Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale ■ II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177
PODUREDNIŠTVO :
34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	
Leto XIX. - Štev. 42
Gorica - četrtek, 26. oktobra 1967 ■ Trst
Posamezna številka L 50
Ob srečanju patriarha Atenaoora s papežem Pavlom IH. v Vatikanu
Kanon maše v italijanščini
Italijanski škofje so odobrili predlog, naj bo kdnon pri maši v italijanskem jeziku, škofovska konferenca je izvedla tajno glasovanje. Ni pa še gotovo, kdaj se bo sprejeti predlog izvedel. Škofje so namreč Predlagali mnogo popravkov k prevodu Oriona. Prevod bo tako treba ponovno Predelati in ga ponovno dati škafom v °dobritev. Te odločitve smo tudi slovenji verniki veseli, kajti istočasno, ko bo stopii za italijanske vernike v veljavo ka-^on v materinem jeziku, bo tudi za nas, vendar bo gotovo preteklo še nekaj mesecev.
Obnovljena pogajanja
■v
med Sv. stolico in Češkoslovaško
Carigrajski patriarh Atenagora, veliki prijatelj papeža Pavla VI. in neumorni po-bornik za zbližanje krščanskih Cerkva
Še v istem stoletju, ko je rimski cesar Konstantin razglasil javno svobodo mladega krščanstva (313), je na vratih Vzhoda zraslo novo cesarjevo mesto: Carigrad ■ Konstantinopel, ki je kmalu začelo z Rimom vsestransko tekmovati. Napetost je zajela tudi versko življenje in že v 9. stoletju (pariarh Fotij) so bile vidne nemajhne razpoke. Razkol v 11. stoletju (izobčenje 1054) je predstavljal le potrditev žalostnega stanja.
Toda Cerkev ni le človeško, temveč je tudi in predvsem božje delo. Hipoma se je pred našimi očmi nekaj zaobrnilo. Zavel je nov duh In vsi smo priče, kako Cerkev — sicer počasi in previdno, vendar Pogumno in z zaupanjem — stopa na pot do stvarnega zedinjenja.
Nesrečno Izobčenje iz 11. stoletja je bilo končno obojestransko preklicano. Mnoge izjave, govori in poslanice so zadobili toplino, kot jo lahko odseva le družinsko Vzdušje. Po srečanju v Jeruzalemu sta se ta četrtek, 26. oktobra že tretjič objela najvišja predstavnika katoliške in pravoslavne Cerkve. Prepričani smo, da jih pri tem vodi božji navdih. Skoro nezaslišano se nam je zdelo, ko je papež poromal v Sveto deželo in v Carigrad. In kdaj je kdo izmed nas slišal, da je carigrajski Patriarh obiskal papeža v Rimu! Da, nekateri koraki so videti drzni, a so zato toliko bolj zgodovinsko važni: predstavljajo bližnjico do velikega cilja.
Ekumenska misel stopa danes v ospredje. Premnogi o njej pišejo in govorijo. Tudi mi smo jo dolžni sprejeti in ji slediti ter ji pomagati do čim bolj popolne Uresničitve.
Z zavzeto hvaležnostjo spremljajmo ro-nianje carigrajskega patriarha na grobova sv. Petra ln Pavla. Goreče in vztrajno molimo, da bi novi objem s Pavlom VI. bil kmalu kronan s popolno bratsko povezanostjo vseh vzhodnih pravoslavnih Cerkva * njihovo zahodno sestro — katoliško Cerkvijo.	S.	J.
Po vesteh iz tiskovnih krogov se bodo v kratkem spet pričela pogajanja med Sv. Sedežem in češkoslovaško vlado v Pragi, ki naj bi pripeljala do sporazuma o položaju Cerkve in katoličanov v. tej držaivi.
Ta pogajanja so bila prekinjana letos junija meseca. Tedanji podtajnik za izredne zadeve v vatikanskem Državnem tajništvu msgr. Casaroli ter tajnik nun-ciature Bongianino sta skušala z zastopniki češkoslovaškega urada za cerkvene zadeve urediti zlasti vprašanje zasedbe prostih škofovskih mest v ČSSR. Od dvanajstih sedežev je namreč osem brez imetnika ali pa njih zakoniti imetnik ne more izvrševati svoje službe, ker mu tega vlada ne dopusti. Pogajalci iz praškega državnega urada za Cerkve so zahtevali, da Sv. Sedež povzdigne vse aili pa vsaj nekatere kapifiularne vikarje, ki začasno upravljajo škofije, v rezidemcialne škofe. Sv. Sedež tej zahtevi iz načelnih in konkretnih razlogov ni mogel ustreči. Po eni strani ne more odstopiti od načela svobodnega imenovanja škofov in ne more privoliti v državne posege v cerkvene zadeve, po drugi strani pa vsaj dal kandidatov, ki jih predlaga praška vlada, očitno ne izpolnjuje pogojev kanoničnega prava za škofovsko službo.
Praška vlada je na odklonitev svojih zahtev s strani Sv. Sedeža odgovorila s široko organizirano propagandno kampanjo, katera je skušala krivdo za pretrganje pogajanj zvaliti na Vatikan. Kot dokaz za »vatikansko intransigenco« je navajala ta propaganda ^primer Trochta«. Kakor zatrjuje vladni urad, naj bi vatikanska zastopnika pri pogajanjih ne privolila niti v to, da bi litomeriški škof Trochta, ki mu je bilo doslej onemogo-
Za zaščito Slovencev
Med razpravo deželnega sveta o uporabi 10 milijard ostankov se je svetovalec Slovenske skupnosti dr. Škerk dotaknil delovanja Ustanove za industrijsko pristanišče v Trstu (EPIT), od katere imamo Slovenci že veliko škodo. Opisal je delovanje te ustanove in predlagal, naj deželni svet nakaže EPIT-u poldrugo milijardo lir pod določenimi pogoji. Ti pogoji so:
1. država naj z zakonom uredi delovanje EPIT-a;
2. morebitna razširitev EPIT-a naj upošteva gospodarske koristi in medobčinski regulacijski načrt, ki je zdaj v pripravi;
3. zaščitijo naj se gospodarsko in narodne koristi slovenske narodne manjšine;
4. pravica razlaščevanja naj se omeji samo na infrastrukture.
Žal nimamo v- listu dovolj prostora, da bi navedli razloge, s katerimi je dr. Škerk utemeljil svojo zahtevo. Izjavil je, da bo zahteval glasovanje o resoluciji, če deželna vlada ne bi sprejela te zahteve.
ODGQVOR DR. BERZANTIJA
Predsednik deželne vlade dr. Berzanti je v svojem odgovoru izjavil, da sprejme vse točke. Ni pa omenil zaščite slovenskih narodnih koristi. Na ponovno škerkovo zahtevo za glasovanje je dr. Berzanti v dodatni izjavi dejal, da se strinja tudi z zahtevo o zaščiti slovanske narodne manjšine.
Dr. Berzanti je med drugim podčrtal, da je EPIT res treba pruerediti s posebnim državnim zakonom, s katerim bi bili lastniki zemljišč bolj zaščiteni. Pač pa je dr. Berzanti potrdil, da se deželna uprava strinja z izbiro zemljišča v dolinski občini za zgradnjo Fiatove tovarne »Veliki motorji«, obenem pa je zagotovil, da deželna vlada odločno nasprotuje vsem pobudam, ki bi umetno spremenile narodnostni značaj dotičnih krajev. Dodal je, da ima zagotovila, da bo skušal EPIT dobiti zemljišča za tavamo predvsem s po-
gajanji za zasebni nakup in ne z razlaščanjem.
Ker je dr. Berzanti v bistvu sprejel vse gori navedene zahteve, je dr. škerk vzel njegove izjave na znanje in povedal, da ne bo zahteval glasovanja o resoluciji.
UTRIP CERKVE
H)lllllllinnillllltiunilininilllllllllllllllllllllllllinilimiimninnmimimininini
Tečaji za spolno vzgojo na katoliški univerzi
Sto petdeset slušateljic fordhamske univerze, ki je ena največjih katoliških univerz v ZDA, je izrazilo željo, da bi prejele posebno spolno vzgojo. Njihovi prošnji so ugodili. Letošnjo jesen bodo zato pričeli ob otvoritvi predavanj z vrsto tečajev, v katerih bodo odkrito in neposredno obravnavali probleme odnošajev pred poroko, kontrole rojstev in vse vidike odnoša-jev med možem in ženo v zakonskem življenju. Podpredsednik univerze dr. Martin Meade je objavil, da bodo tečaji odprti za vse vseučiliščnike.
Sadovi družbe sv. Vincencija Pavelskega
Glavni svet družbe sv. Vincenca Pavelskega ali lazaristov se je sestal v dneh od 20. do 24. oktobra v Parizu, da uredi svoje bodoče delovanje v luči koncilskih smernic, štiri točke dnevnega reda so obsegale: spojitev izvršnih odborov ženske in moške veje; revizijo pravil; večjo demokratizacijo družbe s pomočjo pogostnej-šiih volitev in prilagoditev delovanja različnim položajem v raznih deželah. Družba sv. Vincencija Pavelskega trenutno deluje v 107 različnih deželah. Ima 32.000 konferenc, v katerih je včlanjenih nad pol milijona članov. Računajo, da znaša število oseb, ki jim pomagajo razne konference sv. Vincenca Pavelskega, 2 milijona in pol.
V Sloveniji ukinjajo šole
čeno izvrševanje škofovske službe, prevzel nek drug škofijski sedež. Toda čisto pa zamolči, da je vlada kot pogoj za delno »rehabilitacijo« škofa Trochta postavila imenovanje režimu uslužnega kapitulame-ga vikarja Oliva za rezidencialnega škofa v Litomericah.
Cerkveni češki in slovaški krogi imajo vtis, da je vlada »primer Trochta« vnaprej pripravila že iz vsega začetka zato, da bi v pogajanjih iimela na razpolago neko »nepremagljivo oviro« in bi potem mogla zvrniti krivdo za neuspeh razgovorov na Sv. Sedež. Značilno pa je, da se mora celo češkoslovaška komunistična vlada že ozirati vsaj deloma na javno mnenje, celo katoličanov, sicer pojasnjevalna propaganda ne bi imela smisla.
