a
|c |HaE leirteS !n
IL M poštnino vred ali ariborn s požilja-na dom za celo leti H D, pol leta 16 D, Mrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročala» se pošlje na uprav-
PoStnSimi plačana ▼ gotovini.
&
■»KI.
lov. Gospodar-V Mariboru, Koroš-cesta 5. List se do-ja do odpovedi, mina se plačuje v :ej. — Telefon inter-■rban št. 113.
ust ljudstvu v pouk in zabavo
Uredništvo je v OTarl»*-
ru, Koroška cesta št i. Rokopisi se ne vrača]«.
Upravništvc sprejem« naročnino, Lnserate i« reklamacije.
Cene inseratom po izgovoru. Za večkrat» c oglase primeren popusi. Nezaprte reklamacije»« poštnine proste.
Čekovni račun poštnef s urada Ljubljana 10.681 Telefon interurb. št. 113.
46. fttevilka.
mmmm* dne £9cktcbra 182®.
59» letnik.
Ob otvoritvi skupščine
Parlamentarno zasedanje se je začelo ob prav čudnih" okolnostih. Od vlade in njene večine, ki ima okrog 300 poslancev ter se s to večino že toliko mescev silno postavlja in hoče svet prepričati, da je najboljši predstavnik prave seljaške demokracije, bi se vendar moralo pričakovati, da bo takoj ob začetku odločno in jasno stopila pred narod in tudi razdelila svoje smeri plo-donosnega dela. Mesto vsega tega, je pa prvi sestanek parlamenta podal klaverno sliko nejasnosti in negotovosti. Celo to se je pokazalo, da je položaj vlade slab in da se vlada tega tudi zaveda, ko se ne upa lotiti niti sprememb v lastnih svojih vrstah.
Predvsem se je ugotovilo, da vlada v treh mescih ni ničesar delala. To je priznal sam Radič in tudi njegovi listi mnogo jadikujejo radi vladne nedelavnosti. Ministri so potovali, veseljačili in nekateri so se komaj razgledali v svojih ministrstvih. Oni razumevajo vladanje samo kot gospodstvo. Vrhutega se pa niso znali iretati, dokler se Pašič ni vrnil.
Zaključek ali bilanca prejšnjega parlamentarnega zasedanja je porazna. Najvažnejše stvari so se odložile» o drugih se je pa nekaj časa razpravljalo in potem zopet vse odložilo ali pa samo površno nekaj rešilo. Začetek novega zasedanja pa ne obeta nič boljšega. Že sedaj se vidi, da se bo mnogo odlagalo, drugo pa zopet površno in slabo izdelano v največji naglici z glasovalno mašino sprejelo.
Na prvi seji se je poslancem sporočilo, da so seje preložene radi prestolne besede in kraljeve obolelosti. Vlada se je torej obnašala, kot da sploh ne ve ali se bo skupščina otvorila s prestolno besedo ali ne in kedaj naj bi to bilo. Istega dne zvečer so pa ministri naenkrat sklenili, da se seje drugi dan nadaljujejo. Cela stvar izgleda kot nakana, iznebiti se opozicijonalnih poslancev. Ministri so mislili, da se bo večina opozicijonalcev takoj odpeljala iz Beograda in da se bo dalo brez opozicije sestaviti finančni odbor. Vlada s toliko večino se torej opozicije boji.
Vladni listi toliko slavijo popolno soglasje v vladnih vrstah, a že volitve finančnega odbora so postavile *se to Ka laž. Vladinovci se niso mogli zediniti, koliko mest bi nasedli radikali in koliko bi jih prepustili radi-čevcem. Končno so imeli radikali in radičevci svojo posebno listo in so dobili manj, kot so poprej z vso gotovostjo pričakovali. Finančni odbor šteje 31 članov in je vladna večina prvotno ponujala opoziciji samo 9 članov. Izid volitev je bil ta, da ima opozicija 12, vladna večina pa 19 članov, in sicer 13 radikalov ia šest ra-¿tičevcev.
Najbolj pomembno je pa to, da se 30 radikalov volitev ni udeležilo in da jih je deset oddalo nalašč v znak nezadovoljstva z vodstvom prazne glasovnice. Od radi-čevcev so pa štirje poslanci oddali svoje glasove za hrvatske opozicijonalce-zajedničijrje ali za sedanji hrvatski federativni klub. Oba predsednika Pašič in Radič obdelavata sedaj svoje neposlušne poslance in oba jim grozita z izgonom iz kluba, kar gotovo ni posebno uspešno sredstvo in kar se bo prej ali slej tudi v radikalni stranki maščevalo kakor drugod.
Pa še marsikaj drugega kaže, da je vladno soglasje samo v besedah in na papirju. Radič je že davno objavil svoj vstop v vlado, sedaj pa vse o tem molči. O njegovem vladnem podpredsedništvu ni več govora. Sam Radič se v svojem listu »Domu« bridko pritožuje, kako sedanja »narodna in seljaška vlada še ni začela prav delati, ker je predsednik seljaške stranke izven vlade.« Na drugem mestu zopet pravi, da »peščica gospode še dandanes vriva vladi a vsakem koraku svoje oblasti in profitaželjne nakane. To so pač slabi dokazi za popolno soglasje. Pašič in Radič pa še vedno skrbita, kako bi ohrabrila svojo vojsko in dvignila vero v novo stanje in RR prijateljstvo. Pašič je končno le dal izjavo o odobrenju vladnega sporazuma, kar je silno poparilo Pribičeviča, ki je polagal na Pašičevo molčanje vse svoje nade. V svoji izjavi je bil pa Pašič silno neljubezniv napram radičevcem. Najrazločnejše je povedal, da so radičevci čisto navadno podlegli in kapitulirali. Rekel je: »V politiki kakor tudi v življenju se ne da boriti z onimi, ki nočejo več boja.« S temi besedami je -še posebno podčrtal svoje razlaganje, da so radičevci sploh vse sprejeli, kar radikali od začetka države počenjajo in kar so od njih zahtevali.
Radič je pa vendar zadovoljen tudi s to izjavo ter pravi, da je s tem »raztrgana vsa mreža spletk«. On je sploh navdušen za Pašiča. Ko se je z njim drugič sestal, je neštetokrat pripovedoval in objavljal, da sta se držala za roke okrog dve minuti in da je Pašič sijajen, kakor kak prerok Ilija. Pašič sic? ni ne sprejemal in ne odklonil Radičevih predlogov, a sia vendar oba predsednika utrdila temelje, načine in cilje narodnega sporazuma. Kako je to utrjevanje izgledalo, to razume pač sam Radič, ki tako pripoveduje.
Radič sploh kaže najboljšo voljo, da ugodi Pašiču, kjer le more. Pašič pa nadaljuje vse na svoj način pritiskanja in odlaganja. Ko se danes tudi v mednarodni politiki opušča razlika med zmagovalci in premaganci ter se išče pot iskrene vzajemnosti, je jasno, da je Pa-šieeva politika in RR sporazum daleč od pravega in svobodnega narodnega sporazuma. — tgr
Odkar je Radič v vladi, se, niti za vinar niso davki
znižali.
Beograd, 23. oktobra 1925.
Najhujše gorje za Slovenijo in naše ljudstvo je sedaj hudo izterjevanje davkov. Denarja ni, cene pridelkom so nizke, izgleda za boljše čase pri sedanjih razmerah ni mnogo. Eksekutorji so stalni obiskovalci kmetov in obrtnikov. Tako hudih eksekucij in dražb, kakor jih imamo danes, še pri nas ni bilo.
Glasilo samostojnežev in bivših republikancev, znani »Kmetski list« je že opetovano pisal, »da so se razmere pod sedanjo Pašič—Radičevo vlado znatno zboljšale«. Kdor mirno in trezno razmišlja sedanji gospodarski položaj, mi mora pritrditi, da se je gospodarsko stanje našega ljudstva, posebno posestnika, malega in srednjega obrtnika in delavca v zadnjih mesecih strašno poslabšalo. Davki so vsak dan večji, namesto manjši. Na Slovenskem štajerskem so dobili ravno meseca oktobra, ko so še radičevci v vladi, mnogi posestniki in obrtniki obvestila o dohodnini za leto 192f A kaka so ta obvestila? Dohodnina je mnogim zvišar**^ silno zvišana. Veliko je število onih obdačencev, kij°nov sedaj niso imeli predpisane dohodnine, a letos Jja' dobili. Niti onih revežev se niso usmilili, katere '¡gori do-sko leto zadela toča.
Poslanci Slovenske ljudske stranke neppios v osmih vorimo o krivicah, ki se godijo Slovencem nov dinarjev kov. Vlagamo predloge proti previsoki in >rbija s Črno-dačitvi. A radičevci sedaj, kakor prej satf le 46.8 mili-mokratje, glasujejo s Pašičevimi radika'" so storili posebno meseca julija 1925,»ala Slovenija letos časni proračun. Če bi radičevci drža 4 milijone dinarjev davčne krivice ne mogle tako razpaifa s ČrnogOTo je plai-
So še pri nas zaslepljenci, ki še iala je manj kot Slo-Radič kaj »napravil«. Delovanje nerednih davkov in fa-poslancev v Beogradu je tako, kakaoliko kot lani. Davek
davek za celo državo,
■>iviav MMT-"—-—■»—-■""""—— ii ..........mm v Sloveniji pre-dptf-
a ■ „ m ■ v	trgovcev ter kmetov,
Kad;cbocep*epreaii ^^pz
*	■	li ne v do voljni meri
vanje ljudstva s
Beograd,
,. . . , . , . .	, ,4ja letos v osmih
Narodni poslanci dobivamo vsak daQy d- . y (20
vilo prošenj od strani volilcev v vseh mogc> pktčal; Srbija
— --------- ------------------' ot Slovenija.
O nesrečnem Johnu Clayton je bral v v sio-
tudi Porterjevi ljudje so mu pravili o kostenjibiji. so jih našli v koči in da so po vsej verjetnosti ¿¡©rednih zemeljski ostanki lorda Greystokfe in njegove žene.
In v rokah je držal Claytonov dnevnik! Morebiti, — ne, skoraj gotovo da bo pojasnil Trzanovo preteklosti
Bral je glasno, da bi čul tudi Trzan. Saj je že dobro razumel francoski.
John Clayton je pripovedoval o dogodkih na Fu-waldi, o uporu mornarjev in kako je njega in ženo izpostavil črni Mihael samotnemu obrežju. In dan za dnem vse doživljaje na robu džungle prav do trenutka, ko je utrujen in obupan sklonil glavo na mizo, kjer je slonel, dokler ga ni napadel divji Kršak —.
Mestoma je Arnotu zastal glas od ginjenosti, toliko brezupa in žalosti je govorilo iz Claytonovili vrst.
Včasi je pogledal na Trzana.
Pa Trzan je čepel poleg njega in strmel predse v tla, tih in nepremičen kakor kip.
Z rastočim zanimanjem je bral Arnot ko je dnevnik pripovedoval o novorojenčku. Tiho, otožno veselje, je prevejalo liste. Ponekod je donela iz njih celo pritajena
Mhngla I. «e dobi v ponatisa v prodajalni -Cirilov» tiiktrae. Cena 18 D, a poštnino 19.50 D.
LISTEK. Džungla.
Roman lz afriških pragozdov. r HLBgUiki spisal E. R. Barronghs. — Prevedel Panlac.
5
»Počasi, prijatelj! Prvič je tisto zlato last profesorja Porterja in če že greva ponj, ga morava njemu samemu izročiti. Drugič ti ne potrebuješ prav nič denar-ijal Jaz ga imam dovolj za naju oba, dovolj za dvajset takih kot si ti, in kar je moje je tudi tvoje, prijatelj!
Tretjič in končno pa vem za krajšo pot do Porter-jevega zaklada.. V prvem mestu, ki prideva da njega, si najmeva ladjo in odjadrava ob obrežju navzdol do koče, naloživa zaboj in se vrneva. To bo šlo hitreje in nama bo dalo mnogo manj truda!«
»Dobro! Zaklad čaka v džungli in nihče ga ne more najti. — Lahko bi sicer šel sam ponj«, je pristavil po kratkem premisleku, »in se prej vrnil nego v dveh mesecih. Pa utegnilo bi se tebi kaj zgoditi. Potujva torej Balje!«
Nekega vročega dne sta počivala v senci na obali. (Trzan je pripovedoval, kako se je učil brati iz knjig, kaj je vse našel v koči.
Pravil je o nožu, ki ga je našel v predalu, o ko-st«njakih, ki so ležali na tleh, nazadnje pa je rekel:
»Našel sem tudi zlato verižico, rumena je bila in svetila se je. Menda je bila zlata. Na njej je bil navesek, s« je čudno lepo bleščal in iskril. In sliko belega člo-Teka sem našel.« i Arnot je dvignil glavo.
»Sliko —? Pokaži mi jo!«
»Nimam je več. Belo dekle, ki praviš da se imenuje Ine, jo je vzelo seboj.«
»Škoda, velika škoda! — Ali ne veš, čegava je bila slika?«
»Ne vem. Belega Človeka je kazala.«
»In sliko, praviš, je odnesla Ine Porter? Kaj pa je rekla, ko jo je videla?«
»Nisem razumel, kaj mi je pravila. Gledala je sliko, nato pa mene. Odprla je tudi navesek, ne vem kako, in v navesku je bila tudi slika, mlado lepo ženo je kazala. Djala je sliko moža v navesek poleg ženine slike in si j ga obesila krog vratu. Pustil sem ji ga, odnesla ga je z ' verižico vred seboj.«
Arnot je gubal čelo.
Kolikokrat si je že belil glavo z vprašanjem o Trza-novi preteklosti! Ljubil je svojega prijatelja, hvaležen mu je bil in nad vse rad bi mu bil rešil skrivnostno uganko njegovega življenja.
Mislil je na kočo in na kostenjake, ki so mu o njih pravili Porterjevi ljudje. Pa to so bila le ugibanja.
