Lelo LXVEI foSlnlna plačana ▼ gotovini. 0 Ljubljani, v nedeljo, "dne 8. januarja 1939 štev. 6 i Jena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 L)in — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št. i0.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 t --■ Uprava: Kopitarjeva uiica štev. b. Zavejmo se H Najdragocenejša narodova dobrina je družina, ki jo vir njegovega neprestano rod za rodom ob-navljajočega se življenja. Zato je bila od nekdaj sveta vsem narodom, ki so jo obdajali z nekim posebnim če-čenjem, krščanstvo pa ji je v sveti Družini, ki ji je Cerkev na današnji dan namenila poseben praznik, postavilo najvišji vzor. Sodobno zmede sveta pa so tudi družino potegnile v svoj vrtinec in so jo načele pri njeni korenini, tako da je ogrožena njena plodovitost sama. Velik del človeštva, predvsem narodi, ki sloje na vrhuncu civilizacije, izkazujejo že več ko pol stoletja leto za letom bolj in bolj padajoče število rojstev; med njimi je tudi naš slovenski narod. Ob prazniku svelo Družine se moramo tega usodnega pojava, ki pomeni hiranje naše življenjske sile, zavedeli z vso resnoln), zakaj, če se upadanje števila našega rodu v doglednem času ne ustavi, 6e bomo mogli vprašati le še, kdaj nastopi naš konec, saj smo številčno eden najmanjših narodov na svetu. Kako je to vprašanje postalo resno za vse bele narode, ki so po svoji rodovitnosti, to je po svoji življenjski sili in dinamiki pa po svoji duševni darovitosti in gotiu za čim večjim napredkom zavladali vfemu svetu in ga za ceno ogromnih žrtev pokulturili, dokazuje med drugim statistika Švicarja Jeana Pillerja, ki je te dni objavil demokratično tabelo švicarskega naroda od leta 1870 dalje. Dočini je pred polsto loti na 1000 švicarskih žensk do 45. leta prišlo 266 otrok, jih pride danes samo še 125 Število zakonov, iz katerih se ni rodil noben otrok, je znašalo v letu 1920, ko je bilo sklenjenih vsega 621.000 zakonov, 138.000, danes pa jo neplodovitih zakonov od skupnega število 700 000 že 200 000. Samo upadanje števila smrtnih 6lučajev v primeri s številom rojstev drži vsolo rojstev še nekoliko nad črto, leta 1960 pa bo število švicarskega naroda že absolutno zelo padlo, tako da ves napredek medicino in higiene ne ikj več mogel preprečiti rezultata, ki neizogibno sledi iz hotenega omejevanja rojstev. V mestih kaže Ia pojav že strahotne izmere: v Ženevi na primer je polovica vseh zakonov brez plodu in kljub visokemu stanju zdravstvenega aparata v tem mestu na leto več ljudi umre, nego so jih rodi (3% v letu 1937). Dviganje starostne številke prebivalstva, ki je rezultat napredka zdravstvene znanosti, pa ima tudi pretežno zle posledice: število starcev raste, mladih ljudi pa narodu, čedalje bolj primanjkuje. Namesto 1 milijona novorojenih, ki jih je imela Švica preti osmimi leti, jih ima danes le še 670.000 in Švicarji bodo, kakor pravi z žalostno ironijo Piller, kmalu narod starčkov, to tem bolj, ker bo neplodovitost zakonov narastla še bolj zaradi postaranja žensk, ki ee tudi sploh čedalje manj možijo. »Mi bomo lahko šole izpremenili v bolnišnice in v zavetišča za starčke ter bomo morali zmanjšati tudii število svoje vojske, ker nimamo na razpolago zamorcev iz kolonij, kakor jih ima Francija« — tako končuje svojo publikacijo sloveči demograf. Enake rezullate bi našli, če bi pregledali tozadevno statistike o angleškem, ameriškem in francoskem narodu, o Skandinavcih, Nemcih in drugih kul-iturnih narodih, ki z veliko skrbjo ugotavljajo fcvoje propadanje. Nas seveda v prvi vrsti skrbi naš lastni narod. D očim naši sosedni jugoslovanski narodi pa vsi slovanski narodi sploh hvalabogu še vedno izkazujejo visoko število rojstev in nekateri še prav naglo naraščajo ter v sodobnih civilizacijskih razmerah razodevajo nezmanjšan življenjski pogon, pa Slovenci spadamo med one narode, ki zaznamujejo padajočo število rojstev. Poročilo ženske bolnišnice v Ljubljani za leto 1938 pa nam pove tudi še to, da od 1000 porodnic umreta samo dve, za splavom pa celih 20, to je, da zaradi splava umire desetkrat več mladih žen nego zaradi poroda; vštote pa niso tiste matere, ki nosijo posledice splavljainja vse življenje in postanejo po raznih boleznih nesposobne za delo in za svoje naloge v življenju. To je nad vse žalostna bilanca za naš narod in usodnosti tega dejstva ne morejo zmanjšati od marksistične lažiznanosti oslepljeni »sociologi*, ki njega vzroke iščejo v neugodnih razmerah gospodarske šibkosti našega naroda ter menijo, da se bo nataliteta našega naroda dvignila, čim se dvigne splošna gospodarska in socialna raven slovenstva. Ne samo omenjeni švicarski statistik, marveč tudi druge avtoritete na tem polju poudarjajo, da je število rojstev nizko in da nevzdržno pada primeroma najbolj v premožnih slojih in dodajajo zelo zgovorno ugotovitev, da so številne družine odlika vernih narodov in slojev, posebno katoliških pa onih, ki se neokuženi od velemesta, ohranjajo nravstveno tradicijo življenja na grudi. Vsi resni znanstveniki najdejo vzrok padanju rojstev v strastnem gonu za bogastvom, v sebičnem prizadevanju za blagostanje obeh zakonskih, ki nočeta trošiti za zarod, v želji, da bi bila rajši zasigurana srečna bodočnost enemu ali dvema otrokoma, nego da bi jrili več moralo riskirati borbo za obstoj V tem pa jo moralen problem, ki nain pravi, da tigra v tem vprašanju glavno vlogo egocentrizem posameznikov, posameznih družin in slojev, in sicer onih, ki gredo zgolj ali v prvi vrsti za tem, da si na škodo bodočnosti vsega naroda sami zaeigurajo boljši gmotni in socialni položaj, razbremenjen stroškov in skrbi za potomstvo. Gre za zločin na življenjski dinamiki naroda, ki se detnoralizira. poniehkuži in iz svoje glavne korenine same slabi, ko se polagoma oropa volje do novega in obnavljajočega se življenja, ki zahteva vedne borbe, uveljavljanja, tekme in podviga, kar .je mogoče le, Če vedno nove težave premagujejo vedno novi rodovi s povečanim živ- Bevkov MS ena Vsa nesoglasja med Nemčijo in Poljsko odstranjena Poljska se bo primaknila bliže k „osi Rim-Berlin" it Monakovo, 7. jan. TG. Med Poljsko in Nemčijo je bil dosežen nov sporazum. To se je zgodilo ol> priliki sestanka med nemškim kanclerjem Hitlerjem in poljskim zunanjim ministrom Benkom v Berghofu pri Berchtesgadenu. Sestanku je prisostvoval tudi nemški zunanji minister von Ribbemitrop, ki je še po odhodu polkovnika Becka iz Bergliofa nadaljeval s poljskim zunanjim ministrom razgovore v Monakovem. O sestanku je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Uradno poročilo »Na povratku na Poljsko jo prispel zunanji minister Bcck 1. januarja ob 15 v Bcrchtesgadon, odkoder jo obiskal nato Hitlerja v Obersalzbergu. V Beckovem spremstvu sta bila tudi poljski veleposlanik v Berlinu Lipski in šef kabineta Lub-jenski. Hitler jo sprejel Becka pri vhodu v svojo rezidenco Berghnf, osebna Hitlerjeva garda pa jo izkazala vojaško časti. Po pozdravih jc nemški kancler odšel z ministrom Beckoni v svojo pisarno, kjer sta imela razgovor, pri katerem so bili navzoči tudi nemški zunanji minister v. Ribbenlrop, nemški veleposlanik v Varšavi v. Moltko, poljski veleposlanik v Berlinu Lipski in šef kabineta Lub-jenski. Ob 18 jo Beck s svojim spremstvom odšel v Berchtesgaden, odtod pa v Miinchen. Beck jo včerajšnji dan preživel v Miinchenu. kjer je imel šo en sestanek z v. Ribbentropom. Zvečer jo odpotoval v Varšavo.« „Ukrajinska ovira O vsebini sporazuma uradno poročilo molči. V poučenih krogih pa menijo, da sta se oba državnika pomenila o vseh spornih vprašanjih in da je bil dosežen popoln sporazum med obema državama. Padle so vse ovire, predvsem »ukrajinska ovira«, ki je Poljsko skoraj že zanesla k sovjetski Rusiji. Nemčija je Poljski dala nova jamstva. V javnost pa ni prišlo ničesar, kakšna naj bi ta jamstva bila. V Berchtesgadenu so se dogovorili, da bo zunanji minister v. Ribben-trop v kratkem obiskal Varšavo. Verjotno je, da ob isti priložnosti, ko bo tamkaj tudi italijanski zunanji minister grof C i a n o. Litvinov' obi&k v Varšavi je bil odpovedan. Ozadja sestanka v Berchtesgadenu Oklober in november 1938 sta bila dva za Poljsko zelo nevarna meseca. Poljska ni bila povabljena na monakovsko konferenco in je morala na svojo pest zasesti nekatera češka ozemlja, med njimi nekatera mesta, ki jih je imela namen zasesti nemška vojska, pa je prišla prepozno, ker so bili že Poljaki tamkaj. Odnošajj z Nemčijo so poslali napeti. Kasneje se je Poljska z vso vnemo zavzemala za skupne mojo z Madžarsko, to je za zasedbo Karpatske Ukrajine po Madžarih. Zaman, kajti dunajska razsodba Poljakom ni ustregla. Nemčija je morala celo v Varšavi nastopiti in jasno povedati, da bi Nemčija nasilne zasedbe Karpatske Ukrajine ne dovolila. Napetost je še bolj narasla. Poljska jo postala nervozna in je šla v Moskvo, kjer so s sovjeti izmenjali nekaj prijateljskih izjav, ki so v Berlinu rezko odjeknile. Nato je prišel s[>or v Mcmelu (Klajpedi), na severni poljski meji, ki je povzročil spet nove zagrenjenosti, kajti nemški vpliv pri poljski 6evernj 60sedi Litvi se je s tem okrepil. č Končno jo izbruhnilo ukrajinsko vprašanje v zvezi s poročili, da pripravlja Nemčija prihodnjo spomlad obsežno delovanje v tem smislu, da se ustanovi velika ukrajinska država iz kosov, ki so zdaj v glavnem pod Sovjetijo in Poljsko, a tudi še pod Romuni in na Češkoslovaškem. Velika nemirna gibanja med poljskimi Ukrajinci in med Ukrajinci v Sovjetiji so verjetnost teh poročil še podkrepila, napetost med Poljsko in Nemčijo se s tem ni polegla in je nastopila nujnost, da se položaj razjasni. Posredovanje Ilalije Poljska in Nemčija sta leta 1934 sklenili 10 let veljavno pogodbo o nenapadanju. Ta rok drži. Toda v Varšavi so začeli misliti na to, da l>o treba le pripravljati nekaj, če bi se zgodilo, da bi zaradi okoliščin le ne držal. Poljska jo vprašala v Parizu, kjer pa je dobila hladen odgovor. Končno je posredovala Italija in jk> njenem posredovanju .je prišlo do sestanka v Berchtesgadenu med Hitlerjem in Beckoni. Italija želi, da hi so položaj v srednji in vzhodni Evropi utrdil. Ona hoče imeti v zaledju mir, ker očividno pripravlja nekaj na — Sredozemskem morju. Če lx> srednja in vzhodna Evropa oslonjona na »osiščo Rim—Berlin«, so b« Italija čutila varno in bo lahko svobodno nastopala na — Sredozemskem morju, kjer jo bo Nemčija podprla. Uspeh italijanskega posredovanja so jo prikazal v Borchtos- ljenjskim elanom, če za oslarevajočimi žive in se dvigajo mladi, ki tem bolj razvijajo neizmerne sile rodu, Čim več jih je, čim bolj jim je tesno, čim večje so ovire in čim trše so razmere življenjskega prostora in okoliša: tAko je življenje, le tako se ohranja in krepi, le lal<6 je mogoč napredek — ravno narobe, nego si predstavlja socialistična ideologija. Le, kdor se bori zoper pomaterializiranje mišljenja, zoper brezmejni egoizem socialnega življenja, zoper brezmoralnost sodobnega zgolj tehničnega napredka in zoper pesimizem. malodušje in brezbrižnost za usodo celote, ki se odzgoraj širi čedalje bolj tudi v inno- gadenu, kjor jo Poljska dobila nova varnostna jamstva od strani Nemčije, ter so za enkrat padli vsi zaskrbljeni dvomi glede bodočnosti. Poljska so nc bo naslanjata no na Sovjetijo, no na zapudno velesile, marveč lw> v osončju osišča Rim—Berlin uživala svoj mir. V tem jo glavni pomen poljsko-ncmškega sporazuma, doseženega v Berchtesgadenu tc dni. Italijanskemu zunanjemu ministru, ki obišče prihodnjo dni Varšavo, bo kaj lahko, da temu sporazumu, pri katerem je sodeloval on sam, da tudi viden vnanjii blesk zadovoljnosti. Beck se ie odpeljal domov Monakovo, 7. jan. A A. DNB: Poljski zunanji minister Beck je v petek zvečer zapustil Monakovo. Na postajo so ga spremili in se od njega poslovili nemški zunanji minister v. Ribbentrop, nemški varšavski |>oslanik v. Moltke in šef protokola v Dermberg ter monakovski župan Ftlhler. Beck se je odpeljal v Varšavo. Spremlja ga [»oljski berlinski poslanik Lipski. Italijanski glas: „Prijateljstvo z Nemčijo še ni izčrpano . . Rim, 7. jan. t. O pomenu Beckovega sestanka s Hitlerjem pravijo italijanski politični krogi, da je razgovor med obema državnikoma odstranil vsak sum, tako o solidnosti prijateljske zveze med Poljsko in Nemčijo kakor o neomajljivosti osi Rim—Berlin. Poljska je dobila zagotovilo, da Nemčija nima na vzhodu in na jugovzhodu nobenih načrtov in namenov, ki bi mogli ogrožati življenjske koristi poljske države, čije moč in napredek sta najboljše jamstvo za tisli mir in red, ki ga želi Nemčija v Evropi, predvsem pa na meji med zapadom in vzhodom. Namesto da tisk velikih demokracij