Neki obiskovalec z Zapada je prišel v stik s češko katoliško akademsko mladino in ji je med drugim zastavil tudi to vprašanje: »Kaj si obetate od pogajanj med Vatikanom in češkoslovaško vlado?« Mladi sobesedniki so mu odgovorili: »Bojimo se, da je Vatikan zaradi tradicionalnega precenjevanja institucij prehitro pripravljen žrtvovati moralne vrednote. Poglejte! Obenem z imenovanjem pomožnega škofa Tomašeka, ki ga mi zelo cenimo, za administratorja praške nadškofije, je doslej upravljajoči kapitulami vikar Štahlik, ki ga mi manj cenimo, prejel vatikansko odlikovanje. Verjetno je to odlikovanje bilo samo tolažilni obliž za to, ker je Vatikan odklonil državnega kandidata in vodilnega "mirovnega duhovnika” Štehlika. Vendar je to povzročilo med zvestimi katoličani veliko razočaranje. Taki kompromisi morejo kapital zaupanja, ki ga je Cerkev pridobila zaradi preganjanja, precej hitro zapraviti.«
V vseh kulturnih državah je šolstvo zadeva osrednje vlade in vzdrževano od prosvetnega ministrstva, kar mu omogoča neoviran razvoj. Le v Jugoslaviji so šole zadeva občin; one jih gradijo, vzdržujejo in plačujejo učiteljstvo. Prav zato so prejemki vzgojiteljev zelo različni: vse zavisi od gospodarskega položaja občin.
Na Gorenjskem so imeli do nedavnega kmetijsko-živinorejsko šolo v Poljčah pri Begunjah. Ustanovila jo je leta 1939 takratna banovinska uprava v Ljubljani. Sedaj so jo pa 15. septembra letos likvidirali. Občinska skupščina v Radovljici je enostavno dejala, da je ne more več vzdrževati. In tako je Slovenija ob eno vzgojno središče manj, vse to pa po zaslugi režima, ki mu več pomenijo Naserjevi Arabci kot slovenski človek.
Tudi slovensko letalsko podjetje »Adria-avio-promet« v Ljubljani je na tem, da bo likvidirano. Daši je do sedaj delovalo v splošno zadovoljstvo potnikov in bilo go-
spodarsko donosno, bo moralo prekiniti z aktivnostjo, ker mu vlada v Beogradu ne dovoli kreditov za nabavo dveh dvomotornih reakcijskih letal Douglas DC-9, brez katerih ne bi moglo uspešno konkurirati z inozemskimi letalskimi družbami. Oglasil se je še Izvršni svet Slovenije, ki je dal podjetju leta 1961 ustanoviteljski kredit 1300 milijonov S-dinarjev z obljubo, da ga bo odpisal v korist »Adria-avioprometa«, pa sedaj vsoto zahteva nazaj. Ce bi naše slovansko letalsko podjetje hotelo tej zahtevi ustreči, bi moralo prodati vsa svoja osnovna sredstva. Jasno je, da bo imel od likvidacije »Avioprometai« korist edinole beograjski JAT, ki že ves čas meče Slovencem polena pod noge. Slovenski piloti so trdno odločeni, da bodo odšli korporativno v inozemstvo, če pride do likvidacije njih podjetja. Gospodarsko itak ne bodo ničesar zgubili, kajti sedaj služijo 180 USA-dolarjev mesečno, v inozemstvu pa jim ponujajo 1200 dolarjev na mesec.
Nevami mlet na Mlain llMi
2e itak vse prej kot trdno premirje med Egiptom in Izraelom je zadnjo soboto dobilo novo razpoko: Egipčani so s tremi vodenimi izstrelki potopili izraelsko torpedovko »Eilath«, ki se je mudila na odprtem morju, 14 milj proč od mesta Port Said, kjer je vhod v sueški prekop.
Torpedovka »Eilath« je bila zgrajena med zadnjo svetovno vojno v Vel. Britaniji ter je odrivala 2500 bruto registrskih ton. Imela je 300 mož posadke. Od teh jih je bilo 151 rešenih, 53 jih je umrlo, 46 je ranjenih, ostali pa so pogrešani. Po tej potopitvi razpolaga izraelska mornarica samo še z ena torpedovko istega tipa z imenom »Jaffo«.
Seveda je izraelska javnost nad tem zahrbtnim dejanjem, v katerem vidijo mnogi sovjetsko roko, silno ogorčena in zahteva odločna povračilna dejanja. Sam ministrski predsednik Eškol se je pridružil temu stališču, ko je dejal: »Ta napad je bil očividino premišljen in storjen hladnokrvno. Mi ga nismo izzvali, zato zagotavljam, da kri naših mornarjev ne bo ostala nemaščevana.«
Tako v Londonu kot v ZDA so zaradi zadnjega incidenta postali zaskrbljeni nad možnostjo izbruha novih sovražnosti velikega obsega. Predstavnik severnoameriškega zunanjega ministrstva je dejal, da »ne misli obsoditi zaenkrat nikogar, da pa obsoja pomanjkanje samoobvladanja.«
Modesta zmolili apostolsko vero, nakar je sledila zahvalna pesem za veliki božji dar, ki ga je našemu narodu posredoval, gosposvetsko cerkev zgradil in v njej našel svoji počitek — naš prvi škof sv. Modest.
Romanje koroških Slovencev h Gospe Sveti
Pomembni jubilej 1200-letnice pokristjanjenja slovenskega naroda, ki sovpada z »Letom vere«, je prišel najprej do izraza v Rimu, kamor so množično poromali v začetku aprila naši rojaki iz domovine; kasneja so se v to praznovanje letošnjo jesen vključili še slovenski božji poti na Brezjah in Sv. gori; Gospa Sveta na Koroškem pa zbira že od 9. maja slovenske vernike od vsepovsod, kjer živijo.
V nedeljo, 15. oktobra so h Gospe Sveti in na grob sv. Modesta poromali še koroški Slovenci. Kakih tri tisoč jih je bilo. Mogočno jih je pozdravil težki gosposvetski zvon, ulit iz zaplenjenega turškega orožja. Sv. mašo je opravil g. kanonik Aleš Zechner, ki ga je pred kratkim sv. oče imenoval za prelata. On je tudi navzočim razložil pomen romanja: zahvaliti se za dan vere, jo utrditi, Marijo pa prositi, da podpre zadeve Cerkve, zlasti da izprosi dovolj duhovskih in redovniških poklicev.
Po sv. maši ja prišel še krški škof dr. Jožef Kostner. V slovenskem jeziku je svojim slovanskim vernikom položil na srce, naj bodo močni v veri ter jo napravijo plodovito in učinkovito. Ob posebni prižgani sveči so vsi nato pri grobu sv.
Rekorden sovjetski proračun
V Moskvi je zasedal vrhovni sovjet ZSSR, ki je med drugim razpravljal o proračunu za prihodnje leto. Predložil ga je in obrazložil sedanji finančni minister Gar-buzov ter predvideva 123.800 milijonov rubljev dohodkov ter 123.500 milijonov rubljev izdatkov.
Ena najbolj opaznih značilnosti predlaganega proračuna je močno povečanje izdatkov za vojsko. Zanjo je predvideno za prihodnje ieto 16.700 milijonov rubljev, kar je 2200 milijonov rubljev več kot letos in hkrati največ, kar je kdaj Sovjetska zveza v mirnem času dala za obrambo. Dejanski izdatki za vojsko pa bodo še večji, saj je zanjo namenjen tudi dej kreditov pod rubriko »raziskovanja« ter »vojaška pomoč tujini«.
Ta pomoč obsega pošiljanje orožja v Vietnam, ki se bo v prihodnjem letu znatno povečala. Sovjetska zveza se je tudi obvezala, da bo nadomestila izgube, ki so jih arabske držaive utrpele v vojni z Izraelom. Poleg tega je mednarodni položaj tak, da narekuje sovjetski armadi potrebo, da bo v bodoče razpolagala z bolj gibljivimi operativnimi silami kot so sedanje.
Tudi za propustnice
ne bo več potreben vizum
Kot znano, ni potreben več vizum za potovanje s potnimi listi v Jugoslavijo. Sadaj so to ugodnost razširili še na prepustnice. Ob obnovitvi prepustnice ne bo torej več potreben vizum z obeh strani. To bo zelo olajšalo delo pristojnih oblasti, strankam pa skrajšalo čas čakanja na novo prepustnico. Ta novi ukrep so sprejeli predstavniki italijansko-jugoslovanske mešane komisije na zadnji seji na Reki. Sklenili so še, da bodo pomnožili število najvažnejših obmejnih prog, ki so bile doslej pomanjkljive. Razpravljali so tudi o zdravniški pomoči pri nezgodah na dedu kmetovalcem, ki imajo zemljo na tej ali na oni strani meje.
Z veseljem so tudi ugotovili, da se velikanski promet med obema državama neovirano vrši, ne da bi prišlo do večjih zapletljajev. V letu 1966 so zabeležili 22 milijonov prehodov in samo v prvem polletju letos 12 milijonov prehodov.
Prihodnji sestanek mešane komisije bo v oktobru 1968 in sicer na italijanski strani.
ECCE SflCERDOS MflGNUS!
GLEJTE, VELIKI DUHOVNIK PRIHAJA MED NAS!
Po dobroti sv. očeta in po maziljenju Sv. Duha ima goriška nadškofija spet svojega nadpastirja. Njegovo srce je odprto vsem potrebam božjega ljudstva, ki mu načeluje in ima razumevanje za želje vseh sinov in hčera, ki jim je postavljen za duhovnega vodnika.
Zato prihaja to nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, tudi med nas, slovenske vernike goriške nadškofije. Sprejmimo ga s si-novsko vdanostjo in iskreno zaupnostjo! Naš oče je, ki smo mu vsi enako dragi, brez ozira na jezik, starost, stan.
Srečanje z g. nadškofom msgr. Petrom Cocolinom
bo najprej ob 15. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Tam ga bo pozdravila naša duhovščina v svojem imenu in v imenu zaupanih jim vernikov; sledile bodo pete litanije Matere božje z odpevi in blagoslov.
Drugi del srečanja bo v Katoliškem domu v Gorici ob 16,30.
Tam se mu bodo poklonili naši laiki.
Ob tej priložnosti bodo pevski zbori in katoliške prosvetne organizacije priredile g. nadškofu pozdravno akademijo.
Z mogočno udeležbo izpričajmo g. nadškofu svojo zvestobo Cerkvi in svojo ljubezen do naroda, h kateremu spadamo!
Iz Slovenije
Šli smo v Fatimo in Lurd
V sredo, 13. septembra je bilo treba kar zgodaj vstati. Se za k maši iti ni bilo časa. Brzi vlak za v Madrid, dnevnemu pravijo »rapido«, nočnemu pa »expreso«, je odhajal z vse prej kot čiste barcelonske postaje ob 830. Za Španca je ta ura silno zgodnja. Pred deveto uro se ne odpre noben bar, tudi na postaji ne. Vedeti je treba namreč, da Španec kosi po drugi uri, večerja pa po deseti. Naravno, da hodi k počitku po polnoči.
