-skljl ra/.mcr m mogel sam najeti zagovornika mu je sodisčc n i njegovo prošnjo dodelilo »zagovornika ubozih<' Za glavno obravnavo pred poroto je bil zagovornik obvezen in ga je sodišče obtožencu, ki ga ni želel postavilo po unidir dol/nosti Mla doletmku ah osebi pod varstvom ah skrbništvom je lahko oec, varuh ah skrbnik postavi! zagovornika prot; njegovi volji. Glavna obravn i\a je bila javna, kar je poniendo, da -c je razprave v sodni dvorani lahko udele/il '.sak m prav talo, da se je o poteku glavne obravnave :melo govoriti -n pisati. Izjemoma je sodi .če lahko izključilo javnost, predvsem zaradi zaščite morale in javnega reda. Glavna obravnava seje začela ko je zapisnikar »oklu al '.idcvo« Predsednik sodnega senata, kije vodil glavno obravnavo, je iz praša! obtoženca o osebnih podatkih m ga opozoril, naj pozorno poslusa obtožnico m pazljivo opremila potek obravnave Nato so po imenu klicaji priče m izvedenec, jih opozor il na »svetost« pn sege in |i'i po opravljen- prisegi napotili v posebno sobo. Sledilo je branje obtožnice zaslišanje obtoženca in dokazovanje Priče in izvedenec je pred sedmk zasliseval praviloma po.->amic v pri.otnosti obtoženca, Kadar pa so se njihove vpovedi med seboj razlikovale, jih je lahko sooči! Po vsakem za slranju je predsednik vprašal obtoženca, ali ima na njihove i/povedi kakšne pripombe 1 udi drugi ela ni sodnega senata, tožilec, obtoženec zasebni udeleženec ter njihov, zastopnik' so lahko, z dovoljenjem predsednika, postavljali zaslišanim pričam in izvedencem vprašanja Razen zaslišanja prič in izvedencev so se izvedli se morebitm realni dokazi Dokazovanju so sledil' končm govoi' strank Prvi jo dobi1 besedo tožilec, ki je povzel uspehe dokazovanja in podal predloge o krivdi obtoženega in o kizenskih določi' h, ki naj bi ,e uporabili. Zatem sta dobila besedo obtožence in njegov zagovornik, ki sta odgovorila tožilcu Replika na obrambo je bila dovoljena tožilcu, namo pi replika obtožencu m zagovorniku Po izjavi predsednika daje obravnava končana, seje senat umaknil v poseben prostor na posvetovanje, katerega cilj je I da sodba Sodišče je upoštevalo le dokaze, i/vedene na glavni obravnavi m je razsodilo po svobodnem preudarku Izreklo je svojo nepnstranskosi, obtoženca oprostilo obtožbe ali pa ga spoznalo krivega, Predsednik je nato lavno razglasil sodbo ,11 poučil obtož.cnca o pravnih sred stvih ki jih je zoper sodbo lahko uporabil V treh dneh po razglasit' i je bilo potrebno sodbo tudi pismeno izdelat:. Obsegati je morala I naslov sodiš ca imena prisotnih članov, ime tožilca m zasebnega udeleženca- 2. osebne podatke obtoženca in ime njegovega zagovornika, k dan ko se je odredila glavna obravnava m bistveno vsebino obtožnic; 4, dan glavne obravnave m sodbe, 5. končne pred loge tožilca in zasebnega udeleženca 6 odločbo o vprašamu, ah je obtožen- kriv in v primeru obsodbe še a) zaradi katerega dejanja ga je sodišče ,po /nalo za krivega ter navedbo okoliščin od katerih je odvisn i uporaba posamezne določbe kazenskega zakona, bi pravno kvalifikacijo kaznivega! deim ,i glede na dejstva, ki so se smatrala za dokazana in \iradi katerih ic bil obtoženec spoznan za krivci',a c) kazen, na katero je bil obtoženec obsoien e) uporabliena določila kaz.cn ,kcga /.akona m d) odločitev o zahtevani odškodnini .n pravdnih stroški!? in 7. ra/loge, kjer je moralo sodeče obrazlozi'. vsa ko posamezno točko sodbe S sodbo se je kazenski postopek na prvi stopim končal 2 Zakon je pri kazenskem pravosodm BeJjavil na. clo obvezne udeležbe laikov, katerega posledica so bila porotna soiliščg 11 Na vsakem zbornem sodistu prve stopnic so porotna sodi ,ca redno zasedala vsake tri mesece n sicer pn sodiščih, ki so spadala pod i„to zborno sodeče druge stopnje po vrstnem redu ki mu jih je le-to določilo. V mestih če se je predsedniki /bornega sodišča, dnige stopnje zdelo potrebno ;o bile seje lahko vsaka dva meseca Razen redkih, zasedanj porotnega sodišča so se, kadar je bilo to potrebno zaradi števila al. pomembnosti oftožb odrejala tudi izredna zasedanja Vsako porotno ;odišče je bilo sestavljeno iz. Treh -.odnikov m zapisnikarja, ki so tvorih »sodni dvor« ter iz dvanajslih porotnikov, ki so sestavljali tako imenovano »porotni ,ko klop" Predsednika sStjSg je imenoval predsednik zbor nega so;l;sea druge stopnje, praviloma predsednika' tistega zbornega sochsča prve stopnje, pri katerem lajbi potekala porotna seja Ostale člane je -meno val predsednik zbornega sodišča prve aopnje iz med članov tega sodišča ah izmed okramih sodni kov. 'ostopek preti porotn.m sodiščSi so urejale določbe posebnega poglavja zakona kadar pa pošcbn h določil na tem mestu ni bilo, so veljala pravila >r opisanega postopka pred zbornim, sodišči prvi topnjc. Glavna obravnava seje pričela z razglasilvijo za devc Predsednik sodnega dvora je postavil oblo zeneu splosna vprašanja in zaprisegel porotnih 1 o končanem dokazovaniu je postavil predsednik 95 po predhodnem posvetovanju s sodnim dvorom vprašanja porotnikom o krivdi obtoženca. Stranki so imele pravico predlagati spremembo vprašanj in sodni dvor je o predlogin ra/.sodil takoj Vprašanja so morala bit- sestavljena tako, da so porotniki na-nia odgovarjali z da aii ne. Sledili so govori strank Im so obsegal: le vprašania krivde. Predsednik je nato sklenil obr.r- ihvq iij v kratki ohra/ložitvi povzel njene izsledke ter naštej dokaze, ki so govorih obtožencu v prid m one, ki so govorili zoper njega, ne da bi razodel svoje mnenje o zadevi, raz.lozzl porotnikom /n.ikt kaznivega deianja ter pomen iz.ra /ov, ki se nahajajo v vprašanjih .11 jih opommi na njihove dolžnost. Porotniki so z napisanimi v pr' š»riji odsh v posvetovalnico Po končanem posvc-tovanin in glasovanju so se porotniki vrnih v dvo rano, kjer je njihov pred: edink prebr.il odgovore in uročil senijtu zapisnik o |)osvc!ov<,nju. kadar |e porota izrekla da je obtožence kriv .11 so Iri I i vsi elani sodnega dvora soglasni da so se porotniki pri tem izreku moPb jc odločil da se razsodba odloži do prve prihodnje porotne seje in zadeva odkazc Preti drugo poroto kadar je porota izrekli da obtoženec 11, kriv, je ;zdai porotni spdjii dvor sodbo, s katero je bil ohto/.ence oprc.scen tožbe V' primeru Pa, ko je porota izrekla da je obtožnici, kriv, so sled.ili govori sti.mk. ki so sc predvsem tikali kazni. Sodni dvor se je nato umaknil na posvetovanje ;n je nato prisodil primerrH kazen Sodba se ic razgla sila na javili seji. 3j Tudi postopek pr1 prestopkih, ki je tekel pred okrajnimi Sodišči, so urejala določila posebnega Poglavja Kazenskop'avdiiega reda tud: tu so subsi diarno vel|.il.i določila postopka pred zbormnii so dišci prve stopnic sicer pa je b:l postopek pred temi sodišči enostavnejši m soihl ic en sam sodmk Državni pravdmk tu ni bil udclc/cn neposredno Njegovo delo so opravliah organi določen s po sebiiim ukazom in v tej funkciji podrejeni državnemu pravdnikfi ti-.aega zbornega sbflišča prve stopnje, pod katerega okoli, so spadali Kazenski postopek seje prnel z ustnim ah pismenim predlo goni za zakonito ka/nov 111 je ki ga je podal urad ink. ki je bil postavljen za oprav I jo nje del državnega pravilnika in kadar m želel preganjat določene ga prestopka - zasebn; udeleženec. Okrami sodmk: je praviloma odredil glavno obravnavo takoj, ko so se opravile uvodne poizvedbe, ki so se mu /tlele Potrebne Rravc uvodne prei.kavc ni bilo. Glavna obravnava se jc začela z obrazložitvijo obtožbe, sle Bi 1.6 je zaslišanje obdolženca izvedba dok.izov. Predlogi tožilca iil zasebnega udelczenia in kon eno odgovor obdolzenea m njegovega zagovorniki Po končam obravnavi jc okrajni sodnik takoj raz glasil sodbo z bistvenimi razlogi in jo pristavil ali prdozal zapismku o glavni obravnavi Izrek sodbe je izjemoma odložil na naslednji dan /.akor. ic za manjše prestopke omogočal se krajši in enostavnejši postopek s kazeiv-kmi mandatom Sodnik je v tem primeru lahko, s kazenskim man datom brez poprejšnjega postopka, storileu prestopka določil kazen, vendar le do tri dni zapora ali manjšo denarno kazen V primeru ugovora pa je tekel reden postopek I.- opisanih Kazenski!) postopkov je razvidno, ka ten dokumenti so v zvezi a, njimi nastajali. Vlligali so se m se tudi danes, v posebne ovoje, ki imajo na zunanji -tram označen naslov sodišč« j me iri pri ,mek obdolzenea ter navedbo kaznivega Sejanj* Vsi dokumenti skupaj tvorijo sodni spis m predstavljalo zelo občutljKO celoto. Mnogokrat en sam ■/ gubljen ah namerno i-dočcn list povzroči da izgubi vrednost ves sodri :-pis. OPOMlil 1 Drzavn: zakonik 1873. -.t 119.— 2 Državn :akonik. 1852. V ¡17 — s k.izcnskopravdni red 8 17. v nadaljevanju K p r 4 V času od 14 II 1918 do 28 II 191? si 1 b.ili Ic dve sodni stopnji — 5 K.p r . 56: — 6 K p r 51 — 7 K.p.r M - 8 K p. r 29-37: — 9 K.p.r 84-296:— 10. K.p.r.. 38-4 1; — II. K.p.r.. 297-351: -12 K.p.r 447 482 /.US AM MINI ASSUNG Du (.iriilitscustiindigkiit und Str.ifurf.ilirin auf irsfir Stuft in dm Jährt 11 1X74 m« Jelko Welik Die Stofgcriihlsbarkul wird und wurde in der Vcrgan genheit Mir .illcni von regulären Gerichten inst allgemeiner ZuSlfiii3igke.it i'isgcühl die -n der Kegel cn! ichüidf.n und haben über alle Strafangclegenlicitcn entschijSSi. .uilkr wenn einzelne Angelegenheiten mit dem Gosel?. besonder: ans 'lirem Arbi itsk reis .uisgcnom men werden Die Zuständigkeiten und da: Verfahren seitens reg u) Kr ex (x-riihtc werden vom Strafverfahrcns-recht bestimmt Uiv-cre reguläre Gerichte mit allgc meiner Zuständigkeit wirkten sehr lang - von 1874 bis 19 W - gemäß der Strafverfahrens Ordnung vom Mai 1873. ; r.it das Strafverfalirenskenncn ermöglicht uns, die Heilcutung von einzelnen Cicriilibdok umenten und ihrer (ic aiTitheit z™ verstellen Gradivo Kranjskega dc/clnega odbors in leto 1918 Saša Serse V tlriigi polovici 19 stoletja so avstrijske tlezelc nictl njimi tutli Kranjski dobile s februarskim p* tentom 1861 poner 110 svojo vtonomijo Deželno samoupnivo sta predstavljala deželni zbor 111 od bor.Njuno orgiinrzaeijo .11 tlelo sta določala deželni rctl m tlez.einozborsk: volilni ret' I eta |9|4 nasto- i) i) pi zaradi vojne i/redno stanje tudi na področju clc zclnc samouprave. Dcželm zbor se ni vec sestajal, z delom je nadaljeval zgolj deželni odbor, ki se je se stajaj na sejah, kjer je v imenu zbora sprejemal za „isne sklepe. Uc-h so bili sprejeti v okviru ze prej i/danili ■ akonov, vendar s pridr/i-om, da ii.li bo naknadno potrdil zbor. Kljub vojnim ra/meram je dežela skrbela za vzdr/cvanje deželnih prometnic, kakor tudi za gospodarske, dobrodelne m učne za vode, kar pa je bilo v največji meri odvisno od ra/ položljivcga denarja. Deželni odbor se je poslcdn|ic sestal 22. oktobra 19181. ko mu |e predsedoval za dn|i deželn, gi.r, ar dr. Ivan Suštersic. Prisotnim odbornikom je na/nanil, da bo deželni odbor pumo-ran se nadalje opravljati tekoče zadolžitve, vendar strogo objektivno, brez vsake pohtune barve. Od bor v tisti situaciji ni mogel i/vršiti nobenega pob ličnega dejama več. Odborniki so pozdravili proglas Narodnega sveta z dne 19 oktobra 1918. Pred sedstv o narodne vlade SI IS je 14 novembra 1918 i/dalo odredbo o razpustitvi deželnega odbora" in obenem .nienovalo člane komisije za začasno vodstvo in ukinitev deželne uprave ii so bih načelnik dr Karel Triler namestnik - nadravnateli dc/.elndi uradov Matiji /amida ter člani dr bran Novak Bogomil Remce m dr. Ivan Ogrin Dodatno pa sta bila imenov ina 31 decembra istega leta se dr. Milan Korun in Ivan Kocmur. Vse zadeve deželnega odbora so bi le prenesene na pristojne oddelke narodne vlade, komisija pa jc opravljala le se uk.mtcv deželne uprave m vodila upravo deželne imovine. Vsi dczcln; uradi so ostali v bistvu Se nadalje v svoji funkciji, kar )e razvidno 17 ohranjenega gradiva ,n spisovnih evidenc / uredbo I. agrila 1920 (Ur I 163) deželne vlade je bila ustanovljena komisija za upravo kranjske de zelne imovine v Ljubljan; Predviden i je bila za oskrbovanje in ukinitev imovine bivše voivodine Hanjske. Vrhovno nadzorstvo nad komisijo jc iifle) predsednik deželne vlade, sicer pa jc odločala 0 vseh 'Bivali samostoino. Njem clam so bili nacelnd dr Vinko Orcgorič, prof. Josip Breznik, Ivin Kocijn, Ivan Ogrin ban Sl.movnik, [višji ravnatelj Matij, /amida in /apismkar M. Ccrnc Namen referata jc delen prikaz delovanja deželnega odbora v letu 1918. Na podlagi ohranjendi za p:.aiikov sej in grade a njegovo delovanje razvrsti mo na posamezna področja 1 politična problematika 2. socialna problematika 3. imovinska problematika ad I Politična problematika Brez dvom i jc bilo leto 1918 odločilnega pomeni za nadiljno usodo slovenskega naroda. Člani kranjskega deželnega odbora so sprejeli sklep da sc ne strinjajo > delo« najem dr Antcja Trumbica Naj citiram njiho- o stališče, i/receno na seji odbora 19 junija 1918: »Prebivalstvo Kranjske dežele želij da se čimprej povrne mir in išče svojo srečno bodočnost slejkoprej edino pod žczlom prejasne liabs bursko-lotarmškc d.nastiic S tistimi pa ki so v najhujšem času zbezah v. domovine, da splctkanjo s sovražniki našega cesarstva m podaljšujejo voj sko, noče Kranjska nobenega stika m sc jih z ogor če njem otrcs.i kot na|vcč|ih -.kodljivcev riftptfa«-1. Iblo jc izredno glasovanje, pr, katerem so vsi od borni ki glasovali za resolucijo, le dr Karol Tnller se jc vzdiz.al, ker šc ni bila vstavljena izjava dežel za majniško deklaracijo. Vsem županstvom |c odbor poslal okrožnuo z omenjenim sklepom ai ukazom da sc obcinc pokorijo političnim stališčem odbora. Na okioznieo 21 junija I9I84 jc deželni odbor dobil od velike večine kranjskih obem izjave, v katerih s0 obsojale početje vcleizdajaica dr. Afltjcja ! rumbica ter izra Žale neom.ijano zvestobo picjasm hiši Habsburški, hkrati pa velika večina obem izjsvlja željo po ures iih.cvanju Jugoslovanske majniskc deklaracije. Kliub opozorilom -o nekatere ob< inc nasedle »agitaciji« in niso dale izjave zoper dr. A 1 rumbi-a nekatere p i so izjavile' da jim početje A. I rumbii a ni . uri popoldne navzoči pa so bih predsednik deželn- glav ar dr I an Šusteršic, odbornik i dr I v gen I.ampc, dr Vlad, sla' 1'cgan dr. Karol hdlcr in dr Ivan /ajcc ter zapisnikar pi ¡arniiki nadolici.il Ivan Sotclsck De zclni glavar ]c odprl sejo z. besed mir »Odkar sem /adiijik ra! imel čast predsedovati seji deželnega od bora so se odigrali velik zgodovinski dogodk\ ki so ustvarili popolnoma novo sitBcijg S !o situacijo mora računati tudi kranjski deželni odbor m iz ftije i/.vaja'! realno pohtičnc posledice, (deželni odbor jc pobti' na korporacija ker jc ,/šel i/ političnih volitev. V danasnii situaciji ki jc prehodnega zuaeaiu nc more izvršiti nobenega poli'icncga čina vcc i/.v /:cmsi iednega samega da pozdravi proglas Narod nega Vjcča SI iS z dne 19. oktobra 1918, izražajoč nado, da sc v dvanajsti uri doseže porazum med narodom m našim |v ladarjcm Prvo jc Saša narodna, drugo naša dinastiena dol most. V ostalem pa se .m.i dcž.clm odbor odslej smatra ti le se kot neke vrste ncgoiiorum gestor Opravljati ima tckocc posle strogo objektivno brez "vsake politične barve, varovati v svojem ustavnem delokro gu interese dežele in vsega ničnega prebivalstva, lirami! deželno imetje -n vse pnpravti da i/.rot svoje posle bodoči legit nun oblasti. ad?. Socialna problematika Glavne oblike socialffega skrbstva med vojno so bile razne podpore, ki so jih prejemali posameznik ali druzme 'uradi obuhozanosti bolezni po nna z, vine požara ni potresa (Krško) /aradi obsežnih vojaških akcij m rckvizuii kmečkih zalog hrane ji bila dežela gospodarsko tako izčrpana da |c bil od ix)r primoran odobriti kredit aproviz.acijdim od borom za nakup hrane revn 111 dojen, I ct.i 1917 so pod ' odsUom deželnega odbora po cel- deželi ustanovili aprovizaciiskc odbore Ic odbore je de- 97 /clm odbor podpira! i/ deželnih sredstev. Deželni odbor jc na sc|i dne 10. oktobra 191 ll) sklenil da se uvede deželna aprovizauja za nepre-nio/.ne sloje v celi deželi. V ta namen se pod \od šivom deželnega odbora ustanove po eeli dežel-aprovi/.acijski odbon /a eele sodne okraje dekani je aii sicer določena o/cml|a, Tako osnovane odbore bo dc/clm odbor podpiral iz deželnih sredstev. V smislu tega klepa je deželni odbor izdal posebno okrožnico pt! I ¡<>49, I I oktober I9I7)J« s katero poziva vsa /upanstva in zupne urade na kranjskem. tla osnujejo aprovizacijskc odbore. Deželni odbor je dal županom in /upniMi uradom v tej okrožnici na\ od i I a, »Okoliš vsakega odbora jc treba določiti po da Sili krajevnih razmerah Industrijsk1 kraji se glede na poscbiv značaj lahko izloujo m ustanove svoje lastne odbore Cd ivno načelo je. tla sc odbor* ustanovi sporazumno meti /upnim' urad: m župan .t v i. Odbor naj bo maloštevilen, tla laie podnje. Vsak odbor naj ima svojega tajnika (tajnico), ki se načeloma nagradi i/ deželnih sredstev. ( I |ni odbora ¡in tajnik se ta koj namanijo tlc/clncmu odboru ko le ta izrtče svoje odobrenje, postane odbor takoj tlele/en deželne podpore Iumikove nagrade doBči tlezclm od bor na predlog gredše® ikri aproviz.acnega odbora Priporočajo sc za tajništvo zlasti gg. kaplani, učitelji in tu iteljicc. Vendar le to prepuščeno prosti pre soj arpov./.acnega odbora (davna Mvar jft: da od boi intenzivno m toi no deluje Ubira strank ki se podpirajo, je prepuščena aprovv.acneinu odboru Brezpogojno -arova'i je le načelo, da se gre samo na podpiranje manj premožnih slojev - tis» i h katerih prehrana je ncmogoi.a odnosno docela neza gostu«, ie sc iih ne podpna V poste, piihajajo tc daj v prvi vrst' prav revni potem pa tudi manj premožni živ«) v zelo tesnih gmotnih razmerah ki Jim bistveno primanjkuje živeža Prav posebno seje o/arati na prehrano otrok k so natla boljše pri hothio-.t- Druzmc z otrou sc imajo tedaj predvsem upoštevat - « Na okro/nico se jc oglasilo veliko število župan stev m žiimiiH uradov in sporočilo deželnemu odboru svoje zelje, tlezeln. odbor pa / odgovor m bil Mdovoljcn in je zato t) stvari vnovič sklepal na seji 15. decembra 191 7" in sklend slcdcic: »Ka/posljc se nova okrožnica vsem obunam h so sc odzvale na tuka|.n|o okioznico pod >t 11949, dalje doticmm ,upmm uradom m dekan toni z opoz.oiitv ijo tla obrazlo/b ob poslani okro/ niči niso razumeli ker je tlezclm odbor imel v mislil ap.tvvi.zai ne odbore za sirse okoliše, ki ui biii v stanu v večjem obsegu delovati ne pa za vsako obéi no posebej.« I ej okrožniu še prilo/- prvotna okrožnica s Pozivom, tla se ravna v njenem srnisH. Velike, •/ ledno ra/sezne ohunc se obravnavajo kot samostojna aprov iz.acijska okrožja. Otl Deželnega mesta za vnovčenje živine .i jc Pustit dezclm odbor izplačati v,oto s()0 000 k dne II decembra 1917 in kmalu nato jc tudi pncel ra/ deljevati podpore apiovi/aci|skim odborom kljub •emu tla ni bil dosežen njegov, v obeh Ikrežnicjffi označil namen tla bi Je bih namreč ustanovil' aprovi/acijsk, odbori za večje okoliše Brez dvoma je miclo dovoljenje teh podpor politično o/adic m )c bil glaviv namen deželnega odbora m njegove akcije pridobit' pristale za nove politične ¡tränke, h so se osnovale po razbitju Slovenske iradske ,tranke To sc vidi že i/ tega d.i je misel o ustanovitvi aprovizacijsk ih odborov po dc/eii nastala prav v času, ko seje -ustanovila nova kmečka stranka in stranka obrtnikov kaže pa to tudi okoliščina tla sej! največ podpor razdelilo v času k. jc bil najbolj knt'cen, J;j. prve tri niesccc leta 1918, ko ic od 124 aprovi/acijsk.h odborov podporo prejelo le 59. ka-aicje, ko je postalo endo bolj jasno, da se politika dc/elncga odbora ne bo obdržala, so bile podpore red k e jše. Podporo za aprovizacijskc namene jc med dru gnil prciel tud> mestni magistrat ljubljanski in -acer v /nesku 20.000 k Od vsote H)0.0()0 k ie bdo leta 1919 na ra/pola go se 66.800 K,12 Deželni odbor se je avgusta 1916'3 pncel ukvar jati z vprašanjem aprovizacijc m sicer v prvi vrsti za deželne dobrodelne zavode, v drugi pa /a razne korporacijc. deželne uslužbenec ii! druge osebe Pri tem seje poslu/c-.aj trgovca I crdmanda Grusl-c ki jc imel razne zveze z. vojaškimi Krogi, razen tega pa t ud. / dobavitelji, /!asP z onimi na Ogrskem od koder seje moglo v Avstrijo priskrbeti največ bla ga- Vse aprov-zucijskc akcije de/elnega odbora pre ko Gruskc so bile razdeljene na tri skup-ne Črva skupina zadeva tlobavo masti, slanine pre kajenega mesa ¡11 čebule z Ogrske v letih 1916 in 1917 1'ivotno je bila ta akcija mišljen« v 111 inisem obsegu nabavili bi le količino ki bi jo rabib deželni dobrodelni zavodi kasneje se je akcija razširi» ker se je ugotovilo, da se da dobiti večje kolic-nc blaga Dežela ie v vccih posilil-ali prejela 42 <19 kg ma sli 47.565 kg osoljene 111 prckajenc slanine 14 720 kg prekajenga mesa, 1 390 kg ocvirkov ,>1 80 000 kg čebule Dežela rn prcicla 14 sodov masti, ker |c bila pošiljka zaplenjena (zasežena) v Zaprešieu na Hrvaškem. Posil|kc so sc oddaiale deželnim dobro delnim zavodom hiralnici pri sv.Jožcfu de/dni prisilrr delavnici raznim vojaškim bolnicam, ra,' mm za v otlom v Ljubljani razn-m županstvom za aproviza. i|o, dclauem v industrijskih krajih, razumi kategorijam uratlmsUa i.iciteljstva in slu/.ab-gištva ter drugim strank,1111 14 Cen vsega blaga dc-ž.eliv odbor nata-icno nrkdar it mogel določiti, ker Gruska 11; prcdlo/il obračuna o vseh dobavah Oprav iccval sc jc ces da so na Ogrskem vce blaga odposlali kot ga jc pri .pelo v Ljubl jano - sem naj bi sodila/ lpleintcv v /aprešic-i O tej aprovizaeijski ikcin e nrkdar ui sklepalo na seji dc/clnega otlboia in prav tako so bile ostale odredbe deželnega glavarja in članov le redkokdaj potrejenc Podrobnost' teh akcij so pqz.ili.lj dcželm odborniki dr Lampe dr Pcgan m di Zaje. Vedno je eden ali drugi otl ii|ih podpisoval rešitve v odsotnosti deželnega glavaria V V.apispjkiu sej deželnega odbora jc najti le to da jc imel dezd 111 glavar nekako piosno pooblastilo za razpolaga nje z la/hcnim živiii Tako se jc zgodilo na seji 3. 98 maja I9I7:15 »V olajšanje aprovizaicnih akcij dežele se določa, da dc/clm glavar po svoji previdnosti odloča o5prejemanju mesa po zmžam al: lastni ceni iz deželne mesnice pri »deželnem mestu« (namrečfca dobavo klavne živine), o nakazovanju slanine in! drugega aprovizaenega blaga iz deželnih zalog po maksimalni ali lastni cen' in nakazo-vaniu mleka ter mlečnih izdelkov z deželnih pristav in prisilne delavnice. Vse tozadevne dosedanje odredbe deželnega glavarja se v celoti odobre« Druga skupin a se nanaša na poskuš^da bi dobili z Ogrske moko, koruzo, mast :n morda tudi druga živila. Deželn- odbor je začetkom leta 1917 z. Grusko nameraval dobavili . Ogrske moko, koruzo, mast in druga živila. V ta namen je naprosil Ilirsko banko, da je dala dne 15. januarja 1917 deželni indu stnjski hank' v Budimpešti na razpolago vsoto 500.000 K. O vseh teh stvareh se ni razpravlialo na seji deželnega odbora -n i/ aktov m razvidno, kako je prišla Ilirska banka do tega, da je založila '.a deželo vsoto 500.000 K. Vendar akcija ni bila izvedena.16 Tretja skupina se nanaša na lastno režijo v deželnih dobrodelnih zavodih ki se je pričela z letom 1917. Marca 1918 se je Gruška ponudil deželi, da bi se mu izročila dobava fižola, graha kaše, ajde prosa, testenin in suhih gob iz ruske Poljske. To ponudbo je deželni odbor sprejel, ker je bil za to da preskrbi živili deželne dobrodelne zavode, v katerih seje s I novembrom 1917 vpeljala lastna režija G ruški so 9. marca 1918 v ta namen izplačali '60.000 K in 14. marca 1918 860.000 K skupaj i.020.000 K.17 Ker se je pr tei kupčiji za deželo kazalo preveli ko tvegame, je deželni odbor kasneje odredil da se kupčija od.stopi Deželnemu mestu za dobavo živine (17 aprila I9I8).IX Kljub temu, da se ie akcija prenesla na vnovčevainieo. jo je vseeno se nadalje vodil deželn: glavar, ne da bi o posameznih ukrepih obveščal vnovčevainieo. Vse podrobnosti akcije niso bile znane niti nadu pravitelju Ncbenfuhrcrju čeprav se je deželni gla var posluževal tega uradnika vselej, ko je šlo za nabavo bi iga preko G ruške Blago je prišlo v Ljubljano postopoma v 4 vagonih 24.436 kg fižola, I 147 kg ajdove kase, 769 kg kaše, 87 kg prosa 74 kg graha, 4.261 kg ajde, 3,966 kg testenin, 5.551 kg suhih gob Suhe gobe so vrni!: prodajalcu, ker so ugotovili da blago ni ustrezalo ponudbi. (Naročili so lurčke, preieb pa mešane gobe,) Trije vagoni so bih zaplenjeni v I ,vovu Obračuna o vseh dobavah Gruška n1 predložil denarja, ki mu je ostal od prejete vsote 1.020.000 K ni vrnil, ker je odposlal manj blaga, suhe gobe pa so bile vrnjene ,y Deželni odbor je skušal z draginjskimi podpora mi za ljudsko in meščansko uciteljstvo izbfijžafi razmere učiteljskemu stanu. ad3/ Imovinska problematika Gradivo za imovinsko problematiko jc daleč najobsežnejše. Deželno imovino predstavljajo deželni sklad m z njim zdni/cni podskladi ter posebrn skla d' Deželni sklad in z njim zdruzem skladi so v obdobju 1919- ¡920 z izjemo gladahšea m botaničnega vrta prešli v roke raznih poverjeništev in niso bih več v upravi komsijc za upravo kranjske dcZel ne imovine, čeprav si je dežela pridržala lastninsko pravico. Vrednost tega sklada in z.druzcnih pod skladov je /našala I I 477.379 K 95 kr^o. Najpomembnejše nepremičnine dežele so bile deželni dvorce,21 deželni ifflizejM deželno gledališče"1 prisilna delavnica24 deželni dobrodelni zavodi^, deželna kmetijska šola na Grmu26, deželne prišla ve na Robczu27 v Mali I ,oki2X, C cšnjicah ^ ter mit ninske hiše v Radečah Krškem in Pod m «t rtu Poleg teh so bile se stajtejne pojesti v Ijubljam in posesti ki so bile nakupljene za gradnio elektrarn in cest ter elektrarn' Zavrsnica in Ukane, ki ju je prevzela dežela od vojaške uprave." Gradivo precej natančno navaja tedanje razmere delovanja naštetih ustanov. Lahko jih skiciramo v nekaj stavkih Deželni dvorec v I jubljam Kongrcsn' trg II, je bi' ovrednoten v višini 774.000 K V n|cm |c bila vojaška rezervna bolnica Po ukinitvi /bora m od bora so Bih v njem poleg komisije za upravo imovine bivše vojvodine Kranjske se univerza oddelek /a trgovino in industrijo ter zdravstveni odsek za Sloveniio iri Istro. Deželni muzej v Ljubljani Bleivvcisova cesta jc bil ocenjen na 43.000 K Takratni direktor muzeja dr. Josip Mantuaui je predmete, kijih je rckvirirala vojska na železniških postajah v Kranju in /alogu pregledal in izbral za muzej. Obenem je muzej odkupil večje število naroehvh noš in lesenega orodja od Boža Rauca iz Sabca (ohranjena je tud prošnja ravnateljstva muzeja deželnemu zboru da hi trate ob muzeju /aradi pomanjkanja siiit j preurediti v gredice za gojenje vrtnin). Leto 1918 je pomenilo tudi začetek dela društva Narodna galerija ki je imelo namen 'družiti vse obstoječe umetnostne zbirke, predvsem slovenskih umetnikov vseli dob Društvo je pridobivalo umetnine z nakupi m daril, posedovalo je znaten denarni fond ni p„ imelo primernih prostorov Namen društva je bila pridobitev ustreznega prostora ;n prenos umetniških del i', deželnega muzeja. (Dokler pa n imelo prostorov, jc prosilo odbor da bi mu/ej shranil slike.) Deželni muzej je I junija 1920 prešel v upravo poveriemštva za uk in bogočastje. Dežel no sod išče v Ljubljani je bilo ocenjeno na 520 000 K. Na prošnjo Slovenske ma'icc, Leonove družbe, Dramatičnega društva /veze dramatičnih društev in Glasbene matice je deželni odbor Slovenskemu gledališkemu konzorciju izročil deželno gledališko poslopje v uporabo za sezono 1918/1919 ter -, tem omogočil obnovitev slovenskih gledaliških predstav. Poslopje in inventar sta bila zaradi večletne uporabe gledališča /a kinematograf v slabem sta nju V vojnem času je imel stavbo v najemu lastnik kinematografskega podjetja Kino - Centra! Ivan Stcffc. Podjetje je pričelo delovali I maja 1915. Mo venska krscanska zveza, ki jc imela gledališče v na jemu, jc poverila vodstvo kina posebnemu odboru spomladi leta 1916 pa društvu Kino ki sc je osno 105) v.ilo kol posebni odsek Sk/ Neposredno vodstvo gina je prešlo v roke članu prvotnega odbora ozimni i lI.iiiu poznejšega čSištva k,110 Ivanu Stefclu Na /adiip seji 22 oktobra 1918 je deželni odbor dokončno uredbo razmerja iiled.ib .kcga komorcMa do dežele prepustil /boru prav tako 'je dovolil Iva mi Štcletu seveda v dogovoru / gledališkim kon /or 110111 da .sine predvajat Mine enkrat na teden Ko 111 bilo gledalisk i£i predstav Gledališče je prešlo v upravo pov cricnis'va /. 1 uk in bogocastje 12 maja 1921 Botanični vrl )c I>11 odkupl|cn od Slovenske kmc lijske dru/be m tunc namene let.' I9!() 111 111 bjj iz-ioccii dr/av Prisilna del ivnica v 1 |ubl|am ie bila occnjci-1 11a ' redno-.l 290 000 k V casu voine šo bili nastanjeni v njej tudi /.v 110 bolu vojaki hirale' m ruski ujetniki. h so 1 novembra 1918 odsb Po sklepu de /elne vlade 25. januarja 1920 je prešla pnsilna delavnica k zdravstvenemu odsek 11 /a Slov-mijo 111 Istro Deželna dobrodelna zavoda sla bil 1 deželna bol nica v 1 1'ibljaii! 111 deželna psihifffliČJia boln;^ 1 na ■studencu Obe sla presb I avgusta 1919 vdr/avno upravo Oczclnc pristav! v Mal 1 oki ( rsiijvih m jia Robež.u, so bile deželna kmetijska posestva, namenjena predvsem vziiji zivtnc deželna Rnfclijska šola 111 Grmn pi izobrazbi kmečke mladine Pri slava 11a kobc/.u p.i je. ves čas vojenga obdobia ski bela 'a preskrbo mlekom /a de/elnc /avode pa lud, 7;j po: aiiic/ inkc v I jubljam Milnmske Ime v Radečah k,.skem in Podnaitu s P''liadajocim, mostovi sy bile |Ki prevalu ;/.ro(ene PttverjBhiJtv'u /a jasna dela Pocbni skladi so j/ka/o ali imovino po sianju / dne decembra 1920 mi to zalo ker je / njilni se vedno upravljala konusiia /a upravo kranjske deželne imovin.; I . skladi so bili de/elm melioracijski sklad garancijski sklad dolenjskih /.elcanc za puščinl Viktorja Smoleta sklad za reorganizacijo mu/c:a v.-.eiH iliscni sklad sklad /1 iriproccnlno dr/av 110 potresno posojilo re/erva za škodo po u» 1 na posestvu grmske sole, posebm dcnai|i za dezd no gledališče, rezerva za pov/digo živinoreje, gospodarske /adruge k metliškega značaja, garancijska Mloga /.a nak up krav - Svk 1 rezervni sklad de/cl ne pristave 11a Robczu 111 posebni denai|i Vrednost ee Iomega sklada je znašala I 4,760 I 70 k 69 k -Od posebnih skladov je bil nanionicmbncjsi mebo rai ijjki ki je pokns.il sfoske kmetijske melioracije. nravi i\c rek, potokov 111 hudournikov preskrbe / vodo stroske gradenj m popravil Ceil in 1110 slov. Vsa naste'.a mehoraciiska dela ie solbiaiit irala dežela, sodelovali pa so lahko država, okraj, občina ab zainteresirani |iosamcziul.i Ohranjeno gradivo nielioi.iciisk h del navaja ste v dne konkretne pri mere na celotnem področju Kranjske- pp svojem obsegu bi zadostilo temam posebndi referatov OPOMBI I De/eln /bor in odbor sej 11 zagjsniki odbora -sejni ■ ipi ink ?? oktobra 1918 —1 De/elm /bor 111 odboi de/clni odbor in SijfitOvi ilani 1918 - spis 1141 I32fl 1149 -i IXvelni /bor in odbor '.ipismki »ej deželne tía odbora 1918 ;cj» 19 junija 1918, —4 Deželni /bor ai odbor- ra 1110 (reg- fas.. Mil -pis 7078).— - De/elm 'bor 111 odbor-ra/no (reg. lase \l!l spis 7570). — 6 IX želni /bor in odbor -ramo (reg. jjisi Mil spisE5i>()j — 7 De/clr.i /bor in odbor - ¿api aiiki ;ej dc/elncua odbora - sejni zapisnik 24 avgusta 1918 — 8 IXvelni /bor m odbor - zapisniki sej dr/clnega odbora - sejni zapisnik 2? okiobra 19 18; del uvodnega govora de/cinega prid sediiika tli Iv -11 <1 Šustcrsu 1 na /adnji odborovi seji —9 Dc/iln /bor 111 odbor - zap sinki saj de/elncga odbora seja odbora 10 okiobra 1917.— 10. De/elm /bor in odbor - ra/110 (/iv da - reg. 1 isc XI13 I oktober 1917): Odborov,i okro/.nie,, glede ustanovitve aprovizac-ijskili odborov — 11 De/elir /bor ,11 odbor - /apisiuki fc-j de /clnega odbora ~ / ipi auk seie 15 dccemhra 1917 — 12 Rc i/.ijsk 1 kontrolna k orni siju - poročilo o delovanju deželnega odboia ki je bilo oddano predsedstvu deželne lade za S'oveni]o v Ljubljani Z laredbo Narodne vlade SI IS v Ljubljani dne 4. novembra 1918. št. 44. je bila rc-Hi/.ijski .n kontroli,: kčDiisaji i/ročcna revi. ija poslovmja pieisniega kranjskega odbora Svoje delo je rrvizijtkn ni kontrolna kcEišija v gla\nem končal 1 ■ 11 je 28 febru a ja 1919 predlagala predsed.Pu dc/cinc vlade /a Slovenijo 'delan operal Predsednik komisije je- bilOr V Gregorčič. — 13. Deželni zbor in odbor - ra/no (živila - reg. lase. XIII. avgust 1916- spis: 13900. 13952 ... 14159 -ogrska ma l ;pis 16261- de/elna banka 1'plica Urniki 240 090 K i.i 4 vagone Eatti - 14 De/elr /bor in ChI bor -ra/110 - fivila (reg. fust X1 lg ''P' 2991 4179 4902 - delitev živil — I s lX/clni /bor in odbor - ,ce deželnega odbora - sej 1 3. maja 1917 — 16 1-to kot 12 — I 7 De/elm /bor in odbor - se|c de/cinega odbora .seja 17 i 'pri I a 1918 (reg. las MIh pi ■ 481 ?. — I* De telili /bor in odbor - ra/110 - /1 ila (reg. lati Mili pi:: 4812 - uradno poročilo de/cinega glavarja glede nove ,'pro' '.auiskc akuic , posredov n jem Grud.c 111 Dima ju — 19 .slo kot 12 —20 k.imisiia/a presnovo'avne upiave lase 2 —21 Deželni /bor in odbor - de/ehv dv ó rti (reg. la.Sc i V 4 - 19 I S Spi I 3J 3 I - komisi|a /1 presnovo javne uprave fase 2 —2? Muki, reg lase IX/5. 1918. spis 12803. 12910 - Narodna galerija - seja oilbor.i 24 avgust i 1918 - komisija a presnovo jasne upiave. las, 2 — 23. Kon&isija /a presnovo ja .ne upn »C ~ ile/elno gledališče 111 dram iticiio društvo (reg lasi IV/9, 1918 18 'cbriiar 1918. špik 2592) /.aprniki sej de /clncga odbori seja 18 lebruirja 1918 eja 17 Spri I a 1918 eja 22 okrobral9l8 komi.ija/a presnovo ,avnc uprive l i e 2;-i :tokol I? —24 De/elni /bor in od bor-prialna delasiiiea (reg, lase VIN 5. 1918. VI ¡¿spis 1292 M. — 25 De/elm /bor iij odbor - de/elm dobrodel m zavodi (VI i 1918) komr iia/a presnovo |.'isne upr.i ve. lase 2 ■— 2f> komi ija /a presnovo javne u|">r.ivt lasi 2: - Petrini /bor in odbor - knietuska sola na Orr,111 (reg. las- IX 3. 1918) - De/elm /bor iñ odb-.ir - seie deželnega odbora - seja 18 'ebruarja 1918 - 27. konusiia /a presnovo javne uprave, lase. 2: - Deželni /bor in odbor - govedoreja (reg. 1'a.i ¡ V 3) 19 18 - Robe/(/a v'rejo mladih biKOv /a pluncnsk" 11 i-nene): De/elm /boi 111 odbor - ra/.no (živila - reg. laue VI) - de/elna mleku-na; IXvelni /bor in odbor -seje deželnega odbora - seja I" iimija 1918; - Kuajisija /a presnovo javne uprave läse 2 —28 Komisija /a presnovo javne uprave flisc De/elm /bor iij odbor ra/.no - "d.da Lok i 11.1 Polen; skem /a semensko poskusivahsic. (reg. lasi Ml j 1918 Deželni /bor in odbor - deželno posesivo (reg. fase. XIII. 1918). — 29. Komisija /a presnovo javne uprave, fase. 2: Dveln /bor in odbor-ra/'io - (" e aijiee (v 1 ri pri Mo rav< ali) - dc/elno posesivo (ret' 'as,. \lll 1918). — <0 Pi/clni /bor 111 odbo> - imtmn .ki /adev • (reg. lase XI/3, 1918) -Radeče (reg. fasc.X/l): krško (reg. lase. N J).— vi Pciclfi /bor mi odbor ■ r.,010 - elcktru',i napi .iv c dežele (reg. fas \i|l) /iro\ nica - -pis 176 6)4 1817. 244 < (reg äse \l!l> Savica - l kJliie -spis '0^4 ^P Q362 P49< '918- 862^ iüo ZUSAMMENFASSUNG Das Arehi\gut des Krainc-r I ardesausschusses und das Jahr 191S Saša Serie1 Nach dem Jahre 1914, also im Kriegszustand ist der" I^indtag nicht mehr zusammengekommen. Mit der Arbeit hat der Landc^auschuß fortgesetzt. Er traf sich an der Sitzungen wo er im Namen des Landtags vorläufige Fntsehluik faßte. Trotz der Kriegsvcrluiltn'sse hat das L .and für die Arbcitskontinuitat Sorgen getragen Der Ausschuß ist am 22, Oktober 1918, als er seine politische Macht verlor, zum letzten Male zusammengekommen hat aber noch immer alle laufende Angelegenheiten fer tiggcbracht. Am 14. November 1918 hat das Präsidium der SMS Volksregierung die Verordnung zur Aufhebung des Landesausehusses erlassen Di: Absieht des Beitrags ist eine teilweise Tatigkeits-darstcllung des Landcsausschusscs iil Jahre 1918. die Betonung ist an der politischen, sozialen und Verrtiögcnsproblematik Der politische Tei! behandelt die Sitzung vom 19 6 1918, als die Ausschußmitglieder den Einschluß betreffend der unloyalcn 1 atigkeit von dr Ante Tru iTibic laßte und das Kreissehrciben an alle Gemeinden verschickte, und die letzte Si'z.ung am 22. Oktober 1918, als der Ausschuß che k'.mdmaclning des Nationalstes (am 19. Oktober 1918) begrüßte Der soziale Teil hehiiiidelt die Tätigkeit der Approvi-sionieningsausschiiße und dicpslährmittclanschallung in Ungarn und Rnßsland mit Hille des Vermittlers Ferdinand Gruska. Pal Vermögen.problematik betretende Areliivgut ist «Tri umfangreichster, Im Beitrag werden eingehender unbewegliche Outer erörtert, die das Land zu eigen hatt<\ 105) pomembnejše gradivu v domačih in tujih arhivih Spominsko gradivo m sponunska literatura ko? zyodo\ m s, k i \ iri Bp'uUán I cA /< V zadnji! letih opažamo. dii iihaja čedalje \ec del .ponimske narave 1 adi raznft revije ter dnevni 111 drugi časniki so prephn Ijeui s GmsUiiijvi pri pevki I'0 v?\eda m naÚjucjc JLahkq rečemo di so za širjenje tovrstne literature triie temeljni razio g' ( .(nek je /e od nekdaj ctitii duhov no potrebo, da bi v pisni ali drugi umetniški obliki zapustil prihodnjim rodovom sledove svoiih pogledov n ¡doživljanja zgodovinski1; dogodkov in dogaj ima v družbi. v k Sie r i je živi] ai deloval Motni za to so lahko 1-azl iS i od tistih, da so nekateri zeleh po ja-nit! okoliščine in dejstva ki jih m mogoče po vsem razpoznati ■/ arhiv ;kih in drugih zgodovin skia varovfgp'i Vse do poskusov z.godyv i nekega presojanja m ocenjev ama preteklosti I den od razlogov jts tudi večja demokrat zaerja v zailoiniški politiki to pa je seveda posledica demo- kratizacij« tudi na drugih podroc|ih družbenega življenj« ki je spodbudilo tud- tovrstno literaturo N' dvomi večja ..voboda javnfcg;! razlagama oseb nih pogledov na dogodke m dogajanja v prete Host ie pripomogla tudi k č edalje večjemu številu piscev spomm »kili dei i o so osebe ki so bile udeleženci ali pa akterji v pohtiuicm. gospod ir-ikcm, kulturnem in voiaskem življenju delovanju in Bstvaijanjl družbeno razvoja« politike lud' liki ■litev embarga 'ako 'incnovamh prepovedanih tem je spodbudilo veliko osebnosti d i so e odločile za pisanje spominov In nazadnje, spifiiinska literatura je po svoji na ra v i v bi..Ivu subickt.vni pogled tja preteklost me no prcsojamc Doživljanje in kakršno koli presoji nje preteklosti pa jc nujno pove/.mo z osebann. ki s| ustvarjale politiko dogajanja m dogodke in se vsega tega udeleževale. Zato je razumljivo, da vsaki spornim, ki se pojavijo posebno tisti, ki hočejo zgodov insko presoj.it' preteklost izzoveio različne odzive I ako postanejo ti motiv za nast mek novih spominov t pa potrjujejo m dopolnjujejo mnenja m ilejstva v že objfivljénili spominih ah pa |im nas Protujejo Kmg pisiev pominov je tako čedalje ve-č.ji S iiijeijem tovistne zgodo1 inske hteiaturc ie bo gatuo ¡viri spoznanja C iie vec je zgodov■ nske lite rature, tem vcc je možnost. da zgodov maru -eve d.i ob upoiab' znanstveni metode ugotavljanja zgo do\ in ;ke rcaiicc iimboh Bbjekth uo razlagajo preteklost Nc glede na subjektivnost, ki jc z.nauina z i tovrstno literaturo so spomini vendarle pomeni hen zgodovinski vir, posebno kadar za nekatere dogodke in dogajanja primanjkuje izvirnih doku mentov -z kakršnih koli objektivnjli ;n subjek'av udi razlogov Za razliko od spommov pa je spomin-ko gradivo ah spomini posaniczniko' ali skupin nastalo na pobudo strokovnih ustanov, k: zbirajo in obdelujejo zgodovinske ' ire, predv-cm arhivov in zgodovinskih 'nsf.iutov. Tud; za tovrstne pommske vire jc značilen predvsem subjektiven pogled 111 pojmovale dogodke ui dogajanja. V primerjavi ■ ■.pomini iiii.no to prednost, da nastajajo ob pomoči .tro kovn;akov, dajat' p« morajo lista podatke .11 informacije o dogodkih ni dogajanjih v preteklosti, k jih v ohranjenih dokumenlih ni ali pa poj«tnjnjejJ in dopoiniujcjo arhiv ske vire Ti . ir; torei ne našla nejo predvsem zato. da bi bili objavljeni - zato tud-rn treba da so literarno oblikovali ampak naj bi predvsem kot dodatn zgodovmsk, |iri obogafi spoznanja o preteklosti "sekalcu /ii.ililnosti dokumentarnega gradiva Nepopolnost dokumentarnega gradiva ter pomanjkljive informaeiie in podatki v dokumentih m drugih zgodovinskih virih so vzrok za nastanek in uporab» sponimskih virov pn preučevanju zgodovinske preteklosti I ako je bilo ze v starem veku n. jc se dandfines Na to da dokumentarno gradivo ni popolno, vpliva vc-e dejavnikov. Poudarili bomo samo naj-j)oniembiic|se stopnja razvitosti pisane medčloveške- komuni!-.icije in tehničnih sredstev ki sc pri tem uporabljajo: razvitost administrate in njen odnos do dokumentarnega gradiva k- naslaja iz njenega dela stopnja ohranjenosti dokumentarnega gradiva al stopnja njenega un'cenja (i/ malomarnost: ali nepoznavaiiM njenega zgodovinskega pomena, razmere, v katerih jc navala in bii.i oliia njena pisana dokumentacija, nastgifck m razvitost ustanov, ;pecial:zaranih za varovanje arhivskega gradiva nai.tanck in razvoj druzbenopravrie z.ako ¡¿Odaje s področja varstva grabiva in drugi ftri tem je tieba poglariti da so na stopnjo ohraircnosti gradr.a pogosto vplivali tudi revolucije vstaje, oboroz.itvena gibanja voinc med drža1 ami, okupa ci|c m diuga večja diuzbena gibanja m dogajanj«. Pn tem je bil namerno unucn listi del gradiv i. ki ni smel priti ' roke sovražniku, gradivo pa jc bilo uničeno tudi med bojem ah p« ga je odnesel o- vBznik Najtežic jc s 'istimi področji clovcškc dc javnosti, pr- kateri dokumenti ne nastajajo ah pa lih nastaja /elo malo zaradi posebnih ilegalnih razmer dela in delo' anja, tako je bilo na primer s KIM v degalnem obdobju njenega delovanja v Kraljevini Jugoslavi|i ali med ilegalnim gibanjem na neos-vobojenem ozemlju Jugoslavije med drugo svetovno vojno. Popolnost in objektivnost inlormaeii ,n podat ,ov k i jih vsebuje ohranjeno dokumentarno grad1 vo, je lahko odvisna od več med seboj povezanih druzbcnopoliiictidi in subicktivn-h ¡dejavni®'. Družbenopolitične dejavnike, ki vplivajo na vsebino dokumentov, lahko razdelimo v zunanje in notranje. Med zunanje spadiio; razdeljenost človečke družbe na razhcnc družbene sisteme, raznoterost družbenopolitičnih ureditev držav; pobbčno-ldcim. gospodarski -n drugi odnosi posamezni!, dr zav v dolocernh skupmah držav m zuiuij njih. od nos med konzervativnim m politično naprcdmini družbenimi silami n gibanji; "por. med držav anu, ki nastajajo zaradi polMičnih, idejmh, go .podatkih m drugih interesov ; ra 'delienost človeške druz.be po verski pripadnosti n drugi. Skupino notrannh družbenopolitičnih dejavnikov sestavljajo: razredni, nacionalni, politični, ideološki. socialni, verski .11 drugi. Med te bi lahko u' rstdi tud' tiste dejavnike, ki po zročajo ncuskl 1 jenopli-vajo na celotnost vsebine dokumentarnega gradiva o.itajajo spominski v;r- poleg raznolikega in stevd nega dokumentarnega gradiva, ki se množično ust\%irja v sodobnem svetu, vreden zgodovinski vir celo tam, kierso arhivski fondi povsem ohranieni \ rste in nastanek spoiiuiiskdi vino Pod .spominskimi zgodovinskimi viri pojmuienio vse vrste spominske literature iii spominskega gradiva. Spominska literatura so vsa' dela spominske rta rave (spornim zapis; dnevniki ipd ) ne glede na \r sto in to, ali so iiat'.mjcm ali v rokopisu Bistven* z.n,k nil ost' spominske literature so da nastaja na avtorjevo pobudo .1 z. njegovim delom da gmslji vsebina na avtorjevih osebnih poglcdin m presojah dogodkov m osebnost- .n to da je i-tcranio l/.obli-k ovana D«B spominske narave datirajo -c v. starega veka pred našo cro. I ako so i/ ;mtike znam sp.omi ni grškega fiHzola kscnolaiia Kirova anabaza m V>kr itovi spomini iz umske dobe pa spominska del.. De bello Galiao .11 De hello eivili Oaja Kilija Cezarja Ud Potreba po pisanju ipommskc litciamrc se je ohranila vse do današnjih dni število avtoriev m tovrstnih del pa sc je posebno po* ccaio v 19 111 20 stoletju Spominsko literaturo so najpogosteje p'sali m jo pi,cjo 'udi zdaj državniki pohtiki diploma'!, vojskovodje, književniki in puhli' isti Med znane svetovne pisec spominov spadaio na prmicr Napoleon, -hsmarek, ( hurcill /ukov, De Gaulle; od rc-olucionarjev in politikov Merici Garibaldi Ik nesli IVlico, Mctterni'h Chatcubrran Stendhal Goldoni, C joz.z- 111 dr ugi Med nase mane pisce sgoffiinöv spadajo 1'rota Mat.ja Ncnadovič, Ibra I kalev Igmatovič, C iro Truhclka, Sava Tekelija HiM izar krcelr , Petar Jokrč, .lova3 Subotie, Srelen Popov ič od sodobnih pa Svetozar 1 en,po Vukmanovic, Rodoljub f'ola kovic, Miroslav Krleža Ivan Rib irn. driu-; Kadar govorimo o spominskih delili (literatur.), je treh 1 razločevali tista ki temcliijo n , avtoricvih ¡pomm 1I1, od onih ki temeljijo poleg avtonevdi ipomigiv ludi 111 dokumentarnih m drugih z -odo vinskih vrih 1'rva hočeio biti literarnozgodo' in sl.o berrvo, skoznje pa se izražajo' spomin- m raz misijama o zgodovinskih dogodkih pojavili in osebnostih, Druga, ki so nastala s kombmacijo avtorjevih spominov 111 zgodovinskih virov, pj naj 01 bila zgodovinska dela /1 prva jfc značilli, 5a podajajo bralcu subjektivno sliKO ¡doživeli stvarnost, druga, kr se sklicujejo na zgodovinske vire, pa po (lajajo ah skušajo podati zgodovinsko razl.ro Vrednost enih 111 drugih spominskih del kot zgodi vinske literature ni ,pom 1 pod pogojem tla se vrednotijo kritino Spominsko gradivo je druga visi 1 spominskih vi- rogsestavljaio pa ga pihani ah ton-,ko posneti spo migi posameznikov ali sknpmc ljudi, pričevanja o dogodkih, dogajanjih 111 osebnostih I emclme zna čilKisti j^vrsjUtih spominskih virov so: da nastajajo iz potreb znanstvenoraziskovalnega dela da s svojo vsebino dopolnjuicjo dokumentarno gradivo ah pa ga - ee tega primanjkuje nadomestijo da omogo-■ ajo pridobivanje informacij in podatkov, ki jih v drugih v 11 ih ni da šo brez literarnih in drugih pre tcnzij; 111 nazadnje ■ to gradiv® se zbiri orgamzna-no to delo pa opravljam potečim stiokovne usta nove Spominsko gradivo ona v primerjavi s spomin *ko hteraluio tele prednost '.a .sti dogodek, dogajanje ali osebnost je mogoče zbrati več spominov različniE a-toric. čim več je spominov na isto temo, tem večja je možnost za overitev /godov,n ske resnice; ker je mogoče spomine zbiral, od >,\/ mil udeležencev m prič dogajanji ne glede na po klic di u/.benopohticiii položaj, socialno, politično, idejno in drugo pnpadnost in ne glede na stopnjo njihove intelektualne ifl hteiarnc sposobnost ker z uporabo določene metodologije tistega) ki pripoveduje spomine, usmerjamo na lista vprašanja m tiste podatke, ki so zun i m ri za zgodovinsko 'nanosi, ker je vsebina šponimny..i iliko tematske in splošne narave itn Spoiiiuisk i ¡itei.ituia dalira se iz starega vek i spominsko gradivo pa je začelo na-daja'. precej kasneje, lovrstno gradivo so zaceli organizirano zbii 111 šele ob kontu 18 mg začetku 19, stolen i Vled prvnu je Bila Rusija j ki je zbirala spomine v zveza s svojimi vojnami. Pri na so zaceli zbirat spominsko gradivo v prvi polovici 19 aolet i na pobudo Hrustva ,-rpskc slo vesnosti m v zvezi s pisanjem srbske zgodovine Potreba po zbiiicaju spominskega gradiva se je povečali .lasti po revoluuonarnih dogajanjih 1 ako je kilo ; Sovjetsko zvezo po oktobrski revolucni. Pri nasHBBiosliviii ,o zaceli pospešeno zbirati spominsko gradivi po končam narodnooi vobotlii ni vojni v drugih socialistični!] deželah po drugi svetoval' vojni, zbiranja pa so se lotm tiuh v drugih dcžeiah tam kjer so se uspesno koncaia osvobodd na gibanja in se naiodnostno osvobodila i/pod ko Ion, ali 'in.i Po5e hnosti spominskega gradiva in spominske 1 Urature Spominsko gradivo ima svoja značilna zunanja n.inienia in v cbino l'o teh /nameniih se ra/locti je od drugih zgodovinskih virov Za raiiskovalea je zelo pomcnibno da jih pozna ker mu pomagajo Prepoznal, avtorja n kriti'no ovrednotit, vsebini opomina ZrEanja 'namenja spominskega gradi' i sestavljajo temelji':! podatki o aMorju, spominu osebi, ki sc je pogovarjala s tisi i ji j k i je obujal spomine, o času in Jcraju, kdaj je bi! pomni podan (napisan), m podpis tistega) ki je. sponun poved il («ivtonzaci Biografski podatki avtoria spomina io nujni /a boljše ia/umcvufi)c mforniaciie m pod.itkov ftoda mli v .ponimu Med le podatke spadam; leto roj- 105) stva narodna, razredna. poli! bi jih le-to mo ralo v ebovalr na podlagi strokovne metodologije zbiranja spominov. Mnogi zbrani spomirr pa morda zalo. ker tli bila uporabljena metodologija dela ali pa ker zbiralci niso bili strokovno podkovani, nimajo teli zunaniih znanienj, n celo lakšn-so med njimi, ki niso niti .ivlor.Ziram Ni dvoma da bodo fSksni sponnm zmeraj premalo zaneslj-v /godoviiisk; vir kar zadeva avtentičnost, m da bodo pri njihovih uporabnikih /butl'1. pomisleke m negotovost Kadar govorimo o zunaniih znamenjih ,pomni ske literature, nioiamo poudarit' da se le-ta ne raz Ijkli.je.jS od znamenj druge zgodovinske literature Zato potrebuje uporabnik tovrstnih spominskih v i rov dodatne raziskave, cc hoče dobit; nujne podatke o o«z« Priče' Siji so [oliko omcicna kolikor sla bila avtorjev pogled in Spoznanje omejena v resničnih do godkih id dogaja n j i h Razredni nacionalni polilič-n. idejni socialni in drugi avlorjcv odnos do dogodkov in dogajam katenh se spominja je precej izrazitejši kot v drugih |irih Na vsebino iii verodostojnost pričevanja precej vplivajo eas, kije potekel od dogodkov m pisanja avfflrjevih spommov; v kakšnih okoliščinah so spornim podani m koliko je avtor star. spomin moč opazovanj in vločanjc bi sl.ciiega od nebistvenega: avtorjeve funkei|c in dolžnost- tedaj ko je opisoval spgBin; avlorieva pn-pravl-cnosl, da premaga oportunisliciii odnos do dogodkov, dogajam m osebnost: o katerih govori, avtorjeva pripravljenost da potki svoj« priče.anja objektiv no. ne glede na svoj položaj, mesto in vlogo, ki jo je imel v dogodkih in dogajaniih. o katenh 104 govori n presoja z določene časovne razdalje, in mnogi drugi dejavni.-:. Na vsebino spominskega grad:va lahko vpliva tudi metodologiji dela osebe, ki sprašuje tistega, ki obuja spomin, pa tudi niegov subjektivni odnos do dogodkov, dogajanj m osebnosti, za katere se zbirajo spomini. Spraševalec lahko vplivi tudi svojimi sugcstivmm. Pprasanji in komentarji. Mnogim od teh suwéBivnostij ki jih w. huje j o posamezni pričevanja akterjev in udeležencev dogodkov in dogaianj, seje mogoče ogniti pri skupinskih spomin.h. Dobra stran taksnih spominov je, da se mnoge inlorn jiačije :n podatki • erilïurujo že med delom skupine tistih ki obujajo spomine Osebe, ki opisujejo spomine, lahko svoja pričeva nja preverijo in popravijo, opominjajo druga drugo in spodbude boli poglobljena iôi celostna pricev.i nja; da imajo priložnost premagati posame/aikov-avtorjev jaz; da se lažje in bolje premaga oportuni-cm do dogodkov, dogajanj, osebnosti idr. Pomen spominskega gradiva in spominske lilcralurc za prcucevanjc z^odoi inske preteklosti Pomen spominskega gradiva in spominske literature kot zgodovinskega v;ra ni sporen, kljub niu n'm subjcktivn.ni zn icilnos'im "spominsko grad' vo in spominska literatura se uporabljata predvsem; prvič, da tedaj, če primanjkuje dokument ir nega gradiva m drugih pisnih virov, popolivmo praznine v virih drugič kot dopolnilu, vir .poznanj k dokumentarnemu gradivu m drugim zgodovinskim virom ;n tretjič, da spodbudita prever janje podatkov v drugih zgodovinskih virih. V prvem pruneru, ko sta spominsko gradivo in spominska hteratura jedini pran vir postaja to pi vorazredn1 zgodovimki \ ir. To se dogaja posebno tedaj, kadar drugi pisani zgodovinah viri nisej ustvarjeni. Tovn.tn- viri postanejo posebno zgodo Emsko pomembni prt preučevanju ilegalnih gibanj in sploh družbene ilegalne dejavnosti ki -aradi po-■ebnili razmer, v k.iterih delujejo, puščajo za „eboi malo dokumentov ali pa je treba le iz istih raz"logov eclo uničiti. V drugem primeru sta spomins® gradivo in spominska i'teratura pomemben dopolnilniEir spoznanja k dokumentarnemu gradivu 'n drugim pisa mm zgodovnsk im virom Tako je iradi tega ker dokumentarno gradivo in drugi pisani viri ne dajejo zmeraj dovoli informacij in podatkov nuinih za celostno podobo zgodovinskih dogodkov, dogaianj n osebnosti, zaradi objektivnih in subjektivnih de javnikovjki se zrcalijo v vsebini tchKirov. Spomin sko gradivo :n :pominsk.i literitura pa sta pomembna tudi zato, ker nam pogosto cd'na lahko dasta informacije o okoliščinah, r-izmcrah m ozračju, v katerem so potekal, mnogi dogodki to pa je zelo pomembno z.a zgodovinska spoznanja in '-klepanja To se nanaša zlasti na diplomatske in druge dejavnosti posebno na tiste kt potekajo ».m ' iprtt miwrati« in /a katerim' ne ostane nikakršne pi.s.mc sledi Spominsko gradivo in spominska literatura ,ta pomembna tud. kot zgodovinski vir ki s svoio vsebino lahko spodbudi ra/iskovalca da preveri in ve- ulieira premalo '.anesljiva dejstva in podatke v drugih zgodovinskih viriSj .s tem pa razori krog uporabe virov lzkii$nj| v svetu iil pri nas kažejo, da brez zgodo-vnekih virov ni mogoče zgodovinsko spozn it številnih zgodov.nskih dogodkov n dogajam, eclo t stih ne, ki so zgodovinske narave. To velja tudi za revolucionarna dogajanja in ilegalna družbena gibanja. Na pomen setmiinSkih virov, posebno spominskega gradiva (spominov) je svoje ca.-,c opozarjal Lenin in ga tudi sam zbiral To nam potrjuje tudi njegova zapuščina v kateri so na-li veliko spo minov udeležencev oktobrske revolucije, kritima analiza spominskega },rudna 111 >poiiiins!.t lilcralurc V ra/iskovalnem delovnem pioccMi je kri'icna anali/i zgodovinskih virov ena 11 upomembncjšdi 111 najzahtevnejših ra/i-,kov ilnih nalog. Od tega, kako uspešno je ta opravljena je odvisno, koliko bo zgodovinska nizlaga preteklosti objektivni ydsev re ¡ničnost- Kritična anah/.a post me pomembnejša pri godovinskem vrednotenju spominskega gradi va m spominske literature 111 .uccr zato ker so to posebni zgodovinski viri ki vscbujcio v mlormaci jali 111 podatkih, ki navajajo nunanja ali crudicnska in íotranja ivscbm.ska) ali hcrmcncvtiena kritiBffl analiza vend ir je za spominsko literaturo treba opraviti dodatne raziskave, ki >c n inasajo 11a po datke o piscih. Namen ene .n druge knticnc anai; zc paje ugotoviti avtentičnost :n objektivnost Vse bitic spommskihi virov. Pr zun 1 nji kritični anal zi sjionrnskcga gradiva je nuino preutiti zunanje značilnosti spominov in pri tem namenil pozornost nuhoM posebnosti ki izvira iz. posebnili aiačilnosti tovrstnih zgodo'111-skih virov. /jnanja kriten 11 analizi spominskega gradiva je pomembna ne samo /arad' ugotavkmja avtent.