ftt. 77.
soboto dne 8. julija 1911.
Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
¦ tyLe.lejta...i......   15 K
V»    .  «      *   •      5 » Posamične Številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja \Soča? v vseh tobakarnah.                  ,
»SOČA1* »majiaslednje izredne priloge: OB novem lettr »Kažipot io Soriškem in Graflišfianskem" m dvakrat v letu »Vozni red železnic, paraikov in poštnih zvez".
Ha naroČila brez doposlane na* rofcnine se ne oziramo.
Tečaj XL1
>Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. f(. Lavrič.
Uretfaiatvo
j nahaja t Gosposki ulici it 7
' Gorici v I. nadstr. na leiM.
Upravništva
se nahaja v Gosposki uliei št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin.y 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za-obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
T«l«f0tt it. 83.
»Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabčiS) tiika i* mL
lifaii
iti
»Slavisohes Tagfblatt« prinaša tak-le članek:
»Dočim se je sečina parlamentarnih zvez že konstituirala ali pa je na tem, da to stori, počakajo Jugoslovani najbrže začetek državnozborskega zasedanja, da izvrše združitev posameznih skupin. V kaki obliki se to zgodi, o tem smo še precej na nejasnem. Iz volitev so izšle posamezne stranke s precej nespremenjenim posestnim stanjem; pozitivno pomnožitev mandatov je dosegla le Slovenska Ljudska Stranka, ki je zvišala število svojih poslancev od 18 na 20. Nasprotje med ka-toliško-narodnimi in med drugimi strankami v slovenskih deželah se ie po volilnem boju bitstveno poostrilo, pa tudi v Dalmaciji je bila volilna kampanja čas uajostrejših bojev. Ob začetku parlamentarne sezone ne nudi jugoslovanska delegacija nikakc razveseljive slike. Oni, ki so v časih prve ljudske zbornice obžalovali ločitev Jugoslovanov v dve samostojni skupini, ki nista vlekli vedno na isti povezniti, ter ju obsojali, vidijo bližajočo se nevarnost, da bo v novi zbornici razkro-jenje še napredovalo. Poleg »Slovenskega kluba« dr. Šusteršiča se po časniSkih poročilih ustanavlja »hrvatsko-damatinski klub«, ki bo imel svojo glavno nalogo v zasledovanju velikih in važnih deželnih interesov. K temu klubu, katerega smatrajo merodajni politiki za potrebnega, pristopijo baje vsi dalmatinski poslanci, s čemur se zabrani vsekakor deželi škodljivo deljenje poslancev v dva nasproti si stoječa parlamentarna tabora. Kakor znano je bil v stari zbornici del dalmatinske delegacije pod vodstvom poslanca Šustcr-šiča, dočim je pripadala večina jugoslovanski zvezi.
To se ima preprečiti z dalmatinskim klubom, ali ogroženo je po drugi strani politično in narodno edinstvo Jugoslova-
nov. Ne smemo si zakriti, da je prejšnja jugoslovanska zveza, če tudi v skromnih mejah, utelesila in ohranila veliko misel jugoslovanske zajednice.
Kaka bo pod tako spremenjenimi razmerami usoda skupne jugoslovanske organizacije, o tem moremo biti vsekakor v skrbeh. Ostane še nekaj slovenskih in hrvatskih poslancev, ki se morejo zediniti pod skupnim praporom, ali njihovo število je v resnici majhno. Ti so trije istrski poslanci Laginja, prof. Mandič in tprof. Spinčič, potem dr. Rybaf (Trst), dr. Gregor in (Kras) in dr. Ravnihar (Ljubljana), torej skupno šest, katerim je po eni strani vsled Čisto strankarske strukture »Slovenskega kluba«, po drugi strani pa vsled teritorialnega značaja nameravane dalmatinske državnozborske zveze pot na obe strani zaprta. Ali naj se konstituirajo v posebno hrvatsko-slovensko narodno skupino?
Prihodnji dnevi morajo dati odgovor na to vprašanje, negotovost ne more dolgo trpeti, ne sme, ker bo važnost 'parlamentarnega in političnega položaju kaj kmalu zahtevala od Jugoslovanov odločitev. Kako naj bo ta odločitev čista in sporazumna, kako morejo Jugoslovani sodelovati pri rešitvi situacije kot faktor, ako so nerešene njihove lastne razmere?
Jugoslovanska javnost bi se mogla vsekakor v tem trenotku sprijazniti z uvodoma naznačeno tvoritvijo skupin ju-goslovanskih poslancev, ko bi bilo gotovo, da bo kljubu vsem strankarskim diferencam med posameznimi skupinami.poskrbljeno za določena narodna vprašanja jednotno postopanje po višji, vse obsegajoči, jugoslovanski '.vezi. Ali smemo pri nas upati na uresničenje ideje, ki se je u jejstvila pri bratih Cehih tako močno v iednotnem Češkem klubu ter je ostala tako zmagovita na narodnih tleh navzlic vsem gospodarskim in kulturnim razlikam strank?
Ali ni že skrajni čas, da se dvigne tudi pri Jugoslovani' klic ljudstva, kažoČ poslancem devizo: (Jdarite skupno, kjer treba varovati narodne pravice in jih šči-
titi ter naglašati pomen Jugoslovanstva, ako že morate ločeno korakati!
Ustanovite jednotni klub južnih Slovanov!«
Tako glasi članek v listu »Slavisdhes Tagblatt«. Poslan je bil listu »von her-vorragender Seite«. Lep članek! Če bi se le dalo izvesti, kar je nasvetovand v njem! Toda v to nimamo prav,nič upanja. Pred vsem si treba staviti pred oči dejstvo, da so v »Slovenskem klubu« sami klerikalci. Njihov voditelj je dr. Šuster-šič, ki ima ves klub na povodcu. V klubu in izven kluba velja le njegova volja in nič drugega. Ti ljudje so klerikalci. Šusteršič je pač že dovolj pokazal, da je klerikalec, kateremu so vse narodne zahteve deveta briga. Kdor na primer tako dela z vseu-čiliškim vprašanjem kakor on, tak človek pač nima nobenega ¦čuta za boj za naš napredek, za naše narodne pravice! To je pribito. - 'Šusteršič Je opetovano dokazal, da razume on skupnost Jugoslovanov samo tako, da komandira on nad vsemi. Za kako resnično skupno delovanje ga ni dobiti. To je tako vsestransko znano, da ni treba več o tem razpravljati/
Potem ne verjamemo, da se konstituirajo v en klub vsi dalmatinski poslanci — po tako grozovitem volilnem boju. Pravaši so bili že koncem prejšnje zbornice ušli od drugih Dalmatincev pod Šu-steršičev plašč. Šusteršič se je trudil za nje — da bi se sedaj ne vrnili v njegov tabor, marveč se združili z onimi, katere so tako grdo pobijali pri volitvah, to pač ni verjetno. Verjetneje in razumneje je, da dalmatinski pravaši vstopijo v Šusterši-čev klub ter ostanejo potem za drugi klub ostali dalmatinski, istrski in slovenski poslanci.
Torej dva kluba! Pa če pride tudi do treh, stokrat boljše kot pa jednoten klub pod Šusteršieem!
Lepo je kazati na Čehe in češki jednotni klub. Ali med Čehi ni takih raslik v načelih, kakor so na jugu. Klerikalci so med njimi redki, poraženi so bili pri letoš-
njih volitvah, da je kar veselje — drmge stranke pa se že dajo spraviti v parlamentu v en ednotni klub. Če bi pa imeli Čehi močno klerikalno stranko ter bi imeli klerikalci večino nad drugimi — potem bi videli, kak bi bil jednotni klub! S klerikalno komando in podvrženostjo drugih — ali pa nič! Klerikalci se pridružijo skupnosti, če so v manjšini, da se kažejo dobre in narodne ter da bi tako kaj pridobili — če so v večini, pa hočejo vrhovno poveljstvo in svojo voljo imajo; drugi so lahko poleg, toda le kot pri vesel?.
'Potem so Čehi en narod, pri nas ya sta dva, oziroma trije.
Nam se zdi, da je jednotni klub južnih Slovanov nemogoč Hi da se ne da uveljaviti za jugoslovansko delegacijo deviza: Udarite skupno, če že korakate ločeno! Siliti ljudi skupaj, ki ne tičejo skupaj, ne gre in če bi se jih prisililo, se ne doseže nobenega uspeha; v našem slučaju bi se le podprlo klerikalizem, ker, kakor pribito, iz skupnosti bi gledal ven le general Šusteršič. Ta človek pa je velikanska nesreča za celo Jugoslovanstvo. Črna inter-nacionala ga more čislati in dvigati visoko, mi, Jugoslovani kot taki ga moramo zavreči in skušati odstraniti.
Naj se zgodi, kar se zgodi —- naloga vseli neklerikalnih slovenskih in hrvatskih poslancev je ta, da se borijo za naše narodne pravice, za blagor in vsestranski napredek jugoslovanskih narodov ter da parirajo spletke, katerih bo Šusteršič poln brez dvoma tudi v -novi zbornici. Po tej poti se bo dalo lepše in uspešnejše delati
kot pa »skupno« s ŠusteršiČem___Čas
pa je res, da se domenijo označeni poslanci, kaj in kako. Čas za to je zadnji. Morda pa je tisto kovanje skupnega dalmatinskega kluba le Šusteršičeva poteza, da stoji on s svojimi že v ospredju, o drugih pa se ne ve še nič pravzaprav, kaj in kako bc. Morda/jih hoče Šusteršič potegniti prav pošteno: zadnji ihip uskočijo pravaši v Šusteršičev klub, drugi "pa naj se
potem konstituirajo, kakGr hočejo----------
ko bi tačas Šusteršič že pošteno izkoristil položaj.
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski spisal:   Edgar Monteil. Poslovenil: F, K.
(Dalje.)
»Kaj je na tem, hočemo takoj zvedeti,« pravi Mone-strel, »prosim, pridite z menoj.«
Bankir, ki ni hotel dati pisem iz rol;, jih spravi v žep in oba gospoda gresta proti   Monestrclovemu domu.
»Ali poznaš ta pisma?« vpraša Monestrel svojo hčer.«
»Da,« odvrne ona mirno.
»Vidite!« vzklikne Ghanat.
»Kaj, ta pisma so tvoja?«
»Moja? Ne!« odvrne Lucija. »Ti vendar ne misliš oče, da bi odgovorila gospodu Teninu? Zdelo se mi je nesramno, da se drzne mi pisati, in še bolj nedostojen je bil način, kako sem jih dobivala, če bi se ne hotela ne-> koliko pošaliti ž njim, kar sem že storila pri njegovem cenjenem obisku, tri se pisem še ne dotaknila. Vzela sem Mh, pa jih nisem odprla, temveč sem jih poslala, kakršna so bila, gospodu Albertu Oaltieru; gospod Galtier pa je narekoval komu odgovore, ter jih odposlal na njegov naslov.«
Ghanat se vgrizne v ustnice, jezno vrže vsa pisma na mizo, vzame klobuk in gre brez pozdrava.
.»O, sedaj si pa razjezila gospoda Župana,« vzklikne Monestrel in hiti za njim.
Lucija vzame raztresena pisma in reče svoji prijateljici Ani, ki je bi!a pri tem navzoča: »Daj ta pisma
Albertu zopet nazaj in mu reči, naj jih razdeli po Roy-boni in pove povsod, kaj je ž njimi. Smejali se bodo na Chanatove stroške, mene pa ne bo mogel nihče sumničiti, da bi kedaj dopisovala s tem Teninom.«
»Hitim, da mu jih dam,« pravi Ana.