Zasedli smo rezervirani vagon in z zadovoljstvom ugotovili, da so jedilni voz z barom priključili tik nas. To je bilo potem gibanja sem in tja. Sedaj kava, sedaj konjak, sedaj čaj, opoldne kosilo, za tiste, ki so si ga želeli, nato znova na noč še večerja. Vprašali smo uslužbenca, če sta bila s prometom zadovoljna. Odgovor nas je presenetil: »Bog nas varuj, da bi bilo dosti takih dni! Saj pademo skupaj od napora. Navajeni smo, da postrežemo sem pa tja kakemu popotniku, ki zaide v naš voz; da bi kuhali kosilo ali večerjo, se zgodi le redkokdaj. Vi pa ste nas zaposlili od jutra do večera; niti za trenutek se nismo mogli oddaihniti!« Je že vedela direkcija šponskih železnic, kam je treba jedilni voz pristaviti!
CEL DAN NA VOŽNJI
Dve uri je vlak vozil ob Sredozemskem morju. Ni bilo tako lepo kot naše Jadransko. Pač pa obala na vsak korak razodeva, da je turizem v Španiji na svojem velikem pohodu. Povsod rastejo iz tal kampingi, hoteli, restavracije. Španija je že na tem, da poseka prvo turistično deželo Evrope Italijo. Cene so zmerne, postrežba solidna, ljudje pošteni, prijazni, pa istočasno nevsiljivi. Nemci se zato zadnje čase vedno bolj usmerjajo v Španijo, Angleži in Francozi pa so že dolgo najbolj zvesti obiskovalci dežele.
Pri mestu Tarragona se je železna kača obrnila od morja proti zaipadu. Nekaj časa je bila še elektrificirana, nato pa smo dobili DieseUokomotivo. Španske železnice so na potu obnavljanja. K temu veliko pomagajo Severnoamerikainci, ki imajo v Španiji enega najbolj zvestih zaveznikov, v državi več velikih vojaških oporišč in zato interes, da je promet v redu. Vedno več prog ima že električno vleko, povsod obnavljajo njih spodnji ustroj kaikor tudi vozni park. Zato vlaki niso prav hitri. Povprečna brzina ekspresnega vlaka je 60 km na uro.
Okrog poldne smo se približali reki, ki je slavna iz zadnje španske državljanske vojne. Sto dni bitke ob Ebru je v poletju 1938 odločilo izid bratomornega spopada. Na tej fronti so se na strani rdečih bojevali tudi sedanji »herojk Jugoslavije, španski borci imenovani. V Španiji sicer niso uspeli, a revolucionarnih izkušenj so si nabrali dovolj, da so svoj podvig v Jugoslaviji uspešneje izvedli.
Na hitrosti vlaka smo čutili, da se nenehno vzpenjamo. Vlak si je vztrajno utiral pot na kastiljsko planoto, ki leži 700 metrov nad morjem, torej približno toliko kot Sv. gora. Pokrajina je zadobila svojsko podobo. Kjer je voda in do koder pride namakanje, je vse zeleno, tam so travniki, polja, skupine dreves. V pobočju dolin so se menjavali oljčni nasadi z vinogradi. Trta je nizka; ker ni vlage, ni strahu pred plesnijo. Drugod pa je bila pokrajina veličastno turobna. Rumeno in rdeče ožgana zemlja, ogromni skladi kamenja v najbolj različnih oblikah, vrtače in kotanje pa spet hribi, vse to je bilo za naše oči nekaj novega. Na noč, ko so
oblili to zemljo zadnji žarki' zahajajočega sonca, pa je vsa pokrajina dobila pravljičen izraz. Odela se je v čudovite barve, od temnordeče preko oranžne v vijoličasto, dokler je ni ovil počasi prihajajoči mrak v svoj temnosivi plašč. Nekdo, ki je že bil v Sveti deželi, je ob pogledu na vso to barvitost pripomnil: »Palestina v velikem obsegu!«
Sredi popoldneva smo se za nekaj časa ustavili v Zaragozi, toda premaio, da bi obiskali slavno Marijino svetišče »Gospe na stebru«, kar pomeni »Nuestra senora del Pilar«. Pilarska Mati božja je patrona Španije in zelo češčena tudi v južnoameriških državah. Rdeči mesta ves čas revolucije niso imeli v oblasti. Vsa Arago-nija, katere glavno mesto je prav Zaragoza, se je takoj prvi dan spopada postavila na Francovo stran. Da bi si vsaj malo utešili jezo, so republikanci poslali letalo nad svetišče. Tri bombe so baziliko zadele, prodrle njen strop in se zarile v tlak prav pred Marijinim kipom, ne da bi eksplodirale, še danes jiih hranijo v dokaz vsem, kaj zmore človeška zloba in božja moč.
Noč je že bila in ura je kazala ravno deset, ko smo zavili v postajo Atocha (izg. Atoča). Kot vsa večja mesta, ima tudi Madrid več postaj. Atocha je izhodišče za proge, ki vodijo na jugovzhod in jug dežele: proti Valenciji, Cordobi, Sevilli, Granadi.
Naš hotel je ležal tik nad postajo, da smo ga dosegli kar peš. Hitro smo se spravili k počitku, kajti vožnja nas je močno utrudila. Poleg tega, čas je bilo treba dobro izrabiti, saj smo imeli za ogled Madrida le dva dni na razpolago.
PRVO JUTRO V MADRIDU
Naslednje jutro smo že ob devetih pričeli z ogledom mesta. Prečkali smo ga od juga proti severu, se vozili vzdolž reke Manzanares, ki teče ob španski prestolnici, nato pa se povzpeli v stari del mesta, kjer stoji častitljiva cerkev sv. Frančiška. Zanimivo je, da Madrid še danes nima svoje stolnice. Ko so še vladali kralji, so jo začeli graditi poleg svoje palače. In pri tem je ostalo. Primas Španije živi v 70 km oddaljenem Toledu, ki se ponaša s prekrasno katedralo še iz časov, ko je bil prestolnica španskih kraljev. Po odkritju Amerike so se kralji preselili v Escoriai pod pogorjem Guadarrama, a ker je bilo tam zlasti pozimi premrzlo, so svoj sedež prenesli v Madrid, kateri je bil tedaj nepomembno naselje. S prihodom kraljev se je Madrid šele resnično rodil.
Zanimivo je, da leži Madrid prav v središču španske zemlje, ki obsega 512.000 km2 ter pokriva pet šestin Iberskega polotoka, zadnja šestina pa pripada Portugalski. Sredi starega Madrida je trg Puer-ta del Sol - Sončna vrata. Ime prihaja od tod, ker so bila na sedanjem trgu edina vrata starega Madrida, ko je bil še v rokah mohamedanskih mavrov. Mohame-danci so imeli namreč splošno navado, da so mestna vrata vedno postavljali v smeri sončnega vzhoda. Danes je trg Sončna vrata v Madridu znan po tem, da se od tam začenjajo šteti vse ceste v Španiji.
Trenutno šteje Španija 32 milijonov prebivalcev. Prvotni njeni znani prebivalci so bili Kelti in Iberci; kasneje so sredozemsko obalo zasedli Fetničani in Grki. Slavni Kartažani so svojo oiblast nad Španijo že tako utrdili, da so vzbudili zavist vedno bolj samozavestnih Rimljanov. Bojna sreča je bila na strani slednjih, Španija je postala in ostala rimska vse do vdora
Zanimivo arheološko odkritje
Nedavno so arheološka izkopavanja, ki sta jih vodila Drago Svoljšaik iz muzeja Nova Gorica ter Mirko Šribar od Narodnega muzeja v Ljubljani na področju med Črničami in Batujami v Vipavski dolini privedla do zanimivega odkritja: našli so pokopališče, dolgo 15 in široko 10 m z okoli 30 okostji. Umrli so bili zelo visoke postave, vsi med 1,70 do 1,90 cm. M. Šribar sodi, da so iz 8. stoletja in pripadajo slovenskemu prebivalstvu, kar dokazujejo tudi predmeti, najdeni v grobeh. Blizu tega pokopališča, 500 m bolj proti severu, je tekla nekdanja rimska cesta, ki je vezala staro Emono z Oglejem. V bližini morajo biti tudi temelji cerkve sv. Jurija, ki je že stala leta 568, ko so Langobardi zapustili naše kraje, se razlili po severni Italiji, nje pa so nasledili naši predniki, ki so za njimi prihajali kot osvojevalci. Vodstvo obeh muzejev v Novi Gorici in Ljubljani je odločeno, da bo z odkopavanji nadaljevalo v letu 1968 in ob tej priliki skušalo priti na sled omenjeni cerkvi.
Podrli so opornik nekdanje svetogorske žičnice
Letošnjo spomlad smo brali v časopisju onstran meje, da namerava podjetje »Av-topromet Nova Gorica« v sodelovanju z neko italijansko družbo obnoviti nekdanjo žičnico iz Solkana na Sveto goro.
Gotovo so turistični krogi iz Nove Gorice bili seznanjeni s svečanostmi, ki so bile na sporedu za letošnjo 250 letnico kronanja milostne svetogorske podobe. Zdravi 'gospodarski čut bi jih moral vzpodbuditi, da bi žičnico zgradili, preden bi se začela množična romanja. Tako pa so prespali vse poletje in šele sedaj, ko je romarska sezona mimo, začeli s prvimi deli. Pretekli teden so podrli stari opornik sredi hriba. Pomanjkanje žičnice sicer ni prav nič vplivalo na vnemo Marijinih častilcev, ki so romali k svoji Kraljici, pač pa je oropalo podjetje, ki namerava žičnico graditi, prenekatere vsote denarja, ki se ne bo več povrnil.
Cujemo tudi, da ko bo stekla žičnica, bodo začeli graditi na vrhu moderno opremljeno poslopje, ki bo imelo restav-rant in nudilo prenočišča romarjem ter izletnikom. Prav! Toda že zdavnaj bi bili pristojni krogi lahko poskrbeli, da bi se obnovil romarski dom ob samostanu, ki ga je »ljudska oblast« sicer znala zaseči, pa potem pustila propadati, ne da bi dovolila, da ga npr. samostan obnovi in uporablja kot prenočišča, kot je bilo to ves čas obstoja božje poti. Tako pa se morajo pogostoma, kar je prišlo do izraza zlasti letošnje poletje, obiskovalci Sv. gore zateči za prenočevanje v svetišče ali pa potikati okrog njega, romarski dom pa s svojimi zaplankanimi okni in vrati stoji zapuščen, neizkoriščen, na robu razpada — vse to v »dobro« slovenskega ljudstva.