č-nosti spominov kot zgodovinskega vira temveč tudi za boljše razumevanje m kuticno vrednotenje njihove vsebine Zarast] po.scbn h značilnosti spo-mmskega gradivu kot zgodovinskega v ira pa tudi pri una nji h značilnostih spominov in njihovi vsebin ne siugno strogo ločevat unanie kritiSi? analize od vsebinske, ampak ju je treba najvccT' it narediti vzporedno Notranj.j ah vsebinska kritičn i analiza spominskega gndiva mi Spominske literature je višja' 111 naizalitevncjša 'topiija knticnc analize, Vscb.nska kritična analiza |c posebno pomembna pri spominskem gradivu in ¡pominski 'itcraUiri 11 je precei zahtevnejša kot pri drugih pisanih zgodovinskih virih. / notrario krt'icno anali/o je treba ugotoviti, koliko so uilbrmacije in podatki podani v ,pomin kili virih objektivni odsev stvarnost! skratka koliko so obremenjeni s subjektivnimi dejavniki ki so značilni /a tovrstne zgodovmske vire. Pri vsebinski kritični analizi spominskega gradiva 111 spominske literature je nujno, da sc raziskovalec opira nan;a na vsebino . vloijc\ega gričeviiSja Zalo mori nii|iio po/.irili vsebinske la.tno-.li spominskih virov Na podlagi ideiH ihkacijc subjektu lili dejavnikov (o teli 41 fig govorih ob \scbmsL h posebnostih spominskih viro- in analizo vsebine besedila) Sjoleku zgodovinsko vrednotenje informa eij m poda'kov, ki jitj vsebujejo spomini Posebno po/orno:;! jc treba namenit; r.i/rednemu naeiona! nemu, ideinemu, ]->oht59. Kahotu s mcmoarmi pri 'uceii', is'o-ri i KI'SS Mosk v,. 1961 - 1,. .M. Dcrev lina, O termine »Mcmuari« i klasifikacija memuani'h ;4oui.kov 'rtoriogralna v iprosi). »Vapro-' irh:,ovodeii)ia« 196*. 1 4,- N. A. Kiirnosov, 1'rijomi unulrenhcj kritiki meniuaroV (Va -,pomin.mu učaslmkov partizan ,kogo d. iženijn v period Vchkoj Otocc Uenoj vojn: kak istoričeskij 1 točil: kov) Sli »Isioiiiikovedeiini c. 1 i.oretu i metod, problemi« 111, 1969 - V. S. O'ohilnciv, K vaprosy o naučnih principa prei/.-dani .i Mcmuariioj literaturi Istocnil 01 edenie isiori so vjeti kogo opscesUa Vipu.sk 2, Mosk.a I96X S. Colitlieov, Mcmuari kak istočnik po istorii so-'jetskogo opsčcstvo, Mo.,k\-i 1970. - ! hrnjecvii i vi ( mkorié, Mcnioariki gradnja kao istonjški iz.viffl ' o problemu njenog prikupljaiua 1 trhivi stičkoj,iiHlji ulja 1 obniili. 1'nlo/ Srraicvo ' 1966 S. l-'ili|)(nie. Značaj memoarske gradnje za pisanje za-vičajne istorijc, AI' I 1 ¡¿Ï7. - Z. Lakič, Mcmoari i ratni dnevnici Referai održan na Mcdiurcpubl: kom sav elo ..inju Si BNOR ' .lugoslav i je. Ucogr.io 23 i 24 dcL-cmhar 1968 - R. l'alié, Mcnionrska gradja NOR-a i revolucije u li-teniiun Referat odrzan 11a Mcdjurepubhčkom savffova njÏÏSfiBNaj a Jugoslaviie Beograd 2 i 1 24 decembri • 96S -j \ Duirovi' o mcmoar.,koi literaturi Književni raflo v 1 .mivopolosKi problem Refera' odrzan '11 Medjur. publicko avelov >nje Sl'UNOR -a lugoslavne. Beograd 23 1 24 Icccmbra 1968. - K. I lasananié. Mcmoari i hronike iz. narodnooslobodi-l.icke borbe kao istorijski iz.viS Islorijski glasnik bi 1 1966 - M. Miknž. Problematika izvora za isloriju narodne re-viiluiaje. \rhivisl br 1554 - I'. Damjaiiovié, Lenjin o pri k 11 pijan j 11 i iskoriščavanju istoriislah izvora. AA, 1958 - N M.iru dr , O firilici iz.viB kao naučnoj di*cio(mi re. 1 program Radio Beograd l'roleée I9"?0 -B. I a-kič. Metodologija prikupljanja i vrste memoarske gradnie. Arluvi ;t bi 1 4 1966 1967; Neke osobenosti dokumentarne i mcmoa'skc gradnje. Arh.vst. br I 4 1966-1967,- :t l.eku 1 M Bosič, Mcmoai.kii gradja 1'nr 1 -iiik i/ arb v i,tik. S DA Si, Zagreb, 1977 - 105) Slovenska pr:sc^;i co!nnr je> ni S:i\i \hucxi K c^jfl Pri popiscv .1 nju gradi--. . Gregor MitauseK m Ka n že Kolele. vsi so bili čolnarn pa Sav Ohranjeni sta prisegi prvih dveh v slovensc ni. pr. tretjem pi je zapisan le nenisl-1 povzetek prisege Prisegi obeh st.i enaki P.sar pri pistfn.ja li bii dosleden, saj jc pogosto spuščal i_ric in isto besedo zapisal večkrat različno. Prisega se glasi: Jest Gašper \\ ordci s' PeNieshem Gospodi Bogu c:i i Prano ztisio per Scgo dc icSt doSchmallo Sinoicm VedeSham ni: tormSscm v contr iband Pcllau mu tudu puSilimallo niStor n itShem 1 contrhand pellati tomctS-Ji vsellei KarviSsokn ZhaStliui Londtschanti SliliSsi pokorim oppramf ni«_oli urfC— J Z / 'J ^ V*-- f • w — ^Sm ■ l jjr % ¿f ¿¿¿t ZA* fij&t ° Aii m j. M <* Ham , l^ttr- '10I0 ter načrt šfiske stavbe Slovenski Jolški muzej je svoje gradivo predstavi v dveh publikaciali ob .edemdesetletnicr :n osem desetletnici Smizcja I . icviji Aíjnivi (IV. 1981) pa ludí arliiv.ko zbirko 2 Zaradi posebnost 11111 zealske ureditve gruhva li.ndemo aihivsko gradeo, kakor ga pojmujemo \ -hladu z arhivsko z.ikono dajžj ludi v drugili zbirkah niuz.eia I iko so bili ;olski listi kratko pieclstavliem ob 70 letnici muze ja: »Za sole ' nekdanp dravski Eaiovini so posebni »šolski listi« skipno 9()9 /1 pra\ toliko sol I'i ¡majo pod itkc o ustano1 itvi Šole, letu gradniesol skega poslopja načrte 11 gradu jo opis šolskega okolica pod like o solskem \ rtu itd « 3 Šolski listje obrazec št. 58/1928 Statističnega odseka mmi-trstva pftisvctt Pjeccj vebk 1 pula H5.x 49,5 cm) šteje slin sli mi pokončnega form Ha pri čemer je besedilo I01 mularia v ;rbohrv iščini Jjiüs njeno ni prvih dveh .ti meh v uirilicj. z idnji dve st.rA1.1i pa st,i v i ilinici Šolski list ohseg.i razpredel 'lice, \ pra^anja (m prostor z,i odgovore) ter prostor z 1 skice in sezii ime Prva -Iran s nrilskim p islovom »SkOLSki UST« obsega geografske podatke (šolski okraj/me-'to ' is/zaselek oblast pohlicn- okraj občini), ime m vr:;to-,ole ter tri ri/predelujte Prv . i/predcln. e;i predstavlja oddaljenost sole od žgezniške, ladij ^ke, .niolnisiie tli po-tne postaje ter do obl istne ga, okrajrega m Bčinlkcga srcdi-ca Druga razpredelnica predst tvlja kraje z. najbližjo solo 111 k ikor Prva - vsebuje tudi podatek o M/.flAlji m (kv ilitetit Poti rrel;a r.i/predelnira nosi o islov »Yas> in za ■>elk 1 1/ k itcnli prihajaj^ otroci v to solo« m .'sebu .le celo visto rubrik time vasi . števili his rodbm broj domova Stiviiš davčnih obvezmeev bro, Poreskih glavafl velikost solskega okoh .i v km2. ečinska narodnost m k raiu ostale narodnosti v %, ečinska veroizpoved ostale veroizpovedi v %, največja m najmanjša oddaljenost zaselkov od šole česa ima področje v izobilju /čime obiluje teritorija/ cesa pnmanikujc. k ikšno ie področje gorato, srednjega stanja, srmasno/. Druga stran jc ppsvccina zgodov ini sole. jež ku pouka, šolski zgradbi in vrtu. o čemer govore tri razpredelnice mi vpras.ihnk Prva razpredelnic i o »dosedanji zgodovini šole« želi posredovati podatke o nastanku šole, odprtju in zaprtju razredov, spremembi imen, značaju šole, vzdrževanju in o drugih važnih spremembah Opozorilo pp tem pa navaia ^pritožiti zgodov mo sole če iv tiskane - napisat « Podatku o jeziku pouka sledi razpredelnica o številu razredo' in oddelkov z icvikom narodnih manjšin tej pa razpredelnica o šolski! zgradbah Ta vsebuje rubrike: lastnina/leto gradnje in prizi-davanja/v kateri namen zidana? /če ni zidana v šolski namen alt odgovarja olskim potrebam' v f.ik-šnem stanju jc šolska zgradba? /površina/gradbeni maten il strešna knt-na/ število - nadstropij, učilj mc. dvcian svečanost» telovadim pisarn, kabinetov, hodnikov, stanovanjskih sob, jedilnic, oslabil prostorov, podstrešivli ¡11 kletnih prostorov Icr koliko učilnic odgovai ia higienskim jjreflpisffn. Drugo stran končuje vpra: ilmk o solskem vrtu. .odi. tičite-ljiskih .-.tanoi aniih vpis šolske posesli v zemljiško kniigo, strelovod, vrednos1 šolskih objek lov /avaio' a 11 je pred po/arom Tretjo stran sestavljala prostora za dve skici: sokke stavbe v merilu 100 ter soi ikega qvorišča■ igrišča, vrla, sadov maka. viiijograda \ nerilu 500 / vnsanmn velikostmi uri šolsk. zgradbi vsako nad-liopje |ioscbej. Skice šolskega dvorišča so res cesto vrisane na predvidenem mestu skica -olskcga poslopja pa je posebej izrisana in pritrjena ali priložen,! ».olskemu listu« Vccknit so bde priložene tud; fotograliie šolsk ih si r.'i kt so sedaj v veliki men uvrščene v fototeko Zadnja, četrta stran jc do polovice izpolnjena s skico eolskega okoliši (skica kraja v k'terem jc soia ah 11 icrt čc ohslaia), na kalen sej označen glavni \odotok, pot- iti plaivne ter javjii zgradb" Temu sledi proslor za »imena znamenitih ljudi, ki sg sc ucdi \ tej šoli«, nato pa še spi ,ck vseh šol šolskem okol -u Na koncu sta se tlafflm fn.ijčc ee leta I'»2(>), 7ig i]j podpis solskega upravitelja ler prav lake zabekvke okrainegn (sre^kega) šolskega nadzornika. V šolski lisi so dopisovali podatke še v vojnffi K i i ti Čc kot primer pogledamo Državno štirirazredno mešano šolo na Krki v litijskem okraju, potem zvemo, da je do železniške postaje Stičn 1 8 km de; ,-lnc ccsic avtobusna postaja (voz- po"lm avtobus Slič-na-Ž.užembcrk) jc v Gabrovčcu, do Ljubljane je 36 km deželne ceste I vrste do I ilije pa 46 km dezd ne ceste 2. v isle Najbližja os'iov ne sole so bile v Žalni, ra Polju v Zagradcu. v Dobrcpolju in v Ambrusu (od 5 do I 3 km stran) Temu sledi 23 vasi. iz katerih prihajajo olroci v šolo, stc\ ilo liiš i:i ste- ilo prebivalcev v njih Naj več hiš sli .ničla Podbukovjc (39 m 164 pri Kn 1- 105) cev) m Krška vas (34 ;n 130 prebivalcev), Videm središča danasnie Krke ob cerkvi - je štelo 25 hi (116 prebo alcev). Cimajna pod njim pa 26 Liis(134 prebiv l'eev), Siea, Mamica vas in lločcvje z. nad 100 prebivale Najdlje od sole so Imeli učenci 4-5 km iz devct li v asi. Na kmetijskem področju je manjkalo »denarnih dohodkov, zaslužka ni.« Področje je označeno kot siromašno. V poglaviu o dosedanji zgodovini sole je upravitelj - r./eto mi i sa 1 razvoj šolske stavbe (sezad me leta 1809. prenovljene in delno razširjene leta 1867 m natolet i 1897 t,b ra/.sirjcnju v dvorazredrnco). Tedaj so iz učiteljskega .stanovanja napravili drugo učno sobo in tako »ic ostala zapečatena usoda kr škc sole da -mamo se danes r.izdrapano zidovje iz. I 1809, ki je bolj podobno staremu hlevu kot pa šol, « 1 retio uuio sobo so pnz.dali leta 1906, kojc postala šola trirazredha Oddaljeni Koruii je leta ¡912 dobd ekspozituro, leta 1929 pa samostojno enorazr^dno šolo. Nato so našteti učitelji na krški Šoli od leta 1809 naprej ter dopisani se za leta 19.34-36. O šolski stavbi piše da je last Krajevnega ¡olske ga odbora na Krki, da je slabem staniu in men 238 m2. Šola je imela -,olski vrt (8,56 a) travo oko Li učiteljske hiše (3,25 a) in piM.ik (15,65 a). Šolski objekti so bil: - redni 150 000 din zavarovani pa pri vzajemni zavarovalnici proti požaru za 15.000 dri (sola) n 10 000 dm (učiteljska ti sag Skica šolske stavbe nas seznanja s tlorisom poslopja trem. uulmiaim skica .soLkcga vrta pa z ni i m (drevesnica, čebelnjak) zGdnja stran prinaša skicg vasi (Videm inj Gmaj-Bf) s cerkvijo solo, učiteljsko hišo, drugimi tvišamij reko in «slami k temu sodi tudi fotografija va»t ' razlago stirdi poslopij ob cerkvi (kaplanna , upni.--čc, šola. mežnarija). Šolski list je izpolnil 7.aprila 1929 upravitelj Alojzij Intihar.M/ Šolsk list' so zbram v šestindvajsetih ovojih shranjeni pi v šestih uhivskih skillah K vsakemt ovoiu v katerem so šolski !ist- za posamezni okrai (meščSskc m srednje sole ter opuščene p i še posebej), je narejen popis Gradivo je muzej prc|cl oz rešil pred un-cenjem oti /avoda za šolstvo v šestdesetih letdi ko sta obe inSfiBJciji domov .ilig skupni stavbi. Gradno je bilo del gradiva prosvetnega oddelka banske uprave, kjer so ga dopolnjevali v tridesetih letih, tud' se v i.asu ,'tali|anskc uprave 1941-43, le delno pa se po vojni. V več primerih so se solski listi! ki so jih šobki upravitelji sesta-.ili v nekaj 'zvodili. ohranil, tudi v Fondih posa me z m h osnovnih šol, tu pa so zanimivi kot zbrani z i celotno področje tedanje Slovenije, čeprav niso ohranjeni pra\ vsi O me n. t pa velja da dobro dopolnjujejo dokumentacijske mape v dokumentaciji Sloven skega šolskega muzeja, ki nudijo z .zvleck' iz sol-skib kronik m drugim- vir z. immive podatke za skoraj vse soie na Slovenskem, 5/ OPOMbl 1 Ob sedemdesetletni J Slovenskega šolskega muzeja v l.inbljan I juhlian.i I'>68 (odslej- Oh sedemdesetletnici); Osemdesetletnica Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana 1978. — 2. \rulrcj Vovko, Arhiv Slovenskega soh.ke-, muzeja. \ \rhi- i, IV 198 I, str 120 121. 3 Ob se demdesetleinici. str. 63. —4. Šolski listi, ovoj 7: Grosu- plje: Krka — 5. O dokumentacijski zHnki prim. Doku mentjdjsBi darka v Oh 'cdemdcsetletnici, ar 59 d i in Slavica Pavlic, Dokumentacijska zbirka v: Osemdesetletnica Slovenskega sol.-kega muzeia. tjubHiiS} 1978 str 89 92 Postu žigi Ljubljansko pokru: inc -\olraii|>ka in Doliffljska pod ki -;ansko m nemško okupacijo l()4l-l()45 C vi iko 'Zupan, :i ZbirEEije postmh žigov je sestavni del raz-skova nja zgodovinskih dogodkov. Posebno zinimno in dmamicno je delovaii|e postnih uradov v času dru ge sveto1 ne v ojue (194 1 1945) na območ)u Dolcnj >ke .n Notranjske, ki So io najprej zasedli Italijani 9 septembra 1943 pa Neme. Pn r rziskovanju po stmli žigov tega časa mi prostora pa moramo vedeti da se ni dovolj opirali le na uradne podatke o žigih temveč je velikokrat treba preko origin rLjpili doku mentov (najbolj verodostojne so sodne povratnice) ugotavljati dejansko stanje na terenu 1 o velikokrat odstopa od uradne objave - m ravno v tem je cas ta kega raziskovanja V naslednjem članku bo podan prikaz sistemi m cijc obdobij postnih z.igov j jublianske pokrajmcKI obdobju 1941-1945, kot je bil prikazan na razst ivi niatclistiencga krožka na šoli za slepo in : labov'd no mlad-no v I jubliani junija 1990 lekstualn- del omenienega razstavnega projekta je bil povzetek članka Mdana Govckarja NO I KAN.ISKA IN IX)- I I'NJSK A POD OKUPAC IIO. ob|avl|enega v I i latcliji št 1/1969, 2 T leta 1969 I I I AlMANSkA OKUPAC I.IA: Italijanske čete -o prekoračile staro državno mejo na notranjskem podrociu sele I i aprila 1941 1 ega dne zvečer o It&lij mi vkoraka!; v I jubljano, vojaške operacije na Dolenjskem .n Notraii|skcm pa so bile zakhu< ene - 23 aprilom 1941. Za fil ite-liste je zato vaz.no vprašanje kdaj se de laeto začenja obdobje okupacije. Meuim da n i območju ljubljanske pokr;ijme za datum prieetka okupacije laliko dolo< imo 16. april 1941. Dan prej jc namreč kapitulirala kraljevina lugosl Svija medtem ko je italijanska vojska tedaj zc zasedla praktično v-o Dolenjsko -n Notianjsko Gc se odločimo za tako časovno razmejitev, potem žigi z d itumom do vključno 15. aprila 1941 spadaio med žige K-abe vine Jugosi.ivije, žigi od vključno 16 apnla 1941 do vključno 8. -.eptembra 194 3 (kapitulacija Italije) pa med žige it ilnanskc okupacije 1 jubljam.ke po krajine. V prK ujoeem članku podaj mi prikaz, postmh zi gov v I jubl janski pokianni v ca>u 1941 1945 ločeno po posaniez.ndi obdob|ih I, Predokupai ijsko obdobje (od napada n i Jugo 105) slavijo, ¿ 4 -1 5. 4. 1941): V leni obdobju se je na postali Dolenjske in Notranjske uporabljal poštiv /ig stare .lugodavije v llligici n c.rihci. 2. Obdobie /igo1 n:h provi/onjev (od I 0 4 1941 do izdaje prvih uradnih /igov) 1 nako kot v obdobju od napada na Jugoslavijo do kapitulacije Jugoslav i je 15. apnla I94i je večina post nemoteno poslovala n iprcj. kot da se s prihodom .talijansl ih cet nc bi prav nifl spremenilo Sprva so se uporabljale celo starojugoslovaiiske ki ffiičaji . Predgiadu posnel tudi Kalvarijo m kapelice ob Ijcj, ki so jih Italijani med vojno porušil, Na temelju filmskega posnetka iio-.idana lakta so obno- ili zunaniost cerkve Kalvarijc po prvotnem v/.oni V lilmu Prckmiirje-1 jublj uia smo piepoznak posnetek rastne :,tr;izc in spremstva poltskcga kar dnal i dr Avgusta llionda v I jubljani Po pripovedovanji Tatjane lakac prikazuje posnetek dr ■ llonda ■ času 1 vhai i-tu nega i ongres i v I ¡ubijam Glede na to naj bi lakac snemal na barvi,i lilm že 1935. leta Vemo pa. da sc jc d, lllond udclo d tudi kongresa Krn.tusa krEja v I jublum 1939 leta Vpr. išiinje datiranja posnetka ostaja odprto ■ tem pa tudi duKmi prvega slovenskega barvnega lilm skcgii posnetka Posebno skupino JakccMh filmov predstav Ijajo ilru/mski lilm ki ohranjajo ,pomm n;i njegove svojce prijatelje in nance, ki $1 bili pomembne osebnosti takratnega časa Vied posnetki druzm skill filmov ,mo ugoto' ili tud' krajše sekvcncc. Ki presegajo pomen družinskih filmov, upi posnetek spominske razstave ■¡rana lan a ob 10 letniu ii|c-gove mrti 1952. let i v Dolcniskem nmzciu ;n posnetek I. grafične raz ta ve v ¡Sodem i .'alerpi v I -u bljan, 1955 leta :,olcg tega d i so lakcevi filmi zgodovi.iski vir v nekem .plosiiem pomenu besede smo s poznali di imajo se eno ra/scz.nost ki jo pri drugih filmih in ■ploh pri arhivskem gradu u ne zasledimo tako pogosto to je cmocionalii' odnos gledalcev do pos« meziiih posnetkov Ze po predsta utvi 1 akčcv i h lil mov v fankarjeveni domu in pozneje so prihajali posamezniki v arhiv z. željo, tla „ ponoi no ogleda jo peka t ere niegovc liime, ker so v njih prcpo/naii ;voje bližnje, starše in znanec Nckatcr med tijimi .-.o pnsli tud, od zelo daleč, da so le. \ ideli lakceve lilme Mecl drugim smo ugotoviii-se eno zanimivost ko i 105) smo pnmcnal; film o /boru odposlancev v Kočevju s pisan,mi viri. Dogodke na /boru m po niem v času nemške ofenzive podrobno opisuje Edvard Kocbek v knjigi Listina, Božidar Jakae pa jih je posnel na filmski trak. In če ob branju knjige predva- jamo Jakecv film, oživijo pred našimi očrm dogodki i/ tistega časa Knnga in film se dopolniuicta združita se v enovito pripoved, kar predstavlja ilustrativen pniner uporabe filmske slike in pisane besede 105) iz prakse za prakso Varovanje arhivskega, kuj./ničnega in mu/ejskega gradiva s poudarkom na konser iciji in restavrae i (prispevek k nacionalnemu programu) \fwjan Dohermk, Jtdcrt l tu/op/vecM NAMEN: Namen programa je predstaviti problematiko varovanja arhivskega, jEjižtii.®nega| in mu/ejskcga gradiva, nastalega na papirju, pcrga-mentu ter na novih nosileih informacij. Na osnovi ankete so /hram podatki o kolicirn poškodovanega m nepoškodovanega gradiva ka drovske n prostorske zmožnosti konservatorsko-restavratorske službe ter njene organiziranosti in razvoja PRIPRAVILI: Arhiv Republike Slovenije m Na rodna ir! univerzitetna knjižnica s pomočjo slovcn skih arhivov, knjižnic m ostalih ustanov, ki hranijo take vrste gradivo. VSEBINA: 1. UVOD 1.1 SPLOŠNO 1.2 OSNOVNI POJMI 1.1 ZAKONSKI 1'RI.DPISI 2. VAROVANJE GRADIVA 2 :. SPLOŠNE USMERITVI 2.2 PREVENTIVNA ZAŠČITA GRADIVA V SLOVENIJI 2.3. STANJE GRADIVA (ANKETNI DLL) 2.3.1. Gradivo na papirju n pergamentu 2.3 I I. Stopnja poškodovanost' 2 3.1.2. Tabele 2.3.2. Eilm>ko arhivsko gradivo 2 3.3. fotografsko gradivo 2.3.4. Gradivo na mikrofilmu 2.3.5 Zvocm zapisi 2.3.6. Gradivo na videokasctah (elcktronsk: zapisi 2.3.7, Računalniški zapisi 2 3.8. Optični diski 2 4 KONSf RVATORSKO-RI STAVRATORSKA SLUŽILA V SUOVENUI 2 4 I Kratek opis razvoja službe 2 4.2. Obstoječe stanic službe 2 4 2 1, Proton 2 4 2 2. Oprema 2 4.3. Analiza obstoječega stanja 3 IZHODIŠČA ZA NADALJNJO ORGANIZIRANOST SLUŽBE 4 PREDLOGI ZA NADALJNJO ORGANI IRANOST SLUŽBE 1. UVOD 1 I. SPLOŠNO Varovanje zapis® je postalo s tehnološko revolucijo v XIX stoletju, posebej pa se z mlormacij s ko revolucijo v XX. stoletju /clo kompleksen in včasih -c kar težko obvladluv pojem saj je znano, da se je človeško /nanje zbrano od leta 1850 do 1950 podvojilo, zc v letih 1950 do 1961 pa je na stala naslednja podvojitev (8). Del teh infbimaeij je sh ranjeni Ij v arhivih' knjižnicah iij tudi muzejih Zapisi sedaj niso hranjeni več samo na papirju kot prevladujočem nosilcu informacij, temveč tudi na drugih novih materialih, kar problem se dodat no otežuje, saj ,o pogosto nove vrste zapisov v smislu trajnost' dost' slabše od klasičnega papirja m včasih tudi težje dostopni zaradi hitre spremen I j i v ost i tehničnih pomagal s katerimi lahko take zapise sploh uporabimo. K hitrejši obrabljivosti zapisov pa moramo prištet, se splošno onesnaženje okolja kar spet negativno vpliva na njihovo traj nost Učinkovito varovanje zapisov mora zajeti vso problematik o tehnološkega nastanka zapisov, vzdrževanje, hranjenje, konscrvacijo in restavracijo m ne nazadnje .zobrazcvanjc vseli sodelujočih gri hranjenj', gradiva da b- to Lihko dosegi, moramo odgovoriti na naslednja vprašanja - Kai varovati? - Kako varovat (kako zagotoviti ustrezne mi kroklmiatskc pogoje varstvo pred poplavami, požarom, ropom in vand.ihzmom)? - Kai m kako konservirati! Kai iri kako restavrirati',' - Kako zagotovi'.i da bodo zahteve po valovanju spostovane? - Kako izobraževati ,trokovm kader'' - Kako razvijati konscrvatorsko restavratorsko službo! Namen tega elaborata je predstaviti prohlcmat; ko varovanja arhivskega, knjižničnega "i muzej skCga gradiva (v nadaljnjem tekstu giad'va) na pa pirju m dragih nosilcih informacij Določilo v Zakonu o knji/nicarstvu >vi Zakonu o naravni in 1-ul tuim dediščini ločuje to gradivo po vsebini m vr slah (gl 1/3). Kritem pri varovanju pa ri samo vse bma m vrsta zapisa, temveč tucL pisna osnova, - pisno sredstvo, 105) - stf m delno oblika oziroma format z ito smo gradivo ločil, na skupMie A. Gradivo na papirju 111 pergameiitu. ki \ kIj 11 -čujc spisov 110 m starejše \e/ano gradivo (rokopiM 111 listine n.i pergameiitu 111 papirju, starejše tiskane knjige, inkunabulc 111 druge rantete), (asopisi m čajnikiJ tiskane knjige (knjige na industrijsko i/delanem papirju in delno tudi -t.irejše, brošure, disertacije, separa!; standardi, patent; ) ¡11 rn/no drugo gradivo (pee.iti, kartografske pubh k.lene, lačni, originalna likovna dela m reprodukcije, r.izgledni'e plakati koledarji itd) B. Gradivo 11a drugih, novejših nosilcih: - fotografsko grad'vo (uiiobch 111 barvni po/.itivi in negativ 1). - filmsko gradivo (uiiobch ■ n liarvni film 11 mikrofilm) - elektronski \kIco m z\ocin z ipi-i (v ideokasete) zvočni / 1 p 1 >i (gramofonske plosec. magnetni trakov 1) - rai un.ilnuki zapisi (magnetu! zapisi; diski, di sk'-te, trako' 1) opti' ni zapisi (optični diski plosec) Da bi lahki) načrtovali razvoj službe za vaHna nje gradiva smo z anketo ki je vkljuCfcvala arhive. k11jiz.11 jut, ki hraniio start redka gi.khv.i ali obvozni izvod muzeje in galerije, dobili podatke o količin: 111 ustali poškodovanega gradiva delno tudi stanje >tavb 111 pogojev luanjenja Na podlagi teh podatkov, domicili :n rojih izkušeni ter sincri razvoja \ s\etu smo naiMili dolocc ne '.ikljiiekc iii predloge n,id,il|njega raz. oja sluz be I 2 OSNOVNI POJMI ■slovenska strokovna tehnologija za to področje se še oblikuje, zato pojasnjujemo. kaj posimezm izra/.i 1 tekstu pomenijo: /.apis izraz, z 1 dokumente 11.1 pergameiitu pa pirui i™, mikroflliiiu, fotogtralskem m.ilcn.ilu ter druge /.vouie. vizualne m stroino StljivO doku mente, ne glede 11.1 fizično obliko zunanje značil nosti m 11 jiči.11 '.api:a N.irovanje zraz. '.1 se postopke, ki ohranjajo m podaljšujejo uporabno dobo zapis,1 111 zajema ' aro' .ulje v oz¡cm smislu koiiscn acijo m restavracijo \,inr..ni|e f o/jun smislu ali preventivna /asei la- ;zraz za %se postopke 111 opérame, ki vaiHjejo gradivo pred poškodbam.' ¡11 imi'.eii|cm Zajem.) pogoje Bfanjnija mdrok hmatske pogoje hranjt nja, varstvo pred vodo pozan m picd vlomi vpliv okolia (rel.ilivna vlága 11 temperatura, vctloba onesnaženost zraka mikroorganizmi 111 msekii) 'iporaba ni rcproduki ijo gradiva (način prenosa 1:1 i irmauj k uporabniku ai zaščit¡í zapisyj pred ne pravilnim rokov.mjem) itd KonJcrvaeija: izraz za lipo1 bo kemiiskih m I! zikahiiii metod pr- zascitf zapisov (mišljene so »se metode, ki ohranjajo stanje celotnega zap.sa in upočasnili jejo nadaljnje propadanje) Restavracija: izraz za procese, ki vključujejo rekonstrukcijo manjkajočih delov, rekonstrukcijo pisne podlage 111 načina zapisa, da bi zapisu vrinil njegov originalni izgled oziroma se približali prvotnemu stanju. koiiscrvjcij^ko restavracijski postopki: izraz za konseivacijo ii» restavracijo. Vča-ili je težko loč.'i med obema poimonia, zato ju zdru/imo pod skupnim imenom 1 1 ZAkON^kl PRL DPISf Varovanje gradiva urejaio v Slovcni|i naslednji zakon- /,akon o najavili jn kulturn dediščini (Ur iist SRS, st I/KI, 42 86.8/90), /aKon o knjizniearst' u (Ur list SRS, st, 27 82) 111 mednarodn: sporazum- k. veljajo tudi za Slovenijo konvencija o zašcili kulturnih dobi in v -luča ju oboroženega spopada (Haaska konVe-ncijal Ur iist SI R.I, st. 56 74). konvcncij.i o .arstvu svetovne kulturne in naravne 'dediščine (Ur. ii,t Si P.J. št 9/77), delno pa je z ' ar,tv0111 gradiva povezan se, Zakoa o ustanovi t v Restavratorskega centra (Ur list SRS št 39 82) Po zakonu o naravni in kuiturm dediščini je ar hivko gradivo (58 clcii) izvirno ,11 rcproducirano (pisano risano tiskano fotografirano .ni kako dru gaee zapisano) dokumentarno gradivo, ki 111,1 tra jen pomen za znanost ah kulturo 111 .siecr ne glede na to kd.u, kje m pr: kom je nastalo. Gradivo zb'ra-jo AThiv Republdc Slovenije, pokrajinski oz z.god-vinsk 1 arhiv 1 ter specialni arli.v i Po zakonu o knjiznn arst v u H elen) so knjižni® 110 gradivo: knjige, brošure časniki, časopisi diser tacijc katalogi, prospekti. plakati, letak; tokovme, kartografske publikacije, separ.it 1. standardi pa.M11 ti reprodukcije likovnih del. razglednice koledarji, fotografije, mikrofilmi, di.imikrokarticc, muzik.ih |c, gramofonske piosce ton-kc kasete '.ideokasete, magnctoloiiski trakovi 111 magn. trakovi rokopisi m 1I1 uga gradr <1. namenjena knjižnični dejavnosti. Grachvo zbirajo Narodna m univerzitetna kii|iz Biči (NUk), Univerzitetna knjižnica Maribor (NkM) in 8 izobraževalnih knjižim. 2 VAROVANJ! GRADIVA 2 ; sm ošn' usmi rit vi Tradicija zaščite ,11 konserv.ieije dokumentov sega daleč v /godov mo. Temel)e organiziranemu varovanju gradiva sta postavila Mednarodna kon ferenea o zasuti 111 restavraci|i rokopisov v St. Gal lenu leta 1898 in konferenca arhivarjev v Dresdc 1111 leta 1899. Zaradi potreb stroke novih znanstvenih spoznani in rt z. v oja tehnike so v prv, polovici tega stoletja pričel' ustanavljati (predvsem v večjih cuituh po svetu) organizirane konservalor.sko-res'avratorske delavnice, raziskovati vzroke razp.r 105) da gradi', a n razvijati koiiscr-atorskc postopke tcr objavlial' rc/u'.tate teli raziskav. 7¡as'i v drugi polovic tega stoletja sta se knjižni carska iij arhivska stroka zelo razvili, predvsem za rad' naglega razvoja vseh znanosti lar ]C zaBevalo organizirano skrb in hitro posredovanje iniormacij. Hitra Milormacija je postala pogoj napredka, '.ato so se v tej >mer- pričeli razvijati nov informacijski sistemi (mil rol!Inr. racunalnuki zapiaj ki so postav i'i nove zahteve knjižili carski; arhivski n s tem tudi konscrvatorško-restvratorski stroki). Varovanje scdai ne < khučuje samo konser-ator.sk ili m re-s'avratorskih postopkov ampak tudi skrb za prevente no zaščito ;n meno izvajanje Prva opozorila na naraščajoče probleme privatne uporabe in zaščite ter po .redov anja gradiva šo pri sla v sedemdesetdi letih od UNFSCA. L'Nl;SCO je v svo|ih mednarodnih programih za področje bibliotekarska. arhivistike in muzealstva leta 1979 obiavil program UNISIST i pregledal dotedanje rezultate dela ter ugotovil da je treba 1 manj raz.vitili deželah še veliko stori'i priprav!: sistematične delovne programe, programe za izobraževanje stroko-mh delavcev in uporabnikov V pripravah enotnega programa lJNIS1SI so skupno sodelovale mednarodne orgamz.auje I ID, ICA (MAS) 'in IILA. /elo inten/ivro je bilo sodelovanje tudi s komitejem /a standarde ISO. Posledica teh prv idevani so usmeritve, ki so jil strokovnjaki v ra/ivh meddržavnih organizacijah sprejeli med leti 19^0-1990. Te zavezujejo vse in stitueiic, ki hranijo m uporabljajo tako gradivo, kot tudi dr/.avne organe, da: - sk.rbiio /a optimalne pogoje hranjenja, posebej za zapise na noveiših nosilcih (film, fotogralsk1 ma terial video zapisi J'.d ). ki zahtevajo ločene prostore n v njih strožje klimarske pogoje in .-.pcualno opremo. skrbno za ,>ploscn dvig zavesti o varovanju gra diva z dodatnim "obrazu anjem restavratorskih kadrov n delavcev, ki uporabljajo to gradivo, ter / osveščanjem uporabnikov gradiva. - povečajo zavesj o potrebi varstva grad.\a med strokovnjaki, posebno vodilnimi uslužbenci in ti stSiij ki odločajo m področju kulturne polüike, - zagotovijo ustrezno uporabo gradiva (i'posoja reprodukcija razstave), - miaio pr-merno organ/acijo v prrmeru narav mh nesreč. podkrepilo osiiovanie nicionalmh ustanov za arovanje grado a posebej za kliučnc probleme za scite - upoštevajo princip selektivnosti in ne mno/i' nos1' na nacionalnem m>oiu, - sledijo in upoštevajo smernice mednarodnih ustsmjv in sodelujejo z njimi, - podpirajo študije o varstvu gradiva in |avno objavljaio rezultate taksnih študij, micirajo in vodijo poskusne proickte o varstvu gradiva z drugimi organizacijami Kot vidimo, je varovanje zelo kompleksen po-icm, ki obsega organizacijo ;luzbc od vlade do na| manjšega arh va. knjižnice in muzeja, m zahteva stalno organiziranost -n usklajenost. V naslednjih poglavjih bomo prikazih stanje preventivne zasute pri nas, stanje gradiv in stanje konservatorsko-restavratorske službe, pn čemer smo poskušali upoštevati naštete splošne smernc.- 2.2 PRI VbN'1 IVNA /AŠČI I A Cd nc uslrc/;i' 1 .isičjc 1400 101 delno uslrc/a'" l'A \ol;i (ioric» 1 MM) 850 tislre/a l'A l'luj WOO <10 delno uslrc/a- /A Cctic 1400 nc uslrc/a ZA Kopi r 1400 .190 v gradnti l'A Maribor 7400 2000 uslrc/a ZA 1 ¡uMjurni 1 Mi9 f,48 ullrciA 1 iti .1 KI 22 tistrc/a Šmarje Sap 320 8i> nc uslrc/ i kumend;. 240 45 delno tiirreia Krumperl. 170 10« delno uslrc/a Kočevje 2 M) 44 delno uslrc/a - Llluln« Hrc/ovic;i 200 (X delno ustrc/a- - Tr/ic I5X 5X delno iislrc/a- Radovljica .108 55 nc ustrc/a 1'rcdosljc X7I l(>l nc uslrc/a (pol) -■ Jcscnicc lil 65 delno uslrc/a1 'J rebnje 1 IX 100 ti si rt /i Drašici ll" /raka v prostorih nikoli Hi bilo merieno, glede ru lokacije posameznih stavb pa lahko trdimo da jih isaj polovica > tem pogledu 11 zadovoljivih ■arsHo pred naraMio poplavo je /ado-hivo, sai je le ma.hcn del sk ladišč se v kletnih prostorih, niso pa v.kliučene lolalnc poplave ker so . mnogih se daii|ih ski tdiščih sanitarne napeljave ii| napeli ive cen t ra i m h kdrjav posebnih protipožarnih sistemov nobena ust.i nova 11 111a (razen gasilnih aparatov), le redka skla diiča so opremliena alarmnimi protipožarnim: napravami protnlomna zaščita \ arhivih m knjižnicah je slaba, saj imajo le redki kompleten protivlomni si-¡tem Stanje je boljše v galeri)ah 111 ninzeuh - gradbeni materiali (premazi obloge, izolaciisk" materiali) v skladiscih v glavnem ne ustrezajo med narodnim standardom, osnov na ski tdijčna oprema /a osnov ¡10 grachvo 11.1 papirju (police cmhala/a) je zadovoljila ni pa /ado' lji\ a /a spit lalnc vrste gradiva 11a pap-riu m pergamentu (pergamentne listin* s pečati ali brc/ kartografsko gradivo, načrti, plakati, itd.) ter novejše no.ilcc (lotograliia film video, zvočni zapisi t d ) uporaba grado a v arlm h in kmi/incah je \ vc; um fij'ij^et'gx v originalni obliki ker je retal",110 malo gradivi prenesenega 11 1 niikiolilniske. racu nalili: kc a'- druge oblike, kar ne ustreza sedanjim merilom uporabe gradiva Tudi kadar je gradivo presneto ,c reprodukcije malo uporabliani \ cl pozornosti bi bilo potrebno posvetit tud piavilncmu fotokopirani1.! .n pravilni postavitvi stalnih 111 občasnih razstav Če pr¡merjamo nase stanje s stanjem preventivne zasute \ .vetu (po anahz.i ICA JI LA (1 ki ic /.ajela 417 ustanov po \se111 -.vetu od tega knjižnic) 111 221 arhivov), lahko ugotovimo, cc se primerjamo s sredincevropskam ustanovami, da je osnovnim pogojem picventnne zaščite v \ec:m primcro\ zadoščeno. daleč pa jc od op'-mulnih po gojc\ manjanja i o jc splošn i ocena, v posameznih primerih pi naletimo 11.1 velika odstopain.i 11.0/ dol 2 3 W.ii Gft \Di\ \ ( \\\l 1 ni d'{ I ) 2 I Gradivo na papirju in pergamentu Anketa je bil« poslana \scni irlnvom ter vsem knjižnicam ki hraniio dragoceno in redko graduó ali hraniio obveziv izvcJÍJ cerkvenim ustanovam ter muzejem 111 galc. ijiitb Odgovore so poslale vse glav ne kihji/.niog vsi ar lir 1 del cerkvenih ustano\ del gslirij m muzeicv Ankc'a je žajida glav nem gradivi 11a papirju m pergamentu anah/a >tania na novejših no-alcih je naiciena na podlag; mdividuahi'b obiskov.H Glavnina gradiva v arhivih in knjižnicah jc še vedno na papirju (m pergamentu). ki |c različno poškodovano, zaradi neustreznih pogojev hranjc-nia, uporabe in nekvalitetnih papirjev! Glede na vrsto poškodb smo ga razdelili v štiri skupmc' Prvi razred zelo poškodovano gradivo: papir je: plesni\ plesimost uničuje papir in pisavo; poškodbe so nepovratne, - kisel - pH ji pod 5. papir jc rja v h» ah nccna-komeino obarvan; ernilojc lahko tud. kislo ;n na tem mestu jc prezrt papir mehansko zelo poškodovan zaradi pogoste uporabe je gradivo natrgano, potrgano *li kako drugače poškodovano; močno poškodovan od insc-fcjov 111 glodalcev. GTadi.o te vrste dnevno propada Potrcbn so nujni in resiv posegi (ncvtraazaciia, dezinfekcija, dezinsekcija resta v nran jc, beljenje itd.), k: ustavijo nadalinje propadanje. Gradiva v vecim primerov m 1110/110 uporabljali Drugi razred - s nedrij e poškodovano gradivo: pa pir jc ralilo kisel pH ie okrog 5 . jc rahlo rjavkasi al rumenkast; delno strgan ali kako drugače poškodovan prašen ali umazan, delno poškodovan od msektov in glodalcev, I o ic najobič ajnejša skupina Graduó ui nujno potrebno konservatorsko-rcNtavratorskih posegov S pogosto uporabo 11 nepravilnim hran jen icm pa l.ihkei kaj hitro preide v prv. wizrcd I retn razred - malo poškodovano graduó: papir je: - veci del licposkodovan, poškodovani so posamezni listi veía a ali deUvczave; nevtralen pM okrog 6 \ .-c ah iTmnj prašen Gradeo se ne bo kvarilo, ce -.o pogoii hranjcnia normalni Četrti razred nepoškodovano gradivo: Papirna osnova je zdtlva (papir )e bel), pisava ncobledcl i vezava nepoškodovana I'n nornialnih pogoph hranjen ja bo gradivo \ - držalo zelo dolgo 2 3.12 labelc Podatki o kohcim 111 \rsti poškodovanega gradiva so zbrani v tabeli 2 (Podatk i o [stanju poškodovanega arhivskega gradiva v Sloveniji) tabeh 1 (Podatki o staijS poškodovanega knjižničnega gra diva \ S Id veni 1). tabeli 4 (Naraščanje arhuskega gradúa) ter tabeli 5 (Stanje poškodovanega gradúa \ jctu 1989 ter ocena poškodovanosti glede na pri eakovan pritok) 2 H 1 Stopnja poskodovanosti 105) Tabela 2 PODATKI O STANJU POŠKODOVANEGA GRADIVA V SLOVENIJI V LETU 19801 2 Ustanova Skupna količina Um) Spisovno gradivo (tm'') 1 II 111 IV 1 Rokopisi icnot) II lll_ IV. Ostalo (enot) II Arhiv Republike Slovenije 14100 104 1312 4612 7788 13 50 102 89 400'' 8007 PA Nova Gorica 1250 - 180 180 890 - - - - - — ZA Ptuj 1700 12 21.5 615 854 - - 2 2 3004 6004 ZA Liuhliana 6350 25 385 2222 3698 - 20 - - 3200s 5000'' ZA Celic 1400 14 182 504 780 - 20 - - 500'' 1000'' ZA Koper 1400 15 55 504 826 - - - - 15CW 300'' PA Maribor 7400 - 267 534 3649 - - - - 3004 6004 Vsi arhivi 33500 170 2596 9201 18485 13 90 104 91 4800 9700 Arhiv CKZKS 170« 500'' Nadškofijski arhiv Ljubliana 50 100 Škofijski arhiv Koper Moderna galerua Ljubliana 8009 500'' Mestni muzej Liubliana 800'O 80010 Muzej Scrgcja Mašcrc Piran 50$ jei Arfetckturri muzej Liubliana 2000'' 2000'' Muzci revolucije Celic 200H 20011 Železniško gospodarstvo Ljubljana T 00'' 100'' Ostalo 50A 100* 5000 5000 Skupaj 50 100 9370 9500 OPOMBE I. Zajeti so podatki v vseh zgodovinskih arhivih republiškem ter nekaj cerkvenih arhivih, Niso upoštevani arhivi orga nizaeii delovnih kolektivov, društev in drugih — 2. Zajcu smo tudi večino galerij mu/ejev itd , ki hranijo pisno gradi vo. — 3. Podatki o skupni količini arhivskega gradiva v arhivih veljajo za leto 1986. — 4 Zemljevidi in načrti — 5. Lil strne načrti, plakati, zemljevid- .n karte — 6. Ocena števila raznih dokumentov — 7. V glavnem karte m zemljevid; brez pergamentnm kstin, ki nh je okrop, 1500 m niso v kritičnem staniu — 8 Rokopisi m dnp;:;i in brošure iz NOB — 9 Grafike— 10. Plakati, fotografije, grafike razno— I I Poslovilna pismft talcev zemljevidi in plakati Tabela 3 PODATKI O STANJU POŠKODOVANEGA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V REPUBLIKI SIOVI-NIJI1 Knjige Časniki in časopisi Kartografsko, slikovno gradivo (kosov) Mu/ikalijc Rokop. ¡i (kosov) (ko<«ov) (kosov) (tm) 1. Hudo poškodovano gradivo, ki ga "ni mogoče uporabliati, nc da bi ga rcstavrirali in konscrvirali 14 856 NUK 15.400 2.735 NUK 11 000 239 NUK 4.500 360 NUK 720 4 tm NUK 1 1 5 tm II Hude poškodbe, ki se z uporabo še povcčaio 59 400 NUK 20.800 13.442 NUK 22.000 849 NUK 7.200 130 NUK 3.600 10 tm NUK 220 tm 111 Manjše poškodbe, naravno staranje In mehanične poškodbe 135.750 NUK 45.^00 15.275 NUK 33.000 6 973 NUK 14 600 60 NUK 7.200 15 tin NUK 245 tm SKUPAJ 1-III Ostale knnžmec v RS NUK 210.006 NUK 81.700 31 451 NUK 66 000 8.061 NUK 26.300 550 NUK 1 1 520 29 tm Nli K 580 tm V Ostale kniizniec v RS in NUK 291 706 97.452 34.361 12.070 609 tm OPOMBA I. Stanje v letu 1989 105) Tabela 4 NARAŠČANJE ARHIVSKEGA GRADIVA 1986/2000 (POVZETO PO ANALIZI RKK) gr-.divo v po valorizaciji tV.tane Zaostanki v prevzemu Vsota 1'ri^akoviin1 Pričakovan;* ustanovi v 1. (1986) prirastek količina 1986 v Irtu 1990 v letu 2000 Ustanova (ini) (tm) (trn) ZA 1 jubliana 6 350 - 15% 5.400 (40%) 3.500 8.950 10 200 13 300 l'A Maribor 7.400 - 40% 4 450 (40%) 2.350 6.800 7.650 9 750 ZA Celje 1 400 - 30% 1.000 (80%) 4 150 5 100 5.850 7.650 l'A Koper 1 400 - 10% 1 250 (80%) 1.800 3.000 3.300 4 100 PA Nova Gorica 1 250 - 25% 900 (50%) 550 1,500 1 650 .2 050 ZA Ptui 1.700 - 40% 1.000 (20%) 150 1 150 1 250 1 500 Arhiv Republike Slovenije 14 100 - 5% 13 400 (85%) 11.500 24 900 26 500 30.500 Skupaj 33.600 27 400 .51 400 56.400 68.850 0 POMIJ A 1 Pričakovani prirastek arhivskega gradiva v enem letu je 13 tm na eno občino ;n znaša za ZA Ljubljana 312 tm/1, za PA Maribor 208 tm/l za ZA Celje 182 trn/l, za PA Koper 78 tm/1, za PA Nova Gonea 39 tm/1, za ZA Ptuj 26 tm/1, za Arhiv Slovenije 400 tm/1 Tabela 5 STANJE POŠKODOVANEGA GRADIVA V I 1 TU 1989 IN OCENA POŠKODOVANEGA GRADIVA GLEDE NA PR1( AKOVAN1 PRIIOK u «hi ( clotna količina arhivskega gradiva (tm) v I. 1986 stopnja 1 (lin) Stanje gradiva stopnja II (tm) % Pričakovano gradivo v I. 2000 Stanjr gradiva % II Vsi arhivi (tm) kosov Ostali kosov 33.500 183 4 850 9 <70 0 6 2.666 8,8 $.700 9 s 00 68.650 291 (+ 20%) 6 000 (+35%) 12.000 04 4 2 6o 11 000 13 000 6,2 NUK (enot) 15.400 knjig 11.000 časopisov 4 500 kan 720 razno (enot) 20 000 knjig 22 000 časopisov 7 200 kart 3.600 razno ostale knjižnice ll.5tm rokopisov 220 tm rokopisov 15.000 knjig 59 400 knjig 2.735 časopisov I 3 442 časopisov 239 zemljevidov 849 kart 360 ostalo 130 ostalo 4 tm rokopisov 10 tm rokopisov 2.3.21(1 ijmskl arhivsko gradivo 1 lr injcnje lilmskcga gradiv a v Jugoslaviji jc km.i lu po osvoboilitvi prevzela za vso državo .lugoslo vanska kinoteka (1949), , družbenim razvojem so Posamezne republike prevzele skrb za varsHo svojega Hmskcga grad-va in tako jc Arhiv Republike Slovenije zaccl na podlagi Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (leta 1966) izvajil- (evidentirati iij prevzemati) varstvo filmskega gr.uhv.i Kasneje Je prevzemal kopije lilmov na osnovi Zakona o fil mu (1974) danes pa temelji dejavnost varovanja na leni področju na osnovi Zakona o naravni in kul tu ini detli: cini (I''XI). Zakonski preti p i si obveznic Jo produccnte (Viha, llmkal R I V), da izrSajo ko pije m izvirno gradivo v določenem t.asu Arhivu Slovenije, ki ga varuje obdeluic ,n daje v upotabo Arhiv tudi evidentira filmsko gradivo zunaj Slovenije (1 Imske novost: Jugoslovanska kinoteka filmski arhivi v tujin:) in bo - če bodo sredstva te lilme kopiral Zaradi neustreznih prostorov Arhiv Republike Slovenije ne more popolnoma izvajati prevzemov (umskega gradiva tako da je stanje sedaj sledeče: Arlib Republike Slovenije liram dokumentarne filme (reportaže, doku mentani' filmi s scenariicm) igrane filme ikratke m celovečerne) ter airm>rane "ilinc (risane ali lut- 105) kovne) Najstarejši film datira v leto 1904 5. \rlm Republike Slovenije hram 1175 naslovov filmov ali 9546 tehničnih enot lilma (stanic .31. I? 1989), od tega je večina na i rnobelem acetatnem filmu in le majhen del je nemega lilma (66 tm) Zaradi neprimernih prostorov je del gradiva tudi /.e plcsnucga (pribh/no 57.600 m) Unikat I juhljaiia Predvideva produkcijo 12 filmov na leto ali /a vsak lil m 5 ^katcl. skupno 60 skatcl t j 4 tm polic na leto ali 40 tm /a 10 let V zadnjih lotili ic bilo ustanovljenih vet novih producentov (Studio 37, Škuc I orum Dokumcn tarna itd. ), ki ustvarjajo tudi arhivsko gradiv o Zbirni pregled nam daje tabela 6 Tabela 6 KOLIČINA ARHIVSKEGA FUMSKEGA GRADI V A Ustanova Leto ('mobcli gorliivi 1990 2000 Koliuna filmov (m)1 Črnohcu negorljivi 1990 2000 1990 barvni 2000 Arhiv RS RTV Filmske novosti Viha Jugoslovanska Kinoteka Unik.il Ostali 10.800 604 900 2 880.0002 I2.000.0001 100.000 3,000.000 540.000 356 400 4 000.000 3.000 000 1 320 000 Skupaj 615.000 17.520 000 -4 4 356 400 4 320 000 R i \ Sluu nija Po Zakonu o naravni in kulturni dedbcin; tudi /a arhivsko gradivo RTV skrbi Arhiv Republike Slovenije, kar pa je neizvedljivo zaradi prcvelik/li 6J3«čnih in kadrovskih težav, niti n: taka praksa drugič v svetu, zato Athiv Republike Slovenije za enkrat Ic sodeluje pri valorizaciji in odbiranju ar BivskiU posnetkov RTV hran, tako največje koli čine agivskega filmskega gradiva in jc tudi megov največji proizvajalcu čeprav sedaj gradivo nastaja vceinoma ni videokasetah (elektronski zapisi) (gl. II 3.3.). i dniskc novosti Beograd Hranijo bogat liimski arlir in v Ejem številne za pi .c iz. Slovenije. Skupna dolžina filmo». ki bi jih prevzel 'Arhiv Republike Slovenije, je približno 7"'.000 m pn čemer jc potrebno upoštevat; da jc še pribh/no 25.000 m materiala nopreglcdanega (predvsem gre za material, ki so ga reziscrj; izloi ili ima pa veliko dokumentarno vrednost) Potrebno je i/delati dve kopni -n trak za reprodukcijo. Za to bi potrebovali 50 tm polu v Arhivu Republike Mo-vejiiije. \ i ha film Do leta 2000 lahko predvidevamo produkcijo okoli 100 eclovccernih filmov 400 kratkih lilmov ter 100 raznih drugih kratkih lilmov in to vccmo ni.i barvnih, /a kar bi potrebovali pribhz.no 520 tm polic z,i barvni film in 100 tm z.a trnobcli lilm Jugoslovanska kinoteka Beograd Hrani za Movenijo črnobcle gorljive lil me za pn bližno I 12 tm polic ter cniobcle acctatnc lilme za pnbii/no 7 t n i polic OPOMBI 1 I tm poln pjsrdMavij;! 18 rkatel, vsaka -katla prihliz no 300 ir, Iran« oziroma 5 400 111 !m polic — ?., vsi tri kov, (kopije, duh negativ negativ \lika Stgutiv ion. lavami) -3 ..lino kopija — 4 11nobelib lilmov ho v pri hodnosti vse ni inj, zaradi prev l.ide bar» nega lilm i I ilin jc ipeeifiecn nosilce zapisa za nicgovo ohranitev je potrebno zagotoviti ustrezne klimatske pogoic. in sicer raziiuio za posamezne v r.,tc gradi va ernoheli gorljivi lilm mora b.t v vsakem ptimeni lira njen ločeno, pr temperaturah nad 20 ( našlo pi nevarnost samovžiga; ernoheli negorljivi film zahteva hlazje pogoje (opMmalni so I 3 C pri rdatnr.j vlagi 50 60 %) h.irviu lilm, ki zahteva vredno nrzko temperatu ro hranjcnia (pod 0 C, relativna vlaga do 10%j I cm ■zalite1 am v Sloveniji m zadoščeno tako se gorliivi liPEii hrani|o v lugoslovanski kinoteki, cr nobcli negorljivi tilmi na več mestih (Arh.v Repu blike Slovenije nima dovolj prostora), ppgojev za hran jenje barvndi 'ilmov pa nuna nobeden 2 3 •( I otogralsko grad'vo Nastanek fotografije datiramo v leto 1839 m po .sebno stare tehnike fotograf.ranja (dagcrot'pija ka lotipiia heliotipija ankotipija koloiipua mokra kolotipija) predstavljalo ne samo zanimivo doku mentarno vrednost, temveč so dragocene ,amc po sebi Kasneje se )c ernobela lotogralija (leta 1887) razvijala v smeri, ki jo poznamo se danes (ernoheli želaiinoznoccluloidii: lilm) Okoli 1935-PM5 je bil v bistvu koiitan turb razvoi barvnega lilma lakral je pndo do velike produkcuc fologralskcga maten ilal ki je prešla po letu 1950 ko si postali fotogral ski pripomočki relativno ceneni m tako dostopu; L 11') vsakomur, vse razumne meje. I (ijnjenje teh vrst zapisov 111 hilo m tudi sedai ni organ izigufo Tako najdemo posamezne pnmcrKc <1 i i manjšo zbirko, predvsem v mnzeiih muzejskih in pnvatmh zbirkah, manj pa v kmiz.nii.ah in .irhi vi!i Večje zbirke e nahajajo predvsem pri časopisnih podjetjih (Delo, .tel ) Število hranjenih fotografij in Starejših tehnik lo-tograliranja 111 toi no znano, saj ic vchkokr.p pome šili a tudi / drugim gradi.0111 mi bi zahtevalo podro ben pregled vsega do sftdaj hranjenega materiala z, navedbo starost: ter stanj i ohranjenosti 2 v 4. Gniftjvo na mikrofilmu I o so posnetki v obliki filmskih trakov a!i v obli ki mikrolisev S',a:ejsi jiosnctki so na nitratni čelu lož. sedaj pa n.i acetatm celulozi in poliestrski o novi slik* pa je na srebrno zelsitina tem filmn (problematika je podobna lotogralVn na stebrov:h ¡oleli). na diazo ¡11 vezikuhirnem llliBu, clcktrolo-tografskem blniu (te obiike niso primerne za trajno hranjenje in lili zaenkrat ne srečujemo v arhiv ill in k iiuznicah) Mikrofilmi, ki jihj hrar1.0 arhiv 1 m knjižnice so hranjeni ločeno, vendar 11e 11a ločen: lok.n iji (ar hivskj posnetki) liso pa sistematično pregledovanju o njihovem stanju m podatkom 2 }.5 Zvočni zapisi (gramofonske ploske, zvočni trakov 1) ( jramolonske jriošče Zgodili; zapi 1 so nastali na vo-cenih ali sclako \ ih ploskih Po letu [550 zameni ijo krhke selako ve plo^e trpczncjši plastični materiali, ki pa so se •edno lomluvj ,11 občutljivi za mehanske poškodbe. Velikost hitrost in metode reproduk cue so raz lune, - osno' 1 pa ic tehnologija predvajanja ista M itenah so zelo si lbiini zapis pa ic poškoduje pri neustrezni uporabi nepravilnem uranjenjii in po gostem ¡3 red v ajanjij ZvOufli trakov 1 I o so pohestn-kr trakovi, na katere ie 11 .mesen magnetni Soj Najdemo različne oblike, velikosti in kvah'ete trikov hakovi ;o oocutl.ir • ;i poviša So temperatuio m vlago (zlepljenjo) na zunanje eleklromagnetne v phve 111 mehanske poškodbe. Poseben problem nastop, pri picdvaianui y.apisfl ker ie poticbna onginalna oprema za predvajanje Problematika je podobna ko! pri > dcokasetah (glej tam) Obvezni iz.i od giamofonskih plose 111 /voimli zapisov (kasele) hrani NUK drugače p i ima največji) zbirko plosc fonoteka HI V (I 900 kom), k: hrani tudi nekaj piosc nastalih pred letom 195') Manjšo zbirko starejših gramofonskih plošč do leta 19 45 hram tudi Pokrajinski ailn Mariboi Štev do Plosi zaradi velike obcutm■ osli za mehanske po skodbe upada m jih v praksi vedno bolj nadomc ščajo laserske plosce Isto velja za pre,nema1 .ime 'anil plosc Podobna jc slika tud; pri producent ^k ill hišah 2 3 <1, Gi ubvo na v dcokascl.ih (elektronski zapisi) Video zapisi so se v slovenskem prostoru pojavili po letu 1960. Pri tem mislimo predvsem video ka sete. posncte[y profesionalni tehniki katerih skoraj izkl|učnr proizvajalec je RTV Ljubljana (Slovc-ni|n). (ista1' ideo zapisi ki lahko miajo dokumen lamo vrednost (v mislih ■mamo predvsem proiz-vodnio posameznikov posneto s prcnosnmi ko-mercalmmi kamerami), so običajno slabo posneti :n za trajnejše hranjenje neprimerni I'll video zapisih nastopata dva problema, ki sta popolnoma ra/hcna, vendar sta hkrati zelo povezali : prvi je problem hranieii|a v dco kaset 111 nplio-vo vzdrževanje (redno previjanje, lega kasete pri hranjenju >td ), (Iruj-i pa je problem prikaza video zapisa Za video kasete potrebujemo točno dolocc-110 aparaturo, saj diugace prikaz ni možen. Tukaj se srečujemo" s tehnološkim razvojem video zapisa ter spremltajocih kamer ter playerjcv. Problem je v tem da starejše tipe aparatur lahko vzdrzujemo le nekaj časa (po proizvajalčevih podatkih več let realno pa 10 do 20 let), nato pa to ni vet mogoče. ¡ isti trenutek prikaz video zapisa 11; vafl mogoč, neglede 11a to, v kakšnem stanju se nahaja kaseta. l ak« se trenutno srecuiemo raznovrstnimi t'pi kaset iii to raznohkosUyideo kaset spremlja se večja raznolikost aparatur Razvoj se jfii končan ai trenutno 111 videt, njegovega konca PIV ima trenutno tri vrste kaset ¡11 sicer U-matic 2 000 kosov kvadropleks kasete 7 000 ko sov ter LOOO betacam kaset (I 000 kosov arlov škili 111 2.000 kosov kaset v obtoku) Pri predpostavki. da una vsaka kaseta priMizno I 000 m traku dobimo I 4 000 000 111 traku vendar'a podatek Sini H prave vrednosti ker je njegova uporabnost odvisna od ustreznih aparatur. 2.3.7 Raeunalnisk 1 znpisi Računalniški zapisi so Magnetni zapisi na (rakovih diskih m di letali s karakteristikami, ki so po dobile • ideo 111 zvočnim zapisofln V organi/.ranem hranjenju leli zapisov še m. oz,roma ni podatkov koliko ustanov namerava hran.ti Ic zapise. 2U, Optični diski Namovcjši razvo v zapisovanju zvočndi slikov-ndi .11 rac imahiiskih zapisov gre v smeri uporabe laserske tehnike Proces je se v lazi razvoui truiut 110 se n. slandardo' za zapisovanje in predvajanje, dobra lastnost pr, varovanju pa je ta. da praktično ni obrabe ker jc to nainovcisa tehnologija .11 k nam selc pribija podatkov -t 2.4 KONS! RVATORSKO-Rl STAVRATORSKA SLLZIJA V SfOVLNUl 2.4 I Kralck 01 is razvoja službe Začetki rcstav ratorsko-konservatorske službe za papirno gradivo so jbili v petdesetih letih v NL'K pod vodstvom prof Allonsa Gspana in inž Maiu sc Krese v Muz.ciu ljudske revolucije Slovenije ki sta bila poiS vpKom italijanske restavratorske ,.olc saj sta sc oba /obraževala v Rimu Restavra tor ska delavnica v NUK ie zajeM predvsem knjižno grad; v o medtem ko je restavratorska ddüvnú* v 105) Mu/eju LRS zajela -c lesene, kovinske in diuge (predvsem partizanske) predmete. Na pobudo Komisiie za zgodovino revolucionarnega gibanja pri UK /KS in Arhivskega društva Slovenije je Kilo 30. |unija 1966 predlagano, da konservatorska služba pri Muzeju L.RS postane institucija odprtega tipa ki bo skrbela tudi m ohranjanje arhivskega gradiva in naj preraste • tehničn. center za vso Slovenijo, kjer si; bo gradivo restav inalo, konservi-ralo m mikronimalo Nadaljnji razvoj je sel v tej smeri, posebno se. ko je konservator>ki oddelek prešel leta 1980 pod vodstvom inž! Nade Majcen i/. Muzeja f H S v Vrgv Republike Slovenije, k jer je dobil boljše delovne pouojc. se kadrovsko okrepii in ic poleg tekočega dela pričel tudi z. načitnim raz v ojno-raziskovaini m delom m izobraževanjem potencialnih uporabnikov. Medtem ,e restav rator-sko-konservatorska služba v NUK nekoliko za stala Rcstavratoisk i oddelek Muzeja LRS oziroma Arhiv i Republike Slovenije jc reševal najbolj poškodovano gradivo praktično vseli ustanov \ Sloveniji in je uo 1989 leta rcstavriral - 250.000 kosov papirnatih listin, 4 300 gralicnili listin 1.400 pergamentnih 1 iglin 2.800 kosov drugega gradiva, predvsem zc-mljcvidov in načrtov, 650 kompletnih knjižnih restavracij v NUK pa: 100 pnmcrkov kompletmli knjižnih restavracij, 180 prevezov m manjših dopolni! (večinoma knjig), 90 kosov drugrega različnega gradiva (predvsem zcmljcv dov iij kart). 2.4.2. Obstoječe st&ije službe Konscr atorsko-restavratorska služba za arhivsko, knjižnično in mu 'cjsko gradivo je sestavni del restavratorske službe v Slovenin. Maticnost, t.j. >kib m delovanje restavratorske mreže, strokovni nasveti m pomoč na področju restavratorstva. strokovni nadzor nad restavratorskim' posegi izvedba dodatnega izobraževanja (seminarji, strokovni izpiti), informiranje iij popularizacija je osredotočena v teh organizaLijah Narodnem mn/ejii (za ko> ine, steklo, keramiko, i pd.), Vrhivii Republike Slovenije (za papir in perga-nicnO, Restavratorskem centru Slovenije (za Freske, mozaike plastiko, slikarstvo na lesu in j)latnu itd,), k' je tudi koordmator restavratorstva na Slovenskem. Služba za konservacijo in restavracijo v Arhivu Republike Slovenije pokriva tako vse splošne iij specialne arhive, muzeje ter delno t ud' knjižnice (zaradi premajhne kapacitete v NUK) V obeli ustanovah je zajioslenih 10 ljudi (Arhiv Republike Slovenije 8, NUK 2), od tega 6 konservatorjev (Arhiv Republike Slovenije 5, NUK I) m 4 restavra-torji knjigovezi (Arhiv Republike Slovcniic S NI K I) 2 4.2.1. Prostori Arhiv Republike Slovenije razpolaga s približno 170 m- delovnih prostorov ter 25 m"1 skla discnih prostorov. NUK razpolaga s približno 100 !jjí prostorov v kleti Tako dobimo skupno količino 195 m-dclovmh prostorov ili 18,5 m na restavratorja 2.4 2.2. Oprema Arhiv Republike Slovenije ima opremo '.a kla sično resta vri ra n je (za suho, mokro cisccnjc, nev-trabzacijo in beljenje v vodnih in navadnih medijih. dezinfekcijo, ¡animacijo, restavriranje listin, knjig, gradiva večjega formata - zemljevidi načrti plakati originalnih likovnih del na papirju perga mcntnih listin 11 pečatov. Osnovna oprema jc za omenicnc jiostopke zadovoljiva ne pokriva gi nekaterih spccilicnih postopkov (dolivanje s pulpo beljenje v plinskem sta nju). Potrebna paje delavnica opremljenost s spcci-benim drobnim orodjem, predvsem za knjigoveska dela. NUK ima opremo za suho in mokro čisccnic, nevlrali/aujo, dczmscki i jo in dezinlekcijo ter ročno rcstavrnanje listov -n knjig, vendar jc pomanjk ljivo in majhne kapacitete. 