Še tistega dne so krožila pisma iz roke v roko. Smejali so se vsi in se veselili, da se je župan tako lepo »vsedel«.
Ta pa je bil skrajno razjarjen. Ko ga je dohitel Monestrel na cesti, da bi se opravičil radi Lucijinega ravnanja, je vzkliknil: »Kaj! Iz prijateljstva do Vas, Monestrel, sem pisal 'svojemu sorodniku, da bi odvrnil od Vas sramoto, ki Vam jo je napravil Vaš najhujši sovražnik s tem, da je zasnubil Vsšo hčer. Hotel sem ji dobiti dobrega in bogatega soproga, ona se pa sedaj norčuje iz mene! Ali to pride od tega, če se vzgojuje deklice v posvetnih zavodih! Ali je to kako obnašanje? Ali ste že kedaj slišali, da bi se norčevala kedaj hči iz lastnega očeta? Da, tudi iz Vas se je norčevala, saj Vi ste želeli to zaroko gotovo ravno tako kakor jaz. Toda sedaj ne bo nič iz tega, mladeniča pošljem domu, Vas, Monestrel, pa prosim, pozabite, da sem se predrznil trenotek, zagotoviti srečo Vaše hčere. Da, to je zahvala! To imam od svoje dobrote!«
»Toda, cenjeni gospod Chanat, ne smete biti takoj hudi.«
»Lahiko noč,« odvrne Chanat kratko in stopi v svojo hišo.
Za vraga, si misli Monestrel, to mi je napravila zopet ta satanova hči. Tenin je gotovo bogat, sedaj pa ne bo nič iz tega! Takoj jutri hočem pomiriti Ohanata.«       $
Ko je prišel domu, je rekel Luciji: »Lahko se po-
stavljaš s svojim činom, s poroko z gospodom Teninom ne bo nič.«
»O, kaka sreča.«
»Kaj? Predstavimo ti mladega,   čednega moža...«
»Samo nekoliko predebel je.«
»Toda bogat...«
»Tega ne veš, oče«.
»Seveda ne vem tako gotovo, • toda Ghanat pravi. Ghanat je 'bil moj najboljši priatelj, sedaj si naju pa razdvojila.«
»O... Chanat prijatelj...!«
»Gotovo, prijatelj, moj prijatelj, moj nekdanji notar, moj sedanji bankir, ki pozna vse razmere ...«
»Ali te pripravi lahko pred kazenskega sodnika?«
»Pred kazenskega... gotovo ne... ! Ali kaj naj to...?«
»Torej če ti ne more škodovati, kaj za to, če pozna tvoje razmere?«
»Ali,« vzklikne Monestrel,   »če j>e Tenin le bogat?«
»Naj bo, kaj nas to {briga? Jaz vzamem vendar le Alberta.«
»Vraga vzameš, ne pa njega,   Albert bo pregnan.«
>Vzamem ga vseeno.«
Monestrel stisne pesti.
»Oče,«   pravi Lucija   resno,   »premaguj se,   še od . zadnjič nisem okrevala, — ne prični znova.«
Monestrel je komaj pričakoval prihodnjega dne, da je šel k Ghanatu in prosil, naj ne pošlje Tenina. nazaj v Vernoux.
»Luciji sicer še vedno roji Galtier po glavi,« pravi, »toda morala si ga bo izbiti, ker ga pošljemo v Novo Kaledonijo, tako rne je zagotovil gospod Župnik.«
DOPISI.
Zdravišče Toplice   na   Dolenjskem: Velika sezona se je pričela.  Redno vsaki dan prihajajo gostje   iz   raznih   krajev. Zdraviška knjiga izkazuje v zadnjih dneh 270 gostov. Med drugimi so došli: Baronica pl. NVuržbach iz* Ljubljane, Gracijan Stepančič iz Trsta, Govedič Ivan župnik iz Šoštanja na Štajerskem, Dolinar Ivan, ¦ tovarnar iz Celja, Scheligo Kari, trgovec iz Celja, Kolenc Anton trgovec iz Mari- , bora, Matilda pl. Rota z Dunaja, Kari   pl. j Hoger, višji rač. svetnik iz Trsta z gospo 1 soprogo,   Kržišnik   Emil,   restavrater iz'; Ljubljane, Gregorm Rozalija s hčerko iz ¦ Trsta, Jančar Fran, župnik z Dunaja, Re- j bay Marija iz Trsta, Glasces Egidij župni upravitelj z Ogrskega, Ramovec Andrej, župnik iz Dobrega polja i. dr.
Iz tolminskega okraja*
Do!. Trebuša. — (Tatovi v župnišču.) Med dopisi je prinesla »Gorica« z dne 14. junija novico, da so neznani tatovi vlomili v tukajšnje župnišče in odnesli nekaj denarja, puško, par čevljev in nekaj drugega blaga.
Seveda je ves dopis tako prikrojen, kakor so tega vajeni klerikalni denunci-janti, zato bi si moral čitatelj misliti, da je zločinca treba iskati le v Trehušt. Ta sum, podkrepljen po dopisu v »Gorici«, je ležal kot mora nad vsemi občinarji. Slučaj,: da so se tatovi oglasili v našem žup-nišču, dogodil se je sedaj že tretjič in u-mevno je, da se to ni zgodilo na račun dobrega imena Dol. Trebuše, ampak je bilo ljudstvo v resnici razburjeno, ker se k« vda pripisuje Njemu, četudi si je svesto svojega poštenja. Edini dopisnik v »Gorici«, ki se je podpisal za »občinarja«, mora imeti precej kosmato vest, ker z nekakim posebnim veseljem konštatuje, da je zločinca iskati, doma in se je skoraj s prstom kazalo za nedolžnim osumljencem.
Kakor v .prvih dveh slučajih tatvine v župnišče prišla je tudi sedaj resnica na dan., Minoli teden so v Mirnu aretirali nekaj ciganov ter pri njih našli puško, katero je naš g. župnik spoznal za svojo. Ta vest je vzbudila med občinarji splošno veselje, ostala je med nami le ogorčenost nad dopisnikom »občinarjem« v »Gorici« ki med svojimi sovaščani išče tatov in vlomilcev ter svojo rojstno vas označuje kot luknjo, kjer niti duhovnik ni varen življenja in imetja. Zato temu dopisniku kličemo v spomin njegove lastne besede: »Bolje, da odnese dotični že seaaj za vselej pete iz Trebuše!« — katere besede je sicer namenil domačinu osumljencu, a veliko bolj pristojajo njmu samemu.
Tatvine so se in se bodo najbrže dogajale, Četudi dopisnik v »Gorici« grozi tatovom z linčanjem. Mi ne moremo ničesar proti temu, da je župnišče na tako ek-sponiranem mestu, da imajo tatovi pose-
ben pogum do njega. Župnikova imovina j je njegova privatna last, za katero je sa- j ;memu sebi odgovoren in jo je dolžan varovati, ako mu je kaj do nje. Nasprotno temu pa je dobro ime občine skupna last vse*h občanov in kdor na tako brezvesten način krade čast vsej občini, je pač desetkrat večji cigan nego oni, ki je kradel v tukajšnjem župnišču in zato tudi desetkrat bolj zasluži linčanje nego oni.
Ako je dopisnik že tako dobrega želodca, da lahko pljuva v svojo skledo, naj si zapomni, da je ta skleda tudi naša in da bomo znali v prihddnje kaj takega zabra-niti. Raje naj se napravi k obedu v župnišče, kjer ga kljub vsej lakoti dobro postrežejo, ker so bili tam z njim enakega mnenja glede osumljenca. Tam ga po obedu tudi lahko priklenejo na verigo, da bo župnišče varoval prihodnjih tatvin, saj je s svojim dopisom v »Gorici« pokazal, da se na lajanje izvrstno razume. Obenem mu bo na ta način zabranjeno, da ne bo kvadel Časti svojim soobčanom.
Dalje se dopisnik jezi, da je župnišče še vedno bolj stali podobno nego hiši in da bi nam vsled tega utegnilo škotijstvo vzeti še duhovnika. Resnici na ljubo moramo povedati, da se je poprava župnišča zavlekla najbolj po krivdi duhovnike-. Ze pred nekaj leti je bila v svrtio popravljanja določena večja vsota, a v tem času smo imeli tri duhovnike in vsak bi si že-let imeti župnišče drugače popravljeno. Jeli toraj čudo, da ne moremo p* :+i do nobenega konca?
Sicer pa pravijo, da imajo tatovi dober nos. V naše župnišče so tatovi vlomili že trikrat, dočim so ostale vse druge hiše v Trebuši nedotaknjene, kar pač dokazuje, da zunanjost župnišča ne more biti tako obupna, ako ga celo tatovi spoznajo kot takega, kjer edino si upajo kaj dobiti. Razen tega se je v vseh treh slučajih tatovom Izplačal njihov trud, kar vnovič dokazuje, kako resnicoljuben je dopisnik v »Gorici«, ki pravi doslovno, da »v Trebuši lakota gospodari in v farovžu pri vseh oknih ven gleda.«
Ako je dopisniku in kompanlji toliko na popravi župnišča, jim moramo povedati, da so zamudili lepo priliko za vdej-stvitev svoje želje. O priliki državnozbor-skih volitev smo se Trebušani domenili, da se volitve ne vdeležimo, a — klerikalec in mož beseda! (Čudno, da se ta dva pojma le dasta napisati eden poleg drugega). Mi napredni smo ostali doma, a_ klerikalcem žilica ni dala miru, da so vseeno volili Dičnega. Ako bi bilo teh 40 volileev ostalo doma in bi še čas, zamujen z agitacijo porabili za spravljanje kamenja k župnišču, bi bil sedaj napravljen že velik korak. Tako ostanemo pa še vedno v nevarnosti, da nam ukradejo župnika.                            Več občinarjev.
Iz kanalskega okraji; a
Ložtee, 5. jul. (Naša pošta.) Za* posip pa imamo preskrbljeno! Samo tri četrt ure hoda na poštni urad v Plave moramo hqditi, če hočemo oddati ali prejeti pismo, drugače pa lahko čakamo celo večnost na nje. Vas šteje 32 številk in nima nikake poštne zveze. Ali ni to sramotno? Zadovoljni bi bili, ko bi imeli nabiralnico in zvezo 3 krat tedensko, ali niti tega ni kljub prošnjam! Drugič več.
Iz ajdouskega okraja
Bije. ~- Klerikalni dopisuni že slujsjo po svoji veliki prismojenosti, pa so tudi tako surovi in hudobni, da nobena dobra lastnost ne dobi več v njih prostora. iPra-vi izmečki! Tako se je spravil zadnji »Novi čas« na pok. Makovca, češ, da je bil veren prijatelj učitelja Možine in njegov vnet pomagač za širjenje liberalizma; da pa se je v bolezni temi odpovedal, to obžaloval in se ziBogom spravil, dalje da tudi učitelja Možino čaka kaj takega, ako bo hotel mirno umreti itd. Vse to, kar ta klerikalni osliček piše, je velika nesramnost in grdo zavijanje. Pokojni Makovec je bil skozi vse življenje pošten, napreden In resen mož, k! je ostal do zadnjega zdlh-Ijaja enak. Kakor vsak stan spoštoval je tudi duhovščino in ji kakor sploh napred-njaki vestno odrajtoval njih biro in zaslužek. Lahko je torej zahteval kakor vsakdo izmed nas, da tudi duhovnik se odzove vršiti službo, kedar je klican, ker je to tudi prava njega dolžnost in ker za prav nič druzega ga tudi ne rabimo in ne plačujemo!