baja o nekem razdoru med Poljsko in Nemčijo ter se tolaži z obrisi neke začenjajoče so nevarno tekme in nasprotja med Nemčijo in Italijo glede na bodočo razdelitev sile in vpliva v Srednji Evropi, naj bi rajši razmišljal o resnični možnosti čim večjega zbližanja in zveze političnih in gospodarskih nujnosti, ki objemajo vse evropske srednje, vzhodne in jugovzhodne države, to jo Češkoslovaško, P o 1 j s k o, M a d ž a r s k o, Jugoslavijo in Bolgarijo. Obisk Becka pri Hitlerju, pravi italijanski diplomatični svet, ni bil nič izrednega, niti so se tam sklepale kakšno nove politične kombinacije, marveč so jo lo utrdilo obstoječe prijateljstvo in so je ugotovilo, da so vso, kar so jc zgodilo zadnje čase v Evropi, da lahko spraviti v sklad h skupnimi koristmi Nemčije in Poljske. Ugibanja izvestnega tiska o »hodniku«, ki ga Nemčija išče skozi Češkoslovaško na poti do Črnega morja, so prazne marnje, kakor jo prazna marnja govorica o tem. da si nemško in italijansko koristi v Srednji Evropi nasprotujejo. Te domneve izvirajo samo iz želje, da bi se posula peščena zrna na tračnice o:-i Rim—Berlin in da bi se pozornost Rima odvrnila od kolonialnega vprašanja ob Sredozemskem morju na točko, kjer se tičejo politična območja evropskih velikih in malih sil na vzhodu Evrope. Resnica pa je baš nasprotna, pravijo tako v Rimu kakor v Berlinu: Prijateljstvo Nemčijo do Italije so ui izčrpalo s povoljno rešitvijo podonavskega vprašanja v korist Nemčijo, marveč ho izpolnjevalo svoj nainon in Bvojo nalogo tudi v bodočnosti. Madžari vdirajo češko-slovaško ozemlje Madžarski tisk pa trdi, da je narobe Praga, 7. Jan. TG. Vlada jo izdala uradno poročilo o krvavem spopadu, ki so je v noči od 5. na 6. januarja pripetil na madžarsko-ukrajinski meji pri Munkaču. Rano zjutraj jo bila češkoslovaška obmejna straža pri Orošvegu nepričakovano napadena od madžarskih tolp, ki so se priplazilo čez mejo in začele streljati. Češkoslovaški orožnik jo dobil strel r roko. Zatem so jo začelo streljanje na vsej črti. Na madžarski strani so nastopili takoj oddelki rodne vojske, ki so posegli v borbo. Madžarski poslanik v Pragi je vložil pri prašiči vladi protest proti temu dogodku in ga je naslikal tako, kakor da bi bili Čehi In Slovaki prekoračili mejo ter Madžare napadli na madžarskem ozemlju, kar seveda ni resnično. Kako Madžari ■■■■■■■raanagaBBramaBBn prikazujejo obmejni spopad pri Munkačevu V pojasnitev položaja in načina, kako Madžari pišejo o dogodku, naj služijo sledeča uradna poročila madžarskega vladnega tisk. urada: Budimpešta, 7. jan. b. Na Madžarskem vlada hudo vznemirjenje zaradi dogodkov pri Munkaču. V teku noči so bile poslane na mejo pri Munkaču močne čete in železniške proge so prenapolnjene z vojnimi vlaki. Na progi proti Munkaču je ustavljen ves potniški in tovorni promet, da se omogoči nagla koncentracija vojske. V mestu sta zavladala panika in nervoznost, ker nihče ne ve, kaj naj ti dogodki pomenijo. Ponoči je posebna preiskovalna komisija madžarske vlade končala svoje delo in se davi vrnila v Budimpešto. Madžarska vlada je izdala obširno vladno poročilo o dogodkih, ki so se odigrali v noči med četrtkom na petek in po katerem so se dogodki razvijali takole: Madžarsko uradno poročilo V noči od. četrtka na petek so madžarske oblasti v Munkaču izvedele, da so na drugi strani mejo nekaj pripravlja. Dobilo so obvestilo, da žico, bo mogel narodu vrniti voljo in moč, da nadaljuje in skuša dvigati svoje fizično in duhovno življenje v bodočih rodovih. Kdor bo zastavil svoje delo pri tej korenini, ki je nravstvene prirode, kdor bo znal nravstveno dvigniti naš narod s toliko silo, da se mu vrne veselje do življenja tudi v najbolj nevšečnih razmerah, kdor bo iznova zbudil v njem tisli idealizem, ki ga je svojčas rešil tujih okov in ga usposobil za kulturno rast v duhu in resnici, ta ga bo rešil. Zakaj življenje ne rawte samo iz gmotnih pogojev, marveč tudi in predvsem iz sile nravstvenega duha in njegove nezlomljive bodrosti. je posadka 37. pohotnega polka z ono strani meje alarmirana in da so tudi tanki v pokretu. Dve četi t. bataljona omenjena češkoslovaškega polka sta v polni bojni opremi odkorakali ponoči iz vojašnico v smeri proti mestu Munkaču. Trije tanki so prišli z drugo sincri ter so vozili prod četami. Posadka jo prišla v neposredno bližino mosta. Ko jo češkoslovaška vojska prekoračila mejo, so so madžarski obmejni stražniki in orožniki umaknili do mestne mejo. Na čelu polbataljona češkoslovaško vojske so bili policijski uradniki in sicer oni, ki so prej služili v Munkaču, razen njih pa tudi nekaj češkoslovaških vstašev, ki so obenem z vojaštvom prekoračili madžarsko-češkoslo-vaško mejo. Ko so jo prvi tank približal mestu, so Madžari otvorili ogenj iz strojnic. Iz mesta so takoj poslali policijo in orožništvo, ki jima jo uspelo onesposobiti prvi tank, tako da ni mogel nadaljevati poti v mesto. Ostala dva tanka sta se nato obrnila in vrnila nazaj čez mojo. Nato se je pričela borba z obema četama, ki sta kljub neuspehom tankov napredovali proti mostu in so približali žo prvim hišam na 200 m. Ti četi sta otvorili strojniški ogenj na madžarske orožnike in policijo. Madžarom so tedaj prišlo v pomoč še. drugo čete iz sosednjih mest. Bilo jo to okoli 4 zjutraj. Streljanje jo trajalo do 6 zjutraj, ko so s češkoslovaško strani pričeli grmeti tudi topovi na Miinkač. Del madžarskih orožnikov in obmejnih straž so češkoslovaški vojaki obkolili ter je bil njihov položaj izredno težaven. Brez dvoma bi tc madžarsko vojake ubili, čo no bi pravočasno prišla na pomoč četa madžarsko vojske z drugo obmejne točke. Češkoslovaško topništvo jo streljalo šo naprej na mesto ter napravilo veliko škodo. Češkoslovaški vojaki so pričeli motati tudi bombe na madžarske obrambno četo, vendar pa so jim ni posrečilo prodredi v mesto. Ko so jo zdanilo, so so češkoslovaški vojaki počasi umaknili nazaj čez mojo. V tcin času so češkoslovaški topovi spustili šo nekaj granat na mesto s svojih položajev na češki moji. Manjše borbo in streljanje jo trajalo do 10 dopoldne, ko jo madžarska vojska vpostavila rod in mir na moji. Okrepitve, ki so pričelo prihajati z vseh strani, so onemogočile češkoslovaški vojski poskus ponovnega prehoda čez mejo. Na položaje so postavili Madžari tudi topove, Ui so pripravljeni, da takoj otvnrijo ogenj, ako bi bilo potrebno. — Tako madžarsko uradno poročilo. Iz zasebnih krogov pa se čuje, da je po topniškem obstreljevanju nastala v Munkaču strahovita panika in je ljudstvo pričelo bežati na polja, ker je bilo prepričano, da ho izbruhnila vojna mod Madžarsko in češkoslovaško. V mestu je deset slovaških vstašev streljalo na orožnike in policijo, vendar pa jih je bilo premalo, da bi inogli ogTažati ozadje madžarske vojske, ki se je borila pred mestom s češkoslovaško vojsko. V teku današnjega dne pričakujejo nov protest madžarsko vlado v Pragi. — Ako Madžarska vlada ne dobi popolnega zadoščenja, bo bržkone prišlo do prekinitve d i - (Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: jasno. Zomunska vremenska napoved: Mraz bo bolj pritisnil, posebno v severnih in zahodnih krajih; tam se ik> tudi zjasnilo. Drugod bo pa prevladovala ohlažnost in tu pa tam sneg. Najnižja toplota 7. januarja: Ljubljana —11, najvišja Ilercegnovi .+ 11 stopinj. Roman Drnovški R smrti velikega poljskega nacionalista In protivnika maršala Pilsudskega Naš list je že poročal o smrti velikega poljskega politika H omana Dmovskega, ki je bil te dni v Varšavi ob velikanski udeležbi naroda pokopan, potem ko je primas Poljske kardinal llloiid iz razumljivih razlogov odrekel dovoljenje, da bi ga pokopali v stolnici v Poznanju. Smrt liomana Dmovskega, ki je bil voditelj opozicije, pomeni veliko vrzel v poljskem politič-. nem življenju in vsi, prijatelji in politični nasprotniki so edini v tem, da je ž njim odšla velika osebnost, ki je pri oblikovanju nove Poljske imela izredno važno vlogo. Politično vlogo Dmovskega je najlaže razumeti, ako ga postavimo ob maršala Pilsudskega. Leta 1892 sta se Pilsudski in Drnovški spoznala. Takrat sta oba stala na stališču, da je treba organizirati revolucionaren pokret proti Rusiji. Drnovški je moral kmalu potem zato, ker se je udeležil protiruskih demonstracij, v izgnanstvo. Leta 1905 sta se poti Dmovskega in Pilsudskega ločili. Pilsudski je ostal prepričan, da je Rusija tisti neizprosni sovražnik Poljske, ki ga je treba streti. Zato je takoj iskal zaveznikov proti Rusiji in jih je že takrat našel pri — Nemcih. Zato je tudi med svetovno vojno v službi Nemčije in Avstrije organiziral posebno legionarsko armado ter je ž njo skupno z Nemci in Avstrijci boril proti Rusiji, rudi po revoluciji v Rusiji je Pilsudski ostal neizprosen nasprotnik in je kot takšen vedno vztrajal pri prijateljstvu z Nemčijo, ki je najboljše jamstvo svobodne Poljske proti ruskemu sosedu. Drnovški pa je šel druga pota. Do prvega nasprotja je prišlo I. 1905, ko se je Pilsudski za časa rusko-japonske vojne odpeljal na Japonsko, da se lam dogovori za izbruh poljske revolucije, ki naj bi od zadaj pognala bodalo v Rusijo, ki je bila v borbi z Japonci. Drnovški je bil proti temu. Potoval je za njim na Japonsko in je skušal Pilsudski jeve načrte uničili, češ da Slovan Slovana ne bo pobijal, da bi s tem delal veselje tujcu, ki vse Slovane enako brez razlike sovraži. Od takrat naprej je med Pilsudskim in Dmovskim zavladalo načelno nasprotje, ki je trajalo do smrti. V ruski dumi je Drnovški bil predsednik kluba poljskih poslancev in 6e je vedno prizadeval, da bi prišlo do prijateljskega sporazuma med obema narodoma. Bil pa je velik nasprotnik Nemčije. Na vseslovanskem kongresu 1. 1908 je razodel vse svoje misli, ki jih je pozneje pojasnil v svojih številnih knjigah, kjer je pojasnjeval nemško nevarnost za slovanske Poljake. Nemčijo je prikazoval kot sovražnico svobodne Poljske in je stal na stališču, da mora Poljska zasesti obsežne pokrajine, ki so takrat bile pod Nemčijo, češ da je to slovanska zemlja, ki je bila potujčena. Ze leta 1905 je imenoval Gdansk. Vzhodno Prusijo, Pomorje, Zapadno Prusijo in šlezijo poljske dežele. Prepotoval je skoraj ves svet, bil v Angliji, Braziliji, Severni Ameriki, Kanadi, na Japonskem, povsod, koder so prebivali njegovi rojaki in povsod je v plamtečih govorih zagovarjal svobodno Poljsko, ki naj smatra Nemčijo za svojo največjo narodno nasprotnico. Med vojno je bil v Ameriki in ga je večkrat sprejel tudi predsednik \Vilson. Drnovški je bil tisti, ki je VVilsona pregovoril, da je pri začrtavanju novih poljskih meja vpošteval stare narodnostne meje in vrnil Poljski njene nekdanje pokrajine Pomorje in šlezijo. Drnovški je bil dejansko tisti veliki mož Poljske, ki je osvobojeni domovini dal njene današnje meje. On je bil pri mirovnih pogajanjih v Parizu navzoč in njegovi predlogi, pred vsem kar tiče vzhodne meje proti Nemčiji, so bili sprejeti in vtelešeni v vensajsko mirovno pogodbo. Skupno s Paderevskim Je tudi Drnovški v imenu Poljske podpisal versajslu mir, ki je rojstna listina nove Poljske. Ko je leta 1916 Pilsudski, njegov politični pro-tivnik, postal predsednik države, je Drnovški prešel v opozicijo, na kar se je za nekaj časa sploh potegnil iz političnega življenja. Leta 1922 je po odstopu Pilsudskega prevzel zunanje ministrstvo, toda že v par tednih je moral odstopiti. Ko je lp-ta 1926 Pilsudski uvedel »režim močne roke«, je šel Drnovški spet v oporcirijo in ustanovil »Veli-kopoljski tabor«, ki si ga je zamislil kot veliko nadstrankarsko vsepoljsko nacionalno organizacijo. Toda Pilsudski je preprečil, da bi se bila ta zamisel uresničila. Notranjepolitično je Drnovški zagovarjal pro- (Nadaljevanje s 1. strani) p 1 o m a t s k i h odnosov med Madžarsko in Češkoslovaško. Nemški in italijanski poslanik sta šla takoj na delo in pomirjevalno delovala na obe vladi, ker so nove meje delo njunih vlad. Stališče Prage: mmmmmmm^^mmmmammm^mmmmmtmmmtmmm—mmm »Krivi so Madžari« Praga, 7. jan. A A. Havas. Izšlo je uradno poročilo. ki pravi, da je češkoslovaško zunanje ministrstvo poslalo danes madžarskemu poslaništvu v Pragi odgovor na njegovo včerajšnjo demaršo. Češkoslovaška vlada stoji na stališču, da so incident povzročili Madžari z napadom na tri češkoslovaške orožnike. Dalje pravi češkoslovaška vlada, da bosta obe vladi gledali, da bo vladalo med oheina državama razmerje miroljubnega sodelovanja. Fcljska vojska se zbira na meji Varšava, 7. jan. TG. Po informacijah uradnih krogov se je pričela na tešinjskem področju koncentracija večjih enot poljske vojske. Na če-škoslovaški-poljski meji je trenutno zbranih 7 pehotnih in 6 konjeniških polkov ter 12 čet s strojnicami in puškami. Vse čete so v najstrožji pripravljenosti in pričakujejo nadaljnja povelja. Ita!