2.4 ] Analiza obstoječega stanja Varovanje gradiva je odvisno od štirih glavnih pogojev: a) izobrazbe in specializacije strokovnega kadra, b) prostorov in opreme, c) razpoložljivih lmančnih sredstev, d) stanja gradiva a) Taksna služba zahteva stiokovnjakc z interdi'' eiplinarnim znanjem na sredii|i višji 111 visoki stopnji Obstoječi Šolski program ne zadovoljuje tem zahtevam zato jc potrebno dodatno usposabljanje s seminarji, ki jih organizirajo močnejši restavratorski centri na osnovi uveliavljerdi izobra žcvalmh programov doma m v tujini, preko meddižavne kulturne izmenjave ali z direktno iz menjavo znanja med dvema ustanovama. Na ta 11a čin je dosežena neke vrste specializacija oz možnost usposabljanja npr. pri knjigoveškili restavra torji h! Ce povzamemo ustreznega strokovnjaka je rela tivno težko usposobiti, vendar možnosti za to obstajajo. b) Trenutno odpade 11a enega restavratorja jiri-blizno 20 m delovnega prostora, kar komaj za dosča saj je svetovni standard med 50-100 111- na delavca I ako jc razvoj službe s te strani omejen, vendar obstajajo možnosti za povečanje z gradnjo NUK II m piizulka Arhiva Republike Slovenije (Gruberjeva palača). c) Varovanje tramega gradiva je prvenstveno skrb vsake organizacije, ki taksno gradivo mia, posredno pa jc to tudi dolžnost Ariiiva Republike Slovenije in NUK v okviru matične dejavnosti. Pr' tem moramo razlikovati dve vrsti finančnih potreb: eno so sredstva za nabavo opreme 111 izgradmo 110 vili prostorov, drugo pa sredstva za preservatoiska konservatorska 111 restavratorska dela Prva sred- 105) štva dotekajo iz vet virov, druga pa je v glavnem pokrivala Kulturna skupnost Slovenije oziroma se-dai Republiški sekretanat za kulturo v okviru varovanja premične dediščine d) Upoštevajoč anketne podatke dobimo količino poškodovanega gradiva na papirju (ki je trenut no še vedno glavni nosilce zapisov): Tabela 7 KOLIČINE POŠKODOVANEGA GRADIVA NA PAPIRJU (1989) Uuanova Gradivo (tm)' Spisovno in «tarcjfie vezano '11 .kane knjipc ¿'«opisi in časniki Razno drugo (kosov) časniki (kosov) (kosov) (tm) arhivi _ — 4.850 183 (9.700) (2.666) ostale ustanove - - 12.000 - (13 000) nuk 1 5 400 1 1 000 4.500 115 (28,000) (22.000) H.00O) (220) ostale knjižnjice 14.856 2 135 239 4 (59.800) (13.442) (849) (10) Skupaj 30.356 13 735 21.589 302 (80.600) (25 442) (30 749) (2.869) Pi ičakovano gradivo 6.000 293 do leta 2000 (12.000) (4.266) OPOMBA I V prvi koloni ie zelo poškodovano gradivo (prvi razred), v oklepaju pa poškodovano gradivo (drugi razred) Ciledc na dosedanje izkušnje pn restavnranju gradiva in dejstvo, da upoštevamo le najboli poškodovano gradivo (prvi lazred). odpade pribl I - 2 tm sp'sovnega m starejšega vezanega gradiva na enega restavratorja na leto, pnbl 500 kosov raznega drugega gradiva na enega restavratorja na leto, pribl. 30 - 50 kosov stanh vezav na enega knjigo-vez.a-restavratoria na leto. Tako je možno v Sloveniji rcstavriiati Tabela 8 LLTNA KOLIČINA REST<\VRIRANEGA GRADIVA V SLOVENIJI l 'sl.mnva R.cstavratorji-kit'i£ovezi konservatorji št. oseb kosov kniij> št. oseb kosov listov A ril IV NlJk 1 30-50 31 90-150 l-7 5 2.000-3.000 10.000 15.000 Skupaj 4 120-200 6 12.000-18 000 OPOMBI I • Trenutno samo 2 — 2. Trenutno za določen čas. Pri zasedbi, kakršno lamo danes, b: bi! potreben cas, da rešimo zelo poškodovano giadivo (brez upoštevanja nove 4 oličmc gradiva do leta 2000) slednji 105) Tabela 9 ■AS RFSTAVRIRANJA POŠKODOVANEGA GRADIVA Gradivo Koliihna poškodovanega gradiva Razred St. zaposlenih restavratorjev sedaj MoJnost uporabe restavracijskih prostorov Potreben čas restavriranja (let) Tiskane knjige 30.256 kosov i 80.600 kosov 11 0 da Časopisi in časniki 13.735 kosov i 25 442 kosov 11 0 da Spisovno gradivo 302 tm 1 2.666 tm 11 4 da 60-75 150-300 Starejše vezano gradivo 10.000 kosov I 20.000 kosov II 4 da 50-80 100-150 Drugo gradivo na papiriu 21.589 kosov I 11 2 da 22 30 Film cB B 57.600 .11' 35.000 m 0 (da)2 fotografski material 3.0003 0 (da)2 Mikrofilm ni podatkov 0 (da)2 Zvočni zapisi - plošče - magnetofonski trakovi m podatkov m podatkov 0 ne Računalniški zapisi m podatkov 0 ne Optični diski še nejanso 0 <> OPOMBE 1. plesnivi filmi — 2. delno jc možno gradivo rcstavnrati ali presneti — 3. oecna 1/ navedene tabele razberemo: - da je količina poškodovanega gradiva ogromna, - da obstajajo nekatera konservatorsko restavratorska področja (konserviranje časnikov, časopisov; masovno in polmasovno reMavnranje tiskanih kn|ig, konserviranje in rcstvariranje filmov in fotografskega materiala), ki niso pokrita ker nimamo še usposobljenih restavratorjev, ustreznih prostorov m opreme, - druga novejša področja (elektronski zvočni m slikovni zapisi, optični diski, računalniški zapisi) niso pokrita ker tudi v svetu še ni jasnih usmeri tev, kako in kaj restavriran o, i roma presnemavat: - čas, potreben /a restavriranie gradiva na pap-r-ju m pergamentu, ki spada v prvo nj drugo skupino poškodovanosti. jc pri sedanji kapaci'et: predolg. 1 l/lIODIŠČA /A NADALJNJO ORGANIZIRANOST SLL1/BE Ugotovimo lahko, da je služba . a varovanje arhivskega, knjižničnega gradiva srednje razvita, tako kvalitetno kot kvantitetno. Njen nadaljnji razvoj mora bazirat na obstoječih kapacitetah il lokacijah na količinah in vrstah poškodovanega gradiva ter možnih preveiVivmh zaščitnih ukrepih in kon-servacijsk.il ter restavracijskih postopkih Kot smo omenili, ie problematika večplastna, kjer je potrebno razčistiti dileme: Kaj \arovati.' Vprašanje je preprosto, kadar se sprašujemo po vsebini, saj jo precizira zakon če- prav je tudi res, d.i se spreminjajo kriteriji odbiranja arhivskega gradiva. Nekatere vrste gradiva so nekaj časa nepogrešljive, kasneje pa ne več. S stahsča varovanja gradiva pa nastopijo omejitve za radi omejene obstojnost zapisa (samega) m nosilca zapisa, Takšm faktorji so prevelika kislost papirja (časopisi, tiskane knjige, itd.), neobstojnost loto grafskega materiala, posebno barvnih posnetkov, neobstojnost magnetnih zapisov v kasetah, video-kasetah in računalniških zapisih slaba obstojnost pisnih -.novi itd Kako varovati? Kako varovati pomen: Kako preventivno varovati? Kako konserviiat ? m Kako restavrirati? Vrstni red je izredno važen - pravilna in pravočasna zasuta upočasn propadanje gradiva n tako prihrani sredstva za konservaeijo in restavracijo Primer Lammiranje časopisov, ki je tremi! 110 prevladu joča tehnika konserviranja in restavriranja casop' sov, podaljšuje njihove» dobo trajanja 1 3 krat cena pa je velika Lammiranje iista A2 (format Dela) stane približno 110 din in bi tako skupna kolici na 13.735 kosov časopisov (vzemimo, da ima vsak časopis šest takšnih listov) stala 9 000.000 din. Kaj stoi lii ce vemo, da predstavlja 11 735 časopisov le najogroženejši del te vrste gradiva? Obstaja možnost. da se ognemo konservatorskim m restavra torskir.; postopkom ter informacijo prenesemo na m krofilm (2,5 din za posnetek aii 400 000 din za enako kohuno časopisov) in ka meje dupliciramo. Obstojnost mikrofilmov pa je tudi vprašljiva. k 105) Kako preventivno zaščititi? Problematika hranjenja t.j. zagotavljanje ustrevivh prostorov za posamezne vrste gradiva ustreznih mikrokhmatskih pogojev, ustrezne skladiščne opreme ter ustrezne zunanje zaseite s teoretične strani ni «porno, saj se svetovni standardi med seboj bistveno ne razlikujejo. (Pri nas je v veljavi Navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva aihivskega in registraturnega gradiva; Ur. I. SRS, št. 10/69; medtem ko predlog i'ravilnika o varovaniu arhivskega gradiva pred poškodbami, uničenjem m izgubo z standardi za va ro vanje vseli vrst arhivskega gradiva se m sprejet, ker ni materialnih možnosti za njegovo uveljavitev.) Stanje gradiva v arhivih in knjižnicah pokaže, da se v preteklosti m posvečalo povsod dovolj po-'ornosti preventivni zaščiti. V zadnjih letih je sta nje boljše Zadoščeno je osnovnim pogojem daleč pa je še od optimalnih pogojev. Reševanje problemov hranjenu gradiva je v večini llnančne narave. Ker m enotnega ovrednotenja primernosti skladisčmh prostorov, Hid' ni osnove ta selektivno usmerjanje finančnih sredstev na ni vojn republike ali občine Naslednja problematika obsega odločitve o načinu uporabe gradiva ter njegovem mikiolilimmi'i Trenutno nimamo oblikovanih in uveljavljenih kriterijev /a mikrofilmanje arhivskega, knjižničnega ii! muzejskega gradiva, niti ni skupne organizacijske sheme mikrolilmanja Tako ravna vsaka ustanova po lastni presoji in upošteva znane usmeritve. V pnncipu je sedaj v veljavi: -:asčitno miMofilmanje gradiva pred uničenjem v primeru vojne m elementarnih nesreč (negativ naj bi se hranil na posebn- lokaciji), mikrolllmanje za uporabo, s katenm dosežemo zaščito gradiva pred poškodbami pri uporabi razmnoževanju, mcdkniizničn izposoji, itd.), - mikrofilmanje zaradi dopolnjevanja knjižnega fonda s publikacijami, kijih ni mogoče nabaviti v prvotni obliki (knjižnice) in dopolnjevanje fondov z gradivom, ki je zunaj Slovcmie (arhivi). Pri odločitvah o prenosu zapisa 11a dopolm'ni medij moramo kot alternativo mikrohlmu upoštevati možnost prenosa na optični disk Predno preidemo k konservacijskim postop škom moramo nakazati še problematiko kvaliteti nosilca zapisa in pisne snovi Vemo, da kvahtetm materiali podaljšujejo življenjsko dobo brc-' dragih konservatorskih m restavratorskih postopkov. Problematika je zelo široka m vedno m rešljiva (časni k" se bodo še nekaj časa ¡iskali na ccncnem nekva "temeni p.ipirju), v vccmi primerov pa odvisna od 'maneiiih sredstev, bodisi za nakup kvalitetnih n,a terialov, za presnemavanje na druge nosilce ali celo zamenjavo proizvodnih tehnologij (pri na.- se vcci n'> papiija proizvede po kislem postopku m prehod nC. 1 [87/ffisag Pans, I987. - 2. (C.Ij M. C unha, Methods of I .aluation to Determine the Preservation Needs m Libraries and Archives: A RAMI' studv with guidelines (PGi 88 WS/16) I'm. . im- 3 M. Allen. Analv/ing the data Summaft; I .ndings IVom Database Inquiries ol the 19X6 ICA II LA C onser valion Questionnaire Responses, XXV Internationa are liival Round I able Conference. Gardone Pniera, 1987 4 M. Roper, Planning, I quipping and Stalling and Archival Preservation and Conservation Service: \ RAMI' study with guidelines (PC. I 89 WS 4), I'iris. 1989 5. G M. C unha Mass dcneidifu ation lor libraries. American I ibrary Association, Chicago 1987. - 6 i layol I 'luimidile dans les depot s d'arclu* es. in struments et mcthodes tie mesurc La gazette tie- archiveNS No. 12 L 4th trimcstre, l?83.- 7. .loz.e I lamer. Naravna in kulturna dediščina ter njeno varov,ulje v Sloveniji: Gradivo Republi.krga komiteja za kulturo , jubljana, Üradn; liq SR Sloveni|e 1989 - 8. Nada Čiien.k-Majcen. Varovanje in zaieita knjižničnega gradiva ■ I loecmo veliko malo pa znamo. Strokov no posvetovanje in 6. Skupščina ZßBS Novo nu .to I IÖ - 14 10. 1988,9 \V. MeCo.l RiJiard Cooperative preservation «ni vi lies of Research 1 ibrarics group, In the ( or.tevt of the Vienna Conlerenee on the Presen nitjih ol I ibrarv Materials, II IJA* 'I okyo 19,86. - ID. M. Dersarku -n.in, M Goodberry, I -periments with noij toxie antifurgal agents Studies in conservation 25. 1980, sir. 28 - 36,- 105) II H Valentin, I Preusscr, Insect C ontrol bvjlnen Cases in Museum, Archives and Libraries, Restaiir;itor. I I, I, 1990 str. 22 12. V. \V. Clapp, The stor^ol permanent durable book paper 1115 ■ 1970, Restaurator, supplement !, 1972,.,Ir 24 ■ 46,- P R. A. Stuhrke, The Development ol Permanent Paper Preservation of Paper and Textiles ©jHistonS and Artistic Value Advances in Chemistry series 164, 24 -26, Amer. C hem Soe. Washington D. C. 1977. - . . . 14 M Čcrnič-I .etnar, .1. Vodopivec, Vrednotenje in rt delava trainega papirja kot nosilca kulturne dediščine, 17, letni si'mpo/ij IMTP, liled 21.-23 11 1990 - 15. M. I Ritzenthaler Preservation ol Arclnva| record-. Holding maintenance at durational Archive [Rational Archives Technical Infoimation Paper Ng. 6. Washington, DCi 1990. - 16 K Harris M. W. I lolmes[jN«t'onal Archives Preservation Researeb Priorities Past and Present, National Arehives Irchmcal Information Paper N®. 7. Washington DC 1990. - 17. T. Ribkin Puskadija Čuvanje, zaštilti i restaurira-njc arhivskih dokuinenata i knjiga neobjavljen tekst Za greb 1974. - I8 1 Musnjak, Čuvanje zaštita i rnogueiiost1 resta uri i an. i fotografija, Vjesnik histori jskih arhiva u Rijeci i P;i/i'ui, vJ3() - 19. I, Nemarne. Dejavnost Arhiva SR Slovenije mi področju ¡vJilorizacijc infiarstva avdiovizuelnega gradiva Sodobni kr-hil 1979, Maribor 1979, str 73 - 75,20 J Vodopivee, Nevtralni papir trajnejši nosilec zapisa. Sodobni arhivi 1979, Mariboi 1979 str. 17 19,21.1. Maroevic, Izlaganje arhivalija njih® za -tita na i '.loz.bi Sodobni arhivi i 989, Maribor 1989 str 26 29,-22lNjl Stollow, ( onscrvation Standards lor Works of Art in Transit and on I xlnbition, U NPR SCO. Paris 1979. - 23 k 1?, I lendnks The preservation and restoration of photographic material:, in arehives and libraries a RAM J' study wile guidelines (PGI-84/Ws/l). Pans 1984. Šolanje /:<\ potrebe ari vov Ol) III. kolokviju komiteja Mednarodnega arhivskega sveta /a poklicno izobn cvanje l»ie /milai V zadnicm času je med vprašanji nase otroke, ki Jim dajejo v svetu posebno velik poudarek, zelo izpostavljeno poklicno izobraževanje. Zc leta 1988 je objavil"Arclnvum v XXXIV. zvezku prispevke o arhivskem šolanju.' Avgusta tega leta je fil po končanem Mednarodnem kongresa arhivov v Parizu I kolokvij komiteja Mednarodnega arhivskega sveta za |->oklicno izobraževanje, na katerem so bile obravnavane naslednje teme osnovne naloge arhi v ista ki uli mora -ajemati izobiazcvahii tečaj, "'truktura programa poklicnega izolira,evanja, teo-nja in praksa kot elementa v učnem programu. Referati so bili objavljeni v 4. zvezku Studics L uideš ki jih izdaia Mednarodni arhivski svet. Drugi ko-lokvi j je bil scptcmbia 1989 v»Milanu s skupno temo Vsebina učnih načrtov za različne ravni arhivskega izobraževanja Referati so izšli v reviji J a nus 1990, št I , ki jo prav tako izdaja Mednarodni arhivski svet.' L.ctos septembra pa je bil v Haagu ze III. kolokvij, na katerem so bili obravnavani učbenik' oz. priročniki iz arhivistike. Podpisani sem pripravil poročilo o teh publikacijah pri slovanskih narodih Referat: bodo izšli v naslednji številki Janusa. Ob tej priložnosti bi rad opozoril na nekaj arhivskih učbenikov oz priročnikov, ki so izšli v zadnjem času Michael Cook je skupaj z Margaret Procter objavil drugo, popravljeno in razširjeno izdajo priročnika o arhivskem popisovanju 4 Knjiga I ekharta G. Franza Uvod v arhivistiko je izšla lani v tretji, predelani ¡zdfljiB V Italiji pa je letos izšla že peta izdaja dela Paolc Carucci Arhivski viri urejanje in hranjenje.6 V Španiji je Antonia Ilere dni Hcrrcra objavila knjigo Splošna arhivistika, teorija in praksa,7 Sintetično delo z naslovom Arhivistika so prav tako lani izdal, v Varšavi skupaj Malina Robotka! Bogdan Ryszcwski in Andrzcj Tomczak.K V Moskvi jc Glavna arhivska uprava pri Sovjetu ministrov RSPSR izdala Pravila za delo drzavmh regionalnih in mestnih arhivov (1989).jjj Takšna strokovna bera narekuje skorajšnjo dopolnjeno izdajo mednarodne arhivisticne bibliografije. V prihodnjem letu načrtuje komite za pokhcno izobraževanje, ki se je v Haagu reorganiziral v sekcijo, kolokvij v Pekmgu, na katerega b, povabili učitelje arhivskih ved z azijskega območja Na ta način želi Mednarodni arhivski svet pospeševati strokovni razvoj tudi na tem območju Reorgani/a cijo v sekcijo, ki ima namen omogočiti večje sodelovanje univerzitetnih učiteljev arhivskih ved, bo moral sicer potrditi še Mednarodni arhivski svet, kar pa je zgolj formalnega značaja (to naj bi se zgodilo v času Mednarodnega kongresa arhivov v Montrcalu). Znatna je tudi dejavnost, povezana z arhivskim šolanjem pod okriljem Uncsca V pripravi jc nov Vodnik po arhivskih učnih institucijah (prvi je izšel leta 1984). Vsebovan bo tudi program arhivskih ved na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani medtem ko Stalni strokovni tečaj pri Arhivu Srbije žal ni odgovoril na vprašalnik Istočasno pnpravlja IFLA (International Fédération of'Library Associations and Institutions) mednarodni vodnik šolanja za potrebe bibliotek in lformaeij-skih znanosti. Ker prištevajo k informacijskim znanostim tudi arhive, bodo skuša1! doseči sodelovanje med obema projektoma. V okviru IJnescovcga projekta RAMP (RccordsÇind Arehives Mangcment-Program) pripravlja Rastas P kko iz Helsinkov študijo o arhivskih učbenikih oz. priročnikih Ta naj bi odgovorila na vprašanje, kakšn. naj bodo splošni učbeniki oz priročniki iz arhivistike. V okviru programa PGI (Programme Ccncral d' Information) jc izšel letos zvezek ki obravnava učni načrt za pouk osebja v filmskih arhivih in v arhiv ih zvočnih zapisov10 (doslej imamo že podobno budijo za poslovanje z dokumentärBim gradivom in za upravljanje modernih arhivov, Pariz 1982). Leta 1988, neposredno pred svojo štiridesetletni co, jc Arcliivschule v Marburgu organizirala kolokvij na temo Šolanje znanstvenih arhivarjev v Evropi m objavila v seriji svojih publikacij referate s kolokvija.11 O šolanju v Jugoslaviji jc poročal 105) mag. Peter Klasine. Tudi letošnje 61, zborovanje nemških arhivarjev v Kailsruheju od . do 4 oktobra ima n i dnevnem redu temo Aktualni problemi arhivskega šolanja m nadaljevalnega šolanja C) šo-lamu /.a potrebe arhivov bo govora tudi na mednarodnem simpoziju Arlin i m Lvropa brez meja, ki bo od 2, do 5 oktobra pnliodnjega leta v Maastriehtu ob 10()-letniei društva holundskih arhivarjev, najstarejšega arhivskega strokovnega društva na svetu. Tudi Mednarodni kongres arhivov septem bra 1992 v Montrcidu bo obravnaval vprašanja ar-hivskeg i šolanja in sicer z v idika potreb družbe 21. toletja Temu bo posvečena 1. plenarna seja V ok'iru pokongresnega programa pa je predviden tudi 4. kolokvij sekcije /a poklicno ■ 'obrazcvanje. Teme bodo: mesto šolanja v razvoju stroke nada Ijevalno šolanje, stanje raziskaVjii» področju urhivi-tike. Hhžajoče se novo stoletje postaja prava inspi Jaciji idej organizatorjev arhivskih zborovanj. Tako je priredila v začetku septembra letos itali jariska univerza v Majorat i, kjer se poučuje tudi arhivistiki, v okviru proslav svoje 700-lctiuce kolokvij o tradiciji in perspektivah arhivske znanosti glede na leto 2000, Preučevanja arhivskega šolanja so piivcdla tudi do nekaterih .premenib pr, arhivskih šolah V Are-hivschule v Marburgu so skrčil teoretično šolanje na eno leto, prakso, ki se opravlja praviloma v Bundesarchivu v Koblcnzu, pa so razširili na eno leto.1 Do nekaterih sprememb je prišlo tudi pri učnem programu in pr; izpitij po končanem šola nju 1 cole nationale des cliartes v Parizu seje reorganizirala v oddelka za starci «e m novejše gradivo, i cimcr so zeleh dali večji poudarek usposabljanju za nilaiše gradivo. Francosko ministrstvo za kulturo pripravlja rcorgani/acijo Stage technique d archives. ki je pr Archives nationales v Pari/u m ki naj bi se vkliuul v enoletno skupno solo za poklice na področju kulturne dediščine Mcmjo, da bi bilo idealno šolanje za potrebe arhivov diploma Ecolc nacionalc des cliartes ter omenjeno enoletno nada-hevalno šolanje. Učni načrt jc spremenila tudi School nI Library. Arc'ire and Informations Studies, Univcriit> College L.ondon m sicer v smeri sirienja vsebin, ki se nanašajo na delo > dokumen larnim gradivom (records management) Dj Do lega je prišlo na podlagi podrobnega preučevanja potreb i nšti tycij, i z katerih pnhajajo kandidat: Na lakultel: za arhivistiko, ki ic v sklopu /godo-' insko-arhivskega minuta v Moskvi, so i/ učnega programa črtali vse ideološke predmete, /a razmere v arhivih v Sovjetski /.vezi, kjer jc omenjena Ia kultela največja Fakulteta za arhivistiko na svetu sploh, je značilen podatek da seje komaj 10% študentov, ki .so koncah to lakultelo, zipo.slilo v arln vili Brez potrebe je komentar, kakšne posledice ima to za «trokovno raven arhivov Bolj kot zanimivost naj omenim podatek, ki ga je na simpoziju v Haagu posredoval njen prolesor I vgenij Starostni, da je L.eninov dekret o reorganizaciji in centralizaciji arhivov z dne I junija 1918. s katerim '.ačenjajo vsi sovjetski učbenik; lalzifikat. O tem je priprav I daljšo študijo. Imel sem priložnost, da sem se podrobnc|c se znani I / ustrojem in delovanjem holandske držav nc ailvvske šole ki mia svoj sedež v llaa-u. v zgradbi Centralnega diz.nvncga arlvva vendai pa je šotj samostojna u.tanova, podrejena neposredno Ministrstvu za narodno zdravje in kulturne zadeve, neodvisno od arhivske ccntralnc uprave.14 Samo slojnost šole utemeljujejo s tem, da usposahlja kan didate za državne m občinske arhive (slfcdnji so organiziram kot samostojne ustanove, kar prihaja v poštev pri velikih mestih, ali pa kot regionalni ar Invi, za več občin skupaj). ZiM poudarijo velik pomen šole za razvoj stroke sploh kajti načela ki Jih poučujejo iiu soli, postanejo pogosto spBšiio sprejeti standard; Arhivska šola mi;, pel zaposlenih (direktorja dva pomočnika direktorja ter dva uslužbenca z» organizacijske in admmistiativne -a ilevc), ostalo učno osebje pa so honorarni sodelavci iz vrst strokovnjakov iz arhivov (tako ilizavmh kot obuiiskih). To '.agotavlja potrebno povezavo med prakso i" teorijo med potrebami stroke n šol i njem Nekaj učiteljev je tudi z univerz m drugih in slilucij. Šolanje traja eno leto in se odvija v obliki predavanj enkrat na leden po sest ur I edaj pnha jajo slušatelji v iaag, siccr pa se piakticno uspo ,a bliajo v neki arhivih ustanovi Da bi ilali večji po men teorelii iicmu šolanju, so icmu dodali se tri tedne, enega v jeseni, enega poziffi in enega spo n iadi ki ,o v celoti namenjen; teoretičnemu po ul u So a izobražuje za dve ravni poumvcr.ilclno in posrednjesolsko, s le n da ima|o kandidati neka tera predavanja »kupuj, nekatera pa ločeno Štev do •»ludenlov jc odvisno od možnosti zaposlitve (to pa jc pogoj /a sprejem v šolo). Poprečno ima o 5 t) študentov na višji in 40-50 študentov na srednji stopnji Izpite opravljalo pred komi.sijo, ki io imenuje niuiisirstvo i.j v njej niso udeležen. pFedavale-ji. Na soli poučujejo arhivistiko to pomeni vse, kar je v zvezi . urejanjem in popisovaniem arhivskega grad® arhivskim pravom tc.inmologijo, odbiranjem arhivskega gradiva. Enslednji sklop je zgodovina zlasti upravni in pravna ter ..erhena zgodovina Da bi razumeli dokumente, k, datirajo iz dobe pred letom I 800 namenjajo veliko časa pa eogr iliji, vključno s kronologijo i. lcr.nmolo".|o. k. so io uporabljale prejšnje adnnm.stran). Nadilje obsegajo piodava.ua metodologijo zgodovinski, m iihivskih ra'i.skav, prejšnje m sodobne si.slemc raz vrscanja dokumentarnega gradiva ter inlo.mat.ko Študentje pouniverzitetncga tečaja poslusajo tudi predavanja iz organizacijskih ved Na pripombo glede morebitnega prekratkega časa tra)anja pouka odgovarjajo na šol. s lom, da ima kandidat po opr., vljen.h izpitih dovolj znanja da lahko pnčne delom v arhiva ob samem delu pa bo znanje se p.i-tlobil. /ato pa menijo, da bi moralo biti zobraže-vanje permanentno. Svet se zelo hitfn spreminja in težko jc vključevat, nov razvoj v ucnc načTtc .standardnega p rog rima ' azje je slediti razvo ju s speci amirni, dopolnilnimi tečaj. Doslej so pripravljal, le dopolnil,io leča je za osvežitev znanja , načrtu pa imajo tudi tečaje za spccial'zaci|o. Letos poteka ravno deset let, odkar miamo na oddelku za zgodovino t lozolske Fakultete v I ju bljan predavan|a iz «rhivisitikg oz arhivskih ved (obvezna so a slušatelje nepedagoške smeri .lelno pa jih obiskujejo tudi ostali slušatelji) 1 , obsegajo 105) po učnem naerlu iz leta 198.5 v 3 letniku dva ur predavanj i/ arhivistike \ 4 letniku pa dve uri preda-anj iz strukture inšricncij ter d\c uri vaj ni teden Po 3 letniku ie predpisan kolokvii, po 4 pa izpit Oh pred" idem rcorgamzaciji uenih programov na I ilozofski l'a kult «i bi kazal© upoštevati dosedanje izkušnje pri pouku njegove uunke na tlelo v arlnvih, iazvoj arhivskega šolanja v svetu in drugo. Muum tla lahko kot pozitivno izpostavimo pospešen razvoj troke, h ga |c vzpodbudi! študij na fakulteti, kot krideno pnpomho pa da nc more dajati dovolj z.nama za piakticiio delo na kar smo z.e opozorili 1 ' ( c obravnavamo \>c predmete i> m nega načrta nepedagoške smen, pa ne >amti z. \i tlika potreb BJiiva4 marveč vseli področij, ki |.m je t« .siiiei namenjena potem bi zeleh, da bi ;c r izširi la pretlavanii iz palcografije (zgodovinske pomoz ne vede naj bj zajele »udi merske il? denaine enote v preteklosti) Povecili bi bilo treba število ur za tuie jezike. Arhiv i: liko v ožjem pomenu bi k »zalJ obdrzat: v obsegu uvoda v arh.ustiko Poleg po znavanjfl stiuktur inïtiujcij bi bilo treba dodati sc razvoi vrst arhivskega gradiv i za novi vek. Nri|iio pa bi bilo vjielj iti neodvisno od fakultete, aihnsko ■olo, ki bi prnejala enoletne tečaje za novo M|xi slene v arhivih predmet;, ki so nc|->osiedno pove zanj z. tlelom v arhiv h Zaključni izpit na tc| šoli bi predstav hal tudi strokovni izpit llolandski vzor ob upoštevanju visokega nivoja ki ga je stroka dose gla, bogate strokovne hteratuie in možne pi.merljivosti glede na velikost dežele, je lahko vzgled ki ga kaže v okviru na:ah mozno-.ti upoštevati, opomin I Prole.sion.il framing of Kvhivists I oqjiul on Prol'es-sioglio tics \nliivist«". Nrclmum \\VIV, I9.SX. 23f> sir — ? Nc1?S tin premier colloque international «-nr la lom.ition .Ifs a re In viae; Procccdm: ol'ihe lirsl Interna tional Collotgi'iim on \n liiv il I due mon ind 'framing (uretl 13 Oelmas) Studies i-ides4 InteTnition il ( 'mm ci1 on Archives C onscil international tie:' \rclnvs I'-irr,, 1989 OS Str. - 3 bulletin N <3, Intern itioir.il ( ouncil on \rchnes ( onscil mtcrnaroii.il ties Archivi Orcein her I981', itr 33 34 Janus Intern ition.il Couucii on Nrchiv.s ( onscil mtenvitional tli s Bchives 1990, t sti 21 52 — ■ 4 Michrel C ook-M ugaret I'rocier, Mann ■ I of \rt hi'val Description Aldershot I1)1)!)1, 250 sir 5 t t k lia il C.- I ran/ I in'-.ihning in the Nrclnvkund Darmsf.idl 1990 53 Str — 6 I'ao! i ( aruc- i I - Ibnti irchivistiche ordin micnlo c c;>nservazionc, Roma I i Nuova l! Mm VentilK, 1990' —7. Nntoma lkrcdi89 —8. II u na RohotM Itogdan Ryszevvsh Antlrzei I omezek Arelmvi ayka wSrsuiwg I98l> —9 I'raviS robot v gosudarstsuinyh rajonnvh rgoriHlsk'h ar hivov ( ilavnûtS ar liiv noe upravleme p'i Sovele mmr.trov SSSR] Moskv i J5Si.— 10. ( urrtcuhtm development for the training ol personnel in mosm -mage ind i.-cortletl sound archives. t NI-SC O. |Gl 9V W S 9 Paris 1990 104 sir — II Wissensch.il'tliche Aichr arsausbildung in I uropa Vero'lenlhchimgen tier Arclrvsehule MMSirg-liiMinii Hir \icho nissen:,'.liait \r. 14, Marburg 1989 163 stt". — 12 \ngehka Menne llantz 40 I ihre \i Jiivscb'nB Marburg Perspektiven tier \rchivarsausbil-• lung, Dcr Crehivar 42J P>89 sir 16^-176 — 13. Nunc i liursten. New Directions in Arclm il I raining at the School ol I ihr.ir\J\rclmi ant! Inlorma'.ion Stutn: ( ni vvrsit« ( ollege I ontlof Ne lift Richtungen ii| dcr an hi vischftii Nuslvlthmg in tier School of I -hrar ■ \rthtv iatl Inlorniation Sluti,es. Uimersitv ( ollege l.ontlon I berheierung gestalien Der Arclmscluilc Marburg zam 40 laliresiag i h.rti (irundung, Verulfentlicluingen tler Arehivseliule Marburg-lnstitul Ilir Arehivvvissensehalt Nr IS, Marburg 19X9. str. 57-VJ. — 14 Stuthegitls I9()() 1991 voor de opleitling tol iiiitldelhajr en hoger aicliilamblen.iar s'(iravenlnge, Rnks Archielschool juh 1990. s-4 si> — I 5. .lože/omar. Arhivsko izobraževanje s Jugoslaviji posebnim oz>rom na Sloveniio, Arhivi XII si I -2. 1989. tr 16 18. Pedagoška ciiejtt> lost Pokra; inskcm ari \\\ Nosi Co /uiii I\C '(i pictl časom je bil v te| rubriki obiavljen pn-sptvek o vkIjučevaniu arhiva v vzgojno-i/obra-ževalni proces mladega tloveka' v katerem je avtorica predstav i la dotedanjo prak .o orgaiiiziramli obiskov šolskih skupin v arhivu |in čemer je izha-lala iz izkušenj Arhiva SR Slovenije, navedla pa je tutl" mnoge koriitnS napotke za vkijučevanje arhiva v ut.m program Prispevek ie z;ikluicen z inihli lo. da bi »pri nadaliniem delu na tem področju ka-alo povezali izkušnje vseh slovenskih «njiv o\ « S teir zapi>om želim bridsuiviti izkušnje s pre dagosko dejavnostjo v Pokraunskem arhivu v Nov? Gorici pn čemer ne zajemam delovne prakse učencev \ arhivu kot posebne oblike izobraževanja učencev v sredinih šolali Dolgoročno gled ino je ta deiavno.st ailmov go tovo ena i mied zelo pomembnih. Nacim in kv.di teta predsiavljama arhivske dejavnost1 in iTrhivske-ga gradiva mlademu človeku nedvomno vplivajo na oblikovanje niegovcga znania m zavesti o arhivski kulturni dediščini V ta namen je že v Zakonu o nanr.ni .n kulturni dediščini vkhučeno določiio da ailnvi pripravljajo razstave in druge oblike predstavljanja arhiv.-.kcga gradiva2, bolj določno pa so te naloge ailiiva navedene v normalivih m standardih za arhivsko dejavnost. k|er |e med nalogami v zve. i . uporabo gradiva navedena tudi naioga prirejat zgodovinske razstave zgt)dovinske uciic ure ter zgodovinska predavanja na podlagi arhiv skega gradiva^. Za potrebe nekaterih vzgoino- i 'obrazevalnih programov v srednjem usmerjenem .zobiazevaii|ii je bi1 h a pismi tudi poseben učbenik4>nov, kije v ¡Seniki! obdelana, ima prav gotovo poseben vzgojno-izobraževalm ucmel- v po- vezavi s prakt emm j>rikazom arhivske dejavnosti uceneem ^arhivski instituciji, ogledom arhivskih ' izstav ah pa vsa; z obiskom arhivskega delavca na .soli. Pobalinski irhiv v Novi Gorici je z.arad" zredno slabih prostorskih zmogljivosti imel v prcišmih na jetih piostonh zelo majhne možnosti za ob.scvnejšc in kvalitetnejše sodelovame s šolami. Kipih teza vam sc |<: odzival na pficasne potrebe šol m zat.el tudi sam dajat: vzpodbude za sodelovanje V poro-cl -h o delu zavod i tja do leta 1979 sicer nc zaslecl' 105) mo omembe tovrstne dejavnostis,Prvič so kot dodatne strokovne naloge omeniena predavanja /.a •rcdnjcšolsko mladino v poročilu o delu /a leto 1980/' I/, poročila o delu za leto 1981 pa je ra/. vidno, da je bilo /a dijakinje četrtega letnika Uprav no-administrativne sole Nova Gorica t iko kot /e nekaj let na/aj, pripravljeno predavan|c o vlogi m pomenu arhivskega gradiva in o dejavnosti zgodovinskih arhivov, združeno z ogledom arhiva. Iz tega lahko sklepamo, da jc naš zavod pričel s tovrstno dejavnostjo že pred letom 1980. Ustanovitev Zgodovinskega društva /a Severno Primorsko sredi 70-iii let je povezala učitelje zgodovine na šolah m arhivske delavec in tako ie preko društva in Zavoda -a solstvo kmalu prišlo do prvih oblik sodelovanja Arhiv jc za posebne prdožnost dal na razpolago Krhivskega delavca, ki je z obiskom na sob predsta vd arhivsko kulturno dediščino, i/delovati pa jc /a čel tudi k opite arhivskih dokumentov za ucnc pri pomočke.7;i V naslednjem letu, 1982, je arhiv organ/i ral predavanje /a dijake zadnjega letnika Sred nje driizhoslovno-ckonomskc šole Nova Gorica o delavnosti zgodovinskih arhivov in o arhivskem gradivu kot kuiturni zakladnic naroda^. V letu 1983 je intel arhiv že toliko okrepljeno kadrovsko zasedbo, da smo zaceli ra/.misliati o širitvi pedagoške dejavnost: Želeli smo, da bi sodelovala z arhivom vsaka osnovna in srednja šola na našem območju. V ta namen smo navezah pismene stike s šolami v vseli treh občinah in jim poslali nekaj predlogov . Naslovili smo jih uutehem zgodovine in vodiem zgodovinskih krožkov.9 Poleg predstavitve arhivske dejavnosti z ogledom depojev smo v predlogu ponudili možnost podrobnejšega seznanjanja z arhivskim dokument: v povezavi z iično-vz.gojinni procesom. Uccncc oziroma njihove učitelje" smo Okušali vključit- vanj s pnpravo izbora dokumentov o posamczn.h temah iz učnih načrtov (, možnostjo. da se ti dokumenti p0 potrebi tudi fotokopirajo) tei z obiski priložnostnih razstav Že v tem letu smo zabeležil večje aktivnosti arhiva na tem področju Izvedenih je bilo sedem predavanj o dejavnost. zavoda s predstavitvijo arhivskih fondov in zbirk irhivskcga .zobrazevanja pa jc bilo delež mh okrog 400 učencev.10 Poplava ki jc oktobra 19«3 pri-.adela arhivsko gradivo. |c za vce mesecev zavrla zastavljeno sodelovanje s šolami Mnogo učencev pa se jc ravno ob tej nesreči na poseben naun seznanilo z. arhivskim gradivom. Srednješolci so nam priskočili na pomoč pri sušenji in selitvah ra'močenega gradi , a in takrat sc jc lahko vsak mimogrede seznanjal različnimi londi in zvrstmi gradiva marsikoga je zanimala tudi vsebina dokumentov. Odgovori na vprasalnil Republiškega komiteja z« kulturo v zvez: z. analizo aihivske dejavnosti ka z.ejo, da je bilo v arhivu v obdob|u 1983-1985 na obisku 30 šolskih skupin, za katere jc bilo pripravljenih 40 šolskih ur1kl|ub zelo otežkočenim raz meram za osnovno dejavnost (v številkah so zajeti tudi ogledi razstave o rcševaniu poplavljenega arhivskega gradiva ki jo je arhiv pripravil leta 1984). Kljub težkim pogojem v naslednjih dveh letih in pol ko jc bil velik del gradr a naših fondov zaradi sanacije in selitev za uporabo skorajda nedostopen prostori, v katerih smo gostovali pa zelo tesni, vendarle nismo odklanjali sodelovanja čedalje večjemu številu šolskih skupin ki so se na različne načine želele .c/.nanjati z arhivsko dejavnostjo m arhivskim gradivom. leta 1985 smo uvedli posebno evidenco šolskih skupm s katero ,mo želeli na enem mestu dobiti pregled nad našo pedagoško dejavnostjo. Za posa Jezna leta kaze nadednje podatke: zaporedna številka m datum obiska šolske skupine. W.il sole m vzgojnoizobraz.cvalncga programa letnik oz. raz red s številom učencev, ,me in prjimels učitelja k. jc pripeljal skupino, vsebina učne ure ter ime m priimek arhivskega delavca, ki je pripravil učno uro. V letu 1985 |c nas arhiv obiskalo 13 šolski!} ski! pm zanje je bilo pripravljenih skupno 2 1 ucmli ur. 'odoben dopis kot leta 1983 je arhiv poslal leta 1986'\ V dopisu zapihana zelja da arhivske dokumente, prioc nase zgodovine, posredujemo tudi sir-ši javnosti, še zlasti za potrebe šol. je naletela na dober odziv, prav gotovo tudi po zaslugi Zavoda z.a šolstvo, ki je šole spodbujal m dajal večji pomen spoznavanm arhivskega gradiva. Prej omenjena evidenca izkazuje v letu 1986 precejšen porast obi ska 33 skupin m 47 ucii:h ur, pn čemer gre porast pripisati tudi organiziranim obiskom prve vccjc sa mostojne razstave arhivskega gradiva iz naših lon-dov. / izgradnjo arhivske stavbe imamo tudi arhivski delavci, ki sc ukvarjamo s pedagoško dejavnostjo, izredno dobre pogoje za delo s šolskimi skupinami. V letih 1987-1989 je obisk šolarjev precei narasel. Leta 1987 -ario zabeležili 37 šolskih skupin za katere je bilo pripravljenih 49 ucmh ur Leta 1988 40 skupin (1477 učencev) |s 57 učnimi urami, lansko leto pa kar 56 skupin (I 585 učencev) z 72 učni mi urami (v številke so vkhuccm tud ogledi iTjiiih razstav, ki smo jih v tem obdobju pripravili). Kakšna je vsebina ucmli ur' Podal bom prerez za obdobje 1985- 1989. I/redno velik odstotek obiskovalcev želi splošno udormacijo o arhivskem ,.avodu m njegovi dejavnosti (služba varstva arhivskega gradiva glavna dela m naloge arhivskih delavcev, arhivski fonth in 'birke. uporaba arhivskega gradiva materialno varstvo gradiva) Za lepši pregled arhivskih londov m '.birk ter vrsti gradiva snfl ob preselitvi v novo stavbo pripravili manjšo razstavo dokumentov z razl.uiih skupm fondov, s po.cbnim o/:ioni na različne zvrsti in oblike pisanih in risanih doku mentov. Pogosto pa sc poslužujemo izbora doku men tog po različnih kriterijih (starost, krajevni iz bor, tipične oblike gradiva ipd. tudi po posebnih željah obiskovalcev). Predstavitev zavoda in delavnosti je največkrat povezana z ogledom arhivskih skladišč, čitalnice in priročne knjižnice. Velikokrat so učitelji in učene ob obisku na,iii razstav želeli da bi vsaj na kratko i/vedeli kaj o dejavnosti arhiva na >p!ošno. Nekaterim -kupmam pripravljamo tudi posebej dogovoricnc tematske učne ure. V povezavi z uciii mi programi spoznavania zgodovinskih virov jim predstavljamo zgodovinske dokumente kot pnm.ir-m zgodovinski vir na splosno, za posamezne usl'arjalce (tako npr gradivo krajevnih brniških odborov, tloloccmli sol in šolskih okolišev) ah zvr s'.i (urbarji in ostale rokopi-aie knjige, načrt' zbirke Fotografij :n mikrofilmi). Sole, ki po predmetu i kij izobražujejo za pisarniško poslov a nje, se piulno poslužujejo Hnijh ur, ki jih za to tematiko pripravljamo v arhiv u ze dlje t asa Uccnccm smo s pomočjo našega gradiva poma gab pri spoznavanju naslednjih zgodovinskih tem - razsvetljenske reforme Marije I e rez i je in Jo/t fa II ai zti^ffiiški kat ister, ■ i/.seljenst1 o v tlruge dc/.elc, boi za nase meje po I svetovni vojni s posebnim poudarkom na ¡Gjgiški primorski Slovenci meti obema vo|iiania NOIJ po kapitulacij. Italije, - ra/.voj slovenskega knjižnega jezika zgodovinski oris Vipave in njeni kulturna tie diL.un a poplave v Novi Gorici C e pnkljucimo/raven se ogled razstav, so ucenu preko aihivskih tlokumcntov 111 novo zvedeli ali tlopoliiib znanje o n.rlcdnuh tlogotlk.h m dejstvih naše lokalne zgodovine Občine na Goriškem otl srede 19, stol do druge svetovne vojne, Pokrajinski ailnv v Novi Gonci 1972-I987 -razstav.í ob 15. ohletniu delovanja m odprtja nove stavbe /apr.ana volja Pnniorcev /,.i priključitev k Ju goslavip 1945-1947 - razstava ob 40 obletnici pit kliueitvc Primorske k Jugoslaviji /gradil < bomo Novo Gorico - ra/.stava doku mento> o pnpiavah n /acetnih tleln, izgratlnie Nove Gonce v letih 1947 in 1948. - Otl 27, apnla k 22, juliju ra/.stava o na činih m oblikah pra/novanja dneva Of od metlvoj-n:!i začetkov do I 1953, In odf.ivj u6ftuctv? LIgotavliamo ra/buio otlzr nost, otl pasivnega poslusinia tío akt'vnega v kini ccvanja ; postavljanje m «.zličjun vprašanj ki so v povezavi temo ume ure ah pa tudi ne Odvisna je otl vrste sole m ra/acila otlnosa učitelja tlo arhivske kulturne dctlist inc. interesov ■ 11 nagnjtnj učenetv ra/rCfll osnovne .sole, v času ko se licenci v ,oli potlrobncic seznanjajo s predmetom zgodovine. Pri skupin ill .-. takmn uci telji je arhivskemu tlel.ivui seveda tlelo olajšano. V tikih piimerih |c pobuda predvsem na strani iiccn cev, ki imajo /c n-tkaj osnovnega znanja in /najo spraševati tudi nepričakovane podrobnosti Pogo to je vprašanje o dostopnosti litovskega gratlr a, Zanifiivo |c. tla pn mnogih učencih m tudi ut ite-l.jih oh prvem obisku arhivske ustanove prev ¡aduje prepričanje t! i je arlir >ko gradivo netlostopno /a šjloKo uporabo oziroma dostopno le /a posebne i/, braneč Ki naj bi imeli po-ebna dovoljenja /a upo rabo gradiva Z na: o pedagoško dejavnostjo se trii dimo tla bi pri ueencih pa tiuli pn učitelji1! uvno to negotovost n i prcprul|i\ fl|čm odpravljali .s po jaMijevanjem o načinih uporabe gfiíHíva l ¡rimo tl i smo v teh pri/adcvamih tudi uspel' Morda sc lahko potrdimo s poveeaivni številom uporabn-kov arhivskega gradiva za različne šolske naloge, tekmovalne, seminarske in diplomske naloge ka kor tiuli njihovim interesom za samostojno raz, skovalno 'delo. Učene /clo ratli sprasujeio o zaposlenih delavtih v arhivu, njihovih izobrazbemh profilih ter /.lasti o tem, kakšne vrste opravil ¡/v« l.ijo pri notranjih delili in pri delu na terenu Nič-koliko informacij in pojasnil smo jim posredoval: o poplavah ki so prizadele nase gradivo ter o načinih ■n postopkih konscrvacijc arhivskega gradiva pa ccpiav ¡imamo mo/nosti, da bi jih popcliali skoz.:-restavratorske delavnice. Mnogo vprašanj se nana sa na najbolj /načilno radovednost učenčev - ugotavljanje izvora njihovih dru/an m rodovni iz. ar hivskih dokumentov. Ob takih in podobnih vprašanjih ffhivski dclavec lahko izkoristi pnlo/iiost m licenca seznani z mrežo arhivskih zavodov m dru gih ustanov, ki hranijo arhivsko gradivo doma .11 v t u pn 1 ter s pripomočki /a uporabo ailmskcga gradiva. Učence zelo pritegnejo dokumenti. ki izviraj! ¡z krajev ali pa se nanašajo 11.1 kraje, otl koder licenci puli najo ter informacije, kje sc nahaja gradivo /a njihovo lokalno zgodovino Arhiv'ki delavci skušamo tloscci pn obiskih sol škili skupni se en namen ko polagamo v mlada rca zavest o pomenu arli vskega gradiva Za naso kulturo 111 znanost 111 /a nas zgodovinski spomin ali jo skušamo /e utrjevatvedno radi opo/ar|amo na to, tla so podstrešja .11 omare njihovih domov potenci ilni »imetnik« morda dragoccncga gradiva ki bi ga ka/alo wsaj evidentirati cc /.c ne prevzeti v varno hrambo v nase depo)c Spodbujanja /a reševanje .1 rh vskih dokumentov ni nikoli dovolj, pa ceptav rodi le majhne -adove Zelo pomembno ie, da sc pn mlatlih generacijah nenehno ustvarja /avest. da poleg mu/eia ■ :i luijiZ niče obstaja arhivska ustanova, ki jc edina pristojna z. 1 varno hranjenje 111 strokovno obdelavo arhivske kulturne dediščine. Ob kcnui tega prispevka je potrebno se zaplati da sodelujemo s skoraj vsemi srednjim' šolam. nafic regije Nekatere osnovne šote pa sc ne odzivajo na naše pobude 111 ne iščejo stalnega sodelovali) 1 Vzroke je težko ugotavljali za nakcterc pa gotovo velja tla je temu kriva tudi oddaljenost od sedeža arhiva Zato razmišljamo, da bi sejmi arlvvski tle-lavi skusali pogosteje kol tloslci jsriSižati z obiskom na soli kl|iib manjšim možnostim celoviteje predstav itve arhiva in arhivske dejav nosti, ki jo taka oblika nudi OPOMIP 1. Mkrijn Cirabnir \li ->e lahko arhiv vključi v vzgojil;, izobrazcv 1I111 proces mladega človeka?. Arhivi V I.ju blj.nii ll)82,M 1-2, nr. 4145 —2. Zakon o n.iravni ii kulturni dediščini. Uradni list SRS, št. I/1981, 94. člen. s Normativ i m stantl Bdi za arluv .ko dejavnost. Poro eevalee kulturne skupnosM S!ov anjc IV st 18. Ljuhlja na 1982, str I' — 4 ra?e Zorttar, Arhivistika Ljubljana l()84 — 5. Poročila o delu Zavoda zaj varsho arhivskega gradiva ¿fi Skiipsuni občine Nova Gorica m Pokrajin skega i'h v > v Novi Gorici za I l%(> 1979, Pokraim.sk 1 ril.v' v Novi Gorici zbirka dol iimentarniga gradiv 1 — 105) 6. Poročilo o delu Pokra,,nskega arhiva v Novi Gonei za 1 1980 Pokrajinski arhh v Novi Gorici - zbirka doku mentamega gradiva. — 7. Poročilo o delu Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici za 1 1981 Pokrannsk i driuv v Novi Gorici - zbirka dokumentarnega gradiva. — 7a Ustna , n formacija M igdalenc Cchovm arbtv ,ke strokovne sode-ko kc v Pokrajinskem ¡tfhjv i v Novi gorici. — 8 Poročilo o delu Pokrajinskega nrliiv» v Novi Gorici /.a I. 1982. 1'okraiinski ajfi i v v Novi Gorici - zbirka dokumentarnega gradiva —9. Dopis Pokrajinskega arhiva v Novi Gori i. 5t 23/15-83. 4. 5. 1983. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici zbirk i dokumentarnega gradiva.— 10 Poročilo o delu Pokrajinskega arin va v Novi Gorici ZS I. 1983, Pokrannsk i arhiv v Novi Gorici zbirka dokumentarnega gradiva. — II. Gradivo za analizo arhivske dejavnosti Republiškega komiteja za kulturo, 1987-1988, Pokraim-ski arhiv 1 \om Gorici - z.b'rka dokumentarnega gradi va. — 12. Dopis Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, št. 2 6-1 86 15 1 1986, Pokrajinski arhiv v Novi Gonu -zbii ka dokumentarnega gradiva Bavarska arhivska šola v Miinchnu /a delavce ja\irih ari ivov, ki so pred tem opni rili višjo ali visoko slopn;«» i/obra/be ' osna Golonna /aradi vse večje željc, da hi tud, na slovenskem prostoru organiziral; posebno šolo za arhivske delavec, sem sc ob svojem študijskem obisku v Glavnem državnem arhivu v Munehnu zanimala tudi za potek in vsebino šolanja na bavarski arhivski šoli Nemci dajo zelo velik poudarek strokovni v.o-brazbi dclavccv, ki delajo z arhivskim gradivom zato sta bih na področju /ahodnonemške države ustanovljeni dve šol Prva je v Marburgu m pokn va vse federalne enote razen Bavarske ki ima svojo šolo Bavarska šola za arfrvskc delavce irrm za.seboj že bogato zgodovno, saj je začela delovati že pred petindvajset.nr, leti /a vsako stopnjo izobrazbe imajo tudi poseben lzobrazevalm program Šolo obiskujejo arhivski delavc, državnega koinu nalnih, priv itnili, gospodarskih in cerkvenih arhi vov. Program šolanja za kandidate, ki so končali višjo stopnjo i/.obra/bc Kriteriji za vpis v arhivsko šolo so dokaj strogi, saj je za vpis potrebno opraviti preskus znan)a ter predložni popolno dokumentacijo o dotedanjem šolaniu Izpit opravljajo kandidati na Generalni direkciji državnih arinvov Bavarske v Munehnu. S preiskusom znnnj« (sprejemnim i/pitoin) na| bi kandidat pokazal svoje splošno m strokovno znanje, k: ga bo v arhivski šoji potreboval Sestavljen je iz poznavanja temel|cv bavarske m državnosti /RN, položaja ZRN v svetu, državnih in gospodar skih vprašanj, i'azvoja družbe, bavarske zgodovine od 16,-20. stoletja in aktu,dni,i političnih dogod kov. Ta dci preskusa znanja poteka pisno m traja dve uri Za vpis na šolo pa so potrebna še splošna zna nja. in sicer, nemškega jezika, matematike, tujega jezika, latinskega jezika. Uden od pogojev za vpis je tudi starost kandidata in sicer 25-30 let Na koncu seštejejo povprečje vseh ocen V primeru da kandidat ne opravi sprejemnega izpita ima pravico izpit ponovno opravljan. Na Generalni direkciji naredijo na podlagi rezultatov razvrstil-no iisto. Po u .pešno opravljenem šolaniu na arhivski šoli dobijo kandidat: naziv arlvvskcga inšpektorja Eilj arhivske šole je Usposobili kandidata /a arhivskega inšpektorja, ga Seznaniti s strokovnimi vprašanji, tako da bo znal samosloino in zanesljivo reševati strokovna vprašanja. I rajanje in potek izobraževanja Šolanje traja 3 leta Obsega strokovna predavanja m praktični del. Vse skupai obsega najmanj 2400 šolskih ur. Mudi) je sestavljen iz sedmih izobraževalnih delov: 1 prvi del strokovnih predavanj (traja 3 mesece) 2. začetni praktični dci (traja 5 mesecev) 3 drugi del strokovnih predavanj (traja 5 inese-ccv), 4 glavni dci praktičnega izobraževania (traja 7 mcscccv), 5. tretji del strokovnih predavani (tra|a 5 mesece v), 6. zaključni dci praktičnega izobrazcvama (traju 6 mesecev), 7. četrti del strokovnih predavanj (traja 5 mesecev) Strokovna predavanja Strokovna predavanja obsegajo tud: vaje in senn narje Predmetnik študija je zelo obsežen, vendar sem sc ga odločila objaviti v celoti, ker tudi v Sloveniji razmišljamo o Ustanovitvi podobne sole za arhivske delavec 105) STROKOVNI DLL PRAKSA PRLDMIT UR 1 .del 2. 1 4 L II II 1. Osnove zgodovinske delitve dežel in upravna zgodovina Bavarske do 1508 52 52 ______ 2. Osnove zgodovinske delitve dežel ni upravna zgodovina Bavarske od 1508 - 17^9 105 - 105 3. Osnove zgodovinske delitve dežel :n upravna zgodovina Bavarske od I 799 do danes 103 - - 63 40 - - - 4 Osnove gospodarske zgodovine Bavarske 41 - - 21 40 - - - 5. Osnove pravne zgodovine 60 26 - 14 20 - - - 6. Osnove ccrkvcnega prava 48 - - 28 20 - - - 7 Splošna arhivistika 1 88 26 21 21 20 - - - 8. Splošna arlvvistika 11 (vpogled v bavarske arhive in glavne fonde) 108 26 21 21 20 - - - 9. Diplomatika 1 Listine 62 - 21 21 20 - - - 10. Diplomatika 11 (akti 111 uradniške knpgc) 116 13 21 42 40 - - - 1 1 Metodologije shranievania in urejanja arhivskega gradiva 62 - 21 21 20 - - - 12. Metode reprodukcij arhivskega gradiva in shranjevanje le teh 41 - - 21 20 - - - 1 3 Temeljne smernice arhivistike kot znanosti 21 - 21 - - - - - 14, Postavitve razstav 21 - - 21 - - - — 1 ¡5. Delo arhivov v javnost1 20 - - - 20 - - - 16 Vrednotenie arhivskega gradiva (izločamo) 5 J - 21 - - - - - 1 7. Skrb za arhivsko gradivo 10 - - - 10 - - - 18 Arliivska zgradba m oprema arhiva 42 - 42 - - - - - 19. Avtomatska obdelava podatkov in uporaba računalnikov v arhivistiki 21 - 21 - - - - — 20. Dokumentacija in mlormacijc 21 - - 21 - - - - 21. Nemška palcografiia 366 52 63 63 60 40 48 40 22. Latinska paleograllja 150 26 42 42 40 - - - 23. tatinski jezik Listju 20 20 - - - - - - 24 Osnove hcraldikc i.ii sfragistikc 26 26 - - - - - - 25. Osnove numizmatike 10 - - - !0 - - - 26. Osnove kronologije 21 - 21 - - - - - 27. Državno pravo m državoznanstvo 53 - 32 21 - - - - 28 Splošno pravo 40 26 14 - - - - - 29. .lavno službeno pravo 1 (za uradnike) 86 13 - 21 20 20 12 — 30. Javno službeno pravo II (m usluz.bcnec -n delavcc) 61 - 21 - 20 - - — 31 Gospodarstvo in priračun diZave Bavarske 1 L-III del 79 13 21 21 - - 24 - 32. Gospodarstvo 111 priračun države Bavarske II IV. del 57 - - 21 20 - - 16 33. Finančno poslovanic arhivov 57 - - 21 20 - - 16 34 Upiavna tehnika in organizacija pisarne 45 - 21 — — - 24 - 35. Osnove kn|ižtt;čarstva 28 28 - - - - - - 36 Metode dela 28 28 - - - - - - 37 Osnova psihologije z 0/1,0111 na potrebe 20 20 arhivov — — — — — — 38. Obiski slušateljev v arhivih 138 14 21 21 - 31 35 16 105) Pn vsakem delu predavanj mora naredili kandidat 4-5 inšpekcijskih del Praktični del študija Obsega izobraževanj na delovnem mestu in spremljajoča predavanja. Podrobnosti o poteku n programu izobraževanja ureja Generalna direkcija državnih arhivov Bavarske v sodelovanju z Državnim ministrstvom za pouk in kulturo v Miinchnu Preizkus manja (nastavitveni o/, končni i/;)it) Izpit je sestavljen iz pisnega m ustnega dela Kandidati opravljajo izpit na Generaln. direkciji državnih arhivov Bavarske po splošnih pravilih o opravljanju izpitov. Točno je določeno, koliko vprašanj dobi kandidat m iz katerih področij, omejen je tudi čas pisanja. Pisni del izpita je potrebno opravili pozitivno, da se lahko prislopi k ustnemu delu. Ustni del izpi ta je prav tako kol pisni časovno omejen (na 45 mm.) m sestavljen z vprašani iz vseh področij izobraževalnega programa. Skupna ocena je vsota iz ocene pisnega in ustnega dela ter ocene celotnega študija. PREDMET II ZGODOVINSKE POMOŽNE VEDE-13. Heraldika in sfragistika 14 Gcneaologija 1 5. Numizmatika 16. Mere in uteži 17. Historična geografija 18. Kartografija 19. Nemška paleogratlja 20 Latinska palcografija 21 Francoska palcografija 22. Kronologija III ARHIVSKA TFHNIKA 23 Arhivska reprografija 24 Restavriranje 25. Arhivska zgradba in arhivska oprema 26. Avtomatska obdelava podatkov - u-formaeijc in dokumentacije Ponavljanje izpita Kandidati iahko ponovno opravljajo izpit najprej čez šest mesecev. Ta predpis je pričel veljati I junija 1979. Arhivska šola /a kandidate, ki so končali visoko šolo Pogoji za vpis na lo šolo so naslednji: dokončana pravna ali filozofska fakulteta stalno delovno mesto, 32 iet starosti, znanje latinskega in francoskega jezika in opravljeni, točno določeni državni ¡¿'pili, ki ¡o jih kandidati opravili že v času službovanja Po končanem šolanju m uspešno opravljenem izpitu dobi kandidat naz'v arhivskega referenta Šola traja dve len. Obsega teoretični m praktični del izobraževanja Učni načrt naredi Generalna direkcija bavarskih arhivov v Munchnu Praktični del šolanja traja dvajset mesecev m se opravlja v bavarskih arhivih, teoretični del pa traja deset mesecev na Bavarski arhivski šoli (Baycrischcn Archivschule). Šolanje poteka na pšodlagi cikličnih predavani, in sicer vsake tri do pel let, glede na šle ■ vilo kandidatov, kar je razvidno iz učnega načrta za izobraževalni cikel 1988/91. TLOR^ I'R\KSA ŠT. UR I 2. 3. 108 48 48 48 48 12 12 12 36 - 24 60 - 48 60 - 12 48 24 24 60 48 36 12 12 18 12 6 6 - 6 12 12 12 24 24 12 12 132 48 48 132 48 48 36 36 12 12 12 - 12 12 - i2 24 24 36 - 24 1. ARHIVISTIKA 1 Razvoj arhivske vede in vedenja o fondu 2 Splošna arhivistika 3. Nemška m mednarodna arhivska organizacija 4. Pisarniško poslovanje 5. Izločanje gradiva 6. Urejanje in popisovanje I (listin, uradniških knjig) 7. Urejanje in popisovanje II 8. Diplomatika I 9. Diplomatika II (uradniške knjige, aktij 10. Diplomatika III (zapuščine, zbirke, časopisi, uradniški tisk, slikovno, filmsko, tonsko gradivo) I 1 Količina gradiva in empirično socialno raziskovanic 12. Materialno varstvo arhivskega gradiva 12 12 12 12 48 12 36 12 12 12 2.4 24 12 12 12 105) PREDMET <5T.TR TEORIJA 1. 