Usmiljenja so res vredni ljudje, ki morejo ali morajo take novočasarske oslarije citati, s katerimi se kanibalsko hoče blagih pokojnikov v blato tlačiti njih spomin!
Dopisnik, ki je najbrže znani naš prijatelj naj enkrat svoje krščanstvo uredi in pregleda, in videl bo, da niti v sebi niti na sebi, razun obleke, nima nič krščanskega zato pa naj s svojimi vodenimi in z žolčjo jezo prepojenimi nauki učitelja Možino v uho piše! —
Naročajte,  ponudite,......
zahtevajte in pijte samo   - - - -
Toistovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namw.ia kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovrfka slatina, poŠta Gnštanj, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče! Svoji k svojim!            Svoji k svojim-!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za Šolski sklad moške podružnice dr. sv. C. in M. daruje .g. primarij dr. Fran Gosti 10 iK. Hvala lepa!
»Podružnica sv. C. In M.« In »Bralno društvo v Šempasu sta priredila dne 29. VI. veselico s plesom, kar se je vršilo vse v lepem redu, v občo zadovolj-nost občinstva in tudi čisti dobiček namenjen družbi sv. C. in M. je zadovoljiv. Združen odbor izreka posebno zahvalo g. dr. Dereani za slavnostni govor, po katerem naj se tudi vsak Slovenec ravna. Nadalje se zahvaljuje pevskemu zboru iz Oseka in Šempasa ter pevovodjema, igralcem in deklamovalki. Zahvaljuje se tudi onim gg., ki so preplačali vstopnino in sicer: D. Fajgel iz Gorice 2 K 4, Marniio-vič I. iz Prvačine 1'20 v jn neimenovani 2 K. Mesto vstopnine so podarili naslednji gg. po 2 K: y Toroš iz Gorice, Adolf Sa« velli iz Gorice, Komel Pavla iz Ajševice in Štrukelj Angela iz Lijaka, po i K: Hu-mar Anton, Humar Franc, Kutin Josip, Zvanut Ivan, Mervič L, Skočir M. vsi iz G(rice, Urbančič Jos. iz Bilj, Komel Val., iz Ajševice, FY. Komel iz Kromberga in Olga Tomazič iz Morskega. Združeni od-•.or.
Ker se niso mogli udeležiti vrtne ve-selice obeh podružnic družbe sv. C. in M. v Gorici so darovali ženski podružnici: Gosp. Leopold Reja, učitelj v Levpi 5 K, gosp. Marzidovšek, vojaški kurat 4 K, g. M. Kopač, svečarjeva, 2 K, g. Štefanija Podgornikova 2 K, g. Gabrijela Klavžar-jeva 1 K. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljuje odbor.
Učenke dekliške Šole v Trstu na Acauedotto so vplačale en »kamen« z 200 K, posebej pa so poslale 25 K 50 v kot Ciril Metodov dar. Hvala hvaležnim učenkam družbene šole, častno priznanje vzgledni narodni vzgojitelje! gospej šolski voditeljici Mariji Hngehnanovi!
(Dalje v prMoffM
Moll-ov Seidlitz-prašek
Je ca na želodca trpeče neprenosljivo iiredstvo
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dr»
stičnimi Čistil, kroglicami in grencloami.
Cena orig. škatlje K2-—
Ponarejanje se sod&fjsko mledoje.
Rollo-vo Franc, žganje in sel
sa ribanje iitota. — Bolefine olaJiujoCe in okrep«ujo«e Bta-roznano sredstvo proti trganja in prenlajenjn vsako vrste. Orltf. steklenica K 2*~
Na prodaj po vseh lekarnah in roirodihricah. Glavna lekarna ' i, UDU, c. in kr. a*orni taloimk, Dunaj, Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v  lekarni:   A. Gtroncoli,
»Ne.dvomite o tem,« odvrne Chanat. »Kar se pa tiče Tetiina, sem mu rekel, da zanj ni več obstanka tu, je pričel ubogi dečko jokati m mi prisegel, da ne bo mogel preživeti, če ga zavrača gospodična Lucija.«
»Ubogi dečko«, ponovi Monestrel. »Toda če je temu tako, bi vendar končno rad pogledal ...«
»Da, da, Vi mislite njegove listine, ljubi Monestrel; zvečer jih pregledam, ali sedaj me morate opravičiti, moj poljski čuvaj, me čaka spodaj, imam jako važen opravek.«
»Jako važen opravek ...«
»Da, klub, h katerem« spadate tudi Vi, bo danes oblastveno zaprt, ravno tako tudi kavarna, v kateri se nahaja.
»Kaj, kavarna tudi?«
»Da, sedaj pa moram paziti* da se izvrši natančno prefektovo povelje.«
»To je pozrozčil" gotovo davkar?«
»Prefekt sam«, odvrne Chanat, katerega je jezilo, če se je mislilo, da ima v Rovboni kdo druig vpliv, kakor on sam.«
•Republikanci, ki: so to sami izprevideli, so prehiteli oblast, zaprli so prostore sami. Okna so zadelali, vrata zapahnili in zaklenili, pod okni pa so obesili velik) tablo z napisom:
Khibova kavarna in klub
sta bila
na oblastveno povelje
zaprta. Otvoritev po volitvah!
V Rovboni je bilo razburjenje veliko, ljudje so vreli skupaj, da bi videli, kako je videti oblastveno zatvorjena kavarna.
Stali so v gručah, in kakršno naravo je imel kdo, tako pa je opazoval pričetek sovražnosti, s strahom in srdom.                                                                   I <„•
»Naj store, kar hočejo«, zavpije Galtier v množico, I »saj jim ne bo nič koristilo. Glejte, imam puške in drugor orožje doma, lahko jih nabašem, če bi se bal kakega nasilja te sodnge, ki je sedaj na krmilu. Ali mislite, da jih bašem? Nikakor, spim mirno in opozoril som tudi svoje prijatelje, naj obesijo doma orožje. Ali veste, kako bomo premagali sovražnika z enim samim udarcem? Z glasovnicami! Bodite brez skrbi.«
Tako je govoril Galtier in dasi je bil tudi sani v skrivnem strahu, kazal se je jako samozavestnega in gotovega, prosil je tudi svoje prijatelje, naj se kažejo ravno taki.
Republikanci so se zbirali sedaj pri Galtieru, vsakdo I je prinesel časopis, katerega je dobival.                         !
Nekega večera pa pride v njih veliko začudenje predstojnik ziglaševalnega urada.
»'Kaj nam prinaša čast Vašega obiska, gospod predstojnik?« vpraša Galtier.
»Nisem več predstojnik zglaševalnega urada.« »Ah, nemogoče.« »Da, odstavljen sem.« »Moje najtoplejše čestitke!« »Slutim^ da se imam zahvaliti za to gospodu pi. Slepiču. Ali na tem ni nič. Navadil sem se Rovbone in moji ženi, ki je kakor veste, bolebna, prija to podnebje jako dobro, ostaneva torej tukaj. Gospodje, živel sem do sedaj sam za se, ali moj polo/aj je bil težak. Danes sem prost, in prišel sem vas prosit, gospodje, dovolite mi prostor v vaših vrstah. Jaz sem sicer še jako zmeren republikanec, toda odločen 'nasprotnik 1.6. maja.«
»Francois«, pokliče Albert svojega slugo, »prinesi urno iz kleti nekaj steklenic sekta. — Gospod Pelussin, hočemo novinca, ki nam pade kakor iz oblakov, vredno proslaviti. Prosim, sedite m bodite nam srčno dobrodošli«.
iPelussin je bil edinidržavni uradnik, ki je bil odstav-
Ijen, drugi so bili tako reakcijonarni. Mirovni sodnik je bil vedno strožji, da, izpremenil se je celo v zver, če je prišel kak republikanec pred njegov sodni stol.
Posebno živo se je pa kanala duhovščina, njeni pridige so bile polne strupa. ^PrrproŠnje in spokorne molitve so bile dobro obiskane, ženske so kar drle k spovedni-cam, toda videlo se je jako malo moških, manj kakor \ navadnih časih, celo v Royfconi, sedežu pobožnih.       v
Župan, vedno v svečanem črnem oblačili? z belo ovratnico, je hodil — za njim Felibiem m Tertin, zadnji pa poljski čuvaj — po okraju in pravil možem: »Kaj pa je to?« Včeraj zvečer že zopet niste bili v cerkvi. Svetujem Vam, pojdite, če nočete pozneje kakih sitnosti,«
Take besede so prinesle prepir v drugače mirno hišo.
»Ali si slišal, kaj je rekel gospod župan?« so vpile žene. »V nesrečo nas bo pripravilo, ker nočeš poslušati župnika tiste pol ure. Kaj pa ti škoduje, če greš v cerkev?
»Tako?« odvrne mož, »ti hočeš naj mirno poslušani, kako me imenuje župnik s prižnice podleža, lopova, roparja, me zmerja z mrhovino in daje druga lepa imena?*
»Saj ne pravi, da misli s tem tebe.«
»Toda republikance, in ker sem jaz tudi ...«
»Saj ti ni treba tako vpiti, da te slišijo vsi sosedje.«
»Ali jaz hočem sam razupiti, da slišijo, da sem za republiko in republikance, da se imenujem s ponosom republikanec! Kajti republikanci v Rovboni so pošteni ljudje, reakcijonanci pa so oderuhi in tatovi — da, to so!<
»Lepo te prosim, bodi samo previden«, pravi žena. >=kaj naj se pa zigodi z otroci, z menoj, če se ti pripeti kaka nesreča?!«
Ali vsi inožje niso bili tako odločni, in ne vse žene tako popustljive, večkrat se je pripetilo nasprotno.
»Pojdi z menoj v cerkev«, so rekle druge, »ker greš že ob nedeljah, ti je pač vseeno, Če greš še vsak dan zvečer.«
Prlltga ..Soče" žf. 77. z dne 8. Julija
Porotna razprava
radi poloma laškega denarnega zavoda
Janca popoiare Coriziana".
Razprava se nadaljuje. Colle.
Bivši ravnatelj banke Izidor.Colle je bil zaslišan prvi. '  -"**•••    —¦
Predsednik ga vpraša, če se pripozna krivega? Colle pravi, da ne. Na to pripoveduje: da je bil po raznih denarnih zavodih uslužben. Pri banki v laškem Vidmu je bil uradnik 10 let; tam se je izvežbal v bančnih poslih, v finančnih operacijah in špekulacijah. Imel je plače, predno je prišel v Gorico, 5000 lir, z remuneracijanii,1 darovi ter* s svojo ekonomijo in pazljivostjo si je pridobil premoženja 60—70 tisoč kron. Le-nassi je prišel v Videm ter mu ponudil službo ravnatelja pri zavodu v Gorici. Prvotno se je branil, potem ko mu je le prigovarjal, je sprejel.
Znan igralec na b- d. V Vidmu so poznali Colleja kot igralca na borzi, in sicer so ga poznali za srečnega igralca, ki.se je pečal tudi s posli gospodov od tu. Med drugimi je vedel, da igra na borzi, Naglos iz Krmina, dr. Luz-zatto je tudi rekel, da je znano, da on igra na borzi, ali da je izvežban v bančnih poslih tako, da zna varovati se ali iziti iz finančnih kriz, kakoršnim so podvrženi denarni zavodi.
Zavod za nekatere.