Slika, ki jo je Trzan našel v koči, ta bi bila morebiti marsikaj več povedala. Škoda da jo je dal iz rok! Oglasil se bo pri Ini Porter, je sklenil, če medtem ne najde drugih, jasnejših sledov o Trzanovi preteklosti.
»Si še kaj druga našel?« je vprašal Trzan.
»Našel sem tudi knjigo, pisano v črkah, ki jih ne znam brati. Morebiti je znaš brati ti?«
Izvlekel je iz tulja pločevinasto škatlo, jo odprl in dal Arnotu knjižico, vezano v črno platno.
Arnot je odprl prvo stran — in glasno vzkliknil.
»Ah! Imenitna najdba! Dnevnik Johna Clayton lorda Greystoke, pisan v francoščini!«
Hlastno se je lotil knjige.
iromet lani.
sreča.
»Danes je naš mali šest mescev star. Moško sedi na Elzinem krilu poleg moje mize, zdrav, zal. čvrst fantek.
Gledam ga —. In zdi se mi da ga vidim doraslega, velikega —. Nastopil je dedščino svojih' prednikov —. Slaven je, častijo ga —. Vreden potomec je lordov Greystoke.
In tule glej — prav kakor bi hotel s svojim lastnim podpisom potrditi moje preroške besede — je pograbil za pero in odtisnil svoje s črnilom po-mazane nežne prsleke na papir —.«
V našem kraju
se posebno ostro občuti vsaka nagla sprememba vremena: nahod, kašelj, hripavost, vratobol, trganje v udih, zobobol ki glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Plrav poseb-
| no mučijo tedaj revmatične bolečine. Po naših ugodnih izkušnjah pa se je pokazal kot vedno zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodišeči »Elsaflujd<:<, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikoum. Uporaba »Elsaflujda« vedno pri-ja, bodisi o dznotraj ali od zunaj. Je močnejši in krepkej-
šega dejstva, kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 spe» cijalni steklenici za 63 din., 12 dvojnatih ali 4 specijalne-
steklenice za 09 din., 36 dvojnatih ali 12 speoijalnih steklenic za 250 din., že obenem a zabojem in poštnino po povzetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donioj, Elsatrg 341, Hrvatsko.
se hočemo glede krivde na spopadu med obema državama držati bolgarske izpovedi, ki se glasi približno takole: Dne 15. oktobra ob 3. uri popoldne se je približal ob grško-bolgarski meji stražeči grški vojak bolgarski obmejni straži in ustrelil proti njej. Bolgarska straža je odgovorila na ta izzivalni strel in ustrelila Grka. Koj za tem so prišli na bolgarsko ozemlje grški vojaki, ter prenesli ubitega tovariša na grško stran. Po tem krvavem dogodku je bolgarska vlada obvestila grško o spopadu in jo prosila, naj se sestavi iz zastopnikov obeh držav komisija, ki bo ugotovila krivdo iia uboju Grka. Grška vlada na predlog bolgarske ni odgovorila, ampak je izdala povelje, da udrejo številne grške čete na bolgarsko ozemlje.
Prodiranje grških čet.
Kakor govorijo vsa grška poročila z Balkana, so Grki čakali že dalje časa, da se na ta ali oni način maščujejo nad Bolgari. Prvi spopad med Grki in Bolgari se je doigral 15. oktobra in 21. oktobra je številna grška pehota, spremljana od lahkega in težkega topništva, vdrla v bolgarske obmejne kraje. Pred prodirajočimi

Kaj me gledate debelo? Ker mi delo gre veselo, hitro, naglo izpod rok?
Rabim pač sOazela« miio, ki se peni mi obilo in ni trdo kakor rog I
Vedno sem se prej trudila, mnogo časa zamudila, pa zaman je bil ves trud!
Končno si »Gazela« milo sem kupila in perilo perem zdaj brez vseh zamud.
grškimi četami so se Bolgari umaknili in do danes, ko beležimo te vesti, se še bolgarska vojska ni po robu postavila Grkom. Od bolgarskega ozemlja so Grki zasedli doslej 30 km dolgi in 12 km široki pas, v katerem leži 7 vasi in neutrjeno bolgarsko mesto Petrič. Bolgarsko mestece Petrič so grški topovi močno obstreljevali in ubili 3 otroke in 4 ženske. V mesto je padlo preko 150 šrapnelov. Prestrašeno obmejno prebivalstvo beži iz od Grkov zasedenih krajev in je doslej na pobegu v notranjost države že nad 15 tisoč ljudi. Grške čete seve po stari vojaški navadi plenijo ter ropajo, kar jim pač pade pod roke. Grki pošiljajo proti Bolgarom, ki se še ne branijo, vedno nove čete, in sicer iz Soluna.
Kaj je storila Bolgarija v očigled spopadu?
Kakor smo že omenili, je koj po prvem spopada med bolgarskim in grškim vojaštvom Bolgarija prosila Grke za vpoklic komisije, ki bi naj ugotovila krivce. Ker se temu pozivu Bolgarov Grki niso odzvali, je poslal bolgarski zunanji minister Zvezi narodov več obširnih brzojavk, v katerih slika brezobzirno prodiranje grških čet na bolgarsko ozemlje in prosi Zvezo narodov, naj posreduje ona med obema državama, da ne bo prišlo do vojne in prelivanja krvi. Tajnik Zveze narodov je koj po prvih brzojavkah iz Bolgarije sklical zastopnike Zveze, ki so se sestali v Parizu zadnji pondeljek. Do resnega krvavega obračuna med Bolgari in Grki tokrat ne bo prišlo, zaLo bodo skrbele že velesile, ampak čudno je to, da so se Grki upali lopnili po Bolgarih ravno v času, ko so bila zaključena od celega sveta z zadovoljstvom pozdravljena pogajanja v Locarnu.
Kdo je večji krivec: Bolgarija ali Grki?
Bolgarija in Grčija sta v letih po prevratu obe: državi nasilnih strmoglavljenj vlad, umorov, krvi iu
smrti--. Bolgarijo vlada Cankova vlada, ki se je po
nasilni odstranitvi vlade Stambolijskega, po pobojih ter umorih začasno prikopala do vladne moči. Grčijo krmarijo razni vojaški dostojanstveniki, ki s pomočjo oficirjev in vojaštva držijo v svojih samopašnih pesteh že itak od nekdaj omahljivo, bojazljivo ter za vedn® spreminjajočo se državno obliko dovzetno grško ljudstvo. Ako gledamo mi miroljubni Jugoslovani nasilno vlado bolgarskega Cankova in grškega generala Pan-galosa, se ne moremo v očigled najnovejšemu spopadla med Bolgari in Grki ogreti ne za pravičnost ene niti druge države. Ker se pa Cankova Bolgarija, kot članica Zveze narodov pred oboroženim nastopom Grške, ki je tudi včlanjena pri Zvezi narodov, mirno umika in je iskala zaščite pred surovo oboroženo silo pri mednarodnem razsodišču in ne na krvavih bojnih poljanah, že m© ramo tudi mi SHS državljani glavno krivdo glede ogrožanja miru na Balkanu zapisati na črno-grešno plat Grčije. Ako so tudi Bolgari kot prvi ustrelili grškega vojaka, bi bila dolžnost Grčije kot članice Zveze narodov, da se pritoži radi tega na to vrhovno mirovno razsodišče, ne pa, da samolastno brez vprašanja drugih držav in velesil radi smrti enega vojaka zasede 30 km dolgo in 12 km široko bolgarsko ozemlje in povzroči, kakor je doslej ugotovljeno, smrt 25 človeških žrtev iaa
y vojaških, davčnih, invalidskih in mnogih drugih stvareh se obračajo prizadeti ustmeno in pismeno do svojih zastopnikov, V Beogradu leži po ministrstvih m osrednjih uradih na tisoče in tisoče prošenj, pritožb in rekurzov. Ljudje nas vsak dan prosijo, da v nujnih slučajih dregamo ministre in uradnike, da dajo akte naprej in jih rešijo. Posamezni naši poslanci dobivajo na dan po 10 do 20 takih pisem. In kadar smo doma, prihaja na dan k posameznim poslancem 30 do 40 ljudi z vsakovrstnimi pritožbami. V sedanji dobi, ko ima pravica zavezane oči, je ta pot edina, da morejo posamezniki, ki se jim godi krivica, priti do pravice.
Piadič je izdal sedaj za svoje poslance navodilo, da ne smejo brez njegovega dovoljenja posredovati za kogarkoli. Vse mora iti potom strankinega tajništva. Ba- j dič pravi, da v osebnih zadevah sploh noče nikogar sprejeti. Poslanec, ki bi se brez njegove vednosti po- : tegnil za koga, ali za koga posredoval, bo dobil ukor. Ta Radičeva »naredba« se nam zdi silno čudna. Res je, dia se ljudje mnogokrat obračajo do poslancev v zade- .j vah, ki niso umestne za poslance. Ali vendar je v mnogih slučajih potrebno, da se volilec obrne do svojega zastopnika.
Štefan Radič torej odganja uboge ljudi od svojih zastopnikov. To se pravi: Njemu je ljubo, da ministrstva in razni osrednji uradi uradujejo počasi, ali pa mnogih pritožb in prošenj sploh nikdar ne bodo rešili. ] 'Njemu je menda celo po godu, da na primer v držav- : nem svetu (najvišjo sodišče za celo državo) leži še da- 'j aes nad 40.000 pritožb nerešenih. Ni dovolj, da Radič j s svojimi poslanci in ministri dosedaj še niti besedice j ni zinil za to, da se znižajo neznosno visoki davki in I ¿ruga bremena, sedaj še hoče preprečiti, da bi se ljud- i sivo smelo obračali do svojih poslancev.
Poslanci Slovenske ljudske stranke na to Radičevo J pot ne bomo šli. Sprejemali bomo tudi še naprej rade volje prošnje in pritožbe naših ljudi. Kar se v sedanjih » žalostnih razmerah da storiti, bomo vedno rade volje storili.
Franjo žebot. '
O spopadu med Grki in] Bolgari.
V malem švicarskem mestu Locarnu, kakor smo že poročali v našem list.u, je končalo zadnje dni posvetovanje svetovnih državiiikov z zaključkom: meje držav, kakor jih določajo mirovne pogodbe — sklenjene na ' pogajanjih po svetovni vojni, se morajo v svrho evro- • pejskega miru držati (in čuvati.
Komaj so se vraili odposlanci iz locarniških po- | gajanj v svoje države, se je raznesla v svet vest, da ste . se Bolgarija in Grčija prav za resno na kri in smrt i -tesali.	!	{
Kako je ¡prišlo do krvavega spopada.
Ako gre za bresojanje verodostojnosti med Bolgari m Grki, že moramo Bolgarom več verjeti in radi tega
_ .JLU'JJJ" _■!!_!_____!UU! BIJ.J.iJLI!UI_r m.« ■——■—»—
Res so 1/iili na robu dnevnika vidni že nekoliko obledeli sicer pa precej razločni odtiski štirih drobnih otroških, prstov in posebno dobro je bil viden odtisek desnega palca.
Molče in zamišljena sta obsedela, ko je Arnot kon-
#»L
»Povej, prijatelj Trzan«, je po dolgem molku Arnot spet začel, »ali si že kedaj premišljeval o svoji zgodnji preteklosti? Ali si se že kedaj vprašal, kako si prijel v džunglo?«
»Mislil sem že na to. Vsa leta sem, odkar sem zahajal v kočo in bral v knjigah.«
»No — in kaj si našel?«
»Nič gotovega.«
»Seveda —! ker nisi znal brati tele knjižice! Prijatelj, knjižica je dnevnik gospoda Johna Clayton lorda Greystoke! Vsak izobražen človek si piše dnevnik, tudi ti si ga boš morebiti pisal, ko prideš v svet. In tale dlnevnik pripoveduje o sinčku, ki se je Claytonu narodil v džungli —.
Bog vedi, kaj se je zgodilo ubogemu Claytonu. Njegove zemeljske ostanke si videl v koči. Porter in njegovi ljudje so našli neovrgljive dokaze, da so kostenjaki res ostanki lorda Greystoke in njegove žene. Kaka uso- , da ga je zadela, o tem pravim pač nikdar ne bomo zve- ! deli, — gotovo pa je, vsaj zame, da si ti — njegov sin, i ki o njem piše dnevnik, in da si torej po vseh postavah in pravicah dedič njegovega imetja in naslova, da si i lord Greystoke, eden najuglednejših in najimenitnejših , mož na Angleškem —!«
Arnot se je razvnel, vstal je in ponudil roko Trza-nu, da bi mu častital.
Pa Trzan je obsedel, zamišljen zrl v daljavo in otožno odgovoril:
»Mislil sem na lo. Pa ni mogoče!
V koči so bili trije kostenjaki, sam sem jih videl in dobro se jih spominjam. Eden je bil Claytonov kakor praviš, eden njegove žene, — tretji pa je bil kostenjak njunega otroka. Otrok, ki o njem tale knjiga govori, je torej umrl —. Zato jaz ne morem biti Claytonov sin.
Ne! Iz pragozda sem. Tam sem živel, odkar se zavedam. Kako sem prišel tja, tega nihče nikdar ne bo dognal. In nikdar ne bom zvedel, kdo sta moj oče in moja mati —.«
Molčala sta vsak v svojih mislih, le da je Arnot čisto po svoje sodil o Trzanovi preteklosti.
Dolgo je že opazoval prijatelja in dobro ga je poznal. Iz vsake njegove kretnje, iz vsega njegovega obnašanja je govoril pristni, čistokrvni angleški pleme-nitaš, njegov bistri razum je pričal o duševni omiki njegovih dedov.
Kako je prišel otrok iz CIaytonove koče v džunglo med divje živali in odkod se je vzel tretji, otroški kostenjak, ki so ga Porterji našli v koči, to seve so bila težka vprašanja, za to je vedel le Bog sam, — toda da je bil Trzan Claytonov sin, o tem Arnot prav nič ni dvomil.