2 3. PR \KSA IV ZGODOVINSKA STROKA 27. Nemško in bavarsko zgodovinsko pravo 180 72 72 36 - 28. Katoliško in evangeličansko ccrkveno pravo kot državno pravo 48 48 - - - 29 Osnove rimskega prava 12 - 12 - - 30. Ustavna in upravna zgodov/na do 1799 60 - 48 12 - 31. Ustava in upravna zgodovina od 1 799 dalje 60 - 48 12 - 32 Bavarska mili tarna zgodovina in mditarna organizacij 12 12 - - - 33. Gospodarska ;n socialna zgodovina srcdnicga veka 24 12 12 - - 34 Gospodarska in socialna zgodovina novega veka 36 - 36 — — V. ARHIVSKA PRAVNA PRAKSA 35. Arhivsko pravo 24 24 - - - 36. Organizacija uprave .n upravni postopek 24 24 - - - 37. Pisarniško poslovanje 24 - 24 - - 38. Upravno pravo 12 12 - - - 39. Javno službeno pravo 24 - 24 - - 40. Gospodarsko in proračunsko poslovanje Svobodne države Bavarske 24 - 24 - - 41 Uvod v komunalno proračunsko pravo 6 - - 6 - 42. Predstavitev arhiva v javnosti (razstave, sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami) 24 - 24 - - 43. Redakcijska tclimka 12 - - 12 - 44 Kniižmčarstvo 12 - — 12 - VI. OBISKI V ARHIVIH IN ŠTUDIJSKA POTOVANJA 45. Obiski v vseli pomcmbnli arhivih, knjižnicah in zbirka na področju Munchna 60 - - - 60 46 Prcdavnia povabljenih predavateljev .30 - - - 30 47. Študijska potovanja po stardi bavarskih čvabskih in frankovskih deželnih gospostvih 28 - - - 28 Izpit jc ;estavljcn i/ pssncga in ustnega dela Kandidat majo touio določene teme, iz katerih dobi|o vprašanja pri pisnem delu p'ta uštiii pa obsega vse teme ki so bile v učnem programu Za ocenjevanje in ponovno opravljamc izjjita veljajo enaki pogoji kot /a kandidate s višješolsko stopnjo '/obra/be. Predpis o izobraževanju arhivsk.il delavcev jc pričel veljati dne I. maja l%5 in jc bil dopolnjen dne I. januarja I c'88 Kot jc razvidno iz predmetnika Bavarske arhivske šole v Miin< hnu, obsega Le-3 vsa področja, Li naj bi jih bodoči diplomant Ustrezno uporabil pr: svojem delu 1'Vden ran je filmskega fcradha \ Avstrijskem filmskem arhiui na Dunaju ¡11 aktualna problema ka \arstva sliko\nef»a Uradna \ Ari \u Republike Slo\enije l\an Nemarne V dneh od 28. maja do 2. jEiija 1990 sem zarad' evidentiranja arhivskega gradiva v tunh trli i vi h obiskal Avstrijski filmski arhiv z nalogo ugotovitve filmov, ki so pomembni za slovensko zgodovino Prvi dan obiska sem se udeležil slavnostnega simpozija, ki gaje pripravil Avstrijski filmski arhiv' z naslovom Da s Audiovi/uelc Gcdachtms ob 35-lctmci svoje ustanovitve Na simpoziju so poleg avstrijskih filmskih raziskovalcev z referati sodelovali predstavniki iz številnih cvropsk.il držav, med njimi prof. dr Friedrieh Kahlenbcrg iz Koblcnza, direktor Nemškega zveznega arhiva, prof. dr. Karel Friedrieh Reimers iz visoke šole za film -n tclevizi jo iz Munchna m prof. dr Vittono Martinelli, direktor filmskega festivala v Pordcnonu. V referatih jc bila predstavljena dejavnost Avstrijskega filmskega arhiva v prctek'ih 35 let.li po sklcn-tvi Avstrijske državne pogodbe 1955. leta. Arhiv jc prevzel filmske zbirke SIIB Mcdicnzcntra, Avstrijskega zveznega inštituta /a znanost in Avstrijske nacionalne biblioteke Prof. dr Kahlenbcrg jc pripravil referat z naslovom Filmski arhivi v prihodnosti. Poudaril jc pomen mvestioij v film, kopiranje gorljivih filmov na acctatn trak zavarovanje in upoštevanje avtorskih pravic. Strokovnjaki v fiimskih arhivih naj b> bili strokovno usposobljeni z visoko izobrazbo Tehmuia opremljenost jirS omogoča, da v/drzuicjo, ohranijo in predstavijo gradivo ki zanj skrbijo. Prof Rcimcrs jc govoril o pomenu filmskih arhivov za znanstvene raziskave, o filmu 105) kot zgodovinskem viru. Tud! prof. Martmelh jc predstavil filmske arhive kot osnovo za pisanje zgodovine. Popoldne so udeležene' na slovesnosti obiskali grad L,axenburg, kjer je bila zvečer projekcija celovečernega lllma Sodoma ¡in Gomora iz leta 1922. Prvotna verzija filma, kije obsegal 4000-5000 m, jc izgubljena. Iz ostankov kopije ki so se ohranili v raznih državah, jc Avstrijsk' filmski arhiv obnovil fini' za katerega so značilni posnetki množice. Sedež Avstrijskega filmskega arhiva je na Dunaju, Rauliensteingassc 5, medtem ko hrani filmsko gradivo v skladiščih pri gradu Laxcnburg približno 30 km z Dunaja. V gradu, kjer so v preteklosti ime li sedež avstrijski cesarji, 'ima arhiv v dveh nadstropjih razstavljeno fotografsko gradivo, presneto s filmskega gradiva. Za retrospektive ima manjšo ki nodvorano. filmske fotografije izdelujejo v lastnem laboratoriju. Filmsko skladišče se nahaja v parku poleg gradu. PoscJcj hranijo acctatne in posebej gorljive filnic. V letu 1989 jc hranil arhiv 99.628 zvitkov filma za 37.224 naslovov v skupni dolžini 30 milijonov m (Amiv Republike Slovenije hrani za 1 198 naslovov 9605 tehničnih enot v skupni dolžini okrog 600.000 m filma). Večina filmskega gradiva jc izdelana na acctatnem traku Poleg tega pa hrani arhiv 1 1.778 zvitkov gorljivega lllma Pri tem 6800 zvit kov še m bilo prekopirano, čeprav poteka kopiranje od leta 1965 dalje Predvidevajo, da ga bodo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev presneli do leta 2000. Pogoji za hranjenje v skladiščih so pn'agojeni .standardom FIAF, pri čemer se vrednosti za črno-bcli in barvni 111 m ne razlikujeta. S klimatskimi napravami zagotavljajo v skladiščih naslednje pogoje: gorljivi film temperatura + 6° C, relativna vlaga 50-60%; acetatni i_rno-bcli ;n barvni film: temperatura + 15 C, relativna vlaga 50-60%* Skladišče za gorljivi film je predeljeno na manjše celice, ki so opremljene z javljalci požara. Grajene so tako, da jc na manjši površini stena tanjša, kjer bi ob požaru nastala odprtina. Tako bi zavarovali pred uničenjem gradivo v drugih prostorih Vse filmsko gradivo v arhivu previjajo in pregledujejo £ri tem ugotavljajo poškodbe in jih odstranjujejo. Vsi zvitki naj bi bili previti v treh do petih letih. Za preglede in vzdrževanje ima arhiv ustrezno opremo: montažne mize, stroj za suho čiščenje, ki hkrat' ugotavlja vse poškodbe na filmskem traku, stroj za kemijsko pranje, projektorje za predvajanje fil niov, laboratorij za presnemanje filmov in izdelavo fotografij, druge naprave in pribor, npr. prešc za lepljenje itd. Zelo dragocen jc stroj za |re-vijanje in čiščenje ki hkrati ugotavlja vse poškodbe na icrforacij ali zlepkah Natrgano perforacijo utrdijo z ozkim lcpiiivm trakom fpri Triglav filmu so poškodovano perforacijo izrezali s Smer je bil lilmsk trak r. uporabi izpostavljen nadaljnjim poškodham). Filmsko gradivo, zlasti filme, na katerih se jc nabralo olje ;i prah. očistijo s kopeho v raztopini Chiorothena NIJ CF2. Poleg tega ie na ta način mogoče odstraniti s filmskega traki ludi plesen, ki pa je v arhivu zaradi ustreznih pogojev hranjenja ne poznajo. Sprejem filmskega gradiva. Avstrijski filmski arhiv sprejema filmsko gradivo, ki jc v državni lasti Običajno je prevzem pogojen s tem da država filme pri snemanju financira. Produecnt nato izroči arhivu v treh letih izvirno gradivo in po šestih mesecih kopijo (enake pogoje določa Zakon o naravni in kulturni dediščini v Republiki Sloveniji). Poleg tega izročajo arhivu svoje gradivo tuck /asebm ustvarjalci, vendar jih zakonski predpisi k temu ne obvezujejo V primeru, ce ga izročijo arhivu se z njim dogovorijo o trajnem hranjenju Avstrijski filmski arhiv ne skrbi za arhivsko gradivo televizije - ORF, ki ima lasten arhiv in tudi >ama skrbi za ohranitev svojega gradiva - v lastni režiji. Fvidencc filmskega gradiva. Ob sprejemu hhnov armv uredi se/nam filmov, vanj vpišejo filme po vrstnem redu sprejema Poleg naslova so v njem vpisane signature in vrste trakov (ustreza seznamu ■dmov v Arhivu Republike Slovenije, le da ima nas seznam pred vsakim naslovom še zaporedno števil ko). Kartoteka filmov s signaturarm je urejena po naslovni filmov. V okviru kartoteke hranijo evidenco filmov tujih držav kije urejena po abecedi drŽav. Posamezni figij So predstavljeni s popisnim listom s temeljnimi podatki - naslov, leto snemanja produecnt, dežela, kjer jc bil film posnet jezik v l'lmu, zvo^m, nemi. vrsta traku (negativ, pozi-tiv) -irinaj dolžina, število /vitknv, stanje kopije (traku), vsebina filma in označitev filma glede na pomembnost Popisni listi so arhiviram po abecedi naslovov filmov, vsak list ima svojo številko L isti so vloženi v fascikle V skladiščih ima arhiv skladiščno knjigo - Lagcr-buch, ki kaže uporabo. Uporaba filmskega gradiva. Arhiv daje filme v uporabo za predvajanje na televiziji, za produkcijo novi dmov, za študij - vendar le v a-hivu in le delno za presnetje na kasete Na kasete presnamejo i ■ nc, da jih teh...eno zaščitijo. Ob uporabi sklene arhiv z uporabniki pogodbo o izposoji. V njej določijo: ime uporabnika, namen uporabe število pred-! vajanijn geografski obseg predvajanja uporabnik! sporoči arhivu dolžino nima, ki ga jc uporabil; ■porabnik p'aea arhivu prispevek za dolžino filma ki ga jc prekopiral; uporaba izposojenega (kopira nega) gradiva jc dovoljena le podpisniku pogodbe, za vsako neopravičeno uporabo zahteva arhiv plačilo odškodnine. V pogodbi določijo ceno po ceniku in glede na vrsto uporabe. Pri uporabi upoštevajo avtorske ravicc ki jih plača uporabnik Po 50 letih ko avtorske pravice ugasnejo, uporabnik plača prispevek arhivu kot lastniku filma, ki jc enak prispevku za avtorikc pravicc. Evidentiranje filmov. V kartoteki hlmov tujih držav sem ugotovil naslednje lllme, ki so pomeni bm za Jugoslavijo: I) Bildcr ausiBad Vcldes, 1922, 35 mm, čb, nemi, 300 m ! F Um rkazujc Riklijcvo zdravilišče na Bledu z okolico Kopija je posneta na gorljivem traku, rjavoton.nina, rahlo poškodovana ,n ni ohranjena v celoti. Kopija je podrobno obdelana in prikazuje 105) naslednje posnetke - panorama Bleda z Riklijevim zdraviliščem, ki ie bilo ustanovljeno 1855. leta - otok s cerkvijo - pogled z gradu na okolico življenje v Pikhjcvcm zdravilišču - vožnja s čolnom k »zvonovom zelja« na blejskem otoku - letna rezidenca jugoslovanskega kralja slike s promenade motivi iz R.idovne pri Bledu - motivi i/, zdravilišča telovadne vaje, obiskovalke kopališča pn kopanju na Zraku iz ntmieno gimnastiko) - kopališče na prostem, kopališče z gretjem na premog - sončenje z višinskim soncem - razgled na gorovje v skupini Triglava 2) Krvava reka (I ntscheidung ,im luss) 3) Kckec Sled Hrvatski slikopisni licdivk Vsebino posa mez.nih številk navajam le, ce so bili posneti in prikazujejo dogodke na Hrvatskem večinoma v letu 1943 4) Hrvatski slikgpisni tjednik št w,3, 307 m - letališče v Zagrebu nemški vojni invalidi v Dubrovniku - ranjeni otroc na kliniki nemški vojaki vojaška inšpekcija 5) Hrvatski sliisftsni tjedmk Št 92, 210 m hrvatsko prvenstvo v tenisu - bosanska pokrajina pn Sarajevu - živalski vrt v Zagrebu 6) Hrvatski slikopisni tjednik si, 100 321 m - pukaz nastanka in kopiranja lllma tednika 7) Hrvatski slikopisni tjednik št 107, 110 m - vojna v ra.žnj.h delih Evrope 8) Hrvatski slikopisni tjednik št. 109 354 m nagovor vojakom - odlikovanje nemških vojakov otvoritev ra,.stave nemške obib 9) Hrvatski slikopisni tjednik .st I 10 358 m kmclje in vojaki nemška parada podelitev odlikovanj - ruševine, ki so jih povzročili partizan; - vojašk1 transport ¡0) I Irv;itsk i slikopisni tjednik št 1 15, 433 m Zagreb, vojaki - obisk tujega državnika v Zagrebu - nastop glasbenikov v Zjgrebu - zimski športi I I) Hrvatski slikovpism tjednik št I 16, 100,5 m vojaška parada 12) Hrvatski slikopisni tjednik st 1 19,427 m nemške vojaške akcije na v> hodnem bojišču bombardiranje Anglije H) Hrvatski slikopisni tjednik št 122, 377,5 m japon iki vojni ujetniki nogometna tekma nemški vojaki 14) Hrvatski shkopisri tjednik št 126 377,5 m vojaška inšpekcija moinarice - vojaška parada leta 1943, 399 m 15) Hrvatski slikopisni tjednik St 129, 505 m ¡Ouetje m vojaki na nekem dvorišču - vojaška parada 16) Hrvatski slikopisni tjednik puliod sultana v Bitolo 1911. leta - slovesnosti ob pr.hodu 1 7) Straža na Drini 325 m pokrajina ob Drini! črede ovac-, 325 m - mlini, žage, oblačno nebo, nevihta, goreče hiše listašij boj s partizani - nemški vojaki in ustaši, prebivalstvo v vaseh jih pozdravlja - razlicm kraji, kjer so bili boji s parhzani 18) Artisti brez aplavza, 231 m llosaiji na Tari V preteklih letih jc predstavnik Arhiva Republ: ke Slovenije obiskal poleg Avstrijskega fihnskega arhiva še lllmske ustanove v tujim G hranijo tudi pomembne lilmc za zgodovino Slovencev, InsPtut 1 lice v Rimu m Zvezni nemški arhiv v Koblenzu jih. evidentiral z namenom, da bi filme v prihodnosti prekopirali in prevzeli v svoj arhiv Vendar pa se v zvezi s tem zastavljajo nekatera med seboj povezana vprašanja, na katera bi moral Arhiv Republike odgovonli v prihodnjih letih I 11 m s k i arhivi dajejo v uporabo svoje Filmsko gradivo za plačilo, ah pa ga med seboj zameniujcjo. Na ta način pridobivajo lilmc / lasti arhivi ki so včlanjeni v FlAF (I ederation mtcrnationales des Archive; du 1 ihn) mednarodno federacijo filmskih arhivov, ki jc bila ustanovljena 1938 leta v Parizu / namenom da pospešuje konservacijo zgodovinskih dokumentarnih in umetniških filmov m olajša zbiranje m izmenjavo filmov med član ter razvija sodelovanje med njimi Tudi Arhiv Repu bhke Slovenije bi lažje kopual evidentirane 11 Ime v drugih hlmskih arhivih, če bi se včlanil v FlAF. Vendar pa bi moral pred tem izpolml' določene pogoje Najpomembnejša zahteva za članstvo so ustrezna skladišča za hranjenje filmskega gradiva Arhiv Republike Slovenije je že v okviru sanacije ob koncu 70-tih let načrtoval gradnjo skladišč /a vse filmsko gradivo, ki nastaja v Sloveniji. Pn tem smo upoštevali gradivo vseli slovenskih producen-tov: Triglav filma Viba lilma Umkal studia RTV Ljubljana (ki hrani preko 12 milijonov m arhivske ga filmskega gradiva), zasebne snemalec, posnetke snemaiccv I imskih novosti v Beogradu in gradivo, ki se nahaja v tujih arhivih Vendar pa zaradi gospodarskih razmer nismo mogli uresničit; naših gradbenih načrtov. Toda problem varstva filmskega gradiva v Sloveniji, ki jc specifično arhivsko gradivo, posebno zahtevno glede zagotovitve pogojev za ohranitev, čedalje bolj sili v ospredje Družbene spremembe v zadnjih letih terjajo tudi hitrejše reševanje problemat'ke varstva slovenskega filmskega gradiva V perspektivi osamosvajanja slovenske države, ko se odločamo /a konlederativno ureditev države, bomo morah poskrbeti za prevzem n slirn nitev gorljivih filmov, ki lili je Triglav film deponi ral pri Jugoslovanski kinoteki v Beogradu. Ker se dogodk1 na našem političnem prizorišču odvijajo s Birnskg naglico, bomo verjetno gorljive lilmc zasil no uskladiščili nato pa nemudoma začeli z gradnjo ..k ladisc Drugo pomembno vprašanje, ki pogojuje članstvo v l-IAI jc notranja organizacija arhiva, obde- 105) lava filmovj evidenca, tehnična opremljenost in nastavitev ustreznega števila delavcev v filmskem arhivu. Arhiv Republike Slovenije tudi v teh pogledih znatno zaostaja za zahtevami Sedanja organizacija kot odsek za filmsko gradivo ne ustreza in se lilni-ski oddelek arhiva v tej obliki ne bo mogel včlaniti v r iAF. Zaradi tega naj bi v okviru arhiva Republike Slovenije izoblikovali dokaj samostojen filmski arhiv - Slovensko kinoteko po vzoru filmskih arhivov drugih republik - kinoteka Hrvatske, kinoteka Makedonije, ki tudi težijo za tem, da bi sc člani le v FIAF, Preskrbeti ho potrebno opremo za vzdrževanje, čiščenje, za vsa strokovna opravila, ki jih zahteva vzdrževanje filmov, /last' zaostajamo pri nabavi opreme za novejše slikovne zapise na vidco trakovih Šele z izpolnitvijo temeljnih pogojev za ohranitev tilmskega gradiva in s prevzemom vseh arhivskih filmov, ki jih bomo tudi lahko dajali v uporabo, bomo izoblikovali slovenski filmski arhiv v dobesednem pomenu besede S tem pa bomo dvignih filmsko arhivistiko na Slovenskem na višji nivo in izpolnili pogoje za sprejem v mednarodne filmske organizacije. Naj pripomnimo, da so televizije v posameznih državah združene v adekvatni strokovni organizaciji FITA, kar predstavlja za film FIJaI Jugoslavijo je v njej predstavljala J RT. Pred nedavnim je obiskal TV dokumentacijo predstavnik I Tj A, ki je pozitivno ocenil pogoje za varstvo tilmskega gradiva in strokovno delo arhiva TV Ljubljana S tem je TV dokumentacija pravzaprav že izpolnila pogoje za sprciem v mednarodno /vezo televizijskih arhivov. Ivan Nemanič, vodia odseka za film, Arhi v Republike Slovenije, 61000 Ljubljana 'vezdarska I, 105) iz arhivske zakonodaje Predlogi ori»:ini/iranosti arhivske sftžbe \ -istemu (Ir/aMU- upta\e Republike Slo\euije i lad,imii /muci Dru/benc spremembe v Republiki Slovcmn ter obse/ne priprave na novo družbenoekonomsko in di/.avnopravno ureditev v letu 1090 odpnaio možnosti /a spremembe na področju organiziranja kuj turnih dejavnost', s tem p« tudi arhivske. Potreba po spremembah se je kazala zc dali easa. na kar je opo/.onl.i tudi anali/a Arhivsko gradivo m njegovo varovanje] ki jo je pripravil bivš« Republiški komite /.a kulturo (Naravna m kulturna dediščina ter njeno varovanje v Sloveniji: gradivo Republiškega komitcia /a kulturo pripravil in uredi! .lozc llu mer, Ljubil ma 198')). Ob številnih predlogih /a reorganizacijo državne uprave in diu/.bcndi dejavnosti I i so jih v letošnjem letu pnpraviii republik i upravm organi smo tudi v arhivskdi vrstah pnpravih .asino vizijo boljše organivnanost' arhivske dejavnosti s katero sku šaiti(4 vplivati na nadaljnji razvoj. Predlogi so nastal i!i v povezav z drugimi področji varstva naravne m kuhuiiic dediščine. Pii tem naj opozorim zla-st' na Predlog organi 'iranosti arhivske dejavnosti (dr Jože 7 on t ir tipkopis 29. 1 1990), Predlog organizacije Arhiva Republike Slovenije 'n aihivskc dejavnosti v sistemu dizavne uprave (Vladimit /a mer, tipkopi.-. 26 I , dopolnitvam'- 19. 2, in 6 9 1990) ter na rclcrat mag. Petra Pavla klasinea Na pragu velikih sprememb (obiavlieno v Sodobmh aihivih XII , Maribor 1990, str 7 -9) V načelu se zavzemamo za dogvajc vame sistema varstva arhivskega gradiva v okviru varstva dcdišc ne, ki temeiii na sedanj' zakonski ureditvi varstva naravne in kulturne dediščine ter na podzakonskih aktih k i urejajo arhivsko dejavnost ter ni pozitivnih dosežkih arhivske stroke in službe Številne reorganizacije v preteklost1 sC zlasti čc s S temelj-lc na idealiziriailj upravn.h organizacijskih modelih niso prinesle napredka glede strokovnih prostor »kili in kadrovskih osnov izvajanja varstva arhivskega gladiva, temveč so ga celo /<; dahši cas lista vi le. Izboljšala .e je pravna uredi'ev varstva arhivskega gradiva ne pa tudi njeno izvajamo. Zavzemamo se predvsem za institución.ilno in orgai- z.icijsko dograditev arhivske stroke v sistemu dizavne upiavc, za urejeno linansiianie ter za po vezovanje z ostalimi strokami varovanja dediščine (muzejstvo naravna in nepremična kulturna dediščina) na najvišu upiavni ravni v rcpubhki zarath skupne pravne uredUve. načrtovanja koordinira uja Imansiraiva upravnega nadzora nad zakonitostjo itd I iksna organiziranost in razvoj po.a meznih strok varstva dediščine more prispevati k učinkovitejšemu varovanju različnih vrst dediščine, rezultati posameznih strok pa k boljši 'utcgralni prezentaciji dediščine Predlogi temeljijo na doscdannh domačih in tulili i/kušniah arhivske službe i« na naših realnih možnostih, kar pomeni, da se zavzemamo za dograjevanje arhivske organizacije, predvsem glede vertikalne dograditve arhivske stroke, glede delitve nalog ui pristojnosti ter glede statusa arhivov v si steimi državne uprave. Pr tem upoštevamo predvsem interese države, ki moia skrbeti za varstvo arhivskega gradiva na drugi strani pa bodoči razvoj laslmnskih odnosov ter bodočo drzavnopravno in upravnotcritorialno ureditev, kar odločujoče vpliva na status arhivskega gradiva, se boli pa na status iil organizacijo arh: vov m «pivsko mrežo v vsaki državi. Arhivsko gradivo jc sicer treba zavarovat' kot kulturno dediščino ne glede na lastninske odnose, vendar v primeru različnih oblik lastnine na različne načine temu ustrezno pa organizuat: tudi arhivsko službo. Nasi predlogi organizacije aihivskc službe v Sloveniji so v kratkem naslednji: I) Država mora celoti zagotoviti sistem m pogoje za varstvo arhivskega gradiva kot dela kultur-nc dediščine ne glede na izvor, cas nastanka, lastninski status, itd. /a nrstvo arhivskega gradiva, ki je ali bo drža ta oziroma družbena lastnina mora država neposredno zagota 'jati vse pogoje z učinkovito vertikalno organiziranostjo državne arhivske službe. V tem smislu se poleg pristoinosti m organiziranosti Republiškega sekretariata za kultu ro m tako 'nienovanc Arhivske uprave Slovenije odpira piedvsem vprašanje statusa Arhiva Republike Slovenije in regionalnih oziroma zgodovinskih aihivov. Prvi mia trenutno stalus republiške upravne organizacije Drugi imajo status delovnih orgamzacii •> področja kulture, s tem, da so njihove ustanoviteljice občine, njihovo redno dejavnost fi-nansira republika (od leta 1988) materialno osnovo (prostore, opremo) pa naj b' zagotavljale obunc ; ako lazili ne oblike statusa, različni ustanovitelji, razdrobljeno luiansiranjc arhivov ob dejstvu da miajo vsi wjiivi enake strokovne naloge, le da so pristojni z.a gradivo, ki nastaja na različnih nivojih m območjih, jc edinstveno v svetu Povsod so namreč arhivi; ki varujejo predvsem arhivsko gradivo, ki jc državna lastnina, državne institucije večinoma na področju kulture oziroma kulturne m na- 105) ravne dediščine, za katero zaradi širših in splošnih interesov družbe skrbi neposredno država (nacionalni oziroma centralni državni arhivi, državni arhivi m niihovi oddelki specialni državni arhivi). /ato predlagamo, da imajo vsi slovenski splošni in specialni arhivi enoten status »državnih ar tli , ov« v oblik'1 ki se preclvdeva sistemu državne uprave (dr/avn zavodi, javni zavodi) s tem, da je ustanoviteljica republika Pri tem m potiebno del ti nalog arhivov na kulturne (okoli 90 %), upravne :n druge naloge, k' jilj opravljajo na podlagi javnih pooblashl (matične naloge) ter delili sistem linansi-rJBija med republiko in obune. Še manj je sprejemljiva delitev arhivskega gradiva glede na nacionalni in lokalni pomen. Vse naloge arhivov sodijo \ si-tem dr/a' ne uprave Naš predlog argumentira tudi predvidena bodoča državnopravna ureditev, ki bo sla po zahodnem vzoru v formiranje občin kot samoupravnih oblastnih organov. Če občine ne bodo več drž.u ni oblastni organi potem je nujno potrebno prenesti u-tanoviteljstvo regionalnih arhivov na republiko o/iroma državo ter v celoti tudi linansiranjc. 2) '¡i varstvo arhivskega gradiva, ki je ali ho v privati lasti občanov, drnštevSpodjetij, verskih skupnosti, politim h strnnktfsanioiiprnvnih občin ■tc!., mora di/ava v novi zakonodaji predvsem za-gopivit učinkovit sistem pravnega varstva (razglašanje arhivskega gradiva za zgodovinski spomenik, določiti upravne postopke v zvezi z varovanjem in tudi pridobivanjem lega gradiva v državne arhive, določili način linansiranja države, ild ). Vsekakor si moramo prizadevali, da bo tudi arhivsko gradivo v privatni lasti prihajalo v državne arhive (primer Švedske). Če bo šel razvoj v ustanavljanje gospodarskih strankarskih, komvinaln.h ,n drugih privatnih arhivov, pa je poleg pravne zascilc potrebno zagotovili vsaj enotno strokovno varovanje in obdelavo lak šnega gradiva (primer Francije /RN). Tudi v tak-sivh primerili mora država prevzel, delež financiranja varstva, v primeru cc arhivsko gradivo proglasi za zgodovinski spornem!-, in sicer neposredno iz. proračuna ali pa posredno preko davčnih olajšav. V Sloveniji bi bilo na ta način potrebno najprej uredili status m linansiranjc Nadškofijskega arhiva v Ljubljani Škofijskega arhiva pri Pokrajinskem arhivu v Mariboru, Škofijskega arhiva v Kopru, arlmov Univerze v L juhijani m Mariboru itd 3) Republiški sekretariat za kulturo naj bi bil za področje varstva naravne m kulturne dediščine za dolžen za 2(1 »jsinji predpis- v s področja varstva naravne m kulturne dediščine ■ izdajanje konkretnih iipravnopravnih aktov s lega področja (predvsem proglašanje arhivskega gradiva za zgodovinski spomenik), - izvrsi-vaiije upravm-ga nadzora (nadzor nad zakonitostjo dela strokovnih organizacij in inšpckci'-sko nadzorstvo), sprem[,.inj( stanja na področju varstva naravne m kulturne dediščine in predlaganja ustreznih ukrepov, skrb za i/ rSevanj : predpisov in izvajanje politike, odgovo lost /a stanje na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter oblikovanje m predlaganje ustrezne politike o'iroma nacionalnega kulturnega programa ter koordinacija med posameznimi področji varstva dediščine, /agotavI nje linansiranja varstva naravne in kulturne dediščine (za področje arhivske dejavnosti v celoti za prostore, opremo ter dejavnost, ki je predpisana z Zakonom o naravni in kulturni dediščini) Iz dosedannh predlogov m razvidna notranja organizacija i.n sistemizacija del Republiškega sekretariata za kulturo Predlagamo, da se za vsako po dročje naravne in kulturne dedisunc oblikujejo rc sorji V resorju /a varstvo arhivskega gradiva bi morala hip sistomizirana dva delavca (pomočnik sekretarja m svetovalec sekretarja). 4) Predlogi upravnih organov pa tudi predlogi posameznih slrok so si ediiv, da je potrebno za vci-tikalno dograditev strok v istemu državne uprave nstai i * republiško trokoviio-npravne organizacije, ■ i oprav I ule ra/Mijne, usmerjevalne, uskla-jevnlne, ¿obrazovalne in strokov no-nadzorne o/.iro-mi mat ne naloge ah pa le naloge z javnim pooblastilom (vendar zakonsko dorečenim- nalogami organizacijo, pristojnostmi m kadri) iioverr.i dolo . čem m institucija m (Zavodu Republike Slovemie za varstvo naravne m kulturne dediščine, Arlvvski upravi Slovenije Narodnemu muzeju Slovenije, posebnim nacionalnmi muzejem, 'vez,- muzejev Slovenije, Restavratorskemu centru Slovenije). Enotno stališče posameznih strok na področju naravne m kulturne dediščine je, da se te -trokov-no-upravne naloge poverijo posameznim strokovnim nštilucijani, ki jih že opravljajo oziroma bi jih morale. Takšne strokovno-upravne organizacije morajo postap vezni člen med Republiškim sekretariatom za kulturo m zavodi lasno morajo bil' opredeljene tudi nnhovc naloge, pristojnosti in organizacija v obeh smereh, če delujejo samostojno a i pri določenem zavodu 5) Predlog, aihivov za učinkovitejšo vertikalno dograditev arhivske stroke v sistemu državne upra ve predvidevajo in utemeljujejo nujnost |)o republiški strokovno-npravni organizaciji (i predložili jo sie, - i .ustrezno iieniijejo Arhivska uprava § ove-pije), ki bo • krbela za strokovno usmerjanje in strokovni fiadzpr armvske dejavnosti na cn; strani na drugi pa bi nudila strokovno pomoč Repubf' skemu sektelurialu za kulturo, (ire predvsem /a teoretično in praktično reševanje in koordiniranje metodoloških vprašanj ki se nanašajo na valo n/acijo ustvarjalcev m dokumentarnega'gradiva ler na strokovno obdelavo arhivskega gradiva informatizacijo v arhivih, za izobraževanje delavcev v arhivih, vključno z opravljanjem strokovnih izpitov, - za vodenje evidenc /a območje Slovenije, 'a svetovanje glede konscrvacije in restavracije arhivskega gradiva ter arhivskih ¡graden in opreme, ■ za usklajevanje evidentiranja arhivskega gradiva doma m v tujini ler objavljanja skupnih .iiibli-kacij, - za nadzor strokovnost' dela v arhivih Za opravljanje teli naiog je treba v okviru rcalmh 105) mo/nosti (Finansaaiije, kadri) najti ustre/no orga 11v.aLij-.ko obliko /.agotovit. minimalno število strokovnih delavcev (6 - 8 delavcev) ter zakonsko določiti njene pristojnosti in pooblastila (tudi v od nosu do Arhivu Republike Slovenije kol republiškega arhiva). (¡lede na realne možnost. picdlagamo, da se Ar hivska uprava Slovenije ustanovi pri Arhivu Republike Slovenije s statusom sektorji ter da se nanjo prenesejo dosed mje m nove naloge varstva ailiiv-skega gradiva skupnega pomena (matu ne naloge) ter da se sistcnvzuajo in postopoma zasedejo naslednja delovna mesta - vodja svetovalec za inforniacijsk1 sistem, republiške evidence arhivskega gradiva ter stroko' no obdela vo arhivskega gradiva rclcrent za vodenje republiških c-.'denc arhivskega gradiva Bnšja strokovna v.obraz.ba) svetovalec za valorizacijo arhivskega gradiv .i svetovalec za izobraževanje in skupne publika ene svetovalec za restavracijo konseivadjo gradiva ter prostore m opremo - svetovalec za vpra<:mj i organizacije linansua nja. kadrovske zadeve planiranj m pravna vpraša nja administratorka Zaključek. Prizadevanja za boljšo organizacijo in delovanje aihivske službe v Sloveniji gredo v smeri I Učinkovitejsega m celovitejšega pravnega varstva aihivskega gradivu glede na njegov lasBinski izvor (dtžavna in privatna lastnina) k. bo vplival na rezini varstva in na status arhivov. 2. Dograjevama vertikalne orgam/uanosti arhivske službe v sistemu državne uprave z. jasno dolo ecnimi nalogam' Republiškega sekretanata za kiU turo. Arhivske uprave Slovenije in arhivov kot državnih zavodov. S tem so pove/.ana zlasti v prasa nja enotnega statusa in Imansirania arhivov, v manjši men pa vprašanja aihivske mreže n obstoja specialnih arhivov. < Šele, ko bodo ustavno in znk'(Bsko urejena vprašanja lastninskih odnosov in sistem chžavnc uprave na podtoc|ii kullurinh dejavnosti, bo mogo če spicmeniM m dopolnit' zakon o naravni m kul turni dediseini ter arhivske podzakonske predpise v skladu -, temi družbenimi spremembami ter glede na nova spoznanja arlnvske stroke v zadnjih dese Hi letih V tem trenutku se srečujemo s štcvilmmi picdlo-gi organiziranost- m razvoji! Na srečo ugotavlia mo, da so upoštevani Uiit-i piedlogi m argumenti arhivske stioke Omenim pa Saj dva konkretna rc zultsta I/ ze v letu 1988 je bilo urejeno enotno l.naiisr ranje regionalnih arhivov na republiškem ¡nivoji ki irenutno leče preko Republiškega sekretariata za k ti 11 u i o te r 2/ da je bilo v mesecu maju 1990 Arhivu Repu blike Slovenije priključeno arhivsko gradivo Zgodovinskega aihiva Ck /kS m Republiške konle-rence -SZDJ obenem s slvokovnimi delavci Ba>arska arhivska zakonodaja I c,sna (lOtoMiia Bavarci majo za razliko od nas samostojni arhivski zakon, ki jc pričel veljat' dne I. januarja 1990 (Bayerisches Aiclvvgcsclz, Bayerisches Gesetz und Verordnungsblatt Nr. 30/1989). V tem ekspozcjti sem se omejila samo na člene zakona, ki najbolj aktualizirajo zakon Ta zakon vel|a samo za arhivsko gradivo v državnih arhivih in javnih arhivskih ustanovah (prvi člen). V drugem členu zakona je definicija arhivskega gradiva ki se glasi »Arlnvsko gradivo jc vse gradivo, .ki ima arhivsko vrednost, vk Ijučno s spisovni.m evidencam' za uporabo, ki jc nastalo pri oblastnih organih sodstvu m drugih javnih uradih oziroma pti pravnih ah Fizičnih osebah«. Iz lega člena je razvidno, da zakon ne velja za athivsko gradivo, ki nastaj i pr privatnikih p) delniških družbah (Siemens Krupp BMW. ) Po /akonu obsega arhiviranje naslednje naloge cvident'ranje arhivskega gradiva prevzemanje, določanje rokov hranienja in varovanja urejanje in popisovanje ter pnprava arhivskega gradiva za uporabo m uporabit arhivskega gradiva. V četrtem členu so naštete naloge dizavrah ami vov, ki so »strokovne ustanove m se ukvarjajo z vsenu področii arhivske stroke« Po določbah zakona jo Ho I žil i arhivirati gradivo oblastnih organov, sodstva in drugih javnih uradov dežele Bavarske I e naloge veljajo za arhivsko gradivo Bavarske ■ n njenih pravnih predhodnikov. Državni arhivi arhivirajo na podlagi dogovorov z drugu v javnimi uradi ali fizičrvm: osebam' tudi ii|ihovo gradivo, če za to obsta|a jnvni interes. Drzavm arhivi svetujejo oblastn-m organom sodstvu in drugim javnim uradom dežele Bavarske pri upravi in varovanju gradiva, svetuieio in pom.i gaji nedržavnim lastnikom arhivskega gradiva pri varovanju in pri pripravi ¡c-tega za uporabo če obstaja za to javni interes. i'eti člen govori o arhivarjih pri ustvarjalcih arhivskega gradiva. Ti so v »častm službi varovanja arhivskega gradiva« Arhivarji morajo varovati poslovne tamosti Na zahtevo državnega arhiva izdajajo uradne dokumente, risbe, slikovne opise, sezname, zapise pravnih predhodnikov. . . Sesti člen zakona govori o predlogu za prevzem arhivskega gradiva v arhiv. Oblastni organi, sodišea ;n drugi javni uradi dežele Bavarske ponudijo državnemu arhivu gradivo, ki ga pri svojem poslova 1 ii ne iiolrcbujejo več Določeno je tudi, da se arhivsko gradivo prevzema po 30 letih od nastali ka seveda ce ni s predpisi drugače določeno. Med arhivom in ustvarjalcem gradiva sc sklene pogod ha Arhiv m pristojno ministrstvo lahko odklonita gradivo, k1 mma velikega javnega pomena m tisto, ki se vsebinsko podvaja; v takem primeru se vzame samo vzorčni primer, kadar pa so podatki na nosilcih k ■ potrebujejo posebne tehnične pripomočke za berljivost, jih prevzamejo skupaj z gradivom 105) Sedmi člen določa prevzem arhivskega gradiva. Pristoini državni arhiv prevzame od ustvarjalcev gradivo, ki ima arhivsko vrednost Ustvarjalci lahko uničijo gradivo, ki mma arhivske vrednosti. Pred prevzemom gradiva mora arhiv zagotoviti varovanje podatkov tako posameznika kot tudi interesa splošne blaginje. Pristojni državni arhiv lahko predčasno prevzame arhivsko gradivo, ki še m dostopno javnosti pod pogojem, daje že preteklo 30 let od njegovega nastanka. Zaščita podatkov preide v odgovornost arhiva. Devet' člen govori o uprav: in varovaniu arhivskega gradiva. »Državni arhivi so dolžni trajnoJya-rovati arhivsko gradivo, ga dajati v uporabo, zaščititi pred zlorabo ali uničenjem. Arhivsko gradivo mora Hiti tehnično opremljeno, z n|im morajo delati strokovno usposobljeni delavci « Državni arhivi so pooblaščeni, da arhivsko gradivo urejajo s stališča arhivske stroke (znanosti). Če pa gradivo nima arhivske vrednosti ga lahko uničijo. Kadar arhivi škartirajolvečje količine gradiva, morajo o tem obvestiti ustvarjalec gradiva Zakon dopušča tudi možnost, da lahko arhivi.V posameznih primerih, s predhodnim dovoljenjem ustvarjalca, hranijo gradivo na drugih nosilcih informacij, originale H uničijo. Deseti cicn določa uporabo arhivskega gradiva: za uporabo arhivskega gradiva imajo Pravilnik o uporabi arhivskega gradiva oblastnih organov, sodstva m drugih javnih uradov ter pravnih in fizičnih oseb. »Arhivsko gradivo se lahko da v uporabo če obstaja za to upravičen nteres in m v nasprotju z zašiito osebnih podatkov« Upravičen interes jc dan. kadar je gradivo potrebno za uradne, znanstvene etnološko-zgodovinske (domoznanstvene), pravne poljudnoznanstvene ah publicistične namene oz. za preučevanje geneaologijc. Uporaba arhivskega gradiva se prepove če: 1. bi bili z uporabo ogroženi interesi /RN ali ene od dežel, 2. bi bila ogrožena zaščita osebnih podatkov, 3. bi bila ogrožena prvotna ureditev arhivskega gradiva, 4. kadar še ni potekel tridesetletni rok od nastanka gradiva oz. drugače določeni rok za uporabo. Gradivo, ki je bilo prevzeto od privatnih ustvarjal cev, se sme dati v uporabo po desetih letih od smrti al- pa 90 let od rojstva ustvarjalca gradiva Gradivo, ki vsebuje posebne skrivnosti (tajnosti) se sme dati uporabo najprej 60 let od nastanka, enako velja tudi za odškodninske akte deželnega odškod ninskega urada. Za arhivsko gradivo, ki podleže pravnim predpisom o hranjenju tajnosti Zveze velja zvezni arhivski zakon. V posameznih primerih se lahko s privolitvijo ustvarjalca skrajšajo mejne letnic« zaščite tajnosti podatkojg če pravni predpisi ne določajo drugače :n s tem ne bi bila oškodovana tajnost podatkov tretje osebe. Pri izdajanju osebnih podatkov jc dopustna skrajšava samo, če v to privoli oškodovana oseba^ah če jc to nujno potrebno za dosego načrtovanega znanstvenega smotra Lnajsti člen govori o zakoniti zaščiti osebe, ki |c predala svoje gradivo arhivu Ta lahko sjdoločen-h primerih še dodatno zavaruje podatke Po smrn te osebe lahko dediči (mož, žena otroci, starši) zahte- vajo, da se dodatno zavaruje arhivsko gradivo pred uporabo, če obstaja za to upravičen razlog. Dvanajsti člen govori o arhivu bavarskega dcžel-niga zbora ir senata. Deželni zbor in senat sama določata podrobnosti o uporabi gradiva V primeru, če ne moreta sama vzdrževati arhiva ir. imata gradivo, ki ga pri svojem delu ne potrebujeta več, lahko ponudita gradivo pristojnemu državnemu ar hivu, ta pa ostane se vedno v lasti deželnega zbora oz. senata __ I nnajsti člen govori o komunalnih arhivih. Občine deželna okrožja, okraji in druge komunalne korporacijc, zavodi m ustanove, njihova sodišča in združenja so sami pristojni za urejanje arhivskega gradiva ki je nastalo pri njihovem delu. Vsi ti ki nimajo lastnega arhisji lahko gradivo, ki ga pri svojem delu ne potrebujcjo$cč\ ponudijo pristojnemu državnemu arhivu Gradivo pa ostane šc vedno v lasti ustvarjalcev. Štirinajsti člen govori o ostalih javnih uradih Sem sodijo državne šole, ki so pod državnim nadzorom, razne korporacijc, zavodi ustanove javnega pomena, pn katerih nastaja gradivo m imajo svoj arhiv. le u;tanovc same urejajo podrobnosti pri arhiviranju ter same določajo način uporabe ter dostopnost gradiva Kot je navedeno že v prejšnjih dveh členih iahko dajo gradivo, ki ga pri svojem delu ne potrebujejo več, pristojnemu državnemu arhivu, ostane pa še vedno v last' ustvarjalccflSl Šestnajsti člen govori o izjemah /akon neficlja za javnopravne skupnosti bavarski radio in drugo nemško televizijo. mm so uporabi aruivski ga gradiva Predi„sjc pričel veljati I februarja 1990 (Bcmi-"jngsordtn ng Ilir dic staatlichcn Arehivcs, Ba i/l 990)1 GCSCU" Und VcroriJn''ngsblait' Nr redpis velja ravno tako kot bavarski arhivski zakon samo za uporabo arhivskega gradiva, ki ga hranijo v državnih arhivih Za gradivo, ki ni v državni lasti se mora arhiv posebej dogovariati z lastnikom Drugi člen govori o uporabnikih. Gradivo se da v uporabo takoj, ko je za to usposobljeno. Pomcm bria zahteva tega pravilnika jc, da lahko mladoletne osebe dobijo arhivsko gradivo le v primeru če predložijo potrdilo zakonitega zastopnika. Tretji člen razloži namen uporabe Arhivsko gradivo je uporabno, kadar obstaja upravičen inte res za uradne, znanstvene etnološko-zgodovinske (domoznanstvene), pravne poljudnoznanstvene ali publicistične namene o/ za raziskovanje geneaologijc ah za privatne namene V cetrtor členu je razložen odnos med arhivom n uporabnikom Uporaba arhivskega gradiv; se naiprei pisrjp na-mi Uporabnik izpolni posebni lormular s podatki .me, priimek in naslov, namen uporabe (znanstveni, publicistični pravn', gcnca-oiogija ). /a vsako nadaljnjo uporabo se postopek ponov Uporabnik se mora ravnati po tem pravilniku ter se na zahtevo uslužbenca zkazati z dokumenti Za pisne ah u,tnC napotke ali pojasnila 105) po telefonu ni potrebno sestavljali pisnega naroe' la Peti člen govori o izdaji dovoljenja z* uporabo arhivskega gradiva ki veha samo za tekoče in naslednje leto. Pr naročilu (Nemci uporabljajo izraz predlog za uporabo) mora biti naveden namen za uporabo arhivskega gradiva Ta se prepove, če 1. bi bili ogroženi interesi /RN ali ene od de/el, 2. bi bilo to v nasprotni z zaščito osebnih podat kov, a bi bil i ogrožena prvotna ureditev gradiva, 4 še it potekel tridesetletni rok od nastanka ali drugače določeni rok uporabe. Uporaba originalov ni dovoljena te je mogoče uporabiti ze objavljena dela ab reprodukcije. Če je gradivo v konservaciji, restavraciji ali v postopku urejaina m popisovanji Uid: ni dostopno za uporabnike V pravilniku ni določen rok, v koliko časa mora uporabnik dobiti naročeno gradivo. Če gradivo ni dostopno s> mora uporabni! od ustv irjalca sam priskrbeli dovolicnje za uporabo. Arhiv skrbi, da se gradivo ne uporablja, dokler so v veljavi mejne leln cc uporabe Omejitve so Uid: pri izdajanju podatkov o niediun.-kih raziska val i Scsli Jen govori o skrajšanju in podaljšanju mejnih letnic uporabe arhivskega gradiva. Uporabnik mora 'dobiti dovol|eii|c /a uporabo od osebe, ki bi bila z uporabo lahko oškodovana O podaljšanju ali skrajšanju mejnih letnic uporabe arhivskega gradiva določa Generalna direkcija državnih arhivov Mivarske. I a mora dobi" privolitev ustvarjal ca gradiva ab njegovega pravnega naslednika (to velja za gradivo ki je v državni lasti) V sedmem členu je opisana uporaba arhivskega gradiva v državiidi arhivih Uporaba je vpogled v pripomočke za uporabo arhivskega gradiva, v ar hivsko gradivo in reprodukcije. Na uporabnikove želje se lahko odgovori pisno ah ustno Ustna ali pisna pojasnila se lahko omejijo na kratek povzetek ah osnovne podatke o arhivskem gradivu /a uporabo posebnih tehničnih pripomocko1 pri lipo rabi (pisalni stroi, diktafon, računalu.k ) je potrebno pridobiti posebno dovoljenje Osmi člen govori o reprodukcijah arlnvskega gradiva I e i 'delu je državni arhiv ¡tli za lo pristojni urad. Gradivo se lahko objav ali dodatno kopira sarno dovol|enjem pristojnega arhiva Pri objavljanju reprodukcn je potrebno navesti signaturc. 11 jih .ma ai lu\ sko gradivo. Deveti člen govori o izposoji arhivskega gradiva Praviloma se arhivsko gradivo ne izdaia iz arhiva lo se nared' samo v izrednih primeiih zlasti ka dar je gradivo potrebno za poslovne namene pri gradili oz. za razstave; za neuradne namene pa Mino preko glavnih uradov uprciviv.il arhivov, ki ;e morajo obvezal: da bo arhivsko gradivo pod nad /oislvom da ne bodo izdelovali reprodukcij, če lo m posebei dovoljeno ler da bodo vrmli gradivo do datuma ki je bil vnaprej dogovorien ( c se ne da doseči pravega namena z reprodukcijami se lahko gradivo izda i/ arhiva, vendar pod jiogojem da je bilo za arovano in zaščiteno pred poškodbami ali uničen jen i V pravilniku je tudi posebej določeno, da je po- irebno od vsake obutve, ki jc bila izdelana z uporabo arhivskega gradiva, dati izvod publikacije arhi-• u Tej publikaciji pa se lahko arlin \ posameznih primcrdi ludi odpove Enajsti Gen govori o pr:stojbniah. ki lili morajo plačevati uporabniki arhivu V pravilniku je zapisano, da se bodo ko bo ta pričel veljati, povečale tudi pristojbine Te plačujejo uporabniki arhivskega gradiva in listi, ki zaprosijo arhiv za določene podatke. V prVrilnjlja so objavljene tud. tarife, h jih zaračunavajo glede na zahtevnost podatkov k; jih želi -met: uporabnik Pristojbine za izdelavo reprodukcij so v arhivu višje od običajnih Iz lega je razvidno, da poizkušajo tudi na la na i in zaščititi arhivsko gradivo. PriiMie osnov e o ril/me. tvi nrli vskei^i gradiv« \ obstoječi /nkonodnji /ovan l'o!U)\ii. I UVOD Vprašanje glede razmejitve arhivskega gradiva je zelo zapleteno /,ato je lo posvelovanic v glavnem posvečeno prouccvanju te problemanke. ki je bistvenega pomena za arhive. Vprašanje bo na posvetovanju obravnavano z več stališč. Moja naloga bi bila da vprašanje glede razmejitve arhivskega gradiva obravnavam s stališča njegove pravne podlage v veljavni zakonodaji v SF R I Izraz, razmcjilev do nedavna it bi1 pravni izraz Ni ga nif v pravnem leksikonu iiili v piavncm slovarju Pravflako izraza razmejitev arhivskega gradiva n mi. \ slovarju arhivskega izrazoslovja lugo -davije iačel se je uporabljali v novejši arhivski za konodaji Če bi zelel natančneje določi'i iztaz razmejitev arhivskega gradiva, hi s pravnega stalisca lo pomenilo določitev dejstva da mora določen arhivski dokument (arhivsko gradivo) pripasti določenemu pristojnemu arhivu ali drugemu subicklu da bi z njim razpolagal v mejah določenih z zakonom / arhivskega stališča bi bil* ta definicija nekoliko drugačna V vseh zakonih s področja arhivske dejavnosti v SI Rl se arhivsko gradivo obravnava kol dobrina splošnega pomena torej se z njiim tudi urejajo vprašanja v zvezi s pristojnostjo glede lastnine arhivskega gradiva ter številna druga vprašanja s lega področja Aihivsko gradivo smejo lorej hramli samo subjekti ki so >anj pristojni po zakonu To pa pomeni, da mora siibjckl ki ima določeno arhivsko gradivo, za katero m pristojen, to gradivo zaradi razmejitve oddali listemu subjektu ki je zaii| Op zakonu pristojen Tud; nckaler drugi predpisi namreč delno ureja jo določena vprašanja v zvezi s delnucijo arhivskih dokumentov. To so zlasti zakonski predpisi s področja knjvnične m muzejske dejavnost 105) Obravnaval' bomo vprašanje glede pravnih podlag za razmejitev arhivskega gradiva v veljavni zakonodaji v Socialistični federativni republik' Jugoslaviji po odnosih subjektov pr; razmejitvi, m sicer: - razmejitev med arhivskimi institucijami; - razmejitev med arhivskim; -n knjižničnimi institucijam' in - razmejitev med arhivskimi in muzejskim- nisti-tuciiami II PRAVNE PODL AGE/A RAZMEJITEV MED ARHIVSKIMI INSTITUCIJAMI V ARHIVSKI ZAKONODAJI V SERJ Predvsem moramo poudari'i, da 'maio, kadar gre ■ a pristojnosti oziroma kompetentriosti nad arhivskim gradivom, osrednje mesto in vlogo arhivske institucijo - arhivi To izhaja iz vseh zakonskih predpisov, ki urejajo arhivsko dejavnostv SERJ /ato je treba najprej obravnavat' pravne podlage pristojnosti arhivov glede arhivskega gradiva ki izhajajo iz zakonskih predpisov v SFR.I in na kakšen način bodo preučene podlage za razmejitev med arhivskimi m vsemi drugimi institucijami vsekakor pa za razmejitev med sanrmi arhivskimi insti tucijaiiii I. Na ra\ni federacije | Na ravni federacije je pristojnost glede arhivskega gradiva urejana z zakonom o arhivskem gra divu federacije (Uradni list SERJ št, 11/86) Insti tueijc, po tem zakonu pristojne za arhivsko gradivo federacije so: Arhiv Jugoslavije, /KJ, vezni sekretariat za zunanje zadeve, Zvezni sekretariat za notranje zadeve, Zvc/ni sekretariat za ljudsko obra mbo in Spominski center losip Broz Tito. Arhiv Jugoslavije kot samostojna zvezna organi zaeija v federaciji je pristojen za arhivsko gradivo, ki nastane pri delu zvezmh organov (Skupščina Sf R J Predsedstvo SER I Zvczn- izvršni svet, zvezni upravni organi ifi zvezne organizacije, ustavno in zvezno sodišče /vezno javno tožilstvo 've/no javno pravobranilstvo, Narodna banka Jugoslavije, Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije. Gospodarska zbornica Jugoslavije idr.), družbenopolitičnih organizacij v federaciji, ustanov, ki opravlja jo dela, pomembna za uresničevanje funkcij (čdera eije, skupnosti ustanovljenih z zveznim zakonom ter družbenih organizacij in društev ter njihovih zve/ -n samoupravnih organizacij in skupnosti, ki lim je z zveznim zakonom zaupano opravljanje javnih pooblastd. Arhiv je pristojen tudi za arhivsko gradivo, nastalo pr, delu centralnih političnih organov narodnoosvobodilnega gibanja, organov oblasti in uprave ter političnih in drugih organiz.a cij Jugoslavije iz časa NOV. Arhiv je pristojen tudi za arhivsko gradivo Kialjcvine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije, nastalo pr: delu njihovih cen tralnih državnih organov 111 ustanov, centralnih organov političmh strank, drugih organizacij ter strokovnih in drugih združenj. Zveza komunistov Jugoslavije, Zvezni sekretari at za zunanje zadeve in Zvezni sekretariat za notranje zadeve opravljajo dela v zvezi z varstvom arhivskega gradiva po ustreznih organizacijskih eno- tah in so pristojni za ariiivsko gradivo, nastalo pri niihovem delu Spominski center Josip Broz Tito je pristojen za arhivsko gradivo ■ arhiv Josipa Broza Tita Arh iv oboroženih sil, ki je organizacijski del /SLO, je pristojen za arhivsko gradivo, nastalo pri delu ZSL.O in oboroženih sil Si R.I. Ta arhiv je prt ■ stojen tudi za arhivsko gradivo enot narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov lugoslavije ozimnia ,11.A in vojaško arhivsko gradivo okupa torjev m njihovih sodelavcev iz II. svetovne vojne, ter za arhivsko gradivo vojske Srbije, Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije. Zakon o arhivskem gradivu federacije ureja tudi vprašanje glede razmejitve arhivskega gradiva m sicer med subiekti, ki vaiujejo arhivsko gradivo na ravni federacijo, ter med temi subjekti in drugimi arhivskimi ustanovami v SI-RI m določa rok za razmejitev. 2. SR Bosna in Hercegovina V SR Bosni m I Icreegovipi je pristojnost glede arhivskega gradiva urejena z zakonom o arhivski dejavnosti (Službeni iist SR BiH; 21/87) Po tem zakonu so za arhivsko gradivo SR Bosne m Hercegovine pristojni občinski m medobčinski arhivi ter Arhiv Bosne in Hercegovine. Zakon m natančno določil pristojnosti glede prevzemanja arhivskega gradiva tako teritorialno kot tudi dejansko (teritorialna in krajevna pristojnost) Zakonodajalec je verjetno mislil, da je s formulacijo arhivskega i| registraturnega gradiva ter z imeni arhivov mišljena pristojnost glede arhivskega gradi va določenih ustvarjalcev, kar je vsekakor pomanjkljivost zakona. To pomeni, da so občinski 111 medobčinski arhivi pristojni za prevzem arhivskega gradiva, nastalega pri delu družbenopolitičnih skupnosti 'n družbenopolitičnih organizacij ter njihovih organov, organizacij zdru/cncga dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti družbenih organizacij in civilnih pravnih oseb. ki so bili ustanovljeni in delujejo na ozemlju posamezne občine ali več občin, za katere je bil arhiv ustanovljen. Arhiv Bosne, in t lercegovinc je pristojen za arhivsko gradivo navedenih subjektov, ki so bili ustanovljeni za vso republiko (republiški organi in organizacije). Zakon določa da republiški organi za ljudsko obrambo, notranje zadeve m Zvezo komunistov opravljajo dela v zvezi z varstvom arhivskega gradiva po svojih organizacijskih enotah in so pristojni za arhivsko gradivo nastalo pri njihovem delu. Po zakonu je treba arhivsko gradivo, nastalo pred '5.majem 1945 izročit pristojnemu arhivu, ven dar pa ni natančno določeno kateremu Zakon o arhivski dejavnosti SR Bosne 111 Hcrcc govinc nima nobene določbe, ki govori o razmejitvi arhivskega gradiva. 3. SR Urna jjora V SR Črni gori je pristojnost glede arhivskega gradiva urejena zakonom o arhivski dejavnosti (Službeni list SR Črne gorct I 1/78). Po tem zakonu so za arhivsko gradivo SR Črne gore pristojni arhivi, ustanovljeni za ozemlje ene al: več občin, Arhiv Crnc gore n Zgodovinski arhiv v Kotorju V zakonu ic predpisano, da soobčinsk; m medobčinski arhivi pristopu /a arhivsko gradivo, ki je pomembno /a območje na katerem opravlja arhiv "vojo dejavnost Formulacija pristojnosti vsekakor ni popolna, saj ne določa natančno pristojnosti arhivov. Verjetno tud; tokrat zakonodajalec domneva, da je to očitno i/ formulacije arhivskega gradi va ki je navedena v zakonu, kar vsekakor ni dobro. Zakon predpisuje' da jc Aihiv Črne gore pristojen /a arhivsko gradivo, nastalo pri delu republiški H organov, organizacij zdruzenega tlela in drugih samoupravivh organ i/nuj organov m skupnosti do katerih una republika pravico in dolžnost usta novitelja oziroma ki so bi); ustanovljen" za oze mije republike, ter družbenopolitičnih organizacij m drugih organizacij in civilnih pravnih oseb po menihmh za republiko. Zgodovinski arhiv v Kotonu je pristojen za ar hivsko gradivo, ki se nanaša na dogodke iz druz.be-nopohtitnega gospodarskega in kulturnega življenja iz. preteklost; z območja Moke Kotorske m jc zgodovinskega in znanstvenega pomena, ter za gradivo iz drugih krajev naše dizave, ki jc nastalo 111 se ohranilo na tem območ|u do konca leta 1918. V zakonu je določeno da icpvibliski organi za ljudsko obrambo, notranje zadeve in ZK varujeio arhivsko gradivo po svojih orgamz.ai ijskih enotah in so pristojni za arlrvsko gradivo, nastalo pri njihov cm delu Zakon nima nobene določbe, k: se nanaša na razmejitev arhivskega gradiva 4 SR Hrvatska V SR Hrvatski je nristojnosi glede arhivskega gradiva urejena z. zakonom o varstvu arhivskega gradiva in arhivih (Narodne novine SRH št. ?5 78) Po zakonu -.o za arhivsko gradivo pristop1! arhivi za območje ene ili več občni (regionalni ar hivi) ter Arhiv I livat-ke Zakon je določil pristojnost Ailnva Hrvatske v celoti, za regionalne arhive pa ie določil, da so pr; stoiiv za vse drugo ai hivsko gradivo naslalo na ob mocju, za katero so bili arhivi ustanovljen" Arh v Hrvatske je pristojen za arhivsko gradivo nastalo pn delti organizacij združenega dela ni drugih samoupravnih organizacij m skupnosti, druzbenopo-htiunh skupnost, in n/hovih organov, drugih državnih organov, diuzbcnopohtaiuh in drugih družbenih organizacij in njihovih organov ter civilnih pravnih oseb ki opravliajo dejavnost po vsem ali večjem delu ozcml|a Hrvatske, oziroma ki je Ponumbna za republiko Kadar gre za pristojnemu glede arhivskega gradiva nastalega pri delu ZKII, icpiibliskega organa z.a ljudsko obnnnbo in za notranje zadeve, predvideva 'akon enako rešitev kot v SR Bosni iñ Hercegovini m SR Črni gori Po zakonu jc treba arhivsko giadivo nastalo Pred 15. maiem 1945 vrouti prisojnemu arlnvu vendar pa ni določeno kateremu T udr ta /akon nima določb o razmejitvi arhivskega gradiva. 5. SR Makedonija V SR Makedoniji jc varstvo arhivskega gradiva urejeno ' zakonom o arhivski dejavnosti (Službeni vesnik na SR Makedonija, 47/73). Po zakonu so za arhivsko gradivo v SR Makedoniji pristojni arhivi za eno ab več občin m Arht ■ Makedonije. Vprašanje glede pi istojnosti v zvezi z arhivskim gradivom v tem zakonu ni rešeno niti v ccloti niti natančno. Iz formulacije arhivskega m registratur-nega gradiva sc ne vidijo subickti katerih gradivo sc varuje, da bi lahko iz tega posredno izvedli pristojnost določenih arh-vskih institucij (izgleda, da je arhivsko gradivo, ki sc varuje tisto, ki je pomembno za zgodovino makedonskega naroda narodnosti in etničnih skupin ki živijo v SR Makedoniji ter za druga znanstvena področja, kulturo, splošne in druge družbene potrebe ki jc nastalo med delom ustvarjalca gradiva) Izjema jc arhivsko gradivo, nastalo pri delu Makedonske akademije znanosti /a katcio je pristojna akademija, Prav SaKje določeno da lahk o občinski in republiški organi, organizacije zdruzenega dela "i družbenopolitične organizacije ustanovilo arhivske oddelke, katcnli pn stopiost se nanaša na arhivsko gradivo, nastalo pn delu teh organov m organizacij. /.akon nmia določb o razmejitv i. 6. SR Slovenija V SR Sloveniji jc piistojnost glede arhivskega gradiva urejena z 'akoiiom o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, 1/81). Potem zakonu ¡o' za Effivsko gradivo v SR Sloveniji pristojni arhivi za eno ah \ cc občin ter Arhiv SR Slovenije. Po zakonu je arhiv za eno ah več občin pristojen m aihivsko gradivo, ki jc na-lalo oziroma nastaja pn organih, organizacijah in skupnosnli ki so ime ic oziroma iinjujo sedez na območju arhiva razen kadar gre za arlvvsko gradivo, za katero je pristojen Arhiv SR Slovenije. Občinski upravm organ, pristojen za kulturo, določ, na predlog arhiva tisre družbene pravne osebe m društva, katenh arhivsko gradivo bo v skladu z zakonom prevzemal arhiv. Arhiv SR Slovenije jc pristoien za arhivsko gra divo republiških organov in skupnosti, državnih m avtonomnih organov, k: so imel'! sedez na območju SR Slovenije in so bi'i v vseli drzavnopravnih ureditvah organi na stopnji pokrajine oziroma or gani na sorodni ali višn stopnji; organov družbenopolitičnih m drugih organizacij, k; so po svojih pravilih delovali na področju Slovenije ah nekdanjih pokrajin; delovnih hi drugih organizacij m skupnosti, ki so opravljale al, opravljajo pomeni bnejše naloge v kulturnem razvoiu, centralnih organov združenj ali zvez zdruzenj. ki so praviloma ali dejansko opravljali oziroma opravljajo pomembnejše naloge v kulturnem razvoju. Arhiv SR Slovenije varuje svoje filmsko gradivo, ki je nastalo oziroma nastaja na območju SR Slove Sije, iii arhivsko gradivo RTV Ljubljana Republiški upravni organ, piistpien za kulturo, določi na predlog arhiva SR Slovenije tiste družbene pravne osebe m društva, katerih arhivsko grad' vo bo v skladu z zakonom prevzel Arhiv SR Slovenije Republiški organi za LO, za notranje zadeve m ZK republike lahko odločijo, da samostojno opia vhajo pristojnost nad aihivskim gradivom, k: na 105) staja pn nuhovcm delu. /akon n.ma določb o razmejitvi arhivskega gradiva. 7. SR Srbija V SR Srbiji je pnstojnost glede arhivskega gradiva urejena z zakonom o varstvu kulturnih dobrin (Službeni glasivk SRS, 28/77, 34/81 m 51/85) Po tem z«komi so za arhivsko gradivo v SR Srbiji pristojni arhivi, vendar pa ni določeno kateri. Upravni organi, pristojm za L.O, notranje zadeve in /vezo komunistov, so pustoin. za svoje gradivo, če ne odločijo, da ga v celoti ali delno i/ročijo pristojnemu arhivu Iz formulacije arhivskega gradiva jc videti, katero arhivsko gradivo varujejo arhivi, vendar pa zakon m íz.rceno določil pristojnosti med posameznimi arhivi, razen za Arhiv Srbije, za katerega je določeno, da je pristojen za arhivsko gradivo, nastalo pn delu republiških in drugih državnih organov, organi/acii združenega dela m drugih organizacij, do katerih ima republika pravico in dolznosl ustanovitelja, ter družbenopolitičnih organizacij' m drugih družbenih organizacij m /dru ženj ustanovljenih za območje republike, ter prejšnjih državnih organov in organizacij, ki so obstajale na ozemlju republike V tej republiki ie arhivski svet leta 1968 izdal na vodilo o razmciitvi pristojnosti med arhivskimi Ustanovam' nad arhivskim gradivom. Lahko bi rekli, da to navodilo ni bistveno vplivalo na rešitev problema glede razmejitve arhivskega gradiva v SR Srbiji. Z izdaio zakona o varstvu arhivskega gradiva v SR SSbiji je prenehala pravna podlaga za obstoj tega navodila /akon nima posebnih določb o razmejitvi arhivskega gradiva. 