šja in Nemčija nastopita danes Berlin, 7. jan. b. Zaradi težkih incidentov, ki so so v zadnjih 21 urah zgodili na madiarsko-češkoslovaški meji, bosta nemška in italijanska vlada po medsebojnem sporazumu jutri storili v Pragi in Budimpešti energične korake, da preneha odkrito vojno stanje med obema državama zaradi novih meja. Praga, 7. januarja, e. V zvezi s spopadom med madžarskimi in češkoslovaškimi četami poročajo uradno, da se ir danes na meji pri Munkačevu sestala mešana češkoslovaška in madžarska komisija, ki bo proučila ves incident. Chust, 7. januarja, c. Danes so v Chustu in v vsej Karpatski Ukrajini svečan i proslavili 20 letnim upora Ukrajincev proti Madžarom, ki se je začel 7. januarja 1919. Vsepovsod so bile proslave Čisto tiho in je vlada nagradila samo invalide iz tedanjih bor* gram, ki ga ]e v glavnem vladna stranka lahko sprejela. Boril se je proti frumasoustvu in njegovemu vplivu na poljsko politiko, boril tudi proti Judom in njihovemu razkrojevalnemu delu. Ideološko je poljskemu nacionalizmu dal veliko ognja. Bil je v nacionalnem pogledu večji in bolj neizprosen Poljak kakor vladna stranka. Njegov vpliv na naraščajoče izobraženo mladino je bil do zadnjega izredno močan in vodilen. Zunanjepolitično pa je med Dmovskim fn vladno stranko zijal velik prepad. Ostal je neizprosen protivnik Nemčije in neizprosen protivnik poljske vlade, ki je pod Pilsudskijevim vodstvom iskala z Nemčijo zbližanja in pri Nemčiji opore proti ruskemu sosedu. Drnovški je do zadnjega obvladal vso zapadno Poljsko, to se pravi, vse kulturno visoko stoječe dežele, kamor Pilsudski-jeva vladna stranka, ki se je usidrala bolj na področju vzhodne Poljske in varšavske okolice, nikdar ni mogla prodreti. Foljaki so pri svojem narodnoobrambnem delu vedno v Dmovskem videli mnogo bolj modrega in jasnovidnega politika, kakor pa pri zunanjih ministrih Pilsudskijevega kroga. Žalovanje za Dmovskim je po vsej Poljski splošno. Pred organizacijo opozicije, ki je v Dmovskem imela neporušljivega voditelja, pa je zazijalo vprašanje, koga si bodo izbrali za novega vodjo. Značilno je, da jo prav v trenutku, ko je Drnovški ležal na mrtvaškem odru in je okrog njega žalovala vsa nacionalna Poljska, poljski zunanji minister Beck — učenec Pilsudskijev — v Berchtes-gadenu z nemškim kanclerjem Hitlerjem podpisal novo pogodbo o prijateljskem sodelovanju. Srbski listi o pravoslavnem božiču Te dni obhajajo pravoslavni svoje božične praznike. Srbski listi, ki so izšli za božič, so tudi na zunaj dostojno pokazali to praznovanje. Vsi listi so izšli v povečanih izdajah, bodisi po nakladi, bodisi po obsegu. Ker na tretji božični dan obhaja svoj rojstni dan tudi naša kraljica Marija, so božične izdaje listov posvečene tudi njej. Belgrajsko »Vreme« je izšlo na 48 straneh svojega velikega formata. Na prvi strani ima velik napis: Kraljevska družina na praznik Kristusovega rojstva. — Božič na dvoru Nj. Vel. kralja Petra II. Poseben članek je posvečen rojstnemu dnevu kraljice Marije. V prvem članku popisuje božične tradicije na dvoru Karadjordjevičev. Obenem prinaša slike naše kraljevske družine, in sicer sliko kraljice Marije, kralja Petra II z bratoma kraljevičema Andrejem in Tomislavom. Pod to sliko je knez namestnik Pavlo s svojo najmlajšo hčerko princezinjo Elizabeto, pod njim pa slika kneginje Olge s sinovoma knežavičema Aleksandrom in Nikolom. — Na tretji strani prinaša zunanji politični pregled iz leta 1938 pod naslovom »Božične perspektive« in domači pregled pod naslovom »Pogled na notranjo politiko leta 1938«. Peta stran je posvečena politični karikaturi pod naslovom »Zimski šport«. Tukaj se smučajo trije smučarji: dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spa-ho ter drzno sltačijo s skakalnice, na drugi strani se sankajo drugi, med katerimi vidimo karikaturo ministra dr. Kreka. Minister Dragiša Cvetkovič pa kot drsalec dela drzne kolobarje na ledu, medtem ko se je drsalec Jevtič vdrl v led, in ob bregu prezeba stari Aca. Na bregu se je na smučeh pie-kucnil smučar Živkovič, sankarja Davidovič in Jo-■vanovič pa sta padla s sank, ki jih vodi dr. Maček. Druge strani glavnega lista pa so posvečene oglasom. Zanimiva pa je božična priloga tega lista. Daladier se je vrnil Italija protestira proti žalitvi italijanske zastave, ki so jo v Tunisu raztrgali Alžir, 7. januarja. AA. Križarka »Foch«, s katero se vrača iz Alžira francoski ministrski predsednik Edvard Daladier bo tekom dopoldneva prispela do francoske obale. Rim, 7. januarja, b. Italijanski generalni kon-ziil v Tunisu je, kakor znano, vložil oster protest pri francoskem poslaniku zaradi žalitve, ki so jo demonstranti povzročili s tem, da so raztrgali in zažgali italijansko zastavo. »Giornale d Italia« poudarja, da protest ni ostal osamljen, ker Italija ne more prepustiti 100.000 Italijanov v Tunisu usodi. Zaradi tega napoveduje list nove korake, ki jih ho storila italijanska vlada in ki bo zahtevala poleg zadoščenja tudi pospešitev rešitve tuniškega vprašanja. List postavlja poleg tega zahtevo, da francoske oblasti v Tunisu takoj uvedejo preiskavo in najdejo krivce in jih strogo kaznujejo. Italijanski državljani v Tunisu so imeli veliko škodo, poleg tega pa so grdi vzkliki proti Italiji in fašizmu resno poslabšali odnose med Francijo in Italijo. E1ZIV0 Poskus rdeče pretiofenzive pri Cordobl Hendajr, 7. jantiarja. dl. Francove čete so vzhodno od Leride povečale svoj pritisk. Po zavzetju zelo važnega mesta Borias-Blancas (5000 prebivalcev) so prodrli še kakih 18 km dalje na vzhod. Zasedli so gorovje Llarga in pogorje Alhi ter mesti Vinaixa in Červia. S tem 6o dospeli tik pod 1200 m visoko pogorje Llena, na katerem so se rdeči zelo utrdili in ki zavira pot do katalonskega Primorja, oziroma do Taragone. Prihodnje dni je v tem odseku pričakovati zelo srditih bojev, kjer rdečim grozi, da bo južno bojišče, ki leži južno od črte Lerida-Taragona, z vsemi četami vred odrezano, ako se Francu posreči prodreti do Taragone. Po nekih vesteh so pričeli ponoči prevažati čete iz Valencije na katalonsko bojišče, seveda po morju. Vendar so ti transporti v nevarnosti, da jih bodo bombardirala Francova letala. General Miaja je pričel z ofenzivo pri Cordobi v južni Španiji, ki naj razbremeni ogroženo katalonsko bojišče. Do sedaj je bilo ujetih v zimski ofenzivi okrog 24.000 rdečih miličnikov. Salamanca, 7. januarja. AA. (DNB.) SnoSnje poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da so nacionalistični oddelki na katalonskem bojišču nadaljevali svoje prodiranje na obeh krilih in da so globoko prodrli proti vzhodu. Potrjuje se, da 60 čete desnega krila zavzele mesto Vinaixa in važno postojanko Poblo de Cervia ter več vrhov. Nacionalistični oddelki so sedaj oddaljeni 38 kni od Taragone. Vsa pokrajina do črte Borjas-Blancas Vinaixa je popolnoma v nacionalističnih rokah. Severno od Fnlztta so navarske brigade zavzele več važnih gorskih postojank. Nacionalisti so včeraj ujeli 1400 sovražnikov, razen tega so pa republikanci pustili na bojišču več sto mrtvih in mnogo vojnega materiala. Na fronti pri Cordobi (južna Španija) sovražnik še zmerom pritiska v odseku pri Valquesvilla. Na vrhovih je prišlo do srditih bojev. Nacionali- stom se Je posrečilo znova zasesti vse postojanke, ki so jih bili republikanci osvojili. — Nacionalistično letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Cartageni in Gandiji. Saint Jean de Luz, 7. januarja. A A. (DNB.) Republikansko vrhovno poveljstvo pravi v svojem vojnem poročilu, da so republikanci zavzeli na fronti pri Cordobi Valcesvillo Glaso in Granvello ter več posameznih vrhov. Republikanske čete so vsega skupaj zasedle 260 kvadratnih kilometrov zemlje. Njihove čete še zmerom prodirajo. V odseku pri Cerviu so vrše ogorčeni boji. Poročilo pravi, da so nacionalisti zavzeli Vinaixo. Dalje pravi poročilo, da so republikanska letala bombardirala sovražne čete. Nov sunek čez Ebro Burgos, 7. januarja, b. Vojni dopisnik »United Pressa« poroča, da so nacionalisti z nenadnim napadom na južnem odseku sedanje fronte prekoračili reko Ebro in prodrli južno do pokrajine Taragone. Čete so najprej zavzela razna mesta, nakar so prekoračile Siera Moleta in napredujejo proti Falzetu, ki leži na progi Mora de Ebro-Rens-Tara-gona. Operacije s tem delu fronte je prevzel popolnoma nov korpus, ki doslej še ni bil v bojih. Rdeče čete se držijo v položajih na drugi strani obale. Vodijo se krvave borbe. Beg v Francijo Portlgnan, 7. januarja, b. Preko Pirenejskih hribov že dva dni bežijo številni begunci iz republikanske Španije. Begunci so zelo izčrpani, ker so morali bežati po težkem terenu in snegu. Oni izjavljajo, da so se v pirenejskih hribih vodile hude borbe in da so nacionalisti navzlic visokemu snegu naglo napredovali v gore, niso pa mogli preprečiti bega republikanskih čet v Francijo. Slovenci po volitvah v očeh hrvatskega lista Zagrebški dnevnik »Obzor«, ki je znan po svoji rcvsnosti in prevdarnosti, je v svoji številki od 5. ja-nuraja v svojem političnem poročilu prinesel tudi poročilo o političnem gibanju med Slovenci. Tako le veli: »Gibanje v Sloveniji po volitvah, kolikor moremo presoditi po pisanju slovenskih listov, je zanimivo in poučna. Ljubljanski »Slovenec«, glasilo dr. Korošca vsaki dan naglaša potrebo sporazuma ter trdi, da je sporazum potreben bodisi Hrvatom, bodisi Srbom kakor tudi Slovencem, zlasti pa splošnim državnim ko.ristim. Do-daja pa, da v tem hipu ni potrebnega po.goja za morebitno spremembo ustave, kakršno zahteva dr. Maček. Na kratko povedano, »Slovenec« naglaša sporazum med dr. Mačkom in sedanjo vlado na podlagi sedanje ustave ter pozivlje hrvatsko narodno voidstvo, naj »pusti svojo pasivno politiko ter gre k sodelovanju z dr. Stojadinovičcm, dr. Korošcem in dr. Spahom. Vendar si »Slovenec« ne prikriva, da dr. Mačkovo dosedanje ponašanje ne daje mnogo upov, da bi popustil v svoiih zahtevah. Glasila JNS v Sloveniji, »Jutro« In »Slovenski narod« le tu in tam zapišejo kako časopisno novica o posameznih vprašanjih. Ti listi se zadnie čase mnogo bolj zanimajo za zutianio kakor pa za notranjo politiko, kar poprej ni bilo navadno pri teh listih. Vendar se vidi, da se glasila JNS v Sloveniji niso odrekla svojim prejšnjim tezam, čeprav je njihov položaj danes drugačen kakor je bil poprej. Sicer pa ne pozabimo, da predstavniki JNS v Sloveniji gledajo rozvoi dogodkov v prvi vrsti z gledišča svojih krajevnih po,gledov in interesov ter .».e v tern smiflu opredeljujejo. Vsaj doslej so še vedno tako postopali. Mariborski »Večcrnik«, ki ga izdaia g. Adolf Rihniikar. bivši direktor konzorcija »Jutra«, kateri se je razšel z dr. Kramerjem, vodi nekako svoijo posebno politiko. On piše za zbiranje vseh Slovencev brez ozira na prejšnje strankarske, politične in kulturne razlike. Ni pa jasno povedano, kako na) bi se to zbiranje vršilo. Poleg tega pa tudi nikjer ni videti, kakšna praktično korist bi od tega zbiranja imela slovenska politika. Zato ni upanja, da bi pozivi g. Ribnikarja v Sloveniji našli kaj odmeva. Tudi »Slovenske Beseda«, ki jo izdaja dr. Puc, bivSi ban za časa Jeftičevega režima, piše za zbiranje vseh Slovencev. Dr. Puc v zadnji številki svoje »Slovenske Besede« očita Slovencem, češ da niso realni, da se brigajo zgolj za svoje krajevne zadeve ter da so pokazali, tako trdi dr. Puc, mnogo naivnosti v političnem življenju. Sploh dr. Puc nastopa v vlogi »realnega« politika, ki je baje ve^dno imel jasne poglede na najvažnejša politična vprašanja vseh zadnjih 20 let. »Slctvencc« pa je medtem ugotovil, da ie politični razvoj dr. Puca in tovarišev zadnjh 20 let šel po veliki krivulji ter zavrača njegove pobude. Zdi se, da se v Sloveniji ponavljajo posikuii malih skupiin, včasih celo posameznikov, ki bi radi imeli kako vlogo, pa «e zato vsaki krat čim glasneje oglašajo, kadarkoli mislijo, da se je v političnem življenju začelo novo razdobje. No, tudi zadnje volitve so dokazale, da v Sloveniji nI pripravnih tal za politična delo malih skupin in posameznikov.« To-le o,pazovanjc hrvatskega lista, kakršen je »Obzor«, o političnih razmerah v Sloveniji je tudi za »Slovenca« zanimivo. Z3io ga prinašamo tako, kakor je bilo pisano ter ne dostavljamo nobenega komentarja, saj za informacijo naših bralcev je lo dovo): Na prvi strani je članek »Božič slavi kraljeviču Marku...« in pa več slik. Naslednje strani obravnavajo več ali manj aktualne in zanimive zadeve, čeprav ne božične. Nadvse pa je zanimiv Članek dr. Dragoniirja Mariča: »Ali je Jezus Kristus res živel pred 20 stoletji?