In sklenil je že koj tisti dan, da bo zastavil vse svoje znanje in če treba tudi svoje premoženje ter poiskal nepobitnih dokazov za svoje naziranje in priboril Trza-nu njegovo dedščino in prostor v svetu, ki je bil njegov po vseh postavah angleškega prava.
Za to pa je neobhodno potreboval dnevnik. In ker se je opravičeno bal, da bi ga Trzan kje med potom izgubil, ga je tiho in neopaženo vtaknil v žep.
Teden dni po tem pogovoru sta potnika zagledala prve ljudi.
Gozd se je zredčil, nenadoma sta stala na robu raz-sežne jase. Dobro obdelana polja, razkošni travniki so
segali prav do gozda. Sredi polja pa so ležala poslopja, močna, visoka ograja iz hlodov jih je obdajala.
Trzan je dvignil glavo, vlekel zrak skozi nos in pri-služkoval.
»Črnci!« je rekel in pokazal ven na polje.
Res je bila gruča črncev v belih oblekah zunaj na polju pri delu.
Trzan je pograbil za tulj in lok.
»Ne prenagli se!« ga je ustavil Arnot. »Ti ljudje se naši prijatelji!«
»Črnci so moji sovražniki! Napadli naju bodo. Braniti se morava!«
»Nikakor ne! Tamle je naselbina belih ljudi in črnci | so v njihovi službi, torej najini prijatelji. Pojdiva K : njim!«
»In če planejo nad naju?«
»Se bova branila.«
»Kršak in Tublat sta sovražnika previdno opazovala in prva napadla. Tudi Numa in Sabora sta tako storila. Midva pa se naj pokaževa črncem, ko ne veva, , ali so najini sovražniki ali najini prijatelji —?«
»Trzan, sed;>j nis: več v džungli, rtnpak v naselbini ! belih ljudi! Zapomni si, da ljudje niso tvoji sovražniki! In pa tudi to, da nimaš pravice ubijati! Med' ljudmi veljajo postave in če ti kdo kaj hudega stori, ga kaznuje postava, ne pa ti. če koga ubiješ, prideš pred sodnika in ta te bo obsodil na smrt.
Še hude težave bom imel s teboj v svetu, da te bom obvaroval pred sodnijo Gorje pač tistemu, ki se te bo lotil!«
»Torej pa pojdiva med nje, da naju ubijejo!« se je smejal Trzan.
Stopila sta iz gozda na travnik in se približala delavcem.
(Da*ie prihodnjič.)
požene v beg pred vojnim divjaštvom blizu 20 tisoč beguncev.
Kaj je ukrenila naša vlada kot soseda Bolgarov in Grkov?
Ko pišemo te vrste o spopadu med Bolgari in Grki, ne vemo za stališče, kojega je zavzela naša RR vlada kot soseda v krvavem sporu med Bolgarijo ter Grčijo. Doslej je naslovil na našega zunanjega ministra Nin-čiča srbski poslanec interpelacijo sledeče vsebine: Malenkostni obmejni spopad je izrabila vlada grške republike, da udre z oboroženo roko na ozemlje kraljevine Bolgarije in zasede obmejne kraje. Kakor govorijo obojestranska poročila, se vrši boj s pomočjo topništva in se celo izdajajo v javnost vojna poročila. Upad grške republike, ki je članica Zveze narodov, na bolgarsko ozemlje, ko je tudi Bolgarija včlanjena pri Zvezi, a se ni poskusilo rešiti spor mirnim potem, lahko spravi v nevarnost mir na Balkanu in vžge plamen vojne, v katerega bi bili laliko potegnjeni tudi mi. Ker je naša država za mir in za položaj na Balkanu kakor je dose-daj, vprašam zunanjega ministra sledeče: 1. Kaj je storil g. zunanji minister, da se spopad med Bolgarijo in Grčijo ustavi? 2. Kaj je storil, da zapusti vojaštvo grške republike bolgarsko ozemlje in se vzpostavi dosedanji položaj na Balkanu? 3. Kako in kaj se je g. minister zanimal, da se v sporu med Grki in Bolgari zaščitijo koristi naše države? Kako se je pobrigala naša vlada za mirno poravnavo med Bolgari ter Grki, bomo poročali drugič.
Politični ogled»
DRŽAVA SHS.
Locarno pred našim parlamentom.
Ministrska konferenca v Locarnu je svoje delo končala z velikim uspehom. Plod njenih posvetovanj, razgovorov in naporov je 7 pogodb, ki imajo namen zavarovati mir zapadni in osrednji Evropi ter preprečiti čim najbolj vsako vojno, vsaj vsako napadalno vojno.
S takim uspehom se ne more zlahka ponašati kakšna druga meddržavna in mednarodna ministrska konferenca. Kar se je posrečilo locarnski konferenci, to so pred njo poskušale že razne druge konference ministrov in ekspertov (zvedencev). Pa zaman. Tudi sama Zveza narodov ne more zaznamovati tako eklatantnega uspeha, ki bi zbudil nekako začudenje med evropskimi narodi. Zveza narodov je lansko leto izdelala vseobčni protokol, ki bi naj vse narode obvezal za ohranitev miru in učinkovito odstranitev vseh sporov. Toda takrat se vse države niso dale obvezati.
Med tistimi, ki se niso dali obvezati z vseobčim protokolom, so bili Angleži, ki so bili na čelu onih, ki so odklonili ženevski protokol. Mesto vseobče obveze so Angleži hoteli upeljati parlikularno obvezo držav, ki kot sosedinje stanujejo na širšem teritoriju. Njihove težnje, ki so jih vztrajno zasledovali od lanskega leta, ko se je Anglija izjavila proti ženevskemu protokolu, so v Locarnu bile kronane s popolnim uspehom.
Obča radost, ki so jo locarnske pogodbe izzvale v Evropi in tudi v drugih delih sveta, so dokaz, kako željno hrepeni človeštvo po trajnem miru in kako hvaležno sprejema vse, kar pomenja trajno in učinkovito jamstvo miru. Četudi je to zajamčenje omejeno na del Evrope, vendar se radost nad dosega tega zavarovanja miru razteza preko teritorija, ki je predmet varnostnih in razsodiščnih pogodb locarnskih.
Naša stranka se odkrito raduje nad sporazumom, doseženim in podpisanim v Locarnu. Ona je pacifistična ter stoji na stališču, da se morajo vsi spori med narodi rešiti mirnim potom, in to tembolj, ker je vojna le premnogokrat sredstvo za nasilno politiko velikih držav, ne pa sredstvo za pravično rešitev sporov, ki se pojavljajo med narodi in državami.
Naša država ni bila zastopana v Locarnu. Od Male antante je samo Čehoslovaška bila udeležena na locarnskih pogajanjih in pogodbah. Mi pričakujemo, ker nimamo nobenega razloga, da bi o tem dvomili, da je Čehoslovaška v Locarnu imela pred očmi interese vseh držav, ki tvorijo malo antanto. Vendar pa naša javnost ne more brez interesa iti mimo nastopanja Italije v Locarnu ter njene mahinacije pustiti v nemar. O tem je poslanec dr. H o h n j e c v četrtek, 22. oktobra vložil na ministra zunanjih del naslednjo interpelacijo:
»Pogodbe, ki so bile 16. oktobra podpisane v Locarnu, pomenijo začetek nove dobe za mednarodno in meddržavno razmerje v Evropi in novo dobo v razvoju mednarodnega prava, četudi te pogodbe niso bile potrjene od vseh vlad, kamoli vseh parlamentov tistih držav, ki so na njih udeležene. Kljub temu je samo dejstvo, da so se pooblaščeni ministri dotičnih držav zedi-nili med seboj, vzbudilo v širši javnosti zadosten odmev. To je dokaz, kako globoko je v Evropi in v širnem svetu ukoreninjena ne samo želja, ampak tudi potreba miru. Vsi narodi v Evropi, menda brez večjih izjem pozdravljajo napoved Briandovo: »V Locarnu se mora začeti nova Evropa« ter pričakujejo, da se bo ta napoved čimprej uresničila. Naša država ni naravnost prizadeta z locarnsko pogodbo. Od Male antante je bila v Locarnu zastopana samo čehoslovaška, ki naravnost meji na Nemčijo. Italija nima direktnih mej, vendar pa je nastopila v Locarnu kot jamčitelj mej med Nemčijo, Francijo in Belgijo. Pri tem je Italija namerjala doseči jamstvo mej napram Brennerju in napram naši državi. Da teh tendenc ne skriva, dokazujejo vesti, ki so o tem prišle v javnost Po časnikih so se razširile vesti, da so «e v Locarnu in tudi drugod vršili razgovori med Italijo,
i _ V prijazno vednost | ^
Čast mi je spoštovanemu občinstvu uljudno naznaniti, da s s 1. novembrom t. 1.
prevzamem in o tvorim "9(1
Hotel Union — Celjski dom
ter se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem 1280	Hrvoje Tomec, hotelir.
Francijo in Čehoslovaško za varstvo mej italijanske države napram naši. Ne morem kontrolirati, ali te vesti odgovarjajo resnici ali ne. Ako bi bile dejstvo, ne smemo biti nad temi izavami desinteresirani. To tembolj, ako premislimo, da prebiva v Italiji čez pol milijona hrvatskih in slovenskih bratov, katere hoče Italija nasilno poitalijančitti. Verujem, da bo s pomočjo Zveze narodov za kompaktne narodne manjšine prodrlo načelo samoodločbe narodov. Zato vprašam g. ministra: 1. Ali odgovarjajo resnici vesti o omenjenem razgovoru med Italijo, Francijo in Čehoslovaško? 2. Ali je minister voljan o tem dati javnosti pojasnilo.
O invalidskem zakonu
razpravlja sedaj skupščina; vladni poslanci priznavajo, da se je veliko zagrešilo, ker se v sedmih letih to vprašanje še ni rešilo, opozicija upravičeno pripisuje radikalom največjo krivdo vsega tega ter dokazuje, da se tudi sedaj ne bo Bog ve kaj storilo za invalide, glavno politično težišče je pa prenešeno na poslanska kluba obeh vladnih strank, kjer se rešujejo brez pravega izgleda na uspeh
težki spori.
Nezadovoljstvo večjega števila radikalskih poslancev z vodstvom ni prenehalo, ampak se veča od dne do dne. Posamezni radikalni poslanci iznašajo svoje osebne spore s sedanjimi ministri, drugi pa zopet prihajajo s pritožbami na radičevske člane vlade. Od tega izvira marsikaj res iz pravega nasprotstva, drugo se pa iz-proži samo za to, da se delajo neprilike vodstvu kluba in stranke. Posamezne struje v radikalni stranki razvijajo najživahnejšo delavnost in je posebno glasna ona, j ki zahteva, naj prk"0 Ljuba Jovanovič na krmilo države.
Med radičevci
je nezadovoljstva tudi več kot preveč, ker na eni strani radičevci pri svojih vladnih zaveznikih ničesar ne dosežejo, dočim so na drugi strani kmetski poslanci silno nezadovoljni nad ministri svoje stranke. Ko se je za j zadnjo sejo kluba pripravljal oster protest, se ministri in državni podtajniki seje niso udeležili. Na ta način do razprav ni prišlo, a je nesoglasje v klubu radi tega še veliko večje.
O Radičevem vstopu v vlado
so prenehale poprej že vsakdanje govorice. Radič se je že povsod predstavljal kol vladni podpredsednik in namestnik Pašiča, sedaj se pa o tem molči. Njegov vstop v vlado ni več »vprašanje sekund«, kakor je sam pravil, ampak vprašanje dolgih mescev.
GLEDE GR&KO-BOLGARSKEGA SPOPADA
je svet Društva narodov za enkrat po angleškem predlogu sprejel resolucijo, ki nalaga obema vladama, da v 24. urah izdate nalog za odpoklic svojih čet, v 60. urah se izvedejo in ustavijo vse sovražnosti ter se končno podvrže vse medzavezniški vojaški preiskovalni komisiji. Ta resolucija je bila sprejeta v pondeljek, seja sveta Društva narodov se nadaljuje.
NEMČIJA.
Nemška nacionalistična stranka je odpoklicala tri svoje ministre iz vlade v znak odklonitve locarnskega sporazuma. Po odstopu ministrov je državni kancler dr. Luther sklical konferenco načelnikov parlamentarnih skupin. Zastopniki demokratske in socialdemokratske stranke so načelno in odločno izjavili, da nikakor ne mislijo na to, bi se nemški nacijonalci na kak način razbremenili glede odgovornosti za locarnske pogodbe. Če nemški nacijonalci locarnski sporazum odklonijo, tedaj ne preostaja ničesar drugega, kakor razpust državnega zbora in razpis novih volitev, da se narod sam odloči o sporazumu.
..........................x»mar
plačevanje davkov.
»Kmetijski list« je opetovano predbacival SLS, da ni nič storila za znižanje davkov lansko leto, ko je bila na vladi. Previdno je zamolčal, da je bila SLS samo tri mesce na vladi, da narodna skupščina vsled znanih spletk ni delovala, da je vlada prevzela od prejšnje vlade slab proračun, ki je bil šele 4 mesce v veljavi in se je moralo državno gospodarstvo še nadaljnjih 8 mescev voditi na podlagi sta rega proračuna, previdno je zamolčal, da ni niti jeden fin. zakon prišel v rajzpravo, da takratna vlada ni niti jednega davka povišala, niti jednega novega davka vpeljala. »Kmetijski list« je pozabil omeniti, da je vlada, v kateri so sedeli zastopniki SLS, predlagala nov proračun, v katerem je bilo mnogo olajšav glede dohodnine, pozabil omeniti, da je takratni finančni minister dr. Spaho dal navodila finančnemu delegatu v Ljubljani, da se milejše postopa pri predpisu dohodnine, da se ugodno rešijo rekurzi proti predpisu pretirane dohodnine.