8. S V P osovo V SAP Kosovo je pristojnost glede arhivskega gradiva urciana z zakonom o arhivskem gradivu in arhivski službi (Službeni list SAI' Kosovo, 27/76). Po tem zakonu so za arhivsko gradivo pristojni arhivi za eno ah več občin iii Arhiv Kosova (zadeve, pomembne za SAI' Kosovo opravlja Arhiv Kosova). V zvezi z razmejitvijo pristojnosti za arhivsko gradivo med arhivi v SAP Kosovo jc stanje enako kot v SR bosni in Hercegovini o čemer je bilo govora, ko smo obravnavah vprašanje v zvezi z zakonom o arhivski dejavnosti te republike V zvezi z arhivskim gradivom, nastalim pn delu pokrajinskih organov za L.O iñ organov za notranje zadeve ter organizacije /K, zakon določa da jc tudi za to gradivo pristojen Arhiv Kosova, vendar morajo ti subjekti gradivo izročiti arhivu nekoliko pozneje kot pn gradivu drugih subjektov v pokrajini Tud' ta zakon n;m,i posebnih določb o ra/meu tvi. 9. SAP Vojvodina V' SAP Vojvod m jc pristojnost glede arhivskega gradiva urejana z zakonom o arhivskem gradivu in arhivih (Službeni list SAPV, 1/85) Po tem zakonu so v SAP Vojvodini za arhivsko gradivo pristojni arhivi za eno ali več občin ,n Arhiv Vojvodine Arhiv Vojvodine jc pristojen za arhivsko gradi vo, nastalo pri delu organov Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine, organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za delavce in druge delovne ljudi narode ir, narod nosti v pokranni; organizacij zdruzenega dela do katerih izpolnjuje pravice in dolžnosti ■ stanovite lj| pokrajina; pokrajinskih organov družbenopolitičnih orgamzacii. samoupravnih interesnih skup nosti, ustanovljenih za ozemlje pok rajine ter civilnih pravnih oseb za katere izvršni svet Skupščine SAI Vojvodine določi, da jc njihova dejavnost skupnega pomena za delavce in druge delovne Iju di. narode m narodnosti v pokrajini. Arhivi za ozemlje ene ali več občin so pristojni za arhivsko gradivo imetnikov arhivskega gradiva s sedežem oziroma prebivališčem na tem ozemlju razen arhivskega gradiva ki ga varuje Arhiv V« vodnic Posamezni organi organizacije in skupnosti lah ko ustanovijo arhivske oddelke pristojne za arhivi sko gradivo, nastalo pri delu teh organov in organi zacij. Tudi ta zakon nima posebnih določb o ramicn t V; 10. Ugotovitve Pri obravnav; arhivske zakonodaje v SI RJ ki i reja pnstojnost adnvov, s tem pa tudi podlage za razmejitev arhivskega gradiva med arhivskimi in stitucijami bi lahko ugotovili naslednje 1) Samo zaleo, o arhivskem gradivu federacije je natančneje uredil pnstojnost arhivov, drugih arhivov in arhivskih oddelkov v federaciji ter v zvez.' s tem udi vprašanja, povezana z. razmejitvijo arhivskega gradiva tako znotraj arhivskih institucij v federaciji kot tudi z d rug1 :m arhivskimi i.ist:tuci)am, Drugo vprašanje Pa je, kako se to v praks, izvaja, o pemer bomo govoril, v drugih referatih na tem posvetovanju. 2)Nobcn -akon, ki ureja arhivsko dejavnost v rc-puhhkan in pokrajinah m v celot, urcdii pristojno arhlv;i Nobcn t<£ zakonov ne vsebuje določb o razmejitvi arhivskega gradiva med arhivi znotraj republik in pokrajin >n,tojnost arhivov glede arhivskega gradiva jc delno urejena simo z zakoni posameznih republik in pokrajin (SR Črna gora, SR Slovenja, SAP Vojvodina). Nekateri zakoni p;, eelo sploh ne govorijo o pristojnost, arhivov (SR Bosna ,n Hercegovina m SAP Kosovo) 3) Nekateri zakon, celo ne določajo vrste arhivskih institucij, Čeprav z. njim, pozneje določajo rr, stojnost odvisno od teritorialne oziroma dejanske pristojnosti. ¡4) Na tem področju imamo zaradi slabe pravne podlage za razmejitev arhivskega gradiva med gra div. veliko /medo in celo slabe odnose med arhivi skinv institucijami. 5) Poseben problem je raz,ncjitcv arhivskega gra diva med arhivi ra/huvh republik ni pokrajin I o vpia-,anje ni rCSC110 z nobeni,* -/a|,onskm prccipi. "SEE11 #včcv J ugos i a v, ic Y lcta ,()7S< <>« se ta problem vsaj delno reši š podpisom samoupravnega sporazuma s katerim bi določili obveznosti in nacm ra/mejitve arhivskega gradiva med arhivi v federaciji, arhivi v republikah in arhivi v pokra|inah (vzajemno in medsebojno), m uspel, ker ga določeni arhivi niso podpisali Do seda. ni bilo niti poskusov, da ,e normativno uredi medsebojna iazme)itev arhivskega gradiva med vsem' arhivi v SFRJ. III. PRAVNI PODLAGE/A RAZMF.IIEEV ARIIIVSKPGA GRADIVA MED ARHIVSKIMI IN KNJIŽNIČNIM! INSTITUCIJAMI V ZAKONODAJI. KI UR! IA KNJIŽNIČNO IN ARHIVSKO DEJAVNOST VSI P I RcHi smo žc, da /ikonski predpisi o knjižnični delavnost' urejajo tuth določena vprašanja v zvezi s pristojnostjo nad arhivskim gradivom I Na ravni federacije Na lavm ledcracijc ni predpisov o knjižnični dejavnosti. V zvezi s tem torej ni vprašljiva razmejitev arhivskega gradiva med arhiv m knjižnicami v fcderaoi'i Poudari'i je treba tudi, da je zakonodajno urejanje vprašanj s področja knjižničarstva v grisEjimsti rcpubhk in pokrajin. 2. SR Borna m Hercegovina K nji •micarsko dejavnost v SR Hotni in Hercegovini Ircja zakon o kmi/nieurski dejavnosti (Službeni list SR B il 26/86). Po tem zakonu se kn.i/niec ukvarjajo z. zbiranjem knjižničnega gradiva, med katero sodijo: knjige, brošure, revije, časopisi, sepaiati, disertacije, katalogi, prospekti. plakati, tiskan; letaki, kartografske publikacije, standardi patenti glasbena dela, reprodukcije likovnih del razglednice, koledarji fotografije, mikrofilmi, di.innkrokarticc, gru mofonske plošče, tonske kasete, videokasete, mag-netofonsk' in magnetni tiakovi, rokopis, ter drugo gradivo, namenjeno knjižnični dejavnosti V zakonu o arhivsk; dejavnosti SR Bosné m Hercegovine je arhivsko gradivo formulirano takole: arhivsko gradivo obsega izvirno m reproducirano (pisano, n-ano tiskano, fotografirano, posneto, fo-nogralirano al; na elrug način zabelezeno) doku muiturno gradivo trajncRicdnosli m punicii.i za - gotlovino in druga -.nanstvena področja z,i kultu ro nasploh ter za' druge diuzbcnc potrebe, ki ie na stalo pri delu pol i 1 ičn 11) skupnosti ter tli u/benopo-liticnih organizacij in njihovih organov, organ;,acij /tlruzcncga tlela thugiii samoupravndi organizacij :ii ¡Tupnosti družbenih orgamzacij, civilnih pravnih m liZieiuh oseb. Kcmc oči »no, da v zakonski formulaciji kn.jižmč-nega m arhivskega gradiva ni narejena razlika in da jc mogoče posamu no knii/.nieiio grathivo obiavna vali hkrati tudi kot arhivsko gradivo, |c v zakonu o knjižnični tlciavnos', določeno, tla se kmi/.nicno gradivo, ki jc hkrati aihivsko gradivo luam fy knjižnicah pq predpisih o arhivskem gradivu. 3 ( rna gora Knji/nitno dejavnost v SR pni gori ureja zakon o knjižnični dejavnosti (Službeni WÚ SR Cmc- gore 13/77). Po tem zakonu sc knjižnice ukvarjajo z zbiranjem knjižničnega gradiva, med katero sodijo: knjige. brošure, revije, časopisi, spisi, glasbena dela, rc-produkeijc umetniških slik, risbe, plakati, zemljevidi načrt- jaseljenilj mest, gramofonske plošče, rcprogralsko gradivo, oglasi in druga dela, ki sc razmnožujejo s tiskanjem ali na podoben način V zakonu o arhivski dejavnosti v SR Črm gori jc arhivsko gradivo formulirano takole: arhivsko gradivo obsega celotno izvirno in rcproducimno (pisano, tiskano, risano, fotografirano, fonografirano, posneto) ah kako drugače zabeleženo dokumentarno gradivo družbenega, znanstvenega in kulturnega pomena nastalo pn delu dizavmh organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij organov m skupnosti, družbenopolitičnih org; mrzacij, civilnih pravnih in fizičnih oseb ne glede na čas m kraj nastanka Zakon o knjižnični dejavnosti nc omenja kmiz-ničnega gradiva, ki jc tudi arhivsko gradivo, čeprav se i, analize omemne formulacije vidi, da tudi tu m narejen i razlika, tako da jc lahko gradivo istočasno k nji/nično m aihivsko. 4 SiR Hrvatska V SR Hrvatski ureja kniiznicno dejavnost ,akon o knjižnični dejavnosti m Knjižnjcali (Narodne no-vine SRH, 25/73). Po tem 'akonu se knjižnici ukvarjajo zbira njem knjižmčjiega gradiva med katero sodijo- knjige m tliug,t> kmizincno gradivo (tiskane in drugače raz.mnozene publikacije, rokopisi, avtliovizualno gradivo ipd ). V zakonu o varstvu arhivskega gradiva in arhivih SR Uryat-ke je arhivsko gradivo formulirano takole arhivsko gradivo je celotno izvirno in reprodn-eirano (pisano, risano fotografirano tiskano, pometo iij diug; icc zabeleženo) dokumentarno gradi vo ki jc pomembno / pristojnostjo nad določenim arhivskim gradu om. I. iN* ravni fidcratijt Muzejsko dejavnost 11a ravpi federacije opiavlja-ta sedaj Spominski center Josip Uro/ I ito in Mjizej revolucije narodov in narodnosti lugosiav ije. Po zakonu o Spominskem centru Josip Bro/. 'I ;to (Uradni list SI Rl, št 6(' 82) ta instmicija po leg muzciskih predmetov zl-na tudi dokumente o življenju m delu Josipa Broza 'I ita I'o zakonu o Muzeju revolucije narodov 111 na rodnosti Jugoslavije (Uradni list Si RI. st V) 74) zbira ta muzej poleg predmetov tudi dokumente iz zgodovine delavskega gibanja Jugoslavije, narodnoosvobodilne vojne 111 revolucne ter graditve socialistične samoupravne tlruzhc I/ lormulauje Arhivskega gradiva ki se /hua in liram v arhivih 111 arhivskih otltlelHi v federaciji, po zakonu o arhivskem gradivu ledeiacije, izhaji tla lahko v obeh navedenih muzejskih msiituujuh v lederaci|i naitlcmo rudi arhivsko gratín o. saj to omogočajo /ukom o teh m-.titucn.ih 2 SH IJoMia 111 I lereegovnia Muzejsko deja* 11 ost flSR Bohu in llcrcegov ni ureja zakon o muzejski dejavnosti (Slu/bcni iist SR Bi 11 st 6 76). Po IM zakonu sd muzeji ukvarjalo z zbnanicm mu/ejskega gradiva med kater« sotliio. izvirna tlela 111 ■imctii-ski izdelki iz'deBci upoiabnc umet Kosti, ob rt it izdelki /tlelki domače obiti, predmeti in dokumenti, povc/am z zgodovinskim' dogod ' i, / živ helijem 111 običaji narodov ni osebnosti od pra/.godovne do danes, predmeti ,/: narave, s po-tliocja kulture 111 l/obrazcvanja Dokumenti v zvezi z zgodovinskimi dogodki, ki so tudi muzcisko gradivo, so po zmkony o arhivski dejavnosti v lkvn 111 Hercegovini vsekakor lahko tudi arhivsko grad.\ o, m sicer na podlagi lornuila c-ije arhivskega gradiva v. tega zakona. 3. SR ' rna gora Muzejsko dejavnost \ SR Črni gor: ureja zakon o muzejski dejavnosti (Službeni list SR Črne gore, št. 26Z7"7). Po tem zakonu se muzeji ukvarjajo z zbiranjem muzejskega gradiva, med katerega sodijo izvirna tlela s področju umetnosti, uporabne umetnost' obrti, domače obrt:, predmet m dokumenti, povezani z življenjem 1 1 običaji narodov, z zgodovinskimi dogodki 111 pojavi, pomembnimi osebnostmi predmeti iz narave 11 s področja tehnike k i se uporabljalo za razvoj kulture, znanosti 111 izobra/eva nja To. kar je za SR Bosno in Hercegovino rečeno glede niiizciskcga 111 arhivskega gradiva, ve I j« v celoti Hi d 1 za SR Črno goro V zakonu o knji/nicii. dejavnosti ('me gore ic omenjeno tudi arhivsko gradivo, ki je muzcisko gradivo. 4. SR Hrvatska Muzejsko dejavnost v SR llrvatsk. ureja zakon o nurzejiki delavnosti (Narodne no^ine SRH ,t 12/77) Po tem zakonu se muzeji ukvariaio z zbiranjem muzejskega gradiva in strokovne dokumentacije o njeni meti katero sodijo premične kulturne dobrine V zakonu ni razčlenjeno, kai je premična kulturna dobrina 5. SR Makedonija Muzcisko dejavnost v SR Makedoniji ureja zakon o muzejski dejavnost1 v SR Makedoniji (Službeni vestni k SRM. št 25/79). Zakon predpisuje, da sft muzeji ukvarjajo z zbiranjem muzejskega gradiva, med katero sodijo pre-niicp.i predmet1 in dokument arheološke, zgodovinske, sociološki;, etnološke, naravoslovne umetniške, tehnične ■» druge vrednosti Glede odnosa med muzejsk-in1) m arhivskim gradivom veha enako, kot je rečeno za SR Bosno m I Icrcegoviiio 6 SR Slovenija Mu/ejsko dejavnost v SR Sloveniji ureja zakon o naravni m kulturni dediščin: tisti; k1 ureja tud: arhivsko tlejav nost) Po tem zakonu se muzeji ukvarjajo z zbiranjem premičnih spomenikov 111 znaniemtost; zgodovin skega aiheološkcga, umetniškega, etnološkega antropološkega 111 naravoslovnega pomena h dokumentirajo zgotlov insktt dogodke v Sloveniji. 7. SR Srbija V SR Sibi|i ureja muzejsko dejavnost zakon o varstH kulturnih dobrin (isti ki ureja tudi arhivsko tlejav nost) Po tem zakonu sc pUizeji ukvarjajo z zbiranjem premičnih kulturnJi dobrin med katere sotliio umetniška tlela ¡11 zgodovinski predmeti ElinskS gradivo stare redke knjige idr 8.SVI» \ojvodina V SAP Vojvodini urcia muzejsko dejavnost zakon o muzeisKi dejavnosti 111 muzejih (Službeni list SAP Vojv odine, st 10/74) 105) Po tem zakonu se muzeji ukvarjajo z zbiranjem muzejskega gradiva, med katero sodijo premični predmeti m dokumentacijsko gradivo, ki je pomembno za seznanjanje z zgodovinskim, kuhur nim, umetniškim, gospodarskim, tehničnim n dru gim druzbcmm razvojem ter za spoznavanje narave m naravnih pojavov. Glede odnosa med muzejskim in arhivskim gradivom velja enako, kot ic rečeno 'a SR Bosno in Hercegovino. 9. SAP Kosovo V SAP Kosovo ureja muzejsko dejavnost zakon o muzejski dejavnosti in muzejih (Službeni list SAP Kosovo, št 37/77). V SAP Kosovo je stanje podobno kot v SAP Vojvodini. K). Ugotovitve Pri obravnavi pregleda stanja v formulacijah mu zejskega gradiva v zakonih s tega področja v SFRJ, da bi ugotovil' pravno podlago za razmejitev arhivskega gradiva med arhivi m muzeji, so ugotovitve glede vsega mdcnticnc / ugotovitvami glede ra/me-litvc med arhivi in knjižnicami V. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI Na podlagi vsega navedenega lahko sklepamo, da v veljavni zakonodaji SFR i ni popolne pravne podlage za razmejitev aihivskcga gradiva Videli smo, da so si zakonske Ibnnulacijc arhivskega, knjižničnega in muzejskega gradiva podobne, včasih pa tudi enake, zato je tezko napraviti natančno zakonsko mejo med temi pojmi Zato imamo v SFRJ zelo neurejeno stanje glede razmejitve, da o prevzemanju arhivskega gradiva tako med samimi arhivi kot med arhivi in drugimi institucijami, ki se ukvarjajo z zbiranjem in varstvom kulturnih dobrin (knjižnice, mu 'cji), sploh ne govorno. O tej problematiki smo govorih na posvetova njih Na njih so o njej v glavnem govorili z arhivi-stičnega stališča oziroma s stal t sča knjižnic in muzejev. Pravni problematiki v zvezi z ra/me|itvijo je bila posvečena manjša pozornost. Zato je to prvi poskus, da se problem razmejitve obravnava tudi s tega stališča V decentraliziranem pravnem sistemu v SFR I na področju varstva kulturnih dobrin je problematično, kako ustrezneje urediti pravno podlago za razmejitev arhivskega gradiva, naiprcj, ko gre za odnose subjektov v vsaki posamezni republiki in pokrajin nato pa tudi, ko gre za odnose subjektov v SFRJ (arhivi, knjižnice, muzeji). V zve s to zapleteno snovjo ic težko predlagati določene konkretne rešitve. Odločili smo se za edini predlog, ki bi po našem mnenju lahko sprožil rc-šcvanic problematike. Predlagamo, da se v sodelovanju z Zvezo arhivskih delavcev Jugoslavije, Zvezo k ni i/ničnih delavcev in Zvezo muzejskih delavcev Jugoslavije ustanovi delovna skupina, ki bi jo sestavljal i pravniki arhivist., kniizničarj in mu-zcologi. Delovna skup.na bi morala sistematsko preučiti problematiko razmejitve arhivskega gradiva med arhivijrkrijižnicami ,n muzeji in i z delati model in predlog za rešitev tako razmejitve v sa mih republikah :n pokrajinah kot razmejitve v okviru SFRJ (rešitve, ki bijili bilo mogoče vključiti v republiške in pokrajinske zakone iz. arhivske knjižnične in muzejske dejavnosti, tei predlog normativne rešitve za SFRJ) Za razmejitev arhivskega gradiva med arhivi tako v repabhkah in pokrajinah kot med arhivi v SFRJ bi bila delovna skupina ustanovljena v okviru Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije in bi imela enake naloge kot prej omenjena delovna skupina Po našem mnenju je treba pr> zakonskem ureja nju razmejitve upoštevati naslednji načeli: - Arhivsko gradivo je treba prevzemati, hraniti, urejati m uporabljati v arhivih. V zakonih o arhivski dejavnosti je treb.i v celoti urediti vprašanje de janske in teritorialne pristojnosti arhivov, tako da bi arhiv hrami izključno arhivsko gradivo ki mu pripada, - V zakonih je treba določiti katero arhivsko gradivo n v katerih primerih se lahko hram v mu zejih .n knjižnicah ter natančno določiti,da morajo ti subjekti, kadar gre za tako arhivsko gradivo, uporabljati predpise, ki se nanašajo na varstvo arhivskega gradiva, s pooblastilom pristojnega arhiva pa morajo imeti vpogled nad uporabo teh predpisov. VIRI IN !Tf RATURA: \rliivska dejavnost - /akon o arhivskem gradivu federacije, Uradi i list Si R.l, št. 11/86,- Zakon o organi/aciji in delovnem področju /veznih upravnih organov in /veznih organizacij, Uradni list SI 1M, št. 22/78,- Zakon o Spominskem centru Josip liro/ I ito, Uradm list SI R.l, st. 69/82 in 69/85,- /akon o arhivski dejavnosti Službeni list SR Bili, št 21/87,- Zakon o aihivski dejavnosti Slu/.beni list SR Črne gore, št 11/78- /akon o varstvu arhivskega gradiva in arhivih. Na rodne novine SR Hrvatske, št 25/78 - - /akon o arhivski dejavnosti Službeni vesmk n i SR Makedonija št. 47/73 in 42/76 - - /akon o natavni in kaltu.aii dediščini, Uradni list SR Slovenije, št. 1/81,- Zakon o varstvu kulturnih dobrin, Slu/brni glasnik SR Srbije, št. 28/77 24/85 m 51/85,- Zakon o arhivskem gradivu in arhivski službi, Slu/, bem list SAPturni dediščini, Uradni list SR Slovenije, št. - /akon o varstvu kulturnih dobrin Službeni glasnik SR Srbije, st. 28/77 24/85 m 51/85,- /akon o nliivskem gradivu iij arhivski službi. Službeni 'ist SAP Kosovo, št ^5/76 /akon o arhivu Kosova Slu/beni list SAP Kosovo st 47/78.- Zakol n arhivskem gradivu in arhivih Slu/beni list SAP Vojvodine, št. 1/81 - Sporazum o razmejitvi arhivskega gradiva med repu Ui.kimi, pokrajinskimi in -.veznimi arhivi Arhivist 1975, str 152-155. t iiiicna dejavnost _ - /akon o knjižnični dejavnosti, Slu/beni list SR Bili si. 26/86,- /akon t knjižničH dejavnosti, Slu/.beni list SR Črne gore. st. 16/77,- 105) - Zakon o knn/ničn dejavnost, in kniižnieab, Narodne novineSR Hrvatske, st 25/73,- Zakon o kn ilnični dejavnosti, Službeni vesmk na SR Makedonija št 15/84 - - Zakon o naravni in kulturm dedrčim Uradni 1 »st SR Slovenije, M 1/81 Zakon o knrznicarstv u, Uradn list SR Slovenije, št 27/82,- Zakon o varstvu kulturnih dobrai Službeni glasnik SR S'bije št 47 '77, 24/M in 51 '85,- Zakon o knjižnični deiavnosli in knjižnicafl Slu/bera list SAP Kosovo, st 24/78,- Zakon o knjižnični dejavnosti in JnijižnicAh,' Službeni list SAI' Vojvodine, št 10/74 in 26 76 ' Mu/.i-|sksi (kjiiviic i - Zakon o Mn/eju revolucije narodov in narodnosti Ju goslavije Uradni list SrRJ, št. 39/74 - - Zakon o muzejski dejavnost; Službeni list SR BtH st 6/76 - - Zakon o muzejski dejavnosti. Službeni list SR Črne gore. št, 25/77. - Zakon o muzejski dejavnosti Narodne novinc SR Hrvatske, št 12/77. - Zakon o muzejski dejavnosti. Službeni vcsrnk na SR Makedonija st 25/79 in 51 /88,- - Zakon o naravni m kulturni dediščini Uradni list SR Slov en: je. št 1/81 - Zakon o varstvu kulturnih dobnn Slu/nem glasnik SR Srbiji , št. 47/77, 24/85 mi 51/85,- Zakon o muzejskih delavnostih in mu/ejih. Službeni list SAR Kosovo, st 37/77,- /akon o muzejski dejavnosti m muzejih Služben: list SAR Vojvodine st 28'81 IGO dele v arhivih \n arhivskih organizacijah Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 105) Okrogla mi/a o uporabi arhivskega gradiva o zaplembah, agrarni reformi in nacionalizacijah Gašper Štnid Na posvetovanju «jHivsk h delavcev Slovenije \ /recali na temo o zaplembah, agrarni relormi 111 nacionalizacijah v času od 25. do 26, oktobia je bila ze prvi dan, to je v četi tek. 25. oktobia organi znana okrogla SizaJ Glavna tema le-te je biia .¡poraba aihivskega gradiva. Vodila sta jo dr. .lože /on tar iz. Zgodovinskega arhiva F jubljana m mag. Milko Mikola iz .godovinskega arhiva Celje, zapisnikar pa je bila Marjctka Legat iz. Pokrajinskega arlii-> a Maribor. Naiprej so bih udeleženci scv.nanjcni z obstoječi mi mednarodnimi priporočil o uporabi arhivskega gradiva po katerih naj bi bilo Ic-to dostopno po 30 oziroma 50 letih od svojega nastanka l'o našem praviiniku o pogojih uporabe arhivskega gradiva je arhivsko gradivo dostopno lakoj, ko je prevzeto v arhiv, / '/jemo ce je ustvarjalec ah njegov pravni naslednik v.ročitelj ob predaji grad'va zahteval drugače Dostopnost uporabe oziroma nedostop nost arhivskega gradiva je pogojena tudi s tehničnim momentom, (npr neurejenost gradiva, potreba po restavraciji, Konscrvaciji.. .), vendar pa mora arhivska ustanova uporabnika seznaniti s posegi na gradivu o/iroma ga obvestiti kdaj bo dostopno Posebno mesto zavzema varovanje osebnih podat kov, za katere v svetu na splosno velja da so dostopni 10 let po smn.' ustvanalca, (kar pa pri n*s šc ni cisto izoblikovano). Potrebno bo poiskati določiti mejno letnico nastanka gradiva m nato upora bo kljub temu pa ne smemo zapirati podatkov, ki ■>o že bili javno razglašen' (npr javna je sodba medtem ko so ovadba pričevanja, zagovor taina in spadajo pod zaporo od j?() do 50 let) Zaradi za sutc osebnih podatkov se uporaba izjemoma lahko še dodatno onicj- Poznat- je treba zakonske pred pise iii Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, ki je bil zc sprejet m objavi jeni vendar v praksi se ni zaživel. Arhivsko grmlivo je načeloma dostopno uporabnikom le, če i/ročitcli ni '. razi! svoje volje drugače V prašhiva je uporaba arhivskega gradiva CK /KS, ki je dostopno le do leta Ic>45, za mlajše gradivo pa je potrebno met: dovoljenje pravnega na dednika CK ,-'KS, to je SDP Isto velja za nekaj osebnih londov, (Kot zelo strog primer zaščite m varstva podatkov so bili navedeni arhivi v Vadka nu kjer je uporabniku dostopno cerkveno arhivsko gradivo le do leta 1922. Nastalo gradivo se razdeli na 3 dele, in sicer na tajili tekoči in zgodovinski arhiv, lajn; arhiv sploh nikoli n dostopen in si vsakih toliko let uniči, tekoči irhiv služi le /a red 110 poslovanje, medtem ko je zgodovinski arhiv na razpolago uporabivkom) V svetu velja tudi piavi-lo, da uporabnik arhivskega gradiva, ki je zlorabil zaupnost podatkov, kazensko odgovarja m ne arhivska ustanova ki mu je dala gradivo v uporabo, kot velja to pn nas Izkušnje posameznih arhivov pr: izdaji dokumentov so načelno enotne. Vprašaje pa je, katero arhivsko gradivo oziroma dokumente moramo dati stranki v uporabo, medtem ko izdaja dokumentov upravnmi organom poteka v skladu z Zakonom o upravnem postopku Prizadeta stranka - uporabnik arhivskega gradiva o zaplembah «grami reformi n nacionalizacijah naj bi iskal podatke tudi v arhivskih službah delovnih organizacij, k' so nasledde nekdanje privatno premoženje. Glede na to problematiko je bil ze na koordinaciji sveta slovenskih arhivov sprejet sklep da Arhiv I^cpublike Slovenije posreduje zahtevo Sekretariatu za kulturo, ta pa drugim pristojnim institucijam za tolmačenje v zveza s problemi uporabe arhivskega gradiva oziroma izdajanjem dokumentov za uveljavljanje lastninskih pravic Gradivo je potrebno zavarovati pred izgubo in nepotrebno uporabo, saj po doseda nji praks; lahko uporablja isto arlvvsko gradivo tako stranka kot upraviv organ Predvidoma naj bi se čimprej sestali tudi predstavniki arhivov. Republiškega sekretar ata za upravo in pravosodje in F^epubliskega sekretariata za kulturo, da bi se dogovorih o ničij« uporabe dokumentov v zvezi z urejanjem premoženjskih zadev, upoštevajoč tudi Zakon o dcnaeipiiahzaciii ki pa mora pnnesti tudi določila kdaj m komu je treba posredovat; arhivsko gradivo oziroma |li je potreben original ali za dostuje overovljena reprodukcija. Zeli» problematični so roki vročanja ki naj bi bih 30 kt od nastanka arhivskega gradiva, kar je tudi običajen čas v drugih državah. Ta rok bi mora H upoštevati tudi pn modifikaciji Zakona o naravni m kulturni dediščini oziroma v njegovih podzakonskih aktdi. S tem, da je pogojena zakonitost države in pravnega reda, bi bilo '/boljšano tudi delovanje athivskih instuiicij, k: ne bi bile več tako obremenjene z dotokom mladega gradiva. Posledica vsega tega bi bila organizacija tiskovnih konferenc ali okroglih miz posameznih arhi vov, na katerih bi seznanili javnost o zgodovinskem razvoju upravnih organov m o arhivskem gradivu, ki šc ni prevzeto v arhive (npr gradivo sodišč m uprav - arhivi še mmajo popolnih podatkov m zato morajo bit; čimprej seznanjeni, kje se določeno gradivo nahaja) Seznanjeni bi bili tudi z nalogami arhiva v zvezi z izdajo dokumentov. Sprejemljivo m šc najbolj pr-merno bi bilo enodnevno posvetovanje, k|er bi moral, prisostvovati dokumentalisti s sodišč, občinski1 ifi republiških upravnih organov, predstavnik; Združenja za ureianje premoženjskih pravic komišij, ki bodo to reševale. . . Y'cs čas p.i morajo arhivi tesno sodelovati z občinskimi m državn-nn organ:, k' p.i jjH morajo pravočasno obveščati o vsem, kar je novega v zvezi s premoženjskim- pravicami. Sklepi okrogle mize so bili naslednji F*epubli-,k organ pristojen za urejanje premo-zenjsko-lastninskih odnosov naj zakonsko odredi postopek denacionalizacije in v njem tudi določi vlogo arhivske institucije. Republišk i sekretariat za upravo in pravosodje naj pošlje vsem sodiščem poziv, da bodo dala arhivom vpogled v vse gradivo o nacionalizacijah, raz-lastitvali, zaplembah ki naj to gradivo, zaradi že 105) skoraj kronične prostorske stiske skoraj vseli slovenskih arhivov, še naprej skrbno branijo, ker so ti dokumenti pomcmbiv tako za zgodovino kot za urejanje lastninskih razmerij. - Vse arhivske ustanove naj na sodisč.h preverijo - evidentirajo arhivsko gradivo, ki se nanaša na to tematiko, tako da bodo imele pregled nad tem gra divom m bodo lahko tudi uporabnika napotile v pravo ustanovo. - kljub določenim nejasnostim morajo arhivi še naprej reševati vloge na to temo, vendar v okviru svojih zmožnosti m v okviru dostopnosti arhivskega gradiva. Vse zadeve naj bi reševali um Hitreje. - Udeleženci posvetovanja arhivskih delavcev Republike Slovenije m okrogle nnze o problemih uporabe arhivskega gradiva v Zreča!j apelirajo na pristojne organe občin ustanoviteljic m pristojne republiške organe, da končno rešijo prostorsko stisko Zgodovinskega arhiva Celje, ki je prevzel komaj polovico athivskega gradiva na svojem območju, medtem ko ostalo gradivo, v glavnem zaradi neustreznega hranjenja, propada pri imetnikih Porot 'o o delu Arhivskega društ\a Slovenije (10. februarja do 21. feb.uarja 1990) Brane ožina Na občnem zboru 10. fcbruaria 1988 jc bil izvoljen nov izvršni odbor m ostali organi ADS (glej H Kozina, Poročilo o delu ADS, Arhivi XI, št. 1-2, 1988, str 104-106), ki so v svojem mandatnem obdobju opravljali svoje delo v skladu s pravili ADS. Izvršni odbor ADS jc miel v tem mandatnem obdobju, Ki gaje vodila predsednica Darinka Drnovšek, skupaj deset sej, kjer smo obravnaval: tekoče probleme v dejavnosti društva, vodili pnpravc in organizirali programske akcije ter usklajevali delo društvenih komisij i a odborov. Od I I do 14. septembra 1988 jc bilo ADS organizator obiska gostov Inštituta arhivske šole iz Marburga. Gostje ozitoma študentje (33 oseb), ki so jih vodili dr. L6wcnste'n, dr. WollI in dr Pollcy, so si v okviru strokovnega obiska naiprc) ogledali Maribor in Pokrajinski arhiv v Mariboru, kjer so sc seznanili tudi z delom Arhivskega centra za stro-kovno-tehnična vptašanja. Nadalje so si ogledali Zgodovinski arhiv v Ptuju ter mesto Ptui. Nasledim dan so bili gostje v L jublj in>, kjer smo v okviru strokovnega izobraževanja pripravili simpozii na temo Izobraževanje arhivskih delavcev Svoje referate so predstavili- dr. Fritz. VVolff: lzobrazevan|c znanstvenih arlu vistov na arhivski šoli v Marburgu kot podiplomski študi) - dr.Jožc Žontar: Arhivsko šolanje v Sloveniji dr Raincr Polley: Izobraževanje /a višješolsko arhivsko stopnjo na arhivski šoli v Marburgu -strokovna visoka šola za ari-iv isti ko mag. Peter P Klasinc: Šolanje dclavcev v rcgi- straturah V okviru svojega programa so si gostje ogledali Arhiv Republike Slovenije, mesto Ljubljana, /večer pa smo priredili skupno družabno srečanje slovenskih m nemških arliivistov v gostilni Mrak. Na sledmi dan so gostje odpotovali v Trst Slovenski arhivski delavca (skupaj 30 oseb) smo rcah/.irab recipročni obisk v Nemčiji od 10. do 15. oktobra 1988. Prva dan smo bili gostje Državnega arhiva v Munchnu, kjer so nas gostitelji z. dircktor-jen arhiva dr Walterjem Jaroscbko seznanili s svo]im delom, ogledali smo si prostore državnega arhiva ter izmenjali izkušnje m probleme, s kateri ni i sc siecuiemo pri svojem delu Od II. do 14. septembra pa smo bili gostje Inštituta arhivske šole v Marburgu. V okviru svojega obiska smo si ogledali a i hive v Marburgu, Koblenzu m Wiesbadnu V vseh teh arhivih smo si ogledali prostore ter se seznanili z. delom nemških arhivistov. Morda naj-vccp vtis je na slovenske ailuvistc napravil obisk /veznega arhiva v Koblenzu s svojo novo moderno zgradbo m sodobnim načinom dela z arhivskim gradivom (mikrofilm, računalnik^film), V Wies badnii sEo v okviru obiska sodelovali tudi na sini poziiu, kjer. so nam gostitelu predstavili "-tanje ra čBSfniške obdelave podatkov v nemških aihivih V Marburgu smo bili gostje Mestne hranilnice, tu so nas seznanili z računalniško obdelavo podatkov, v arhivu v Marburgu pa je bil /animiv ogled nove restavratorske delavnice in knjižnice ter prikaz njihovega dela na področju računalništva Naše izkušnje na področju AOP sta predstavila mag, P P Klasmc in V. /umer. V okviru obiska smo bili tudi gostje Državnega vinarskega posestva Kloster Eberbach v Renskem okrožju m pivovarne Marburg. Ob povratku smo si za kiatck čas »gledali tudi Salzburg z zgodovinski nii znamenitostmi. Arhivsko društvo Slovence je s finančno podporo ter v sodelovanju z / ADJ sodelovalo pri posta vitvi razstave in '/dan kataloga Bogastvo arhivov Jugoslavije Slovenna je na razstavi sodelovala s 40 eksponat" iz slovenskih arhivov. Razstava je bila odprta 5. oktobra 1988 v prostorih Aihiva Jugosla .vije v Beogradu Otvoritve so se udeležili tudi člani ADS, ki so pozneje sodelovali tudi na kongresu arhivskih delavcev Jugoslavije v Arandjelovcu (5. do 7. oktob ra 1988). Na kongresu so pili na predlog K) ADS potrjeni nasledim delegati za lunkcijo ZA DJ iz. Slovenije: - konlerenea: Marija Oblak-Čarni, mag. Peter P Klasinc, Marjetka L.cgat predsedstvo /ADJ Darinka Drnovšek, Bianc Kozina - odbor za samoupravno kontrolo: Dušan Med ved - svet za znanstveno-raziskovalno delo: Vladimir /umer - uredniki odbor časopisa Aihivist mag. Peter P. Klasinc - redukcija za edicijo Učbenik iz. arhivistike dr. Jože Zontar - odbor za kulturno-prosvetno delo: Vladimir kološa - komisija za mednarodno sodelovanje mag. Pe ter P. Klasinc - komisija ¿a podelitev piiznanj in nagrad: Mari ja ()blak-f arni pravna komisiia Jelka Melik Arhivsko društvo Slovenije je bilo 22. oktobra 1988 organ/ator recipročnega arhivskega dne Slovenije /a Furlanijo-Iuhjsko krajino. SlovenA1 arlii-visti smo bili namreč gostje Arhivske direkcije v Rimu in Državnega arhiva v listu /e 19. novembra 1986. Na strokovnem posvetovanju, ki je bilo v proslonh Arhiva Republike Slovenije, so s svojimi relerati sodelovali dr Pier Paolo Dona: Arhivi perifernih organov avstrijske državne .idrnimslraeijš med let1 1750 19 H - struktura in problemi - M. Lama Iona Prifpevck o strokovn obdelav i arliivskega gradiva I na Umek: Strokovna obdelava in ¡/delava pripomočkov za raziskave ariiiv4cga gladiva lilijami Vid1 ih-Lavrcncie Problematika stio kovne obdelave aihivskcga gradiva avstrijskih občin 1850 - 1918 Po posvetovanju m Bi^kojiji so gostje pusostvo-vali tudi otvontvi razstave Imeli so dve domovini ki je bila odprta v Arhivu Republike Slovemie. Občni zbor A OS (12 4. I(>89) jc bil /diu/cn / praznovanjem 35-ietmec društva Ob tem jubileju smo pnpiavih tud; pnloz.no;tno razstavo 35 let Arhivskega društva Slovenije (glej M Kozina, Ob red nem obenem zboru in praznovanju 35-letmec ADS, Arhivi XII, št. 1-2, 1989, str. 68). Dne 25 aprila 1989 je bil v Arhivu Republike Slovenije konstituiran nov uredniški odbor VI ROV. Ker jc bilo delo prejšnjega odbora z.e nekaj časa neuspesno (iiom.mjk.mje tesktov za objavo) je bil za novega glavnega ¡n odgovornega urednika publilaeije Viri imenoval dr. 1 rancc M. Dolinar, ki je v kratkem času pripravil program dela in tudi že novo zasnovo glasila Arhivsko društvo Slovenije je bilo skupaj s Po-kra|insk'in arhivom Maribor soorgamzator gostov -arhivistov in arjjgilj kulturnih delavcev iz županu /ala in Vesprem (Madžarska) od 16 do 17. maja 1989. (jostje so si v okviru svoiega programa ogledal Zgodovinsk i arhiv v Ptuju Ptujsko goro "i Celje. V prostorih Muzeja revolucije v Celju je bilo tuch strokovno posvetovalne, kjer sta svoje releratc predstavila dr Gvimes1 I ndre - Problem: delovanja aihiv-ske siu/.be v županm /.11,1 dr lo/c /ontar - Stanje in problemi jugoslo vanske arliivistn e I emu so sledili razgovori in i/iricniava izkušeni 'večer smo |kup«j s Pokrajinskim arhivom Maribor pripravili družabno srečanje slovenskih in ma dzaiskih arhivistov v hotelu Hellevue na Pohorju Naslednji dan so si gostje ogledah Pokrajinski arhiv Maribor ir. mesto Maribor. Tu so jim gostitelji predstavili svoj« delo in delo Arhivskega centra za strokovno tehnična vprašanja V sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije, Pok lajinskim arhivom Mar bor ter Oddelkom /a zgodovino I .lozolskc laKullcle v I jubJjani :c ADS 9. junija I(>89 počastilo 60 letnico častnih članov ADS I me Umck in Antoše I eskovca Ob tovari skem srečanju smo jubilantoma podarili grafiki akademskega slikarja Pranccta Mihcliča (Kronist Ptujski kurenti) Srečanja se je udeležilo 48 članov društva V okviru recipročnosti smo bih slovenski arhivi-sti gostje na Madžarskem (/.ala, Vesprem) od 6. do 7. septembra 1989 (glej Slaviea Tovšak, Slovensk i ar h i vi na Madžarskem, Arhivi XII st 1-2, 1989, >tr 72) Arhivsko društvo Slovenije jc Sile od 18. do 20. oktobra 1989 organizator zveznega posvetovanja arhivskih delavcev Jugoslavije v Postojni (glc| Bra ne Kozma Zvezno posvetovanje arhivskih delavcev Jugoslavije v Postojni Arhivi XII št 1-2, 1989, str 69),' V okviru ADS deluje tud: Sekcija arhivarjev 1, delaio / dokumentarnim gradivom Sekcijo je v tem mandatnem obdobju vodil Rado Vodcnik m je imela šest sej, kjer sc jc v glavnem obravnavala problematika dela arhivarjev v delovmh orgaoiza ci|ah in drugih ustanovah, problemi varovanja kil turne dediščine, problemi izobraževanja delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom ter neustrezen odnos do arhiva m arhivarja v delovni organ■ zaciji. Predstavniki društva so sodelovali na strokovnih posvetovanjih Sodobni arhivi 1988 in 1989 v Ra dcncih ter kulturnozgodovinskih simpozijih Mo-dmei 1988, 1989 Predsednica ADS Darinka Drnovšek m rajnik Hrane Kozina sta bila člana Sveta Arhivskega centra za strokovno-tehmčna vpraša nja Darinka Drnovšek je bila v mandatnem obdobiu delegat Sveta za kulturo gri Predsedstvu RK S/DI tajmk Hrane Kozma pa delegat pri /KOS. Dne 14 aprila 1988 je umrl častiv član ADS prof. dr franc /witter ( lam društva smo pokoini-kovi ženi poslab sozalno brzojavko, skupaj z Arhivom RS pa smo objavili tudi osmrtnico v dnevnem časopisju Predsednica m tajnik sta aktivno sodelovala tud: na sejah koordinacije slovenskih arhivov ter pri delu ZADj V sodelovanju . uredmškim odborom glasila Ar-Ivvi sta bih v mandatnem obdobju izdam dve številki (XI in XII) publikacijo, ki sta bi! tudi linančno pokriti ADS jc z '\DJ pripravljalo dopolnilno ¡zd.ijo k že izdanemu vodmku Arhivski londi m zbirke v STRI SR Slovenija Dopolmina izdaja 10 toma nai bi vsebovala podatke oziroma spremembe v času 1980-1987. Do rcahzaciie akcije ni pnslo, ker /ADJ ni uspelo Zbrati materiala i. vseh republik oziroma uskladi'i metodologije. V prostorih Arhiva RS je bil 21 februarja 1990 občm 'bor ADS, ki se ga je udeležilo 79 članov Kratka poročila o publicistični dejavnosti sloven skill arh'vov v leiu 1989 so predstavili Vinko Demšar, Marjeta Čampa. mag. Peter P. Kl.ismc Aleksandra Pav.šič-Milost, Kristina Šam|icrl Purg, Metka Gombac, Ivan Ncm.mič, dr. rancc M Dolin ar m Peter Ribmkar Poročilo o delu ADS v letu 1989 jc podala pred sednica Darinka Drnovšek, poročilo uredniškega odbora Aihivi glavni in odgovorni urednik Vladi 105) rnir Žumer, poročilo o delu Sekcije pa prcdscdn.k Rado Vodcrrk Poročila so bila sprejeta. Sprejela sta bila tudi zaključni račun, ki ga ic podala blagaj-niearka Mihaela Knez, in poročilo nadzornega odbora, ki ga ie podala Saša Scršc. Program dela za leto 1990 je predstavil tajnik B Kozina; program jc bil sprejet. V zadnji točki dnevnega reda so bili razrešeni člani K) in ostali organi ADS ter izvoljeni novi. Občni zbor je sprejel razrešmco starim in potrdi nove organe ADS, in sicer - IO ADS: predsednik. Lilijana Vidrih-Lovrenčič podpredsednika: dr Tone Fercne, Vladimir /u-mer tajnik: Gašper Šrmd blagajnik: Mihaela Knez člani: dr Dušan Nccak, Kristina Šamper Purg, Maruša Zagradnik, Hedvika Zdovc, Nina Zupančič, Pavla Mrdienovie, Nevenka Troha, L učka Ma-čck-Benik, Bogdan Kolar; Miran Novak, Marko Jurcčič - nadzorni odbor: Saša Scršc, Kristina Koglot, Metka Gornbač disciplinska komisija: Mateja Jeraj, Mania Hernja-Masten, Anton Ožinger - uredniški odbor Arhivov: Vladimir Žumer (glavni n odgovonr urednik), Boris Rozman (tehnični urednik), Jurij Rosa, Maruša Zagradnik, Darinka Drnovšek, Kristina Šam-pcrl- Purg, Marjeta Adamič, mag. Peter P Klasinc, Ivanka Zajc-Cizelj, Brane Kozina i tajrik ADS uredniški odbor Virov: fir. Franec M. Dohnar (glavii' in, odgovorni urednik), Marija Oblak-Čarni, Janez Kopač, dr. Jože Mlinaric :n predsedmea ADS - komisija za šolanje n strokovno izobraževanje arhivskih delavcev: dr Jože Žontar, Marjan Zupančič, Manda ( cho-vin, Vladimir Žumer, Antoša L.eskovee. Zasedanje jugoslovansko "al anske arhivistične komisije v Rimu, ju ulja 1990 Marija Oblak-Čarni Poročilo Po nekajletnem premoru se je 19. in 20. jtUiija 1990 v Rimu sestala jugoslovansko-itah|anska komisija za sodelovanje na področju arhivov. Član; jugoslovanske delegacijo dr M'"drag Zečcvič, vodja dclcgaeije, Marija Oblak-Čarni in Alenka L.apc so ob prihodu v Rim 18. junija 1990 popoldne dobili program dela, ki je predvideval naslednje dopoldne obisk Državnega arhiva v R'/nu, popoldne pa začetek razgovorov v Centralnem uradu za ar hivske dobrine Pogovor na) bi se nadaljevali še 20. junija 1990. V Državnem arhivu v Rnnu ic delegacijo 19. |u nija dopoldne sprejel direktor prof. dr Lucio L.umc, znan> arhivski strokovnjak in avtor knjige Istorijski arhiv v Dubrovniku (1977) s svoum sodelavci. Ogledali smo si bogat, rimski arhiv v po-slopiu stare rimske univerze Pri arhivu deluje tudi dveletna šola za arhivistiko, diplomatiko in paleo-grafijo. Prof. Lumc prav sedaj proučuic arhivsko zakonodajo, zato smo mu obljubili, da mu bomo poslali Pnročnik arhivskih predpisov in Vodič po fondih m zbir kah v jugoslovanskih zveznih ustanovah m v Sloveniji V arhivu smo obiskali izredno zanimivo didaktično razstavo »Arhiv in raziskovanje« ¡n dobili nekaj strokovne literature. Na prvi delovni seji mešane komisije, ki je bila v prostorih Generalne direkeiie, so z italijanske strani sodeloval» prof dr. Renato Grispo, gcneralti' di rektor, vodja delegacije, niegova namestnica dr Rosa Aronica, dr Maria P>a Rinaldi Manani in dr Bruna Colarossi, vse iz Centralnega urada za arlii vistienc dobrine. Z. naše strani jc na razgovorih sodeloval tudi kulturn' ataše na Ambasadi SFRJ v Itah|i Nino Mal|evie Za zasedamo je bil predviden naslednj. dnevn: red: obnovitev dogovora o kulturnem sodelovanju za obdobje 199! 1993; funkcioniranje in sestava stalne jugoslovansko-italijanske komisije za arhive: izmenjava arhivistov; izmenjava kopij in mikrofilmov; slovcnsko-itabjanski arhivski dan; pooblastilo za objavo /nanstvcno-inforr.iativnih sredstev, sodelovanje v okviru Alpe-Jadran Najobširncjša jc bila diskusija o številu razisko-valn h dn> r)ogovori!i smo se, da bomo izmenjali arhiviste in druge strokovnjake za proučevanje in raziskovanje v arhivih obeh držav, 90 dni, ari čemer bodo naši arhivis'.; eno IrctjirB časa morali raziskovati v arhivu Zunanjega ministrstva v Rimu. Jugoslovanska delegacija |e vztrajala na popoln1 reciprocitct? tudi glede dnevnic. Komisija v isti sestavi naj se sestane najmanj enkrat letno na stroške gostitelja. Tudi tu naj sc upoštevati reeiprocitcta. Dnevi zasedanja komisije niso šteti v 90 dn. izmenjav. Reciproeiteta velja tudi pri izmenjavi kopij in rr-krolilmov, presežek sc prenaša v naslednje leto. Predlagal, smo sodelovanje pri objavi arhivskih dokumentov, ki so pomembni za obe strani o kulturi. gospodarstvu, prometu m trgovini. Predlagali smo za leto 1992 skupno obiavo virov o violinistu iTartinijuj ki jih hranita arhko. kjer je bilo srečanje s predstavniki Arhivskega dru stva Sloveniie združena z družabnim večerom Naslednji dan so nasi gostje nadaljevali pot v Novo Gorico. Med potjo smo jim predstavili se kobilar 110 v I ipic 111 kraško arlvtekturo v Štaniehi V Novi Gorici so si ogledali eno novejših stavb naših arhivov, to je Pokrajniski arlvv v Novi Goriu Seznanili so se z. delovanjem regionalnega arhiva in spo/n.ih nameivko grajeno »tavbo arhiva. Proti vcčeiu so si ogledali se biser naših kiaških pojavov Postojnsk o jamo Naslednji dan to je 16 septem bra so madžar:-k: kolegi spoznali osredii|i rcpublr ški arhiv - Arh v Republike Slovenije, kjer so si naiprci ogledali >tavbo arhiva - baročno Grubeije-vo palačo arhivska skladi>ca se v grobem seznam li z našimi računalniki m računalnišk im paketom ARMIDA, s procesom konserviranja m rcstavrira-nja aihivskega gladiva, z delom kniigovc/ov, / 1111 krofilmskmi laboratornem z evidencami, ki jih vodi arlvv Republike Slovcmie . Skratka spo/na li so delovanje našega osrednjega afliiva. Prcdstavi-I. smo jim se ra/stavo . . . Naš rod si bii je ustvari! sen o domu zlat (Boj /a /dru/itev Slovencev 1919-1920). Pred povratkom na Madžarsko smo jim predstavili še nas alpski svet - Bled / okolico Mad/.aiski arhivisti so pili s programom mi potekom strokovne ekskurzije zadovoljiv 111 hkrati na vduseni nad nasmv kulturnimi in mtravivnv znamenitostmi. Obljubili so nam da se bodo tudi sami potruddi ob recipročnem obisku članov Arhivskega društva Slovenije na Madžarskem I 105) Obisk slovenskih arhi\sk■ i delavcev na Madžarskem Gašper šmid /c pred obisl-om madžarskih arhivskih dclavccv v Sloveniji smo se dogovorih /a recipročno sodelovanje. Navezan so bih stiki med tajništvom /veze arhivskih dclavccv Madžarske (dr. Esz.ter Nag>) in tajnikom Arhivskega društva Slovenije (Gašper Šmid) Dokončno smo izobl-kovah program našega obiska - strokovne ekskurzije ob ob.sku madz.ar-sk in kolegov pri nas. Tako smo od 24 do 26. septembra 1990 v okviru recipročnega sodelovanja obiskali Madžarsko m to 4"? članov in 9 gostov-neelanov društva. Prvi dan smo šli iz l jubljane preko giejneg» prehoda Dolga vas-Rcdics in nadaljevali pot ob Blat nem jezeru do Budimpešte. Po prihodu v glavno mesto Madžarske so nam gostitelji najprej predstavili Mestni arhiv Budimpešte ? depoji. Arhivska stavba je v bivši, vendar v arhivske namene lunk-cionalno adaptiran- stavbi tovarne pohištva. Nato so nam priredili še večerni ogled Budimpešte zdtu zen z ogledom nekaterih kulturnih znamenitosti. Naslednii dan so nam gostitelji predstavili Visc-grad z Gorniim gradom kjer je bil sedež madžarskih vladarjev s poletno rezidenco kralja Matjaža -Matije Korvina V neposredni bližini smo si ogledali skansen muzej na prostem - bivalne kulture, arintekture Madžarov, ki ->0 živeli na ozemlju da našnje Slovaške in to od 16 stoletja dalje. Predstavljena je celotna arhitektura z notranjo oziroma zunanjo opremo - po.->lop|i, vkliučno s sakralnimi objekti tako kmečkega kot meščanskega življa Na poti proti hotelu v Dunakes/iju so miin predstavili se Szentcndrc (sv. Andrna), kicr je bila močna koloniji srbskih naseljencev, ki so v 16. stoletju pre-bežah na to ozemlje pred Turki Ogledal smo 1 tudi eno od osnvh še ohranjenih srbskih pravoslavnih ccrkva in se seznanih s stanjem srbske manjšine na Madžarskem /večer smo :meh z. madžarski mi kolegi družabno srečanje, ki so se ga gostitelji udeležili v velikem številu Zadnji dan, v sredo, 26 septembra, smo bili najprej povabljeni v Državni arhiv za starejše gradivo, kjer so imeli tudi razstavoo madzarsk.il mednarod-mh pogodbah. Predstavili so nam se Arhiv za novejše arhivsko gradivo t 1, Arhiv po letu 1945, kjer smo videli razstavi Stalinizem na Madžarskem in priložnostno razstavo ob mednarodnem kongresu konservatoriev i i restavratoriev. Stavbni kompleks Državnega arhiva za starejše gradivo v Budimpešti je prav namensko grajen za potrebe ailiiva in temu primemo seveda tudi oblikovan, tako tehnično za varstvo arhivskega gradiva kot likovno, saj jc vsak pornembnc|ši prostor okrašen z. Straži m poslikan s freskami pomembnejših dogodkov iz madžarske zgodovine V nacionalm biblioteki smo si ogledali razstavo iluminarmh knjižnih rokopisov iz knjižnice madžarskega kralia Matije Korvina od 14. stoletja dalje Nato so nam predstavili zgodovinski razvoj Budimpešte, njene obrambne sisteme v preteklosti m katedralo. Po vseh ogledih oziroma presdtavitvah smo se prijateljsko poslovili od naših gostiteljev 111 se preko Redicsa -Dolge vasi v z.godn|ih jutranjih urah vrnili domov z obljubo, da bo Arhivsko društvo Slovenije še naprej sodelovalo z. /vezo arhivskih društev Madžarske Poročilo o delu v praških arhivih pmh. Rozman Od l). do 19. oktobra sem bil v Pragi z. namenom da bi evidentiral in popisal arhivsko gradivo društev, ki se nanaša na Slovenijo i ni Slovence s posebnim poudarkom na sokolstvu S pomočjo in ventarnih popisov m gradiva posameznih fondov sem skusal ugotovil , v katerih fondih se to gradivo nahaja m približno koliko ga je. V arhivu Karlove univerze sem pregledal in popisal 9 «-katcl arhivskega gradiva društev slovenskdi m mgoslovanskih študentov, ki so delovali v Pragi Seznamov in popisov za naša kot tudi za ostala slo-vansk študentska društva ki so delovala v Pragi (bolgarska, ruska lužiško-srbska z.akrpatska), nimajo. V teh devetih škatlah (0,9 tm) je namreč gradivo naših m ostalih slovanskih društev »pomešano« m neureieno.' Pregledal in popisal sem gradivo naslednjih društev: Adrij Ilirija, Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi, Jugoslovanska akademska mladina, Podporno društvo jugoslovanskih akadc mičara u Pragu, Centralni odbor ekonomskih orga-n./acija jugoslavenskih studenata v Pragi, Akademsko društvo »Jugoslavija« (med gradivom se pojav ljata tudi imehi Jugoslovansko društvo »Jugoslavija« in Jugoslovansko akademsko društvo »Ju goslavija«) Največ problemov sem imel pri popisovanju gradiva Društva jugoslovanskih tehničaia Na osnovi gradiva se da sklepati da so ¡meh naši narod' na začetku vsak svoj klub (Klub hrvatskih i srnskih tehmčara 11 Pragu Klub slovenskih telim kov v Pragi . . ), ki 10 se »združih« v klub Jugosla venskih tehnicara Praha in nato preimenovali v društvo jugoslavenskih tehmčara Med gradivom pa se nahaja tudi blagajniški zvezek Društva jugoslavenskih tehnicara Gradivo je v slovenskem jeziku, medtem ko je gradivfl jugoslovanskih /vez tudi v srbohrvaščim (cirilica m latmu.al. Seveda pa je nekaj dopisov tudi v Ceščini V osrednjem državnem arhivu ČR v Pragi so nneb inventarje za vse londe, ki so me zanimali: Čcskoslovenski orel (Češkoslovaški orel), Sokol pra/sky (Praski Sokol), Českoslovcnska obec sokol-ska (( eškoslovaska sokolska župa) m Svaz. slovanske agrarni mladeže (/veza slovanske agrarne Silil-Sine). Pri pregledu inventarjev sem ugotovil, da pri orlovski zvem 111 gradiva, ki bi se nanašalo na Slo- 105) vcnijo in Slovence da ga |e pri /vezi slovanske agrarne mladine toliko, lolikorga je navedel Peter Ribnikir v svojem Vodniku po gradivu o Jugoslaviji v državnem osrednjem arhivu ČSR v Pragi. Ljubliana 198'), in' da ga je pri ostalih dveh sokol-skili fondih veliko Seveda sem vse arhivske enote, ki so govorile o Jugoslaviji in Sloveniji, tudi popisal Na koncu so nu postregli se s posebivm se/na mom gradiva iz obeh fondov, ki se nanaša na lugo-slavijo m Slovenijo Pregledal sem tud' nekaj gradiva, ki ic v sloven skem in češkem jeziku. Presenečen .cm bil nad količino ohranjenega gradiva. I ond Češkoslovaškega orla hranijo v 14 škatlah. Poleg škatel je oliranicmh se 16 knjig. ] onč /veze slovanske agrarne mladine sestavljajo 4 knjige in 18 škatel Pri tondu praškega Sokola gre za 123 škatel m 140 knjig, prednjači pa Češkoslovaška sokol ;ka /upa / 896 škatlami m 54 knjigami. V I yrscvcm domu kjer je danes športni muzej, so m v arhivu uSi/.cja postregli ' 7 škatlama (0 2 tm) arhivskega gradiva, ki se nanaša na uigoslovan ski Sokol Gre za 107 arhivskih enot (1395 - 1465), v katerih je gradivo zloženo po republikah m v okviru Sokola l\ial|evinc Jugoslavije. Vse enote sem popival m pregledal Gradivo je v slovenskem m srbohrvatskem jeziku (cirilic* in latnvca). V arhivu glavnega mesta Prage so mi povedali, da iinaio eno škatlo gradiva praškega sokola ven dar mi zaradi SiftiScijc, v kateri so (problem piosto rov), ne morejo pomagati, ker škatle enostavno ne najdejo Zaradi mene jo bodo sedaj poiskali, pregledan in me obvesti!-, ce ho vmes kaj gradiva, za katerega sem se zanimal Delo, ki sem si ga zadal sem opravil. Vsi popisi in scz.nami, k' sini jifi naredil, bodo objavljeni v glasilu Arhivi takoj, ko bodo piipravljcni za obja v o. Kopije popis.ov in seznamov bo mogoče dobit' tudi v Aihivu Republike Slovence Zyoct6> ii s Iv i kru/.ki na osnoMiih šolali in ari \skoi>ra< vo liori t Rozman Komisija za delo zgodovinskih krožkov na osnovi, ih šolali ki deluje v okviru Zveze pniateljev mladine Slovenije, vsako leto pripravi razpis razi skovalnc naloge za zgodovinske krožke. Tako se mladi zgodovinai|: z mcntoriem lotijo teme, k je bili razpisana, in jo obdelujejo med šolskim letom. Komisija ki pripravi razpis, naloge na koncu pre gleda ocen i in jih na srečanju ml.itbh zgodovinarjev nagrad) /. zlaiimi, srebrnim: in bron.i4.mi plaketam- Vse to poteka otl leta 1969. ko seje začelo s temo Moj kraj v preteklosti Mladi z.godtn in sij i to v ena mdvajsctih letih obdelal' še veliko drugih tem. Naj jih naštejem samo nekaj Moj kraj v ilegali. Šolstvo med NOB, Otroci v NOB Preueevanie /.ivljeii|a za vetih rodov, Nastanek m ia,-vo; domačega kiaj.i Izseljevanje iz. domačega kraja Način >iyJj«ija med obema vojnama . Letošnji temi sta bili dve Iz zgodovine šole v mojem kraju m Društva v mo-|cm kraji Pri delu mladi zgodovinarj na osnovmli šolah vsake leto zberejo kar prccci arhivskega gradiva Po predstavitvi raziskovalne naloge, kjer ga uporabilo, ga tlel vrnejo tistim, od katerih so ga dobili del pa ga ostane na šoli, kjer se tud' razgub in po nekaj letih ni o njeni ne tlulia ne sluha Ponekod kjer se zamenjajo učitelji zgodovine pa ir moč najt; mt. raziskovalnih nalog več Medtem ko bi kot arhivska institucija naloge še nekako prebolel i pa ne bi smeh bit mirm ob tem da se zgublja arhivsko gradivo, zlasti tisto, k> so ga osnovnošolci dobili od posameznikov m je na nek način zelo redko a zcjd |-)omcmbno za kraj, kjer jc nastalo (npr fotograllie, priznanja diplome, izkaznice, razni zapisniki poročila društev, v katc..h so posameznih delovali ) Zato bi se morali povezati z. vsemi solarni. k|cr zgodovinski Božki na tak na čin zbirajo arhivsko gradivo in sc z njimi dogovori-'i tla nam ga po opiavljcn: nalogi odstopno. Arhivsko gradivo, ki ga morajo vrmt, pa bi pregledali m mikiolilmalt ce bi bilo to potrebno. Na tak na cm bi v arhivih prišli do novega arhivskega gradiva raziskovale: pa do novih podatkov iz gradiva Mogoče bi picvz.cb tudi kaj raziskovalnih nalog, saj mladi ra 'iskovalci velikokrat gradivo, ki ga dobijo, preslikajo in ga nalepijo v nalogo Obvezno pa b. bilo opozori'1 mentorje, naj mlade zgodovinarje pri zbiranju arhivskega gradiva usmerjalo v raziskovalno dejavnost, m sicer tako. da o gradivu, ki ga dobijo emi več zvedo, šc /lasti, ko jim pomanie/ liki dajo fotografije (fotografija, o kateri nc vemo niti kdo je na njej niti kje in kdaj je nastala mina tiste vrednosti kot bi io imela čc bi bila opremljena s te m i poda t k i). Povezati se je torci potrebno s koimsuo pn Zvez prijateljev mladine Slovenije, mentorji po osnovnih šolah, jiin razložiti m nato i. njimi sodelovati Pieprican sem tla to nc bi bil velik pioblem Arlmsko gradSo sknenskih kiiliurn t društo ^ Kanadi ¿dru/cnili dr /avali Amerike (l)clovni ohisk v Kanadi in ZDA med 18 julijem in 16. avgustom 199(1) -//'//< a / teh Stolih Po delovnem programu Slovenske izseljenske mat'cc v Ljubljani za leto 1989 m po programu r.Hbkovalnc naloge v URP Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti Slovencev pri Znanstvenem instituti I llozolskc fakultete v Ljubljani sem bila letos že tretjič pri slovenskdi kultunvh društvih v Južnem Ontanu, |")et dni pa tudi v Zl)A. Cilj obiska je bil natlaljnie zbiranje m urejanje arhivske dokumentacije slovenskih kulturnih diu--,!cv, priprava predlogov novih društvenih monogram m navezava stikov z novimi društvi in raz, .-.kovalnimi institucijami v /D\ (na območju zvez 105) nc države Ohio in Miehigan) ter navezava stikov z uredništvom osrednje aBivske revije v /DA - 1 !ie American Archivist. Obsežnejše poročilo o realizaciji programa obi >ka s predlogi za nadaljnie delo sem dostavila Izvršilnemu odboru Slovenske lzsclienske matice m resornemu ministru dr Janezu Dularju, i/ poročila povzemam, da je društvena monografija, ki serij jo pnpravila za SI'D Simon Gregorčič v Toron»u, med člani in bralci naletela na zelo ugoden *prc-jem Društva, ki «cm uli obiskala želijo take i/dake tudi o svoji delavnosti, zato sem sc dogovorda se za tn podobne izdaje samostojrih publikacii v Kanadi. Upam, da bodo tudi te raziskave potekale kot del istega URI' Člani društev marljivo pomagajo dopolnjevati arhivsko gradivo. Dodatno sem uspela zbrati okrog 1000 fotokopij in nekai redkih originalov, ki so mi |ih društva lahko odstopila Ameriški del obiska sem izkoristila za navezavo prvih stikov s funkcioriani SNIM v Clcvclandu ¡n Pittsburghu, saj je tudi ta zveza pred pomembno. 