« Na podlagi nekrščanskih in neverskih spisov in piscev dokazuje, da je Kristus res živel, da je zgodovinska oseba, ki je živela prav tam in v prav istem času. — Iz prilogo bi zanimal članek o Levu Tolstem, ki o njem pravi, da je nameraval obiskati Srbijo, pa ga je smrt prehitela. »Samouprava« je tudi izšla v povečani izdaji, in sicer na 16 straneh, medtem ko navadno izhaja na štirih. Na prvi strani ima članek o božiču, nato pa veliko sliko kralja Petra II. ter dolg članek o tem, kako kralj Peter II. preživi vsak dan. Druga stran je posvečena rojstnemu dnevu kraljice Marije ter božičevanju v kraljevskem domu. Drugi članek na isti strani je posvečen knezu namestniku Pavlu ter njegovi družini. Članek ima napis: »Krez namestnik Pavle Jugoslovanski — sodobni in modri državnik«. Oba članka krase lepe slike. Tretja stran je posvečena dr. Stojadinovieu, na peti strani pa je prerez hrvatske politike v zadnjih 25. letih; šesta stran je jx>svečena Dimitriju Davidoviču, prvemu srbskemu časnikarju, diplomatu in piscu prve ustave obnovljene Srbije, ki se je rodil leta 1789 v Zemunu. Več ko osem strani pa obsegajo veliki oglasi. »Politika« je izšla na 64 straneh, ki pa v njih zavzemajo oglasi večino prostora. Na uvodnem mestu ima čez vso prvo stran božični članek »Božične nadet. Na naslednjih straneh so razni zgodovinski članki, med njimi navajamo članek »Prvi slovenski dopisi iz Srbije, ki jih je pošiljal v Ljubljano največ »Novicam« zdravnik dr. Ivan Kovač, kateri se je tudi podpisoval dr. Janez Podliščekov. V drugem delu »Politika« posveča članke božičevanju v kraljevski hiši ter rojstnemu dnevu kraljice Marije. V tem delu prinaša poleg političnih poročil tudi nekaj znanstvenih člankov. Nadaljnjih 32 strani pa obsegajo skoraj zgolj oglasi. »Dan« v Novem Sadu je izšel na 40. straneli. Na prvi strani je božični članek, ki ga je za list napisal bački pravoslavni vladika g. dr. Irenej. Na prvi strani objavlja list tudi članek s sliko kraljice Marije ob njenem rojstnem dnevu. Druga stran je v slikah posvečena kraljevičema in družini kneza namestnika Pavla. Poleg tega je na tej in na tretji strani še nekaj člankov verske božične vsebine, nakar list prinaša obravnave in zgodovino srbstva v Vojvodini. »Južna Srbija«, ki izhaja v Skoplju, je ta dan prinesla na prvi strani slike kraljeve družine in družine kneza namestnika Pavla ter topel članek kraljici Mariji za njen rojstni dan, ko je po srečno prestani bolezni zopet v krogu svoje družine. Nadaljnji članki obravnavajo zgodovino Srbije in kulturne in gospodarske razmere Južne Srbije. Božič na dvoru Belgrad, 7. januarja. AA. Na današnji prvi dan pravoslavnega božiča je bila ob 11.15 v dvorski kapelici na Dedinju služba božja, ki so se je udeležili Nj. Vel. kralj, Nj. kr. Vis. knez namestnik, Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej, kneginja Olga, kneieviča Alcksunder in Nikola, princesinja Elizabeta, dvorsko spremstvo, dvorne dame. člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja in nekaj gojcnccv vojno akademije. Pravoslavni božič v Belgradu Belgrad, 7. jan. m. Pravoslavni božični prazniki so prestolnico pogreznili v pravo politično zatišje. Večina ministrov je odpotovala na svoje domove. Iz Belgrada so odpotovali tudi novo izvoljeni poslanci, ki so se mudili pred prazniki v prestolnici. Od ministrov je ostal v Belgradu le notranji minister Acimovič, ki je danes obiskal obednico tukajšnjega orožniškega polka, kjer ga je pozdravil general Štefauovič. V obednici so orožniki pogostili 200 belgrajskih revežev, katerim je notranji minister čestital božične praznike, nato pa pokusil zanje pripravljeno hrano. Nato pa jo obiskal še obednico državnih policijskih straž nikov, kjer je dobilo dobro božično kosilo 200 revežev. Pri odhodu so vsi reveži dobili še hlebec kruha in 10 din v gotovini. Poleg prehrane 300 mestnim revežem je policijsko osebje ob tej priliki za nje nabralo od 4. januarja skoraj pol milijona dinarjev. Denar so izročili odboru za zimsko pomoč kot podporo za nezaposleno delavstvo in ostale siromake. Konferenca škofov v Zagreb, 7. jan. Dne 24. t. m. se bodo v Zagrebu sestali jugoslovanski katoliški škofje ter bodo na nekajdnevni konferenci razpravljali o vseh sodobnih verskih vprašanjih. Dr. Funk iz Sofije v Rim Rim, 7. januarja. AA. (Havas.) Nemški minister za narodno gospodarstvo dr. Funk je prispel iz Sofije v Rim. V Sofiji je bil s svojo soprogo na oddihu. Dr. Funk vrača s tem obisk italijanskemu ministru za korporacije Lampiniju. Imel bo več važnih sestankov s predstavniki fašističnega gospodarstva. V ponedeljek odleti dr. Funk nazaj v Berlin. Roosevelt — tasoiini Rim, 7. januarja, c. Predsednik Roosevelt je Mussolinija zaprosil za posredovanje, da bi se z Judi tako postopalo, da bi bilo njihovo vprašanje čimprej urejeno. To je bila vsebina zadnjega se-slanka med ameriškim veleposlanikom Philipsom in Mussolinijem. Philips se je pravkar vrnil iz Washingtona na svoje službeno mesto v Rimu. Mussolini je posredovanje v tej smeri pii Hitlerju obljubil. Bukarešta, 7. januarja, dl. Uradno javljajo, da so v Bukarešti odkrili tajno državno vodstvo Železne garde. Zaprli so vrč vodilnih oseb, ki so protizakonito hotele nadaljevati delo organizacije. Bukarešta, 7. januarja. A A. (Rador.) Na progi Bukarešta-Ploesti sta dva vlaka, ki sta vozila v isti smeri, trčila oh neki tovorni vlak, ki je vozil leseni in železni gradbeni material. Eden izmed sprevodnikov in neki potnik sla 6e ubila, trije potniki so pa nevarno renjeni. Ilirija : Villacher Sportverein (Beljak) 2: I Ilirija je bila ves čas v premoči in si je svojo današnjo zmago zasluženo priborila. V prvem delu igre je vodila z 1 :0, v drugem delu igre je Villa-chcr Sportverein izenačil, v tretjem delu igre pa je zabila Iliraja zmagonesen gol. Za igro je vladalo veliko zanimanje in je bila gledalcev okrog 400. K rojstnemu dnevu kraljic© Marije V ponedeljek, dne 9. januarja, obhaja sooj rojstni dan Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je kot romunska princesinja rodila 1.1899. Rojstni dan naše kraljice, ki je postala ozor vsem materam, bo s kraljevsko družino vred praznično obhajala vsa Jugoslavija in bo izkoristila to slavnostno priložnost, da kraljici Mariji pokaže svojo vdanost in svojo iskreno ljubezen. Med onimi, ki bodo kraljici Mariji najbolj toplo čestitali k njenemu rojstnemu dnevu, bo stal v prvi vrsti slovenski narod, ki svojo kraljico obdaja s posebno gorečo ljubeznijo, saj ji je hvaležen za to, da si je njegovo prelepo deželo izbrala za svoje letno bivališče, kjer svojega sina kralja Petra z materinsko ljubeznijo pripravlja na velike naloge, ki nanj čakajo, ko postane vladar Jugoslavije. »AAAAAAAAAAAAAAAAAAAi Božično drevo za kraljevski dom Bclgrad, 7. jan. AA. Vojaštvo belgrajske posadke je tudi letos proslavilo na svečan način božični večer. Po vseh vojašnicah so bile prirejene ob tej priliki svečanosti, ki so običajne pri pravoslavnih v jugoslovanski vojski. Popoldne je bila tradicionalna svečanost prenašanja badnjaka. Tej svečanosti, katere glavni del je bil v dvoru na Dedinju, so prisostvovali tudi Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle in člani kraljevskega doma. Slavnostni sprevod vojaštva je krenil od Oficirskega doma ob 11 dopoldne z več godbami ter je v Košutnjak prispel nekaj po 12. Pri tej svečanosti je sodelovalo tudi belgrajsko občinstvo. Badnjake so sekali ob igranju godbe ter ob navzočnosti članov raznih viteških in drugih organizacij. Dva badnjaka so posekali na Avali ze prejšnji dan. Eden je bil namenjen za Nj. Vel. kralja Petra II., drugi pa za Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Ko so badnjake okrasili, je sprevod ob zvokih godbe in streljanju iz pušk krenil na Dedinje. Med potjo so množice ljudstva navdušeno vzklikale Nj. Vel. kralju, knezu namestniku in članom kraljevskega doma. Sprevod je šel od Košutnjaka proti Dedinju preko bulvara Kneza Aleksandra Karadjordjeviča. V dvoru na Dedinju so že pričakovali nosilce badnjakov Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kraljeviča Tomi-slav in Andrej, kneginja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolajem in princeso Elizabeto, minister dvora Milan Antič, maršal dvora Čolak Antič, prvi adjutant kralja divizijski general Hri-stič, guverner kralja Jeremija Živanovič ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Prihod badnjakov na dvor so objavili s fanfarami ob 15. V tem trenutku so stopili pred vhod kralj, knez namestnik Pavle, kraljeviča, kneginja Olga, kneževiča in princesa Elizabeta. Nj. Vel. kralj je po starem pravoslavnem običaju po-tresel z ž,itom prinašalce badnjaka ter jim zaželel dobrodošlico. H kralju je pristopil polkovnik Vo-jislav Petrovič, poveljnik 1. konjeniškega polka, ki je vodil te svečanosti in mu čestital. Skupina oficirjev, zastopnikov vseh belgrajskih vojaških oddelkov je nato prenesla badnjak v veliko dvorano ter ga postavila na ognjišče, na katerem je že gorel ogenj. Oficirji, ki so prinesli badnjak, so nato stopili v vrsto na levi strani ognjišča. Hišni gospodar Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle in vsi ostali člani kraljevskega doma so se z njimi prijazno razgovarjali, nato pa jih po starem običaju pogostili z žganjem in slaščicami. S tem je bila slovesnost končana, nakar so oficirji, ki so prinesli badnjak, zapustili dvorano ter odšli v Beli dvor, kjer so prav tako položili badnjak na ognjišče. Člani kr. doma na čelu z Nj. Vel. kraljem in Nj. Vis. knezom namestnikom so nato prisostvovali defileju vojske pred dvorom. V sprevodu so korakali vsi, ki so sodelovali pri prenašanju badnjaka v posamezne vojašnice v Bel-gradu. Svečanost je bila končana po 16., ko so vojaški oddelki v krasnem redu odkorakali po belgrajskih ulicah v svoje vojašnice, da v njih po starem običaju proslave božični večer. Odlična kakovost res odlična, ki je ima slovenski izdelek HUBERTUS milo, Vas bo uverila, da je najboljše kupovati domače milo. f Josip Verlič V četrtek zvečer ob 10 je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, veletrgovec Josip Verlič, lastnik podjetja Krisper Coloniale. Z njegovo smrtjo nastaja velika vrzel v vrstah ljubljanskega trgovstva, v katerih je bil pokojnik ena najuglednejših in najbolj markantnih osebnosti. Glas o njegovi smrti se je bliskovito razširil med njegovimi številnimi znanci in prijatelji in vzbudil med njimi globoko žalost. Pokojni je bil sin Sorškega polja, rodil se je leta 1885 v preprosti kmečki hiši v Smledniku. Značilne črte rodu,, iz katerega je vzrastel, so ga odlikovale vse življenje: stvarno gledanje na življenje, neumorna pridnost pri delu, v globini duše pa ona značilna mehka čustvenost in zamišljenost, ki je dajala celi osebnosti značaj plemenite dobrotljivosti. Njegova življenjska pot ga je sicer vodila ven iz sredine, v kateri se je rodil, vendar pa stika z ljudstvom in svojo ljubljeno domovino ni izgubil nikdar. Ta stik pa je posredovala njegova velika ljubezen in spomin na njegovo preprosto, kmečko mater. Ako je kedaj kdo pohvalil to ali ono lastnost njegovega značaja, ni nikdar pozabil omeniti, da ima to od svoje matere. Spomin nanjo mu je uravnaval vsa njegova dejanja. Mati mu je vse življenje ostala učiteljica in oblikovalka njegovega življenja. Prirodna nadarjenost ljudstva, iz katerega je izšel, se je izživela pri njem v smeri trgovskega organiziranja. Po dokončani nižji gimnaziji se je učil v raznih podjetjih v Celovcu in Ljubljani. Potem se je osamosvojil in njegova silna življenjska energija je naglo snovala in kopičila obseg njegovega podjetja. Pričel je z lastnim podjetjem v Zagrebu, nato je postal družabnik tvrdke Gregorc & Co. Zaključila se je njegova pot s tem, da je kupil firmo Krisper Coloniale. Dasi so bili trenutki počitka pokojniku vse življenje skoraj merjeni, pa je v zadnjem času njegovo podjetje zahtevalo vedno večji delež njegovega življenja. Plod njegovega lastnega duha ga je začel vedno bolj vezati, vlekel ga je nase kot magnet in slednjič vseital vse njegove moči. Dom mu je postal pisarna in pisarna drugi dom. Napor njegovih sil je dosegel svoj višek in sredi tega prenapora sc je zrušil hipoma. Tako odhaja pokojnik iz občestva živih v občestvo mrtvih. Bil pa je na ta odhod pripravljen vse življenje in z globoko pobožnostjo je obiskoval vsako leto grobove svojih staršev na kmečkem pokopališču. Njegova smrt, ki zani ni bila težka, saj ie prišla ne- nadoma {n skrivaj, pa je toliko težje prizadela njegovo družino, ženo in tri