' Radičeva stranka, v katero je vstopil voditelj Samo-» , stojne kmetijske stranke in duševni oče »Kmetijskega lista« poslanec I. Pucelj, je sedaj 3 mesece na vladi, a nikjer ni onih dobrot, katere so radičevci za časa volitev oblju-bovali, nikjer dobrot, katere vedno in vedno obljublja slovenskemu ljudstvu »Kmetijski list.« Prvo, kar so storili poslanci Radičeve stranke in ž njimi vred g. Pucelj, je bilo, da so koncem julija glasovali za dvanajstine, s tem glasovali za vse stare, pretirane davke, za v prejšnjih dvanajsti-nah z glasovi slovenskih poslancev dr. Pivko in dr. Žerjav ' povišan invalidski davek, za novi komorski davek in 2% j davek za delavce, odobrili so povišanje cene za sol, odobrili so novo carinsko tarifo, katera obdrži še nadalje izvozne carine za izvoz živine in lesa, obenem pa znatno povišuje uvozne carine za kmetijske potrebščine (gálico), u-metna gnojila, semena, kmetijsko orodje in stroje, manu-fakturo in železnino. Koliko bi pisal in zmerjal »Kmetijski list«, ako bi »»klerikalni« poslanci le za jeden izmed navedenih davkov glasovali, a sedaj ne pove svojim bralcem in somišljenikom, da se pravi ljudi prav pošteno za norca i-rneti, ako se v listu rohni in protestira proti prevelikim davkom, in sicer se to vrši na ukaz g. Pucelja, v Beogradu se pa z glasovanjem odobri vse stare povišane davke in glasuje za nove davke, ki bodo davčno neenakost še poslabšali na škodo Slovenije, ki bodo povzročili, da bodo gospodarske razmere še obupnejše. Gostobesedni »Kmet, list« bi naj povedal odkrito in možato, da podpirajo od novembra lanskega leta naprej vlado »napredni« poslanci dr. Pivko, dr. Žerjav, v zadnjih treh mesecih Pucelj in Kelemina, a plačilo davkov je letos znatno višje kot lani, dražb in eksekucij je letos več kot prej v petih letih skupaj, število konkurzov se je skoro potro jilo. Odgovornost za pretirano obdačenje nosijo oni, ki glasujejo za vse davke, ker dajejo s tem potuho davčnim oblastim in delegatu ministrstva financ v Ljubljani, da morejo še nadalje neusmiljeno navijati davčni vijak.
V dokaz zadnjih trditev navajam nekaj uradno objavljenih številk, ki ob enem jasno pričajo o neenakosti davčnih bremen v naši državi.
Neposrednih davkov je plačala Slovenija letos v 8 mesecih 88.8 milijonov dinarjev, za 35 milijonov dinarjev; (140 milijonov kron) več kot lani, dočim je Srbija s Črno-goro, ki šteje skoro 5 milijonov prebivalcev, — Slovenija šteje le 1 milijon prebivalcev — plačala le 113 milijonov dinarjev, plačala ni niti dvakrat toliko, kot Slovenija, kar je razumljivo, če se pomisli, da ni v Srbiji in Čmigori do-i hodnine.
Izvanrednih doklad je plačala Slovenija letos v osmih mesecih 40.5 milijonov dinarjev, za 16 milijonov dinarjev (64 milijonov kron) več kot lani, dočim je Srbija s Črno-goro plačala malo več kot Slovenija in sicer le 46.8 milijonov dinarjev.
Davka na poslovni promet je plačala Slovenija leto» v 8 mesecih 29.5 milijonov dinarjev, za 4 milijone dinarjev (16 milijonov kron) več kot lani. Srbija s ČrnogOTO je plačala le 23.9 milijonov dinarjev, plačala je manj kot Slovenija, manj kot lani,dočim je neposrednih davkov in «z-vanrednih doklad plačala približno toliko kot lani. Davek na poslovni promet je nov, enoten davek za celo državo, a številke jasno kažejo, da se ta davek v Sloveniji predpisuje in plačuje od vseh obrtnikov in trgovcev ter kmetov, ki tu in tam napravijo kako lesno kučijo ali kupčijo z živino, dočim ga v Srbiji ne plačujejo ali ne v do voljni meri trgovci in industrijci. Slovenija je plačala več kot eno pe-tinko davka na poslovni promet v celi državi, akoravno šteje le eno dvanajstinko prebivalstva.
Invalidskega davka je plačala Slovenija letos v osmih mesecih 11.2 milijona dinarjev, za milijonov dinarjev (20 milijonov ,kron) več kot lani, med tem ko je plačala Srbija le 9.5 milijonov dinarjev, plačala je manj kot Slovenija. Kljub večjemu plačilu Slovenije ne dobijo invalidi v Sloveniji niti polovico tega, kar dobijo invalidi v Srbiji.
Slovenija je letos plačala v 8 mescih na neposrednih davkih, izvanrednih dokladah, davku na poslovni promet in invalidskem davku za 240 milijonov kron več kot lani. Do konca leta !bo plačilo Slovenije gotovo za 400 milijonov kron večje kot lani. Ne smemo se torej čuditi, da so letos davčni eksekutorji dnevni gosti v hišah davkoplačevalcev v Sloveniji, da se pomnožuje število eksekutorjev, da se vsako nedeljo razglasuje pri cerkvah cela kopica dražb, ker ljudje, četudi bi hoteli, — niso v stanu plačati predpisanih davkov. Vse to se godi letos, ko podpirata vlado poslanca Pucelj in Kelemina, kar si je treba dobro zapomniti!
Časopisje nasprotnih strank letos z nami vred protestira proti preveliki obremenitvi Slovenije, prirejajo se sku pni protestni shodi vseh strank, poziva se na ustanovitev enotne slovenske davčne fronte, a — poslanci Ivan Pucelj, Kelemina, dr. Pivko in dr. Žerjav molčijo! Jugoslovanski klub se je vedno boril proti neznosnim bremenom Slovenije lin je tudi sedaj zvest volilcem danim obljubam vložil dne 23. t. m. obširno interpelacijo na ministra financ, v kateri opozarja na pretirano obremenitev Slovenije, na protizakonito postopanje davčnih oblasti in zahteva omiljen je davčne prakse, ki se je uvedla v Sloveniji. Radovedni smo, kako stališče bodo zavzemali gg. poslanci Pucelj, Kelemina, dr. Pivko in dr. Žerjav, ko pride interpelacija v narodni skupščini v razpravo, radovedni smo, ali bodo s svojim nastopom pokazali, kakor to zahteva napredno časopisje, da obstoji enotna slovenska davčna fronta.
Vlad. Pušenjak.
Prireditve.
Središče. V nedeljo, dne 8. novembra t. 1. vprizori tukajšnji Ljudski oder v Društvenem domu ljudsko igro s petjem v sedmih slikah »Graničarji.« Igra nas povede T življenje znanih hrvaških graničarjev. Vprizoritev te krasne
ii> zanimive Igre je res vredna, da jo posetijo vsi ljubitelji dramatičnih umetnosti. Začetek ob pol sedmih zvečer. Vstopnina običajna. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri g. Rudolfu Lukačiču na dan vprizoritve od 8. ure zjutraj rtaprej. Na svidenje!
Laško. Lukeževa nedeljo v Tremerjih. Znamenje, ki je daleč na okrog kazalo, da obhajajo Tremerčani Lukeževo nedeljo, je bil visok mlaj pri cerkvici, ki so ga postavili požrtvovalni fantje. Poleg mlaja pa je bil letos tudi slavolok, katerega so tremerska dekleta tako okusno okinčala. b nežnih rožic so naredila na njem napis in sicer orlovski pozdrav: Bog Živi! To nedeljo so namreč hoteli vrli fantje na poseben način proslaviti: ustanovili so orlovsko odsek. Kot govornik je prišel za orlovsko stvar tako vneti g. dr. Godnič iz Celja. Odsek se naj krpko razvija v veselje Tre-raerčanom in v čast tremerskim Orlom!
Vojnik. Izobraževalno društvo Orel Vas vabi k prireditvi v nedeljo, dne 8. novembra. Predstavljalo se bo šalo-»gro »Čevljar« in burko »Mutasti muzikant«
Tedenske novice.
Škoda po toči v okrajih Sv. Lenart in Maribor. Kakor j® »Slovenski Gospodar« svoj čas poročal, je dne 22. jun. 1925 v 12 občinah okraja Sv. Lenart in v 6 občinah okraja Maribor levi breg toča uničila skoro vse pridelke. Prav posebno hudo so bile prizadete občine Spodnji in Gornji Zerjavci ter še nekatere druge v okraju Sv. Lenart in občine v župniji Sv. Duh v okraju Maribor. Na prošnjo gg. županov sem takoj vložil s svojimi tovariši interpelacijo, v kateri sem zahteval' od vlade pomoč. Po dolgem moledovanju je minister za kmetijstvo iz trimilijonskega sklada za škodo po toči, ki je določen za celo državo, dodeM mariborski oblasti 150.000 dinarjev. Vsled neprestanega dre-ganja poslancev Slovenske ljudske stranke je minister nato to svoto zvišal na 260.000 dinarjev, ali 1,040.000 K. Veliko županstvo je te dni dobilo tozadevni akt s pozivom, da se mora ta državna podpora pravično razdeliti med one, ki jim je toča napravila največ škode. Finančni minister g. dr. Stojadinovič pa mi je z dopisom št. 4743 z dne 2. okt. 1925 odgovoril, da je naročil davčnim oblastem v prizadetih krajih, da ustavijo eksekucije in gredo v najbolj prizadetih občinah ljudem na roko glede odpisa davka. Ali bodo naše oblasti to naročilo izpeljale, bomo videli. — Franjo Ž e b o t.
Častnim občanom so imenovale občine Sv. Miklavž, Rogotza, Spodnje Hoče, Zgornje Hoče in Pohorje gerenta mariborskega okrajnega zastopa in ¡mariborskega župana g. dr. Josipa Leskovarja vsled zaslug za zgraditev nove o-fcrajne ceste od Sv. Miklavža do Pohorja in sploh za njegovo požrtvovalno delovanje za dobrobit občin.
Duhovniške vesti. Župnijo Marenberg je dobil kaplan od Sv. Ktriža pri Slatini č. g. Vajda Franc. — V torek, dne 20. t. m., je v bolnici v Murski Soboti umrl č. g. Janez Nepomuk Topolnik. Rojen je bil dne 9. maja 1872 v Ba-novcih pri Sv. Križu pri Ljutomeru, posvečen v duhovnika dne 25. julija 1897. Služil je kot kaplan v Kamnici, v Šoštanju, na Vidmu pri Krškem in pri Kapeli. Od Kapele je leta 1912 odšel v pokoj, katerega je preživel na domu, pri svojem bratu Jožefu. Njegovo telo je bilo pripeljano dne 21. t. m. na dom in pokopano na domačem pokopališču dne 22. t. m. Bil je miroljuben človek. Naj počiva v miru!
Drzen roparski napad v Mariboru. Preteklo soboto se je dogodil v Mariboru v eni najživahnejših ulic predrzen roparski napad. V Gosposki ulici ima gospa Scheidbach trgovino s knjigami in papirjem. Med knjigami ima neko dragoceno starinsko redkost, ki je vredna svojih 2000 dolarjev, ali 100.000 dinarjev. Pred par dnevi se je zanimal za to knjigo neki neznani mlad moški, toda radi previsoke cene je ni kupil. Ta mož je bil neki Oton Veber, agent velike nemške knjigarne, ki prodaja po Jugoslaviji neko zdravniško knjigo,, katero je omenjena knjigarna založila. V soboto zvečer je okrog 6. ure hotela gospa Scheidbach knjigarno zapreti. V tem času v Gosposki ulici kar vrvi raznega občinstva. Ko je lastnica knjigarne že ugasnila luč, je stopil v trgovino Oton Veber z nekim drugim mož-kim Prijela sta gospo Scheidbach, jo zvezala ter ji zamašil® usta. Preiskala sta nato celo trgovino, ne da bi našla ijijigo, katero sta hotela odnesti. Blagajne in denarja se nista dotaknila. Čez kake pol ure sta se po brezuspešnem Iskanju odstranila. Zvezano lastnico trgovine je rešil njen znanec, ki je slučajno šel mimo ter vstopil v odprto trgovino, hoteč govoriti z lastnico. Napad je bil takoj prijavljen policiji, ki je roparje izsledila v osebi že omenjenega Otona Veberja in njegovih agentov. Skupno so zaprli pet osumljencev.
Od vesele trgatve v bolnico. V Limbušu pri Mariboru je bil na trgatvi 251etni Anton Duh, uslužben pri pivovarni Čeligi v Mariboru. Tam so ga Soherbaumovi uslužbenci klicali na korajžo. Korajžni Duh se je seveda spustil med nje, pri čemur je natal takšen prepir in pokolj, da je dobil Duh na glavi in na komolcu tri težke vbodljaje z nožem. Po vsem životu je bil Duh tako stepen, da je obležal in so ga šele drugi dan našli na nekem škednju vsega v krvi in ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Požar pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Na posestvu mariborskih bratov Reisman je izbruhnil požar iz doslej še neznanega vzroka. Šele čez dve uri je bila poklicana mariborska požarna bramba, ki je potem požar lokalizirala. Pogorel je svinjski hlev, streha hiše in deloma stiskalnica za grozdje. Škoda je precejšnja.