Kronanje svetogorske Matere božje
Ko so bila razposlana vabila, so patri posvetili vso skrb olepšavi svetogorske bazilike. Zarekli so se, da mora biti cerkev na Sv. gori po svoji zunanji in notranji lepoti vreden sedež kronane Matere božje, košček raja na zemlji. Občutno so obnovili notranjost božjega hrama, kupili novo opremo, okrasili stene in stebre z dragocenimi preprogami. Na stene ter na notranje vzporedne vrste stebrov so pritrdili 36 ovalnih podob, vsaka teh je imela na platnu naslikano posebno simbolično marijansko figuro s kratkim napisom, povzetim iz svetega pisma. Bajna je bila razsvetljava, saj je gorelo 284 sveč; ob Marijinem oltarju je stalno gorelo še nadaljnjih 40 večjih sveč. Romar, ki je vstopil v svetišče, je ostrmel od bogastva in krasote, ki je dihala od vsepovsod.
Pred vhodom v baziliko so postavili mogočen slavolok, zamišljen kot »zmagoslavna vrata«. Slavolok je bil pravcata baročna zgradba, vrh katere je kraljevala kronana Mati božja z Detetom na desni roki, tik pred njo je stal v ospredju angel s trobento, okoli katere se je ovijal napis: »Ovenčana zmagovito vlada!« Še nižje so desno in levo stale številne svetopisemske in zgodovinske osebnosti, vse naokrog pa so bile razmeščene simbolične figure ter svetopisemski reki, ki jih biblicistika pripisuje Mariji.
Tudi pred stranskimi vrati so stali manjši, a nič manj bogati slavoloki. Več napisnih plošč je stalo zunaj cerkve, pod stopniščem, ob raznih prehodih. Napisi na ploščah so pozdravljali romarje, proslavljali dobrotnike svetogorskega svetišča, odhajajočim voščili srečno pot in jim priporočali zvestobo svetogorski kronani Kraljici.
Novica o kronanju čudodelne podobe svetogorske Matere božje je vzradostila vse ljudstvo. Deželni stanovi, meščani in podeželsko prebivalstvo, slovensko in furlansko, v hribih, dolinah in nižini, res vsi so z rastočim zanimanjem sledili duhovni pripravi in poročilom, kaj vse se snuje na Sv. gori. Vse je kazalo, da se bo nepregledna množica udeležila slovesnosti in da bo svetogorsko svetišče pretesno za takšen dotok romarjev. Goriška mestna duhovščina je tedaj izrazila željo, naj bi se kronanje izvršilo v Gorici, na Travniku.
Po prvotnem načrtu je bilo kronanje določeno na Sv. gori. Na to so bila naravnana vsa dela v cerkvi in zunaj nje, predvsem ureditev oltarja z Marijino podobo ter postavitev prestola z baldahinom za škofa kronitelja na oltarjevo desno. Spominske podobice, natisnjene v Benetkah, so v napisu označevale cerkev na Sv. gori kot kraj kronanja: »Lesorez čudodelne Device milosti iz leta 1539, slavne po veličastnosti čudežev in na zelo slovesen način po vatikanskem obredu kronane dne 6. junija 1717 v cerkvi Svete gore nad Solkanom.« Prav tako so nosile označbo Sv. gore kot kraja kronanja razne tiskovine, razglasi in objave, ki so jih svetogorski patri delili romarjem in razpošiljali duhovščini.
Samo enoten nastop lahko prepreči grozečo razlastitev
Ko smo bili v Dolini in Boljuncu (na pogovor so prišli tudi Borštani), je peki mož povedal tole:
Mornarji na ladji imajo skupno usodo. Eden drugega morajo prenašati. Včasih se tudi grdo gledajo in skregajo. Ko pa pride kapitan in pove, da se bliža vihar in je treba rešiti ladjo, pohitijo vsak na svoje mesto, pozabijo na vse, kar je bilo in složno branijo ladjo, dokler traja nevarnost. Taki bi morali biti tudi mi. Naši slovenski ladji preti nevarnost v Boljuncu. Vsi bi morali pozabiti na strankarske in druge prepire, potegniti skupaj, biti samo Slovenci in reči: ne dovolimo, da postavite Grandi Motori pri Boljuncu. Postavite jih pri Orehu. Mogoče bo malo dražje in se bo delo nekoliko zavleklo, to vi lahko prenesete. Ce greste v Boljunec, nam smrtno pohabite eno izmed štirih slovenskih občin na Tržaškem.
Mož nam je dal dober nauk. Ali se rav-
Bazilika Pllarske Matere božje v Zaragozi. Reka ob njej je Ebro, mesto samo
pa leži na desni strani slike
germanskih Vizigotov v času preseljevanja narodov. Ti so ji vladali tri sto let, sprejeli jezik domačinov in krščansko vero, dokler ni prišlo do arabskega vdora leta 711. Vsa Španija je padla v roke islamskega polumeseca. Toda Španci se niso vdali. Začela se je slavna doba »Recon-quistei« . ponovne osvojitve, ki se je končala leta 1490 s padcem Granade. Vsa Španija je bila zopet v rokah katoliških kraljev. Dve leti nato je Krištof Kolumb odkril Ameriko.
Španija je postala velesila. Cesar Karel V. je že lahko zatrdil, da v njegovem kraljestvu sonce nikdar ne zatone. Danes ji vse južno in srednje ameriške države priznavajo naslov »Madre patria« - Mati domovina.
Dve sto let so Španiji vladali kralji iz habsburške hiše. To so bili za Španijo
časi resnične veličine. V začetku 18. stol. je prišla na prestol burbonska dinastija francoskega porekla, španski imperij je začel propadati. Deloma so ga zruišili Angleži, deloma Napoleon s svojim vdorom. Napoleonovo zasedbo Španije so izrabile južno in srednjeameriške kolonije ter se osamosvojile. Leta 1898 je Španija zaradi vojne s Severno Ameriko zgubila še Kubo in Filipine.
Španska kraljeva hiša je vedno bolj zgubljala na moči in ugledu. Za monarhijo neugodne volitve so zadnjega kralja Alfonza XIII. nagnile, da se je 14. aprila 1931 odpovedal prestolu. Ostala pa je kraljevska palača s svojimi 2800 sobanami, ki sedaj privlači domačine in turiste vsega sveta, da jo obiskujejo. Palača je res vredna Obiska. Tudi mi smo si jo mogli ogledati.
namo vsi Slovenci tako? Odkrito in odločno je šla v ogenj Slovenska skupnost, j Protestirala je proti novim razlastitvam najbolj rodovitne zemlje. Njen protest ni zalegel in zato je odpovedala politični in upravni sporazum z levo sredino, ki je bil kršen. Slovenska javnost je upravičeno čakala to krepko odločitev.
* * *
Združena socialistična stranka pravi, da mora biti tovarna Grandi Motori v Boljuncu, kar pa ne sme pomeniti umetne spremembe narodnostnega značaja. Komunisti so za Boljunec, če »res ni možnosti« pri Orehu. Vse bo po njihovem rešeno, če bo dolinski župan v ustanovah, ki o teh zadevah odločajo. To se nam zdi odločno premalo. Prepričani smo, da si Slovenci v teh dveh italijanskih strankah ne bodo pustili zavezati jezika in bodo bolj poslušali srce in pamet kakor italijanske strankarske voditelje. Težko bi dvomili, da ima g. Dušan Hreščak v predalu že podpisano izjavo o odstopu, kaikor sta naredila Rudolf in dr. Dolhar in se tudi Slovenci v komunistični partiji pripravljajo na odločne poteze, če bi partija vztrajala pri stališču, da v tem najhujšem trenutku Slovencem ne pomaga. Hiša gori in vsi moramo gasiti požar. Slovenci v omenjenih strankah ne morejo podpisati obsodbe na smrt s pohabljenjem ene izmed štirih slovenskih vasi na Tržaškem. Ce bi to naredili, bi si naložili strašno odgovornost pred Slovenci in zgodovino. Zato je nujno potreben skupni nastop. Ista potreba za skupni nastop velja za ostale slovenske kulturne, gospodarske, kmečke, strokovne in druge organizacije, časopise itd. Treba se je odločiti. Kapitulanti bi lahko onemogočili uspeh skupne borbe.
* * *
Zakaj menimo, da bi lahko postavili tovarno pri Orehu ali tam blizu? Zalo ker stojijo veliki industrijski kompleksi še na slabših tleh na Nizozemskem, Poljskem, v Margheri, Ravenni in drugje. Zato mislimo, da ima prav Slovenska skupnost, ki pravi, da je treba najprej z enotnim nastopom gasiti požar in šele nato misliti na omiljenje posledic. Drugi pa doslej niso naredili tega prvega koraka, če pri tem vztrajajo, bodo naredili greh, ki ga vsa zgodovina ne bo nikdar izbrisala. In to bi se kaj lahko zgodilo, če bi bila Slovenska skupnost v svojem boju osamljena.
R. T.
Na svobodo spuščen škof
Romunski katoliški škof Marton, 'ki je bil v letih 1949-1955 v zaporu, nato pa v hišnem priporu, je zdaj dobil dovoljenje, da smo zapustiti škofijsko hišo ter se udeležiti 450-lctnice obstoja znamenitega samostana Curtea de Arges. Jubileja so se udeležili najvišji predstavniki raznih pravoslavnih Cerkva.
TABOR SKAVTINJ V PADOLI Šolsko vprašanje pred
doberdobskim občinskim svetom
Kraj Padola di Cadore, kjer so letos taborili najprej slovenski skavti s Tržaškega, za njimi pa še tržaške skavtinje
Najlepši vsakoletni dogodek za vsaiko skavtinjo je poletno taborjenje. Med letom se nanj pripravlja in se ga veseli. V dneh tabora ima lepo priliko, da se bolj seznani s skavtinjami iz raznih krajev, ko dobra dva tedna z njimi živi. Naj malo opišem, kako je bilo na letošnjem taboru.
V soboto, 22. julija je avtobus odpeljal številno skavtsko družino preko Tolmez-za in Sappade v prijazno vas Padola di Cadore v Dolomitih. Padola je letoviški kraj, ima velike hiše. Na mnogih oknih imajo dišeče nageljne. Skavti, ki so ta dam odhajali, so nam prepustili tabor.