nedorasle otroke, ki jih je pokojnik globoko ljubil Rajnemu ohranimo v naših srcih topel spomin, njegovi ugledni družini pa izrekamo iskreno sožalje. Združenje sodobnih jugoslovanskih skladateljev V Belgradu je bil pred dvema mesecema ustanovljen »Klub izvirnih skladateljev«, ki pa se je nedavno preosnoval v »Združenje sodobnih jugoslovanskih skladateljev«. Združenje je sestavljeno iz belgrajske, zagrebške in ljubljanske skupine. Njegov namen je seznaniti tujino s sodobno jugoslovansko glasbeno tvorbo in navezati ozke stike z inozemskimi glasbeniki. Kmalu po ustanovitvi je združenje začelo razgovore s pariško oddajno postajo (Iladio-Paris), ki so se s sodelovanjem g. dr. Milana Markoviča uspešno zaključila. Pariška radijska oddajna postaja je sprejela v svoj spored koncert jugoslovansko simfonične glasbe, ki se bo vršil 27. t. m. (od 18.30—20) z naslednjim sporedom: Hristič: »Vstajenje«, Dobronič: »Jugoslovanske plesi«, L. M. Škerjanc: »Andante sem-plice« (iz I. simfonije), Bravničar: »Belokrajinska«, slovenska razsodi ja, Slavenski: »Balkanofonija«. Koncert bo dirigiral St. K. Hristič. — V upravo združenja so bili izbrani: Stevan K. Hristič (Bel-grad), prvi predsednik Antun Dobranič (Zagreti), drugi podpredsednik Matija Bravničar (Ljubljana), glavni tajnik Emilijan Slavnid-Damil (organizator združenja), blagajnik Mihovil Logar; nadzorni odbor: Josip Slavenski, Lucijan M. Škerjanc in dr. Danilo Švara. Delovanje ZZD ZZD napreduje v naglem tempu. Njena aktivnost postaja čim dalje večja, obenem pa zbira okoli sebe vedno več članstva in tudi novih podružnic. V četrtek 5. januarja se je vršil v Dobrovi pri Ljubljani dobro obiskan ustanovni sestanek delavstva, predvsem stavbnega, ki so sklenili, da prestopijo v ZZD. V petek 6. januarja pa se je vršil v Duplici ustanovni občni zbor nove podružnice delavstva ZZD, ki jo zaposleno v tovarii Remec in Co. Prostor je bil nabito poln in so navzoči delavci z veliko pozornostjo sledili izvajanjem govornikov. Centralo ZZD je zastopal strokovni tajnik g. Lazar. Občnemu zboru pa jo predsedoval g. Jože Malnar. Izvoljen je bil podružnični odbor in razdeljena tudi iiožičnicn, katero je zbral pripravljalni odbor. Podjetje Remec in Co. jo prispevalo 400 din, kar je med delavstvom vzbudilo vidno zadovoljstvo. Velika zasluga za božičnico gre tudi g. županu občine Kamnik Nandetu Novaku, ki jo občni zbor pozdravil po svojem zastopniku. — Občni zbor je tudi sklenil, da bodo delavci ZZD pri februarskih volitvah onratnih zaupnikov v podjetju postavili svojo kandidatno listoj 80 m cestišča 6 m globoko. V so I »o to je odšla na kraj sam komisija, ki si bo ogledala plaz in uradno ugotovila vzroke te nenadne prometne nezgode. Plaz je v dnu širok 150 m, visok pa je čez £50 m. Če se bo plaz utrdil na sedanjem mestu in ne bo nevarnosti, da bi se pomakni! še nižje, bo cestni odbor lahko v doglednem času spravil cesto v red in vzpostavil promet, čeprav delo ne bo lahko, saj bo potreboval najmanj 1000 kubičnih metrov materiala za zadelavo usada. Zaradi za-nirzle zemlje pa je podobno delo zdaj otežkočeno in bo nazbrž trajalo precej Časa, da bo cesta sposobna za promet. Nakup radijskega aparata je stvar zaupanja! Bndiotehnik Setinn Franc, Ljubljana, Povietova ulica 46, Vam nudi zaradi vpeljave aparate odlične kakovosti: »[/nie«, »Fornett«, »Snbo«, »Mende« po izredno konkurenčnih cenah I — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 7. t. m. so objavljena »Pravila o inventariziranju zbirk učil, knjižnic in oprave v srednjih, učiteljskih in meščanskih šolali«, dalje »Odločba o spremembah in dopolnitvah v tarifi za pobiranje žigovlne in ostalih pristojbin za mere in dragocene kovine«, »Odločba o taksiranju dovolitev za izvrševanje privatne živlnozdravniške prakse« in »Odločba o podaljšanju pridobninske odmere na 1. 1939.« — Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 19), knjigarna, trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, z umetninami, lahko cenjenemu občinstvu ustreže ob vsaki priliki in potrebi. Velika zaloga in Izbira nalivnih peres najboljših znamk. Naroča knjige iz inozemstva in ima v zalogi tudi izbrano slovstvo v tujih jezikih. — Župnišča pozor! Imamo naprodaj 50 komadov svečnikov ii brona za oltarje po zelo nizki ceni. Ogledajo se pri Rupena-Luti, Ljubljana VII. — Da boste stalno idravf. Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini In sllčno. Radenska vam ohrani edravje In mladostno svežost — Dražba koiuhorine v Ljubljani se bo začela nepreklicno 28. t. m. Lovci naj pošljejo svojo letošnjo žetev čimprej na naslov »Divja koža« Ljubljana - Volesejem. — Zagonetna smrt stare učiteljice. V Petrinji je nastal v stanovanju 84 letne učiteljice Josipine Kadič požar. Gasilci so s pomočjo sosedov kmalu pogasili ogenj, ki je nastal v Bobi. Poleg postelje so našli na tleh zogljonelo truplo učiteljice. Ker je bila stara, so prvi hip mislili, da je po nesreči s svečo zažgala posteljo in nato sama zgorela. Ko so pa vse natančnejše pregledali, bo začeli sumiti, da je bil storjen zločin. Okno in vrnta so bila odprta, po sobi pa vbo razmetano. Ker je imela starka denar, poleg tega pa je pred dnevi prodala zemljišče, za katero je prejela večjo vsoto, je upravičen sum, da je bil storjen zločin. — Zverinski zločin cigana. 13 letni deček Adam Bennk iz Retkovca pri Vinkovcih se je podal k svojim sorodnikom v sosednjo vas šiškovce. Med potjo ga je srečal 30 letni cigan Hristofor Petrovič in ga brez vsake besede zgrabil z eno roko za prsa, v drugi pa je držal sekiro in je z vso silo z ostrino udaril dečka po glavi. Mali Adam se je takoj onesvestil, cigan pa mu je pre-iskal žepe. Ker ni našel nobenega denarja, je dečku sezul čevlje in pobral čepico. Nato je, da bi bil čisto gotov, da ga deček ne bo mogel Izdati, zverinski razbojnik s pomočjo sekire dečku odprl usta, izvlekel jezik in ga odsekal, ftele drugi dan so kmetje našli ubogega dečka mrtvega na cesti. Morilca so kmalu prijeli. Pri njem so našli krvavo sekiro, čevlje in čepico, spričo tega cigan nI mogel tajiti. Ljudje so bili tako razburjeni, da so hoteli cigana linčati in so ga orožniki koinaj rešili. 27. dražba kož divjadi na velesejmu 23. januarja 1S39. Pošljite blago na naslov: Ljubljana »DIVJA KOŽA« Velesejem — Pijana fanta hotela ugrabiti 13 letno deklico. Fanta Radonič Ivan in Tepeš Ivan v Zagrebu sta se hotela pozabavati. Najela sla avto-taksi in se odpeljala v Vlaško ulico. Tam so pred neko gostilno srečali 13 letno deklico. Tepeš in Radonič sta skočila iz avtomobila, pograbila deklico, da bi jo s silo zvlekla v avtomobil. Deklica je začela kričati. Prihiteli so na pomoč ljudje, ki so pa imeli dovolj dela s surovima pijancema, da so rešili deklico. Oba pijanca sta se odpeljala v Vrapče. Tam sta se ustavila pred neko hišo in začela razbijati po vratih. Ko jima jo hišna gospodinja odprla vrata, sto jo napadla in ranila z nožem. Nato sta pobegnila nazaj v Zagreb, kjer so ju aretirali. Ko sta se drugi dan v zaporu zbudila, sta izjavila, da sta bila popolnoma pijana, in da se ničesar ne spominjata. Ta zagovor jima pa ne bo prav nič pomagal. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frana-Josef« grcnčice. — »Oven« terpentinovo milo sestoji iz najboljših surovin in je izdelek najstarejše domače tovarne mila Foek iz Kranja. Kunujte ta domači izdelekl — Lovska zadruga sprejema naročila za živo divjačino (zajce, fazane in jerebice) do 15. januarja 1939 Pojasnila daje Lovska zadruga, Ljubljana, telefon 20-29. St, Vid nad Ljubljano Tovarna Hribemik & Co„ je obdarila 44 otrok s kompletnimi oblekami in ne kakor smo prvotno poročali 33. Kino Kodeijevo te a 41-64 Danes ob '/.3, xl,6 in Vi 9. ter lutri ob 8. uri Domovina (Die Heimat) Žarah Leander Pater VojleBi je urezal. — Igro je spretno režiral g. Gajeta. Vloge so odigrali igralci in igralke zelo spretno. Zlasti so se vživeli v predstavljene osebnosti gg. Gajeta, Podvin in Gostinčar, prav tako tudi Vodnikova, Lampretova in Žgalinova. — Pri igri so obdarili ob navzočnosti zastopnikov gg. bana, župana itd. vse vajence (okoli 140) z božičnimi darili. Izvršilo se je pa to ob spodbudnem govoru g. kanonika A. Stroja. — Igro bodo ponovili drevi ob 7.30. Obisk priporočamo. — Dr. G. Drzen vlom Skocijan pri Mokronogu, 6. jan. V noči od torka na 6redo je bilo vlomljeno pri posestniku Janezu Andrejčiču v Zloganju. Vlomilci so odnesli vso boljšo žensko obleko, perilo, suho meso od enega prašiča, štiri kose suhe slanine, več kilogramov svinjske masti in še več raznega drugega blaga. Skupna škoda znaša par tisoč dinarjev. Ker je tisto noč nekoliko snežilo, so zjutraj našli sled za tatovi. Kakor je bilo ugotovljeno po stopinjah v snegu, sta bila moški in ženska. Ubrala sta jo čez Bučko proti Raki, kjer so ju ljudje zgodaj zjutraj videli, ko sta šla, obložena s težkimi kovčegi skozi Rako. Med potjo sta pa že odložila, ker jima je bilo pretežko, nekoliko svojega plena in sicer vso slanino, ter jo zakopala v sneg. Že naslednji večer so ju prebivalci vasi Stara Bučka opaziii, kako sta prišla z malimi ročnimi sanmi, da bi odpeljala zakopano slanino. Ko sta opazila ljudi, sta hitro izginila. Pa bi svojega skritega zaklada tudi ne našla, ker ga je že čez dan našel neki 131e1ni fant, ko je šel v mlin. Domnevajo, da je bil vlomilec prosluli Unučič. Uspeh novega izuma Pred kratkim smo poročali o izumu g. Viktorja Tovornika, ki je iznašel metlo s čistilnikom, ki je zelo praktična za ribanje in brisanje tal, tako da bi z dobavo te metle bil našim gospodinjam prihranjen mučen trud, ko morajo kleče ribati in pomivati tla. To pripravo za ribanje tal bo izdeloval g Ivan Beseničar, lastnih mehanične delavnice v Šelenburgovi ulici 6. G. Tovornik pa namerava novo Iznajdbo sam razpečavati. Njegov naslov je Viktor Tovornik, Dobrunje pri Ljubljani. Zanimivo je, da ga je financiral reven kmet z veliko družino, namreč Anton Marn, po domače Jančar, iz Unajnarjev v občini Janče pri Litiji. Tam g. Tovornik tudi stanuje. Delo domačega izumitelja toplo priporočamo, zlasti pa opozarjamo nanj gospodinje. Orjaški plug na jeseniških ulicah Jesenice, 7. januarja. V četrtek popoldne se je pojavil na jeseniški glavni cesti orjaški plug in oral sneg ter čistil cesto tja doli do Javornika. Ljudje, ki večinoma še niso videli tekega stroja, so se zbirali in gledali to gigantsko delovanje. Plug jo tekel na trakovih, kakor tanki, in oral cesto do poljubne širine. Regulacija je urejena tako, da lahko popolnoma pobere sneg s ceste, toda po naših cestah je deloval le na širino. Pri volanu je sedel zraven naš cestar, toda označka pluga je kazala, da Monumentalni reletilm, bi je bil nagrajen na bie-nali r Benetkah in prejel kot najboljši letošnji film »pokat vseh narodov« t Najsijajnejša doba ang'eške zgodovine; življenje, ljubezen in bol velike angleške kraljice Kino mt\m tel. 21-24 V glavni vlogi: Mm Neagle Adoif W0lil!>rfiick Najnovejši Metrov tednik! — Službe cestarjev. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi sta razpisani pri okrajnem cestnem odboru v Logatcu dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer: 1. Na banovinski cesti 1-12 Zlebič—SodražicS—Bloška polica v odseku od km 19.500 do km 22.500 in banovinski cesti 11-159 Nova vas—Lahovo od km 0 do km 2.407. — 2. Na banovinski cesti 11-158 Pobud—Varuh—drž. meja od km 5.500 do km 12.956. — Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje in čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. — Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi pogoji (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, dn niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložili najkasneje do 30. januarja 1039 pri okrajnem cestnem odboru v Logatcu. Radi ogromne do!