Ptujske novice. Cigani bi naj bili krivci .V soboto, dne 24. t. m., šo vlomilci, baje ciganskega pokolenja, vlomili izložbena vrata na ptujski trgovini Roseniald. Ko so imeli enkrat odprta izložbena vrata, so se lotili izložbene šipe, izrezali v njo luknja in se nato poteg- li v prodajalno. ILiroviči so odnesli Rosenfeklu 9000 uinarjev gotovega
denarja, za 1000 dinarjev raznega blaga. — Brez voznika so se vrnili te dni v Ptuj mestni konji, ki so pod vodstvom hlapca Jazbeca vozili vino v Maribor. Ko so šli iskat hlapca, so ga našli v bližini Zlatoličja na cesti z zlomljenim tilnikom. Jazbec je gotovo na vozu zaspal, padel z voza in se smrtno ponesrečil. — Iz Drave so potegnili v Vukoveih pri Sv. Marku niže Ptuja dne 23. t. m. 171etnega mizarskega vajenca Alojzija Rudolf iz Leskovca. Fant se je učil mizarskega pri ptujskem mojstru Miložiču. Karanje od strani predstojnikov je dečko tako zameril, da je dne 13. t. m. sam v Ptuju skočil v Dravo ter utonil.
Posestnik Vok v Strašnicah pri Pragerskem pogorel. Tri stavbe je uničil požar posestniku Voku v Strašnicah pri Pragerskem. Požar je gasila mariborska požarna bramba, a je bilo gašenje zelo težavno, ker ni bilo vode in so morali uporabiti gnojnico.
Velik požar na Keblju. V noči dne 22. t. m., ob K 3. uri popolnoči, je izbruhnil požar pri posestniku in trgovcu g. Jožefu Lešniku. Požar je popolnoma vse uničil, komaj so se rešili ljudje. Zgorela je ena krava in štiri velike svinje in vse blago. Škoda je zelo velika. Požar je povzročila, kakor sumijo, zlobna roka.
Poneverba na pošti. Žandarmerija je izročila ljutomerskemu sodišču poštarja Ferenca od Male Nedelje radi poneverbe denarja v četrtek, dne 22. t. m. Doslej so ugotovili na malonedeljskem poštnem uradu primanjkljaj 80 tisoč dinarjev.	s
Na lovu ustrelil svojega svaka. V Veržeju se je doig-rala predzadnjo nedeljo radi neprevidnosti ta-le velika nesreča: Veržejski lovci so preganjali po poljih zajce ter fazane. Pri odmoru sta sedela blizu skupaj Joško Seršen in njegov svak Galunder. Seršen je jedel jabolko, njegov svak Galunder je pregledoval nabito puško. Po naključju in neprevidnosti se je nabito orožje sproižlo in strel je za-■;iel v prsa Seršena. Ker je bil strel iz neposredne bližina je predrl Seršenu prsa, pljuča in obtičal v jetrih. Nesrečno zadetega so takoj po nezgodi prepeljali v bolnico v Mursko Soboto, a mu niso mogli več pomagati. Seršen je umrl že v pondeljek, zapušča vdovo in dva otroka.
Ustrelil se je. V vlaku se je ustrelil zadnjo soboto v Prekmurju službujoči, 29 let stari in oženjeni učitelj Ar-pad Benkovič. Benkovič je bil živčno bolan. Radi bolezni ga je pregovorila žena> da se je namenil v soboto z vlakom iz Prekmurja v Ljubljano k zdravniku. Bolnik se je med vožnjo skozi predor med Stanjevci in Mačkovci ustrelil ter si pognal kroglo skozi glavo.
Novice iz Konjic. Graščak na Goliču, 801etni Hertl je umrl. Rajni je bil po rodu Čeh in se je kot tak vedno držal slovenskih vrst. — Na državni cesti proti Konjicam sta trčila skupaj voznik in kolesar. V trenutku trčenja je pridrčal na kraj nesreče še avtomobil, ki je pa na srečo zdrobil samo kolesarjevo kolo, dočim je ostal bidklist nepoškodovan.
Roko so mu morali odrezati. Žagar Nace Videč rak, ki je zaposlen pri žagi kneza Windischgratza v Konjicah, je zašel z desno roko med žagina kolesa, ki so mu roko tako zmlela, da so mu jo morali v bolnici odrezati.
Braslovče je dobilo z novim šolskim letom prepotreb-no obrtno šolo, katero obiskuje 40 učencev. To šola je ustanovljena za občini Braslovče in Polzela.
Tatovi na delu. V Zavodni pri Celju so v noči od sobote na nedeljo od 24. na 25. oktobra tatovi vlomili v pisarniške prostore zavodniške kemične tvornice. Lopovi so vlomili zaprto blagajno in odnesli iz nje približno 7 tisoč dinarjev.
Požar uničil hišo in gospodarska poslopja. Dne 21. t.
m. popoldne je izbruhnil požar v Zakli pri Gomilskem. Ogenj se je oprijel lesene hiše s hilevom in treh kozolcev. Poslopja so pogorela do tal. Žrtev požara sta postali tudi ena svinja in dve kozi. Ogenj so zanetili otroci, Id so se igračkali z užigalicami. Ob času požara je vlekel močen veter in je bila cela vas Zaklo v nevarnosti, da postane žrtev plamenov. Le neumornemu delu požarnih bramb se je zahvaliti, da se požar ni razširil.
Redka prikazen. Iz Št. Petra v Savinjski dolini smo prejeli: Kako začudeno smo gledali Savinjčani, ko je predzadnji torek brenčal preko Savinjske doline aeroplan. A še bolj začudeni smo bili, ker se je letalo spuščalo vedno nižje, dokler ni pristalo na zemljo v Trnavi pri Gomilskem. Krog letala se je kmalu zbralo veliko radovednežev, ki so gledali to redko prikazen. V letalu sta bila dva Francoza, ki sta potovala iz Pariza v Zagreb in Beograd. Ker sta zašla v meglo, nista mogla pogoditi prave smeri in radi tega sta se morala spustiti na tla. Francoza sta ostala na Gomilskem do drugega dne in nato sta odletela iz Savinjske doline proti Zagrebu.
Na debelo zapravljiv uzmovič pod ključem. Franc Že-leznik iz rogaške okolice doma, se je odtegnil vojaškemu službovanju s pobegom v Avstrijo, kjer se je potepal do 10. t. m. Ko mu je že začelo preveč presedati klatenje po tuji državi, se je vrnil po skrivnih potih preko meje pri Dravogradu v domovino. Napotil se je peš preko Slovenj-gradca, Velenja, Šoštanja, Celja, Vojnika, Ponikve, Šmarja, Rogaške Slatine in Rogatca na Ptujsko goro, kamor je prispel dne 13. t. m. Tam se je splazil zvečer v neko gostilniško poslopje in se skril pod posteljo, odkoder je opazoval, kako sta prihajala gostilničar in njegova žena menjavat -enar za goste. Železnik je čakal, da sta šla zakonca spat, potem pa je pobral ključe iz mize, odprl omaro in ukradel iz nje denarnico s 23.000 dinarji vsebine, obleko in dežnik ter neopaženo odšel. Po tatvini je potoval preko Majšperka in Makol do Poljčan, od tam pa z vlakom v Celje, kjer je začel na debelo trošiti denar. Med drugim si je kupil o! >ko in uro, popival je v veselih družbah in se vozil po okolici. Njegovo početje je postalo kmalu sumljivo in končno je bil aretiran. Sprva je trdil, da je našel denarno listnico v Mu..jorii, slednjič pa je prignal vse po pravici. Pri aretaciji >o našli pri njem še nekaj nad 18.000 dinarjev.
Usmrtitev ropaTja v vojaški obleki. V pondeljek ob 6. uri zjutraj je bil na vojaškem streljišču pri Zagrebu ustreljen na smrt obsojeni vojak Eduard Sladovič. Služil je svoj čas v Zagrebu, odkoder je pobegnil ter se kot vojni begunec skrival po Zagorju. Dne 22. novembra 1923 je v Hu-sanju pri Klanjcu ubil posestnika Hinka Harndta, ter s smrtno pretnjo izsilil od njegove žene 4000 dinarjev v gotovini in 3390 dinarjev v raznem blagu. Mesec dni po zločinu so orožniki zločinca prijeli ter ga izročili vojaška oblasti. Prišel je pred vojaško sodišče ter bil obsojen na smrt z ustreljenjem. Vse prošnje za pomilostitev so bile odbite in preteklo soboto so Sladoviču sporočili, da bode ustreljen v pondeljek. Zadnje ure je preživel Sladovič popolnoma mirno. Noč pred smrtjo je dobro prespal; zjutraj se je ob štirih zbudil, zajutrkoval, nato se pa skesano spo-vedal vojaškemu duhovniku. Nato so ga posadili v sani* tetski zaprti voz in v spremstvu vojaškega duhovnika te* močne straže je bil odpeljan na morišče. Na prostoru, ob-danem od oddelkov vojaštva, je bila skopana 1 meter globoka jama in v njej na enem koncu v zemljo zabit kol. Sladoviča so postavili pred jamo ter mu prečitali obsodbo. Nato je moral vstopiti v jamo, ječar mu je privezal roki za kol in mu zavezal oči. V tem trenutku je stopilo pred jamo pet vojakov s puškami, pod poveljstvom enega častnika. Namerili so obsojencu puške v prsi in na znamenje s sabljo sprožili. Po poku salve je obviselo truplo Sladoviča mrtvo na kolu. Vojaški zdravnik je ugotovil takojšnjo smrt, ker so krogle večinoma prebile srce. Prerezali so vezi, s katerimi je truplo viselo na kolu ter ga zagrebli v izkopani jami. Popoldan so truplo izkopali ter ga prepeljali na pokopališče na Mirogoju,
Poskusite svojo srečo v loteriji »Katoliškega prosvetnega društva« v Sv. Petru pod Sv. gorami, katere srečke se prodajajo po 5 dinarjev, in lahko v srečnem slučaju ž unjimi zadenete krasne dobitke, katerih je 250 v vrednosti 50.000 dinarjev. Nad vse krasen je glavni dobitek, ki obstoji iz novega, fino politiranega pohištva iz črešnje-vega lesa in sicer: 2 postelje, 2 nočne omarice, 1 omara, 1 umivalnik z zrcalom, 1 miza, 5 stoli in 1 podoba. Pa tudi drugi dobitki so dragoceni: Singer šivalni stroj, bala platna, 200 litrov bizeljskega vina, klaftra drv, kolo, daljnogled, zofa in stoli, 20 kg kave, vreča moke, pitan prašič, obleke za možke in ženske, svilene rute, odeje, čevlji itd. Samo ne zamudite te ugodne prilike. Še danes pišite kartico na Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami in naročite čim več srečk, kajti čim več jih kupite, tem si-gumejši ste, da zadenete!
Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in 'bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpolnjenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaško Elsa-pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa-pomado za lase, Elsa mila zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnem vonju, temveč tudi koristnim sestavinam^ ki oplemenjujejo kožo. Elsa mil se dobi 5 vrst: Blsa lilijino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko, ter milo za britje. Za poizkušnjo se moreta naročiti 2 lončka pomade za 38 din.; 5 mil za 52 din. že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska.
Žena in mož, veliko in malo se veseli s tisoč krasnimi stvarmi, ki se najdejo v že v pregovor došlim velikem ilu-strovanem Suttnerjevim ceniku. Na njem se nobeno oko tako brž ne napase! Tu se nahajajo ure, dragulji, žepni noščki, škarje, doze, kresila, godala, razne potrebščine kot kape, naramnice in velika množina različnih praktična» predmetov, po vsaki ceni. Suttnerjev katalog je res veselje v hiši in naši čiteteljii ga dobijo zastonj, ako ga naročijo od svetovne razpošiljalnice H. Kuttner v Ljubljani št 992.
Če je hladno, vsak misli na zimo, treba se je preskrbeti s tem in onim, pa po možnosti z malim denarjem dosti in dobro kupiti. Kdor si pa hoče z malim denarjem dosti nabaviti, mora ceno kupiti. To bi pa prav gotovo vsali rad ,zato bomo kar povedali vir za cenen nakup raznega sukna, volne, cdej, konjskih koc, barhentov, platna, klobukov, perila, samoveznic, nogavic itd. itd. Franc Mastek, Maribor, Glavni trg 16. Kadar se mudite v svrho nakupa v Mariboru, naj nilodo ne pozabi obiskati te tvrdke!
Izdatnost, obilne pene, neškodljivost napram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela.«
Sv. Križ pri Mariboru. Dne 18. t. m. je bilo pri nas grozno veselo. Vršila se je vinska trgatev v korist naših ubogih invalidov. Ker so usmiljeni sosedje vedno imeli sočutje do invalidov, so tudi ta dan prišli obiskat siromake in da bi se invalidi še bolj zavedali svoje neusmiljene usode, so sosedje pripeljali seboj svoje zdrave hčerke, ki so bile na plesu jako poskočne, vendar tako hudo ne, da bi si bila katera nogo zlomila. Ne ve se pa, če se ni kateri tisti dan razbilo srce. Silno, strašno, hudo veselo je bilo tisto noč, in še drugo jutro. Pravijo, da so naši invalidi dosegli skoro popolno žepno zdravje, ker se je našlo namreč precej u-smiljenih sosedov. Zares, kako trdosrčen bi pač bil tisti, ki 'bi ga ne ganila bridka usoda naših invalidov! S pritiskanjem na knofe in strune si morajo služiti svoj grenek kruhl Zadnji čas je, da podregamo belgrajskega Miklavža, na? kmalu uredi invalidsko vprašanje, ker drugače se zna zgoditi, da se bo invalidska bolezen pri nas preveč razširila in kdo bo odgovoren potem za vse posledice invalidskih prireditev? —ot.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Vsakega poštenega župljana je z velikim zadovoljstvom razveselilo imenovanje preč. g. kaplana pri Sv. Benediktu Janeza Oblaka župnikom naše lepe župnije. Saj nam je imenovani gospod še v prav dobrem spominu izza prejšnjih let njegovega službovali' pri nas. Ne slišiš drugega kakor: Tako je prav!
Keblj. Dne 17. t m je nenadoma ugrabila neizprosna smrt blago nam mater in gospodinjo Marijo Capi, rojeno Pridrih.