Ko je prišel v Gorico, so mu rekli z nekatere strani, da je ustanr- M*»na banka za rabo in korist nekatero: , ' fiternolli mu je tožil, da zavod ne v         u,<. dolž-
nosti glede pomoči in vzd ... trgovine in industrije v mestu.         . je, da banka je pač ustanovljena za rabo in korist nekaternikov.
Alfredo Lenassi se je posluževal banke za časa trga s svilodi; od banke je dobival denar po 4l/3, kakoršne obresti je morala banka sama plačevati; torej je imela ž njim le troške in delo. Lenassi je imel odprt kredit za več tisoč K na isti način; to znači za banko škodo.
Luzzatto se je mnogo pečal z banko, izplačila je reguliral on in dobival rernu-neracije. Njemu so bile oddane vse prošnje in uknjižbe. Včasih je zanemarjal jako svoje delo, vsled česar se je Colle nekoč obrnil na dr. Toribolo iz Tržiča. Luzzatto je bil radi tega ves iz sebe in Colle mu je laoral izročiti zopet vse take reči. Colle je hotel znižati troške za uknjižbe ali Luzzatto je to zabranil, (da je imel on več zaslužka). Informacije skontnemu odseku je dajal le Luzzatto. težko je bilo kontrolirati izdane menice, ki so se včasih morale obnavljati brez obresti in brez uplačil, ker niso mogli plačati oni, ki so dobili posojilo. Tako je banka zgubavala
in zgubavala----Colle ni hodil dosti v
družbo, zato tudi ni vedel, kaj se govori o i banki.                                                      '
Kiirner mu je rekel nekoč, da če je kaj takega kar ne gre, naj pride k njemu. Kurnerja so izključili iz upravnega I sveta, in sicer takrat, ko je šlo za to, da* se da .30.000 K za »PanKicio« (pekarno). Verriig iz Tržiča je občudoval Collejevo potrpežljivost nasproti Lenassiju. Mulitsch je imel tudi proti sebi upravni svet. Lenassi je hoi&i pri volitvi v upravni svet iz-bacniti Naglasa in Bomfoiga. Kako stoji banka.
Situacija ob njegovem prihodu ni bila ugodna. Bilo je 26000 K čistega proti 20000 škode. Če se pa upošteva še stare ostanke okoli 15000 K, je situacija: 35000 K škode proti 26000 K dobrega; tako da Je banka že takrat kazala deficit 9000 K. Vse to je naznanil upravnemu svetu ali Lenassi ga ni »hotel niti poslušati, posebno ne, ko je odsvetoval izplačilo dividende. Colle tudi ni bil zadovoljen z nakupom hiše nasproti gledališču za 200.000 K; hišo so kupili za to, da bi zadušili nepovoljne Klasove o banki med občinstvom. Banka ie delala s posojilom »Credita« in z depoziti D. Bolaffia. Garanta sta bila Lenassi in Chiurlo, ali denar so dobili na velike od-
stotke, tako da so delali z izgubo. Colle je hotel o vsem tem poročati natančno upravnemu svetu, toda Lenassi mu je odvrnil, da on preveč klepeta ter naj pusti njemu, že opravi on. On je delal v prid banke; eskomptiral je menice goriški« tvrdk v Italiji in tako je nastalo v kratkem dobička 20.000 K. On, Orzan in Ve-nuti so hoteli, da se poračuna s to svoto zaostanke, Lenassi, Vernig in Luzzatto pa so delali le za dividendo, da se <udušijo ne-povoljni glasovi radi posojila Marizza. Colle je hotel uspešnega dela, pa mu je metal polena pod noge predsednik. V Gorici pa ni bilo mogoče delati, ker je on imel o vseli tvrdkah le slalbo mnenje. Leta 1905. so delali dosti dobro z Italijo, ali troski so naraščali in dobička je bilo malo. Colle je hotel filijalke v Furlaniji------
------ali v sredi leta 1905. ko je videl, kako je, je hotel oditi. Imel je iti v Verono pa so ga pridržali še v Gorici. V Gorici se je na to ustanovila filijalka »Credita«, prevzemši Jonovo banko, in tako je prišla »Popolare« ob kredit 100.000 K, kateri je uživala pri Joni. Lenassi je šel v Trst ter se pogajal z »Banca^commerciale«, ki je poleg garancije zahtevala tudi enega člana v upravnem svetu. Iz tega ni ibilo nič, Naglos pa je nasvetoval jednake korake z banko »Union«, ki ni zahtevala zase mesta v upravnem svetu. Na to se je odtegnil Bolafiio s svojimi posojili. Leta 1906. je prišla denarna kriza, moralo se je omejiti delovanje, plača pa na depozite o'/< na mesto 4'/3. To je vzročilo nove izgube. Zateči se je bilo treba k novemu posojilu 900.000 K z garancijo upravnih svetnikov. Hoteli so odpreti menjalnico. Onč 4. julija 1905. je 'bil Colle imenovan uradnikom v Milanu pri zavodu »Credito liaiiano« pa ga niso pustili proč. Bilanca leta 1906. je izkazala dobička 36000 K nasproti 42000 K prejšnjega leta. Leta 1907. so začele denarne operacije s Confortijetn.
Colle je hotel premembo statuta, da bi se akcijski kapital zvišal od 300.000 na 500.000 K ter da bi se ne ponavljali boji za volitve v upravni svet. Lenassi je hotel premembo, da bi se moglo špekulirati, kakor delajo banke v Vidmu, za katere je Lenassi kar gorel. Določili so za seje po 3 K za vsakega, za predsednika pa na leto stalno 500 K. Colle govori o emisiji delnic, katerih je ostalo neprodanih 380; 100 teh je glasilo na ime otrok Lenassije-vih, 100 na ime otrok Luzzatto in ostale na razna imena. Banka je imela izgube v Medeji in v Pulju radi defravdacije Loren-zetto. izgubila je 40.000.
Dalo bi se bilo zaslužiti s sviloprejci, se je tudi zaslužilo, ali Lenassi ni dovolil, češ. da so to njegovi odjemaci. Ko je pa on leta 1907. potreboval za svoje kupčije s svilodi 75.000 K. jih je dobil, ne da bi biia banka zaslužila kak vinar pri njem. Z Bombigem ni hotel imeti nobenega posla in banka mu je pisala celo, da mu ne dovoli nobenega kredita___   Seje so bile
redke, še za podpise se ni dobilo upravnih svetnikov.
Conforti.
Slučajno je spoznal tvrdko Bratti in Conforti v Beljaku, ker so imele laške banke iz Italije potom »Popolare« zveze s tvrdkami na Koroškem. Tako so se spoznali in prišli v kupčijske zveze. Pokazala sta pismi dveh bank iz Vidma, ki sta jima nudili kredita po 50.000 K. Potem še eno pismo za povišan kredit na 100.000 K. Doblila sta končno kredita pri »Popolare« za 150.000 K. Proti menicam so jima dajali kredit na kredit dd leta 1905: K 70.000, potem 55.000, nato 8.300, potem se je obnovila menica za 49.000 K. Colle je gledal, da je tvrdka imela kupčije tudi na Goriškem.
Conforti je hotel kupiti neki gozd na Koroškem. Colle je "tačas obolel. Ko se je vrnil, je videl, da je banka izplačala Con-fortiju že 350.000 K. Conforti je sodil, da iz onega gozda dobi 1000 vagonov lesa in s tem bi bil' plačal svoj dolg pri banki.     i
Kupil je na tu v Trevizu zemljišče 19000 kvadratnih m. Conforti in Bratti sta se razdružila, Colle je poslal svojega brata v Beljak, da je pregledal, kako stoji vse Confortijevo gospodarstvo. To ni bilo preveč dobro. Predlagal je Colle, naj se proda gozd ter izroči denar banki. V Beljaku je bil Lenassi sam. Kljub temu pa
mu je Lenassi izplačal še 40.000 K......
Dobili so se^iipei^a Confortijevo last, ali Lenassi in Luzzatto sta rekla, naj uredi to reč Conforti sam.
Vidmar.  v*
Ta čas se je oglasil Jos. Vidmar iz Lokavca za nakup onega gozda. Vidmar je imel kredita pri banki 60.000 K pa se je povišal na 150.000 K. Luzzatto je priporočal prodajo gozda za Vidmarja. Vidmar je trii Luzzattov klijent. Dobil je končno kredita okoli 360.000 K, to je kredit dan prej Confortiju, in vrednost gozda.
Lahi so bili iz sebe radi tega, češ, tako se je dalo prednost Slovencu, ali Luzzatto je rekel: Kar je storjeno, je storjeno.
Upravni svet pa glede* Confortija ni znal gospodariti, ni znal izrabiti prave prilike, da bi ne bila banka oškodovana.
Colle je govoril včeraj o igrah, katere ie igral on, dr. Pontotti, Piero Cosolo, Luzzatto in Naglos ter'potem banka, ko je bil predsednik zadovoljen s takim igranjem. Banka je imela po njegovem zgube 1 milijon in 500 K, ali proti temu je bil aktiv 650.000 K. Skupnih izgub bi bilo torej 850,000 K. Za zigube so vedeli vsi upravni svetniki. Luzzatto je bil začel igrati leta 1905. Dobil je bil 700 K, potem je iDgubil do f 0.000 K. Za časa njegove bolezni so zadele banko velike izgube, ali banka je bila vsejedno na tem, da se bi jo bilo lahko rešilo. Omenja pa denarno krizo leta 1907. in 1908., k! je zahtevala več žrtev. On je prišel v Gorico premožen, okoli 65.000 K, danes nima bora.
Potem ga je izpraševal predsednik in državni pravdnik.
Po bilanci leta 1910. znašajo vse zgu-, be banke K 2,237.507.19.
Colle je govoril tudi še danes.
V Videm so poslali danes izvedence, da tam poizvedo o nekih rečeh, ki stojijo v zvezi s procesom.
Domače vesti.
Darovi   za   »Dijaško   kuhinjo«.   —
Okrajna 'posojilnica v Kobaridu 75 K. — Dijaška veselica v Podgori 44*34 K. — Preostanek koncerta učiteljiščnikov 183'60 K. — P. Brumat iz Št. Petra pri Gorici 5 K. — A. Kutin, trgovec v Gorici 2 K. — Neimenovana gospa št. 1. za julij 2 K. ~~ Na račun mesečnine je prišlo 40671 K. — Cisti dobiček »Akademije« srednješolcev dne 1. julija 1911. v »Trg. domu« je znašal 50 K, od tega dobi »Dijaška kuhinja« 40 K. — Nadzorstvo »Dijaške kuhinje« se najiskrenejše zahvaljuje slavnemu vodstvu posojilnice in gg. prirediteljem obeh veselic za izplačane lepe zneske. —
Poroka. — Danes se je poročil gosp. , Zdravko SimoniČ, pošini uradnik v Opa- ' tiji, z gospodično Marico Bresčakovo iz Grgarja. Nase čestitke.
Maturo so napravili na tukajšnjem učiteljišču do danes dopoldne ti-Ie: Bajt Fran (Lig nad Kanalom), Bernetič Franc (Rodik), Bogataj Stanko (Kobarid), Bra-: daškja Jožef (Čezsoča), Bravničar Alojz (Tolmin), Furlanič Asngelj (Rižaua pri Kopru), Grbec Jožef (Ročinj), Gnanin Jožei (Bovec), Hojak Emil (Čepovan), Horva-tič Andrej (Križovci pri Ljutomeru), Jakša Ivan (Zidanmost).