Naslednji dan so voditeljice dale na oglasno desko dnevni red. Vstajale smo ob sedmih. Budil nas je dežurni vod. Ker smo imele na taboru precej inštrumentov: dve kitari, pihalo, boben in »mi-ni«-saksofon, je bilo zbujanje zelo živahno. Takoj smo se zbrale pri jamboru in se razgibale s telovadnimi vajami. Potem ko smo se umile v potoku, smo se oblekle v kroje in se pripravile za sv. mašo, ki jo je duhovni vodja daroval ob osmih v »kapeli«, to je v največjem šotoru. Sledil je zajtrk in nato pregled šotorov. Po malici ob desetih so se vršili razni sestanki. Kosilo smo imele ob pol enih. Od ene do treh, ko so nekatere počivale, smo druge ob lepem vremenu šle do pol ure oddaljenega jezera Sv. Ane, kjer smo se kopale. Po četrti uri so bile pevske vaje, sestanki ali krajši izleti. Ko smo se vrnile v tabor, smo začele pripravljati taborni ogenj. Dežurni vod je mora-1 pripraviti ogenj in spored. Po večerji smo si takoj oblekle svoje trenirke, si nadele ve* trni jopič in obule škornje. Zbrale smo se okrog ognja. V temni noči je plamen postal še bolj simboličen.
Sredi gozda je zadonela lepa slovenska Pesem. Z njo smo vedno začele večerni spored. Sledil je pregled dneva. Duhovni vodja nam je vsakič povedal novo lepo misel. Zopet smo zapele pesem, narodno, skavtsko ali kakšno popevko. Nato so zaželi nastopati vodi z zabavnimi prizori, ki so jih čez dan pripravili. Najbolj so Uspeli tisti, ki so prikazovali smešne prizore iz vsakdanjega življenja v taboru. Zelo hitro je minila ena ura. Dan smo zaključile z molitvijo in pesmijo.
Taborjenje smo izrabile za raizne dejavnosti. Tako smo imele dan risanja. Vsaka skavtinja je naredila risbo iz življenja v taboru. Proti večeru smo naredile razstavo vseh risb. Zelo je bila pisana. Nekatere so se izkazale kot prave umetnice. Dalje smo imele dan izražanja. Vsaki vod je pripravil svojo točko. Najmlajše so pokazale lepo plesno vajo, on vod je podal nemi prizor, drugi telovadno vajo itd.
Neko nedeljo popoldne smo pripravile
prireditev za starše, ki so nas prišli obiskat. Povabile smo tudi italijanske tržaške skavte, ki so taborili v isti vasi. Spored je bil zelo pisan. Obsegal je petje in vsakovrstne skeče.
Slabo vreme nam ni dopuščalo, da bi imele dan športa, rastlinstva in živalstva, ki smo jih določile na programu. Tudi marsikateri zaželeni izlet nam je zaradi istega vzroka odpadel. Vljub temu smo naredile nekaj daljših pohodov v naravo.
Prvi izlet je bil na planino Aiarmola, ki se je dvigala za taborom. Jasno nebo brez vsakega oblaka nam je obetalo lep dan. Na planini smo se ustavile le malo časa ter odšle proti jezeru Cadin. Imele smo s seboj specialko. Ta pa je bila zelo površna, da smo morale iskati pot. Končno smo zagledale pred seboj jezero. Bile smo zelo razočarane, ker ni bilo drugega kakor velika mlaka. Nismo imele časa se ustavljati, ker je začelo pošteno deževati. Zatekle smo se v zavetje velike skale. Mlad pastirček nam je pokazal pot do zavetišča Lunelli, od tam pa v tabor. Tudi izletnice proti zavetišču Selvapiani je ujel dež, čeprav ne v toliki meri. Dež nas je lovil skoro na vseh izletih. A ta izlet je bil posebno neprijeten, ker so se steze na poti nazaj izgubljale in je bilo treba hoditi po grušču. Za takšno pot pa mnoge niso imele primernih čevljev. Čeprav so se v tabor vrnile utrujene, so bile vendar vsa zadovoljne in dobre volje.
Cilj zadnjega izleta je bila Cima Aiarmola, ki se je od daleč zdela nedosegljiva. Na specialki je bila po južni strani označena pot do vita. Šest najpogumnejših skavtinj se je nekega jutra odpravilo na pot. Po enourni hoji nas je že zajel dež na planini. Zatekle smo se v bližnji senik. Cez eno uro je dež ponehal. Pojedle smo večino svoje zaloge jedil in tako odšle naprej z lažjimi nahrbtniki. Kar na lepem je pot pred nami izginila. Neka žena, ki smo jo tam zagledale, nam je dopovedovala, da ne moremo priti na vrh Aiarmola. Pokazala nam je smer do planine, kjer so nam pastirji razložili, da bi lahko prišle na vrh, le da je bilo tisti dan že prepozno. Povzpele smo se zato samo na bližnje Tre Picchi. V tabor smo se vrnile s šopi encijana, rododendrona in drugih planinskih rož. To je bil naš zadnji izlet. V soboto, 5. avgusta smo zapustile prijazno vas, kjer smo petnajst dni v veselju preživele med gozdovi in visokimi
gorami- „ . x.
Pojoči galeb
Pred kratkim je doberdobski občinski svet razpravljal o vprašanju osnovne šole v Dolu in Jami j ah. Odbor je z večino svetovalcev izrazil mnenje za enotno šolo v Jamljah, svetovalka Slovenske liste gdč. Marija Ferletič in večinski svetovalec Jožef Peric pa za ohranitev sedanjih dveh šol v Dolu in Jamljah ter za zgraditev nove šole na Palkišču v Dolu. Ostala dva svetovalca Slovenske liste sta bila odsotna. Šola na Palkišču zahteva namreč večja popravila, ki bi stala 7,5 milijonov lir. Je pa tudi na preveč senčnem kraju.
Proti odpravi šole v Dolu govorijo stvarni razlogi, kot so neumestnost prevažanja otrok iz enega kraja v drugega z izgubo časa in prevelikega napora staršev in učencev; državna šolska politika stremi za tem, da se šole gradijo tam, kjer prebivajo učenci; z odpravo ene šole bi naša manjšina izgubila vsaj eno učiteljsko moč, kar bi nam zelo škodilo, ko imamo veliko število nezaposlenih učnih moči; če si sami odpravljamo šole, damo Slovenci slab vzgled samim sebi in povod nevoščljivcem in sovražnikom, da nam v vsaki občini skrčijo vse šole v eno samo! Tak predlog je nedavno temu že padel v So-vodnjah. Italijani pa odpirajo nove šole tudi samo za enega ali dva učenca!
Ker smo že pri šolskem vprašanja, moram reči, da se ne strinjam s prevažanjem otrok iz Jamelj in Dola v vrtec v Doberdob. Prevažanje teh otročičev v zimskem časti z močno burjo in ob dežju je skrajno nevarno za njihovo zdravje! Pravijo tudi, da se ena sama učiteljica z več kot štiridesetimi otroki v vrtcu ne znajde, in to je povsem razumljivo. Potrebna je torej najmanj še ena vrtnarica in seveda tudi vsaj- še ena učilnica.
No, zakaj pa bi pri tem stanju raje ne otvoriii vrtcev v Dolu in Jamljah? Sovod-nje učijo. Tudi tam so namreč prevažali otroke z Vrha v Sovodnje. Prve čase jih je nekaj le zahajalo v Sovodnje, potem pa
so starši uvideli neumestnost in nepriklad-nost prevažanja ter otroke držijo raje doma! Tako imamo otroke brez vrtca in učiteljice bresz službe in kruha!
■Spomniti pa se moram še seje dober-dobskega občinskega sveta z dne 17. marca, na kateri so izglasovali zahtevo za otvoritev nižje slovenske srednje šole v Zagradu (Saigrado) in sicer za doberdob-sko in sosednje občine. Dijake bi seveda zopet morali prevažati v Zagrad, in to one iz Doberdoba, Jamelj, Dola, Vrha in Sovodenj itd.
Svetovalci Slovenske liste so v tem pogledu stavili županu vrsto vprašanj; ali je slišal mnenje občinske uprave iz Sovodenj in zakaj bi te šole ne otvoriii raje v Doberdobu. Odgovoril je samo to: da Doberdob nima primernih prostorov. Svetovalci Slovenske liste so sicer za šolo v Zagradu glasovali, toda z vrsto pridržkov, ki so v bistvu sklep spremenili!
Predlog za šolo v Zagradu je predložil zagrajski župan in to v dobri veri in z dobrim namenom : privabiti v to šolo slovensko mladino iz Furlanije, kjer je je precej.
Predlog bi bil sicer hvalevreden in gospodu županu iz Zagrada gre priznanje, da misli in nam želi dobro! Zamisli pa Slovenci ne moremo sprejeti, ker bi škodila stvari slovenske šole. To sem gospodu
»katoliški glas*' v vsako slovensko družino I
županu tudi pojasnil. Ravno tako sem neumestnost šole v Zagradu pojasnil tudi gospodu županu iz Doberdoba, kateremu sem, kakor svetovalci Slovenske liste, izrazil misel otvoritve take šole v Doberdobu, kamor bi lahko z lahkoto zahajali slovenski dijaki iz Tržiča, Ronk, Zagrada in okolice, če že nočejo v Gorico.
S.
FUM
Skavtinje dvigajo zastavo
»Beila di giomo«
(Lepa podnevi)
Obravnavati tako snov, kakršna je prikazana v filmu »Bella di giorno«, postane lahko nevarno, saj je pot, da se zaide v spolzkost, zelo kratka. Španski režiser Luis Bunuel se je tej nevarnosti spretno izognil.
Njegov zadnji film, ki je na letošnjem beneškem festivalu prejel zlatega leva, prikazuje zelo delikaten problem spolnega življenja mladega para iz visoke družbe. Njej je dogodek iz otroških let zapustil sled, ki ogroža varnost zaikona: do moža čuti globoko ljubezen, toda le z duhovnega vidika; telesno se mu ni zmožna predati in je zato do njega hladna, brezbrižna. Z druge strani pa čuti v sebi rie-utešljivo potrebo po spolnem izživljanju z drugimi moškimi; to je vzrok, da začne živeti dvojno življenje: v popoldanskih urah je prostitutka, ki se do skrajnosti izživlja, drugače pa je občudovana in elegantna žena mladega zdravnika, ki ničesar ne sumi. Tako uteži v sebi svoj močni spolni nagon in je tudi do zakonskega druga bolj ljubezniva, takšna kot si jo je on vedno želel. Šele končna tragedija, ko postane mož paraliziran zaradi strela,
bimca, jo ozdravi. Toda kako visoko ceno je morala plačati!