žine filma so predstave danes ob 10*30, 14*30, !6'4S. 19 In 21*15 nrl! Rokodelski oder Na praznik sv. Treh kraljev so igrali na tem odru lepo igro »Cvrček za pečjo«, hkrati pa je bila na ta večer tudi obdaritev obrtnih naraščaj-nikov. Oboje je pomembno. Igra kaže kulturno delo in stremljenje, drugo pa skrb rokodelske organizacije za obrtniško mladino. Igrali so igralci rokodelskegu odra. Komedijo uprizarjajo slovenski odri, mali in veliki, pogosto. Dejanje je prirejeno po Dickensovi povesti, prevedel jo je pa pisatelj dr. Ivo Sorli. Ljubka veseloigra nam kaže čvrčkn, ki v resnici počiva za pečjo in spremlja življenje, ki se odigrava v hiši, s svojim cvrča-njein. Oglasi so navadno v soglasju z lepimi trenutki, ki jih doživljajo domači. Marljivi Kaleb živi mirno s slepo hčerjo Berto, sin Edvard mu živi v Ameriki. V prijateljstvu so z Jolinon in njegovo ženo Dodko. Vsiljuje se pa tej družbi Tacklelon, vsiljuje zlasti mladi Maii. ki nni na vzame za vsiljuje zlasti mladi Maji, ki naj ga inoža. Ali vrne se Edvard in nekdanjs ja srčna vez z Majo mu oživi in oženi se z Majo. Starejši ženin ostane brez neveste. Sovražil je cvička in zalo se Prekmurje ob rnvm letu Živahno delovanje prosvetnih društev, fantovskih odsekov in dekliških krožkov V novo leto, zato nn delol Znano je bilo, da so bile velike ovire za društveno življenje pri nas. Bivša Madžarska se nas je liala, da bi se narod izobraževal, zato ni hotela videti kakih kulturnih in prosvetnih društev. Kar 6mo si priborili, smo sil priborili skrivaj in čislo sami. Razmere so se spremenile pred dvajsetimi leti. Pa prva lela osvobojenja tudi nismo mogli delali, kakor bi hoteli. Naša inteligenca je bila zunaj, k nam so pa prihajali iz ostale Slovenije bolj z bolestjo kakor 7, veseljem do dela. Danes, po dvajsetih lotili, so se pa razmere zelo spremenile Dobili smo precej domače inteligence in tudi ostali iz Slovenije so spoznali, da smo dober in zdrav narod, da nam je potrebno delo in izobrazba. Pa je šlo. Kaj imamo ob dvajsetletnici? Veliko več kakor samo začetek. Poleg verskih društev,, ki so nam edina nekoč nudila utehe in izobrazbe, imamo danes celo vrsto katoliških društev, ki sejejo izobrazbo in moč v klene žile našega preprostega in dobrega kmeta in delavca. Murska Sobota. metro|>ola Prekniuria, skriva v sebi tri jedra naših društev: prosvetnih, fantovskih in dekliških Prosvetna drušlva so razvrščena skoraj po vseli krajih, kakor ste lahko videli na Maril>or«kem tednu. V Sol>oti obstoji Prosvetno okrožje, ki nudi vsem društvom predavanja lz vseh panog našeea dela in Življenja. Naši profesorji, zdravniki, odvetniki in drugI hodijo po društvih in predavajo ljudem, ki jih z veseljem poslušajo. Iz Soliote dobivajo društva vsa navodila ki jih želijo za dober uspeh. Soboško Fantovsko okrožje ne zaostaja za drugimi okrožji v Sloveniji. Vsak teden se zbirajo naši fantje v Soboli in po vaseh na sestankih in se učijo vsega, kar je danes |>otrcbno in važno. Brali bi mesečna poročila in spoznali bi trud in žrlev našega fanta iu moži In naše Dekliško okrožje! Imamo že šest Dekliških krožkov, šest celic pravega in zdravega življenja sv. Cerkve in pravega ponosa slovenskega dekleta. Delajo, molijo, se učijo, telovadijo in se veselijo poštenega življenja. V novem letu gremo zopet vsi z veseljem na delo! Nimamo tradicije, nimamo domov in denarja, imamo pa dobro voljo in odprta srca za dvig in izobrazbo našega naroda. Eno prednost pa Imamo: kar v začetku našega dela smo usmerili naš cilj na pravo pot, ki ustreza današnjemu času Naša društva so usmerjena na moderni čas, hočemo mo-deriega človeka, polnega katoliškega duha in prave slovenske zavesti Zato zaslužimo, da se nam nudi pomoč s strani domačih in ostalih slovenskih oblasti. Saj je naš cilj isti. kakor cilj vsega naroda in države: Dobri Slovenci in zvesti državljani. stroj ni naš. Jeseniško delavstvo, ki se vozi na šihte z avtobusi doli od Kranjske gore, je bilo sedaj prizadeto. Avtobusi niso mogli nikamor. Delavci pa so se dogovorili, da bodo pot očistili in prosili so za ta orjaški plug iz Beljaka. Rezal je sneg čez Korensko sedlo in potem tam čakal dva dni, da so bili papirji za prehod meje v redu. Ko je dobil papirje, je počistil sneg z naših cest in danes so že pribučali avtobusi po prosti cesti. Dobro bi bilo, da bi si tudi pri nas omislili tak čistilec. Zanimivo je, da je bila cena za oranje s tem plugom štirikrat manjša kot pa za oranje z našimi plugi. Iz Julijske krajine Knoža. Našo vas, ki je znana slovenski javnosti iz Pregljevega »Štefana Golja«, je zadela bridka izguba Dva dni pred novim letom se je smrtno ponesrečil 52-letni Franc Kuštrin, naš cerkovnik in dolgoletni cerkveni pevec. Nesreča je tem večia, ker je zapustil šeet maihnlh olrok, lii so nenadno pahnjeni v brikost življenja, s katero se bodo morali boriti brez skrbnega, dobrega očeta. Pokojni je bil veren, zaveden in značajen mož. Vsa vas ga je spoštovala in ljubila zaradi njegovega mirnega in vzornega življenja. Kljub temu mu življenje ni prizanašalo. V vseh svojih bridkostih ni nikdar tožil in je vse prenašal vdan v voljo božjo Ko je na svoj zadnji god prihajal od obha-jilne mize in so zahvaljeval za voščila, je dostavil: »Zdi se mi, da na zemlji zame ni več sreče; zaupam v onstransko srečo!« — Na novega lela dan smo ga spremili na njegovi zadnji poti ob ogromni udeležbi ljudstva iz obširne podmelške župnije. Pevci so mil zapeli v zadnji pozdrav in odhajali s solznimi očmi in z zavestjo, da našega dobrega Franca ni več Na; počiva v miru! Vipava. Naša fara *teje nekaj nad 1300 duš. V letu 1938 smo imeli 30 rojstev in enako število umrlih, med katerimi so trije učakall častitljivo starost nad 90 let. Oklicanih je bilo 12 parov Sv. obhajil smo imeli doma 24.200, v romanski cerkvi Matere božje v Logu pa 4700. Za misijone smo nabrali 707 lir, na vsakega duhovljana pride približno 60 stotink. — Zadnji teden smo pokopali okoliškega pismonošo Janeza Trošta. Umrl ie v najlepši moški dobi, star 43 let, po dolgi bolezni. Naj počiva v miru I Slovenj Gradec Lovsko društvo Maribor, odsek Slovenj flra-dec, vabi nn občni zbor, ki ho v nedeljo 22. januarja ob 10 v restavraciji Sokolskegn doma v Slovenj Gradcu s sledečim dnevnim redom: 1. Či-tnnje zapisnika. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Za članstvo udeležba obvezni. Velik napredek Rogaške Slatine v zadnjih treh letih Nepopisno lepa je bila pretekla jesen v Rogaški Slatini. Narava je sličila čudovito pisani preprogi iz tisoč in ene noči, posebno kadar je posijalo pojemajoče jesensko sonce na še vedno cvetoče nasade zdraviliškega parka in na vrhove ponosnih bukev bližnjih gozdov. Lansko leto je bila sezona izredno živahna, doseženi so bili do sedaj nezabeleženi rekordi v frekvenci in številu nočnin. Naj nam ho dovoljeno, da se ob tej priliki ozremo nekoliko nazaj na delo zadnjih treh let, ki pomenijo za Rogaško Slatino povsem novo dobo, dobo izrednega razvoja in napredka. Zasluga za ta nagli razvoj zdravilišča gre kraljevski banski upravi, ki si jo pred tremi leti izdelala program, katerega dosledno in vztrajno izvaja, imajoč v vidu splošne interese banovine in posebne koristi zdravilišča. V okviru omenjenega programa nas je uprava zdravilišča doslej vsako leto presenetila z novimi deli, ki dajejo Rogaški Slatini vedno markantnejše poleže najmodernejšega zdravilišča. ti Hotel »Jugoslovanski kralj« Prvo veliko in prepotrebno delo je bilo asfaltiranje zelo prometne ceste, ki pelje skozi zdravilišče. Kako ogromnega pomena je to za nas, se da sklepati iz dejstva, da je velik del osebnega in tovornega avtomobilskega prometa usmerjen od severa proti Zagrebu baš skozi Rogaško Slatino in da v letni sezoni parkira v centru zdravilišča po 50 do 100 osebnih avtomobilov. Lahko si je misliti, kakšen prah bi dvignili ti vozovi, če bi cesta ostala neasfaltirana. Že samo z ureditvijo te ceste si je kraljevska banska uprava pridobila neizmerne zasluge za zdravilišče. Kmalu nato je prišel na vrsto Aleksandrov dom. Od vrha do tal se je ves spremenil. Dobil je novo bakreno streho, preuredilo se je fasado z ličnimi balkoni, napeljali so toplo in mrzlo vodo v vse sobe. Prepleskan na zunaj in znotraj je dobil ta hotel povsem novo lice in sedaj upravičeno nosi ime viteškega kralja. Toda hotel ne bi bil popoln, če ne bi imel tudi prvovrstne kuhinje. Tudi za to je uprava poskrbela, a iz prejšnje temne ohednice in ne-rabljivih stranskih prostorov so napravili krasno dvorano, pred njo pa mično teraso s pergolo. Kalkulacija je bila izredno posrečena, kajti od-sihnial je Aleksandrov dom v sezoni stalno kompletno zaseden. Zaslovel je po svoji krasni legi, po eleganci in po svoji izvrstni kuhinji. Ljubljanski dom je dobil dvigalo in novo pohištvo za vse sobe. Vzporedno z obnovo Aleksandrovega doma so preuredili športno kopališče. Tu je bil lep bazen že iz leta 1934, toda kdo je poznal takratno njegovo okolico, se danes ne more načuditi, koliko se je tu storilo. Vzdolž ceste je zgrajenih 100 prostornih kabin, na notranji strani zgradbe so prhe in prostori za masažo. Kopališčni prostor je zelo povečan in obdan z ličnim zidom, ves prostor okrog bazena pa je tlakovan s cementnimi ploščami. V večjih in manjših presledkih so porazdeljene grede s travo in drevjem, kar daje kopališču posebno mično lice. Na vzhodni strani zidu se nahaja tudi prostor za okrepčevalnico. Smelo trdimo, da je to kopališče sedaj najlepše v državi. Na zahodni strani kopališča so letos zgradili moderno garažo s 14 večjimi in manjšimi celicami za avtomobile. Višek ustvarjanja v tej kratki dobi treh let pa je vsekakor novi hotel »Jugoslovanski kralj«. O njegovi graditvi in ureditvi smo že poročali. Tu bodi samo omenjeno, da je bilo njegovih 86 sob zasedenih, še predno so bile kompletno opremljene. S tem je dovolj jasno povedano, kako potreben je bil. Da po eleganci arhitekture in notranje opreme navduši vsakega, o tem pričajo priznanja vseh njegovih obiskovalcev. Mimogrede bodi omenjeno, da je letos v njem stanoval predsednik argentinske republike, ki se je tu mudil v namenu zdravljenja in ki se jo posebno pohvalno izrazil o hotelu samem, kakor tudi o izrednem redu, ki vlada v zdravilišču. Največja pridobitev za novi hotel in zn zdravilišče obče pa je dietična kuhinja, ki jo po iniciativi sedanjega ravnatelja začela obratovati že leta 1036 v improviziranih prostorih Staro Švi-carije. Ta institucija je za nadaljnji razvoj zdravilišča neprecenljive važnosti in je ž njo afirmiran karakter zdravilišča mnogo bolj, kakor z vsako še tako moderno hidroterapijo ali drugo podobno napravo. Mnenje zdravnikov - specialistov in mnenje pacientov o tej kuhinji je tako laskavo, da ga ne odtehta nobena poskusna klinika. l'ač, eno napako ima: 40 metrov dolga obednica hotela so je izkazala premajhna za stotine gostov, ki se zatekajo k dietični hrani. Dietična kuhinja v novem letu je prva te vrste ne samo v naši državi, temveč daleč izven njenih meja. S svojim strokovnim vodstvom in z doseženimi uspehi je postala poleg mineralno vodo najvažnejši faktor zdravilišča. Ž njo jo za-siguran še večji razvoj Rogaške Slatine. S tem smo v kratkih potezah orisali izvršena večja dela v zadnjih treh letih. Kakšen pa je nadaljnji razvoj po začrtanem programu? O tem zaenkrat uprava molči. Tistim, ki si nadevajo videz, da razumejo posle in interese zdravilišča bolje ko oni, ki so zasnovali načrt za njegovo preureditev, bodi povedano, da se bo po določenem načrtu in v okviru finančnih možnosti ustvarjalo naprej. Kajti samo iz vidika celotnega programa je mogoče dosledno delati na modernizaciji zdravilišča, kar je predpogoj, da so afirmira njegov značaj svetovnega zdravilišča. Protituberkulozni dispanzer v Litiji Za protituberkulozni dispanzer se je Litija že pred leti zavzemala ter ju bila tudi v ta namen ustanovljena Protituberkulozna liga pod predsedstvom g. 1'reissa, ravnatelja Jugosl. tekstilnih tvor-nic Maulner d. d. l'o smrti g. 1'reissa pa jo bila misel na prepotrebni protituberkulozni dispanzer kaj kmalu pozabljena. Pred dvema lotoma pa se je v okviru okrajnega odbora Rdečega križa, ki mu predseduje g. san. ref dr. Orel, ustanovil odsek protituberku-lozne lige. Vendar akcija za dispanzer je iz več vzrokov počasi napredovala, v prvi vrsti zaradi loga, ker jo v Litiji samo eno večje industrijsko podjetje. Že je kazalo, da bodo vsa prizadevanja zaman, ko je iznenada vso akcijo rešil agilni ravnatelj Jugosl. tekstilnih tvornic Maulner g. Gjaja in jo zaključil s pomembnim uspehom. G. ravnatelj Gjaja je namreč pri vodstvu tvornic Mautner posredoval za podporo. In res je upravni svet tvornic po njegovi zaslugi poklonil 1'rolituberkulozni ligi v Litiji kot darilo ob 20-lelnici Jugoslavijo večji znesek, ki je potreben za nabavo rdnlgen-aparata. Po vsem tem smemo zdaj upravičeno upati, da bo v Litiji v kratkem začel delovati Protituberkulozni dispanzer. Točna ura Specialist za pljuine bolezni Med. univ. dr. Baldomir SAVENŠEK naznanja, da jo pričel ordinirati v Ljubljani, Nova ulica za palačo banke ..Slavija- (podaljšek pasažo nebotičnika) Ordinira od 11-Vil in od 3—5 Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Prvi teden v novem letu je že nakazal zelo razborito zunanjepolitično življenje. Na vseh celinah naše zemeljske oblo so se oglasili odmevajoči dogodki, ki imajo več ali manj za svoj izvor isto zunanjepolitična gibalo: merjenje moči med dvema velikima taboroma velesil, mod tako