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici je bil učni napredek v minolem šolskem leta v obče povoljen. Od vseh gojencev prvih treh tečajev (96) ni propadel nihče. Ponavljalni izpiti po volikih počitnicah so dovoljeni v HI. tečaju 5, v M. tečaju 7 in v I. tečaju tudi 7 gojencem. — Z 32 abi-turijenti vred je bilo na zavodu ob koncu šolskega leta 128 gojencev, dočim jih je bilo ob pričetku 136.
Umrl je upokojeni vodja deželne pisarne Albert Planiscig, in sicer ie umrl v deželni umobolnici.
Podporno društvo za slovenske viso-košolce v Pragi je sprejelo v mesecu maju in prvi polovici junija le malo podpor. — iPodporno društvo si je moralo letos izposoditi 1699 K in razdelilo poleg te-
ga vso razpoložnimo. Ako se slovenska javnost ne zavzame za Prago, ne more. na jesen noben dijak v to mesto, ki je navezan na Podporno društvo, pa bodisi, še s tako malo podporo. — Darila vzi~-*ema dr. Parel Šebesta, Praga II. Spaletua ,-i
Na gimnaziji v Gorici je bilo v minolem šolskem letu 342 Slovencev, Lahov 300, Nemcev 49, 6 Hrvatov.
Letošnje poročilo tukajšnje višje realke prinaiša na prvem mestu spis prot. Horburgerja »Die Ausspradhe des Deu-tsehen im Munde der Italiener und Slowe-nen«. — Učencev je tilo 415; med temi Slovencev 157, Lahov 184, Nemcev 60, drugih narodnosti 14, Odličnjakov je 17, sposobnih za višji razred 259, sploh sposobnih 41, nesposobnih 69, ponavljalni izpit jih ima 27, 2 nista klasificiram.
Slovenski odličnjaki so: I. b.) Rudolf Žešlin, II. b.) Anton Debenjak, Fran Jelinčič, Ivan Šcfliwarz, III. a.) liij Bratina, Josip Kure, IV. a.) Josip Udovč.
Zdravilna sredstva zoper haemoroide nameravajo odstraniti zapr.tje, ki je glavni vzrok tega nadležnega zla. Poročila o poskusih na c. k'r. splošni bolnici dokazujejo, da povzroči naravna Franc Jožel-ova grenčiča že čez nekaj ur lahko odvajanje in se vsakokrat zmanjšujejo bolečine. 19. V slovenskem prvem razredu tukajšnje gimnazije je bila upisana kot priva-tistinja in hospitantinja tudi Helena To-minsek iz (Kranja, hčerka g. ravnatelja Tominška. Skončala je razred z odliko. Učencev v slovenskem prvem razredu na .tukajšnji gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 51. Uspeh: odličnjakov je 10, sposobnih za višji razred 30, sploh sposobnih 5, ponavljalni izpit ihta 1, nesposobnih za višji razred je 5.
Občinske volitve v Gorici. — Laški liberalni kandidatje za občinske volitve so: dosedanji župan Bombig, zdravnik dr. V. Pavia, učitelj K. Rubbia in predsednik mizarskega društva Štefan Devetalk in dr. H. Cristofoletti.
Senzacionelna aretacija. — Včeraj popoldne so aretirali v Gorici Jbs. Naglo-sa iz Krmina, znanega industrijalca in bivšega laškega deželnega poslanca. Aretacija stoji v zvezi z razpravo radi Banke popolare. Pri banki je imel po Čollejevi izpovedi kredita 500.000 K na male obresti v Škodo banki.
Izpred okrožnega sodišča. — G. Teodor Faganelli iz Mirna bil le tožen radi nespodobnega vedenja ob priliki cerkvenega pogreba. Ovadbo je bil napravil mirenski župnik po navedbah kaplanovih. Pri razpravi pa se je izkazala polna nedolžnost g. Teodorja Faiganelli-ja, vsled česar ga je sodni dvor oprostil. S tem je dobil zasluženo brco tudi »Primorski list«, ki se je .že v naprej veselil obsodbe, dasi ni imel še nobene podlage. Mi bi danes, če bi 'hoteli biti zlobni, lahko pokazali na čudovita protislovja med izpovedjo obtežilne priče in drugih svedokov, a ker hočemo biti boljši od izvestnih »gospodov«, pokrijemo celo zadevo s plaščem krščanske ljubezni.
čudne razmere pri kazenskem oddelku c. kr. okrajne sodtiije v Gorici. —- Zgodilo se je vže ponovno, da je okrajna sod- . nija vrnila zdravniško spričevalo, poslano po dotičnem zdravniku* stranki z qpombo, naj se poškodba naznani naravnost c. kr, orožništvu ali naj pride stranka sama na tožbeni dan v sodnijo. V dveh primerih se je navzlic vposlanemu zdravniškemu spričevalu odklonilo postopanje proti storilcem. Čemu pa obstaja § 359 k. z., ki zahteva od zdravnikov, da naznanijo vsako bolezen, poškodbo, porod ali smrt, pri kateri se sumi na prestopek ali hudodelstvo? C. kr. nadsodišče graško je z odlokom z dme L/4. 1908 išt. 3519/7.8 zdravnike naravnost naprosilo, naj v ovadbah poškodbe na kratko ocenijo, češ, da se na ta način prihrani sodniji mnogo dela. V Gorici ima pa sodišče, kakor se kaže, povsem nasprotno postopanje, zdravniška spričevala se kar na kratko odklanjajo in prepusti stranki sami, ako hoče poškodbo naznaniti ali ne. Sicer pa one velja prav nič spričevalo. Vodja kazenskega oddelka okrajne sodnije v Gorici kar sam konštatira, ako je bil poškodovanec bolan ali ne.
Ime dotičnega zdravnika, ki nas je o zadevi informiral, je na razpolago.
Nemcl-postajenaČelniki na progi Je-senlce-Trst. — Dolgi nemški železniški most z Jesenic do Trsta, od /Karavank do
•Idrije gradijo želo hitro in-dosledno:-Olav-m stebri so že davno gotovi; manjka le Se nekaj manjših,   a* tudi   za te   neumorno j skrbi nemški »Voiksratih«. Do sedaj so se Nemci-uradiiiki pehali le za večje postaje: J Jesenice, Bled, Gorica itd., ki so tudi v . resnici v nemških rokah. V zadnjem času j pa hočejo   nemški   uradniki   vzeti   tudi ( manjše postajice svojim slovenskim tova- ' rišem.
V kratkem se otvori mej Gorico-Plave nova železniška postaja Št Maver (San Maoiro). Za to novo postajo je prosilo poleg dobro popisanih slovenskih železniških uradnikov kar cela truma Nemcev. Po najnovejših poročilih dobi to postajo skoraj gotovo (saj se že hvali okrog) neki nemški uradnik, ki niti slovenskega jezika zmožen ni! 2e pred dvemi leti je hotelo železniško ravnateljstvo vsiliti do-tičnega Nemca za postajenačelnika v Du-tovIje-Skopo, kar se je pa vendar še v zadnjem času preprečilo. Takrat je prinesla »Edinost« dopis »Dersdhatta na Krasu«. Prizadeti že vedo, koga se tiče.
Ravno tako zahtevamo tudi sedaj in obenem prosimo c. kr. železniško ravnateljstvo v Trstu, naj da na slovensko postajo Št. Maver slovenskega železniškega postajenačelnika; saj ima ravnateljstvo mej prosilci dosti dobro popisanih Slovencev na razpolago.
Za danes toliko. Upamo, da te kratke vrstice preprečijo imenovanje Nemca za Št, Maver; če ne, prinesemo prihodnjič imena nemških prosilcev in spregovorimo marsikaj o nemških prosilcih. Slovenska zemlja Slovencem!         »Ed.«
»Po volitvah na Goriškem.« — Znani nekdo pisari člarike pod takim naslovom v rdeči »Zarji«. Farba in zavija pa se zaletava v napredno stranko po stari navadi starega strastneža, katerega eden dan ali drugi jeza zlomi. Posebno na piki ima učiteljstvo, o katerem je znani rdeči nekdo rekel, da se učiteljstvo ne briga za drugo kot ža povišanje plače. Tako je govoril, ko je učiteijstvo to rdečo nesrečo ven vrglo z zborovanja, pripravljen pa je bil na istem zborovanju nastopiti kot odreše-nik »trpečega, učiteljstva«. — Člankar govori tudi c »najbolj podlem nasprotniku socialno-demokratične stranke«. Ali najbolj podli nasprotnik socialno-deiuokratič-ne stranke je v tej stranki sami znana pa-tologična prikazen. Clankar naj jo prime za uho in vrže ven iz stranke, stori dobro delo — soc. demokratični stranki!
Dražbenl razpis. — Razpisuje se dražba za zakup stavbnih del nove vojaške bolnišnice, ki se bo zgradila na parcelah 501*30 in 501*43 davčne občine Gorica ob ulici »Lorenzo Cipriank. Vsak prosilec mora poslati svojo pismeno ponudbo v zapečatenem zavitku vložnemu zapisniku deželnega odbora do poldne 31. julija 1911. Vsak ponudnik mora položiti pri deželni j •blagajni začasno varščine v znesku 8.000 I kron v gotovini, v državnih obveznicah j aH v obveznicah dežele {joriško-Gradi-ščanske ali v zastavnih pisnih deželnega hipotekarnega kr. iitnega zavoda; dotično pobotnico deželri blagajne je priložiti ponudbi. Ponudbi, ki mora biti pravilno koikovana, se mora priložiti spričevalo javne oblasti, ki dokazuje sposobnost ponudnikovo za izvrševanje stavbnih in enakih naprav. Ponudbe se morajo sestaviti kot predpisujejo splošni zakupno-predajni pogoji; dalje tako, da se v obrazcih, ki jih je dobiti pri deželnem stavbnem uradu, uvedejo enotne ponudene cene za dela, ki se imajo izvršiti. Ponudbe, ki so vezane na pogoje, aH so napravljene za osebe, ki bi se naj še-le imenovale, se ne upoštevajo. Predložitev ponudbe dokazuje, da ponudnik popolnoma pozna listine, ki jih navaja VI. točka pričujočega razpisa. O vloženih pc ;bah sklepa deželni odbor. Splošni in posebni zakupno-predajni pogoji, metričen preračun del, ki se naj izvrše, kakor tudi podrobni načrt naprav, ki tvorijo vojaško bolnišnico, se morejo pregledati pri deželnem stavbnem uradu v »Šolski ulici«, št. 5. I. nadstr, v vsej dobi, dokler je veljaven razpis dražbe. Prepisi zakupno-predajnih pogojev in obrazcev za vlaganje ¦ponudeb se dobi pri deželnem stavbnem uradu, za kar je položiti znesek 2 K. Ob uradnih urah se dajejo pri uradih deželnega odbora prošena pojasnila. — Deželni odbor.
Štrajk zidarjev v Gorici je   končan. Dnevno delo ostane jediiako, poviSek pla-
če je 8%. Nekateri zidarji so odšli v druge kraje.
Toča v PodgorL — V noči od ponedeljka na torek je potolkla toča del dolenjega polja v Podgori; po emh krajih je pobila do polovice.
Zgubil je nekdo na poti iz Ljubljane v Ajdovščino denarnico, v kateri je bilo 20 K, orožni list, patenta ter dragi papirji. To se je zgodilo v sredo 5. t. m. Kdor je našel, naj pošlje najdeno na naslov, ki je razviden iz dokumentov, v Gorico. Dobi primerno nagrado.