Sv. Rupert v Slov. gor. Pri nas je stopil na lastno prošnjo v pokoj g. nadučitelj Srečko Škrjanec. Naša dolžnost Je, da se g. nadučitelju javno zahvalimo za njegovo 431et-fio plodonosno delovanje med nami Večina sedanjih gospodarjev in gospodinj so bili njegovi učenci in učenke in vsak se rad pohvali, češ, mene so učili g. Škrjanec. O, kako so bili dobri in kako smo jih radi imeli otroci! Zato pa ni čuda, da se sedaj, ko je šel v pokoj, povsod sliši med ljudmi: »Škoda za g. nadučitelja Škrjanca!« In po pravici! G. nadučitelj je mirnega in tihega značaja. Premisli: vsako besedo petkrat, predno jo izgovori, dobro se zavedajoč besed pesnika Aškerca: »Kdor veliko in mnogo govori, globoko ne misili, izkušnja uči.« Njegovo geslo pa je: Vsak >naj pometa pred svojim pragom, bo pa živel v miru in •Jjubezni med ljudmi. Njega nikdo ni videl kdaj v kaki gostilni pozno v noč popivati in dasi je včasih tudi vesel in šaljiv, iz njegovih ust še nikdo ni slišal kake nespodobne besede. Lep zgled ne samo mladini, ampak tudi marsika-leremu izobražencu. G. nadučitelj je bil vedno vzor-učitelj, v šoli in izven šole. Bog nam daj še mnogo takih! Njegovi učenci ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. Vsi drug* mu pa kličemo: Ljubi Bog naj ga živi in ohrani še mnogo let veselega, čilega in zdravega! Živijo! — Hvaležni Ru-perčani
Ljutomer. Pameten človek skrbi tudi za bodočnost. Zima se bliža in najbrž ne bo mila! Marsikoga skrbi, kje •¿obiti obleko, moko, drva. Prijatelj, te skrbi se lahko rešiš! Ne bo ti treba šteti tisočakov, samo par dinarjev žrtvuj, pa se lahko vse skrbi rešiš. »Šmenta, tega pa ne razumem!« bo marsikdo neverjetno skimal z glavo. »Za par dinarjev obleko, moko, pa še drva, to ni mogoče!« Pač je mogoče, prijatelj! Kamo par srečk efektne loterije Katoliškega doma v Ljutomeru ti je treba kupiti, pa lahko dobiš blago za celo moško ali1 žensko obleko, pa še seženj drv. In če si še posebno agilen, prevzami v razprodajo erečke naše efektne loterije in zaslužiš 10% provizije. Sreča te kliče, vabi, ne naženi je, ampak vzemi v roke dopisnico in naroči si par srečk! Stane samo 5 dinarjev 1 komad.
Razbor pri Slovenjgradcu. Pri nas je umrl dne 17. t. m. najstarejši mož naše fare Peter Glašenčnik, p, d.: stari Zepečnik, star 83 let. Rajni je bil vedno mirnega in poštenega obnašanja, delaven, pa tudi globokoveren katoličan. Lep zgled je bil vsakemu kristjanu, ker je redno vsako nedeljo prihajal k službi božji, pri čemur ga ni oviral niti »neg, ki ga pri nas včasih veliko zapade. Bil je zvest pristaš Kmetske zveze. Z vsakim prijazen in dobrega srca, V njegovi hiši ni bilo najti slabega berila, pač pa je imel amiraj veliko dobrih knjig in časopisov, zato sta tudi njegova dva Sina dobro vzgojena in vneta pristaša SLS. Celi družini, zlasti pa sinoma, izrekamo tem potom naše odkrito sožalje, rajnemu pa daj ljubi Bog večni mir!
Sv. Krištof pri Laškem. Vsi občani in neobčani smo vedeli in večina občinskega odbora je sklenila, da ima »aš g. župan v obširni občini letno 1000 dinarjev plače. Samostojni demokratje, takozvane napredne sile pa so trdile, da je župansko mesto častno in zato lahko brezplačno. Ko pa so ti prešmentani »klerikalci« v nedeljo, dne 8,. t. m., občinsko blagajno zopet v roke vzeli, je Vaš dopisnik na svoje oči zapazil, da je v blagajniškem dnevniku »spisano: Pod tekočo št. 51 z dne 10. 4. 1925: gerentu občine komisijski stroški za pot v Ljubljano 217 din.; dne 02. 4. gerentu občine komisijski stroški pri ogledovanju cest 507 din.; dne 7. 5. gerentu občine komisijski stroški 196.50 din.; dne 25. 5. gerentu občine za komisijske stro-Bke 425.50 din.; dne 29. 5. gerentu občine za komisijske stroške 154.50 din.; dne 24. 6. gerentu občine komisijski stroški 196.50 din. Ta čas je bil gerent laški poštar gosp. ivan Slavec. »Domovina« pa je pisala: Bog nam ohrani gerenta še mnogo let!
Sv. L en ar t nad Laškim. V nedeljo po Vseh Svetnikih 9« obhaja tukaj šentlenartska nedelja, god farnega patro-na. tj d blizu in daleč pride k nam to nedeljo vsikdar mnogo ljudi, da se priporočajo sv. Lenartu za zdravje pri ljudeh in pri živini. Letos pride sv. Lenarta proslavljat mil. g. stolni kanonik Franc Časi, bivši tukajšnji mnogoletni dušni pastir. Iskreno povabljeni torej vsi častilci sv. Lenarta od blizu in daleč!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Poročajo nam o velikanskem ■anrmanju za loterijo Katoliškega prosvetnega društva, ki obsega krasne dobitke v vrednosti 50.000 dinarjev, in fcoje se zadene s srečkami, ki stanejo samo 5 dinarjev. Vse hoče imeti srečke te loterije, vse tekmuje, da jih čim "reč kupi. Sam glavni dobitek je vreden 10.000 dinarjev. Zato Vas opozarjamo na to loterije in prosimo, da si oglejte notico z označbo dobitkov med »Novicami« — »Poskusite svojo srečo« v današnjem »Gospodarju.« Žrebanje bo že dne 8. decembra t. 1. Čas je kratek!
Gospodarsko*
DAVEK OD ZASLUŽKA TELESNIH DELAVCEV.
Ker zadeva ta davek najširše sloje ljudstva, je pač potrebno da se seznanijo vsi prizadeti vsaj z najvažnejšimi določili navodila za odmerjanje in pobiranje davka, ki jih |e izdala generalna direkcija neposrednih davkov.
Kdo je dolžan plačevati ta da veki
Vsi telesni delavci (delavke) ne glede na značaj posla, katerega opravljajo, ako prejemajo zaslužek od privatnih ali naprav, plačajo izza dne 1. aprila 1925 od vsakih i00 dinarjev zaslužka 3.30 din. davka in pribitkov.
Kdo je davka oproščen?
Vsa delavci izpod 18 let in nad 65 let starosti brez ®Kha na višino «-služka «n delavci od 18 do 65 let staro-
sti, ako ne presega njih letni zaslužek 5000 dinarjev.
Kdo se smatra za telesnega delavca?
1.	Hišna služinčad (hlapci, dekle, kuharice, sobarice, dojilje, kočijaži itd.).
2.	Kmetijski dninarji; izvzeti so le sezonski kmetijski delavci-dninarji.
3.	Dninarji po mestih in trgih (nosači, težaki, Žagarji, čistilci itd.).
4.	Delavci vseh rokodelskih obrtov (pekovski, mesarski, mizarski, čevljarski itd.).
5.	Delavci trgovskih obratov in podjetij (trgovski pomočniki in vajenci, vse osobje v hotelih, gostilnah, kavarnah, bioskopih itd.).
6.	Delavci v vseh privatnih obratovalnicah in podjetjih, ki opravljajo pretežno fizična dela (tipografski, lito-grafski, fotografski, mlinarski, lesnoindustrijski, opekarski itd.).
7.	Tvorniški delavci.
8.	Delavci v gradbenih podjetjih, ako ne delajo v akordu.
9.	Delavci transportnih podjetij (špediterski pomočniki in vajenci, vozniki, skladiščniki itd.).
Kaj je zaslužek?
Prejemki v gotovini in vrednost prejemkov v naravi (prosto stanovanje, prosta hrana itd.). Vrednost proste hra ne se ceni od 240 do 480 din. mesečno, vrednost prostega stanovanja pa 60 do 120 din. mesečno.
Prijava zaslužka.
A)	Delavci, ki opravljajo delo samostojno, ki torej niso v službi, kakor Žagarji, dninarji, postreščeki itd., morajo sami vložiti davčno prijavo (kolekovano s 5 dinarji) o zaslužku. Za davčno leto 1925 morajo prijaviti davčnemu okrajnemu oblastvu do 15. novembra 1925 zaslužek, ki ga dosežejo v času od 1. aprila do 31. decembra 1925.
Te prijave se predložijo v oceno cenilni komisiji za dohodnino. Po oceni se jim predpiše davek, ki se plačuje, kakor vsi drugi, davki vsake tri mesece po eno četrtino letnega zneska.
B)	Od delavcev, ki so v službi večjih podjetjih (gradbenih, industrijskih, tvorniških, hotelirskih, restavracijskih, trgovskih »na debelo« ali »na'debelo in drobno«) izračuna in pobira davek delodajalec sam ob izplačilu zaslužka.
Delodajalec mora takoj po preteku vsakega meseca vpisati v predpisani seznam pod tekočimi številkami ime in priimek vsakega delavca, stalno bivališče, dnevni zaslužek, za kateri čas je zaslužek izplačan, svoto dotičnemu delavcu izplačanega zaslužka in odtegnjeni 3.30% davelf. Ta seznam predloži delodajalec v dveh izvodih davčnemu uradu, ki je pristojen na kraj obratovališča, in plača svoto, ki jo je vsem v seznamu razvidnem delavcem odtegnil. Davčni urad potrdi prejem na enem izvodu, ki ga vrne delodajalcu.
Za davčno leto 1925 se mora odtegniti davek za čas od 1. aprila do 31. oktobra 1925 ter plačati do 15. novembra 1925 pri davčnem uradu, potem pa vsaki mesec.
C)	Vsi drugi delodajalci (zasebniki, ki imajo služinčad, obrtniki in trgovci, ki ne spadajo pod B) navedene, in imajo pomočnike, vajence, služinčad) morajo prijaviti zaslužek njih nastavljencev pristojnemu davčnemu oblastvu s posebno prijavo, ki se mora kolekovati s 5 dinarji.
Zaslužek od 1. aprila do 31. decembra 1925 se mora prijaviti do 15. novembra 1925.
Davek odmeri davčno oblastvo in se bo moral takoj plačati. V letu 1926 se bo plačeval ta davek vsake tri mesece po eno četrtino letnega zneska.
Tiskovine za prijavo uslužbencev pod C) se dobijo pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru proti povrnitvi zatožnih stroškov.
Kakor je torej iz zgornjega razvidno, izračunavajo in plačujejo davek delodajalci pod B) mesečno s posebnim seznamom v dveh izvodih pri davčnih uradih, delodajalci pod C) pa prijavljajo zaslužek pri davčnem oblastvu enkrat na leto in plačujejo davek pri davčnih uradih vsake tri mesece. Ako bi pa delodajalci pod C) želeli ¡izračunavati ffin. plačevati davek mesečno, kakor oni pod B), je potrebno samo, da prijavijo to željo davčnemu oblastvu. V istem letu se potem ne more več menjati način plačila.
Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru je priredilo po preobratu svojo prvo in zadnjo razstavo naše domačegrudne (štajersko-zagorske) kure v prav skromnem obsegu meseca oktobra leta 1920. Merodajni čini-telji in občinstvo, ki so si tedaj ogledali razstavljene peteline in kokoši rujave, grahaste in bele barve v pri-prostih lesenih kurnikih postavljenih po tleh vrtne verande pri Gambrinu v Mariboru, so se prav pohvalno izrazili o lepoti živali. Pa tudi razstavljalci sami, izključno kmetski posestniki — so bili z uspehom precej zadovoljni. Okrajni zastop mariborski je namreč nakazal tukajšnji kmetijski podružnici, v katere področju se je vršila razstava, znesek 1000 K v svrho obdarovanja marljivih perutninarjev in perutninaric. Od onega časa dalje pa se — kakor že omenjeno — ni vršila nobena taka razstava niti v Mariboru, niti kje drugje v Sloveniji. Društvo bo priredilo torej po preteku dolgih pet let zopet razstavo, letos pa v nekoliko širšem obsegu in z ličnejšo opremo v vrtnem paviljonu Narodnega doma mariborskega, in sicer dne 14. in 15. novembra. Namen te razstave je: 1. Dobiti pregled v kakovosti perutnine in o doslej doseženem uspehu v njeni reji. 2. Primerno nagraditi marljive perutn: trje in perutninarice ter jih na ta način navdušiti zn nadaljin. umno rejo. 3. Pokazati onim gospodarjem in gospodinjam, ki še ne poznajo omenjene kure, njene posebne v: Lne. 4. Vzbuditi zanimanje za to panogo domače živinoreje tudi v srcih šolske mladine. 5. Nabaviti po potrebi peteline in ko-
koške za vzrejevalne dvorce in 6. določiti smernice za širjenje te pasme. Razstava bo združena s sejmom za plemensko perutnino omenjene pasme. Prvotni načri, da se priredi razstava za območje cele mariborske lasti, se je moral opustiti vsled pičlih denarnih sred-* stev, zatorej je prireditev zamišljena le za mesto Maribor z okolico kot dosedanje rejsko središče. Prijave sprejema društvo do 12. novembra t. 1. Pripomenjeno bodi še, da se iz navedenega razloga ne bodo mogli vpoštevati pri obdarovanju oni perutninarji, ki so bili deležni letos že priznanja na katerikoli drugi razstavi.