Kot se vidi, je snov zelo delikatna in bi v rokah drugega režiserja lahko postala pornografija. Bunuel pa se je tega izognil in se znal vedno pravočasno ustaviti. Njegov namen ni bil ta, da bi prikazal spolzko zgodbo, temveč da bi v filmu obravnaval globok in delikaten problem. S tam ne mislimo braniti njegovega dela, kajti film je kljub temu moralno negativen in ga lahko vidi samo res zrel gledalec. Hočemo le poudariti misel, da se tudi zelo delikatna snov lahko obravnava inteligentno, ne da bi se zašlo v golo pornografijo.
S tehničnega stališča pa moramo priznati, da je »Bella di giorno« film, ki se odlikuje po čudovitih slikah. Prehod iz sanj v resničnost in obratno je kot rahla tenčica, ki jo režiser neopazno razgrinja; skoro ne vemo, kje se konča resničnost in se začnejo sanje. Predvsem pa zna Bunuel spretno voditi svoje igralce. Cathe-rine Deneuve doslej skoro poznali nismo. V tem filmu pa je dala vse moči in ustvarila čudovit lik glavne junakinje Severine. Pa tudi drugi, predvsem Jean Sorel in Genevieve Page, so svoje vloge odlično rešili. Rekli bi celo lahko, da so bili morda bolj prepričljivi kot sama Catherine Deneuve.
Zaradi svoje snovi in zaradi nekaterih prizorov kakor tudi dialogov je film nepriporočljiv.
Mira
Za olajšave pri delovni sili z onstran meje
Na zadnji seji goriškega občinskega sveta je podžupan Candussi — ki je v županovi odsotnosti vodil sejo — odgovoril na interpelacijo, ki sta jo pred časom predložila občinska svetovalca dr. Bratina m dr. Bratuž. Svetovalca SDZ sta v omenjeni interpelaciji izrazila željo, naj bi se občinska uprava zavzela za razne olajšave pri najemanju ženske delovne sile z onstran meje. Ker se teh olajšav lahko poslužujejo samo imetniki potnega lista, sta podpisnika priporočila, naj bi to veljalo tudi za tiste, ki pridejo čez mejo s prepustnicami. Predlagala sta tudi razširitev obmejnega pasu od 10 na 20 km.
Podžupan je v odgovoru med drugim izjavil, da se bo občinska uprava na pristojnih mestih zavzela za omenjene olajšave, ki bi lahko imele za osnovo podobne dogovore med Italijo in Avstrijo.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 29. oktobra do 4. novembra
Nedelja: Prvi program: 9.00 Sv. maša. 11.00 Verske vesti. 21.00 Caravaggio, III. nadaljevanje. — Drugi program: 21.14 Pestra glasbena oddaja. 22.15 Modri zmaj, serijski film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Vesoljna sodba, film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Verska oddaja. 21.00 Ločene mize, drama T. Rattingana. — Drugi: 21.15 Auto-quiz.
Sreda: Prvi: 11.00 Sv. maša. 21.00 Amerika in stave. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Italijanski razbojniki, it. film.
Četrtek: Prvi: 21.15 Uradni zagovornik, serijski film. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Oddaje iz narave.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Orhideja s Havvaiev, tv-fihn. — Drugi: 21.15 She-ridan, serijski film; Zoom.
Sobota: Prvi: 19.40 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Partitissima, pestra oddaja. — Drugi: 21.15 Medejina dolga noč, drama C. Alvara.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 29. oktobra do 4. novembra
Nedelja: 9.30 Poljudno znanstveni film. 10.45 T. Eger: »Razbojniki iz Kardemotm-me« - mladinska igra. 13.15 Nogometna tekma - Madžarska: Nemčija. 17.15 Obraz vojne - švedski dokumentarni film. 18.45 Bobni in trobente - nizozemski glasbeni film. - 1910 Dolgo, vroče poletje - film.
Ponedeljek: 77.40 TV v šoli: Drža človekovega telesa. 18.20 Slogovna rast slovenskega jezika - III. del. 18.40 Ce je otrok ljubosumen - vzgojna oddaja. 19.00 Po sledeh napredka. 19.15 Tedenski športni pregled. 19.40 Pravljičarji: Lojze Adamle-Pirovec. 22.50 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki.
Torek: 18.25 Film za otroke. 20.00 Potnica - poljski celovečerni film. 21.30 Kulturna panorama.
Sreda: 16.00 Dan življenja na zemlji -posnetek iz Moskve. 17.25 Poljudno znanstveni film. 19.30 Spomeniki ob cestah -kulturna reportaža. 21.40 Koncert za klavir in orkester L. van Beethovena.
četrtek: 17.10 Mala lupinica - I. del -Tiktak. 1725 Slike sveta - otroški filmski žumal. 21.20 M. Musorgski: »Soročinjski sejem« - predstava ljubljanske Opere. 23.25 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu.
Petek: 20.40 Devet dni enega leta - sovjetski celovečerni film. 22.30 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu.
Sobota: 14.30 Namizni tenis Jugoslavije. 21.40 Junaki cirkuške arene - serijski film 22.25 Gideon iz Scotland Yarda - serijski film.
Prevedel J. P.
tfVeS la Slevilc kvczJa«M? 44
ki ga je dobil od njenega ognjevitega lju-
         ....................................................................................................................................................................................................................................
JOSEFINE Sl EGBAUER 37	v	Benetkah,	na	slapove	reke	Niagare,	sliko	ne	morem	na	nič	več spomniti.«
»Pa je le cirkuški otrok, čisto gotovo,« si je mislila Melanija zmagoslavno, ki je prva prišla na to misel.
Zdaj so tudi ostali »zarotniki« bili srečni. Ni jim bilo žal, da so se tako trudili s knjigami in slikami. Pa še pokazati niso smeli tega — in tudi utegnili niso. Telefon je začel zvoniti. Gospa Kersten je hotela vedeti, zakaj Melanije ni še domov, ko je že tako pozno. Saj morajo biti otroci Hellerjevim vendar že v nadlego.
Vrhu tega je pa že tema, še sneži povrhu, zato jo skrbi, ka;ko bo otrok prišel domov.
»Melanijo bo že spremljal Mirko domov,« je odgovorila gospa Heller. »Otrok nisem hotela motiti, preveč so bili zaverovani v knjige in slike raznih mest in živalskih vrtov. Neverjetno, kakšno veselje so imeli s tem.«
Inge in Lore sta stanovali čisto blizu,
Senta in Gretica sta hoteli tudi skupaj domov. Pa je že v tem prišla gospa Thorn, vsa zaskrbljena po svojo Gretico in je vzela še Sento s sabo.
»Otroka draga,« je dejala z rahlim očit-
Zdaj so postali otroci že malodušni. Ko je Marta menila: »Zdaj si pa moraš ogledati še mojo knjigo "Polet okoli sveta”«, se Santa ni mogla več premagati in je razočarana rekla: »Pa le tiste strani pokaži, kjer so slike iz naše dežele!« Saj Martina knjiga ni bila prava, kaj pa ima opraviti Gretica s svetom? A niso hotele Marte kaliti.
»Ne, ne!« je brž zaprosila Gretica, »pokaži mi vse slike!«
In že je imela knjigo pred sabo in za-^ela občudovati vse kraje sveta in njiho-ve prebivalce: Laponce v narodnih nošah, botanični vrt v Rio de Janeiro, pogled na Znamenito Alhambro v Španiji, na piramide v Egiptu, na Kapitol v VVashingtonu, goro Ghimborasso v Južni Ameriki, po-Sled na mesto Meksiko, na »most solza«
v Benetkah, na slapove reke Niagare, sliko iz genovskega pristanišča z velikim parnikom v ospredju.
Tu se je Gretica nenadoma zdrznila. Kar stresi^ jo je. Ostalih šest je bilo že utrujenih in čisto brez upanja, da bi se še kaj zgodilo, da bi Gretica še kaj spoznala. Zdaj pa so se tudi zdrznili kot bi jih presunilo novo življenje. Zdaj — zdaj so videli, kako se je Gretica nečesa spomnila, nekaj spoznala iz prejšnjega pozabljenega življenja, še dihati si niso upali od pričakovanja. Gretica pa je strmela vsa odsotna na parnik v ospredju. V možganih se je porajala slika... Trudila se je, da bi jo ujela, da bi se spomnila še kaj več; toda ravno ker se je tako trudila, je kar naenkrat kot megla, kot noč padlo preko nje — spomin je ugasnil, se pogreznil v temo...
Napeto so jo druigi ogledovali.
»Zakaj ne gledaš naprej?« jo je Inge previdno vprašala.
»Ladja...« je mrmrala Gretica. »Pravkar se mi je zazdelo, da sem se nekoč že sprehajala po taki ladji. Zdaj pa se spet
kom, »tako dolgo ne smete več ostati skupaj. Ali veste, da je že pol osmih?«
Gretica in Senta kar nista mogli verjeti. Tako hitro so minile tiste ure, kot še nikoli.
Pa je gospa Heller tudi Gretičino »mamico« potolažila: »Božič je samo enkrat in moj mož je dejal, da jim ne smemo kratiti veselja, ki ga imajo s temi knjigami in slikami. Na sveti večer je kar po vrsti pri nas zvonil telefon. In vselej je kaka prijateljica vsa blažena pravila, katere knjige in kakšne slike je dobila za božič. Jaz zase sem vesela, da imajo v krožku take pametne stvari v glavi.«
Po večerji je Mirko takoj odšel v sobo. Ko ga je oče spomnil, da božičnega peciva še pokusil ni, je Mirko le rekel: »Veiš, oče, tista slika iz genovskega pristanišča mi je dala neko misel za kratko črtico, ki bi jo rad koj poizkusil napisati.«
»Presneto,« je zamrmral oče med zobmi. Več ni rekel. Bil pa je fanta vesel. V šoli se je izvrstno učil, k delu ga ni bilo treba priganjati in še s pisateljevanjem se ukvarja. Vedel je oče za njegovo »pisateljsko žilico«, a da se bo fant tako resno
trudil in vadil, tega ni pričakoval. Kako ne boš vesel takega fanta? Zdelo se mu je, da ima to veselje do pisanja tudi zvezo s krožkom. Zato je krožetk v njegovih očeh pošteno zrasel,
Mirko je še isti večer sestavil daljše poročilo za album z naslovom: »Pristanišče v Genovi* Na vsak način je hotel, da Inge nariše k temu poglavju lep parnik. Njegov roman pa je s tem prišel do strani sto. Eno tretjino velikega dela imam že za sabo, se je naskrivaj veselil mladi pisatelj.