90. obletnico delovanja O skupni izdaji na osnovi arhivskega gradiva imajo namen razpravljati na eptembrski seji, vsekakor pa pred konvencijo. Soglasje celotnega odhora ic potrebno predvsem zaradi slabih izkušenj z raziskovalci v preteklosti Pomemben, zlast' z arhivskega vidika; je tudi stik s prof Edjiciii Gobtzem, ustanoviteljem m direktorjem Slovenskega raziskovalnega instituta v \Vilioughbv ijillsii blizu Clcvclanda Na Cornell Umvcrsity, Ith;ica, New York, sem za urednico The American Arelv.vista Tercso Mri-¡ja.fi predala vseli dvanajst letnikov naše strokovne revije Arhivi m sc dogovorila za zamenjavo manjkajoč di izvodov m letnikov njihove četrtletne arhivske revije, ki ima že preko polstolctno tradicijo Nadalmje stike bo z uredništvom v Chicagu navezal Arhiv Rcpuolikc Slovenije. Vsa slovenska društva, čeprav s sc nepopolno zbranimi podatki o dogajanjih v matični domovini, rada pomagajo razisk ovalcem slovenskega izseljen-stva Mi pa moramo ohdrž.ati korekten odnos (Jo društev, posameznikov ni drugih raziskovalcev, zlasti pa do originalnih zapisov, sai so le t. tud' po njihovi zakonodaji del arhivskega fonda države, v kateri so si naši izseljenci ustvarili nove domove. Tudi - fotokopijami te dokumentacije lahko testa vliamo pisan mo/air slovenske kulturne zgodovine '.i Arhiv Republike Slovenije sem /brala in že oddala okrog 800 fotokopij in nekaj originalov arhivskega gradiva Slovenskega kulturnega društva Simon Gregorčič iz Toronia, Ontario, Kanada, ki je bilo rezultat zbiranja arhivske dokumcntacijc za društveno kroniko. Tudi ostalo zbrano arhivsko gradivo bom predala pooblaščeni organizacij! takoj po obdelavi. Slovenski izseljenski matici m Znanstvenemu institutu f ilozolske fakultete Univerze v I jubljani se 'ahvaliujcm, ker sta mi omogočila študijsko biva nje 105) ocene poroc ia o publikac ¡ah /veza Kulturnih organizacij Kranj, Inventar, (19S3) 1947-1'>80, (¿radivo za razprave, št. 10, Zgodovin- plosco kot virom /a pieučcvanic zgodovine pri nas, o njeni muzealsk.i vlogi in ničnem hranjenju, picvzcmaniu v arhiv m seveda valorizaciji Skaatka picd nami je nova tem i, s katero sc moramo počasi začeti ukvariati, Pn pregledovanju kataloga, ki sc mi zdi pregleden, ličen in kvaliteten, me nekaj stvari le moti Zakaj naslovna .tian kataloga ni povezana z njegovo vsebino? RuSikacija bi /.e na ta način dala vedeti o čem govor' tako pa te laksimile listine i dne H, septembra v. Ibnda Pokiaiin ;kega arhiva Man hot zavede, šele ko prebereš naslov , vidiš zakaj gre. Plošče so tcmeluto popisane v originalu, sc pravi, večinoma v nemsum Skoda, da liso poleg al. mo goce v opombah tud: slovcnsk1 prevod. Na ta na cm bi katalog še bob prišel med ljudi Piiznat' pa je treba da gre /a nemške besede, ki so nam bolj ah mani znane Slikovne piiloge mso podnaslovlicnc Sicer sc dajo določan podatk i prebrat, s fotografije. Veliko lažje je pod lotografi|o micti te kst ki ti raz I oz i njeno vsebino. Upam, da bodo v mariborskem arhivu nadaljevali s takšnim delom, Na ta način bodo »posebno« arhivsko gradivo poka.zali lavnosti in s tem dvignih nivo arhivistike, ki ga (roko na srce), vecina še vedno ne ceni taso ko! bi ga morala Seveda nai se takemu delu pridružijo diugi aihivi. \ halo \ alcncic, /goilovnia ljubljanskih nliciiili unen. Partizanska knjiga I pihljana, I jiililjana 198'», 260 strani (Sas.i Radiomimic) /godovini uličnih imen za katero izmed slovcn s1 ih mest do scdai še ni bila nikoli celovito obdela na Vzrokov za to je vsekakor več, najpomembnejši pa je da zahteva tako delo, poleg dobrega poznava nja zgodovine mesta, veliko časa pn iskanju podatkov i ■ arhivskega grad1' a Avtor s svopm delom razkriva poleg etnološke zgodovine Ljubljane tudi svojevrsten zgodovinsk, razvoj mesta. Temeljit je prikaz, kako so sc poraja la ulična imena ter kdo, kdaj m lakaj so jih spremi-Ejali. Vlado Valcnctč je razdelil delo na poglavja, ki kot celota obravnavajo posamezno obdobje na podlagi ohranjenih arhivskih virov in hteraturc Za najstareišo dobo je ohramenega najmanj aihivskcga gradiva razen tega pa so Bič lik poimenovanja red ka ker so ulice m posamezni deli mesta zaradi majhnosti dobival; imena po namembnosti ali kakšni drugi značilnosti. Ob koncu 18. stoletja -.c z ril šcnicm mestnega Stozkfija prične razvoj in širjenje mesta s tem pa se poja' i jo tudi prvi problem- ob poimenovanui ulic in številčenju hiš V 19 stoletna so s prehodom na uradno poime nóvame ulic pokopoma prekinili prakso hudskega poimenovanja ulic. Izginjati pričnejo nekatera sta ra z.godovmska imena, ki jih vsakokratna buokra cija nadomešča z novimi, v določenem trenutku pobtično ali k ako drugače aktualnimi inTerii V knjigi je podan izredno zanimiv in dosedaj malo '.nan opis borbe za slovenske ulične napise v času slovenskega narodnega prebujanja po letu 1848 m še posebej konec 19 stoletja I Ikrah ic to čas, ko je bilo potrebno '.arad hitre rasti mesta uvesti nov sistem poniienovania ulic m hišnega ste vilčenja Zadnia četrtina 19 stoletja pomem pre hod od vaškega številčenja hiš na mestno številčenje po posameznih ulicah Že takrat je prevladovalo piavilo o upoštevam;! in ohianjcvaniu sta rig obstoječih m nicd liudnii uvehavljciuh míen n'ic, ob tem pa je picslo odloc injc o poimenovanui i'.iicft"! roke ra/nih mestndi oziroma občinskih komisij ':. dvajseto stoletie je ohranienih vce virov, ki pričajo o poimenovanju in prcimcnovanui ubc. Po letu 1918 je bila izvedeno toliko poimenovani m preimenovanj ulic kot jih prej m bilo v celotm zgodovini mesta, V tem času posl ine poimenova nje ulic sestavni del pobtike, saj )e v skladu s svoii-mi političnimi cilji poimenovala m preimenovala ulice vsepoprek Avtor nam dobro pnkaz.c kako so po letu 1918 spremenil- politično »neprmerna« avstrijska imena v slovenska in jugoslovanska nato leto 1941 , ko so podobno storili Italijani s slovenskimi in jugoslovanskimi, ter na koncu po drugi svetovni vojni, ko so odstiaiirh nc le politično »neprimerna«, temveč tudi razredno »neprimerna« imena. V tem času je mesto izgubilo precej star ih zgodovinskih poimenovani ulic m trgov. ' izginjaiiicm slarih uliuvh imen ¿gin j Ji tudi ve denje meščanov o zgodovini lastnega mesta Upa mo lahko Ic, da bo ta knjiga nc Ic obud la zanima nic I aibljancanov za zgodovino lastnega mesta ampak tin.li preprečila vandalski odnos oblasti do tega dela slovenske zgodovine llkrali pa upamo, da bo r.podbudila zgodovinarje v drugih slovenskih mestih in trg'h, da se bodo loti'i tega iziedno obsežnega m hkrati pomembnega dela za mestno m s tem tudi sloven skd zgodovinopisic. 105) DYK I)0\K)\ IM, Ra/.prave o izseljcnstvu, /nan stvenoraziskovalni center Slovenske akadcii e znanosti in umetnosti, Institut za slovensko izse-lienstvo, I jubljana 1990, 1, 415 str. (Metka Combat) ¿e nekaj časa je dozorevala misel o zborniku v Katerem bi bili zbrani članki in razprave, namenjeni izključno vprašanjem slovenskega izscljcn-stva. Tako je Institut z.a slovensko lZ.scljenstvo ob pomoči zunanjih sodelavcev pripravil zbornik, k' naj bi bil znanstvena vez, ko! pravi v uvodu glavni urednik Andrej Vovko. »ki bo družila tako sloven skcl Ustanove iij posameznike, ki se v matični domovin- in v tujim ukvarjajo s slovenskim izseljen stvoni, kot tudi tuje 'iianstvcnikc m institucije, ki proucuiejo omenjena vprašania « Zbornik šesta vllajo rubrike Razprave in članki kar 22 jih je v prvi številki, Ocene publikacij, ki obravnavajo iz-seljcristvo m bib.hografija delavcev Inštituta s področja preučevanja slovenskega izseljenstva Ze vsebina prve številke zbornika nam je dokaz, tla so k sodelovanju pritegnil' strokovnjake različnih ved ki se ukvarjajo s problematiko izscljcm:tva Pri spevkr in razprave, nekateri zelo obširni, drugi manj, osvethujejo to kompleksno problematiko iz mnogih zornih kotov. Z ideji o nastanku Inštituta irj nicgovo prograai-sko zasnovo nas v uvodnem delu seznam Breda Čc-billj-Sajko. Prvi aičetki organ ziranega zbiranja gradiva o slovenskih > scljcncih sodijo v šestdeseta leta ko se je gradivo zbiralo m delno obdelovalo v teh sckcijah Studijskega centra za zgodovino slovenskega izseljenstva pri SAZIJ in sicer arhivskega pod vodstvom Dane Umck, bibliografskega ki ga je vodil lancz Logar in statističnega pod vodstvom zhvka Šifrcrja V letu 1983 je inštitgt že postal osrednji slovenski dokumentacijski center za zbiranje arhivskega gradiva o slovenskih izseljencih Pomembna je tudi programska zasnova inštituta, ki se je otlloed med drugim, izdelati centralno kartoteko vseh znanstven'!1, m tlrug;h ustanov v Jugoslaviji in po svetu ki hranijo arhivsko gradivo slovenskih izseljencev. Avtorica jc v članku predstavila tudi delavce inštituta in dolgoročni program katerega osnovni cilj jc interdisciplmamo prikazati zgodovino slovenskega izseljenstva od začetkov dalje. Fcrdo Gestrin je podal sliko izseljevanje Slovencev v srednjem veku v Italijo. Opozoril je na to, kako jc izseljevanje potekalo, kakšni so bih vzroki in na aamilacijo, ki jc sledila po naselitvi. Obširna razprava Vlada Valenčiča o izsehevanju Slovencev v tujino obravnava 19. in 20. stoletje do druge svetovne vojne Valcnčič je na podlagi statističnih podatkov sledu preseljevanju Slovencev v tujino l.oei migracijo znotraj monarhije, to studijo je objavil ze v Zgodovinskem časopisu, 44/1 tokrat pa je osvetlil vzroke in množit nost preseljevanja zunaj meja avstroogrske monarhije oziroma stare Jugoslavije Zanimiv pojav v prejšnjem stoletju, precej razširjen v ZDA, so bile utopične naselbine m ena takšnih kolonij je delovala resda kratek čas, tudi med Slovenci v Kaliforniji. Poizkus predstavitve te kolom' jc, njenega duhovnega vodje Petra Josipa Jcrama kakor tudi vzroke hitrega propada, je podala etno-loginja Polonca Ccsar-Ncdzhala Vloga družb v kompleksni izseljenski problematiki je obdelana v dveh razpravah Bogdan Kolar opiše Družbo sv. Rafaela m njeno ljubljansko podružnico, ki je skr bela z.a izseljenec, Andrej Vovko pa Družbo sv. Mohorja kije delovala v /DA do leta 1900 m odigrala pomembno vlogo kot kulturna in jezikovna vez z. domovino, lli.storuit o ideji in gradivi Sloven skega Narodnega doma na St. ( liurl v Olevelandu sta pripravila Mati iz Klemcnčič in Darja I mcrsič Majda kotlrič iz I rsta se ukvarja s problematiko druge gencracijc priseljenstva v ZDA, analizira pa nckai tcmeljndi publikacij ameriških raziskovalcev o tej problematiki, in acer v okviru lažnih disci plin kot npr pahologija zgodovinopisje, sociolin-gvistika, etnologi|a Marjan Drnovšek je v razpravi obravnava! delo Toma Brejca med slovenskmi' izseljenci v I ranči ji v letih 1936-39. Tomo Brejc jc deloval kot partiiski inštruktor urejal pa jc tudi Glas •zscljcnecv. Rado I Ienček jc pripadnik povojne generacije dovenskih izseljencev, ki na pod lagi lastnih izkušenj razmišlja o vprašanju asimda cijc ter opozarja na to, tla jc nicgovo doživljanje Amerike drugačno od doživljanji priscl|eneev, ki so pnsli pred drugo svetovno vojno Sledi prispevek avtorice Irene Birsa o slovenskih radijskih oddajah v Avstraliji. O avtobiogralijah slovenskih Američanov razmišlja lerneja Petrie. Nato sta na vrsti dva članka o Luisu Adamiču, lanja Žitnik je skušala odkrit, vzroke ki so za osemnajst let podaljšal; izdajo slovenske objave Orla in korenin, lerneja Petrie pa je spregovorila o Adamiču pisatelju (Adamic-pisatelj, da ah ne?). Nato trije članki govore o literarnem ustvarjanju slovenskih izseljencev, m sicer o Vinku Žitniku napisala jo jc Sanja Žitnik, o Bertu Pribacu sestavila ga je Barba ra Susa ter o Ivanu Dolencu m lohnu Kaiznancu. ki gaje napisal Mirko Jurak Ingrid Slavec nas seznanja ' delom nanstvenega instituta ilozolskc fakultete v Ljubljani kjer je v osemdesetih letih tekel raziskovalni projekt Slovensko izseljenstvo m kultura Vanj so se poleg etnologov vključdi tudi geografi, gcrnian.sti umetnostni zgodovinarji ■ n miizakologi. Novi pristopi razumevanja mctlkul turnih in mcdctnicnih razmer so )ih pi i peljali do novih zanimivih rezultatov. Sociološka teoretična izlStlišča raziskovanja mednarodnih migracij, kot jih podaja Peter klmar miajo osnovo v skupnem dovenskem kulturnem prostoru ki temelji na so-dclovaniu med različnimi kategorijami Slovencev doma in v zamejstvu ter med slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci Objavljena je tudi študija psihiatra Ilirija Zalo-karja o duševndi posledicah imigracijc Nadalje se seznanimo s Slovenskim kulturnim društvom Simon Gregorčič z Toronta ki je bilo ustanovljeno leta 1959, avtorica članka jc Milica Trebšc-Štolfa. Inštitut za slovensko vseljenstvo pa posveča vso pozornost kot smo žc uvodoma navedli zbiranju arliivsko-dokumcntacijskih virov. Poleg gradiva ki ga hranijo sami se seznanjajo in evidentirajo gradi vo, ki se nahaja v sorodnih ustanovah tako doma kot v tujini. F. na takih ustanov z.a proučevanje pro- J 163 blcmatikc !7-.cljcnslva je 1965 ustanovljen' Raziskovalni center /a zgodovino priseljevanja Univcr /e Minnesota. Andiej Vovko je predstavil v zborniku Slovenski) ameriško zbirko virov, ki so mu jo med drugim posredoval' iz centra Rokopisni viri, ki jih hranijo v omenjeni zbirki, so razdeljeni v štiri osnovne skup nc: gradivo društev, zupanij, časopisov in posameznikov, opremljeni -o z angleškim in slovenskim naslovom m osnovnim' podatki o gra divu (čas, tekoči metri, kratka predstavitev društva oziroma posamcnika oznaka vsebine, jezik vira in stopnja urejenosti) Center ima preko 600 zbirk rokopisnih virov preko 650 časopisov in 3000 revij, 'hira pa tudi literaturo o slovenski in jugoslovanski izseljenski tematik' ("eprav avtor z obžalovanjem ugotavlja, »da je za večino med nami to bogastvo podatkov za ocean predaleč«, pa je vendarle opravljeno pomembno delo, evidentirano je gradi vo m navezano sodelovanje z ugledno ustanovo. Poleg dveh ocen in pregleda bibliografije ie objavljen tudi nekrolog Rada L. Lcncka posvečen ■ naiistveniku Johnu P. Nillscnu (Janeza Sesku). /bornik župnije s>. .Inncza l.rstnikn v Ljutomeru, I iiitomcr I9')(), 148 strani (Sl.ivieu I »viski Ob 300 obletnici dograditve ljutomerke župnijske ccikcv jc v začetku septembra i/scl zbornik, ki sta ga izdala Zapnijski urad Ljutomer m Pokrajinski arhiv Maribor Poleg uvodnih besed župnika Izidorja Velebei na k i med drugim pravi: »I ep jc ta svet Posebno ta košček slovenske dežele, kjer leži Ljutomer s svojo okolico, osreči človeka in ga na-polil' z radostjo«, je v zborniku, ki obsega 148 ;tra-ni petnajst prispevkov, ki jih je napisalo deset avtorjev. Dr. Jože Mlinaric »j"hivski svetovalec v Pokrajinskem aihivu Maribor m redili profesor na Pedagoški lakultcti v Mariboru, je na podlagi ohranjenih listil vizitacijskdi zapisuj jS>v predstavil Ijuto-merko župnijo od iijenih začetkov do konca 18. stoletja Avtor ugotavlja da sc jc trg Ljutomer raz vd v pomembno gospodarsko, versko in politično središče na Murskem polju že v 13, stoletju Svojo samostojno župnijo jc dobil sele v 14. stoletju Ugodili pogoji za gospodarsk' m kulturni razvoj trga in okolice so bili nekajkrat prekinjen' s turškimi vpadi v 16 m 17. stoletju ter vpadi ogrskih kruccv v začetku 18. stoletja Omcnitilvclja, da jc reformacijsko gibanje v I lutomeru m okolic zaživelo le za kratek čas. Prav gotovo veliko poguma pa so Ljutomercani zbrali v letih 1689-1690 ko so prizidab. sedanje tri ladje ljutomerske cerkve. Ob koncu avtor ugotavlja da je ljutomerska župnija ostala nespremenjena skozi stoletja, vse do leta 1935, ko so ustanovili župnijo v Cczanievcih Miroslav Novak, »rhivist v Pokrajinskem arhivu Maribor, jc predstavil javnosti malo znano kioniko ljutomerske /upni|c z. naslovom I ihcr Mcmorabi ¡umi Paroclnac St Joannis I uttenbergi k; jo jc , a čel pisati ljutomerski župnik I rane Šrol. V prispevku so nan anc lc tiste zanimivosti J k i se nanašajo neposredno na trg in župnijo Ljutomer v 19, stoletni Mag Ivan Rihtaric asistent na Pedagoški lakultcti v Mariboru v svojem prispevku z naslovom Župnijski urad' in njihovi stiki z okrajnim sodiščem v Ljutomeru od 1900-1914 ugotavlja da so prav župnijski uradi v svojem poslovanju s sodiš-ccm najbolj dosledno uporabljali slovenski jezik v dopisih in s takimi dejanji zagotavljal' uspešno obrambo slovenske nacionalne identitete v zadnjih letih avstro-ogiske monarhije. Siecr pa so dokumenti, najdeni na Okrajnem sodišču v Ljutomeru v jezikovnem smislu pripadali tudi nemškemu, hr-vaško-srbskemu madžarskemu m latinskemu jez. ku Kustos v Muzeju taborskega gibanja v Ljutomeru Tone Rji ti z noj n i j? v pri pevku /upnija Ljutomer 1918-1I prikaze aktivnost' hutomersk ili duhovnikov Josipa Ozmeca, Andreja L.ovrcca Mihaela I erka in Matija Murida. ki so vsak po svoje oblikoval: ljutomerski vsakdan v obdobju med obema vojnama Avtor nas seznanja s pomenom bratovščin m pobožnih družb ki so po I svetovni vojn: odigialc pomembno vlogo v razvoju krščanskega življenja v Ljutomeru Prosvetno-kulturno dejavnost jc poži vila olvonlcv Doma kulture 8. septembra 1925. Dve leti za tem sta bdi v tem okviru dve pomembni nianilestaciji: odkritje spominske plošcc sla vidu dr. ranu Miklošiču na rojstni fciši v Radomeš-caku in proslave ob I 5. obletnici Orla Kontinuiteto kulturno-prosvetne dejavnosti je zadovoljevalo leta 1934 ustanovljeno društvo L.judsL. utalniea Zanimiva je ugotovitev avtorja da jc prav tekmovanje med katoliškim prosvctnmi društvom imenovanim Dre I in državno organizacijo Sokol v času med obema vojnama rodilo najboljše proslave, koncerte, gledališke predstave. Dr. Tone 1 crcnc, redni profesor na Pilozofsk i fakulteti v Ljubljani iij znanstveni svetnik na Inštitu tu za novejšo zgodovino v Ljubljani, v prispevku z naslovom Pod nemško okupacijo razgrinja usodo slovenskega naroda v obdobju 1941-1945 skoz.i pnzmo usod duhovnikov mariborske škofije Ob tem pa sc jc avtor šc poscbci dotaknil položaja duhovnikov v ljutomerski m okoliških župnijah ter seveda cerkvenega premoženja ki jc bilo zaplenjeno v korist utrjevanja ncinštva Avtor na> posebej seznanja z ustanovitvijo okrožnega poveljstva ver-mansaita in naeionabsiičmmi iiiicionalpohticnmv gospodarskim- ukicp:, ki 0 in cerkveno statistiko za na; novejšo dobo (1958-1989). Tone H« t i znoj ni k! je predstavil srsto ljutomerskih kaplanov od leta 1917 do ll>40 Kiatek zapis o Križniških sestrah v Ljutomeru je sestavil I/ador Veleben V prispevku najdemo tudi imena kri/.niškdi sester ki so delovale v I jutonie-ru 1 e-te so kot bolniške sestre delovale do leta 1048 v Ormožu, sc posvečale ostarelim v domu Muretiiici in v Metliki, leta l%l pa so kupdo hišo v Ljutomeru Sc danes opravljajo svoje poslanstvo v najrazličnejših oblikah našega vsakdanjika izčrpne statistične podatke za starejsc obdobje je na koncu zbornika objavil dr Jo/e Mimarič, Platnice publikacije jc domiselno oblikoval arlii tekt Peter Pozauko, reprodukcije slikovnega materiala m fotografije pa so delo I jutomerčanke Man je livadorni Mariborčana Ivana L.cskovška I ek-ste, pripravljene v digitaBi obliki, je postavilo in oblikovalo podictje Mikronet iz Ljubljane. V na klad; 1200 izvodov jc zbornik natismlo podjetje Bi rom ■ z i |ubl)anc Kot je v spremni besed" zapisal mag. Peter P Klasine, je zdana publikacija primerno .zhodisce za pripravo širše zastavljenega ljutomerskega zbornika, o katerem bi kazalo z.accti razmišljat' in se prej ah slej zani odločiti Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka _165_ Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka IfJS Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ir,7 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka R¡;/|ir¡iva o nacionalnem vprašanj« v K!M leta 1923, Dokumenti o oblikovanju lede niti vncfja nacionalnima programa RIM, I juhljana 1990, Partizanska knjiga, 4.3S strani (Marjeta Adamič) Zbornik dokumentov Razprava o nacionalnem vprašanju v RIM leta 1923 je druga knjiga iz edicije Virov za zgodovino Komunistu ne stranke na Slovenskem ki jo je začel ¡/ dajati Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani sedai Institut \i novejšo zgodovino. Prva knjiga te edicije z. naslovom Vin z.a zgodovino Komunistične stranke na Slovenskem v letih 1919-192 I je izšla leta 1980 in so v njej objavljeni dokumenti iz obdobja legalnega delovanja KPS. V drugi knjigi iz te edicije, ki so jo pripravil, mag. .luni Perovšck, dr .lanko Prunk in dr .lanko Pleterski, so znanstveno objavljeni dokumenti o sprenienjeniii in do tedaj veljavnih stabš-uh jugoslovanskih komunistov do nacionalnega vprašanja iii oblikovanju federativnega nacionalnega programa ki ga je po široki razpravi v diugi polovici leta 1923 sprejela Komunistična parti|a lu goslavije na Hoji III. državni konferenci ninuarja 1924 v Beogradu /.ahteva po nujnosti široke razprave o nacionalnem vprašanju v KP.I je bila postavljena na II. dr-žKvni konferenci KPI v maju 1923 na Dunaju. K razpravi so bili pozvani vsi člam partije, ki jih je zanimalo nacionalno vprašanje jugoslovanskih na rodov m njihove medsebojne ureditve. Na osnovi temeljite teoretične proučitve tega vprasania naj bi bila na ptihodnn, III. državni konferenci KIM sprejeta resolucija o nacionalnem vprašanju v Ju goslaviii Komunistična partija Jugoslavije, l-i je bila po obznani in zakonu o zaščit' države avgusta 1921 potisnjena v degalo, m je od januaria 1923 prikrilo delovala v novou tanovljcn legaln delavska stranki Neodvisni delavski stranki Jugoslavije, je lavno razpravo o nacionalnem vprašanju pre nesla v legalna glasila te stranke Ra/prava je potekala od 31. Sinja do 30 decembra 1923 v central nem glasilu NDS.I Radnik - Delavce, ki je izhajalo v Beogradu, v pokrajinskih glasilih NDS.I Borbi, ki je izhaiala v /agrehu, m Glasu svobode, ki je iziin jala v Ljubljani ter v marksistični reviji Borba kije začela izhajati v Beogradu avgusta 1923. V njej je sodelovala jn podala svoje poglede na rešitev nacionalnega vprasania cela vrsta jugoslovanskih ko-muni.stov, ki so predstavlja1! idejno m politično jedro takratne KIM, tako desnice kot levice. Pol leta trajajoča razprava je izzvenela v enega izmed najo-strejših idcjnoteoretskih m političnih spopadov med nosilci lederahstičncga 11,1 eni ia centralističnega koncepta reševanja nacionalnega vprašanja na drugi strani Prvega so zagovarjal' predvsem komunist; ■/. Slovenije m Hrvaške ter tudi nekateri iz Srbije (11 pr I nša Karlerovic, Moša Pijadc, Rajko Jo-vanovič in drugi), ki so rešitev nacionalnega vpra Sanja videli v nacionalni suverenosti jugoslovanskih narodov m njihovi medsebojn povezanosti v federativni skupnost' Drugega je predstavljala politično pieccj močna skupina iz srbskega dela v vodstvu KIM (skupma okrog dr Sime Markoviča) ki je trdila da je rešitev ustre/iio rešena z uvedbo pokiajinskih avtonomij, državna ureditev pa nai ostane ccntraiisticna Stališče slovenskih komunistov je bilo odločno izraženo že v politični resluciji pokrajinskega sveta KIM za Slovenijo sprejeti 22. julija 1923 v Ljublja 111 dopolnil pa ga je v svojih člankih picdvscm ta krat vodilni slovenski marksist m komunist inž. Dragotm Gustmuc Omenjena resolucija v drugi točki o nacionalnem vprašanju pravi »Pri današnjem položaju delavskih m kmečkih množic v ne-srOskih pokramiah . je edino možno stahsčc, da zahtevamo široko federacijo. . . Mi moramo čisto konkretno zahtevati samostojnost Slovenije, Hrva •:ke Bosne m Hercegovine, Makedonije in Črne gore v okviru Podonavsko ■ Balkanske federacije. 168 . . . Mi tudi odklanjamo vse zgodovinske in dižav-nopravne programe, Veliko Srbijo, Veliko Hrvaško itd , ker so v nasprotju z nacionalnim principom.« Po končan- razpravi, ki jc odgovorila na vsa ključna vprašanja v zvezi z jugoslovanskim nacionalnim v prašameni, je prevladalo napredno stališče levicc ki jc tudi predlagala posebno resolucijo o nacionalnem vprašanju 111 III državni konferenci KPJ v Beogradu od I do 4 januarja 1924. V njej jc bilo poudarjeno, da država Srbov. Hrvatov in Slo-\cnecv ne more veljati za homogeno nacionalno državo z nekaj nacionalnimi manjšinami, ampak za državo, v kateri vladajoči razred enega (srbskega) naroda zatira druge narode in da sc mora KP.I postaviti na stran zatiranm nesrbskih narodov, vsem narodom naj sc piizna pravica do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve, v vprašanju državne uicditvc pa naj se narodi svobodno, ena kopravno in prostovoljno odločijo za lederativno dizav no zedinjcnjc. Vodstvo KIMje po sprejetju resolucije organiziralo med svojim članstvom zaradi različnih nmenj o reševanju nacionalnega vpraša nja referendum ki jc trajal mesce dni Razen v Srbiji, kjer jc bilo kar 81 članov od vseh 84, ki so glasova1 i proti, ic bila resolucija povsod soglasno sprejeta Poročilo o rezultatih tega referenduma v glas; lu NDSJ Radniku Delavcu je v zborniku objavljeno kot sk lepni dokument V zborniku Razpravi o nacionalnem vprašanju v KPJ leta 1923 jc objavljenih 53 dokumentov, med njimi jc večina cinikov in prispevkov, ki so bili obiavljcni v glasilih NDS.I Radniku - Delavcu Glasu svobode 111 Borbi ter marksistični reviji Borba. Ostalo so rcsolucijc posameznih organizacij ter konferenc KIM ,11 NDS.I (n pr Politična resolucija pokrajinskega sveta KPJ za Slovenijo z dne 22. ju lija 1923, Resolucija o nacionalnem vprašanju sprejeta 1.-4. januarja 1924 td.) ter dve študiji o nacionalnem vprašanju dr Siine Markoviča, ki sta bili v tem času objavljeni v samostojni knjižni obliki (Nacionalno pitanje u svetlosti marksizma in Ustavno pitanje i radnička klasa lugoslavijc) Dokumenti so razvrščeni po kronološkem redu, ah nuhove objave v časopisih oz. knjigi in brošuri ak pa po datumih njihovega sprejema na sejali in kon fcrencah Prispevki, ki so izhajali v nadaljevanjih so seveda v zborniku objavljeni skupaj, kot en dokument, Dokumenti so objavljeni v izvirnem iczi ku, Ic cirilico jc zamenjala latinica. Ue en doku ment, to jc Politična resolucija Rokra-inskega sveta KPI za Slovenijo, jc preveden iz nemščine /borni-ku sta dod ina seznama osebrih ter zemljepisnih in krajevnih imen Posebno pa jc treba poudariti chi so dokumenti opremljeni s številnim1 in vsebinsko bogatmii opombami 111 pojasnili. Uvodna študija Dve koncepcijc jugoslovanske države u shvatanii-ma jugoslovcnskih komunista u debati 1923 godi ne jc delo beograjske zgodovinarke dr Latinkc Rc-rovič. Objava zbornika dokumentov o oblikovanju na cionalnopolitiencga programa KPI v letu 1923 jc skupaj s tehtno razpravo dr J ahnkc Rerovič pred stavila slovenski javnos'i listi del jugoslovanske partijske zgodovine, ki je bil znan le ožjcirnrstro-kovnemu krogu, uradna partijska zgodovina pa o njem ni dosti govonla saj je veljalo, da je nacionalno vprašanje v Jugoslaviji rešeno. Po skoraj sedemdesetih letih od nastanka teh dokumentov, predvsem pa od sprejetja tako revolucionarnega akta kot je bila tedaj resolucija o nacionalnem vpra->a nju, jc prehiranjc lc-teh z ozarom na današnji položaj v Jugoslaviji in odnose med njenimi narodi še toliko bolj zanimivo m aktualno. Najbrž, tudi zato ni bilo naključje, da se jc - kot beremo v predgovoru urednikov - porodila zamisel o objavi prav ena kega zbornika tudi med beograjskimi zgodovinarji /ato se lahko pr.drii/amo misli urednikov, da »/.bormk tako ne predstavlja le zbirke dokumen tov, ki oznac ujejo zgodovinsko ločnico v razvoju KP.I s katero je bii utemeljen njen boj za polno na cionalno cmancjpacijo narodov Jugoslavije, marveč razarja tudi nas zgodov niski spomin pri vpra šanju kdaj in kako so bila po letu 1918 že obliko-fv.ana načela, ki so v političnem in državotvornem pogledu terjala nacionalno suverenost jugoslovanskih narodov v skupin državi « Dachaiisk ,>rocesi (raziskovalno poročilo z dokumenti), Komunist, I jubljana 1990, 1084 str. ' Mateja Jeraj) S prcuecvanjcm dachauskih procesov sta se ob koncu šestdesetih let, ko so sc zahteve za rchabili tacijo obsojenih vedno bolj stopnjevale, ukvarjali komisiji /KS 11 komisija, ki jo jc po naročilu CK /KS določil predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, t 1 JanZckoviccva komisija V širšo slovensko javnost jc ta problematika prodrla sele dosti kasneje, ko so nekateri nekdanji obsojenci svoja do/ivljanjc objavili v litciarni obliki 111 ko jc bila leta 1984 v slovensk ih časopisih končno obja vljcna Izjava predsedstva CK /KS in predsedstva RK S/DI Slovenije iz leta 1977. /animanjc za znanstveno obdelavo procesov je bilo vedno večje, zanjo sta se zavzeli tudi obe politični vodstvi. V letu 1985 seje izoblikovala raziskovalna skupina ki sojo sestavljali zgodovinarji, prof. dr. Dušan Nečak kot nosilec raziskave, prof. dr. Janko Plctcrski kot raziskovalec, Martin Ivanič in Branko /ihcrl kot strokovna sodelavca ter pravniki prol dr l jubo Bavcon kot nosilec, prof. dr Reter Kobc kot ra /iskovalcc, I rancka Strmolc-I llastec in Riko Ko lene pa kot svetovalca. C lam raziskovalne skuprne so najprej pregledali 111 'nanstveno ovrednotili dotedanje obravnave dachauskih procesov, predvsem Pregled in kratko oceno daeliauskcga procesa majorja IJDV Rada Skrabe iz leta 1968, poročilo komisije Izvršnega komiteja CK /KS iz leta 1968 in poročilo t 1 lan /ekovičevc komisije iz leta 1970, gradivo lavnega tožilstva SRS in Vrhovnega sodišča SRS, ki jc bilo pripravljeno za obnovo |ios'.opkov v letih 1971 I979. Rn nadaljnjem delu pa so sc posvetih ra/isk avi zgodovinskih okoliščin v času pioccsov, prik.am značilnosti materialnega in procesnega ka ženskega prava ter takratnega pojmovanja vloge so- 1 169 clišč, iinali/i gradiva predvsem pa 'nanstvcni obia-vi arhivskega gradiva. Vsa v tej k migi objavljena besedila so pili' sprejeta ob soglasju cele skupine in so tako na nek način tudi kolektivno delo. Pri svojem delu je tmela skupina dostop do arhivskega gradiva sodišč in' to/dstev, CK /KS m RSN/, do nekaterih zasebnih arhivov m mo/nost neposrednih razgovorov z nekaterim' se zivccmn udeležene' takratnih dogodkov. Vse uporabljeno gradivo se nahaja v okviru posebne zbirke bivšega godovinskega arhiva CK /KS ki je danes v sklopu Arhiva Republike Slovenije Pregledali *o tudi arhivsko gradivo, ki je nastalo na zvezni ravni in nekatere avstrijske arhive. V zvezmh arhivih S i so našli nikakršnih novih podatkov, ki ne bi bili poznani že iz slovenskega gradiva K dostopnih avstrijskih arhivih pa sploh ni bilo mogoče najti niti enega dokumenta, ki bi iz, avstrijskega vidika kakorkoli pojasnjeval procese. Publikacija je sestavljena iz dveh delov: prvi del obsega Studile m strokovna pomagala v drugem delu pa(so objavljeni dokumenti o procesih Ob koncu knjige je še bibliografija in .cznani kiatic. V prvem delu si sledijo: uvod ki pojasnjuje nastanek in način dela raziskovalne skupine ter namen razi skavc, Promcmorija, kronološki prikaz poteka m razveljavitve daohauskdi procesov (1946-1986), zgodovinska študija Dachausk i procesi v času m kraju na .tanka, pravni študni o kazenskem pravu v obdobju priprave m '/vedbe procesov m Poskus pravne m politične analize dachaiiskih procesov. Prvo informacijo o najpomembnejših dogaianiih v zvezi z dachauskini proccsi od prvih aretaui do rehabilitacije obsojenih, je mogoče dob ti v Prome-moriji avtorja Branka /ilierla, > kronolosk.m potekom dogodkov pa nas seznam Kronološki prikaz poteka in razveljavitve dachaiiskih procesov, ki ga je sestavil Martin Ivamč. Sledi zgodovinska študija Dachaiiski procesi v času m kraju nastanka, v kateri dr. Nečak najprej opozori na probleme, ki so se pojavljali pri pisanju novejše zgodovine (ideološki predsodki avtoecnzu ra, historična distanca, tabuiske teme, vpiasanjc zgodovinskih virov, iv.nnost interdisciplinarnega preučevanja), sicer pa je razpravo laz.delil na dve širši poglavji: Svet 1945-1948 m Jugoslavija 1945-1948. V prvem delu predstavi novo ramicrje sil in polozai v svetu v obdobni, ko se je ,accla hladna vojna, Avtor ga o/nac. kot cas vsesplošnega političnega nezaupanja ko si »deliricna antikomu nisticna cvfonia, ki se Stopnjuje na zahodu, daje roko agresivno antiimpcrialistično gomo na v/ lodu« (str 67) Vse to je vphvalo tudi na zuna njepoliticno situacijo v lugoslaviji, ki jo obširneje obravnava v drugem poglavju Po avtorjevem mnenju dachaiiskih procesov ni mogoče razumeti brez. poznavanja časa in kraja njihovega nastanka, k' ra opiše takole: »cas je bil evforiccn paianoiecn m slnzolrcn obenem, kraj pa jugostahnisticcn . V času »dachaiiskih procesov« sta jugostalinizem m etatzcm dosegla svoj vrli, tako kot mednarodna napetost kije selc po tem c.isii začela nekoliko po puščati« (str 89). Študijo zakljuu besedami »Tragični ekscesi, kot »6 bdi dachausk. procesi, so v lustoiicncm kontekstu morda ra/imiljivcjsi, nika kor pa jih zgodovinske okohščiric ne morejo opra vičn . Učmkuiejo naj kot svarilo« (str. 89). Ka/cnsko pravo tistega časa obravnavata razpra vi Kazensko pravm sistem organ kazenskega pregona in pravosodja v času dachauskih procesov in Materialno kazensko pravo v času dachauskih procesov. Dr kobe je razlozil tedanji kazenskopravni , lasti pa k a/ensko-procesiv. si 4cm, organizacijo organov, ki so sodelovali v dogaianiih v zvezi s procesi m uporabo kazenskega procesnega prava dr. Bavcon pa kazenskopravne predpise in uporabo kazenskega materialnega prava v dachauskih procesih Dr Bavcon je tud avtor zadnje študije Poskas pravne in politične analize dachauskih proecsov, ki predstavila nekakšen povzetek predhodmh razprav. hkrati pa odpira tudi nekatera druga vpraša nja Razdeljena je na več poglavij: Uvod, O vlogi organov pravosodja v dachauskih proecsih, Instrumentalno pojmovanje kazenskega prava m sodstva ter politični proc-si, Stabnistieiu sistem socialistične državne in družbene ureditve iij model kazenske politične repjesije, Uporaba stalinističnega modela politične kazenske represije v dachauskih procesih Poznega dogajania v zvezi z dachausk um procesi v času od leta 1949 do 1968, O domnevni moralno-pohiiciii krivdi nekdanjih obsojencev n Sklep k: obravnava vpiasame razjasnjenosti dachauskih procesov in individualnc usode obsojencev. V Uvodu avtor ugotavlja da dachauskih procesov m mo/no pojasniti Je z anahzo določenih prav-nili disciplin čeprav so le te izvedbo proecsov omogočile pri čemer je imela organizacija organov kazenske represiic in ka/en->koprocesno pravo večjo vlogo kot ka/ensko-materialno pravo. Razlage m poiasmla za procese je po njegovem mnenju potrebno iskat tudi izven prava m pravosodni vendai pa opozana na prevladujoč: načm pojmovanja v tistem času v katerem sta »obe pojmovii' kategoriji m družbeni •nstituciji, pravo in pravosodje izgubili svoj pravi smisel, pomen m poslanstvo m sta bih spremenjeni v orodic, nstrument politike in njenih ciljev« (str 126). Iz tega izpeljuje misel da so bili dachausk! pa tudi mnogi drugi, njim podobni procesi, izrazih politični proccsi, h »niso prirejeni zato da bi neodvisna, zlasti pa seveda od nosilcev poliiicnc moči neodvisna sodr.ca ugotovila resnico, ah da bi ob pomamkamu dokazov ravnala po načelu .n dubio pro reo (v dvomu je ireba ravnati v korist obtoženca), marveč /ato, da bi določena, vnapicišnia politična hipoteza ah ocena dobila potichtev kot nesporna na sodišču ugotovljena mi potrjena resnica in s tem videz zakoni tosii m avtoriteto sodne odločbe« (str. 126). V nadal)cvamu razprave dr Bavcon pojasmuic značilnosti sistema. ki ga poimenuje »stahnisticm sistem sociaiisticne državne in družbene ureditve« ki je »med drugimi načel; takomienovancga liberalizma zavrgel tudi načelo delitve oblast' na zakonodajno, izvršno m sodno, i| ie tako de facto in de mre odpravil načelo neodvisnosti sodstva« (str H2) kai je miclo za posledico »degradacijo sodišč v instrument pohtičnega vodstva« v »nezgrešljivo oro-]c« za iztrebljenje razredi'ih Šli kakih drugih »sovia,mikov«, dejanskih' potencialnih ali namis- 170 ličnih« (str 133). Tak ■.istem je omogočil lud' »m seenacijo političnih procesov z vnaprej postavljenimi hipotezam' politične narave, ko seveda niso po-mcmhn' ne materialna resnica, ne stvarni dokazi marveč »priznanja« obtožencev in prič« (str. 134), za pridobitev taki h »pri/nanj« pa je bila dovoljena uporaba vseli sredstev, vključno s psihičnim in fizičnim nasiljem. Navkljubiksemu. kar je danes o dachauskih procesni že znanega, pa avtor ugotavlja, da obstajajo »nekatera znamenja, ki kažejo, da vprašanje o krivdi nekdaiiuh obsojencev, vsaj za nekatere ljudi se ni dokončno razčiščeno Poleg trditev o njihovi moralnopolilicni krivdi, ki jih najdemo v zapisnikih! s ■.cuankov iz let 1969 in 1970, najdemo takšne trditve tudi v izjavah Predsedstva CK /KS in RK S/Hi i ■ leta 1977 in tudi celo v izjavi iz. leta 1984« (str. 143). V ponazoritev navede tudi izjavo s sestanka koordinacijskega odbora aktivistov nekdanjih okrožij OP" iz iebruarja leta 1985: »Res je, cla so bili nekateri obsoicm nedolžni res pa je tudi, da niso bil' vsi nedolz.n' za kar imamo tudi dokaze« (str. 143). Avtor dokazuje pojiolno nelogičnost ta k i h predpostavk, ko pravi »t c bi dokazi obstajali bi jih uporabni takrat, ko je bila stiska z doka/i to liksna, da se 111,0 u stavi 'i nit' pred nečloveškimi mučenji da bi izsilili i/ obdolžencev vsaj prizna nja« (str 144). Po mnenju raziskovalne skupine je nedopustno postavljati kakršnakoli vprašanja o ta-koimcnovani moralni in politični »krivdi« nekda njih obsojencev za njihova ravnanja in vcdcnia v okupatorskih taboriščih niti z.a njihova ravnanja v »naših«, tem podobnih ustanovah tudi v primeru ne, če bi se komu zdela oporečna Se najmanj pa je taksno ravnanje dopustno, če kdo svojo kuvdo z.a dachauske procese poskusa opravičil z očitki tak sne vrste na račun nckuanjih obsojencev« (str 146, 147). Glede zadostne pojasnjenosti dachauskih procesov metli raziskovalna skupina takole »Domneve o tem, da je iz arhivov izginili to ah ono gradivo, ta ili 011 i dokument, so kot kaže accr utemeljene, vendar pa ie raziskovalna skupina ugotovila da se podoba o teh procesih kot pojavu ne bi bistveno spremenila, ludi cc bi s tem gradivom razpolagali« (str 147). Opozarjajo pa predvsem na pomembnost gradiva, ki je nastalo na podlagi nadaljnjega preiskovanja po obsodbah v letih 1948 1950 (v okviru resorja z.a notranje zadeve ga je vodil takratni ma jor 1 DV \nton Debcvee), 1/ katerega b' bil» mogoče bolte razvidna vioga posamczndi preiskoval cev, njihovih predstojnikov in nekaterih slovenskih politikov. V zvezi / razja.snjcnost|o procesov so poskusih odgovorit' tudi na dve vprašanji ab so organi državne varnosti dobili ob koncu vojne od sovjetske obveščevalne službe spisek ljudi, ki naj bi bil. med vojno ge.,tapovski agent; in ki naj bi po vojni delali za zahodne obveščevalne službe in' ali so bili dachauski procesi ena izmei oblik boja za oblast 111 v tem smislu »stalinistični« Na prvo vprasanie niso mogli odgovor,ti pritrdil no. ker v pregledanem gradivu niso našli dokazov /a potrditev te hipoteze" (več o tem glej: pravnopo-litična analiza proccsov, .str. 147 in 148 izjava Petra Čonča o motivih procesov z dne 30. 10. 1984 str 530). Kar pa se drugega vprašanja tice, skupina meni, da dachauski procesi sicer nisi pomenih boja za oblast v ožjem neposrednem pomenu besede, »drugače pa je, če pojmu boja za oblast damo iirši pomen in ga razumemo kot bo| z.i utrditev in /a premoč določene idcologi]c, sistema družbenih odnosov m vrednot boja z.a nj.hovo eksklu. ivno in monoh'no veljavo. V tej luci pa sc tudi dachauski procesi pokažejo kot sestavni del bo|a za oblast« (str. 149). individualnih usod obsojencev 11a dachauskih procesih skupina ni podrobno ra.iskovala iz na slednjih razlogov: »To seveda ne pomen- da bi kakorkoli podcenjevali ta vprašanja, vendar pa bi bila taksna raziskava zunaj moči 11 mo/.nosti te ra ziskovalne skupine, kci b; morila pogosto poseí 1 nazaj v zgodovino Komunistične partije Jugoslavije in Slovenije, v zgodovino španske drzavlianskc vojne, v čas po njej v zvezi s spopadi med nacističnimi sovjetskimi mi drugimi agenturami in znotraj njih itd.« (str 151). /ato so sc omeni- 11a obtavna vo dveh ^plošnejsili vprašanj: kakšni so bdi kriteriji za 1 -bor oseb, ki 11111 je bila dodeljena vloga obto /encev, obsojencev in pric 11a dachauskih procesih ter kakšne so b j le nadaljnje usode obsojenih Na prvo vprašanje skupšina iv mogla dati preciznega odgovora. Potrebno pa je opozorit' na dejstvo da je bii krog oseb, ki so bile vključene v preiskavo precej širši kot pa dokončni seznani obsojencev. Med njijpi so bile tud' nekatere znane osebnosti iz našega javnega življenja (i ovro Kuhar, Dušan Kcrma-une.11 i ojz Kraigher . ) ki so bile ves čas preiska ve v negotoviti glede svoje nadaljnje vloge in zato pod hud,m pi tiskom Nekatere osebe so vJgjučili v procese le /ato, da bi bila konstrukcna obtožb in obsodb bolj verjetna, sicer pa v Dachauu sploh niso bile (primer Jožeta Beneahje, ki naj bi po naročilu J. Pullcrja zaneti! pozar v steklarni v Hrastniku leta 1946) nekatere pa so vkl]iicn iz. doslei povsem nc/.nanega razloga iprimer Ram 1 Derviseviča, ki je bil obsojen 11a šestnajst let odvzema prostosti 111 je od vseh prestal največji del ka/ni. dvanajst let) Da bi bile obtožbe o vohunstvu bolj prepričljive so obsodili tudi nekaj tuj,h državljanov. Prav poseben pa je primer Rc/ikc liarle ki je bil* obtožena vohunstva na podlagi naslednuh »dokazov«: da je bila po rodu Nemka; da sc je poroula s Karlom Barletom, ki naj bi bil tudi vohun (na prvem dac-h,ruskem proces! je bil obsojen 11a mirt)- da se je sestala ' agentom neke tuje obveščevalne službe in sprejela od njega kot razpoznavi! znak rdečo ruto Na taki podlagi je bil* obsojena 11a osemnajst let odvzema prostosti s prisilnim delom po pritožbi javnega tožilca pa 11a smrt, z utemeljitvijo, da je vo hunka mednarodnega formata Danes je verjetno nemogoče dokazati, da sc je nekdo hotel znebiti Barletovc kot žive priče torture 111 nedopustnih provokatorskih metod v preiskavi, vendar pa po av torjevem mnenju 111 nobene druge razlage za sodni umor triindvaisctletne matere dve leti starega otroka Odpito ostaja tud: vprašanje nadalinjrh usod ob sojenih Nekatere so i/pustih po nekaj let,h nekateri so morah na odpust čakati tudi vcc kol deset let posebej pa ru'iskovalna skupina opozarja 11a 171 lo, »da so po pogojnem ali dokonuiem odpustu zaporov praktično vsi nekdanji obsojenci s teh, pa tud: z drugih političnih procesov, in njihovi svojci, doživljal: leta m desetletja trajajoče policijsko nadzorstvo, grožnje in izsiljevanja in še druga vsakovrstna poniževanja in diskiimmacije« (str. 154) Prvi del knjige vsebuje torej uvodne študije, drugi oosežnejši, del (čez 900 strSii) pa sestavljajo objavljeni dokumenti Avtorji, kot je bilo ze omenjeno, niso nameravali obravnavat: posameznih tragičnih Usod. zato niso objavili dokumentov posameznikov (pisem, zahtev, pojasnil, zapisnikov zasliševanj ipd če niso vsebovani v drugih širši! dokumentih) juti niso ponatisnili memoarskih člankov ah pisem bralcev. Odločili so se le za obia vo najpomembnejšega gradiva o desetih t i »pravili« dachauskih procesih ki so med seboj poveva m po vsebini obtožnic in utemeljitvah sodb, na k a tirih so bili obtoženci obsojeni zaradi domnevnega sodelovanja z gestapom v nacističnih koncentracijskih tabonšuh Dachau in Buchcnvvald in povojnega protidrzavnega delovanja kot agenti kakšne tuje obveščevalne sluz.be pa so bili z njimi kakorkoli povezani. Na nadaljnji -zbor dokumentov so vplival' naslednji kriteriji; celovitost oznoma povedno^t, pomembnost o/iroma vplivanost dokumenta na raz voj dogodkov in njegova konkretna povezanost z obravnavano problematiko O vsebini neobjavljenega gradiva je mogoče nekaj izvedeti v Promcmo-rlji m v Kronološkem prika u poteka in razveljavitve dachauskih procesov, ki pripomoreta k osvetli t vi obravnavanega obdobja v celoti a cas od kon ca zadnjega procesa leta 1949 do analize majorja Rada škrabe in iniciative tedanjega predsednika Izvršnega sveta SRS Staneta Kavčiča z.a temeljito preučitev procesov i- leta 1968 ni kakšnega obsn nejšega gradiva razen analiz Antona Dcbcvca i/ leta 1951 m 1952 in nekaterih dokumentov v zvc/i > procesom proti Vckoslavu Figami in Ivanu Ran-zbigerju. Gradivo je objavljeno po naslednjem z i poredju: dokumenti s procesov, dokument' o pnza dcvanidi za rehabilitacijo dokumenti osodiv relia bilitacaji in dokumenti o jiolitiofn rehabilitaciji V prvo skupino so uvrščeni ->odiv spi a s procesov. Sprva ¡o nameraval obiaviti vse glavne dokumente z.a posamezne procese (obtožnice sodbe, pritožbe, drugostopenjske sodbe), kasneje pl so sc tudi zaradi velike količine gradiva odločili le za vzorčno predstavitev tega gradiva m objflvili samo obtožnico in sodbo z glavnega, I)ichl-Osvvaldovcga procesa k: naj bi bii svojevrstna matrica z.a poznejše tovrstne procese V to skupino dokumentov so kot nekakšen uvod v procese uvrstili tudi dve pismi takratnega slovenskega ministra z.a notranje zadeve Borna Kraigherja zveznemu nvnistru notranrh z.a dev Aleksandru Rankovicu iz prvih mesecev leta 1948, ki govorita o pr.piavali in načrtovanju nc k dachauskih proccsov, ampak tudi procesa proti B-tcnccvi skupini. Dokumenti o prizadevanjih z.a rehabilitacijo vsebujejo: Pregled in kratko oceno dachauskih proccsov majorja UDV Rada škrabe iz leta 1968 (v nje nem okviru naidemo jioleg Skiabove ocenc tudi nekaj ze omenjenih anali/ Antona Dcbcvca /vonota, zahtevo profesorja Supka za revizijo procesa proti Ranzingerju in Figariu >nlormaeijo vrhovnega sodisča SRS o zadevi Ranzingcr - Figar iz leta 1965. dokumente nemške obveščevalne službe, zapisnike o zaslišanjih itd ) izjavo Vlasta Kopača o preiskovalnem postopku, poročilo komisije ZKS o dachauskih procesih iz leta 1968, zapisnik razgovora z dne 26. 3 1969 na sedežu CK /KS (glej v kazalu pod nazivom Pohučiv aktiv Slovenije o procesih 1969) poročilo i.i Janžekovičcvc komisije o procesih iz leta 1970 zapisnik razgovora v vili Podiožnik - dne 24. 4 1970 (glej pod naslovom Politični aktiv Slovenije o poročilu t i lanžckovi-eeve komisiji.) in izjavo ['etra C orica o niotilovom Pohticm aktiv Slovenije o poročilu t i lan'ckov' ceve komisije) in i/jjvo Petra Corica o motivih procesov i-r leta 1984. Dokumentacijo o sodni rehabilitacij' sestavljajo dokumenti o obnovi Marčanovcga procesa iz let 1949 in 1952, predlogi Javnega tožilstva SRSIza obnovo postopkov, sklepi Vrhovnega tožilstva SR Slovenije o obnovi kazenskih postopkov, sklepi Okrožnega sodisča v Ljubljani o ustanovitvi kazen škili postopkov ter razveljavitvi sodb v sedemdesetih letih Dokumenti o politični rehabilitaciji obsegajo magnetogram skupne seje Predsedstva Centralnega komiteja /RS in Republiške konference S/DL. Slovenije z. dne 21.2. 1977 in predlog skupne izjave obeh predsedstev, sporočilo Predsedstva CK /KS in Predsedstva RK S/DL ter izjavo obeh predsedstev, datirano z 21. 2. 1977 (v ■ lovcn.skcm dnevnem časopisju je bila objavljena sele leta 1984!) in stališča ter sklepe 10 kongresa /KS o dachauskih procesih, ki je bi1 od 17. do 19 aprila 1986 v Ljubljani. Namen tega piispcvka jc predstavitev te kar 1084 strani obsežne publikacije m ne kakršnakoli ocena zgodovinskih .n pravivh študij, ki skupaj s prezentacijo gradiva osvetljujejo del slovenske povojne zgodovine, hkrati pa dokumentirajo tudi duh časa. v katerem je knjiga nastajala. Obiava nekaterih zgodovinskih virov je omogočila vsakemu posamezniku, da sc na nek naun se-'iiani z eno izmed dolgo časa skrbno varovanih skrivnosti polpreteklega obdobja in da si ustvari svojo resnico ne samo o dachau.skili proccsih am pak tudi o drugih pohticmh procesih, deloma pa tudi o naši novejši 'godovino nasploh Prav vin So tisti, ki so največkrat z.govornejsi in prepričljivejši kot sc tako natančne in obsežne razprave. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 172 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Scrinium, Zeitschrift (les Verbandes Österreichischer Archivare, W ien, 14>8l(>84, 1985, 1986, lieft 29-35 (Majda Kick«) 29/1983 Dr. Klara Doka nam predstavlja medni arhiv v Budimpešti, opisuje ¡njegovo zgodovino in dejavnost ter gradivo, ki je bilo leta 1983 v tem arhivu razstavljeno. Arhiv ima 16 km gradiva, katerega glavn. del jc od druge vojne dalje shranjen v bazih ki sv Štefana, ostalo pa v petih zunanjih depojih. Tuje zaposlenih 67 stalnih uslužbencev in 10 upokojencev. Gradivo je razdel|cno na osem oddelkov: fevdalni 1686 1783, kapitah itični 1783 1944, socialistični od 1945 dalje oddelek gospodarskih fondov 1820-1950 /bnka zemljevidov in načrtov, oddelek /a delo v upravi, tehmeni oddelek in admin stracija Navedena so vsa arhivska pomagala m dosedanje arhivske publikacije. Arhivsko društvo Madžarske deluje v okviru /ve/e mad/arskili bibliotekarjev. Dr. Lydia Braumann v članku Arhiv francoskega zunanjega ministrstva in njegovi dokumenti za avstrijsko zgodovino 1914-1950 razlaga, kako je v Franciji urejen dostop raziskovalcev do državnih dokumentov, nato prikazuje razvoj arhiva zunanjega ministrstva m njegove izgube med drugo vojno /annnivo je. kako jim je uspelo s pomočjo delova nja komisije za raziskavo vzrokov druge svetovne vojne, nadomestit; izginule spise z mikrofiIm.skimi kopijami spisov lrancoskih konzularnih predstavništev v tujini. Avtonca tematsko navaja posamezne skupine dokumentov tega arhiva od prvih dokumentov do leta 1950 Gradiva je 36,5 km m 8 km biblioteke. V sklopu spisov Politična m trgov,ka korespondenca jc v enoti Avstrija in Madžarska v oddelku »vojna 1914-19 18« tudi dosje Jugoslavija Dr ! lelniut Sclivvarnbergcr nas v sestavku Dovolitev vpogleda v arhivalije m osnovna pravica do varovanja podatkov seznanja na primeru stanja v tirolskem deželnem arhivu, v katerih primerih so dokumenti ki se nanašajo na določeno osebo in so za javnost še nedostopni, dosegljivi za zgodovinske raziskave ii| v katerih primerdi jc tudi po preteku varovalnega roka (50let) mogoče odreči vpogled v arhivalije glede na uradno molčečnost Pran.' Antonicek vodja restavratorske delavnice pri Vojnem arhivu na Dunaju, opisuje, kako resta-vrirajo listine z nanašanjem papirne mase z nekim ročnim orodjem in trdi da je to v večini primerov ugodnejše kot obdelava z japonskim papirjem. To napravo priporoča vsaki delavnici a restavracijo papirja. 30/1984 Dr laroslav Maček arhivist državnopoehoenega arhiva v 1 itomcrieah. v članku Češke m moravske ahiva!i|c za zgodovino leta 1683 navaja množico dokumentov, ki jih je zbral v arhivih ČSR za t.i. »turško leto« to je napad Turkov na Dunaj in za obdobje do miru v Karlovcih leta 1699. Na to temo jc zbiral tudi časopisne vire, 1 teraturo in celo ma 173 lerialne vire. /.aivmivo ie, naje prišel do podatkoffl da so večji del materialnih stroškov za turške vopie nosile prav ceske kronske dežele. Ilans Matlhaei, vod]a arhiva -a zgodovino Siemens AG Avstrija, zasleduje v svojem prispevku lizvoj podjetja od prvih delavnic leta 1897 do -družitve vseli Sicmcnsovili obratov v Avstriji leta 1971. ()b l()0-lclnici podjetja so priredili razstavo, za katero so zbrali vse razpoložljive vire Med dru gim je bilo raz. tavljeno tudi gradivo Sicmcnsovc li-liale ÖSSW v Jugoslaviji in :/.u-pna lehnicna poročila /a cestno železnico v I jubljani Danes ;ma podjetje bogato arhivsko zbirko vseli vrst virov, tudi materialnih. Arhiv je odprt tudi študentom Nastajajo študre m knjige o tovarm Dr I udvvig Netili, vodja dokumentacije v Sal zburgu, piikuzuje nacm vodema kronologije nekega pomembnega ¡11 zanimivega mesta I ela 1979 je začel mestni arhiv v Saldnngu a slcniatčno vodit: mestno dokumcntaci'o I" razpoložljivih virov so rekonstruirali mestno kronologijo od 1945 dalje ki je med najboljšimi deli te vrste v nemško govorečem prostoru. Vsako četrtletje izide Dnevnik, ki kronološko po dnevih pnka-mje vse dogodke v mestu z. vsem razpolo. hivini strokovnim nialciialoni 'hirajo plakate. Vodijo zbirko življenjepisov pomembnih osebnosti Salzburga in zbirko podatkov vseh političnih piedslavnikov mesta od 1945 'dalje Mestna dokumentacija pa sluz.i tudi praktičnemu življenju. Odbcen pripomoček za današnje gradbenike je 11a primer tavezniški bombni načrt iz 2. svetovne vojne. Vse gradbene spomenike bodo na črtno fotografirali Emmcrieh Gmeiner in dr. Alois Niederstalter podajala pregled zgodovine me-,la Biegen/ v Vo-rarlbergu od rimske dobe preko srednjeveškega ob dobja do najnovejše dobe 111 vzporedno s leni spremljata naslajanje arhivskega gradiva 111 skrb zanj Ob koncu zvezka je se Resolucija aihivskih delavcev Avstrije ob 18 arhivskem dnevu 3 scplem bra 1984 v zvezi s predvideno graditvijo centralnega arhiva 'avzemajo se za ohianilcv athiva v Uav-bi dunajskega hišnega dvornega in dizavnega arhiva, ki mia . godovinski m arhitekturni pomen 31/1984 Dr Anton Gössi v članki, /akoii o varstvu arhivskih dokumentov', stanje v Švici razčlenjuje problem arhivskega zakona s tališča zakonodaialca na stopnji državnih, občinskih in privatnih arhivov m arhivski zakon v praksi. I notna arhivska zakonodaja je v taki državi kot je Švica nemogoča aiadi tako drugačne ureditve vsakega v.nied 2(i kantonov. Arhivski zakon ima le 6 od 26 kantonov, tako kanton eneva ze od leta 1926, novega od leta 1977, medlem ko v ostalih kantonih urejajo varstvo arhivalii pravilniki in odredbe Avtor navaja tudi deset praktičnih ukrepov pri varstvu arhivskega gradiva v arhivih pred uporabniki. Dr Iiarlmul Weber, višji državn, arhivski svet nik v direkciji deželnega arhiva Baden AVürilem berg. nakazuje v svoji razpravi nasprotujoča si varstvo podatkov m varstvo arhivahj \ /RN. S povečano željo po varstvu jxxlalkov z. razvojem prava v 70-■.;h letih je bilo pravzapiav ovirano delo javnih arhivov, katerih glavna naloga je obdelava podat kov. Bo zakonih v 80-ttli letih je obdelava podat kov prepovedana, cc ni izrecno dovoljena Varovanje podatkov je urejeno z zakonom, varovanje arliivalij pa samo z upravnimi predpis: V zvezi z varovanjem podatkov je posebno tc/ko dobit' \ arhiv spise, ki zadevajo poklicno ai uradno molčečnost, davčne spise, statistične spise, medicinske akrivnosti, tudi spise obrtnega nadzora Avtor podaja kratek piegled sedanj® pravnih predpisov za varstvo arliivalij v /RN' m ocenjuje leta 1982 nastali osnutek za arhivski zakon Zakon za zve/m arhiv bo lažje pripravili kol za deželne oziroma občinske in druge javne arhive. Med varstvom podatkov in varstvom arhivalii bo potreben kompromis. Dr. Klaus F rh.v.Andrian Werburg opisuje stanje nekaterih pomembnih plemiških arhivov na bavarskem Frankovskcm. Arhiv Bambcrgov je na primer giz. trese i] po raznih privatnih arhivih, nckdaniih bamberskih uradnikov oz uslu/bcnccv. V taki pomembni službi so bili tudi gosjiodjc von I iclitcn šteinl Ta problem je raziskovala Irnitraud Kollcr-Ncumann in ugotovila da sc arhivi posameznih plemiških družm ali samostanov nahajajo v okrog 190 privatnih arhivih. L.astniki privatnih arhivov se zavedajo pomena zakladov, ki jih hranijo, niio pa delc/ni družbene pomoči Manjka jim šolan ar-bivist ki bi ta arhiv uredil Kjer nimajo pnmcrncga mesta /a hranjenje, ponudijo arhiv regionalni državn- ustanovi kol Iltöpzil ah v odkup Tako lira fiijo danes državni arhivi Bamberg 27, Coburg 1 I, Nürnberg 17 Würzburg 16 družinskih plemiških in gospostvenih arhivov. Bavarska aihivska upiava je izdala od lela 1958 celotne ah delne inventarje sedmih privatnih arhivov. Arhiv R Wagnerja v Bayrculhu je postal samostojen Dr. Alois Nicderstaller iz vorarlbcrškcga deželnega arhiva poroča o izobraževamu v občinskih arhivih 11a Vorarlberskem Ker v tej deželi n; zakonskega nadzora deželnega arhiva nad 96 obemsknm arhivi, je možen vp'iv samo s pomočjo izobrazcva nja Talo je deželni izobraževalni center priredil seminar 1. najrazličnejšimi temami s področja aSj vistike, udeležeiiei seminarja pa so se odzivali na referate v delovnih skupinah 32/1985 Dr. Rudolf Neck generalni direktor avstrijskega državnega arhiva 11a Dunaju razpravlja o aktual 111I1 pioblem.il varstva arhivskega giadiva v Avstri ji. Trudijo se za obširnejše varnostno mikrofilma njej Dovoljen je izvoz aihivalij v tujino predvsem v razstavne namene in še to za krajše roke in to le deli fondov -11 zbirk. To je zelo poniebno pri vpra sanju židovskega arhiva v Fascnstadtu kjer bo potrebna uemkovita podpora s strani vseli odločilnih faktorjev. Po zakonu o varsvu podatkov se bo zahtevala odgovornost od publicistov ;n ne več od ar hivistov / uvedbo elektronskih podatkov v javnih službah bo arhivsko varstvo postavljeno pred nove naloge. Najpomembnejša |e naloga, k stoji tudi pred bibliotekarji, kako zaščititi gradivo pred uporabniki. Dr Walter !lumclbcrgcr zanimivo opisuje av- 174 strijsko-čchoslovasko jjivsko predajo leta J920 po podatkih udeleženca pogajanj s stran1 CSR Jana Opočenskega Med drugim piše, da jc ekonomsko močnejša soseda ČSR postavila poleg gospodarskega pr.tiska tudi najtežje arhivske pogoje, a Avstrija, ki ni hila od nikogar zaščitena, se ni mogla hraniti Medtem, ko je avstr jski del pogajalcev zagovarjal tezo provenienee, je CSR zagovarjala tezo po zadeval ;n zahtevala predajo vsega gradila ki se jc nanašalo na administracijo češkega državnega ozeml ja. Tako je bd na primer lond VVald steimana razdeljen med tri arhive v dveh državah Navedeni so še številni fondi ki jih je ČSR zalite-vaJa m tudi dobila Tud. s končano predajo leta 1923 je nameravala še postavljati zahteve do Avstrije. Ustanoviti so hoteh »Dunajski historični in štitut«, do česar pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev n prišlo. Članek zakliucujc, da - naiistve-no sodelovanje uspeva bolje na osnovi sporazumevanja m polne enakopravnosti kot na osnovi sile in pritiska Dr VVilehelm Stdckl profesor veterinarsko-mcdicinske univerze na Dunaju, nas seznanja z. arhivom te univerze od leta 1777-1X97, oziroma nekdanje živinozdravmskc visoke šole. Navedene so tudi publikacije, ki so nastale pri obdelavi tega gradiva I ranc Antonicck prikazuje način re->tavriranja kart in načrtov v \vstrijskcm državnem arhivu na Dunaju Vsako pomembno karto ah načrt pred posegom fotografirajo da jo lahko obnovijo v popolnoma identični obliki. Navedene so vrste kart glede na material, vrste poškodb m način in kemikalije za njihovo obdelavo. 