imenovanim tal>orom avtoritarnih držav (Italija— Nemčija—Japonska) in tako zvanim taboro demokratičnih velesil (Anglija, Francija, Zedinjene države Severne Amerike). V Evropi moramo zapisati kot važen dogodek obisk poljskega zunanjega ministra Becka pri Hitlerju v Berchtesgadenu. Poljska se je nedavno ustrašila propagande za ustanovitev velike ukrajinsko države in je v tej nervoznosti ponudila roko Sovjetski Rusiji. Beckov obisk pri Hitlerju naj razčisti to stvar in naj nudi Poljski varnost, da ji Nemčija ne bo delala težav z razpihovanjem kakšnega ukrajinskega vprašanja, za kar bi se Poljska izkazala hvaležno na drugih področjih, na primer glede Gdanska in Baltskega morja. Veliko važnost so pretekli teden pripisovali tudi bližajočemu sc potovanju italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v južnovzhodno Evropo, kjer so lm sestal tudi z maršalom Coringom. To dokazuje, kako velik je napor »avtoritarnega tabora«, da okrepi svoj vpliv na vzhodu Evrope. Tudi demokratični tabor deluje, toda v preteklem tednu ni bilo v tem pogledu ničesar izrazitega, razen morda dejstvo, da se je Romunija popolnoma predala diktaturi, ker hoče biti bolj sklenjena in bolj močna v časih, ki se za njo oznanjajo posebno napeti. V Aziji nas je presenetila vladna kriza na Japonskem, kjer se je dosedanja vlada kneza Konoje morala umakniti novi vladi barona Hiranuma, ki predstavlja ostri, nacionalistični, na skrajnost-ne žrlve pripravljeni tok japonskega javnega mnenja. Nova vlada pomeni, da Japonska no bo sklepala miru s Kitajci, dokler da ni popolnoma zmagala, da pa tudi doma na Japonskem ne bo pustila veljati nobene utrujenosti in oklevanja. Zunanjepolitično pomeni sprememba vlade nai>oved ostre politike do tujih velesil, ki bi se rade vmešavale na Kitajskem, predvsem do Zedinjcnih držav Severne Amerike, ki so dne 31. dcceinbra poslalo v Tokio pismo, da si naj Japonska ne dela nobenih utvar glede tega, da bi Amerika kdaj priznala spremembe na Kitajskem, kajti Amerika ne prizna nobene spremembe. Nova japonska vlada je odgovor na ameriški protest. Fronte med »avtoritarnim taborom« velesil in »demokratičnim taborom«: se ostro začrtava,jo tudi v Aziji. V Ameriki imamo v preteklem tednu odmevajoči govor predsednika Rooscvelta pred kongresom. Predsednik Roosevelt je odkrito govoril o bojnih frontah, kjer si diktatorska misel in demokracija stojita nasproti druga drugi. Dejal je, da se Amerika pripravlja, da z vsemi silami brani Božičnica ¥ lanovinskem deškem vzgajališču na Selu Na praznil? sv. Treh kraljev je bilo popoldne J ob 5 božično obdarovanje v banovinskem deškem vzgajališču na Selu. Ljubka slavnost, pri kateri so bili navzoči g. ban dravske banovine dr. M. Natlačen s svojo gospo, župan ljubljanskega mesta dr. J. Adlcšič z gospo, načelnik prosvetnega oddelka pri banovinski upravi dr. Sušnik, načelnik mestnega socialnega oddelka H. Svetel, prof. bogoslovne fakultete dr. Ciril Potočnik, inšpektor salezi-janske province Ivan Špan, ravnatelj dr. Fr. Blatnik, in drugi, je lepo uspela. V pozdravnem govoru na g. bana je ravnatelj vzgojnega zavoda naglašal sodelovanje banske uprave z zavodom, s hvaležnostjo sc spominjal zanimanja g. bana za napredek zavoda, ki potrebuje zaradi posebnega značaja gojencev še posebne pažnje. Obljubil jc, da i>odo salezijanci, katerim je poverjeno vodstvo in vzgoja gojencev, storili kar bodo le mogli zn te dečke, ki so po večini potrebni velikega usmiljenja in dobrohotne vzgoje, da jim bo le banska uprava stala ob strani. Pevske in glasbene točke so gojenci lepo izvajali pod vod-slvom šolskega upravitelja A. Stritarja in g. Ce-pudra. Posebno pozornost zasluži globoko zamišljen razgovor štirih gojencev, ki skušajo rešiti vprašanje in dati odgovor: »Kakšno pesem nam pojo božični zvonovi«? Napisal ga je A. Farkaš. Scene-rija z angelci v nebeškem sijaju in njihov odgovor, je dal dialogu veliko vrednost. Iz narodnih motivov in svetopisemske povesti sestavljena spevoigra v treh slikah: >V sveti noči«, katero je sestavil prof. Fr. Mihelčič, je zelo dopadla. Kdor ve, koliko truda stane, predno se nauče dečki, ki o umetnem petju še pravega pojma nimajo, bo znal cenili lep uspeh te spevoigre pod vodstvom g. pisatelja. Pozdravljen z burnim aplavzom ie stopil g. ban dr. Natlačen k božičnemu drevescu in nago- voril gojence. V kratkih besedah jim je povedal pomen praznika sv. Treh kraljev, nato pa povzel iz dogodka tega dne misel: kakor je vodila zvezda tri Modro k Jezusu, tako mora voditi sv. vera vsakega človeka, torej tudi gojence k Jezusu. Ta vera pa se mora kazali v dejanju, v izpolnjevanju božjih zapovedi. Ljubezen do Boga in do bližnjega sla temelja krščanskega življenja. V nazornih besedah jim je nato pokazal, kako so naj skušnjavi ustavijo, da no bodo prelomili božje zapovedi in tako grešili. Veliko žrtvuje banovina za ta zavod, za posamezne gojence. Za to pa ne zahteva drugega kakor, da bodo pridno izvrševali v šoli in v delavnicah svoje dolžnosti in ubogali tiste, ki so jim dani za postavne predstojnike. Izvrševanje dolžnosti, pošteno življenje, ho napravilo gojence dobre fante odločne može, ki bodo v podporo domovini. Največ koristi pa bodo imeli gojenci sami. Gojenci so tiho sledili navdušenim in jedrnatim besedam g. bana in ga ob koncu govora hvaležno pozdravljali. Nad vse nežna in ljubka točka je bila: Prihod Jezuščka na zemljo. Pripeljali so ga angelčki na vozičku, ki je bil za to priliko posebej pripravljen. Pred njim so peljali štirje angeli dva vozička, do vrha napolnjena z darili za gojence. Rajalni ples angeljev pred prestolom, na katerega se je vsedel Jezušček, je dal prizoru nc-heškolep izraz. Kaj tako nežno-prisrčnega že dolgo nismo videli na naših odrih. Sledilo je obdarovanje gojencev. Gojenci so prejeli svoje zavitke iz rok g. bana, ki je imel 7.a vsakega bodrilno besedo in ljubezniv nasmeh. Gojenci so bili kar presrečni. Bil je len veiVr za 7.nvnd, vvrrniilnljn tn r.n gojence, katerim bo ostal gotovo dolgo v spominu. demokracijo. Proračun flftO milijard din, ki ga bo Amerika sprejela za to leto, dokazuje, da za Ro-oseveltovimi besedami ti i votla praznina, ampak da je treba njegove besede vzeti dobesedno. Ta borba bo najprej zavzela bolj gospodarsko obliko, kjer bo verjetno neusmiljena. Nemški tisk pri|>o-ni in.j a, da stoje v ozadju bogati ameriški Judje, ki iii se radi maščevali nad Italijo in Nemčijo zaradi zakonom proti Judom. Naj bo karkoli že, na ameriški celini se odkrivajo ostro začrtano fronte med obema taboroma. V Afriki so pretekli teden odmevale manifestacijo ob priliki potovanja francoskega ministrskega predsednika Daladiera po Tuniziji, kjer je pregledal pas podzemeljskih utrdb na meji proti italijanski Libiji. S tem potovanjem je Francija hotela povedati, da ne ho pod nobenim pogojem ugodila karikoli italijanski zahtevi, ki bi se nanašala na odstop kakšnega francoskega ozemlja. Nemški tisk podpira Italijo. Angleški tisk podpira Francijo. Nastopila je sedaj nova zagre-njenost, ki so jo povečalo še protiitalijanske manifestacije v Tunisu, ki ho napetost še bolj nategnila. Navzlic velikim trudom ni mogoče oba tabora »avtoritarnega« in »demokratičnega« okrog isto mize, da bi se sporazumela, marveč se neprestano odpirajo nove globeli med njima, novi prepadi, ki se nanašajo na afriško celino. Kaj bo, kadar bo Nemčija priglasila svoje zahteve po vrnitvi afriških kolonij. V preteklem tednu so se torej najavila velika vprašanja, kakor da bi bil dobil prvi teden v letu 1039 nalogo, da vnaprej napove dnevni red zunanjepolitičnih trenj v vsem letu. Notranji pregled Glavni volivni odbor v Belgradu je ob navzočnosti zastopnikov vseh list tudi pretekli teden pregledoval volivne spise ter je ugotavljal volivne izide iz raznih banovin. To dni bo delo končano, nakar bodo izidi uradno razglašeni, odposlani pisarni narodne skupščine, izvoljeni poslanci pa bodo dobili v roke uradne listine, da so izvoljeni. Narodna skupščina ho potem še sama verificirala vse mandate ter bo obravnavala tudi pritožbe zoper volitve. Vsakogar pa zanima najbolj vprašanje, kaj bo sedaj po volitvah. V tem oziru je precej jasno povedal francosko pisani list »Eclio do Belgrade«, ki izhaja v Belgradu. Poročal je: Najprej bo vlada skupščini predložila državni proračun, ki so zanj najbolj mudi, ker mora do 1. aprila biti uzakonjen. Mod tem bo moral biti najprej pretresen od finančnega odbora skupščine, nakar ga bo obravnaval plenum narodne skupščine. Nato pride pred senat, kjer ga bo najprej obravnaval finančni odbor senata, nalo pa še plenum. Ko je vso (o narejeno, se proračun potrdi od namestništva, nakar se razglasi v Službenih novinnh. To vso mora biti do 1. aprila storjeno. — Kakor poroča gori omenjeni list, pride za proračunom na vrsto vprašan je novih s a m o -uprav, kolikor jih je mogočo izvesti brez revizije ustave. Vsakega Slovenca sedaj zanima vprašanje, kje je sedaj dr. Korošec. Po časopisnih poročilih vemo, da je slovenski voditelj prebil božične praznike na Grškem, kjer so še mudi. V spremstvu jugoslovanskega poslanika .je obiskoval razne zanimive kraje v Grčiji. Bil je tudi sprejet na grškem dvoru. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani jo dobil novo ravnateljstvo in novo nadzorstvo. Tudi bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je dobila novo ravnateljstvo. Enako bo v kratkem imenovano tudi novo ravnateljstvo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Kmetijska zbornica v Ljubljani je zasedala dva dni, in sicer dne 4. in 5. januarja ter je napravila mnogo važnih sklepov za naš kmečki stan. Glede izboljšanja našega s o I s t v a je med drugim sklenjeno, naj bi se v učiteljišča sprejemali v prvi vrsti otroci kmečkih staršev, ki bi mogli bolj razumeti potrebo našega kmečkega človeka. Nadalje je Kmetijska zbornica izrekla zahtevo, naj se' postava o ljudskih šolah spremeni ter naj bi v prihodnje pri šoli imele več besede krajevno samouprave. Ko se bo novi Ijudskošol-ski zakon delal, naj se k sodelovanju pritegne tudi Kmetijska zbornica. V šolah naj se pouk o kmetijstvu pot roji in so tudi na učiteljiščih uči. — Dalje je zbornica zahtevala, naj se takoj ustanovi na Slovenskem kmetijska srednja šola ter več kmetijskih nižjih šol. Tudi kmetijske in gospodinjske šole naj se preurede v sporazumu s Kmeti isko zbornico. Dalje je Kmetijska zbornica sprožila važno vprašanje glede kmetijske zemlje. Od banske uprave je zahtevala, naj takoj sestavi odbor strokovnjakov, ki bodo s pomočjo kmetijskih zastopnikov začeli št u d i r a t i kakovost zemlje, da se ho vedelo, kaj naj se na posameznih zemljiščih prideluje. Doslej to vprašanje pri nas ni prav nič obdelano, pa ie močno potrebno, če hočemo naše kmetijstvo dvigniti. Važno vprašanie so m e i i j o r a c i j e. Na Slovenskem vodilna svetovna znamka, odslej v v&eh strokovnih delavnicah. t Franc Globelnik V bolnišnici usmiljenih bratov v Kan-diji v Novem mestu je včeraj umrl gospod Franc Globel-nik, v Ljubljani v vseli krogih zelo priljubljeni usnjar in dobro znani pevec Katoliškega društvu rokodelskih pomočnikov iu glasbenega društva »Ljubljane . Kajni so je rodil '2"). julija 1866 v Škoci-janu pri Mokronogu. Usnjarske obrti so jo tvrdki Franc Kastelic. izučil v Novem Pred dobrimi r mestu pri i leti je v Novem mestu ustanovil pokojni profesor dr. Marinko Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Mladi Franc Globelnik je takoj pristopil k društvu in mu oslal zvest do svojih starih let. Pod vodstvom p. Olokarja so jo izvežbal že v Novem mestu v dobrega pevca. Letu 1887 jc bil v Ljubljani blagoslovljen Rokodelski doni in takrat je pokojni Globelnik prvikrat pel v Ljubljani, čez tri leta se je preselil v Ljubljano in delal pri tvrdki Janeš in se vsestransko udejstvoval v ljubljanskem Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov. V letili 1891 do 1895 je bival v tujini in se izpopolnil v svoji stroki. Od 1895 jo bival stalno v Ljubljani. Zaposlen jo bil pri tvrdki Pollak, ki 11111 je izročila mnogo zaupnih del svojega ogromnega poslovanja. Popolnoma so je posvetil tudi dolu v Rokodelskem domu in so zlasti udejstvoval kot pevec. Kot izvežban pcvec jo bil Franc Globelnik dolgo vrsto let tudi dika pevskega zbora glasbenega društva »Ljubljane«. Ime Franceta Globelnika ho v kroniki ljubljanskega Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov zapisano z neizbrisnimi črkami. Nikdar ne ltoino pozabili njegove ljubeznivosti, srčne dobroto in postrežljivosti. Izredno so zaslugo, ki si jih je pridobil za društvo kot slaven pevec-tenorist in spreten organizator pevskih