OHROMELE MOČI
Kmalu po novem letu so imeli otroci spet tajno sejo. Bila je čisto drugačna kot seje doslej. Mirko je prebral zadnja poglavja. »Kenguru«, »Ksenija« in »Pristanišče v Genovi*. Kaj novega med tem ni bilo, Kaj zdaj? Nekaj časa so molče sedeli, nihče ni vedel, kaj svetovati.
»Ponavljam, kar sem že enkrat rekla, Gretica je cirkuški otrok!« je v ta molk vzdihnila Melanija. Nihče ji ni ugovarjal. Vsi so molčali.
(ss nadaljuj t)
RZASKE
NOVICE
Odločilni trenutki za Boljunec
Velika zaskrbljenost, ki je prevzela vso slovensko javnost in prebivalce Boljunca še posebej zaradi napovedane razširitve področja Industrijske cone (EPIT-a) za okrog 2 milijona kv. metrov samo na ozemlju slovenske dolinske občine, še ni popustila. Mnogi lastniki hiš od Domja naprej so globoko vznemirjeni nad samovoljnim početjem odločujočih činiteljev, ko se okrog njihovih z žulji gor spravljenih domov vrtijo inženirji s svojimi palicami in merilnimi pripravami.
V prepričanju, da tolmačijo njihovo zaskrbljenost in odpor, so svetovalci Slovenske skupnosti v dolinskem občinskem sve> tu pretekli teden naslovili na občinsko upravo, v kateri sedijo tudi predstavniki največje vladne, t. j. socialistične stranke, posebno pismo, v katerem sprašujejo:
1. Kakšno je stališče občinske uprave ali skupin, ki jo sestavljajo, do omenjenih samovoljnih načrtov, in kakšne pobude je sprejela, da bi se ti načrti ne uresničili, oziroma da bi se spoštovala resolucija, ki jo je dolinski občinski svet sprejel 28. aprila 1966 in ki med drugim pravi: »Ker so bile razlaščene že velike površine zemlje v občini za industrijsko pristanišče in za naftovod, občinski svet odločno protestira proti ravnanju ustanov, ki so prezrle dolinsko občino. Zaradi tega občinski svet pooblašča odbor in župana, naj ukreneta vse potrebno za zaščito interesov občine, njenih naravnih lepot, higiene in kmetijstva ter naj se upreta vsaki nadaljnji razširitvi Industrijskega pristanišča v dolinski občini. Morebitni novi industrijski obrati naj bi se gradili saimo na zemljiščih, ki jih predvideva regulacijski načrt.«
2. Iz kakšnih razlogov ni občinska uprava doslej smatrala za potrebno potrditi gori omenjeno resolucijo, oziroma predložiti zadevo v razpravo občinskemu svetu.
Na seji občinskega sveta 20. t. m. je v imenu občinske uprave župan Lovriiha s tem v zvezi izjavil, da občina načelno ne bo proti graditvi »Grandi Motori«, če ni drugega zemljišča na razpolago, na drugo vprašanje pa ni odgovoril!
S takšnim stališčem se strinja demokri-stjanska skupina, medtem ko je Slovenska skupnost mnenja, da EPIT ne bi smela samovoljno razlaščati ter da bi se tovarna »Grandi Motori« lahko gradila pri Orehu.
Toda prej ali slej bo vsakdo moral prevzeti svojo odgovornost. Tedaj se bo izkazalo, kdo govori iskreno in kdo le taktizira.
Iz političnega življenja
Zvedeli smo, da je pokrajinski odbornik Saša Rudolf odstopil kot odbornik (ostane pa pokrajinski svetovalec), in da je dr. Dolhar sporočil tržaškemu županu, da v smislu sklepa svčta Slovenske skupnosti, ni več vezan biti član večine v tržaškem občinskem svetu. Slovenska skupnost zdaj proučuje, kakšni naj bodo prihodnji ukrepi za pomoč prizadetim in za splošni politični razvoj.
V nedeljo, 22. oktobra je imel sejo tudi osrednji odbor Slovenske katoliške skupnosti v Trstu. Razpravljal je o sedanjem političnem položaju, potrdil dosedanje delo svojih zastopnikov v Slovenski skupnosti in razpravljal o smernicah za bodoče delo.
Dejavnost Krožka absolventov trgovske akademije v Trstu
Pred nekaj dnevi se je sestal svet KASTE (Krožek absolventov trgovske akademije v Trstu), da bi pregledal in ocenil dejavnost krožka v prvih šestih mesecih njegovega obstoja. Hkrati naj bi se začrtale smernice za prihodnje šestmesečje.
V odboru so aktivne štiri komisije in referent vsake je na sestanku podal kratko poročilo.
Referent za statistiko in delo je dejal, da vodi njegova komisija mehanično kartoteko vseh absolventov trgovske akademije s posebno pažnjo na nezaposlene. Kolikor je mogoče, skuša tem in letošnjim absolventom pomagati pri iskanju službe, bodisi neposredno bodisi z nasveti. Istočasno skrbi tudi, da se redno objavljajo v vseh slovenskih časopisih razpisi natečajev raznih jaivnih ustanov in države, kar je prav gotovo hvalevredno.
Referent za strokovno spopolnjevanje je orisal dejavnost svoje komisije, ki je bila vsestransko zelo aktivna. Priredila je že nekatera strokovna predavanja (za člane kakoV tudi za nečlane). V kratkem se bo na pobudo te komisije začel tečaj o pla-
čah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil priznani slovenski ekonomist dr. Drago Gantar.
Posebno vlogo svoje komisije je podal referent za družabnost. Poleg družabnih večerov, ki so zelo uspeli, je komisija organizirala članski izlet v Beneško Slovenijo, najbolj ogroženi del naše zemlje. Na programu so še nove pobude, kot na primer športna srečanja.
Referent za tisk je dejal, da je njegova komisija stalno skrbela, da se v tukajšnjem časopisju obvešča člane in celotno javnost o raznih pobudah KASTE in o njeni dejavnosti.
Po končanih referatih sta predsednik Pilat in starešina Aljoša Žerjal pohvalila dejavnost odbora, ki je bila vsestransko pozitivna, tudi glede na to, da se je vršila v poletnih mesecih, ko je večina društev nedelavnih. Povabila sta tudi vse absolven-
te in letošnje maturante, naj se pogosteje in v večjem številu udeležujejo sej KASTE, ki so vsak četrtek v Kulturnem domu ob 20.30.
Obisk sovjetskih strokovnjakov
Prejšnji teden so bili na poslovnem obisku v Trstu sovjetski strokovnjaki s področja embalaže in prehrambene industrije. Pod vodstvom ministra za prehrambeno industrijo so si ogledali obrat Illycaffe in pivovarno Dreher.
Vljudnostni obiski jugoslov. generalnega konzula
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu je prejšnji torek opravil vljudnostni obisk na sedežu Slovenske skupnosti v ulici Machiavelli in se zadržal v razgovoru s člani sveta Slovenske skupnosti. Še prej je obiskal sedeže SKGZ, Narodne in študijske knjižnice. Kmečke zveze, Slovenske prosvetne zveze in uredništvo Gospodarstva.
Nova sezona Slov. gledališča
Slovensko gledališče v Trstu je otvorilo jubilejno- 23. sezono z Brnčičevo dramo Med štirimi stenami. Pri predstavi so bili prisotni tudi številni ugledni kulturni delavci iz Slovenije. Predsednik upravnega sveta Slovenskega gledališča prof. Rauber je v uvodnem nagovoru počastil 100-letnieo obstoja slovenskega gledališča.
n
DRISKE
NOVICE
Misijonska nedelja v Gorici
Tudi letos so slovenski verniki v Gorici zavzeto sodelovali pri obhajanju misijonske nedelje, ki je dobila po zadnjem koncilu še poseben pomen, kajti danes je jasno, da mora biti misijonar vsak kristjan, najprej s tem, da se čuti odgovornega za ves svet, potem da ima v sebi duha ve-soljstvenosti in da svojo vero oznanja z življenjem po božjih postavah.
Misijonska nedelja je potekla že v svojem ustaljenem okviru: pri slovenskih mašah so dušni pastirji govorili o misijonski dolžnosti in o narodih, kamor Cerkev še ni presajena, verniki pa so bili naprošeni, naj molijo za misijonsko rast Cerkve, v ta namen opravljajo spokorna dela ter tudi materialno misijonarje podpirajo, zlasti glasnike naše krvi, saj imamo od 1. septembra slovenski misijon v južnovzhod-ni državi Zambiji, ki ga vodijo oo. jezuitje,
Dosti se je prodalo brošure »Misijonska nedelja 1967«, dosti tudi darovalo za papeške misijonske družbe, dosti je bilo tudi naših ljudi, ki so se udeležili popoldanske misijonske pobožnosti v cerkvi sv. Ignacija na Travniku kaikor tudi tej sledeče prireditve v Katoliške^! domu.
Tako v cerkvi sv. Ignacija kot v Kat. domu je zlasti prišla do izraza domača, trezna in topla beseda g. Franceta Jereba, sedanjega predstojnika lazaristovske postojanke na Mirenskem gradu ter dolgoletnega misijonarja na Kitajskem. Brez olep-šarvanj je nanizal dejstva in vzroke, zakaj Cerkev ni uspela med kulturnimi azijskimi narodi kot so Indijci, Kitajci in Japonci; poslušalcem je dal doumeti težave, s katerimi se mora spoprijeti evropski misijonar, ki pride samozavesten med tako imenovane »nevernike«, pa kmalu odkrije, da s svojo samozavestjo o »pravi veri«, ne bo daleč prišel, če ne bo našel s pravo taktiko pota do src ljudi; za konec je povedal še nekaj šaljivih zgodb, kaj se misijonarju zgodi če jezika ne obvlada. Na vsak način je beseda g. misijonarja Jereba vsem navzočim ugajala in jim misijonsko problematiko veliko bolj približala kot razni spisi, kjer je vse prežeto neke napačne romantike, ki pa ima z današnjim stanjem stvari v misijonskih deželah le malo opravka.
V Kat. domu je bila osrednja točka sporeda igra iz prvih časov krščanstva »Kristusova mučenka«, ki jo je msgr. Srečko Gregorec zelo posrečeno dramatiziral po resničnem primeru, ki stoji zapisan v aktih mučencev iz tiste dobe. Članice slovenske Marijine družbe iz Gorice so igro doživeto podale, kar je gotovo tudi zasluga režiserja, ki mu je uspelo napraviti iz nastopajočih igralk zaokroženo celoto in Zlasti glavnim vlogam dati zelo naraven izraz, tako da ni bilo ves čas opaziti kake napačne solzavosti ali okornosti v podajanju. Tudi izgovarjava je bila to pot zelo čista ter jasna, tako da se je nastopajoče lahiko brez napora slišalo tudi v ozadju dvorane.