33/1985 V Št Vidu na Slini na koroškem je bil od 19 do 20, septembra devetnajsti arhivski dan, katerega tema jc bila Tehnične, piostorske in personalne zahteve moderne arhivske uprave. V pričujoči števil ki Scnniuma so objavljeni štirje od teh referatov. Dr. llcrmann Rumschottel generalu: dnektor bavarskega državnega arhiva, jc govori; o arhivski gradnji na Bavarskem med leti 1961-1985, o na menskih gradnjah m o adaptacijah zgodovinskdi zgradb Njegovo mnenje je, da je za primernost ar hivske zgradbe vedno odgovoren arhivist Treba je Sneti rezerven prostor z.a prihajajoče gradivo za dvajset let vnaprej. V sestavku avtor ponuja rešitve, ki so se jih poslužih pri gradnji ali adaptaciji arhivskih poslopij na Bavarskem Arhivski delavci so predlagali tudi lasten arhivski regal in omaro za h stine in ju ponudil1 v obdelavo firmam Listine shranjujejo v lahkih prenosnih vodoravno prezra čcvanih aluminijastih omarah od krtin h vsaka lahko hram okrog 40 listin. Te omare so .zdelane v dveh vchkostdi m n h imajo 10 000. Dr Lrane Stundner, direktor spodnjeavstnjskega deželnega arhiva je v rcfcraUi Arhivsko skladiscc 1985 govoru o potrebnih arhivskih prostorih, kjer omenja, da imajo novejše gradnje tudi prostor za arhivalijc posebnega pomena Navaja nainovejsc izsledke glede gradn je m opreme depojev. Dr Alfred Ogris, direktor Koroškega deželnega arhiva v Celovcu opisuje razvoj tega arhiva v za- dnjih desetih letih (1975-1985). Omenja njegovo delovanje v avstnjsko-jugoslovanskih arhiv si ih pogajanjih, navaja arhivski) gradivo. ki ga je arhiv prejel v teh desetih lotili prikazuje zgodovinsko ra /iskovalno dejavnost delavcev arhiva (sodelovanje pri najstarejšem zgodvinskem easopi.su v Avstrij' Carmtlua, raziskave o kmečkem stanu, koroškem odporniškem gibanju ljudskem štetju o zgodovini lova, o Židil na Koroškem, o zgodovini Celovca o položaju Slovcneev na Koroškem, o letu 1945 na Koroškem, herakhčne teme). V arhivu jc zaposlenih 12 uslužbencev, med njijSj trije akademik: absolventi inštituta z.a zgodovinske raziskave Avstrije, Dve oseb', direktor m tajnica obvladata slovenščino, s čimer jc zadoščeno zakonu iz leta 1976. Arhiv ima svoje prostore v 'deželni hisi Ij so reprezentančni a pretesni zato-, prizadevajo pridobiti še Maria-Saalcr I lol. Dr. Helmut Kietschmcr, arhivski svetnik v du najskem mestnem m deželnem arhivu, razmišlja o razstavil' dejavnosti v arhivih na splošno, o tematski izbir1 obsegu, trajanju razstave, katalogih vitn nali in podaja pregled vabhivih razstav, ki jih je priredil dunajski mestni in deželni arhiv od 50 tih let dalje. Prof. Peter Pavel Klasinc nas seznanja '. nastan kom, dejavnostjo m načrti Arhivskega mlormitiv-nega centra v Mariboru ki se ukvarja s strokovnimi m tehničnimi vprasann v arhivih ¡11 registratu-rah. Center bo zbiral ¡11 posredoval literaturo o arhivskih telimciiih vprašanjih posredoval predloge za arhitektonske rešitve »mivskih zgradb, organizi ral izobraževanje v smislu področja dejavnosti centra, organiziral arhivsko službo pri ustvarjalcih gra tliva, clandi mlbrmat-vncga centra Center bo delo val v Jugoslaviji 11 zunaj nje. Vsa literatura o teh nieinli vprašanjih bo tudi elektronsko obdelana 34/1985 žvcv.ek p masa se preostale releratc 19. arhivske ga dneva v Št. Vidu ob Glini leta 1985. Dr Kurt Pehali, mmiestnik generalnega direk torja Avstrijskega državnega arhiva direktor Prometnega arhiva m Arhiva republike nas v referatu z naslovom Novogradnja Avstrijskega državnega arhiva seznanja z vzroki m nameni gradnje nove stavbe za Avstrijski državni arhiv na Dunaju Vam naj bi se preselilo šest oziroma sedem oddelkov: splošno-upravni prometni, arhiv dvorne komore. Finančni arhiv, liisin dvomi m drzavir arhiv 111 vojm arhiv, ki so bili do leta 1945 samostojni arhivi, tega leta pa so se organizacijsko zel »žili ne pa tudi prostorsko, v državm arhiv! V državni arhiv jc vključen tudi kasneje nastah Arhiv republike. Pro stori posameznih arhivov so med seboj oddaljeni in neprimerni. Nova stavna na površini 5740 1112 s 4 nadstropji, 99 pisarnami in 65 velikimi skladiščil' 111; prostori, brez. khmatskih naprav, samo s prezračevalnimi s posebnimi proston za načrte in z.e mljevide, . čitalnico v vsakem nadstropju s prostori za sprejem gradiva razstavnim prostorom 111 predavalnico, s prostori ra reprodukcijo hlmov, resta vratorsko delavnico m prostori za računalnike naj bi bila veliko primernejša. Delo bo enostavnejše, potrebnih bo manj delavcev, gradivo bo bolje olira- njeno, razmere za uporabnike gradiva bodo boljše, saj bodo čitalnice odpile do večernih ur. Skratka, arhiv bo s centralizacijo prostorov se bolj zaživel tudi kol znanstveni insli'ut za raziskovanje zgodovine in izdajo viiov. Dr, Gerhard Pferschy, direktor Štajerskega deželnega ailnva v Gradcu, v referatu Problemi adapta cijc stanh zgradb za arhivske namene opozarja na razliuic probleme, ki nastanejo pri adaptaciji zgradb za skladiscnc in delovne pro-tore, V zvezi z de poj i poudarja, da mora biti v njih se cnkiat toliko prostora kol ga je ob vselitvi napolnjenega oziroma vsa j z.a 50 let vnaprej. Pozabit i se ne sme prostora za dez'iisckt i jo gradiva. Pomembne so pre z.račevalne naprave, ne pa klimatske, saj plesen ne mara prepiha Vgradili je treba potrebne hitre, ki z.adtzijo skodluvc vplive okoliee. Na koncu avtor ugotavha, da je adaptacija nekoliko cenejša od novogradnje, seveda v primeru, da se sme notranjost preurediti. Dr, .losel Nössmg, direktor lužnoliroUkcga deželnega arhiva v Boznu, je seznam! poslu>alcc z. gradnjo nove arhivske stavbe v Boznu. Giaditi so jo začeli, kci jc bil dabo vzdi/.cvani giad Maretsch kjer je bilo shranjeno gradivo zc od leta 1920, popolnoma neprimeren z.a večji javni arhiv. Tako so potem v letih 1980 1985 /.giadili knjižnico kupaj z arhivom kot kultni m center v Boznu Zaradi pri lagoditvc nove /giadbc okolici so morali zgradili večji del stavbe pod zemljo, tako da so nad zemljo le citalmca, upravni oziroma delovni prostori, restavratorska delavnica m mikrofilmski laboratorij, to jc le četrtma gradbenega volumna Skladišča pod zemljo obdaja posebna betonska banja zaiadi preprečevanja vlage. Stavba ki je nekaj posebnega (kol gora ledu v morju), je podrobno opisana Priložen )c tudi naris z.a rad' la/|c picdstavitvc. Dr. Walter lut,, poslovodja Avstrijskega filmskega athiva na Dunaju predstavlja ta arhiv ki je bil ustanovljen že leta 1955. I o )e pravzaprav narodna hlmoteka ki zbira film kot tudi vse medi|C, ki so v zvezi s filmi: časopise, programe, lolograbjc, scenarije, plakate, parlilurc tonske posnetke z m tcrvjuji s Minskimi ljudmi ud. Svoje prostore ima ta arhiv na Dunaiu in v Laxenburgu. V dokumen tam■ zbirki Inani skoraj 25-000 naslovov z vec kol 70-000 filmskimi zvitki in skoraj 400-000 predmetov. Avtor opisuje dejavnost lega zanimivega arlii va Med drugim prirejajo v Starem gradu v Laxenburgu kjer so mich svojo rezidenco avslnjski cesar i v poletnem času razstave in rimske retrospektive, I ni Robert Hartwig iz / veznega urada za merje-Sje v uvodu relerata Arhivska organizftcija zgodovinskih načrtov jin kart prikaze zgodovinski razvoi katastra, od milanskega katastra v prvi polovici 18. stoletja ki jc bil osnova ?.a razvoj obsežnejše ka lastrske izmcrc, preko terevrjanskega, joželinskega do stabilnega liani.isccjskega kalaslia Z ustanovitvijo Litogralskcga 'avoda leta 1818 je bilo omogočeno rcproduuranjc katastrskih map KjfrtiJj so Bili ustanovljeni tudi kalaslrskomaprn arhivi po deželah z lastil.mi arhivarji, nekoliko kasneje pa Centralni mapni arhiv na Dunaiu. ki jc lirami ori gmalc m kopije originalov. IV kopije so bile po prenehanju Centralnega mapnega arhiva predane deželnim arhivom v Salzburgu, Linzu, Gradcu n Celovcu, originale pa je prevzel Kalastrsk; mapni arhiv na Dunaju Do leta 1850 je za poslovanje zemljiškega davčnega katastra skrbela vojaška upiava nato pa Imančno ministrstvo, ko jc bila ustanovljena Generalna, direkcija zemliiskcga dav-enega katastra l.itogralski zavod jc leta 1922 pričela vodd. Zbornica za načrte, davčn. kataster je bil zdruzen z novoustanovljenim Zavodom /a merjenje leta 1923 pa je bil ustanovlicn Zvezni zavod z.a merjenje. Z združitvijo Zbornice za načrte s Katastri on mapn m arhivom na Dunaju ai vključitvijo L'rada za mikrofilm jc leta 1969 nastal Oddelek K8 za katastrsko kartografijo, katerega I referat je zadolžen za reprodiiciranje katastrskih map, za izdelavo posebnih katastrskih kart, na primer v rJizliuEilj meri bli izdelaH lotogralskih reproduk cii i'd , 2. referat pa je urad z.a katastrski mapni arhiv in urad za mikrofilm Podrobno so opisani in slikovno prikazani tudi premičn. regain vozički za shranjevanje katastrskih map m kart Ob koncu jc di. Gcrtrud Bulllar napisala še nekrolog v spomin dr. Karla biirsta zu Sehvvarzcnbcr ga, odličnega arhivskega znanstvenika, s šc poseb no obširnim znan jem na področju hcrahbkc. 35/1986 Dr Kari Heinz Burmeistcr, direktor Deželnega arhiva v Vorarlbcrgu opisuje v članku Pridobitev aihiva grofov Hohcncmshh s pomočjo dežele Vo-rarlbcrg celo stoletje trajajoči trud treh gcncraeij arhivarjev deželnega arhiva v Vorarlbcrgu: picdno jim je končno z.a vi .oko ceno 6,5 milijonov šil ngov uspelo odkupili poslednji graščinski arhiv, k i še ob-loja v dežel: m predstavlja tudi edinstveno z.aUiu čeno celoto /a 17. in 18. stoletje izmed vseli gra šcuiskih ali sodnih arhivov, ki jih hrani deželni arhiv v Vorarlbcrgu. Pri tem pa se je pojavil še drug problem, ko si je mestn arhiv v Ilohcnenisu lastil pravico do hianjenja tega graščinskega arhiva Naslednji trije sestavki so posvcccm univerzitetnim arhivom Dr Kurt Miiblbergcr, vodia Univerzitetnega ar Inva na Dunaju in di Marija Vakoumg z Instituta z.a vzhodno m juznocvropskc raziskave pn Univerzi na Dunaju prikazujeta v članku Od Konzistori lalncga do Centralnega arhiva dunajske univeizc razvoj univei'itelnega arhiva od ustanovitve leta 1388 do 19. stoletja Dr. Ribard Aplčlaucr opisuje razvoj univerze in univerzitetnega arhiva v Salz.burgu Dr. Klara Doka pa poroča o Za->cdan|u o madžarskih univerzitetnih ailiivih 1986 kamor so bih |iovabl|en tud> predstavniki avstrijskih univerz in clam Mednarodne komisije za zgodovino univerz z Madžarske. Avtorica ugotavlja da se je v zadnjih letih povečalo zanimanje za zgodovino pouka in je tako poraslcl tudi pomen umverzilelniii arhivov. Navedeni so tudi vsi relerat< s tega zasedanja 1 ran/ Anlomcck, glavni restavratorski inšpektor, vodja restavratorske delavnice pri Vojnem arhivu na Dunaju, se/nanja restavratorje s t i perga- 176 menlnim kleicni, ki sc ga .-,kuha i/. pergamenlndi odpadkov za zapolnjevanje lukenj, brazgotin in manjkajočih delov v pergamentu. Ob koncu zvezka objavlja dr Elisahclh Spimgcr še poročilo o disku..iji k referatom 19. avstrijskega arhivskega dneva Diskulanli so večinoma govorili o centralni stavbi \vsliijskcga državnega arhiva na Dunaju Predstavniki posameznih arhivov so zavračali trditve v članku dr. Peballa o prednostih namesPlve seomij arhivskih oddelkov v eno ;>anio centralno stavbo. lev bombardiranja pa je seveda ve5j«. Oeen|iije|o, da je bilo žrtev nad 2000 Ob zaključku so navedene publikacije štajerskega deželnega arhiva ki se jih da kupiti ah pri jijip ah pri založbah Styna l.cykarn ni pn Akademski tiskarni v Gradcu Idrijski razgledi \\\l V, 1989 I-2, 160 str. (Marjeta Čampa) litteiliingen iWs stciermarkisehen I aiulesarehivs F&ke 39, Graz 1989 (Na'la .Jurkovič) Vsebina Gerhard Pfcrschy. Delovno poročilo Štajerskega deželnega arhiva za leto 1988 Hem rich Purkarthofer Dodatek: V letu 1988 podeljeni Štajerski občinski grbi Joseph Franz Dcspul, Arhiv Zavarovalnice Merkur v Gradcu Od Zavoda za trgovske pomočnike preko Trgovskega oskrbovalnega društva do Vzajemne zavarovalnice Merkur 1799-1989 Fran/ Otto Rotil, Iz pisem Richlerja von Bm nenthala mlademu Anionu Mellu, 1881 O vsakda nu upokojenega c. kr oficirja ¡z Gradca Waller Brunner, Žrtve bombardiranja Gradca 1941 1945. I/. Wcissmannove dokumentacije Oglas: 'ubhkacijc Štajerskega deželnega arhiva Delo Štajerskega deželnega arhiva v letu 1988 je predstavil direktor dr Plcrschy. Med novni: pridobitvami omenja diplomo kmetijsko obrtniške območne razstave \ Ptuju leta 1886. barvni tisk Opekarna Pragcrsko ter tri številke časopisa »L.aibacher /eilung« iz let 1879, 1881 1898. Kol dodatek k poročilu je dr Purkarthofer predstavi! m opisal ob črnske grbe k i so bih podel jeni v letu 1988. V svojem prispevku o arhivu Zavarovalnice Merkur v (Jradcu je dr Dcspul predstavil pregled k inventarju arlnva V uvodu je opisal, kako je prišlo do urejanja lega gradiva Nato je kronološko predstavil razvoj v organiziranosti Merkurja, sledi pa pregled inventarja. Naslednji prispevek je napisal dr Roth I/ zapuščine Antona Mclla je obdelal nekaj pisem med mladim Mellom in njihovim drii/inskim prijateljem upokojen.m ofieir|em Francem Richterjem pl Bmncnthalom Anton Mell je bd 36 lel arhivar in 18 let direktor Štajerskega deželnega arhiva (7. 6. 1865 - 14. 12. 1940). Članek dr. Rolha je opremljen / obse/mmi opombami, ki osvetljujejo dobo, v kalen sla živeli protagonista Zadnji prispevek je delo dr Brunnerja. Iz \Veis smanriove dokumentacije je objavi! seznam žrtev bombardiranja Gfadca Seznam je napisan po abecednem redu rubr.kc so: priimek n ime. starost, poklic, datum napada, kraj napada. V 37 dnevnih >n nočnih napadih je bilo med vojno v Gradcu 1 788 mrtvih. To število zajema liste, ki so jiH popisali neposredno po napadih, Dejanska številka /r- Dvojna številka je posvečena 500-letmci Idrije in ima le rubrike: uvodna razmišljali ja m prispevki ob jubileju; /namenile osebnosti (J A. Seopoli, Malta /ar llacqucl Zorko Prclovcc, Tomo Brejc-Pavlc) .sponiiiu (I. svetovna vojna m čas med obema vojnama) naravna m kulturna dediščina (vas Police, bolnišnica I ninjS) literarni teksti domačih avtorjev; sledijo ra. misljanja. zapisi, raziskave in inlor-rnauje m na koncu predstavitve novih publikacij ter člankov 'animivih za lokalno kultni o in zgodo vaio. Uvodno htzmišljiinje ob idrijskem jubileju je na pisala Ivica Kavčič, piedscdmea skupščine občine Idrija (str 3-7). Ostale uvodne zapise so prispevali: Marijan Bcnčic, Jože I ele Jože Janez m Matija Drovcmk Darinka Soban je, zammivo predstavila naravo slovca m botanika J. A. Seopohja ki je bil v letih 1754-1769 /dravnik pn idri|-,kem rudniku Pri nas pa je znan tudi zaradi knjige Flora Carnioliea (1771) in kol sodobnik ter sodelavce Carla Finneja (str. 21-28). Avtorica je dodala obsežno Scopohjc-vo bibhogralijo ¡iz let 1753 1988 Jože Car je pripravil komentirano objavo odlomkov iz knjige Baltazarja I laequcta Oryctograplua Carnioliea oder physikalische Frdbesehriebung des I lerz.oglhums Kram, Islricn und zum 'I heil der bciitichbarlcn Länder (I eipzig 1781), ki sc nanašajo na Idrijo in idrnsk rudnik. Tck^t je iz nemščine prevedel Joie Pfeiler (str 53-60) d llact|uel je bil v letih 1766-177.3 nameščen kol kirurg pn idrijskem rudniku, obenem pa se je ukvarjal z. nvncialogijo, botaniko, /oologijo, kemijo, metalurgijo, rudarsko tehnologijo; bil je tudi geogral m etnolog, pravi po-lihistor svojega c.isa! Hvali urejenost rudnika in njegovo tehnologijo; predlaga pa tudi izboljšave, iffienja preskrbo l lesom m :>c navdušuje nad leta 1772 dograjenim! Kamnitimi klavžami v Idriji (vodne pregrade za splavilo lesa) Zorka Prelovca (1887-1939), znanega skladatelja in! dirigenta, je predstavila Aleksandra 'akcli. Seveda ni pozabila omeniti njegovega kratkega a uspešnega delovanja v Idriji v letih 1906-1909 (sli 29-35) Slavica Pia hula (str. 39-47) in Ivan Kri/nar (str 47-50) sla pisala o primorskem revolucionarju Tomu Brejcu Pavletu, ki je bil po rodu iz SpidHiijih Novakov pn Cerknem in je /ačel svoje politično udeislvovanjc /c v orgam/.aciji TIGR. Plahutova je podrobno rekonstruirala njegovo polilii.no delovanje v času NOB vse do osvoboditve Ob tem zahtevnem delu se je morala pjftjoniti na ra/lične vire: gradivo v ar j 177 liivu Ck /kS arhivu i/DG (oz arhivu IN/), v Goriškem muzeju icr izjave posameznikov in objave v zbornikih tei samostojnih publikacijah kot tudi objave v ca'opisju ni revijah k:;/narje v uvodu svojega članka posegel nazaj do Bicjčcve mladosti v cerkljanskih hribikg preko Srcmske Mitrovice. delovanja med izseljenci v Francij- m v NOB težiš če pa je na prikazu življenja 111 dela Toma Brci.a v povojnem času vse do njegove smrt1 leta 1964 Pi sec članka je uporabil tudi zapisnike sej Ck kPS o/, ("k ZkS, gradivo v/godovmskem arhivu Ck ZkS. Spoimnsh del idrijskih razgledov se začne z za pisfflfi Djurs Šmicbergerja Nonotova Idrija (str 84-85). To so spomini iz otroštva na obisk v fflSji sredi Eidesetil) let. Omenjeno je tudi rudarsko praznovanje na dan sv. Ahaca Gostilne in trgovine med obema vojnama v Idriji in njen; okolici zam mivo popisuje lanez .leiam (str. 87-91). l iane Pa všič objavlja na straneh 85-87 del krajevne kronike o Stopniku in njegovi okoliu v času I. svetovne vojne, ko je tu divjala soška Ironta. V rubriko o naravni m k ulturni dedisi mi sodi ui-ziskovalna naloga cerkljanskih osnovnošolcev o vasi Pohec, za objavo je poskrbela Ivana Lcskovec (str 63-72). Samo Bevk je na str. 75-80 objavil vrsto fotografij s krajšimi teksti o sanaciji bolmšnicc Pranje leta 1989 (I otografije so prispevali: Samo Bevk, Danili Šuligoj in drugi.) Želeti bi bilo da bi vključili bolnico v Unescov seznam svetovne na ravne in kultni ne dediščine V literarni rubriki objavl)ata I ranko Vihtehc m Rafko Ter p in (str. 95-1 I I) Prispevki v ostalih rubrikah (str. I 16-149) posegajo na različna področja: od obravnavanja krstan-ske morale do lotografije in Slovenske kmečke '.veze ter občinske raziskovalne skupnosti. (Ciril Sto kelj, Rafael Podobnik Marjan Podobnik, Andiej Albreht, .lože Čar, Mama Bavdaž, karmen križ. nik-Podobnik. Milan Božič, lože Janež). I,-kočo knjižno produkcijo, ki je zanimiva /a kulturno identiteto tega predela Slovenije, predstavljajo v posebnem dodatku Andiej kranje, Jozc Janež, Dušan Moravče in Jože Car Številka je skrbno opremljena na naslovni Stranje perorisba llommagc idrijskim rudarjem (Rtu1 Skoču) m stilizaran grb z antičnim M crkni je* m Objavljene so zanimive podobe Idrije (Valvasor 1689, i lacquct I 78 1, Goldenstein 1840 R. Terpin - Idrija 1907 - linorez 1983) Med fotografijami naj omenim tiste pred letom 1914 posnetki iz. fotografske zapmcinedr. Milana Papeža nam pokažejo njegovo druzmo ter vsakdanje delo rudarjev, posa me/ne rudarske objekte in ceikveno procc ijo na dan sv. Ahaca Iz tega easa so tudi Fotogralijc Zor-ka Prelovca z dvema pevskima zboroma ter posnetek Idrije Proslavljanje 500 letnice Idrije se je začelo že decembra 1989 in se bo nadaljevalo v letošnjem letu vse do oktobra (str 92): premiera dokumentarnega televizijskega filma Sijaj v temi o zgodovini iiidiii-ka m Idrije, srečanje slovenskih geologov otvoritev prenovljene partizanske bolnišnice I rame, predsta vitev pošti,ih /iiamk ob 500-letmei rudmka in mesta, jubilej rudarske godbe, osrednja proslava s kan tato A Ida kumra, razstava Zgodovinskega arhiva I jubliana, razstava slikarja Rudija Skočirja :td /a naslednjo številko razgledov, ki izide morda še letos (I. XXXV, 1990) so med drugim najavljene razprave Marije Vcrbič o tehnični opremljenosti idrijskega rudnika v 16.stoletju ter podrobnejša predstavitev naravne katastrofe v partizanski bol-giijiiei I ranji leta 1989 itd Primorska srečanja, Nova Gorica, \V, 199(U112, I H .ti. (Marjeta ampa) Številka je posvečena dvema jubilejema 500-letnici idrijskega rudnika in 100-lctnici rojstva pisatelja Franceta Bevka Pol tisočletja Idrije (str 651-677): daljši uvodni tekst je napisala Iviea kavčič o pomembni zgodovinski preteklosti in pri tem opozarjala na nekatere zanimivosti. L.cta 1910 je bila Idrija drugo največje mesto na kranjskem Leta 1901 je mesto dobilo svojo realno gimnazijo, kier se je zc takrat poučevalo samo v slovenskem jeziku Profesorji iij dnaki so vidno obeležili slovenski kultnim prostor. Mak so Pirnat Fngclbert Gangl, dr. Fran koiSdr Ivan Pregelj, di Lavo Čermelj, dr. Andrej Buda! Z6rko Prclovce. Zorko Jchncic Božidar .lakac. Nikolaj Pirnat, dr. kajetan Gantar, dr Aleš Bebler in mnogi drugi. Pri dokončnem zapnanju rudnika pa da nes razimsljajo tudi o bodočem jamskem turizmu Nato Ivica kavčie podrobneje seznanja o svojevrstnem proslav) j a i u idrijskih stoletij Idrijeant so namreč ob tem visokem jubileju hoteli seznami, ^iršo lavnost o svojem prispevku k slovenski kultu ri m znanosti Izšla je vrsta publikaciji o idrijskih gozdovih (I rane korchš), o realni gimnaziji (Janez kavčie), o idruskem zdravstvu (Jože Pleifcr), o pri niorsk- in se posebej idrijski krajini v umetniški fotografiji (Ralacl Podobnik), roman o idrijski družini med obema vojnama (Jože I clc) Poleg zc omenjene revije Idrijski razgledi (1989) je treba prišteti se prispevke o koledarjih Mohorjeve in Prešernove družbe (1990) /a naše razmere je to prav neverjetna knjižna produkcija ob jubileju nekega mesta' lanez. kavčič jc objavil (str 655-659) tekst o sti ristolctrii tradiciji šolstva na Idriiskem: od protestantske šole (ok 1 580) do glavne šole v času Marije Terezije; nato nekakšne domače srednje sole, pa vse do realne gimnazije 1901 leta Upošteva tudi strokovne sole, ki so delovale ob rudniku. Posebnost tega zgodovinskega razvoja je v tem da so se prebivalci Idrije in rudniška uprava ž.e zelo zgodaj zavedali pomena šole in zanjo požrtvovalno skrbeli' S krat k im pregledom poseže kavčič tudi v obdobje 1918-1943 m v čas po letu 1945. Idrijske raiiocelnike, lekarnarje ;n zdravnike predstavlja JoZe Pfciler (str. 660-663)- J. A. Seopo-li Baltazar Ilacquct, člani rodbine I rt ver (F,mest, karel Henrik) I rane klopstcin, dr. Janez Mihael Sccycr, dr. Jožef Ignac Fariton, dr Blaz Hafner, Anton Makovie, lunj Dolinar, L.udvik Gerbee. To hi /namenita -mena ne le za zgodovino Idrije, am 178 pak tudi za širši prostor habsburških dežel. Franjo Kordiš piše o plavljcnju lesa in znameni-*lh idrijskih klavžah v širokem časovnem ra/.ponu od leta : 600 do 1840 o/iroma 1926 (str. 664-668). Jože Čar je prispeval članek o idrijskem rudiseu (str. 669-670). Jože Fclc se na svojstven načm spominja začet kov psihiatrične bolnišnice v ldriii in dela v njej (str. 67 1-673). Jurij Bavdaž popisuje delovanje idrijske čipkarske šole v letu 1905. /bral je doslej manj znano gradivo :n 7. njim nazorno prikazal njeno dejavnost, ki jc segala cclo do Izole in Kamnika (str. 674-677). Slovenskemu pisatelju in primorskemu rojaku Francetu Bevku so namenjeni prispevki na str. 678-710. Ob stoletnici njegovega rojstva (Primorski slovcnisticni dnevi 1990) so sodelovali z obia-vann Silvo Fatur, Janez Dolenc, Sonja Stare 'a zgodovinarja je zannniv oris Branka Vlarusica (Fr. Bevk, kulturno-političm dclavce) in pa nekaj spominov Borisa Pahorja (Moja srečama z Bevkom). Okrogla miza jc nnela delovni naslov Bevk v šoli. Kar šest prispevkov jc posvečenih tej problematiki; niso zajete le osnovne šole v Sloveniji ampak tudi osnovne ter srednje šole na Goriškem in Tržaškem. O hudi prostorski stiski Goriške knjižnice v Novi Gorici pise Rajko Slokar,_povscm drug problem pa načenja prispevek Irene S mgoj o uživanju mamil tudi na Primorskem. V rubriki Leposlovje (str. 722-746) so zastopani; Trzaean Umbcrto Saba, Bogdan Zoiz, Borut Suban. Edclman Juricrč lože Volarič, Marc Cestnik Milan Vinectic m drugi Bevka pa ni med njimi Rubrika Zapiski prinaša med drugim daljše Svoljšakovo poročilo o odmevni razstavi o Lango-bardih v Čedadu recenzijo Pfcilcrjcvc Zgodovine idrijskega zdravstva Bože Car) ter obsežnejši polemični zapis ob /erjalovih Spominih . i razlagah (Miiica Kacin-Wohinz). Številka jc lepo urejena, tako vsebinsko kot oblikovno: štirinajst izbranih posnetkov iz fotodoku mcntaeijc Mestnega muzeja v Idriji govori o mestu, njegovem grbu r.i rudniku, realni gimnazip icrup-kar-tvu Na zadnji strani jc kratka predstavitev vseh šcstinšlindeset avtorjev, ki so sodclovah pri tej periodični publikaciji. Österreichische Ostheftc, letnik 32, /vezek 1-2, Dunaj 1990 (Ivanka I ršič) Časopis Östcrrcichischc Osthcltc predstavlja eno od zelo razvejanih področij Östernchisches Ost und Südosteuropa - Instituta. Med publikacijami tega inštituta so šc sledeče: a) pediodika' Presseschau Ostwirtschaft Ost-Dokumentation Wirtschaft Bildungsvvcsen Dokumentation der Verordnungen Osteuropas (DGVO) b) atlasi: Atlas der Donaulander Atlas Ost-unv Südostcuropa e) vrste knug: objave časopisi Protokol ministrskega sveta 1848-1918 d) knji/niec in dokumentacija strokovna knjižnica časopisni oddelek (gospodarstvo m družboslovje) zbirka uradnih listov krajevna imena z.hrrka zemljevidov V okviru instituta sc prirejajo tudi jezikovni seminarji: mednarodni seminar za vzhodne jezike v Ei sen -stadtu ruski jezikovni seminar v Dicntenu pri Iloc-hko-enigu m mednarodni seminar za Ruse v Moskvi. V sklopu mednarodnega sodelovanja organizira inštitut predavanja in okrogle mize, zasedanja in konfcrcncc, sodeluje z OZN in IJNFSCO ter vodi mednarodne študijske programe in štipendijsko politik«- čascSis Östcrrcichischc Osthcltc izhaja na Dunaju štirikrat na leto. Prinaša interdisciplinarne znanstvene članke s področja zgodovine, prava, geografije, jezikoslovja, izobraževanja kulture in gospodarstva ter ocene strokovnih poročil vzhod nih m jugovzhodu h evropskih raziskovalcev Posamezen /vezek jc razdeljen takole: a) članki b) poročila o raziskavah c) poročila o kongresih d)ocene c) kratke oecne V prispevku podajam pregled prvih dveh številk o,- zvezkov letnika 32 za leto 1990. ■ istormehischc Osthcltc, letnik 32, Dunaj J990, /vezek I, 240 trani Gerhard Oberkofler jc avtor prvega članka / na slovom Znanstven' stiki na bi/antmskcm ozemlju med Avstrijo i.i Sovjetsko zvezo od 1945 do 1971. V nični predstavlja življenjsko pot in delo Norbcrta Bischoffa (26. 11. 1894, Dunaj - 30 6. i960 Dunaj), ki jc od leta 1947 prebival v Moskvi kot politični zastopmk avstrijske zvezne vlade v Sovjetski zvezi Po končam konzularni akademiji na Dunaju jc leta 1919 stopil v diplomatsko avstrijsko službo m jo opravljal do konca življenja Med triletnim službovanjem v Ankari (1930-193 3 je bil poslamški svet nik) jc pripravil osnutek za knjigo Ankara; Razlaga novega nastanka Iurčije (Dunaj 1935, 226 strani) To jc ena prvih realističnih ocen po Kemalu Ata '.inku (1881-1938) o revolucionarnih spremeni bah v Turčiji napisana v nemškem jeziku. Priključitev Avstrnc k Hitlerjevi Nemčiji je doživel Bischolf v Parizu, kjer je bil od leta 1933 poslaniški svetnik. Med drugo svetovno vojno jc bil izključen iz. javne službe. Po osvoboditvi Nemčije jc do vpoklica v Moskvo sodeloval v diplomatski službi avstrijske zvezne vlade. V naslednjem članku Fcrenc Frdocsi proučuje politično m gospodarsko ozadje gradnje /clcz.nicc 1 179 na Madžarskem do leta 1914 Razpravo začne 7 drugo cctnino 19. stoletja, nato se posveti nasprotjem med državnimi in nacionalnimi madžarskim* interesi pu gradnji proge v času ncoabsoluti z ni a (1850-1867) Sledijo miši poskusov izgradnje žc-lcziuškc proge v prvih letih po spora/umu med Avstrijo m Ogrsko leta 1867 nastanka močnega centiali/uancga železniškega omrežja v /adnieni četrtletju 19. stoletja, izgradnje radialnega tira m povezava prog z. jugom Zaključek piinasa pregled poskusov spreminjanja ccntrah/nancga železniškega omrežja v 20. stoletiu Vojaško ozemlje Galicije ¡é naslov članka katerega avtorje Kl.ur- Baehmarm Avtor opisuje na eionalne konflikte in zunanje politično ozadje pred prvo svetovno vojno ter poskusa razčleniti nacionalna razmerja Riitcnov. Poda nam pregled poli ličnih strank v Galiciji, predstavi namestnika Borbzynskcga ter zunanjepolitični 'aplet z Rusijo. Seznanimo se tudi z vzioki za vojno v Galiciji m procesom Bendasjuk Na koncu spicgovor: avtor o univerzi kot »causus bol i i« (povod za vojno). L iterarm tokovi ;n medsebojno vplivanic na prehodu iz 18. v 19. stoletje je vsebina naslednjega članka. Njegov avtor je Ktvan 1 ried. Prvi del končuje poročilo Arnolda Suppana o dejavnosti Ôstcrrciclu sSh.es Ost-und Sudosteuropa InstiUita za leto 1989, Poročilo se začenja . ugotovitvijo, da je priSlo v državah vzhodne in južni 1 vrope do velikih sprememb na političnem, gospodarskem, socialncm in kulturnem področju. Sledi pregled dejavnosti inšftuta po posameznih področjih. Na (Mlročjl raz'skav deluje oddelek geografi je m kartografije na treh piojektih: Atlas donavskih dežel Atlas V in .IV vrope ter krajevna nnena Institut je nadaljeval z izdajo Protokola ministri c ga sveta Avstrije in avstroogrske monaihijc I848-I9I8 Predstavljena jc glavna vsebina Ôster-reichisehe Osthelte, letnik 31 ki vsebuie enaintrideset sestavkov z različnih področij, poročila raziskovalne in kongresne dejavnost- 1er okrog sedem deset ocen Avtorji prispevkov prihajajo iz Nemci je, Bolgarije, Jugoslavije, Avstrije Poljske Romu Sije, Sovjetske zveze in Madžarske Sledi poročilo o dejavnosti na področju k njižnic, znanosti i/.obrazbo m kulturne politike Posebna jiozornost je posvečena obravnavi naiodnosti m manjšinam v srednu vzhodni in južni f vropi. Predstavljen je tudi seznam publikacij v okviru inštituta v letu 1989. Med rezultati s področja doku mentacije iij znanstvene informacije sta Dokumentacija zakonov m odredb vzhodne Evrope (DGVO) in Evropska bibhografiia za vhodnocvropske raziskave (EB). Na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja so potekali jezikovni seminarji, predavanja in zasedama izdelani so bili mednarodni studijski program, in štipeudijsk« politika V okvir dejavnost1 instituta sodi tuch sodelovanje z znanstvenim' institucijami Avstrije ter predavanja članov inštituta v letu 1989. V delu časopi »a. k' je rezerviran za raziskave, je objavljen članek Štefana Ban.sitza / naslovom Avstrija poslovni most med Vzhodom in Zahodom Sledijo predstavitve raznih kongresov: - Walter Matznetter, Slanovanjsko-pohtene razmere v Vzhodni Evropi (mednarodno zasedanje llousmg Reforms m Eastcrn Evrope, Noszvai bei kger, Ungarn 27.-30. junij 1989) - Elisabeth Tomasi, 47. nemško-geografsko zasedanje (Saarbrueekenn, 2.-7. oktober 1989) - Stefan Malfer. Preseljevanje, preganjanje in uničevanje ljudskih množic 1918-1948 (Bozen 16,-19. november 1989) Ilona Slavvmski, Tehnika zakonodajne oblasti vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav (Dunai 30. januar 1 lebruar 1990) Zadnji del časopisa predstavljajo ocene nasled njih del Roberta kulta Zgodovina Zidov v vzhodni Evropi v 19. stoletju Andrcasa Moritscha Konce ruske države, Brigitte Biunhubcr Preosnova Gor bačova Josefa f riedla Zgodovinske obravnave v Sovjetska zvezi. Toneta Fcrenca Slovenci - štajerska v tretjem rcichu Alojza Ivaniševiea Prepir v Makedoniji, Tliomasa M. Barkcrja Koralmpardsa nen in Štefana Tröbsta Zahodni zavezniki, Sovjct ska zveza inj berlinsko vprašanje Tem ocenam sledi 10 še kratke ocene približno petdesetih del. Avtor,i prihajajo iz različnih evropskih dežel. V\cbma occnjcnih del jc zelo raznolika od nacionalne inl manjšinske problematike do naj-ra/licnej ah zgodovinskih tem politike, gospodarstva jezikoslovja, glasbe . . . Na koncu zvezka je seznam kniig, k še čakajo na oceno, predstavitev sodelavcev v pričujočem zvezku in obvestilo o tem, kaj bomo prebirali v pri hodnuh številkah. .■tcrruchische Osthelte, letnik 32, Dunaj 1990, ic-zek 2, 18piot|c med Jagiclonci :n Habsburžam okoli česke in ogrske krone v I 5. in v začetku 16 stoletja - Mana Bogucka. Poljska kultuia v dobi rcnesan se - Andrzej Wyczanski, humanisti in državna oblast na Poljskem v prvi polovici 16. stoletja Tretja skupina prispevkov nosi naslov Verimsc-htc Ikitriige - različni prispevki: - Micliacl Komaszynski, Nasprotja med Ilab-sburžam in Bourboni na poljskem dvoru v 17. sto-let|u - Lucnan R Levvittcr, K prazgodovini delitve Poljske (1697 1721), vin in literatura - Tomasz Opas, Osamosvojitev zasebne zemlji škc gosposke kraljestva Gahei|c m L.ondomerijc kot raziskovalni problem - Krzyztof Kasprzyk, Pkscclcnea Kaznnierz Chledovvski iz Wictr^na - Alois WoIdan, Avstrija v delu Stanislava Vin-ccn/a. Tudi na koncu tega zvezka so predstavljeni sode lavci tokratne številke in objavljen seznam član kov, ki jih bomo prebirali v prihodnjih številkah 181 nove pridobitve arhivov ArBv Republike Slovenije Republiški družbeni svet za gospodarski razvoj 111 ekonomsko politiko (1 978 1990, 2 trn) Republiški družbeni svet za vprašani i družbene ureditve (1975-1990, 13 im) Republiški družbeni svet za mednarodne odnose (1975-1990, 6 trn) Republiški rudarski inšpektorat (1958-1962, 6 t ml lInivcrz.tctni zavod za zdravstveno in soeiaino varstvo (1949 1989 39 trn) Triglav lilm (1945-1966, 0,5 trn) Blazmkova tiskarna (18o.3-l872, I knj.) Graščinski arhiv Turjak (I 783 1886, 1 m.ipa) Graščinski arhiv Polhov Gradec (1 šk.) Rodbmdki fond Ana in dr Ivan Dimnik (1902-1928, 2 šk.) Osebni lond France Adamič (1945-1989, 4 sk.) Oscbn: fond Ivan Mohorič (34 šk ) Osebni fond Stanko Pcteirn (1947, 0,2 tm) Osebni fond dr. Cene Logar (1871-1963) Osebni fond Danilo iojska (1870,1949, 64 5k!) Osebni fond Segcj Kraigher (1950 l(>87. 83 šk.) Osebiv fond Vida Tomšič (33 šk.) Osebni fond Ldvard in Pepea Kardeli (34 trn) Osebni fond Ladislav Kiauta (3 šk ) Klub koroških Slovencev (1973 1987, 3 sk ) Slovensko prosvetno društvo Simon Gregorčič i/ Kanade (1959-1990, 1 šk ) /birka lilmov (6 celovečernih z napovedniki, 44 šk ) /birka plakatov (1990, 3 kosi) /birka lotogralij (1890-1940 11 kosov) /birka matičnih knjig (1816 1890, 15 knjig) /birka Marjeta Čampa (1979-1990, 3 mane) Republiška konlerenca S/DL Slovenije (1945-1990 199 tm) - 218 londov in zbirk Zgodovinskega arhiva ( K /KS (590 tm) Pok raj iski arhiv Koper Občinski komite ZKS Izola (1967 1985, 10 tm) Občinski komite ZKS Postojna (1960-1985, 6 t m) Občinski komite ZKS Piran (1973-1985, 9 tm) Občinski lomite ZKS Sežana (1976-1985, 5 tm) Občinska konferenca SZDL Izola (1968 1983. 8 t m) Občinska konferenca SZDL- Postopia (1950-1990. I I tm) Medobčinski svet SZDL za Notranjsko m Postojno (1975-1990, 1 t ni) Občm-ika konferenca SZDL Piran (1955 1985, 16 tm) Občinska konlcrenea SZDL Sežana (1960-1989, I 1 tm) Občinska konferenca SZDL. Ilirska Bistrica (1959-1988. 1 1 t ni) Občinska konfcrcnca SZDL Koper (1979-1986, 6 trn) Občinska konferenca ZSMS Izola (1974 1989, 8,5 t m) Občinska konferenca ZSMS Postojna (1953-1987,0 7 tm) Dclamans Izola (1951 1974,4 tm) Zgodovinski a -iiv I,jublj na hnota /a območje mesta in občin Ljubljane Vojaško sodišče v Ljubliani (1944-1945,0,1 tm) Državno tožilstvo Ljubliana (1931 -1944, 0.2 tm) Okrožno javno tožilstvo v Ljubhani (1945-1959, 5.5 tm) Okraino javno tožilstvo v Ljubljani (1945-1959, 1,2 tm) lavno tožilstvo za okraj Ljubljana - okolica (1945-1959,0,3 tm) Tcmelino javno tožilstvo v Ljubljani Enota v Ljubljani (1978-1948, I I tm) Skupščina mesta Ljubljane - mestni sekretariat za občo upravo (1965-1971, 14 tm) Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudmk (1971-1987, 5,4 tm) Mestna konferenca SZDL Ljubljana (1975-1990, 3.6 t m) Odbor za izgradnjo proti spominov ;n tovarištva pri Mestni konlercnei SZDL Ljubljana (1985-1986, 0,1 tm) Medobčinski svet SZDL. bublianskc regije (1974-1990 1,9 tm) Občinska konlcrenea SZDL Ljubljana Mostc-Polje (1969-1989, 2,8 tm) Občinska konferenca SZDL Ljubljana Šiška (1957-1989,3,3 tm) Ilirija, Ljubljana (1921-1978, 3,1 tm) Kmctiisko gospodarska šola Vodice (1953-1960, 0,1 tm) Kmetijsko gospodarska šola Ig (1952d959, 0 1 tm) 182 Osnovna šola Vrtača, Ljubljana (1939-1964, 0,7 trn) Osnovna šola Utik (1921 -1985, 0,1 tm) Osnovna šola Skaručna(1906-1959, 0 I tm) Osnovna sola Tomišelj (1910-1963, 0 3 tm) Osnovna šola Prcžihovcga Voranca Ljubljana (1958-1985, 1.6 tm) Osnovna šola Angele Ocepek Ljubljana (1946-1965.0,7 tm) Osnovna šola/ipotoki 1945 1975,0 I tm) Evangelijsko /ensko društvo Ljubljana (1852-1945, 0 I tm) Graščina Turjak (1790-1939, 0,2 tm) Hišni arhivi družni Koder m /avaaiik (1772-1944 0 1 tm) Druz.na Peham Ljubljana (1897-1971, 0,1 tm) H'šni arhiv družina Štrukelj (1801 -1948, 0,1 tm) Alojz Hu-.tja Ljubliana (1920-1962, 0,1 tm) Načrti 53 načrtov od Projekta Ljubljana (1958-1988) 99 načrtov od Splošnega projektivnega biroja Ljubljana (1935-1986) /birka Ulčar Ljubljana - razno gradivo (1867 -1980,0,6 t m) /birka/gaga (17 stol 1962,0,1 tm) /birni fond, Ljubljana: - Ljubljanski festival (1953-1957, I mapa) - Trgovina s špeearijskim materialnim blagom in barvami Ivan Jelačin v Ljubljani (1943-1955, 2 knjižici) /birka fotografij: - fotografije (1890 1990, 190 enot) - razglcdnicc (1899-1956, 92 enot) - plakati (1946-1990, 61 enot) Občinsf koivtc /KS Ljubljana Polje (1981-1989, 5,4 tm) Občinski komite /KS Ljubljana Bežigrad (1966-1989, I 1,2 tm) Občinski komite /KS Ljubliana Šiška (1971 1989 16,6 tm) Občinski komite KS Školja Loka (1981-1989, 3,3 tm) Občinski komite /KS Kamnik (1969 1989, 4 tm) Medobčinski svet /KS za Gorenjsko Kranj (1978-1990, 6,9 tm) Občinski komite 'KS Radovljica (1954-1987, 7,3 tm) piota /a območje občin obljubl;anske re? i je CF-RKNICA Okrajno sodišče Rakek (1945-1947, 0,1 tm) DOMŽALE Občinska konfcrenca S/DL Domžale (1967-1990,0,9 tm) Mitja II-ti, Dob pri Dom/alah (1889-1958, 0,2 tm) GROSUPLJE Javno tožilstvo za okraj Grosuphc (1946-1959, 0,6 tm) KAMNIK Javno tožilstvo za okraj Kamnik (1946 1959, 0,7 tm) Občinska konferenca S/DI Kamnik (1979-1990. 1,4 tm) Občinski svet /veze sindikatov Slovenije Kamnik (1957-1989, 2 4 tm) Občinski svet /veze združenj borcev NOV Kamnik (1947-1986, 2,8 tm) Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik (1968-1981,0,1 tm) KOČEVJE Javno tožilstvo za okraj Kočevje (1946-1959, 0,1 tm) Rudnik rjavega premoga Koecvie (1893-1977 1,6 tm) RIBNICA TVD Partizan Ribnica (1956-1976, (M tm) Občinska rokometna zve/a Ribnica (1964-1979, 0,1 tm) VRHNIKA Orlovski odsek na Vrhniki (1908-1929, 0 I tm) Knota v Skofji Loki Občinska konlercnca S/DI Skolja loka (1970-1990, 1 tm) Občina škofja L oka (1959-1974, 1,2 tm) Skupščina občine L.ogatec (za območje /nov) (1962-1969. 1,3 tm) Družina Pcrko Poljane (1883-1971, 0,5 tm) Enota /a Dolenjsko in Belo Krajino, No\o mesto Obem.-ka kulturna skupnost Novo mesto (1981-1989, 0,8 tm) Občinska tclesno-kulturna skupnost Novo 1-ticsto (1981 1986, 0,2 tm) Občinska konfcrenca /SMS Novo mesto (1970-1986, 5 tm) Medobčinski svet S/l)E (1975-1988 2,1 tm) Občinska konferenca S/DL, Novo mesto (1957-1988,6 tm) Kmetijska zemljiška skupnost Trebnje (1976-1985, 0.1 tm) Samoupravna stanovanjska skupnost I rebnje (1986-1989,0,3 tm) Enota /a Gorenjsko, Kranj JESENICE ekvarna Jesenice (1938-1982, 2 tm) Občinska konferenca /SMS Jesenice (1975-1989, 7 tm) - Koordinacijski svet /SMS Slovenskih železarn, železarna Jesenice (1976-1989,0,8 tm) KRANJ - Občinska konferenca S/DL Kranj (1982-1990 5,5 tm) - Občinska konferenca S/DL Kranj (1980 1990, 3 2 tm) J 183 - Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko Kranj (1976-1990, 1 4 tm) - Medobčinski svet /SMS Kranj (1977-1983, 0,4 trn) - Medobčinski svet /KS za Gorenjsko Kranj (1978-1990. 6,9 tm) RADOVLJICA Občmska konfcrenca S/DL Radovljica (1960-1990, I 1,4 tm) Obunski sindikalni svet Radovljica (1976-1990, 3,1 tm) - Občinski komite /KS Radovl|ica (1954-1987, 7,3 tm) TRŽIČ - Občinska konferenca S/DL Tržič (1978 1990, 4 tm) - Občinski sindikalni svet Tržič (1978-1989, 5,5 tm) Peko T ržič (191 1 1980, 7,2 tm) Pokrt jinški lrliiv Maribor Splošna bolnišnica Maribor (1931 1956, 2,5 tm) Občinski komite /KS Maribor-Tczno (1980-1990, 7 tm) Občinski komite /KS Maribor Pobrcžjc (1980 1990, 4 tm) Občinski komite /KS Maribor-Tabor (1980-1990, 7 tm) Občinski svet /SS Maribor-Tczno (1980-1900, 3,5 tm) Mestni komite /KS Maribor (1975-1985, .3 tm) Občinski komite 'KS Maribor-Rotovž (I <>80-1990, 9 tm) Občinski svet /SS Manbor-Tabor (1981 I9C)(), 5 trn) Občinski svet /SS Maribor-Pobrcžjc (1974, 1980-1990, 3 t m) Občinska konfcrcnca /SMS Maribor-Pobtcžjc (1980-1990. 1 tm) Občinska konferenca S/Dl Maribor Pobrcžjc (1981-1990, 2 tm) Občmski komite yKS Maribor-Pcsnica (1 OKO-1980, 1,5 tm) Občmsk i konfcrcnca S/DL. Maribor Rotovž (1980 1990, 2,5 tm) Občinska konfcrcnca S/DL Manbor-Tabor (1980-1090, 3,5 tm) Občinska konferenca S/Dl Maribor-Te/no (I OKI-1990, 1,5 tm) Občinska konfcrcnca /SMS Manbor-Tabor (1984-1990,0,5 tm) Občmski komite /KS Maribor-Rušc (1980 1 OH'), 0,5 tm) Medobčinski svet S/Dl za Podravje Maribor (1081-1990, 1 tm) Mestna konferenca S/DL. Maribor (1982-1990, I tm) Občinska konfcrenca /SMS Maribor-Rotovž (1980-1090, I tm) /veza združenj borcev NOV Slovemic - Občinski odbor Maribor-Rotovž (1980 1990, 3 tm) Gospoščina Grad Bistrica (1721-1763, 0 3 tm) Občmski odbor ZZB NOV Manbor-Tabor (1981-1990, 2 tm) Mestna konfcrenca SZDL Maribor (1970-I990l 1 tm) Delovna organizacija IMPOL Slovenska Bistrica (1920-1967, 4 tm) Medobčinski svet ZKS za Podravje Maribor (1975-1990, 1 tm) Poklicna kovinarska šola Maribor (1958, 1963 1981, 3 trn) Poklicna avtomehanska šola Maribor (1945-1946, 1968-1980, 2 tm) Jane/ I Švajnecr, Ljubljana (0,5 tm) Pomurski medobčinski svet SZDL, Murska Soho-td (1972-1990. 2 tm) Občmska konferenca SZDL. Murska Sobota (1955-1989, 24 tm) Občmski konutc /KS Dravograd (1980-1986, 1 t m) Občinski svet /SS Dravograd (1964-1985, 3,5 t m) Občinska konfcrcnca ZSMS Murska Sobota (1970-1989, 5,5 tm) Občinska konfcrcnca ZSMS Ljutomer (1961-1989, 7,5 tm) Občmski komite ZKS Ljutomer (1969-1989, 12 t m) Občinski odbor ZZB NOV Maribor-Pobrcžjc (1981-1990,0,5 tm) Občinski odbor Z/B NOV Maribor-Tczno (1981-1990, I tm) Občinska konfcrcnca SZDL, Ljutomer (1979-1990, 9 tm) Občinski komite ZKS Murska Sobota (1977-1989, 5 tm) Občinski komite ZKS za Pomurjc Murska Sobota (1976-1990, 1 tm) Občmska konfcrcnca SZDL. Maribor-Pcsnica (1981-1989, 1 tm) Colcctanea (0.1 t m) Osnovna šola Sclniea ob Dravi (1948-1961, I tm) VVogcrcr Herman - Tovarna mcsmfi izdelkov Maribor (0,2 tm) Davčna uprava občme Manbor-Ccnicr (1962-1966, 11,5 tm) Davčna uprava občine Manbor-Tabor (1962-1966, 8,5 tm) Davčna upravna občine Maribor-Tczno (1962 1966, 1 1 t m) dr Štefka Cob! Ptuj (4 tm) Ivan Kokolj Maribor (4 tm) Mctalpnm - Inženiring Maribor (80 tm) Pokrajinski arhiv v Novi (Jo-sci Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Nova Gorica (196L '968,0,1 tm) Osnovna šola Milojka Štrukelj Nova Gorica (19.55-1982,2,1 tm) Osnovna šola Bilje (1947-1904, 0.5 tm) Osnovna šola Kostanjevica na Krasu (1947-1964, I tm) Osnovna šola Sclo na Krasu (1945 1963, 0,3 tm) Osnovna šola Opatjc sclo (1945-1963, 0,4 tm) 1H4 Osnovna sola lapa (1945-1954, 1 mapa) Osnovna sola Vojščica ( 1945 1963, 0,4 tm) Osnovna šola Temnica (1946-1963, 0,5 tm) Občina Rihenberk ( 1 875, I hM) Krajevni ljudski odbor Renče ( 1945-1946, I mapa) Krajevni odbor S/DL Renče (1946, I mapa) Tretja stavbena zadruga Renče (1921-1923 I mapa) Krajevni ljudski odbor Most na Soči (1947, 2 mapi) Krajevni ljudski odbor Podmclec (J 947, 0,1 tm) Kraicvm ljudski odbor Planota-Šcntviška gora (1945-1947,0,1 tm) Krajevni ljudski odbor Slap ob Idrijci (1947, 2 mapi) Krajevni ljudski odbor Ponikve (1950-1951, I mapa) Krajevni ljudski odbor L om (1947,0,1 tm) Krajevni liudsk- odbor Grahovo ob Bat (1946-1952, 1 napa) Krajevni ljudski odbor Idrija ob Buči (1947, I mapa) Občina Grahovo ob Bači (1925-1941, I mapa) Osnovna šola Breginj (1939-1940. I mapa) Avto-moto društvo Gorica Nova Gorica (0,7 tm) Društvo za telesno vzgojo Partizan Nova Gorica (1963-1967, I mapa) Bojan Ožbolt Nova Gorica (0,6 tm) Goriški tribunal Gorica (1019-1947, 25,6 tm) Okraino sodišče Gorica (1929-1947, 8,8 tm) Okrajno sodišče Kanal (1917-1929,8,8 tm) Okraj» sodišče Ajdovščina (0.1 tm) Okrajno sodisčc Postoma (2,1 tm) Okrajno sodišče Krmin (1919, 1921 1944, 1946-1047,0,7 tm) Marko Pushrnk Vipava (1894- 1924. 1 mapa) A rt ur Lokar Ajdovščina (1898-1903, 0.4 tm) Carlo Colotti Ajdovščina (193 3-1947.0,2 tm) Giuseppe Bcrdon Kanal (0,1 tm) Carlo I lerborn Kobarid ( 1929 1933, I mapa) Corrado de l abns (0,1 tm) Giovani Giuseppe Gruscvin Idrija (1929-1930, I mapa) Virgilio Gnot Krmin ( 1931-1952, 0,1 tm) Rodolfo Seculm Kana! (1922-1946, 0,67 tm) Luigi Marega Vipava Krm il Gorica (1933-1953, 0.4 tm) Carlo Cibcj Gorica ( 1929-1927, 0 3 tm) Antoni BJl ibcn Gorica (1919-1933, 0,2 tm) Mano Pascolctto Gorica (1920-1929. 0,6 tm) De Petris /accana Gorica (1922-193 1, 0,1 tm) Ernesto Coloautti Claucig Krmin (1926-1943, 0 1 tm) Silvio Ouarantoto (1929-1931, 1 mapa) Francesco Francesco (0,2 tm) Masinnîiano Maueci (0,5 tm) Erniiio Gioseppc Gioseiïi (2 mapi) Franc Ukmar Solkan (-1947, 0,2 tm) Jugoslovanska delegacija v mešam iugoslovan-sko-italijanski komisij: za dehtev arhiva (1950-1956,0,1 tm) Okrajni sindikalni svet Nova Gorica (1954-1962, 1,1 tm! Občinski svet /SS Nova Gorica (1962-1985, 3,3 tm) Delavska univerza Nova Gorica (1959- 1980 1,5 tm) Vzgojnovarstvena organizacija lika Devetak Big-nami Tolmin (1947-1978, 0,3 tm) Vzgoinovarstvena organizacija Ajdovščina (1948-1980,0,5 tm) Občinski komite /KS Nova Gorica (1975-1982, 5,3 tm) Zavod SRS za šolstvo. Organizacijska enota Nova Gorica (1969-1981. 1,4 In) Okrajni odbor RKS Gorica (1957-1963. 0,1 trn) Občin,ka organizacija RKS Gorica (1963-1984, 0,9 tm) Občinska konlcrcnca /SMS Tolmin (1976-1979 0.2 tm) GOSTOL., Goriške itiafjnS tovarne i h livarne Nova Gorica (1947-1983, 10 tm) Medobonsk.: svet /SMS scvernop.iniorske regije (1978-1985. 0,3 tm) Občinska konlcicnea S/Dl Ajdovščina (1955-1981, I tm) Mcdobčmsk' svet KS severnopr-morskih obun (1968-1981. I tm) Dom učencev Svetozar Markovič Tolmin (1957-1978 0,1 tm) Občinski komite /KS Nova Gorica (1983 0 9 t m). Občinski svet SS Ajdovščina (1963-1984 1,6 tm) Center /a glasbeno vz.goio Nova Gorica (1948-1983,0,2 tm) Občinski komite /KS Ajdovščina (1976-1985. 3,3 tm) /veza prijateljev mladine Tolnvn (1975-1978. 0 I tm) Delavska univerza Tolmin (1959 1985 0 4 tm) /veza kulturnih organizacij Tolmin (1966 1974 1 ni a pa) Osnovna šola Ivana Roba Šempeter pri Gorici (1933-1979, 2 tm) Glasbenašola I olmin i 195 I 1986,0,5 1111) Osnovna šola Solkan (1938-1979, 3,2 tm) Osnovna šola Dornbcrk (1948-1988. 2 tm) Osnovna sola Ajdovščina (1945 1989, 3 tm) Osnovna šola Ustje (1945-1962, 0,2 tm) Občinski odbor /veze /.druženj borcev NOV Ajdovščina (1952 1985, 1,9 t ni) Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanj Nova Gorica (0,2 tm) Marija Grabelj Šentviška gora (1956-1981, I mapa, 2 zvitka) Arhiv Instituta /.a novejšo /nodouno, 1.jubliana Ganziti Rudoll-Rudi, U)ubliana (1943-1969, 0 I tm) Jeblcr R:rkovič Vilma I jubliaiia (1944, 7 listov. 2 brošuri) Draksler /vonko, Rečeni izseljenih Slovencev v Šlcz.iji (I list) Brošure in tisk NOB (1944-1945, 1946,0,1 tm) Knol Vinko, Iz podobe življenja v naši predvojni dol mi (Ribnica) (spomini. 41 strani) Glavni odbor 226 NOV, Odbor za postavitev spomenika žrtvam na Rabu (1953, 0,2 tm) 185 Gradivo o delovanji! Evgcna Poberaja iz Solkana V NOG (7 listov) Koncentracijsko taborišče Rcnieci - Anghiari (kserokskopiie, 0,1 tm) Prijave za vojne invalide /veza koroških partizanov Celovec (1949. 1953, 1962, kserokskopije, 8 'istov) TV serija Velike bitke v Jugoslaviji, scenariji 1,2,3,5 in 6 epizode (1979, 0,1 5 - m) Lazarcvič Žarko, Zadolževanje kmetov v Slove niji v letih 1918-1941 s posebnim ozirom na bremenske vpise v zemljiško knjigo vzorčno izbranih katastrskih občin (magistrska naloga) Mellinato Giuho, Seuola cd cdueaz.ionc nclla provincia di Trieste dal fascismo al Govcrno militare alicato 1938-1954 (elaborat, 226 strani) Bleiweis dr Mirón - Trstenišk odvetnik, Lju bljana (1941-1943, 1944, 1945, 0,2 tm) Westen ing. Max Adolf, tovarnar, Celje (1926, ]CH4 |944,o.l tm) Tominšck dr. Teodor, Ljubljana (1944, 1948, 1959-1966,0,1 tm) Zen»ka kaznilnica Eossombronc v Italiji (srcca nja zapornic iz leta 1942-1943: prijave, korespon denca, računi in drugo gradivo, zbrala Vera Untar Ljubljana, 0,1 tm) Zapori Šempetrska kasarna v Ljubljani (kartoteka zapornic 1941-1943, spomnii, izjave itd zapornic, zbrala Vera Hutar, Ljubliana, 0,1 tm) Gradivo o odvetnikih, ki so brar-'. slovenske obsojence pred ltalijansk.m vojnim sodiščem v Ljubljani 1941 1943 (zbrala Vera Hutar, Ljubljana, 0 1 tm) Zbrana dela Edvarda Kardelja, knnga 2 1935-1939 (tipkopis, 0,1 tm) Referati okrogle mize Mednarodnega komiteja zgodovine druge svetovne vojne na Brdu pri Kranju (1984, 0,1 tm) Gabnč Aleš, Kulturna polPika in kulturno ustvarjanje na Slovenskem 1945-1952 (magistrska naloga, 304 strani) Nadškofijski arhiv Ljubljana Župnijski m dekanijski arhiv Radovljica (40 fas- c.) Osebna zapuščina Jožeta Grcgoriča (1908-1989, 30 fasc) OPOMBA UREDNIŠTVA 1. Zgodovinski arhiv Celje v letu 1990 ni imel novih pri dobitev — 2. Nove pridobitve se nanašajo večinoma na leto 1990 Zgodovinski arhiv Ptuj pa je poslal prispevek po zaključku redakcije. 186 bibliografija arhivskih delavcev Marjeta ADAMIČ - Dokument" ljudske revolucije v Sloveniji, 1941-1945, knjiga 7: Maj - iuni| 1943. Ljubljana Partizanska knjiga 1989 - Josip Rus - Andrej, Pričevanja in spomini /a Iožba Borec I jubl|ana 1989. Arhivi XII, I jubljana 1989 št. 1-2. str 97 Bogdan Lcsic, APiivsk i izvori istoriju socija-Iističkc Jugoslavije 1943-1953, Arhiv Jugoslaviie Beograd 1987. Arhivi XII, I jubljana 1989, št. 1-7, str. 99-100 - Handbuehct und Karten /.ur Vervvaitungsstiuk tur inden L.imdcm Karntcn, Krnn Kiistcnland und Steiermark bis zum Jahre 1918, Hin lnstori.sch-bibliographischer Fiircr - Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški Kranjski, Primorju rn Štajerski do leta 1918 /godovinsko-bibliogralski vodnik - Manuaii c carte sulic struttu-re ammmistrativc ncllc province di Cann/ia, Car-niola, L.itorale c fiiria lino al 1918, Guida stonco-bibliograllca. Graz Kragcnlurt ■ Ljubljana ■ Gor zia - Triestc 1988. Prispevk i za novejšo zgodovino XXX, Liubljana 1990, št. 1-2. str. 154-156 France BARAGA Ignacij m Ftancisek - posebna zavetnika Slo-■ enecv^Slovenski je/uiti, XXV, Maribor 1990, str. 69-71 Milan BI/JAK - »Armida programski paket /a delo v arhivih« (Glasnik arhiva i društva arhivskih radmka Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1989 letnik 29, str 15-21 /arko BI/JAK - Olsevek v narodnoosvobodilnem boju: Kranjski /born i k 1990 Marjeta ČAMPA - Glasila enot NOV in POS. Enciklopedija Slov III Eg - I lab. L j., M K 1989, str. 230. Prvomajski letaki iz NOB v arhivu Inštituta za novejšo zgodovino, Arhivi, XII 1989, št. 1-2, str 46-48 - Nekaj odmevov slovenske zgodovine m kulture v vsakdanjem NOB tisku v arhivu IN/ Prispevki da novejšo zgodovino XXX, 1990 st. 1-2, str 135-140 Marija OB LAK-ČAR NI Poročilo o obisku v praških arhivih. Arhiv 12, 1989 št. 1/2 s lir 61-65 (Soavtor Peter Ribmkar) - Frane /witter (24. 10 I '705 - 14. 