Mariborski trg dne 24. oktobra 1925. To pot je prišla že 52 slaninarjev na trg, ki so prodajali svinjino po 20 do 30 din., slanino po 25 do 30 din. in drob po 15 do 20 din. 1 kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 15 do 20 din., teletino po 17.50 do 20 din., svinjino po 20 do 22 din., klobase po 25 do 35 din., prekajeno meso po 28 do 40 din., gnjat po 40 do 50 din., drob po 7 do 15 din. 1 kg. — Perutnine je bilo okoli 800 komadov. Cene, ki so malo padle, so bile velikim piščancem 20 do 70 din. par, kokošem 30 do 60 din., gosem, racam in puranom 50 do 100 din., domačim zajcem 8 do 50 din., kanarčkom 35 do 100 din., grlicam 35 do 37 din. komad, 1 kozličku 120 din. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetke: Bilo je 150 vozov na trgu, tako da je bila tudi Strossmajer-jeva ulica napolnjena z vozovi. Cene so bile krompirju 3.50 do 5 din. za mernik (7 in pol kg), oziroma 1.25 do 1.75 din. kg, solati 1 do 2 din. kg, glavnati solati in endiviji 50 para do 2 din., ohrovtu 0.50 do 2 din., kumarcam 0.50 do 2 din., buči 1 do 3 din., pesi 0.25 do 1 din., korenju 0.25 do 1 din., karfijolu 2 do 10 din .komad, zeljnatim glavam 0.50 do 2 din. komad, čebuli 1.25 do 5 din., česnu 3 do 6 din. venec, kislemu zelju 3 din., kisli repi 2 din., fižolu 2 do 4 din., paradižnikom 1.50 do 2.50, ovčjemu siru 20 din., trapistovskemu siru 25 din., maslu 40 do 48 din., kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, mleku 3 do 3.50 din., smetani 12 do 14 din., maslineimu olju 30 do 48 din., bučnemu olju 26 do 32 din, liter, jajcam 1.50 do 2 din. komad, sirčku 1 do 8 din. hlebček. — Sadja je vkljub velikemu izvažanju mnogo na trgu. Cene so bile jabolkom 2 do 5 din., hruškam 3 do 10 dni,, breskvam 4 do 10 din., grozdju 4 do 1 2din., kostanjem 5 din. kg, pečenim kostanjem 6 din. liter, limonam 1 do 1.75 din. komad, figam 6 do 8 din. venec, kokosovim orehom 15 din. komad. — Cvetlice so se pocenile, odkar je podjetje Džamonija otvo-rilo prodajalno v Slovenski ulici, kjer se dobijo vsaki dan sveže rezane cvetlice. Cene so bile 1 do 7 din., z lonci vred 7 do 50 din. komad. — Lončena in lesena roba po 0.50 do 160 din., leseni ročni vozovi 100 do 200 din» brezove metle 2 do 5 din. komad. Koruzna slama 25 do 30 din. vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 21. oktobra, ko kmetje pripeljali 3 vozove sena, 1 voz otave in 2 voza slame, v soboto, dne 24. oktobra, pa 4 vozove sena na trg. Cene so bile senu 50 do 67.50 din. otavi 60 din., slami' pa 37.50 din. za 100 kg. V soboto, dne 24. t. m., so kmetje pripeljali še nadaljnih 10 vozov v mesto, katere so pa peljali takoj naročilcem, kateri so ga plačali po 50 din. za 100 kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se ie na sejem
dne 27. t. m.: 11 konj, 10 bikov, 162 volov, 490 krav in 11 telet, skupaj 684 komadov. Povprečne cene za različne živalske sorte so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže od 9 do 10 din., poldebeli voli od 7.50 do 8.25 din., plemenski voli od 6.50 do 7 din., biki za klanje od 6.50 do 8 din., klavne krave debele od 8.50 do 9.50 din., plemen ske krave od 5.75 do 8 din., krave za klobasarje od 3.75 do 5.50 din., molzne krave od 4.75 do 6.25 din., breje 'krave od 4.75 do 6.25 din., mlada živina od 6 do 9 din. Prodalo se je 317 glav, od tega za izvoz 28 komadov v Avstrijo.
Mariborsko sejmsko poroči k). Na svinjski sejem dne 23. t. m. se je pripeljalo 270 svinj,, 1 ovca, 2 kozi, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 .do 150 din., 7—9 tednov stari 180 do 225 din., 3—4 mesece stari 280 do 320 din., 5—7 tednov stari 350 do 480 din., 8—10 mesecev stari 520 do 680 din., 1 leto stari 1000 do 1100 din., 1 kg žive teže 11 do 12.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 18 din., ovca komad 200 din. Prodalo se je 187 svinj in 1 ovca.
Mesne cene v Mariboru. Meso od volov, bikov, krav in telič od 10 do 19 din.; telečje meso od 12.50 do 20 din.; svinjsko meso sveže od 12.50 do 27.50 za 1 kg.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55.50 do 56 din., angleški funt 273 do 275 din., italijanska lira 2.24 do 226 din., francoski srank 2.35 do 2.39 din., švicarski frank 10.86 do 10.94 din., čehoslovaška krona 1.65 do 1.68 din., avstrijski šiling 7.90 do 8 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.19 centimov.
{ Vse kar potrebujete
za sebe, svojo družino, svcje prijatelje najlepšo zlatniao in srebrnino, ure, verižice, prstane uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dalje aparate sa britje in rezanje las, nože, škarje, doze za cigarete, denarnice, listnice, godala in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti brez vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Preglejte bogate ilustro-vani divot cen'k, ki ga dobite brezplačno od svetovne tvrdke H. Si?ttner v Ljubljani St. 992.
uast«
MALA OZNANILA.
Vegetabilno, fosforokislo krep Silno krmilo za prašiče, krave, vole, konje, teleta in perutnino, je priznano kot najboljše krmilo. Učinkuje hitro rast mesa in masti, povzdigo molz-nosti, pospešuje tek in nagon k žretju in čvrsti razvoj krepkega okostja. Cena 10 kg 60 f>, 20 kg 120 D. Naroča se pri glavni zalogi vegetabilnih krmil Cerkvenica-Rakek. 6—1
1280
Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje. Cena 550 dinarjev. Naslov v upravi lista.	1301
Vinicar s 4 ali 5 delavci, se sprejme. Vpraša se v Mariboru, Grajski trg 2.	1299
Dekle, pošteno in pridno, ki zna šivati na stroj, išče službo pri gospej, kjer bi se naučila kuhati, s 1. novembrom. Vpraša se: Maribor. Vetrinj-ska ulica 11, 1. nadstropje na desno.	1290
Viničarji s petimi osebami in dobrimi spričevali sprejme takoj Josip Kirbiš, Maribor, Vetrinjska ulica 3.	1282
Marljive zastopnike išče stara zavarovalnica v vseh krajih prevaljskega, marenberškega in slovenjgraškega okraja. Javijo se naj le tamošnji domačini na upravo lista pod > Trajen, dober zaslužek.«
Službo želi: strežnika, skladiščnika v mlinu, cestnega moj stra, žage, hišnega hlapca, grajščinskega paznika. Naslov v upravništvu.	1293
Sprejme se mlinarski vajenec takoj pri Ivan Mesič, mlinar, Vransko.	1291 3—1
USenca s primerno šolsko izobrazbo ter poštenih starišev sprejme takoj Albert Verdnik, trgovec z mešanim blagom v Gmartnu pri Slov. Gradcu.
1248 2—1
Ufcenko, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, «prejme trgovina na deželi. Ponudbe na upravo lista pod J. V. 1270	1270 2—1
Sprejme se oženjen viničar, po možnosti brez malih otrok, kateri razume vsa vinograd-ska dela. Izpričevala potrebna. Plača dobra po dogovoru. Reflektanti naj se oglase pri Victor Wogg, Celje. 1263 2—1
Nodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Franc Repič, sodar-ski mojster v Ljubljani, Ko-lizejska ulica 18. 1261 5—1
Pekovski učenec se sprejme v pekarni Schober, Kralja Petra trg 2, Maribor. 1252 2—1
Posestvo y Dravski dolini, 4
do 10 oralov, vzamem v najem ali kupim. Naslov v upravništvu.	1295
Gostilna s tobakarno v bližini Maribora, sredi vasi, brez konkurence, z okoli 5 oralov prvovrstnih njiv in travnikov se takoj po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Natančno pove Rudolf Flucher, Zg. Bistrica, p. Slov. Bistrica. 1285
Prodam: 2 orala lepega gozda.
■	■ epega
Alojz Meininger, Nova Krče-vina pri Vurbergu. 1283
Hiša in gostilna, 4 oralov dobre zemlje, oz. sadni vrt, lep hlev, vse v dobrem stanju, pol ure od Glavnega trga Maribor, stanovanje na razpolago, se radi rodbinskih razmer takoj proda. Cena 130.000 din. Stancer, Maribor, Koroška c. 58.	1249 2-1
Prodam malo posestvo, hišo z gospodarskim poslopjem, 1 in tri četrt orala zemlje zraven, zavoljo starosti in slabega zdravja. Zglasiti se je pismeno ali ustmeno pri vdovi Urši Novak v Banovcih, pošta Križevci pri Ljutomeru. 1262
2—1
Prodam kmetske tovorne vozove 2000 kg nosilne teže za ceno 1500 D. Vozovi so novi, barvani; različna kolesa itd. Vpraša se pri Josip Stajnko, kolar Jugoslov. trg 3, Maribor.	1287
Absolvent enoletne kmetijske feole, vojaščine prost, želi na kakem veleposestvu mesto praktikanta ali pomožnega oskrbnika. Naslov v upravi.
1250 2—1
Rodovitno posestvo, njive, sa-donosnik, travniki za 6 glav živine, zidana hiša blizu cerkve v mariborski okolici ugodno na prodaj. Naslov v upravništvu.	1302 2—1
Kolarska delavnica s stanovanjem, v isti hiši se nahaja tudi kovač, se da v najem vestnemu kolariu z manjšo družino. Ponudbe na upravo posestva Strassenhof, p. Gor. Sv. Kungota.	1288
V najem se ila gospodarstvo
pri Vojniku ob glavni cesti, tudi 16 oralov prvovrstne zemlje, njiva, mnogo sadonosnih dreves, stanovanjska hiša, hlevi, kolarnica, stiskalnica, kozolec, delavska hiša in mnogo inventarja. Je pripravna za hmeljarstvo. Pojasnila daje Joško Prekoršek. Višnja vas pri Vojniku.	1294
Krasno posestvo se proda, obsega 30 oralov, 15 oralov prvo vrstnih travnikov, 10 oralov njiv, veliki sadonosnik, gozd in dva orala vinograda (aron-diran), boljša stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, ob državni cesti in pri železniški postaji. Inventar: 10 glav živine, 2 konja, 15—18 ! svinj, vse gospodarsko orodje 1310 z vsem bogatim letošnjim pri- i delkom; proda se radi selitve za 450.000 D, ozir. po dogovo- j ru, Za odgovor priložiti znam- ' ko. Vpraša se pri K. Troha v t Mariboru, Slovenska ulica 2. !
1275 1
Jagnedove hlode, debelost 40 cm, dolgost 50 cm in naprej, brez grč, kupim vsako množino. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1276 2—1
Bučno olje, najboljše, priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmuller v Mariboru, ulica Pod mostom 7 (prej Korošec). Priporočam nadalje oljno pogačo (prgo) in poceni otrobe. Zamenjam bučne jedrce, lušče-ne in neluščene in drugo seme in cele orehe za bučno olje in prevzamem prešanje za kmete.	1277 2-1
Vsa sodarska orodja se po ceni prodajo: Gregorčičeva 26, pritličje, levo. v	1274
V gostilni Franc Vaupotič v Gočovi se vrši veselica »Vinska trgatev« 8. novembra t. 1. Cisti dobiček je namenjen požarni brambi pri Sv. Trojici v Slov. gor. Vljudno vabi Franc Vaupotič.	1304
Zamenjam za vino en lovski
voz, odprti koleselj na proste
oljnate osi, vse v najboljšem
stanu in še več drugih. Naslov
v upravi lista. 1292 2—1
Kupim 2000—3000 smrekovih
hmeljevih drogov od 7 metrov naprej. Ponudbe pod »Leveč« na upravo lista.	1300
Drevesnica grofice Herber-stein v Velenju (Slovenija) nudi za jesensko in pomladno saditev prvovrstno lepo vzgojeno sadno drevje, od vseh obče znanih in priporočljivih vrst. Cene zmerne, pri večjem odjemu popust. Franc liorvath, vrtnar in sadjar. 1272 3—1
Hrastove in bukove hlode kupuje električna žaga M. Obran Tattenbachova ulica. 1268 4—1
Pozor! Prvovrstne cepljene vinske trte, po konkurenčni ceni vam nudi trtnica J. Goš-nik, Breg, p. Slovenske Konjice.	1246
Prvovrstni angleški in ostrav-ski plinski koks na drobno iz debele dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna.	37
Pletene jopice, bluze, telovnike za moške in ženske, sviter-je, kostume, spodnja krila, pelerine, kapice, nogavice, do-kolenice itd. vse iz najboljše volne dobro izdelano in za nizko ceno dobite v Strojni pletarni Maribor, Vetrinjska ulica 17.	1219 10-1
Stiskalnica In stilne (patent Modi) za grozdje in sadje ima w ealogi tvrdka Hochnegger in Wiener, Maribor, Koroška cesta 63. Izdelovanje pohištva (■ »tavbeno mizarstvo. — Pe-streiba točna. — Gene nizke.
1991
Prvovrstno sadno drevje In cepljene trte najbolj priporočljivih vrst po nizki ceni ima v t a losi: Drevesnica in trtnica Gradišnik, SL Jani— Velenje. Naročila in tozadevni vprašanja naj se blagovolijo nasloviti na: Ivan Gradišnik, pošta Dobrna pri Celju.	1052
Pesor! Ravno doSlo blage,«« re cene. Platno, barhenti, drafc Ulačevina, «vileni robci, «akne itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. M

Suhe gobe, orehe.
vosek in vse druge deželne pridelke kupuje po najvišjih cenah:
ANTON FAZARENC, CELJE. Ima na izbiro in veliko zalogo: kave, riža, mila, svež, najfinejših čajev, ruma, konjaka
in vseh vrst špecerijskega blaga po najnižjih eenah. Zamenja tudi žito za najfinejšo baško moko. 1168 10—1
Izjava.