Igra je imela pet dejanj. Mogočno je bilo zlasti zadnje, ko je nesrečna odpadnica, žrtev lastnega napuha, našla mir ob
ZA KMETOVALCE
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo v torek, 31. oktobra v Kst. domu v Gorici predvajalo burko v dveh dejanjih
ANARHIST
ki jo je napisal Tržačan Jaka Štoka. Predstava bo spomin na stoletnico rojstva tega tržaškega dramatika. Začetek ob 20.30
truplu svoje prijateljice mučenke, ki je šla v smrt namesto nje. Kulise, katere je izdelal g. Ciril Koršič, so bile pravi izraz takratnega rimskega okolja in izredno učinkovite. Odmori so bili precej dolgi in to namerno, da je mogel priti do veljave tudi bogato založeni srečolov v korist misijonov.
Goriški nadškof obiskal Gradež
Na misijonsko nedeljo, 22. oktobra je goriški nadškof msgr. Cocolin obiskal Gradež. Prišel je tako rekoč med svoje ljudi, kajti v času, ko je bil oglejski župnik, je po smrti gradeškega župnika Tognona in do prihoda novega župnika msgr. Faina upravljal tudi gradeško župnijo. Gradeško ljudstvo ga je zato sprejelo z velikim navdušenjem in v velikem številu prisostvovalo njegovi sv. maši v cerkvi sv. Eufe-mije. Tu je goriški nadškof podelil tudi zakrament sv. birme 130 gradeškim otrokom. Obiskal je nato gradeško bolnišnico, kjer je blagoslovil novo kapelo, posvečeno spominu papeža Janeza XXIII. Sledil je uradni sprejem v občinski palači, kjer ga je v imenu vsega mesta pozdravil grade-ški župan Rerverdito. Pri sprejemu je bil navzoč tudi senator Ettore Vallauri, ki je doma iz Gradeža.
Kmečki otroci in socialno zavarovanje
Mnoge kmečke družine, ki so vpisane v kmečko bolniško blagajno še vedno ne poznajo obveznosti, ki jih imajo glede prijave ali odjave otrok za enotne kmetijske prispevke. Gre v njihovo korist, če poznajo te predpise in se tako izognejo nepotrebnim stroškom ali celo kaznim.
Ko se otrok rodi, ga je treba čimprej vpisati pri uradu za enotne kmetijske prispevke. Samo tako bo imel brezplačno zdravniško pomoč v primeru bolezni in boste zanj prejemali družinsko doklado v znesku 22.000 lir letno.
Ko otroci dopolnijo 14. leto je treba pri uradu za enotne prispevke urediti sledeče:
a) če otrok ostane na posestvu, ga je treba prepisati od enot v breme, med katerimi je bil doslej'vpisan, med delovne enote. Tako boste začeli za njega plačevati prispevke za bolniško blagajno in pokojnino;
b) te otrok nadaljuje šolo, je treba predložiti potrebna potrdila, da bi še nadalje prejemali zanj družinsko doklado;
c) če otrok odide na delo izven doma in se posveti drugemu poklicu, ga je treba odjaviti, sicer morate po nepotrebnem še naprej plačevati zanj zavarovalne prispevke.
Za prekrške teh določil predvideva zakon celo kazni. Zato naj se vsak potrudi, da se temu izogne in uredi položaj svojih otrok pri uradu za enotne kmetijske prispevke.	Inž. Janko Košir
^ RADIO
TRST A
Spored od 29. oktobra do 4. novembra
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
""Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Beli očnjak«. Dramatizirana zgodba Jacka Londona. Peto nadaljevanje. —
12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš jas. _ 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. —
14.30 Sedem dni v svetu. — 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. — 15.30 »Rosmers-holm«. Drama v štirih dejanjih. 19j15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico novembra«. — 21.30 Vaški ansambli.
Ponedeljek: 12.10 Pomenek s poslušav-kami. — 13.30 Priljubljene melodije. —
18.00 Zbor »Cantori Lariani«. — 18.30 Iz opusa Čajkovskega, Sibeliusa in Blacher-ja. — 1930 Kako in zakaj - vprašanja in odgovori s področja znanosti. — 20.50 Pripovedniki naše dežele: Osvaldo Ramous. »Kavino zrno«.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico novembra«. — 17.20 Slovenščina za Slovence. — 17.40 Radijska univerza: Dr. Danilo Sedmak: Osnove psihologije: »Vidni. občutki ali zaznavanje«. — 17.50 Moški zbor »Kras« iz Dola-Poljan. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 Kurt Weill: »Protagonist«, operna enodejanka.
Sreda: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.00 Godalni orkestri. — 11.00 »Krizantema na grob malega junaka«. Mladinska radijska igra. — 11.45 Slovenske ljudske pesmi. — 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Peter Podreka«. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 16.00 »Velika ladja«. Igra v enem dejanju in štirih slikah. — 19.10 Ljubka Šorli: »Neizpovedana ljubezen«, sonetni venec. — 20.30 Simfonični koncert.
Četrtek: 12.10 Znanost in tehnika. —
13.30 črnske duhovne pesmi. — 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva. —
17.30 Dela jugoslovanskih skladateljev. —
18.30 Sodobni italijanski skladatelji — 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za naj mlaj še. — 20.30 »Zločin in kazen«. Drama Dostojevskega v treh dejanjih.
Petek: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.40 Godalni ansambel in zbor »Cambridge«. — 12.10 »Katedrala sv. Justa«. — 14.45 Mali vokalni ansambli. — 16.00 »Pismo gdč. de Lespi-nasse«. — 18.00 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta. — 19.10 Novele 20. stoletja: Milan Pugelj: »Melodija«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 20.45 Koncert operne glasbe.
Sobota: 8.30 Igrata godba Vojnega letalstva in Fanfara Narodnega združenja bersaljerjev. — 9.00 Znani motivi iz italijanskih filmov. — 11.00 Simfonični koncert. — 11.50 Pesmi al p inčev v izvedbi zbora Antonio Illersberg. — 12.10 »Leto 1918 v "Zgodovini prve svetovne vojne” Piera Pierija«. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 17.40 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Martin Jevnikar: »Rimski motivi v poeziji Silvina Sardenka«. — 17.55 Koncert okteta Planika iz Gorice. — 19.10 Družinski obzornik. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 »Začasna prostost«. Radijska igra.
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine: štandrež 32.000 lir in 160 kg krompirja; Sovodnje 35.000 lir in 120 kg krompirja.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
6. MEMORIAL M. FILEJ
LAHKA ATLETIKA
(Šolski stadion v Gorici)
Program in urnik tekmovanja 1. dan (28. oktobra popoldne)
Dečki (1953 in mlajši): 15.00 zbor tekmovalcev; 15.30 - 60 m (posamezniki in troboj); 15.45 krogla 3 kg (posamezniki in troboj); 16.00 daljava; 16.30 višina (posamezniki in troboj); 16.45 - 1000 m.
Naraščajniki (N) in Mladinci (M): 15.00 zbor tekmovalcev; 15.15 višina (posamezniki, troboj); 15.30 - 80 m (N); 15.45 krogla (posamezniki, troboj); 16.15 daljava (N in M), kopje (N in M); 16.30 - 300 m (troboj, posamezniki); 16.45 . 400 m (M, troboj in posamezniki); 17.00 - 1000 m (N in M); 17.15 štafeta 400x300x200x100.
2. dan (1. novembra dopoldne)
Zenske (Deklice = De, Naraščajnice = Na): 8.30 zbor tekmovalk; 9.00 krogla 3 kg (posameznice in troboj); 9.30 - 60 m (posameznice in troboj); 9.45 daljava (De in Na); 10.00 višina (posameznice in troboj).
Naraščajniki (N) in Mladinci (M): 8.30 zbor tekmovalcev; 8.45 skok s palico (N in M); 9.00 - 80 m zapreke (N in M); 9,15 krogla (posamezniki in troboj); 9.45 - 80 m (N); kopje (N in M), višina (posamezniki in troboj); 10.00 - 100 m (M); 10j15 1000 m (N in M), daljava (N in M); 10.30 300 rri (N: posamezniki in troboj); 10,45 400 m (M: posamezniki in troboj); 11.00 disk (N in M); 11.30 štafeta 400x300x200x100.
Vsak tekmovalec (tekmovalka) sme v dveh dneh tekmovati ali v 3 disciplinah in štafeti ali pa v troboju in še eni disciplini; v istem dnevu sme tekmovati ali v troboju ali pa v dveh disciplinah in štafeti.
Vpisovanje se vrši na sedežu 01ympije ali pa na Stadionu pol ure pred začetkom tekem.
Obvestilo: Tekme drugega dne se bodo vršile na praznik Vseh svetih, 1. novembra in ne v nedeljo, 29. oktobra.
Nogomet
Datum: Začetek bo 4. novembra zjutraj. Datumi naslednjih tekem bodo odvisni od števila vpisanih mo&tev.
Kraj: Športno igrišče v Sovodnjah.
Pravilnik: 1. Vsako moštvo mora ob vpisu predložiti seznam igralcev, največ 15 imen. — 2. V igri nastopi 11 igralcev. Moštvo lahko igra tudi z manj kot 11 igralci (najmanj 7). — 3. Med igro se lahko zamenja vratarja in enega igralca. — 4. Igralci ne smejo biti starejši nad 20 let (rojeni 1. 1947). — 5. Vsaka tekma bo trajala 60 minut, razdeljenih na dva polčasa po 30 minut. V primeru izenačenja vsako moštvo tolče po 5 enajstmetrovk. Če bo izid zopet izenačen, bo odločil žreb. — 6. če bo moštev več kot štiri, se igra po izločilnem sistemu. Če bo moštev manj kot štiri, se igra po olimpijskem sistemu (vsak z vsakim). — 7. Rok vpisovanja traja do petka, 3. novembra.
Kraj vpisovanja: Sedež društva 01ym-pia - Viale XX. Settembre 85 - Gorica.
OBVESTI IA
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi praznika Vseh svetnikov bomo naš list paginirali že v torek, 31. oktobra popoldne. Dopisi naj bodo poslani ali izročeni uredništvu v ponedeljek, 30. oktobra; res nujne stvari pa sprejemamo do 31. oktobra opoldne.
Odbor KASTE pripravlja tečaj o plačah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil prof. dr. Gantar. Vpisovanje od 23. t. m. dalje od 18.00 do 19.00 v Tržaški knjigami.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več S% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Kmežlia
GORICA - ul. Morelll 14 ■ tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)