4. 1988). Arhivi 12/1989 st 1/2 str 108-109 - Marija Vcrbič - pctmsedemdcsctletirca. Arhivi 12, 1989 st 1/2 str I 12-1 M - Dokumenti ljjFdške ic-volnenc \ Sloveniji knj 7 maj-iunij 1943. Ljubljana Partizanska knjiga 1989 762 str. (Soavtor Marjeta Adamič) Darko DAROVFC - Dr Danilo Klen, Primorske novice 37, Ko|xt I I. maja 1990, st, 5. - Od prdioda Slovanov do propada Beneške republike (1797), Kratki rob in Brž.aniia (zbornik). Pokrajinski muzej Koper, Koper 1990. str. 31-62. - Ocena Marginalne skupmc dtužbe v zgodovini M. Bcrtoša /likovci . prognamu, Puia 1989 Primorska srečanja Il0/I990,str 515-517. Poročilo- Vsakdan v barouicm P ranu. Darja Mihelič: Piran 1600 Io02, mestni vsakdan v obdobju baroka luu raziičnili virov. Primorska srečanja 110/1990. str 519-520 France M. DOLINAR - Puchheim Otto Fridrich, Die Bischolc des Heiligen Romischcn Reiches 1648-1803. I in Bio graphisches I exikon, hrsg. 1 rwin Gatz. Berlin 1990,354 355. - Joseph Rabatta n d 356. -Sigismund Christoph von Herberstein, nd 183-184 - Ferdinand von Kiicnburg, n.d 244-247 (sku paj z K.A, 11über). I ranz. Karl von Kaumt/ n d. 220 221. Wilhelm von Leslie, n d 268-269. Sigismund Felix von SchraUcnbach, n.d 449-450 - Ernst Ainadaciies I homas von Alterns nd 15-16. I copold Peta/za. n d 339-3 40 - Johann Karl von Ilerbeistem nd 182-183 - Michael L,copold von Brigido n d, 48-49. I ranc Caspar von Stadion, n d 480-481 Philip Karl von : ürstenberg, n d 140-141 - loscpi. Oswald von Alterns, n d 16-17. - Virgihus Augustm Maria von I irmi.in nd I 17-1 18 187 - Johann Baptist von T Iiurn und Ta.\is, 11 čl 5 I 5-516 Muren/. Antonio, n d 204-296 (skupni s L Lavam H - Vaccano Liane Maxinu!ian, n d 530-53 I (sk u p,ii ' L. I ii\ ino). - Ha u M le ['aiins - Junčic, n.d 501 Biidiinir Paul n d 52-53 - Arulrcas a Ruunaeh n d 363 - Rosciti .loliann Marcus. n d 401. Peter Anton Gnus, n.d 146. Cieorg Marotti. n d 296. - ( eeoln .loliann losepli Bonifacius, n d 60 - Aklrago Antomo De Piccarch , n.d 342. - ( Inimer von Chiiinberg Mn liael 11 d. 63. - I erpui Plulipp. 11 d. 501 - Mikohtsch Pran/.losepli, 11 d. 31 I 312. I ran/. B R.ugcrsfcld 11 d 35$ Rtci Joliann Anton, 11 d 374. - OCENA: Minontsh samostan na Ptuju 1239-19X9. Ptuj-Cel]e 1989 Zgodovinski Sso-pis. 44(I99())3():-3H - OCI NA: M.uda Smole. Vieedomski urad /a kranjsko. 1.3. stoletje 1747. Cerkvene zadeve. 2. del I it. C), Ljubljana 1989; } del. Mik Lju h I jam 1989. Obvestila Arhiva Republike Slovenije, 6(1990)32-33. I 1 dognomija in struktura nove goriške nadsko-Oje, ( arlo M. d Attenis primo arcivescovo di Gorizij I 752 I774. II del, /boimk predavanj. Gorica 1990 183 198 (italijmski prevod 199-2 16, ncnisk! pov/elek 2 I 7). - Gradivo za zgodovino jez ntskega kolcgiia v Ljubljani v Arhivu Republike Slovenije. Ignaci-jeva kan/.nia 11.1 Slovenskem Raz-dava pri sv. ,Ia kobu v I iiiblj.ini (katalog) Ljiibl:.ma 1990. 7-22. - Inst 1:isl /a zgodovino Cerkve (/boimk ob sedemdesetletnic Icoloske Iakultete v I ¡ubijanj 1919 1989), Bogoslovni SjjSik, 50 (I'>90) 129-132, Rokopisi Arhiva Republike Slovenije Ljublia-11.1 Arhiv Republike Slovcmje 1990 52 str. (Publikacije Arhiva Republike Slovenije katalogi; 10) (Soavtorja Vladimir kolosa. Drago 1 rpin) - M moril ,ki samostan 11.1 Ptuju 1239-1989. C elic Minoritski samostan 1989 godovinski časopis 44 1990 si 2 str 309-U I Mari|.i Vera I JAVI C Ibhliogiallj 1 Maidc Smole. Arhivi 12/1989 št 1/2 sti. I O7-108 Bibliografiji dr Mari|c Vcrbic. Arhivi 12/1989 št 1/2 str I 13". Metka GOMBAČ SIovMifeko pri 1116rje po osvoboditvi: ra/voj Ijud ske oblasti in upravna razdelitev, PazinVki nienio-ri.il Pa/111 1989 d. 18, str 267-274. Povcncništvo epkffljin»kegfc narodnoosvobocbl-nega oelbora /a Slovensko primoije in Trst 1945-1947, Kronika I 37 Ljub!|ana 1989, št I-2 str 116 I ?3 I rst 1941 1947, od ilalnanskega napada 11.1 Ji. goslavijo do mirovne pogodbe. Kronika I 37, Ljubljana 1989, št. 3, str 335-336 - Fotoalbum izseljencev iz Benečije. S študiiami 0 posanic/nili migracijsk.il obdobuh Kromka letnik 37, Ljubljana !989 št 3.. str 334-335 /godovmski časopis 43, Delo, letnik 31, št. 154, str 6, julij 1989 /godovinsk: časopis 2, Delo, l-etnik 31, Ljublja 11.1 st 237, str 9, 12. K) 1989 /godovmski časopis 3, T)elo letnik 31 Ljubljana št 266 str ! I, 16 II 1989 - V/hodiiopnmorsko okrožje 1945, Primorska srečanja. Nova Gorica 1990, letnik XV, št 104/105, sir. I 18 121 /godov inski časopis 43 4, Delo, letnik 32 Lju-bljun 1 1990, st 32, str 16, 8. 2. 1990 Boris Pahor, Ta ocean strasno odprt, Dnevniški /npiski od julija 1974 do Icbruaria 1976, Arhiv; 1 lubljana 1989, Letnik XII, št 1/2, str 100-101 - Mateja Jeraj. Republiški svet /vc/e sindikatov Slovenije s preiiodmki I del; 1945-1949, Arhivi. I jublj.ma 1989. letnik XII št. 1/2, str. 91-92 Zgodovinski casopis44/I, Delo. I jubliana, letnik 3"). st 101 str. 10 3. 5. 1990 - Tabor »Devni« 87, Tabor Brda 88, Kronika letnik 38, Ljubljana 1990, št. 1/2 str 97 /godovinski časopis 44/2, Delo, Ljubljana letnik 32, št, 160, str 6 12. 7. 1990 /godovinski časopis 3, Delo, Ljubl|,111.1 letnik 32, š: 226, str 16 27.9 1990 Drago Že rja J j Spomin' in razlage o protifašističnem boju primorske mladine med vojnama, /godovinski časopis, L.jubl)ana 1990, letnik 44, št. 4, str 638 647 Mat|a/. GROBLE-R Razvoj ,11 dejavnost Pokraimskega arhiva v Novi Gorici, Pomorska srečanja 1989, st 100 str 707-706 Mateja II RAJ - Miroslav Stiplovšck: Prispevki /a zgodovino sindikalnega delavskega gibanja na Slovenskem Od začetkov strokovnega gibanja do Enotnih sindi-kato- Slovenije (1868-1945). Manor, Ob/or|a 1989. Arhivi, '2/1989 št 1/2 str 97-98 Nada Jl'RKOYTČ - Miiieilungen des Steicrmarkisdicn Landesarc-liivs, I olge 38, Graz 1988, ARHIVI XII, št 1-2, <\r 79-80 - Nekaj značilnost' v/.rc]c in porabe perutninskega mesa v prejšnjem stoletju na ptujskem območiu Monografij Perutnina Ptuj 1905-1990, jubilcina izdaja ob 85. obletnici, 1990, str 113-114 I Hitomerska župnija po letu 1945, /bornik župnije Sv. lancza Krsfuka v Ljutomeru 1990, str 78-83 Peter P KI.ASINC - Ob v lopu v drugo desetletje posvetovani o 188 strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih. Sodohm arhivi 89, 1989, 7-16 - Arhivi nosilci informacij . Sodobni arhivi 89 (1989)58-61 - Na pragu velikih sprememb /An der Schwelle grosser Veränderungen/ On the threshold of great changcs. Sodobni ailiivi 90, 1990, 7-13 - Arhivi nosile, mlbrmacij II Načini hitrega škartiranja Sodobni arhivi 90, 1990 27-30 - Neka izkustva o uvodenju računani u arhive. Arhivist. 1989, 96-100 - Deset savetovanja o stručnim i tehničnim pita njima u arhivima. Arhivist, 1989, 198-213 - Izvcstaj o radu Arhivskog centra za stručno tehnička pitanja pn Pokraj.nskom arinvu Maribor mart 1088 do mart 1989. Arhivist, 1989,214-215 in Marija Hcrnja Masten Arhivsko gradivo sa mostana.Minoritski samostan na Ptuju 1239-1989. Ptuj/Celje, 1989, 389-420 - Aktuclc Probleme der Archivtheonc und praxis. Der Archivar 42. 1989,61 1-614 - The archivc centre for profession a I and technical questions at Maribor/L.c centre des arclrvcs pour les questions proles-lonclles et techniques a Maribor. JANUS. SPA/ICA, Hertogenbosch, 1988,5-12, 17-20 - Bogastvo jugoslovanskih arhivov. Katalog raz stave, Beograd - Maribor, 1988, 2-5 - Arhivsko gradivo II Gimnazije v Pokrajinskem arhivu v Mariboru 40 let II Gimnaojc Maribor, 1990,14-21 /birka gramofonskih plošč. Katalogi/PAM II Maribor, 1989. - Spremna beseda 'bornik župnije Sv. laneza Krstnika v Ljutomeru. I lutomcr, 1990,9 - Antoša Lcskovcc - šcstdcsetlctmk. Arhivi, 1989, 117-118 Bogdan KOLAR - Slovenci po svetu, v: Dom in svet 1989, Mari bor 1989, str. 198-201 Pomen pisanja župnike kronike, v: Cerkev v sedanjem svetu 24 1990, 87-90 - Družba svetega Rafaela do ustanovitve I ju bljanskc podružnice, v: Dve domovini. Two Homeland, I, 1990. 107-1 19 - Yzcrmans Vinccnl A., The Spirit In Central Minnesota A Centennial Narrahvc of the Church of Saint Cloud 1889-1989, v: Zgodovinski časopis 44, 1990, 314-315. - Cerkev -n izseljcnstvo v letih pred prvo svetovno vojno, v; Vin 3 (1990) 92-98. Rerum novarum - nova stran zavzemanja Ccr kve na socialnem področju v: Koledar Mohorjeve družbe Cel je 1991, Celje 1990, str 67-69 - Sto let »Amcrikanskcga Slovenca«, v: Koledar Mohorjeve družbe Celje 1991, Celje 1990, str 77-79 Vladimir KOLOŠA - Bogastvo jugoslovanskih arhivov Ra/stava Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije. Arhivi 12/1980 št. 1/2 str. 73 - Rokopisi Arhiva Republike Sloveniji Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije 1990 52 str. (Publ-kaei|c Arhiva Republike Slovenije, Katalogi; 10) (Soavtorja Tranee M Dol.nar, Drago Trpin) naš red si bil je ustvaril sei| o domu zlat - boj za združitev Slovencev 1919-1920. Ljubljana Arhiv Republike Slovenije 1990 55 str (Publikaei je Arhiva SR Slovenije; 9) ™ez. KOPAČ - Priročniki in karte o organizacijskih strukturah do 1918, llandbudicr und Kartcn zur Vcrvval tungs.struktur bis 1918, Manuali e carte sulic strut-ture ammmistrativc fino al 1918. Objave štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, zvezek 15, Gradec, Celovec, Ljubljana, Gorica, Trst 1989, 375 tr. (Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, XII/I989, št I -2, str. 92-94) - Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva I |ubljana st. 8, Ljubljana 1988,254 str (Arlnvi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, XII/I989, st 1-2, str 95-%) - Marija in Mdiael Petek: Kronika '.upnijc Tr-zic ob 150-letmci posvcčcnia župne cerkve, I ržift 1988 (Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 37 1989, št 3, str. 339-340) Zbornik ob devetdesetletnici ailiiva Gradivo m ra/pravc Zgodovinskega arhiva I jubljana št. 8, Ljubljana 1988 254 str. (Kronika časopi.s za slovensko krajevno zgodovino, 37/1989, št 3, sti 340-342) Iranc Puhar: Obrtništvo v Kraniu od rokodelskih cehov do danes,Kranj 1988 (Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37/1989, st 3, str. 342-343) 1990 - Kmečke obveznosti na območju Mestnega ljudskega odbora Kranj (1945-1950) (Kranjski ,-bornik 1990, Kram 1990, str 30 45 - Kranj 1985-1989 (kronološki pregled) (Kranjski zbori lk 1990, Kranj 1990, str 326-345) - Kranjski /bornik 1990 (Zgodovinski časopis, 44/1990 . št. 3, str 479-484) - Razstava v kranjsk' Mcstm hifii: Bogastvo ju goslovanskih arhivov (Gorenjski glas X L.111/1990 št 28, str 7) - Arhivsko gradivo t veze kulturnih organ--acij Kranj, (Gorenjski glas, XI,111/1990 st. 60 str. 7) Brane KOZINA /vezno posvetovanje arhivskih delavcev Jugoslavije, Arhivi 12/1989 št. 1/2 str. 69 - Ob rednem letnem , boru in praznovanju 35-lctmcc Arhivskega društva Slovenije, Arhivi 12/1989 št 1/2 str 68 189 Lilija na VIDRIN LA VRENČIČ Problematika strokovne obdelave arhivskega gradiva občin v obdobju Avstro-Ogrskc l 850-1918, Arhivi 1989, št. 1-2, str. 52-54 Marjetka L.EGAT 'hirka gramofonskih plose Katalogi/PAM II Maribor (1989). Antoša I I SKOVI C - Arhivski doku menu ,/ Železne zupanije Sporočilo stoletij. Večer 1990, št. 180, 4. avgusta, str 23. m Jane/. Šmitck, Fuvinarstvo, I nciklopedija Slovenije 3, 1989, str. 170-172. ui Pmica Ogn/ck m Miroslav Novak, Zemlji •ke knjige gosposcin ter magistratov mest m trgov v FioKjJajinskem arhivu Maiibor. Inventarji 3 Maribor 1989 Ivan I OVRI 1(51C - .lo/ef Muršec /:vkov, Svett Bolfrnk v Sloven 4ih goricah 1790-1990, sti. 40-50 Marija I H RN.IA-MAS l I N Pet povojnih let Perutnine, Monograllia Perut mna Ptuj 1905 1990, ,ubile|no izdaja ob 85. oblet niči 1990, str 13-1 7 (Soavtor: Brane Oblak) Jelka Ml 1 IK - Orjunav na >odišču, Kronika 37/1989 št 3 str. 247-253 - Dokumentarno gradivo družbenih pravobranilcev samoupravljama in njegova HLorizacija! Arhivi 12/1 98(>, št. I 2, str. 22-24 Milko Ml KOLA 'aplembc premoženja \ celjskem okroz|ii v letih 1945 1948, Celjski zbornik iggjsff. 165-204 Alek :andr,i PAVŠIC -MILOST ! range Bevk v dokumentih Pokrajinskega arhiva v Novi Goriu pnlo/nostna razstava ob stoletnici rojstva 1 lanccta Bevka, Pokrajinski ailnv v Novi Cionci, Nova Gorica 1990. str 1 2 Prireditve v Bevkovem letu. Primorske novice1, 27.2 1990 Mij a MRAVLJA /veza kulturnih organizacij Ki an; (1935) 1947 1980, Inventar, Giadivo m razprave st 10, I juhljana 1989,96 str. - Arhivsko gradivo o pi Kalnih odvzemih zaseb nega premoženja v londlli Inote za (lorcnjsko Zgo- dovinskcga arhiva Ljubljana Arhivi X11)/1990. št. str. Pavla MRDJFNOVIČ Janez Kopač, Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898-1988), Kulturni in naravni spomen-ki Slovenije Zbirka Vodnikov št. 161 Arhivi XII Ljubljana 1989 st I-2, str. 96-97 Ivan NFMANIČ - La gazette des arehives, 2. in 3 tiimcsccjc I 984 št 125 126, Arhivi 12/1989, št I /2, str 80-81 M i roda v NOVAK - Nekaj misli ob izdelav» projekta izgradnje in-formacijsko-dokumcntacijskega centra 3 arhivu (jlasnik arhiva i Društva arhivskih radnika Bosne i Hercegovine, I 989, 29, Sarajevo, str. 3-1 3 - Arhivi in baze podatkov. Sodobni arhivi II 1989, str. 65-69 Kompjutenzacija arhivskih strokovmh opravil m sistemski inženiring] Sodobiv arhivi 12, 1990, str 21-26 n Antoša L.eskovcc in Emiea Ogrizek, Zemljiške knjige gospošcin ter magistratov mest n trgov v Pokrajinskem arhivu Maribor, Inventarji 3 Mar. bor 1989 Prispevek k zgodovin: reševanja vimcarskcga vprašanja na Slovenskem Štajerskem Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica 1990, str. 223-232. Pnspevek h kroniki ljutomciske župnije 'born i k župnije Sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru Ljutomer 1990, str 102-128 - labcr memorabiliuin parochiac St .loannis L.uttenbcrgi Zbornik župnije Sv. Janeza Krstnika v I lutomeru, Ljutomer 1990, str 45-52 Portreti duhovnikov ljutomerske župnije od 1917 do 1990, Zbornik župnije Sv. Janeza Krstni ka v Ljutomeru, Ljutomer 1990. sti 134-138 - Cerkvena statistika od 1958 do 1989. Zbornik župnije Sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru. Ljutomer 1990. str. 144 Biane OBLAK -Pet povoinih let Perutnine, Monografija Perutnina Ptuj 190.5-1990, jubilejna izdaja ob 85. obletnici, 1990, str 13-17, (Soavtorica Marija Hcrnja Masten) Emica OGRIZEK - Gradivo o povojnih zaplembah v Pokrajinskem arhivu Maribor, Večer 3 1 1990 - Koroški plebiscit v gradivu Pok rajinskega arhiva Maribor, Večer, 10 10. 1990 in Antoša L.cskovec in Miroslav Nova' Zemlji ;kc knjige gospoščm in magistratov mest m tr-go\Jv Pokiajinskcm arhivu Maiibor Inventarji Maribor 1989 190 Anton OŽINGER - Listine Lavantinskc škofije v Pokra|inskem ar hivu Maribor, Viri 4, Maribor 1989 - Vodnik po arhivu župnije Sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, Zbornik zuprnje Sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, Ljutomer 1990, str 131-133 - Slovenjebistroško sredi 18. stoletja v luJ Goriških vizitacij (1751 do 1773), /bornik občine Slovenska Bistrica II Slovenska Bistrica 1990, str. 124-143 Marko POL ENŠ1 K Javno zdravstvo v novomeškem kraju med obema vojnama, Dolenjski list, 8. 2. 1990 - Odkidje Pugljcvc spominske plošče. Dolenjski list, 6. 12. 1990 Albcrto PUCER Padna Rodna gruda, leto, XXXVI, februar 1989. št 2, str 14-15 - Večjezična monografiia o Kortali, Primorski dnevnik leto XL,V. 21. februffr 1989, št 43, str II Pomian skoz zgodovno, Turistični gMsnik, TOP, februar 1989, št 1, str 7-8 Krkavčc, Rodna gruda leto XXXVI aprii 1989, št. 4, str 14 - Vin za zgodovino, fevda Pietrapclosa v rod binskem fondu Gravisi v PAK, Buzctski zbornik. Knjiga 30, 1989, str 103-106 - Soccrbf; Rodna gruda, leto XXXVI, oktober 1989, št 10, str. 16 Pomian Rodna gruda, leto XXXVI november 1989, st 11, str 15 - Obalni oktet Izola Rodna gruda, leto XXXVI, novemhcr 1989, št I I, str 5 Portorož, Rodna gruda, leto XXXVI. december 1989, st 12, str 18-19 - Božidar Jakac in njegova Istra Primorske novice, 28. I I. 1989. št. 94, str 5 Hrastovlic, Rodna gruda, leto XXXVII rnaj 1990, št. 5, str 49 - Vrnitev k pristnost: Primorske novice, 9. 10. 1990, št. 80. str 8 - Zanimivosti iz zgodovine vina Primorske novice. 9. II 1990, št. 89, str, 5 Kristina ŠAMPERL.-PURG - Ob 750-lctnem jubileju minontskcga samostana na Ptuju, AR HI VI XI' št. I -2, str 75-76 - Vloga perutnine v prehrani in načini pripravljanja Ic-tc skozi stoletja na ptujskem območju Monografiia Perutnina Ptuj 1905-1990 jubilejna izdaja ob 85. obletnici 1990, str 115-118 Peter RIBNIKAR - Poročilo o obisku v praških arhivih Arhivi i 2/1989 št. 1/2 str 61-65 (Soavtor Marija Oblak-Čarni) - Arhivska razstava v počaatcv dvajsetletnice Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični Arhivi 12/1989, št. 1/2 str. 74-75 - Majda Smole - sedemdesetletnica. Arhivi 12/1989 št. 1/2 str 105-107 - Ema Umck - jubilantka Kronika 37/1989 st 3 str. 323-325 - Vodmk po arhivskem gradivu o lugoslaviji v Državnem osrednjem arhivu ČSR v Pragi I .¡uhlja na Arhiv SR Slovenije, 1989, 129 str (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Vodniki 1) Imenska knjiga Enciklopedija Slovenije IIAC-KARE 4. zv. str. I 16 Ljubljana, Mladinska knjiga 1990 -Jožcfinsk.i kataster I nciklopediia Slovenije 11AC-KARI 4 zv. str 314 3 I 5 Ljubljana Mladinska knjiga 1990 Uvod h gozdnemu redu spodnje Avstrije izdanemu 1 julija 1813 Gozdni red za Spodnjo Avstrijo 1813. Viri za zgodovino gozda m gozdarstva na Slovenskem VII. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Biotehniška fakulteta, VTO/D za gozdarstvo. Ljubljana, 1989 str 7 9 Jurij ROSA - »Od 27. aprila k 22. julij u . . «. Utrinki i/ arhivskih iij časopisnih virov - priložnostna razstava, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1989 str. 12. (Soavtor: VlastaTul) Boris RO/MAN Zgodovinski arhiv je bogatejši za dva fonda Kamniški občan Kamnik. 20 2. 1990, št. 3, str 8 - Arhivi 1-2, (poročilo). Književni li.ti, Periodika Delo, Ljubljana četrtek 8 marca 1990, str 16 - Arhivsko gradivo društev v Ribnici, Rcscto, Ribnica, marce 1990 - Josip Rus Andrej, Pričevanja in spomini, O so-kolstvu Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji. I juhljana 1989, Borec 398 strani (poročilo) Zgodovinski časopis XI IV, Ljubljana 1990, št 1, str. I45-I4"? - Društva v mojem kraju Ecksl za razstavni katalog 47 (zloženka) Šola moje babice, I/ zgodovine društev, šola v mojem kraju Raziskovalne naloge osnovnošolcev, Slovcn ski šolski muzej. Ljubljana junij 1990 - Varovanje arhivskega gradiva ribiških družin. Ribič, Glasilo slovenskega ribištva I cto 1990, I et-nik XI IX, št, 9 str. 200 Marjan ROŽAG - Kopišk; agrarni zakon iz okoli 1300, Kraški rob m Bržamja (zbornik), Koper 1990, str. 63-66 Marta R AU-SPLIČ Ivan Ncmamč: Filmski zapisi Božidarja lakca 1919-1955 Arhivi 12/1989 št. 1/2 sir 101 Saša SI RŠE Prva slovenska gozdarska sola na Snežnik u Postojna. Gozdarski šolski center 1989 35 str. (Soavtor Vladimir Vilman) 1 "i I J h d i I® SjLiG'A - Gradnja prvi plfiiinske koče na I ubniku, L.o-Ski razgledi 35 I '>88, sir. 49-55 i atjana SI Nk Prikaz. gradiva krajevnega in občinskega luid--kega odbora Polhov Gradec, Arhivi \ll kjublja na 1989, si. 1-2, stj 55 Milica TP I USI STOLI A SPD S-moii Gregorčič 1959-1989/Sloveman Cullnal Association Simon Gregorčič 1959-1989, i oronlo, Onlaiio, Ganada, I jubhana I'>89. sir. 204 - Slovenian Cultural Association Simon Gregor čil Toronto Ontario, Canada celebrates it1: 3()th anniversary. Dve domovini/I vvo Homelands In sliUit /a sloven :ko i/seljenstvo /RC SA/U, letnik I, št I I jubljana 1990 str 273 281 Drobci i/, zgodovine kulturnih društev Kanade. Slov en- ko kulturno društvo Slap, Well'ind Onta rio. Rodna gruda SIM, I jubljana, leto XXXVI. st 3, marec 1989, str 30-31 Društvo primorskih Slovencev »Simon Gregorčič« V Kanadi slavi trideseto obletnico delovanja. Primorska srečanja, \o' a Gorica H>90, šl 103 sir. 79-81 - Ocena Odru pomorski obalni sektor mornarice NOV.I 1943 1945, Komunist, k|ubljana, leto 47, st 7, 17. 2. 198') str. 16 - Poročilo z. delovnega obiska v Kanfcdi ]uli|a avgusta 1987, Arhiv i XII Ljubljana 1989. si 1-2, str 65 66 Raziskovanje kulturne iislvarjalnosh Slovencev - (Delovni obisk v Kanadi junij» avgusta 1989, Arhivi XII, I j ubij ma 1989, st I -2, str. 66 67 I he American Archivist I he society of American Archivist, (Imago, Illinois USA. Uvod in poročilo -a letnike 1952-1978, AVhiS XII l.juhlja na I'>89 st. 1-2. sir 8191 I ranee Š IUKL - 1 oske vislice na Givžn.ku loški razgledi 16 '1989. sir. 39 43 - Nadnhtarji in podnhlarji v obemah Skolja l oka in Stara Loka po letu 1814, I oski ra -gledi 36/1989, sir. 45-53 branko ŠUŠTAR lehnitki dokumenlaci|a. Pravcj razvoja problem i vrcdnovanja lehnieke dokumentacije /.a gradiente obiekala u Sloveni|i Arlip ski pregled 1987 si 1-2, Beograd 198') str. 83 88 - I rej mje Hi popisovanje serij ;'.ak.l|učnili računov oh prevzemu v aihiv. Arhivi XI 1988, str 95-96 - .1. Berlok-kroniA.i dvora/reduc ljudske sole na Spodnjih SkBljalj (Ciradivo /.a podobo Skollj in Pla\'j v slovenska Istri), k'onika 37 1989 st I -2, sir. 76 96 Pol do Plečnikove cerkve v S-ški, v: Mohoijev koledar 1990, Celje 1989, sir 141-145 - »Spommeica šole družbe Sv. Cirila in Metoda na Mul'«, Koroški 1'užinar XXXIX, šl 4 Ravne na Koroškem, 29 II 1989 str. 56-58 - Prispevki o Štajerski m Prckmurju v Kroniki, časopisu /a dovensko kiajcvno zgodovino £.lcldi 1973 do 1988, v: Časopisu za slovensko krajevno zgodovino v Iclih 1973 do 1988, Časopi-, /a zgodovino in narodopisie 60 n.v 25, Manbor 1989, št. I,sir. 131-133 - Arhivi glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenne Ljubljana 1/1978 do X/1987, Zgodovinski časopis 43/1989, šl I sir. I ^2-154 - Arhivski dokumenti Iz zgodovine Novega me sla Razstava dokumentov /godovinskega arhiva Ljubljana, I note za Dolenjsko in Belo kranno. Novo mcslo 1988, 54 sir, Arhivi XI/I988, sir. 109-1 10 I nciklopediia Sloveniie 1, A-Ca, (.jubljana 1987.421 sir , Arhivi XI/1988, sir. I 12 - Oblak Branko, Kreditne /adruge ormoškega področja 1906 1948. Publikacije /godovinskega arhiva Ptuj Inventarji, zvezek 4, Pluj 1986, 45 str v Arhivi XI/1988, str 1 13-1 14 S sem [riz.Bi po preteklosti od Alp do Jadrana v Delo, Kniizevm listi 9.3 1989, str I 3 - Arhivi IX, Delo, Književni listi 16.3 1989, si? 16 Razpis razi .kovalne naloge jz zgodovine sole v mojem kraju. Pionir, si 1 1989/90, str 33 Zasebni arhivi šolnikov. Slovensk i šol ki mu/ei hrani in zbira dragocena pričevanja, v: Prosvetni delavec 25. 9. 1989, št 13, str 12 Slavica TOVŠAK Območje L.enarta v Slovenskih goricah do .lože-Imske dobe, Večer 29. 10. 1990 - Gradivo družbenopolitični1! organizacij - del kultni ne dediščine. Večer 18. 7. 1990 /bornik župnije Sv. Janeza krstmka v Ljutomeru (ocena), Večer 21 II 1990. Drago : RI'IN Rokopis Arhiva Republike Slovenije Ljublja na. Arhiv Republike Slovenije 1990 52 sir (Publikacija Arhiva Republike Slovenije. Katalogi ; 10) (Soavlorja France M Dobnar Vlad mir Kološa) Vlasta TU L »Od 27. aprila k 22. juh| . . .«. Utrinki iz arhivskih m casopism'h virov - priložnostna razstava Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Nova Gorica 1989 str 12. (Soavtor lurij Rosa) I-m* UMI K Plovba po Savi v 18 stoletju /.(' 40 1986, št 3 str, 233 268 - l okev v sedemdesetdi letih 16. stoletja. Lokev sko 'i cas, Ljubljana 1987, 'tr 62-66 I okev v opisu in na karti iz druge polovice 18 slolelja. Lokev skozi čas, Ljubljana 1987, sir. 67-68 1SJ2 - Arhiv SR Slovenije, Enciklopedija Slovenijo l, Ljubljana 1987, str l 19 - Barbo - Waxcnstcin, Enciklopedija Slovenije l Ljubljana 1987, str 185-186 Breekcrfeld Franc Anton, Enciklopedija Slovenije I Ljubljana 1987, str 363 - Notranjcavstrijska centralna oblastva ¡n uprava notranjeavstrijskih de/el do srede 18. stoletja. Priročnik' in karte o organizacijski strukturi do 1918. Veroflentlichungen des Stcicrrriarkischcn Landcsarcliivcs, Bd. 15, Graz Klagenlurt-Ljublja n i-Gorizia-Tricstc 1988. str 64-75 (sodelovanje) - Erbcrg Janez Danijel, L ni iklopedija Slovcniie 3 1989, str 55-56 - Erbcrgi, plenička družina, Enciklopedija Slovenije 3, 1989, str. 54-55 - Gruber Gabrijel, Enciklopedija Slovenije 3. 1989, str. 400 - Golia Modest I udvik, Fnciklopedija Slovenije 3, 1989, str 259 - Družba za kmetijstvo in koristne umetnosti v Ljubljani 1767 1787, Slovenci v letu 1789, Ljubljana 1989,.str. 89-93 - Majda Smole - sedemdesetletnica. /Č 43, 2. zv„ Ljubljana 1989, str 271-272 Pismo Krištofa Ungnada barona Žovneškega iz leta 1561, Arhivi 12/1989, št 1/2 str 40 Poročilo o projektu izdaje kart jožefinskih deželnih merjeni Arhivi 12/1989 št 1/2 str. 67-68 - Majda Smole (1919-1989), Kronika 37/1989 str. 328 - Kajz.ar,iEnciklopcihia Slovenije IIAC-KARE 4 zv. str 370-371 Ljubljana Mladinska knjiga 1990 - Viri za proučevanje Voine krajine v Sloveniji, Vojna Krajam u lugoslovenskim . emhama u no-vorn veku do Karlovačkog nora 1099, Naucm sku-povi SANU, knjiga X1.V11I, Odelenje istorijskih nauka, knjiga 12. ikograd 1989, sir. 305-315 - Hallerstcin Avguštin, Enciklopedija Slovcni|cr IIAC-KARE 4. zv. str 5 Ljubi),ma, Mladinska knjiga 1990 (Soavtor Mariian Proscn) - Arhivsko gradivo graščine Dol Park kot kul turni prostor, Katalog razstave. Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana 1990 stfi 24-26 ledert VODOP1 VF.C - Arhivska kakovost Ibtokopii, Sodobni arhivi 90, XII posvetovanje o strokovnih m tehničnih vprašanjih v arhivih Maribor, Arhivski carter z.a strokovno tehnična vprašanja 1990 str 90-93 Applying synthetic polymers to conserve cultu ral property on paper. Restaurator Kopenhagcn Munksgaard I 1/1990 št. I str 34-47 (Soavtor Meta Čermč-Letnar) Metka NUSDOREER-Vl IKSANOVIC - Mani Kogoj 1892-1956. Stalna razstava v spo rnrnski sobi Marija Kogoja, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Kanal 1989, str 40. (Soavtor Pavle Merku) - O avtorju Črnih mask. Iz življenja skladatelje Marija Kogoja Primorske novice, februar in marec 1990 I Iedvika /DO VC - Opekarne na Celjskem sredi 19 stoletja. Celjski zbornik 1990 str. 275-281 Jože ŽONTAR - Arhivi v Jugoslaviji, Arhivi 12 1989 -tr, 7-16 - Arhivsko izobraževanje v Jugoslaviji s posebnim o,aroma na Slovenijo, Arhivi 12, 1989, str 16-18 - Vodnik po londdi in zbirkah arhiva. Ob ob ja vah vodnikov slovenskih arhivov v zadnjih desetih letih, Arhivi 12, 1989 str, 49-51 - Pojasnila k nekaterim vprašanjem v zvezi s pra vilnikom o sestavi n vodenju evidence arhivskega gradiva Arhivi 12 1989, str. 102-104 - Arhivsko gradivo m njegovo varovanje (anali'.a Republiškega komiteja za kulturo), Arhivi 12, 1989, str. 60-61 Pomen dela dr. Sergija Villana za razvoj arhivov in arhivistike v Jugoslaviji in Slovemii. Ob sedemdesetem življenjskem jubileju. Arhivi 12 1989, str 110-112 - 1-111,1 IJmck šcstdcsctlctnica, Arhivi 12, 1989, str. 1 14-115 - Archive m Jugoslawien, Scrmum 40, Wien 1989, str 408-431 Ilirsko kraljestvo, .loz.elinske rclorme: I nciklo-pedija Slovenije 4, Ljubljana 1990 - Obunc na Kranjskem območju do leta 1941: Kranjski zbornik 1990, str. 204-215 - IfirijSi rudniški arhiv Idrijski rudnik skozi stoletja. Razstava /godovinskega arhiva Ljubljana m mestnega muzeja v Idriji - Ljubljana 1990, str 7 1 1 Irena ŽUGAJ 'birka gramofonskih plošč. Katalogi/PAM II. Maribor, 1989 Vladimii ŽUMER - Voklo v narodnoosvobodilni borbi Kranjski zbornik 1990 str 275-279 - Vloga arhivskega informacijskega sistema v dru'benem in gospodarskem razvoju /bormk referatov III posvetovanja sekcije z.a specialne knjižni ee /veze bibliotekarskih društev Slovenije, L.jublja na 15.-16 november 199() Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani 1990, str 273-281 Poročilo uredniškega odbora glasila Arhrvskega društva irj arhivov Slovenije Arhivi za leto 1988 z dne 10. aprila 1989, Arhivi XI/1989 št, 1-2 str 69 OPOMBA t Rl DNIŠ1 V A Bibliografija arhivskih delavcev se večinoma nanaša na leto 1990, vključuje pa tudi nekatere zaostanke iz prejš mili let. 1 Dk 3y 33S.242.4 025.S7 Jo/c /ontar. dr redni profesor za arli.vske vede. rav natelj Zgodovinski arhiv Ijubljana. 61000 Ljubljana Mestni trg27. Yli Povojni prisilni odvzemi zasebnega premoženja \rliivi. Ljubljana. XIII 1990 št 12-, str. 5 Avtor prikazuje povojne prisilne odvzeme zasebnega premoženja na podlagi različnih osnov (zaplembe, nacionalizacije agrarna reforma in druge), posebej še organe, ki so pr< tem sodelovali ter postopke, ki so se jih posluževali Ob tem omenja tudi cilje ki sojih imel ti odvzemi. L L)K 930.25.1 2:353 ,33S.242 4.025.S7 Branko Radulovič. samostojni svetovalec - «rhivist \r h>v Republike Slovenije. 61000 Ljubhana. Zvezdarska 1. YU k.imisija /a upravo narodne imovine in zaplembe prt mozenja \rhivi. 1 jubljana \ll! 1990. št. 1-2. str. 1 1 Prispevek obravnava nastanek delovanje in organizacijo Komisije za upravo narodne imovine pri predsedstvu SNOS. nadalje delovanje iii sestavo zaplenibenih komisij. ter ;ikv:datijo Komisije za upravo narodne imovine. Obravnavano je tiid, gradivo KUM-ja. ki se nahaja \ Arhiv« Republike Slovenije. UDK 3v3:338.242 4.025.S7 Branko Kozina, vodia odseka za gradivo uprave po letu 194š, Arhiv Republike Slovenije. 61000 Ljubljana Zvezdarska 1 YU Komisija za upravo narodne imovine Arhivi, Ljubljana. \!)l 1990,št 1-2.str 15 V prispevku je prikazano delo ev ideneno- statističnega oddelka navodilo za ocenjevanje narodnega metia ter nekateri problemu dela KUNI UDK 930.253 2 353.33S.242 4 025.87 \ esna Gotovina, samostojna svetovalka - arhivistka. Arhiv Republike Sloveniie. 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1. VU Arhivsko gradno zaplemb in nacionalizacij v fondu Mi mstrstva za indi'strij*o in rudarstvu l.RS \rhni. Ljubljana.\iII 1990. št 1-2.. str 19 \ prispevku so podani osnovni podatki o arhivskem gra-d:vu zaplemb m nacionalizacij, kijih lahko dobi upoiab-nik v fondu Ministrstva za i.idustnio in rudarstvo I RS \ Arhivu Republike Slovenije. I IX 2: ¡.2 s53 , ,< 242 4 02 S7 Bnmko R kIiiIim ^ to unit lor \rchiviit. \rchive; of the Repubhc SlovBui. M000 I mhliann ¿vtzda-r.skfi I. ^ I ( oiiiiiusmoii of .Viiion.il Prope-rl\ Administration niul Pro|urt\ I onliscatioiis rlim i 1 lie archives). LjuMuina Mil 1990. -Jo I."1 P 1 1 T lie contrihuHon deals \\"li lormaiion aetiv1 and orsa niilion of the ( oniniision ol N atonal Propcro \dnini siral.on (t V\) it die pYesi'ftencv ol die Slovene V tio nal liberation Uiiinaiiftre furiher vvdi the activity and tniciure ol eSnfiic moil commissions as well as with I miid.rffen of the C'NP \ 1 he author deals also wall the C \!'A \rtrliivcs which have been kepi in die Xaliivc of die Republic Sloven: i L'IX'^0 2"'v2 iS.242 4 02s S7 Vesnfc Ciotoiinn. C'oimseloi \rch.vu.i. m'hives ol the Republic Slovenia. 61000 Ljubljana /vS/ctJirski I \U 1 hi \reliives Referring to ( onfisaitmns ;ind ationlisn-lions in the Records (.roups of tin .Jui'sin of Industry .iiul Mining of the People's jte|wiWc Slouni-.i rlmi (The \rchives). Ljubljana III J990 No. 1-2 p. 19 f he conlnhution gives tnnd iniciital data eonecrning the arch'\es retelling to confiscations and nationalisations, the user cm get in the record group of the Ministrv ot Indusi' v ind Mining in the \rclmes ol'the Republic Slo \ e'lii.i. I DC ?o3 VxS.24: 4.025.S7 loin /oni.ir Dr. I'roli'sor of NgPkiw Seiejies mi Ordi narv lleidmasicr HSi6n0€ \rchr\e- Ljubljana. 61000 I ubliana. \!esin Hii 27. S'L Post war I omptiKorx Prirafc Pnipertv Dispossession \rlii\ i ( The \ahi\es). Ljubljana XII 1990, No 1-2. P- \ 1 lie author deal' with post *\ar compusorv private pro-penv disipossessapis on ihe basis ol ditTcrHj mounds (conizations nationalisations auncurtiiral ivlonn and others). erpeuilK however with the oruaiv- Kikinf part ii| Ihfise ictions and '.lieir methods. In tins conneetion the aathor also mentions the purposes ol those dtspo sessions UDC 353 33HW2 4.02 vS7 Brtinko Koaih.i. Head ol Department tor \dmipi-arat.on Wives alter 194^ \rclmc:- of the Republic Slov.nia. (iIOOO L jubfjan i Zvezdarska I YB C oinmision for People's Properl* 'idmimsir.itmn '.rim i (T he \rdrves). Lrablunv.i Mil 1990. No 1-2. P i 1 lie contribution deals wall the activit of the evidental-statistical department wit® 'r, .'.ruction lor appraisal ol national propertv and with problem' ar' ing from the work ol the eomm;s>iou. UDk 9 30 25 > 2:353:332.26 Vlink.i Katičnik-f.abric. samostojna svetovalka arhiv,tKa. Arhiv Republike Slo\cni|c. 61000 Ljubljana Zvezda "ska 1 YU (.radno Republiške komisije /a \prasanja ra/.lastme pri MišistrStMi m finance LRS* ,rlim. Ljubljana XIII 1940. M 1 2. sir. 21 \ članku nas avtorica eznanja z gradivom komisije. Ki ga linmiio v \rln\u Republike Slovenije, s postopkom, med katerim je gradivo nastalo z njegovo vsebino in pripomočki k1 uporabniku omogočajo orientiacijo po niem l Dk 930 "3.2:353:3 32.02 1.8 žarko Strumbl. samostojni svetovalec - arhivist \rlm Repubhke Slovenije. 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1 Yll .Ministrsko za ki.utijsHo 1 RS I94>-I9Sl. Oddelek Vgrarna reforma Vhm. Ljubljana šili 1990. št. 1 2. str 24 \ pnspevKu jc pr Ka/ano delovanje okrožnih in okrajnih komisii za agrarno reformo nri M nistrstvu za kmetijstvo C lanek vsebuje ti d i seznam Komisij. Ki so delovale v letih 1946 1948. VDK 430 253.2 353:3-2.021.8 Marjan Zupančič, svetovalec direktorice. Arh'\ Rcpubb ke Slovenije. 61000 L jubljana. Zvezdarska I. YU Gradivu o agrarni reformi in kolonizaciji s fondu Vi nistrsUa za financc I RS Arhivi. Ljubljana \1li 1990. št. 1-2. str. 28 Avtor v svojem članku govori o gradivu o agrarni reformi in Kolonizaciji seriji Agrarna reforma in nacionali zacija v fondu ministrstva za finance. K; ga hrani Arhiv Republike Slovenije L'I)k 930.253.2 352:338.242 4.025.87 (49"U2 Lj.) latjana Šenk. arhiv istka. Zgodovinski arlrv Ljubliana. 61000 Liubljana. Mestni trg 27. YU Zaplembe m nacionalizacije, arhnsko gradno upravnih organi» mesta Ljubljane Vrli i. Ljubljana. \III 1990. št. 1 -2. str. 30 Podan je pregled arhivskega gradiva zaplemb m nacionalizacij. ki ga hraniio s Zgodovinskem arhivu Ljubliana v fondih upravnih organov mesta Ljubljane I IX »0.253 ' 021 8 /.wkrt Vrumhl. C ounseior - \Biivisi. \icln\js ol ihe Wcpiibli«." Skncnia 6 1000 Ljuhlinna /vcAlarska l.\l" Mimsirv 2 *j2 4 02s t>7. (407-12. L.j.) 1 itj.ina S(.-nk. \3hivisr. hiritorn.il WiiVl's in L iiiblj.i lia. (i 10(X) LjiilVuin i M.ostni trg 27. VU Confiscations aid s .UioinilisMliops' tin.- \rclmcs of tlu* Vdiniiustratiu Organs of 1 juhljana 'own \rlu\i (The \ali.ves). Ljubljan-i Mil :990. \o. 1-2. p W The contribution gives a surve^ ol the a/Hh'es retelling to eonllsL alums and n itiona1'sations, kept ai the Historical \rfthiws Ljubljana -n the records ollice^ of adnrn. stglive organs of Ljuhljana Tow n U©C 93Q |>3 2 353 V>2 26 leitka k.Kiuiik(..il)ric. C ounselor - \Khivist. Vrclii-vi'soi tlie Republic Slovenia 61000 Ljitljiwrn /ve/dar-ska 1. U Ik \relmcs of tla Republic C omnusion lor Disposes seoh Questions at tin treasure Department of tin I'eo pieRi|iul)iu Moveitia rliniMhc \ahi\es). Ljubljana Xlil |£©Q No 1 2. p. 21 The authoress deals vnrfl the aahr es of the comm ssion. Kept in the \vchives o'the Republic Slovenia dticrifes the proceedings o their resulting, their contents and auxiliaries helping the user to orient ite L' D(' 930,2*3.2. }>} 33fitttj s Marjan / upaiteic. \dvisir to Dneetore«. vEhivcs ol the Republic Slovenia 61000 Ljubljana. Zvczdsrsk« 1 YU I'la Vrclmcs referring to .igriKiltnr.il Reform and ( olo-nis.iiioii in tlu Records (.roup of l reasurx )e|nirtmenl of tla People's Republic Slovenia \rlmi (The \ahivcs). Ljubljana. Mil 1990. No I 2. p,2S In this article the author deals vritl the archiv es referring to the lgricii'itural velorm and colonisation n the series Agricultural Reform and vs uionaasation in the rccords group ol tiie Treisiirs department kept by the \rc!mc-o! the Republic Sloven.a. 1 D!s 930 2*3 2 >51.87:3 sS 242 4.02š.S^ (49M2-19) /arko lii/jak. vodja strokovnih -lužb. /nodov inski arhiv Liubliana. 61000 1 )ubljana Mestni trg l"1. VI Podr/.nljanje privatne lastnine t fondi!) pravosodnih or jmiov ljubljanske enote /godovinskega arhiva 1 jubljana Vtorij Ljubljana. \!1 1990. št. 1-2 str 32 \vtor predstav ! ja tistHfonde piavosodmb organov ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Ljnbliana v katerih ie ohranjeno gradiv o o podržav Ijanji! privatne lastnine po draci svetovni vojni ter opozarja na tiste ustvarjalce, ki bi morali hranit, tovrstno gradivo. LDi\ 930.253 2 353:338.242 4.025.87 (497 12-P>) Dus.in H.ihun arhivist. Zgodovinski arhiv Ljubljana d 1000 Ljubljana. Mestni trg 27 VI \rhivsko gradivo o prisilnih odvzemih zasebnega premo /en|a v povojnem easu na širšem območju ljubljanske regiji v upravnih loridih /godovlnskeua arhiva 1 jubljana Vrlnvi. Ljubljana X11J 1990. št. 1-2 >tr 36 Prispevek prkazuie upravne n- t-.tucije. udeležene v procesni prisilnega odvzema zasebnega premožema v povojnem easu na regionalnem mvoju opozori na lokacijo gradiva o teh procesih ter navaja poglavitne fonde UDk ^30.253.2:352:338.242 4 025.87 (497.12 16) Mija lravlja. arhivski tehn-k. Zgodovinski arhiv Ljubljani; Enota za Gorenjsko kranj. 64000 kranj. Stritar jeva 8. VU \rluvsko gradivo o prisilnih odvzemih zasebnega premoženja v fondih Lnote za Gorenjsko Zgodovinskega arhiva Ljubljana Arhivi. Ljubljana. M11/1990. št. 1 2. str. 38 V| prispev t u so opisani londi in kategorue arhivskega gradiva o povojnih prisilnih odvzemih premoženja, k; jih hrani Enota za Gorenjsko Zgodov inskega arhiva Ljubha-na. l'Dk 930 2.-"* 4 338.242 4 025.S7 (497 12-IS) Peter Pave! Masine. mag. ravnatelj Pokrajinski arhiv Maribor. 62000 Maribor. Glavni trg 7. YU Sledoi o zaplembah, agrarni reformi in naeionali/aei premoženja v arhivskem uradivu Pokiajinskejja arhiva Maribor Arhivi. Ljubljana\III 1990. št 1-2. str 40 Prispevek posreduje podatke o arhivskem gradivu na to temo. ki je v fondih pravosodja upravndi organov n drugih organizaei" Pokrajinskega arhiva Maribor 1 DO>3().2i3.2:3}5 ;3S 242 4.02vvs7 (497.12-1^) Dns.ui Kalian \rchivisij Historical \nSives in L inbiia-n;i 61000 Ljubiiana. Mcsmi tVjwW M IIk Vreluus Referring to ( ompuisoc Proate Properiv Dispossessions in llu Posi-war linic ill tin. \\ ider \rca of the 1 |iil)lj:nvi Region in tin Vilniimslr itM«.■ Records (.ro ups ol' I lie 1 lisi >rieal \ retires in 1 jiihljana Arlini (I he \ic!vv:s). l.iubhana Kill B&j. No. 1 -2. p. |6 The contribution deal- with the ndmnisirai-.ve ¿istitu-(¡m> which took pari in the process o! compulsive pri \ lie propertv e!'sposession in the po-t war tune on regional le\el. pomts to the location of the archives reler-rint lo those processes and give-, the main records gropps I DC 930.2^3.2:3s 1 87:338.242 4 02s S7 (497.12-19) /¡irko Bi/|.ik. j t-saft ol Technical Services. Historical uchivcs m Luibliana OlOOO hubliana. Mestfi tig 27. VI Private Propern iN itioimfsation in the Records Groups of jurisdictional Organs in tile Ljubljana nih ol'llrsio rienl rchiu-s 1 jiibl|;iiui irhiM (1 he. \rcl tvvs). Ljubiiana. X III 1990. No 1 2 p. 32 The author piesents those records ¡.roups ol inrisdietio-nal organs in the Ljubljana Uni'iV of the Historical \ie-fiives Ljubljana, where the archiv es referring to the pi iva-te property nntiionalsntion alter the second World War jive been kept, and pomts out to those creators who should preserve such archives. I IK' 930 2*3 4 242 4.025.87. (49M2-US) :Vler Pa*ie| M.isuie. M \ 1 lead master Regiona- \re lines in M-.inbor. 62000 Vanbor. Glavm tig ^. YU 1 r ices of Confiscations. Rural Reform and Properl' N l tionalisation in the .rehius of liu Re-giona Uehoes in Maribor \rlim (1 lie u-ckivesj Ljubljana XIII lS©0 \o 1-2 P 40 1 he eontiihu'.ion g:ves data about the arehives relernng to th;> 'heme 1 hev have been preserved in the records groups Ol -misdictiojl adniinisirat've organ- and other organisation^ in the Regional \iehr-es in \i iribor CDC 930.2*3 2 352 33S.242 4.02x87 (49M2-I6) Uija MraUj.i. \relme Teelvaician. Historical Vfstjiives m Ljubljana I nit\ for Upper Carmola Krahj. O4000 Knmi. Stntariev i S \ I I'lie \reliius Referring to Compuls ,rv Private ProperO Dispossessions in the Records (.roups of (lie llistorie.il Vrelines 1 jiililjnna 1 liilv for 1 pper ( arniola \rlini (The rehives). l iubliani. XIII 1990. No 1-2. p 38 1 he contnnution describes the records groups and cathe-gones ol the archives refernng to the post war compulsory propertv diiposessksisj kept bv the Onifj for Upper ( arniola of the Historical \rchives in Ljubljana UD S. 930.25- -t 33S.242A(I2!5.87 (*97. 12-14) Maruša/agradmk. rrh visua Pokrajin .k arhiv koper 66000 Kope. Čevljarska 22. 1 l /postavljanje državnega gospodarskega sektorja in uki-nistev kolonatsk-e«» odnosa po drugi svetovni vojni. ki ga pokriva Pokrajinski arhiv Koper \rhivi. Uubljana.\lli !990. št. 1 2. str 44 Avtorica v svojem referatu na podlagi arhiv skega grad.va obravnava poglavitneEnaeilnosti proeesa odtujevanja premoženja 'državljanov in vzpostavljanje imovinskega državnega sektorja po drugi'svetovni vomi na področju današnjih' občin koper. Izola Piran Sežana Postojna. Ilirska Bistrica. Proces na tem območju ie potekal drugače kot na ostalem slovenskem ozemlju in je trajal mnogo dlie. saj so se začel, nekateri ukrepi izvajati šele z ozim sk>nn sporazumi L Dk 930.253 4:338.24"' *.025J7 (497.12 U) Jurij Rosa. arhivist Pokrajin k' arh-v v Novi GiSrici. 65000 Nova Gorica. Trg Edvarda Kardelja 4 1 \rhivsko gradivo 0 povojnih prisilnih odvzemih premoženja. ki ga hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici \rlim. Ljubliana \lll 1990. št. 1-2. str š0 Prispevek na pndlaci da>edamih ugotovitev prikazuje stanje arhivskega gradiva, ki se tiče zaplemb, agrarne reforme in nacionalizacij v fondih Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. l Dk l>29 (Gruber G.) Daniela Juritie. samostojna svetovalka - arhiv istka. Arhiv Repubhke Slovenije. 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1. YU Gabrifl Gruber - ob 250 letnici rojstva Vrhivi. Ljubljana XIII 1990. št. 1-2 str 52 Prispevek ie posvečen 250 letnici rojstva Gabrijela Gruberja, jezuita m izumitelja ki je postavil prelepo baročno palačo Ljubl|ari. v Kateri je bila mehanična šola ter izgradil prekop s katerim jc omogočeno izsuševanje Ljubi lanskega barja L'D k 624 1497.12-18 11) »1S5_'«»190;« (0S3 9) Ivanka /ajc - Cizelj. arh -istka. Zgodovrnski arhiv Celje. Trg svobode 10. YU Gradbeni rc-d za Štajersko Arhivi. Ljubliana KIIL 1990. št U2. str 55 Gradbeni red je skupek predpisov, ki so ureiali gradnje in adaptacije v drugi pol. 19. stoletja m začetka 20. stoletja kdai kie in kako graditi, da bo poskrebljeno za splošni in ljudski hlagor l ipQOjO 25.} 4 |3S.3*a.4.0a5 S^ 12.15) Jurii Rosa. \rclv.\ s! Regional \rch\os in Nova Gone i. 65Q00 \o\a GBica. I'm |-'d\arda Kardeljii .3. ^ I lit. \riluus Referring to Post war C onipnlsor\ Pro pert) Dispossession. lvi.pt In the Regional \i\liius m No\;i Cioi u.i rlmidlu \rdiiv*s). Ljubljana, xiu \o. 1 \ p >0 On the has's ol the st nenient> up to the present the con-tri'nuion frcseMs the condition ol the areh \es refei nng to confiscations rural reforms and n*tioHil.isatid«s in the records .croups of the Regional \relmes in N'o\J Gorica I IX 624 (49"".12-18 I I) »lS57«»P'()s« (0S3.9) haak.i /.i|e - ( l/clj. \irbivist Historical \rehives ir, Celie. 63000 C'elie. Trg s\ obode ,YL Constructions Order for St\ riu \rlmi (Tin XrjAives) Ljubljan i \lll >09C No. 1-2 p. i5 The Constructions Order is a collection of rules, regul.i ting constructions and adapt itions in llie second liaif of the IS1'1 and at the beginning ol the 20lh eentur\. pre >cr> bine when, where ind how to build in order take care of common and people's welliare I IX'930.253.4 33S.242.4.025.S7 (447 12-14) Marns.i /.agradnik. \rchivist Regional \rchives m ko-per. 66000 koper. Cevljarska 22. \ I Restoration of llu' Stale Economic Sector and Abolition of Colonial Relations after the Second \\ orld War. C o*e-red b> tlio Regional Vrclmcs in koper \rlmi (The \rchives). Ljubljana Mil 1990. No. 1-2. p. 44 The authoress on the basis of the archives deals with the main characteristics of the process of property alienation of the citizens and restoration of the state propertv section after the second \\ orld W ar in die territory of the to-day communes Koper. lzola. I'iran. Sezana. I'ostojna. llirska Uistricn The process was going on here different a^ in other Slotenia and lasted much longer, lor some measures began to be realised no sooner than with the Osimo Weement. L DC 929 (GruberG.) Daniel» Jurieie. Counselor - \rchivisi. \rehiv es of the Republic Slovenia. 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1. YU Gabriel Grnber - 250lh \nni\ersar\ ol'Rirlb \rlmi (The Wchives). Ljubljana. Mil 1990. \o. 1-2. p. 52 The contribution is devoted to the 2501'1 anniversary of birth of Gabriel Gruber. a Jesuit and inv entor who constructed the most beautiful baroque palace in Ljubljana (in which the mechanic seholl was) and built the canal, which makes the L jubljana Moor a melioration possible UDk 030 253 4:624 1497.12. C olje) Vid« Bcrkopee. vudia referata - arlvvist. /nodovinsk; ar-Irv Gtl.it. 630» Ccijc. Tri Svobode 10 YU Stavbni spisi okrajnih uradov v Zgodovinskem irluui » C eljn Arlim. Ljubaaivi.\,ll 19^0. si 1-2..' 58 Predstavhen je sistem uredit\c st.ivbnih ipisofl okrajni* uradov Rj rst gradiva in specifičnosti spisov glede na vil sto gradenj. UDK 930.2"-1 4 624 1497.12 Celje) »1850 194!« (08 33>) \Utka Plank. IKdvika /do\c. irhiv tki. Zgodovinski arhiv Celje. 63000 C eljt. Trg svobode 10 YL (■r.nlhcna dokuim-ntacija v fondu Mestih občine Celje 18*0- 1941 \rhni. Liubljana 'šili 1990 l. Ljubi,ana \lll 1990 No. I -M P The člassficaiioH svstčH of consi.uciion doeumemanon in Tlisurict oJJTces kind; of reeoids and speeifitv of the doeunien:s aceording to the kiifc of constriietion> I rx 9 30.2Si 4:629 4(083.01 \arol Rustja. Graduate Ing.. \rel*vist Railway Man i geiiKP.t Ljubljana. 61000 LuiMiana \ U ccnit.nl \relmein the Railway Management I jiihljana rhi\i (The \rchives). L.uibljana Mil ¡990. \o. 1-2. p 61 1 he author deals with the histoid ol technical documen-la'aon relerring lo the SiiJways in" Slovenia, will die prescriptions regulating the records keeping. a> well as the Bassiftatioiis sv stcin n the Common \rehi ves of iIk R.tiilwuv Management ¡5Ljuffljana 1 D K 930 2 s 1.004 006 (OS 5 9) ledert \ odopnec. mag. dipl. ing., \odia oddelka /a kon-servaeiio in restavraeiio. \rhiv Republike Slovenije. 61000 Ljubki na. Zvezdarska !. VI \an>vnii|i in nio/nosti konscrvirania in rest.nriran|.i tehnične (lokuiiuntacijc irimi. Ljubljana XIII 1990 št. 1-2, ur o 7 V Hocesu uporabe ai hraniena tovrstnega arhivskega gradiva nr;iw;a do razi urh vr^t pogodb (melr.mskMi. biološkiii fi/iKalno-kemijskm) Poškodovanos! gradiv i ie zato različna in odvisna od kvalitete siBivhi (papir barve, erniia. lepila,..), nižina in pogostosti uporabe in pogojev hranjenja Od teh vzrokov so odvisni tudi načini ■n možnos'i varovanja konzerv irama in restav pranja. l D K 9 30.2 M.001 Bogdan i ekie. dr . pomočnik direktorj i \rhiv Jugoslavije. 1 1000 IJeograd \ .isc Pelagiea 33. YU /'.nansUeiiora/iskov ilno delov arlimh vrlim. 1 iiibljana VIII 1990 -t 1-2 str. 69 Prispevek poglobljeno opozarja na vpraviija /nastveno-raziskovalnega ekla na podroeiu Mivistike kot znanstvene discipline, prikazuje dosedanj' razvoj z navaja njem obsene literature ter usmerja nadaljm razvoj na vseh področni arlrvskega strokovnega dela UDk 930.251 (49 7.12)» 194^ 19<0« Marija Oblak-( arni. direktorica. Arhiv Republike Slovenije. 6 1000 Ljubljana. Zvezdarska 1 YU A rit ni v Sloveniji v letih 194>-I950 Arhiv Ljubljan i III i990. št. 1-2. str. 83 Prispevek obravnava stanie arhivov ob koneu vojne, ocenitev škode, zbiranie arlvvov \ Federalnem centru in arhivu Znanstvenga inštituta ter ustanovitev Osrednjega državnega arhiva Zakon1 za varovanje vse kulturne m naravne dediščine ne dajo zadostne podlage za varovanje arhivov zato je bila leta 1948 sprejeta zvezna Uredba o začasnem varovanju arhivov n 1950 Splošni zakon o arhivih l Dk 34^.993(497.|2)»I873 1930« Jelka MchUlsumostojna svetovalka - arhivistka \rhiv Republike Slov cnne. 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1 Yl Pristojnost sodišč in ka/enski postopek na prvi stopnji od 1847 di I9M) Vrlini. Ljubljana VIII '990^st. 1-2. str 92 Pristojnost in postopek rednih sodišč določa kazensko procesno pravo. Naša redna sodišča splošne pristojnosti so zelo dolgo dobo od 1874 pa vse do 1930 delovala po Kazenskopravdem redu iz 23..S.IS73 Šele poznavanje kazen kega postopka nam omogoča razumeti pomen po-1 šameznih sodnih dokumentov in njihove celote. 1 DC 9^0 2M 001 Bogd.m 1 ekie. Dr.! Head truster Deput.. 1 he \rttaives of \ i.goslavu. 1 1000 Belgrade \ jse Wkigica Yl Scientific Research \\ r.rk ill tl*t Vfcliivcs Arlmi (The \rcbivcs). Liubliana Mil EgSg. No. 1 2. p 69 The contribution in detail points out to the problems referring to the seieplille research work in iIk Held of arelu ves adniimstrapon as a scitntiAt discipline describes 'ts up to now development h\ citing the comprehen-ive literatiire and give■ directions lor the further development in ill field- ol the irelme expert work. LI1>C 930.Bii.004 006 (()ss Jedert Vodopivec. MA.. Head of Conservation ,md Restoration Department, \reh ves of the Republic Slovenia 61000 L iiibljana. Zve/darska 1. Yflj Protection and Possibilities of Lechmcal Documentation Conservation and Restoration Arhivi (1 he adv cs). Ljubljana Mill 9W so. 1-2. p. In the proeess o! using and prcserv .tion ol such archive comes to different damages (mechanical biological, psv hieal -thcnMcal) T lie state of damage is therefor d'lle-rent ind depends on the cjip.ilitv o, raw material (paper colors, ink. adhes've ■ jb^tances ..). vvavs and lYcquencv of its heme used and on pr.^erv ation conditions The vvavs and pos; ibilities of protection conservation and re storation depend on these reasons as well 1 DC s47.99 s(4^7 ' 2)» 1S73 1930« Jc-lka \Ielik. C ounsulcr - VcliHist. \rchives of the Republie Slovenia. 61000 Ljubljana, /.vezdarska 1. Yl Competencv of Law Courts and 1 irst Degree Penal Proceedings \rlu\ i (The Arelnves). Ljubljana 111 1^90. \o. 1 -2. p. 92 Competence and proceedings of the regular courts had been defined b\ the penal proceed.ngs law. Our regular courts worked wery long- from 1874 until up to 19s0 on the strenali of the Penal Law Order of Mav 23rd. 1S7 > Onlv our knovv!edge of the penal proceedings makes our understanding of the meaning of individual judicial documents and (he r integnt\ possible. LDC930.2M (497.12)» 1945 I9>0« larija Oblak - C'arni. Directress \rchives ol the Republie Slovenia. 61000 Ljubljana, /ve/dar.-.ka 1 Ylj Vrehives in Slovenia in the ears 1945 1950 \riiivi (The Archives). Ljubljana Mil 1990. \o 1 2 p. 83 The contribution deals w:th condition of the archives at the end of the war with damage appra-vil. archives collecting in the Federal Collection Center and in the \rchi-ves of the Scientifie Institute, as well as with louudation of the Centra! State \rciiives. The acts referring to protection of all eultural and natural mhentenec don t give basis enough lor archives protection therefor the federal Decree on Temporarv Whve- Protection was enacted in 194^ and the C ommon \rclmes \ct in 19s0. UDk 930.253.2;353(497.12)»1918« Saša Serse. samostojna svetovalka - arhiv istka. \rh'\ Republike Slovenije. 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1 \ U Gradivo ktanjskega deželnega odbora in leto 1918 Vrlim. Ljubljana Vil 1990. št. 1-2 str 9« "Vimen prispevka je delen prikaz delovanja deželnega odbora v letu 1918 \a podlagi ohranjenih zapisnikov sej odbora m samega gradiva je obdelana politiena. socialna in imovinska problematika L DC930.2>3 2 353(497.12)-» 1918« Sasa Serse. Counsuier-A«hivist. Archives of the Repu WiqSlovenia. 61000 Ljubljana. Zvezdarska I. VU The Vrclmes of the Carniolian Regional Committee and the Ï tar 1918 Wliivi (The Archives). Ljubljana. Mil ! 990. \n. i 2 p. 95 The purpose ol this contribution is a part.al presentation ol the act:v itv ot the regional committee in the vear 1918. On the basis ol preserved minutes of the sessions of the committee and the archives themselves the politic*}] social and propertv problems are dealt vvitn ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE 61000 Ljubhana, Zvezdarska 1, Te!. (0 1) 216-564, 216-524, 212 228 ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRET ARIATA ZA NOT RANJE ZADEVE 61000 Ljubljana. Kidričeva 2, Tel. (001)217-990 ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRFT ARI ATA ZA LJUDSKO OBRAMBO 61000 Ljubljana, Zupančičeva 3, Tel.. iObl) 223-112 ARHIV REPUBEIŠKEG \ ŠTAB \ ZA TERITORIJ ALNO OBRAMBO 61000 L jubljana, Prežihova 4 Tel: (061)2 19-750 ARHIV INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 Tel.: (061)217-521 NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Ciril Metodov trg 4, Tel. (061) 10-673, matica 328-895 P* KRAJINSKI ARHIV MARIBOR -ŠKOFIJSKI ARHIV 62000 Maribor, Koroška 1 Tel.: (062)27-690 ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER 66000 Koper, Trg revolucije 11, Tel. <066) 2'-887 ARHIVSKO DRUŠTVO SL OVENIJE 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, Tel.: (061)2 d-564,216-524 ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU 63000 Celje, Trg svobode 10 Tel.: (0*3) 25-546, 25-552 l OKRAJINSrJ ARHIV KOPER 66000 Koper, Čevljarska 22, Tel . (Obfc) 21 824 F.nota Piran 66330 Piran, Bolniška 30 Tel • (066) 7.3-822 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 62000 Ljubljana, Mestni trg 27 Tel • (0M) 310-566 Enota /a Gorenjsko 64000 Kianj, Stritarjeva 8, Tel (064)24 480 Enota /.a Dolenjsko in Belo krajino 68000 Novo mesto, Jenkova 1 Tel.: (068} 22 -163 Enota /a Skofjo Loko 64220 Škofja Loka, Blaževa 14, Tel (064)61-390 Oddelek v Idriji 65280 Idrija, F, :Ioveeva 9, Tel (065)71-41.6 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR 62000 Maribor, Glavni 'rg 7, Tel: (062)26-871 Grajska 2, Tel (062)28-622 POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI 6">000 Nova Gonea Trg Edvarda Kardelja 3 Tel (065)24-521 ZGODOV INSKI ARHIV V P1 UJU 62250 Ptuj, Muzejski trg 1 Tel. (062) •'71-619