»
Podpisana preklicem nepremišljeno govorjenje zopee Franca in Jozefo Radanovič in se zahvaljujem, da sta odstopila od sodnijskega postopanja. — Franca Koritnitk, Dečna sela.	1296
o	va
m vec!
Tako bodete vzkliknili, ako si nabavite vse potrebno blago za obleke, perilo itd. v znani najcenejši trgovini
M FELDÍN
Špecerijske pridelke Grajski trg it. I MARIBOR Vefrinisha ulica
posebno lepo kavo, surovo ln j	Telefon 456.
žgano, riž, bučno olje, na-; mizno olje, banatsko pšenifi-no moko, dobro krušno moko, kupite najcenejše in s točno postrežbo v najstarejši špecerijski trgovini
ivan $im,
Glavni trg ▼ Rotovin.
Kupim tudi več vagonov lepega telja v glavah. 1074 12—1
Sodi za vino, iganje, transport in hrambo ima vsako množina vedno v ealogi Fr. Repič, sodarsko podjetje t Ljubljani, Trnovo. Solidna delo. Točna postrežba. Oglejte si zalogo!	1012 15—1
Vsak še ne ve, da se v trgovini
JOS. PIRICH
usnjarija
MARIBOR, Aleksandrova 21
prevzame vsakovrstne surove kože za izdelavo gornjega usnja, podplatnega usnja, — blank in boks. Prodaja po najnižjih brezkonkurenčuih cenah vse vrste usnja. Lastni izdelek. Nakup surovih kož vseh vrst po najboljših dnev-.nih cenah.	1278
Saioidin, Suiikol, Hypermangasi
so dobro preiskušena sredstva proti oidiju itd. na trti. Z navodilom vred se dobi v dro-geriji Sanitas, Celje. 833
Oglasni in reklamni zavod
Voršiča naslednik
Tinko Kovačič
Maribor, Slomškov trg 16.
sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah za vse tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte.
t
Nalbolje li aalvamje naložite snoj denar pri
Okrajni posojilnici v Ljutomeru,
ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8 '/„, večje in vezane po dogovora tudi višje. Sprejema hranilne knjige dragih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
ZAH¥ALA.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebrid-ke izgube našega srčnoljubljenega očeta itd., gospoda
Frunc-a Ji are
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni mil. g. kanoniku Josipu Čižeku iz Jarenine, preč. g. župniku šentjakobskemu za tolažilne besede ob odprtem grobu, gg. pevcem za v srce segajočo žalostinko ter vsem dragi jnprijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, dt počastijo s svojim spremstvom zadnjo pot nepozabnega nam pokojnika.
Maribor-Vosek, 27. oktobra 1925.
Rodbine Sollak, Gornig in Jarc.
aiû^m^m^Bi^nt^in^ni^ni^in^in^nt^Tn^ni^Ttr^H.'^iiï^în^in^iH^nt^iiî^iij tu...v..u	¡i
eMI=tlie=WI»=<lll=»lll=llll^llll=*lll=HII=H<l=HII=llll=tlll=llll=M»=ll*l=HII^IIII=tlll=llll=lll«^
HcmiišljemkL širite naše liste!
Lastno izdelovanje vseh vrst perila in predpasnikov za ženske, moške in otroke.
Velika zaloga vseh vrst odej, pletenih jopic, oblek, nogavic.
Glavna zaloga svilenih rut in šerp.
Duhovništvo in državni nameščenci uživajo znaten popust.
rBan^lakeinfirneže-:
dobite najceneje v novoustanovljeni detailni trgovini
Jos. Kaloud, Maribor
Aleksandrova testa 28.
Posebno priporočam za Vse Svete barve v zlatu in srebru ter vse vrste laka za železo.	1289
JlMBMfflg Odvetnik

Stanko Sel avle
naznanja, da je otvoril
lastno	olsarno
v Gornjemgradu (v hiši g. Franca Veršnika, prej Fišer).
iipai
ipoitoviiaa aos;»otfinial
Tudi Vi se morate prepričati, da se dobi v manufak-turni trgovini
SREČKO PIHLAR, MARIBOR,
Gosposka ulica 5
lepo in trpežno blago za obleke v veliki izbiri in po res nizkih cenah.	1306 6—I
1

m
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici v Celju
reg. zadrugi z neomejeno zavezo
Cankarjem ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica
Posojila po najnižji obrestni meri.
■H*			j rv*	PS	
1 >-« K		j t J k	j k. jlk. Jlk.		Vk A kj|
1AII sem že obnovil naročnino 7
prodaja damskih plaščev! — Trpežni športni 400 D, modni ševjot 550 D, Velour I a 600 D, Velour lala 720 D, gladki suk-neni 800 D, fini moano-sukne-ni 900 D.
MODELI
Velour s »Biberette« - kožo 1020 D, modno sukno s >Ele-ctrik« 1330 D, Eskimo Velour s Panterkanin 1650 D, najnovejši modeli s Chinchilla Opusom 2600 D do 3000 D v veletrgovini R. Stermecki, Celje, št. 24. Cenik zastonj. Vsaki kupec dobi darovnico. 1150
BBMnBMBBffiBBRB^aaj&BBBBBBBBgaaK;:»
izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si M jesen in zimo
čevii
Lastna delavni«« — solidna «en«,
MARIBOR, Ksrolka cesta št, Ift
Le najbolje je najceneje.
awaBBKnnB«aBaBat«»BB»$«efs&Bj»«iiB»
ISgfflšJHffiBESaflBttHtfBBBBBEKBBBBBMaBa
Pridno kupite
blago, oglejte si v manufakturni trgovini K. Wor-fa&s-j« nasl. Anton Macun v Mariboru, Gosposka ulica 10.
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBB
Kmetje šmarskega sreza!
Oglejte si zalogo in informirajte se o cenah, predno kri-jete Vaše potrebščine v manufakturi, usnju, železnini iri
špeceriji
v detajlni trgovini ED. ISUPPANZ, PRISTAVA
vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova cesta 43. 1266
Pil J. Trpinu v Mariboru,
Glavni trg 17,
se najlažje kupi sukno za plašče, obleke, perilo, dežnike itd., ker je res prav poceni.	1253
zahtevajte cenik in vzorce čudežnih sveč za božič
edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši. Bengalične žveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj v vseh barvah brez žvepla in brez smradu za Miklavževe večere in gledališke odre. Lovi..ske patrone vseh kalibrov v različnih bengaličnih barvah. Aparat proti vlomu, za vinograde i. dr. — Cenik ognjemetnih predmetov pošlje se na zahtevo.
»Pyrota«, prva jugoslovanska pyrotehnična tovarna, Celje.
Lepi vinski sodi
▼ vseh velikostih se prodajajo t vinski trfoxb!
FERDINAND KÜSTER, MARI301, 38	Meljsks cest* 19.
<'*3
Zima se bllia!
Preskrbite si razno manufakturno blago pri tvrdkl
Fiasiio M&ler» Maribor«
Glavni trg štev. 9.
Tam dobite odeje, koče, zimsko perilo, barhent, flanela h vseh vrst sukna za moške in ženske obleke po najnU^" dnevni ceni.	lili

3
*®3
is
Tiskarna w. Cirila t Markom
Zrn pioljske kpiže
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarn« sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 em veliki po 600 din., 80 em veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 em veliki po 1700 din.
Stenski kpiži
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
Stenski kpiži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din.
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru,


IBBBBBjp
Sensr naložite
RiibolISi In nalvarneGla pri
SpodnleStajerskl ljudski posojilnici r.z.z
t Mariboru,, Stolna elfcs št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
najugodnejši obrestni meri.
Ü.Z,
K H
i S
B ■
a ■
■
s>
a
o
K
J B
im
Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj ; sedanjosti ie edino .
ST0E1VER-REC0RD
3L-"CTID.
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, reù ^nskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
p&pir vedno v zalogi
■KBäSfftai
Z vonolifarna Z ?onoglas, Maribor
daje vsem p. n. interesentom na znanje, da vliva razen prvovrstnih bronastih zvonov tudi vse v
livarsko stroko spadajoče predmete
iz brona, medi in železa. — Vabijo se radi tega vse tovarne, mehaniki, ključavničarji, trgovci itd., da krijejo svoje potrebščine pri navedeni tvrdki, katera izvršuje vsa naročila hitro, solidno in po zelo nizki ceni. Kupuje se tudi stari kovinski materijaL
¡Mr Pozor w
župnijski uradi ia cerkvene obilne!
a)	Krasne božične jaslice za cerkvene oltarje in
b)	izvanredno krasen »Križev pot« iz trpežne kamenine (S?emgu!rn?sse) v reliefu (po profesorju Feuersteinu) inia v skladišču po jako ugodni
ceni
Delavnica za cerkveno umetnost
Alojz Zoratti,
Maribor,8troe ^majerjevau1, S
WblilLai
z£tíogxe rnantifaktiirnegg sp&c&càjs&œga in ielojzneg®
STBfôOO REELNA FSKMA
si prihranite, ako kupite manufakturno blago
¥ Celju „Pri solna
Stalno ogTcmna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, ka-Icar: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogoviee, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za srajce, klot, čepice in-haglavne rute.
N« opustite se prepričati! — Za obilen obisk se priporoča:
Aloiz Drofenift
Svečama, medičarna in slaščičarna
Pisan« & Dsliniek, Ptuj
Paioost« ulica 8, (pri poill)
ima v zalogi prvovrstne voščene oltarne, nagrobne, pogrebne in namizne sveče vseh velikosti, kakor tudi bele in barvane svečice za božično drevo po jako nizkih cenah.
P. n. trgovcem na deželi priporočava vsakovrstne me-dičarske izdelke, različne miklavže ter krampuse za Miklavževo, izvanredno lepe medene, sladkorne, penaste, li-keme in čokoladne obeske po brezkonkurenčnih cenah za Božič, nadalje različne okraske in božične nakite za božična drevesca.
Na drobno!	Na debelol
Pri večjem naročilu franko zaboj.
Za obilen obisk se najtopleje priporočava 1216	Pisanec & Dolinšek.
Postrežba točna!	Mera obilna.
I Somišljeniki inserirajte

Ali že vest
da s«
Celju
v manufakturni in modni trgovini
Franc Dobovičnik,
Gosposka ulica 15
saffaf]« kupi vsakovrstno blago za obleke, ker je veri S» feMra in so tudi najnižje cene, vsled česar slovi ista kol
rir ta najcenejši nakup manufakturnega blaga. SMternl nastavljenci, železničarji, kakor sploh strani«, ki .pri«i«Jo iz dežele nalašč kupovat, dobijo znaten popust
Za trgovce poseben oddelek na debelo.
■ ■■DHRSHSSiig!
idb»si
Pranje 1 brez tfuda!
Vedno lepo belo duhteče perilo, nežne bele roke brez vsakih razpoklin, nobenih bolečin v križu pri vporabi
za namakanje perila
m
Zlatorog
terpentinovega mila za pranje!
TRI
za namakanje perila pere sam — beli pa ne razjedal
I Al SODA
, ■ ^ ■ ..... •/'/»•¡«».V»-

TRI
flSAVV /
prištedi čas in delo,"
prištedi stroške, prištedi na perilu 1
TRI
stane ualo — nudi mnogo!
Tvornlce^Zlatorog Maribor.
SVEČARNA IN SVOŠOARNA
FRAN JO CVIIiAK, S L. BISTRICA
proizvaja in izdeluje voščene sveče za oltarje, voščene svitke, svečice za božična drevesa, gladke in zvretene ter raznovrstne sveče za trgovce za hišno rabo, kakor stearinsike sveče, kompozicijske sveče, nagrobne sveče (konsumne sveče »Viktorija«), Barok-sveče za lustre, vseh vrst okrašenih sveč in svitkov. Izdeluje se tudi medeno pecivo, krampuse, miklavže ter priporočam se vsem gg.
trgovcem in cerkvenim osikrbništvom za izredno in prvovrtsno blago. Zahtevajte ceniki — Postrežba točna ter solidna! — Cene zmerne! — Tvrdk«
odlikovana z zlato kolajno.
S
as
m ■
s
■
Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, do tako lepega pogreba naše preblage matere in soproge
Ane Kuk,
ki so nas zapustili v 67. letu starosti dne 17. vinotoka t. L, ob 3. uri popoldne.
Pred vsem se zahvaljujemo svetli kneginji Kristijani Windischgraetz, ki je blagopokoino počastila s svojo udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujelo se mil. g. arhidijakonu Fr. Hrastelju za večkratno tolažbo in sprevidenje ob času bolezni, kakor tudi za govor ob grobu. Zahvaljujemo se vlč. gg. Francu Tovornik in Juriju Lebič za tolažbo in večkratne obiske ob času bolezni, kakor tudi g. zdravniku dr. A. Goričarju, ki si je po svojih močeh prizadeval ohraniti dragoceno življenje. Zahvaljujemo se pevskemu zboru, kakor tudi vsem, ki so darovali vence in šopke, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jih spremili na zadnji poti.
Blagopokojno priporočamo v pobožni spomin!
Konjice, dne 26. vinotoka 1925.
Žalujoči ostali.

Zadružna gospodarska banka
Pfdrianiilca v Mariboru«
MTBT lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova eesta 6, pred frančiškansko cerkvijo,
• ,
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računa:
PoeMaSiori prtdiftiec irecb država* rasr« l#«©riim»
»-X vs* ^ »Al fcAi fcA* ^	kN kN kN fcN kN	fcA* fcžSi kN ^ fcAi fcArf	fcAg kN fcA* kN kN k^

Tiskar: Tiskarna st. Cirila ▼ Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar r Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.