Enega aH dva učenca iz poštene družine, ki je dovršil vsaj 2 razreda kake srednje šole, sprejme naša knjigarna.
Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času cd 9. do 16. t. m.
JJoHolski 3esti)ik-
Otvoritev Sokolskega doma v Prva- , čini bo jutri dn6 9. t. m. Slavnost je določena za cel dan,   kakor   razvidno iz le- \ pakov.
Telovadno društvo »Sokol« v Gorici , naznanja, da se vdeleži slavnostne otvo- ; ritve Sokolskega doma in javnega nasto- % pa v Prvačini v nedeljo dne 9. julija 1911. j Zbirališče v društveni telovadnici točno . ob 11.30. uri predpoldne, odkoder odko- j rakamo na državni kolodvor. Na zdar!     l
Iz Ajdovščine. — To Vam je že tukaj ^ vrvenje, kjer se vrši dne 23. julija t. 1. ^ župni zlet »Goriške Sokolske Zupe«. j Stavbe ni. veselični, dekoracijski in re- . klamni odseki so se svojih opravil ter pri- ( prav še s tem večjo vnemo oprijeli, ker je br. »Mrijska Sokolska 2upa« svoj prvot- j no tudi na dan 23. julija t. 1. določeni žu- ^ pni zlet v Šempeter na Krasu preložila na ( 30. t. m. Na veseličnem prostoru prično j se prihodnji teden postavljati tribune, pri- ^ rejati telovadni prostor, napeljevati elek-trično razsvetljavo itd. Nekako svečano- | stno razpoloženje prihaja že vsakemu na- . rodnemu Ajdovcu v meso in kri, katero * nam je porok, da se bode zvršil dan 23. j julija t. 1. kot pravi Sokolski in narodni i praznik. Na zdar!                                     J
Veselica telovadnega društva »Sokol« F v Komnu. •— Koncem decembra minulega * leta smo vstanovili v Komnu »Sokola«, v katerem se je združilo nad 100 Sokolov in Sokolič. Društvo deluje jako marljivo na vsem njemu določenem delokrogu. Zato pa opazujemo viden napredek med mladine in bratsko navdušenost za vse, kar veleva sokolska misel. V nedeljo pokazalo nam je že v drugič to društvo s krasno vspelo vesilco, da se je začelo v Komnu novo življenje. Igra »Mesalina« se je igrala dovršeno in tudi petje je bilo krasno. Po igri je začel ples, ki je trajal do polnoči. Red je bil vzoren in mladina je pokazala, kaj zmore sokolski ponos. Tu si se čutil domačega in zadovoljnega, opazujoč ono treznost in lepo vedenje vrlih Sokolov. Ta veselica je donesla 170 K čistega dobička, ki se bo porabil za nakup telovadnega orodja in za »Javno knjižnico«. Akoravno je bil namen veselice blag in v splošno korist, imelo je vendar telovadno društvo »Sokol« tezkoče od strani županstva, ki se kaj dobro razume s svojim patronatom v farovžu. Premagali smo tudi to in vršile se je veselica v ponos društvu in v čast celi občini. Da je naše društvo trdno in zmagujoče, pokazuje tudi to, da sta se ob njem razbili dve klerikalni društvi, namreč »Tamburaško društvo« in ustanavljajoče se društvo »Čuka«. Ni pomagalo jim blatenje našega društva in posameznikov po klerikalnih listih, niso pomagale pridige na shodih sodnika »svetega« Lavrenčiča in navzočnost negovega trabanta Bunca, niti brezplačni inštrumenti itd. — nič! Umrli so! Naš program je delati, naš sklep pa ne odgovarjati na napade klerikalnih listov, ker se s takim divjanjem sami končujejo. Sokol.
rrgdvskc-obrtne in gospodarske vesti. {
Poskušnja   soriških in Istrskih   vin.
— Na prizadevanje tržaškega trgovskega muzeja in s sodelovanjem c. kr. avstrijskega trgovskega muzeja, kakor tudi društva krčmarjev in gostilničarjev na Dunaju, se je vršila 6. julija t. 1. na Dunaju v tako-zvanih »Blumensaie«, razstava in poskušnja goriških in istrskih vin. Opiraje se na ugoden vspeh, ki se je pokazal pri vinski pokušnji, katero je priredil tržaški trgovski muzej meseca marca t. 1. v Trstu, uvidel je ta trgovski muzej, da bi bilo velike koristi za našo trtorejo, ako bi se skušalo seznaniti tudi Dunaj,čane z našimi iztoornimi vini. Društvo dunajskih krčmarjev in gostilničarjev je sprejelo nameravano pokušnjo z veseljem na znanje in obljubilo, da opozori vse dunajske odjemalce, posebno pa večje gostilničarje in krčmarje, na izborna, naravna in pristna goriška in istrska vina. Za to poskušnjo se je nabralo na Goriškem 60 vzorcev raznih boteljskih in namiznih vin in približno enako .število tudi v Istri. Kakor iz Istre tako tudi z Goriškega so se udeležili te vinske poskušnje posebni zastopniki, kateri so dajali interesentom potrebna pojasnila. Obnesla se je poskušnja jako dobro.
Potrjena pravila. — C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je sporočilo »Gor. kmet. društvu«, da je priznalo c. kr. na-mestništvo v Trstu, glasom odloka od 14. junija 1911 štev. Pr. 591/1, postavni obstoj »Konjerejskega društva v Tolminu«.
Subskripdja 7500 delnic »Ljubljanske kreditne banke« V. emisije v znesku 3,000.000 K nominale. — V zadnji seji upravnega sveta »Ljubljanske kreditne banke« se je sklenilo, razpisati v smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 7. marca 1911. subskripcijo 7500 delnic V. enr'>ije v znesku 3,000.000 K nominale, v času od 10. do 31. julija 1911. Pravico do novih delnic imajo v pr. i vrsti lastniki starih delnic po 420 K za komad v razmerju na vsakih 5 starih 3 nove delnice. Za nove subskribente se je določil kurz 445 K za komad. Kot prvi obrok je plačati pri subskripciji 120 K, oziroma 145 K za vsako delnico, ostanek 300 K najpozneje do 30. septembra t. I. Plača se lahko tudi ves znesek naenkrat. Nove delnice bodo imele kupon za leto 1912, vsled česar se sub-skribentom povrnejo od vplačanih zneskov 4'//^ ne obresti do 31. decembra 1911. Upisovanje se bode vršilo pri centrali v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici; nadalje pri »Živnostenski banki« v Pragi, njeni podružnici na Dunaju in vseh ostalih podružnicah; pri »Prvi hrvatski štedionici« v Zagrebu in vseh njenih podružnicah; pri »Jadranski banki« v Trstu in podružnici v Opatiji; pri »Banki i štedioni za Pri-morje« na Sušaku in Reki; pri »Češki in-dustrijalni banki«, podružnici na Dunaju. Opozarjamo vse interesente že danes na to subskripcijo naše največje jugoslovanske banke s pripombo, da izidejo zadevni prospekti tekom prihodnjih dni.
Delnice Jadranske banke na dunajski borzi. — Z dnem 5. julija t. 1. je pričelo notiranje delnic Jadranske banke na dunajski borzi. Že prvi dan se je pokazalo živahno zanimanje za ta papir in se je napravilo več zaključkov. Poročamo obenem, da je z istim dnevom pričel izhajati oficijelni kurzni list dunajske borze v novi. bolj pregledni obliki.
Zveza narodnih društev.
Pevsko in bralno društvo »Zarja« v Koprivi na Krasu priredi dme 23. julija 1.1. javni ples, pri katerem svira Svetoivanska godba.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici. — V nedeljo dne 16. julija t, 1. se vrši cestna dirka Kobarid-Tolmin, združena z veliko ljudsko veselico na občinskem prostoru v Tolminu. Vspored: V nedeljo zjutraj ob 9. uri sestanek vseh kolesarjev in zastopnikov društev v hotelu »Zlati Jelen«. Ob 10'/i dopoldne odhod na postajo državne železnice ter z vlakom, kateri odhaja točno ob 11. uri do Sv. Lucije. jRednrk: EJija Cuk. — Točno opoldne po dohodu vlaka iz Gorice zbirališče vseh kolesarjev na postaji Sv. Lucija ter skupen odhod skozi Sv. Lucijo-Kozaršče-Vol-če do gostilne iPeršeta.
Vspored dirk: a) Narodm dirka na progi Kobarid- (start pred sodnijo) Tolmin (cilj gostilna pri Perletu.) Daljava 16 km. Maksimalna vožnja 28 minut. — Vlo-
žek 2 kroni. Otvorjena za vse člane goriških kolesarskih društev bivajočih na Goriškem. Odhod iz Kobarida ob 2XA uri pop. 4 nagrade. I. na cilj došli dirkač kolesarskega društva »Gorica« dobi še trak z napisom »Društveni prvak 1911«. I. na cilj došli dirkač goriških kolesarskih dni. štev dobi krasno darilo, v to darovano od g, .Rudolfa Drufovka, trgovca v Gorici. — b) Dirka »Juniorov« (start, proga, cilj ravno isti). Maksimalna vožnja 32 minut. Vložek 2 kroni. Otvorjena za vse člane goriških kol. društev, kateri niso dobili še prvega darila. — 4 nagrade.
Po končani dirki odhod na veselični prostor v Tolmin ob 47s uri. Začetek ljudske veselice z godbo, petjem itd., ob S1/-uri zvečer umetna polževa dirka. 5 nagrad. Ob 6 uri razdelitev daril. Po končanem vsporedu ples na prostem. Pri veselici kakor pri plesu sodeluje c. kr. vojaška godba pešpolka štv. 47.
Prijavnice in vloge naj se pošiljajo na društvenega tajnika Joško Kuštrin, Gorica, Gosp. ul. 25/1. Konec prijav v petek 14, t. m. točno opoldne. — Vstopnina: k veselici 30 vinarjev, k plesu posamezni listki 20 vinarjev, v venčkih po 6 listkov 1 krono. Zdravo. Odbor kolesarskega druživa »Gorica«.
Tajništvo koles, društva »Gorica« naproša vsa bratska društva, kakor tudi zasebnike, da izvole poslane plakate na vidnem mestu razobesiti.
Kolesarsko društvo »Gorica« naproša vsa bratska društva, da izvole čim preje prijavnice doposlati, kakor tudi naznaniti zastopnika društva za jurijo na cilju.
Darila za cestno dirko Kobarid-Tolmin, katera se vrši v nedeljo dne 16. t. m. so razstavljena v izložbi tvrdke Kerše-vani & Čuk, tu, Stolna ulica 9.
Politični pregled.
Češko-nemški sporazum. — Češki namestnik knez Thun se mudi na Dunaju, kjer predloži baronu Gautschu materijal, ki naj bi služil v podlago konferencam za sporazum med Čehi in Nemci. Te konference začnejo meseca septembra.
Ogrska poslanska zbornica. —- Mini-sterski predsednik je predložil zakonski načrt, tičoč se razširjenja suverenitetnih pravic cesarja na Bosno in Hercegovino. Zakonski načrt se odkaže odseku 21 členov, ki ga bo treba še le izvoliti. Finančni zakon za 1911 je bil vsprejet v tretjem čitanju, nakar je'zbornica nadaljevala debato o deželni zvezi zemljiščnih kreditnih zavodov. Govorilo je več govornikov, nakar je bila debata zaključena. Na priporočilo finančnega in poljedelskega . ministra je bila potem predloga vsprejeta v splošnosti in v podrobnosti.
Črnagora in Turčija. — Pretila je že vojna na Balkanu radi Albanije in sicer med Črnogoro in Turčijo. Ali obe oblasti sta se ž'j pomirili ter si stavijata mirnejše pred.oge.
Tajna kitajska vojaška organizacija proti Rtisiji. — iPetrogradsko »Nov. Vre-mja« poroča, da se nahaja v rudnikih pri Mercinsku v Transbajkaliji 20.000 Kitajcev. — Odkrilo se je, da tvorijo izvrstno disciplinirano vojaško organizacijo pod vodstvom in poveljstvom kitajskih častnikov. — Imajo na razpolago tudi skrivne zaloge orožja, da napadejo v slučaju vojne med Rusijo in Kitajsko ruske čete za hrbtom.
Revolucija v Paragvaju. — Iz Paragvaja poročajo, da je izbruhnila tam ustaja. Ustaši so se polastili predsednika republike in ga zaprli.
Kronanje bolgarskega carja Ferdinanda je določeno za mesec oktober t. 1. Zastopane imajo biti vse evropske države. Kronanje se bo vršilo v Trnovu. stari bolgarski prestolnici — samo če bo le car imel čas, ostati doma!
Bazne  vesti.
Seia tržaškega mestnega sveta včeraj je bila jako hrupna. Dr. Vilfan je pre-čital v seji resolucijo nedeljskega manite-stacijskega shoda za slovenske šole v Trstu. Ravasini je bil tako togoten, da je izustil psovko »ščavo«. Dr. Wilfan je govoril k točki glede zgradbe stavbe nove V;ke gimnazije. Ko je bil proti koncu, je moral konštatirati predsednik nesklepčnost, Slovenci so odšli in potem tudi Lahi. (Dalje na S. strani.
Vročina v Ameriki. — - Vročina je dosegla 4. t. m. največc stanje 104 stopinje Fahrenheita. .V New Jorku je umrlo 32, v Cikagu 36, v Pitsburgu 15, v Novi Angliji 31 in v Filadeliiji 29 oseb. Puša je napravila na vseh žitnJh vrstah   mnogo škode. '
Češko učiteljstvo prireja vsako leto v počitnicah pp.učna potovanja. Lani so bili češkV-učiteltflr ¦'¦NtoiGffiffiafa b^gjembiH--^ škem, v Franciji itd.        *  ****»*¦.¦          |
Letos pa hočejo obiskati jugoslovanske avstrijske dežele in Črno goro. Ob tej priliki pridejo tudi v Trst in Pulo, kjer se vstavijo po nekoliko d«.-V- Testu bodo 17., 18. in 19. t. m."
Petroiejski požar v Gorlicah. Nad gorliško okolico v Galiciji je v sredo po noči divjala strašna nevihta. Med nevihto je strela .udarila v čistilnico Gališko-kar-patske petrolejske družbe in užgala ogromne množine nafte, ki se je nahajala v rezervoarjih. Nastal je grozen požar, ki je divjal vso sredo in četrtek. Vsled neznanske vročine so počile stene rezervoarja in iz rezervoarja so se na vse plati razlile ognjene reke, 'preplavile ceste, železnice in vse požgale, kar so dosegle.
Klub bosonogih. — VVVormsu se je ustanovil klub bosonogih, ki ma namen, vsako nedeljo popoldne prirejati pešizlete z bosimi nogami. Za predsednika kluba nj, ni bil isvoljen nihče drugi kot — čevljar Ludovik Ost v Wormsu, ki je tudi izvolitev sprejel ter živahno agitira za bosonogo društvo.
Ker mu je umrla žena, je bil jako žalosten železniški uradnik Lenger v Beljaku. Tako ga je to žalostilo, da si je vzel življenje.
Hljenstvo. — Od nekdaj so bili grobovi vsem narodom sveti kraji in skruni- j tev grobov se je prištevala najhujšim pregreham. V 20. stoletju sredi prosvetljene Evrope ne velja več staro pravilo. Z grobov morajo izginiti sledovi tistega jezika, ki je bil rajniku najtnilejši. Na Dolenjem Avstrijskem se odstranjujejo sestavno na pokopališčih vsi češki napisi. Čehi, ki imajo svoja grobišča, so prejeli poziv, da naj odstranijo v 14 dneh vse, kar je češkega na njih. Posledica tega ukaza bodo razpo-ri in dolgotrajne pravde.
Trije obsojeni na smrt so bili pomilo-sčeni tik pred izvršitvijo smrtne obsodbe nad njimi, in sicer se je zgodilo to v Bu-enos Avresu. Trije Italijani so ubili nekega posestnika Magno, da bi se polastili njegovega premoženja. V ječah pa ostanejo več let.
Redka ženitev. — Bivši podpolkovnik v boju za svobodo Ignac Horvat, sedaj 97 letni starec upravitelj muzeja v Požunu, .se poroči z udovo Petho, ki je mnogo mlajša od njega.
Svojega očeta je ubil 18 letni C. Ma-lettč iz Vognja. Pred sodnijo v Mitrovici je bil obsojen te dni na sedem let težke ječe.
KaitCtt&hki šfmelj. —Dunajski magi-stratni uraanik Karafiat se je pred tednom ubil na planinah. Ker pa je pri tej neprijetnosti pozabil svojo smrt naznaniti dunajskemu magistratu, je izšel v uradnem listu naslednji poziv: Gotthard Karafiat, mestni kancelist, je brez dopusta dalj Časa iz urada odsoten; zato se v smislu § 24, službene pragrnatike poziva, da se nemudoma vrne na svoje službeno mesto, sicer bode po preteku 6 tednov iz službe odpuščen. Dunaj, dne itd. — Če Karafiat v šestih tednih ne vstane od mrtvih, je ob službo! Po § 24.!
Izposojevanje žena. — Policijski nadzornik Jennings iz severozapadne Kanade ie poslal deželni vladi v Ottavvi poročilo o svojem delovanju; obširno poroča o izposojevanju žena«, ki med kogncolo-škimi Eskimaki prav močno cvete. Za neznaten znesek — navadno za nekaj moke, čaja ali žganja — posojujejo ribičem, ki prihajajo po leti na njih obrežje, *vojc žene. Jennings st je posvetoval s škofom iz Yukona, o odpravi te navade,
ali škof mu je svetoval, da raj bo oprezen, ker je ta običaj trdno ukoreninjen in tvori za celo vrsto Eskimiakov ~ uogoj iza obstanek.
VsesiovamM časnikarski kmgres
V Belgradu so te dnii pričeli z insta-•liranjem fatzstave slovanskih listov in časopisov v novem poslopju 41. .državne gimnazije.. Razstavni odbor je že preje v*s! vroke ureditev časopisov posameznih narodov, v soboto pa je pričel z razvrščanjem časopisov po oddelkih. Najprvo so pričeli z delom v skupner.* hrvaško-srbskem oddelku, nato pa pride na vrsto slovenski, poljski, češki in drugi oddelki. V soboto je prispela iz Prage kompletna , razstava čeških časopisov. Poljski listi so bili najprvo poslani, bolgarski pa dospo še4e te dni.                                              ;
Ruska vlada je sklenila, da pošlje na belgradsko razstavo kompletno zbirko ruskih, rusko-poljskih, malonj&kih in beloruskih listov in časopisov, izloženflv na nedavno zaključeni petrogradski razstavi, kakor tudi vse časopisne in književne j proizvode, ki se nanašajo na osvoboditev ruskih kmetov.                                         ;
Srbska vlada je odstopila razstavi bogato zbirko srbskih časopisov iz narodne biblioteke.
Ruski oddelek bo uredil urednik »Pra-viteljstvenega   Vjestnika« V. Bašmakov.
Udeleženci časnikarskega kongresa.
»Srbskemu novinarskemu udruženju« je izmed slovanskih časnikarjev naznanilo svoj prihod: 40 Čehov, 15 galiških Poljakov, 5 Poljakov iz Rusije in Pruske, 15 Slovakov, 6 Slovencev, 10 galiških Rusov, 40 Bolgarov, 20 Hrvatov, 10 delegatov srbskega društva »Zmaj« v Banatu, 1 lužički Srb in 1 Srb-iBrunjevec. Razen teh je od povabljenih gostov odgovorilo »Srbskemu novinarskem« udruženju«, da pridejo v Belgrad: 8 Bolgarov, 8 Poljakov, 5 Hrvatov, 9 Čehov, 6 Slovakov; 27 Srbov iz Banata, Bosne, Hrvaške in Dalmacije, 16 Rusov iz Rusije in 5 iz Galicije. Po prijavah do 3. julija bo torej na kongresu navzočih: 49 Čehov, 28 Poljakov, 6 Slovencev, 15,galiških Rusov, 16 Rusov iz carevine, 48 Bolgarov, 25 Hrvatov, 21 Slovakov, 38 Srbov izven Srbije in 1 lužički Srb, torej v celem 247 slovanskih gostov.
" Kongresa se udeleže tudi mohame-danski Srbi iz Bosne — Osman Bikič in Smail aga Čemalovič kot zastopniki »Samouprave« in »Oujreta« v Sarajevu. Ofi-cijozni list ruske vlade »Rosijo« bo zastopal urednik Vasilij G. Jančevjeckij.
Poljaki in kongres v Belgradu.
Nemški listi so pisali, da se Poljaki to pot prvič udeleže v Belgradu vseslovenskega časnikarskega kongresa. Poljski listi zavračajo to trditev nemških listov ter naglašajo, da so tudi Poljaki prijatelji slovanske vzajemnosti, da so skupno s Čehi osnovali »Slovansko časnikarsko zvezo«, da so se v manjšem ali večjem številu razen lanskega v Sofiji, udeležili vseh dosedanjih slovanskih kongresov in da so se prav radi odzvali vabilu, da se udeleže tudi letošnjega kongresa v Belgradu.
Dekoriranje belgradskega mesta.
V Belgradu se delajo velike priprave za vseslovanski časnikarski kongres. Ob Času kongresa bo ves Belgrad v zastavah in zelenju. Pred vojnim ministrstvom bo postavljen velik slavolok z dvoglavim belim orlom na vrhu, dkrašen s slovanskimi narodnimi zastavami. Posebno krasno dekoriran bo vhod v poslopje narodne skupščine, kjer se bo vršil kongres. Na Tcrazijah pred hotelom »Moskvo« bo takisto postavljen velik slavolok, ki bo imel na vrhu veliko srbsko krono. Pred »Albanijo« bo postavljen velik ženski kip,- ki bo { nad glavo držal pozdravni nadpis.    Pri
vhodu v Makedonsko ulico bodo postavljena velika vrata. Vhod v razstavo, slovanskih časopisov bo okrašen z zelenjem ter s slovanskimi ,grbi in zastavami.
Ob vhodu na Kalimegdan bo nameščen velikanski slavolok, prepleten z raznobarvnimi električnimi žarnicami. Park sam bo .zvečer žarel od tisoč in tisoč električnih luči. ,—...Jramvajsko društvo bo okrasilo mesto na ta način, da bo postavilo 16 ogromnih zastav, katerih vsaka bo obsegala 40 kvadratnih metrov.
Dekoracije mesta bodo stale pettisoč dinarjev. Dekoracijska dela vodi gosp. Ljubiša Valič.
Izmed slovenskih listov bodo zastopani na kongresu: »Slovenski Narod«, »Jutro«, »Soča« in »Edinost«.
Mali oglasi
lajmujft: pristojbina stane «0 Vin. Ako jt ojflai obaelnq|!i se raftraa sa vsako besedo i »in; lijprtprarMjie insetiranje ta trgovce inofcrtnik«.
¦,.»..11. toI*o Je m»BjMh trgovcev in obrtnikov t Gorlsl,
V najem se odda ali pa proda
dobroidočo vodno Žago v Vrtovinu. — Pojasnila daje g. Jos. Zivic, veleposestnik v Skopem.
Za trgovino jestvin BJSTTsJfti t
dobre družine. Naslov pove naše upravništvo.
flflfia CO v sre<Hni mesta 1 ali 2 lepi na novo uuuu oo opremljeni «obi s prostim vhodom. Naslov pove naSe upravništvo.
Rojaki, izpolnite suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu sklada družbe so. C in. HI.!
v CoriciV
naslednik Jos. Terpin.
K» sredi BaStelja 1.
TRGOVINA NA DR0BHO |h DEBELO
Najceneje kvpavalifia etlrabst-ikoga ia drsksega blaga <er tkaals, preje li a|tfj.
potreb&Oikr
za ptornlsB, kadilce )r pppptniks.
Najboljše ftivanke za Šivalno »troje.
POTREBŠČINE
*n krcjaie in tovlfmfe.
Svetfnjiee, _ RajjBi rm^t _ HatoM,
knJ*«!*o.
f išita obuvala n vsa letne Saše. Semena za izWmXtm In detalie.
Najbolje o*krblje»a saJoga m kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih tur n» deželi    *    "'   "
Knjigarna A. Gabršček
Trgovski Dom
=========== ima u zalogi naslednje zblrhe: —1—
Češke:
Svetova   knibovna,    skupaj   <jez
800 zvezkov. C h, v i 1 k y, doslej čez 20.
Nemške:
Reclam's Universal Bibl., doslej
5290 št.   Ta zlbirka je v dvojnatem
številu vedno v zalogi. S a mm lun g   G ose h en.   Okoli   500
.   vezanih knjig po 96 h. B u c h e r d e s D e u t s c ti e n H a u s e s,
doslej'110 vezanih knjig po K T08. Kurschers Biicherschatz,  okoli
800 zvezkov po 24 li. Ullstein Biicher, vezane knjige po
K4;20 Engel'horn's   Roinanbibl. novejši
ietniki. D; e G e s e 11 s c h a f t,   moderna veda,
najslavnejši   sotrudniki.   Doslej   40
knjig po K 1'80. Aus   Na tur   und    G eis t es w el t. i po 24 h.
Okoli 350 vezanih knjig po K 1'50. Priloge »K o s m o s« in »Na t ur« po K 1'20.
Musik itir Al le, doslej 80 zvezkov po 60 h.     .
Vsi  izšli  zvezki   »We It-De tek ti v«, Nick  Carter,  Pinherton.
Mladi/nske  zbirke: Es war einmal,   Der Sdiatzgraber, Sohmidt & Sprmgs v0!ks-  und  Jugend-bibliotheken.
B i b 1 i o t e c a Amena, okoli 800 knjig
po K 1'2Q. Biblioteca moderna, nad 150 knjig
po K 1'20.
Od julij.?, naprej pa bodo še v celoti: B i b I i o t e c a c I a s s i c a nad 120 knjig
po 1'20. Biblioteca  Universalet nad 500 po 36 h. Biblioteca  del  Popolo  nad  800
S!@s@@^@«ž@@s@@eg^e@^^@ee@s
(lova trgouina z železnino
Pinter & henard
$ @op1cI ^ RašUlja šf. ?.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, Štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Bpgr- Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna iti domača.   -^a$
Cenj. občinstvu se toplo priporočata
Plnfer $ Lenart.
MKjrit
aospa.fliitezahte.aile  KOLINSKO  CIKOR1J0
Pil VSeh trgovinah                                              iz EDINE slovenske tovarne v Ljubljani.
Št. 170. '
Razglas dražbe.
Zaradi oddaje VI. sekcije H. oddelka cestne zgradbe Grgar-Zabrdo-Banjšice-Avče, med km 0'000 in 3170, katera dela so skupaj preudarjena z 60.357 K 25 vin., se bo vršila 1. avgusta 1911 ob 10. uri predpoldne pri c. kr. trasirni ekspozituri v Gorici (Via Teatro št. 18) javna dražba s pismenimi ponudbami.
Zapečatene ponudbe, previdene <s ko-lekom 1 K, katerim je priloženo tudi potrdilo deželne blagajne v Gorici o polo-ženji vadija 3i00 K se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo, to je 31. julija t. L do 12. ure opoldne pri c. kr, trasimi ekspozituri v Gorici.
Vadij se mora vložiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih ali v vinkuliranih po-sojilničnib knjižicah.
Na zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se piše: ponudba za VI. sekcijo II. oddelek cestne zgradbe Grgar-Zabrdo-Banjšice-Avče.
Tehnični operat se splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen v gori omenjenem* uradu v uradnih urah.
Namestništvo ni navezano sprejeti najnižje ponudbe, temveč si pridržuje pravico volitve med oferenti. Zaradi tega se bo pridržalo položene vadije dokler ne bode namestništvo odločilo o dotični draž-beni obravnavi.
Cestni odbor za kanalski okrai.
V Kanalu, dne 4. julija 1911.
Načelnik: M. ZEGA.
Tehnični biro
FRIDERIK RIEHTZ - GORICI!
ulica Ascoli štev. 20 priporoča:
parne naprave,  razne  vsesalne  »narave  plina, raznovrstne  motorje   in lokomobilc, kompletne naprave za pekarne, parne peči, stroje za mešauje
in posamezne dele strojev«
Dvigala za stavbe,  poljedelske stroje, stiskalnice^ za grozdje in  flrugo.
Kompletne naprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinarje. Mline za
koruzo z ročnim obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vseli
vrst, smirkov papir za čiščenje in platno.
\)dil<tf zaloga gf>afi}pfoi)0^ ii) cifer.
Dobro krepilo za želodčno slabost
in za one, ki so se  prehladili ali prenajeli Ali si nakopali t zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevroCih ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar« krče, bolečine, napihnjenest Ud.
je dr. Engel-nov „BALDRIANUM".
„Baldrianum" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjuje tudi slabe posledico, kakor nervozltetO, nespečnost, omotico, stisko ud.
Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, malinovec in CreSnjevec, vpliva »B&ldrianum" tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepilno na cel človeški organizem
Dr. Enge'-nov „BA.LDRIANOMu ne vselmje nikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Nnjboijše jo, fe , se ga zavžije zjutraj na tcŠPe ali pa zvečer predno fcc gre spat eno čaSico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe so razredči
I
mBALDBIANU
n
p?
0        O PALM/*
BREZ
z   vročo vodo ter  se   mu   pridene nekaj   sladkorja.                    3
Dr. Engel-nov JBaldrianum"
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh  lekarnah, mirodihiicab in boljših
prodajalnah jestvin GoriŠko-Gradiščanske, V Gorici, Korminu,  Gradišču,  Romaosu, Ajelu,  Compolougo, R nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu,     analu, Čedadu,  Vidmu,   i almi,   Červinjanu,
Ogleju itd. se dobiva v lekarnah.
Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-uOV  n3aldrianQm"   po izvirnih cenah
v vse kraje Avstro-Ogrske.
A. viBerinii
Gorica, Šolska ulica št. g
uelika zaloga = = oljkinega oljal
prve vrste , mjbttjtih tvrik ii Istre, Dalmoije, iilfette.Bari k %
'•              s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron ~'96, 104, tlž 120, 1-2 i   1'36, I'44, 1'60, 1*80, 2*-, n(
I                   za luči po 72 vin.
j------pja debelo cene ugodne.
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo J pušča kupca  do   popolne   vporabe olja; p, vporabi se spet zameni s polno.       J Prav!  vinski  kis in  navaden. Zalog,!
---------------- tniia jn sveč.-----___.    *
Cene zmerne.
pek fn slatičičar
- Sv. Lucija ob Soči ~|
sprejemen naročila na vsakovrstna p?. iva kakor : kolače za binnance, lotili fine sladčice za poroke in nove niti-— Prodaja različna lina vina in liker na drobno in v originalnih steklenic; Priporoča se si. občinstvu za obila d, ročila ter zagotavlja točno poslivžt in jako nizke cene.
Sladoled.              Sladoled,
bahanja se^lahko reče, da so pristni
PALMA
PODPETH1KI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočulelp tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti ufnarja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno Itigijeno.
pALMA
Imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sv. C in m. bodi Dam sveta dolžnost!
=™™~= suari se pred. ponareianiem! —¦—--—•
Zahtevajte izrecno
Dr. Engel-nov „Baldrianum".
+
4-
HH
Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Pariz« I. IBOO. Srefirna svetinja m fa&$\ razstavi 18D2
Najboljši škrop                  _
gv-
Fritz Schulz ml.
akc. družba v Eger in na Lipskem.
Glanzine daje najlepše perilo.

KKKH\\.\*.\K\\K\\\'*Wj i
Lekarnarja H. THlERRV-ja BflLSflm
Samo pravi  z   zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomli|yo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhfnju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno prj influenci, obdlelostt na želodcu, vnetju jeter m ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani   balzam   l'2/i» ali 6/1  1 vei. posebna  steklenica K :V~
Lekarnarja B. THIERRV-JH
samo pravo CE IVT1FOLJIIVO MAZILO
zanesljivo gotovega učinka  pri opeklinah, oteklosti, pone-
srečenju in vnetju prepreči vežkrat nepotrebne operacije.
Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatiji 3-6U.
ZALOGA: Ukana pri Angetj« vrrfio A. T(iierry-ja Pregrala pri Rogatcu.
Dobi oe po lekarnah. - Na debelo po med. mirodilnicah.
liieinechterBalsam.
«*4irStWiM«tltMlMi6i|
i/LTMerrjinPregrafe

Zobazdravniški in zobotehniki atelje
Dr. I. Eržen
GORICR
Jns. Uerdl tetulltte Steo.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate k zlate mostove, zobe na kaučukove pl uravnavanje krivo stoječih zob. Plums vsake vrste.
OrdinSra o soo]em ateljeja
od 9. ur« dop. do 5. ure pop
¦ Lekarna Gristofoietfi
v Gorici.
S
m                                                     ,
t ŽELODČNE KAPLJIC^
•          z znamko sv. Antona Padovanskega
Zdravilna  moi m i   /^^^- ^\   kapljic je oeprekoslji«!
Ž* »l©^-%:% "" Te kapljice vredij* (iifši^MSiil 7e^no prebafljani . ll^^^lw^w/ če se jih dvakrat nad po jedno žličieo popi« 0*rep6 pokvarjeni" lodec, stor6, da zgi
a       (Varstvena mamka).   y  kjatkeOl ČaStt 0M
S tica in životna lenost (mrtvosti. % | kapljice tudi store", da človek rafi p
|       Cena steklenici 60 vin.
{jm
eva pijača iz
najboljši   pripomoček ..^L » zdravljenju s trskinim oij*»B
4 Ena steklenica stane 1 krono 60 tU! i
Podružnica
^Ljubljanske kreditne banke"
— se bavi z Vsemi v bančno stroko spadajočimi posli, —
Vloge na knjižice obrestuje po 4V|0, vloge v tekočem računu po dogovoru.
v GORIC
- - Delni*« gorato x 5,000.000. - -                CdliTala O L|llllliaill.               - Be^rvni zaklad K W*i
¦                 PODRUŽNICI:  Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst   =====