produkcij. Poznala ga je vsa Ljubljana in po vsej domovini je razširil slavo pevskega zbora Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Bog mu povrni z večnim plačilom. Naše iskreno sožalje vsem sorodnikom! * Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« sporoča svojemu članstvu žalostno vest, da je umrl častni član g. Franc Globelnik. Pogreb dragega tovariša pevca, ki je sodeloval pri zboru nad 35 let, bo v ponedeljek, dno 9. januarja, ob 3 popoldne izpred mrtvašnice bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji na pokopališče v Novem meslu. Odbor poziva članstvo, da se pridruži društveni deputaciji, ki se odpelje k pogrebu v ponedeljek z vlakom zjutraj ob 7.40 z glavnega kolodvora. — Odbor. Odstop strokovnega tajnika JSZ g. Petra Lombarda Ljubljana, 7. januarja. Kakor smo zvedeli, je strokovni tajnik JSZ g. Peter Lombardo po 18letnem delovanju odpovedal službo pri centrali Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani. Razloga za njegovo ostavko sta dva: Njegovo zdravstveno stanje in razmere, ki so vladalo v zadnjih lotili v vodstvu JSZ, kar je njegovo zdravje tudi lo še poslabšalo. Znano je, da je bil g. Lombardo le čist strokovničar in sc tudi držal le čisto strokovnega dela, je bil član JliZ, v delo, ki so ga vršili voditelji JSZ, se pa ni vmešaval. Ni pričakoval, da bo JSZ prišla v odprt boj proti slo venski skupnosti. Ker so voditelji JSZ 11. decembra 1938 šli odkrilo proli večini slovenskega naroda, je g. Lombardu po tolikih letih delovanja gotovo bilo težko prenehati s svojim delovanjem za koristi krščanskega delavstva v okviru JSZ, s katerimi je bilo njegovo življenje tako tesno povezano. G. Lombardo jc bil sposoben in priznan, dober strokovničar in bo JSZ z njegovim odstopom njeno delo zelo otežkočeno. BOUVIER $ A M PA N1F C. je le polovica zemlje take, da jo sposobna za kmetijstvo, pa šc to je četrtina zamočvirjena. To naj odpravijo melijoracije. Izračunano jc, da bi to veljalo 300 milijonov. Napravi naj se načrt za 20 let, nakar naj so v tem času to izpelje. — Prav tako je Kmetijska zbornica obravnavala vprašanje gnojišč. Vsa izraba gnoja in pa zdravje v naših vaseh zahteva, da so čim prej omogoči, da bodo gnojišča vseh slovenskih kmetij vzorno urejena. S tem v zvezi je tudi zahteva, naj se cement, ki ga kmet potrebuje v to namene, poceni. — Važna je zahteva Kmetijske zbornice, naj se uvede kmečko zavarovanje za starost in onemoglost. Ker pa bi bilo nemogoče izdati tako postavo, ki bi bila enako primerna za kmečke potrebe po vsej državi, je Kmetijska zbornica zahtevala, naj hi država izdala lo okvirni zakon, nakar bi potem banovina lahko izdala postavo, ki bi bila primerna za našega kmeta. — Za okraj no kmetijske odbore zahteva Kmetijska zbornica pravico, da bi lahko postavljali redne letne proračune, katere bi odobravala banska uprava. Dohodki bi se potem stekali iz davčnih sredstev. Tako bi kmetijski odbori lahko mnogo storili za kmeta, med tem ko jim je sedaj nemogoče. — Kmetijska zbornica je zahtevala še, naj se olajšajo pogoji za lesno trgovino ter da se oblast čim prej loti vprašanja vodovoda v Beli Krajini. — Na koncu je Kmetijska zbornica zahtevala, naj so njeno mnenje obvezno zasliši pri vse h postavah, ki prihajajo za kinetn v pošte v. Vsaka postava mora, preden je predložena poslancem, biti predložena Kmetijski zbornici. Ljubljanske novice Lep verski napredek v ljubljanski okolici Na severovzhodu Ljubljane, kjer je pet največjih ljubljanskih tovarn, v Želeni jami se je začelo v zadnjem trimesečju 1938 živahno versko življenje. Poleg Mladinskega zavetišča, katerega zida Vinceneijeva konferenca Srca Jezusovega, je postavljena velika in prostorna, 20 m dolga in 10 metrov široka, javna kapela, posvečena velikemu apostolu krščanske ljubezni sv. Vincenriju. Tukaj se zbira prebivalstvo Zelene jame in sosednjih Jarš k službi božji. Od 18. septembra, ko je bila kapela blagoslovljena, pa do danes se je začelo razvijali živahno versko udejstvovanje. Vsak dan je v kapeli sv. maša, katero so udeležuje dnevno do 60 vernikov. Ob nedeljah in praznikih je dvojna služba božja: ob 6 in 8, obakrat s pridigo; popoldne ob 4 so pa večernice. Lepo zborno petje oskrbuje pevski zbor kakih 30 pevcev pod spretnim vodstvom akademika g. Urica. Lep dokaz verske gorečnosti je pogosto prejemanje svetih zakramentov, saj je bilo v teh treh mesecih od bla-goslovitvo kapelo do Novega leta razdeljenih 3295 svetih obhajil. Za božič so bilo nabavljene lepe jaslice. N »j bi v novem lelu prišla iz te kapele vera in milost božja v vsa srca delavcev in vseh prebivalcev, tega dela ljubljanskega mesta. Sneg v Ljubljani V mestut je zaposlenih trenutno okoli 200 delavcev, med jemi okoli 70 novo najetih iz vrst brezposelnih, ki kidajo sneg in ga odvažajo s tovornimi avtomobili in s konjsko vprego v Ljubljanico, v Gruberjev prekop, ali pa na polja izven mosta. Tam, kjetr so kanalske odprtine, ga mečejo v kanale, vendar pa imajo dellavci mnogo težav, ker so žetlezne poklopko povsod zmrznile. Poledica v Ljubljani še traja, ni pa tako huda, kakor jo bila zadnjič. Nesreče so dogajajo neprestano, tako da manjših niti ne utegnemo zabeležiti. Svojevrstno zabavo pa so si izmislili nekateri ljudje, zlasti v predmestjih delajo iz. kupov snega razno snežene može, sfinge, leve in podobno. Nekateri teh likov iz snega, kažejo kar precejšnjo nadarjenost preprostih Ijiudi in mladine. Ker jo sneg skoraj poledenel in ne kaže vremenska napoved, da bo nastopilo kaj kmalu južno, bodo ti liki ost.ali najbrž© še nekaj dni, tako da jih bomo mogli' občudovati._ Dela Otona Župančiča (tri knjige verzov, ena knjijga proze) so izšla pri Akademski zaloibi v l;uMlanl Šetenburgova 4. palača Croatia, dviorišče 1 Pravoslavni božič. Ko imamo katotičani praznik svetih Treh kraljev, imajo pravoslavni dan pred božičem, to je naš sveti večer. Kakor vsako leto, so tudi letos vojaki slavili tako zvani »bad-njak«. V sprevodu, z vozmi in konji, SO' vojaki na praznik ob 2 popoldire v spremstvu gpdbe odšli v Tivoli, tam posekali za vsako vojaško edinico drevesce in nato skozi mesto odpeljali do svojih poveljnikov. Glavni badhijak so pripeljfali divizij-skemu generalu g. Lukiču, ki je .čestike pogostil s čajem. Nato so vojaki odpeljali bodnjak g. generalu Dodiču ter drugim poveljnikom. Po starem običaju so glavni badnjak vrgli v ogenj. Na pravoslavni sveti večer je bila v »Oficiirskem domu« zabava častnikov. 1 Ravnateljstvo šole Glasbene Matice v Ljubljani obvešča gojence odnosno njih starše, da v ponedeljek 9. t. m. zaradi rojstnega ■ dne Nj. Vel. kraljice Marije ni pouka. 1 Prof. M. Lipovšek poziva svoje učence, naj obiščejo koncert pianistke Viktorije Svešlikove. 1 V Ljubljani umrli od 29. dec. 1938 do 6. jan. 1939. Berlan Josipina, 62 let, kuharica, Gosposka ulica 6, Janovsky Ivan, 16 let, dijak, Beethovnova ulica št. 16, Arsilin Ana, roj. Gartncr, 75 let, vdova nadučitelja, Kožna dolina Cesta IX-49, Breraiik Nada, 14 mesecev, hči trgovca, Rožna dolina, Cesta na Brdo 10, Leban Franc, 71 let, šolski upravitelj v p., Tovarniška ul. 25, Koruza Tomaž, 3 mesece, sin zasebnega uradnika, 1'ražakova ulica 11, Jenko Mao-ija Imakulata Olga Terezija, 9 let, hčerka zasebnika, Gosposvetska c. 7, Piankar Ana, 57 let, upokojenka drž. bolnišnice, Čcr-netova ulica 23, Nachugal Marjana, 44 let, služkinja, Vič 40, Kalar Alojzija, roj. Prek, 35 let, žena zidarskega pomočnika m posestnika, Cesta na Brdo ŠL 144, I.ešnjak Marija, 97 let, občinska uboga, Japljeva ul. 2, Koleša Ivan, 84 let, premikač državnih železnic v pokoju, Sv. Petra cesta 19, Hafer Frančiška roj. Voljč, S3 let, vdova železniškega delavca, Japljeva ulica 2, Terglav Marko, 8 mesccev, sin sluge Šlajmcrjevcga doma, Švabičeva ulica 1, Bučar Štefanija, roj. BezeK, 47 let, žena trgovskega zastopnika, Gledališka stolba 3 — v ljubljanski bolnišnici umrli: Šraj Milan, 30 let, delavec, Puterhof, občina Sv. Katarina,'Rajar Breda, 2 leti, hči železniške sprevodnika, Kamniška ulica 40, Šmajdek Marijan, 27 let, delavec, Primskovo št. 115, Rožun Milan, 4 leta, sin mlinarja, Šentjur 3 pri Litiji, Dovč Mihael, 45 let, miz. mojster, Tovarniška ulica — nova hiša, Seliškar Marija roj. Staringer, vdova Debevc. 81 let, mest. uboga, Cesta dveh cesarjev 149, Žlebnik Frncst, 30 let, pešad. poročnik, Novo mesto, Sajevic Šlefan, 2 leti, sin delavca, Rupa 35 p. Kranju, Malnar Krizant, 30 let, ključavničarski pomočnik, Zg. Jarše 20. občina Homec pri Kamniku, Jeraj Marica, 4 leta, hči posestnika, Zapoge 10 pri Smledniku, Vrhove Niko, 61 let, delavec tob. tov., Mestni trg 8. za poslovne knjižice in legitimacije najugodneje nudi folo »STUDIO* lastnik IFranjO Mavec, Ljubljana, nasproti Unlona. 1 Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljena, ima dne 10. jan. 1939 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici Ženske bolnišnice v Ljub-bani. Predavanje: Prof. dr. Zalokar A.: Preko 40 let stare porodnice. Demonstracije: Dr. Lunaček P.: Terapija bolečih popadkov. — Dr. Lavrič V.: Prezgodnja ločitev placcnte. — Vabljeni vsi zdravniki. 1 Usmiljenim srcem se priporoča veren krščanski oče, poštenjak od nog do glave, pa velik siromak. Darove sprejema uprava »Slovenca«. 1 Strupeni plin je vdihoval. V delavnici »American motors« se je včeraj ponesrečil 18-letni me-haniški vajenec Danilo Porllogar iz Predjamske ulice 19. Ko je delal, je z motorja hlapel ogljikov enokls, ki ga je Podlogar vdihaval. Pri tem je omedlel, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. 1 Nesreči pri smučanju. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 4-lelnega Jožka Lavša, ki se je kljub svoji nežni mladosti smučal. Dandanes namreč smučajo že taki paglavčki. Fantek si je pri smučanju zlomil nogo. — Pri smučanju si jn zlo-mila nogo tudi 13-letna Cilka Česnova iz Šiške, -d je bila tudi prepeljana v bolnišnic 1 Nesreče pri poledici. Na zmrzlih tleh je padla 7(J-letna zvaničuikova žena Katarina Prislov in si zlomila roko. — V Tržiču se je ponesrečila, ko je na praznik šla iz. cerkve, deluvka v tovarni »Pekoč, Alojzija fturk. Zlomila si je nogo. — V Ljubljani se jo ponesrečil trgovec Josip Kobe iz Novega mesta, ki je hotel obiskati za praznik svoje sorodnike, pa je pred hišo padel in si zlomil roko v zapestju. I V Stritarjevi nlici it. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar F r. P. Z a i e c . torej ne večna Starem trgu. Samo kvalitetna optika. Med. univ. dr. STANKO JEREB je otvoril zdravniško ordinacijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 29/1 Ord;nira od 9.— 11. ure dop. in od 4.— 5. ure pop. Telefon 30-28 1 Velika izbira za črne obleke, marengo, modne hlače, Jeločnik & Simoučič, Ljubljana, 1'rcd Senklavžem. 1 Smrt v gorenjskem vlaku. Včeraj popoldne je železnica obvestila policijsko upravo, da je v gorenjskem vlaku 915, ki prihaja v Ljubljano ob 16.12, umrl neki potnik. Policijska komisija zdravnika dr. Lužarja in dežurnega uradnika g. Ketteja je ugotovila, da je mož 08 letni občinski siromak Lovro Štular iz Ljubna in pristojen v Breznico. štular je bil namenjen v bolnišnico, toda je med vožnjo zaradi oslabelosti umrl. Njegovo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico. Gledališče Drama: Nedelja, 8. januarja ob 15: »Pikica In Tonček«. Mladinska predstava. Izven. Zniž. cene. — Ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 9. januarja: Zaprlo. — Torek, 10. januarja: Zaprto. Opera: Nedelja, 8. januarja ob 15: »Pod to goro zeleno*. Izven. Zniž. cene. — Ob 20: »Roxy«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 9. januarja: Zaprto. — Torek, 10. januarja: »Jolaiitat. Gianni Schicchi. Red A. Rokodelski oder Vse prijatelje Rokodelskega odra opozarjamo na uprizoritev lepe in razvedrilne igre »Cvrček za pečjo r, ki bo drevi v Rokodelskem domu. Ker je zanimanje za današnjo uprizoritev zelo veliko, prosimo, da si občinstvo oskrbi vstopnice že v predprodaji, ki ho dopoldne od 10—12 v društveni pisarni, Komenskega ulica 12. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike, da si ogleda lepo' igro, in naj pride drevi ob pol osmih v Rokodelski dom. Prireditve In zabave »On in njegova sestra« je naslov velezabavni burki v 4 dej. s petjem in godbo, ki jo ponovi Frančiškanska prosveta M. O. danes ob 5 pop. v frančiškanski dvorani. Režija M. Skrbinšek. Glasbeni vložki od J. Osane, ki vodi društveni orkester. Burka je pri premieri na Silvestrov večer do solz zabavala občinstvo. Predprodaja vstopnic je v frančiškanski pasaži danes od 10—12 in od 15 dalje. Bachova Partita v c-molu In Chopinova v h-molu sla deli, ki jih iz obsežne klavirske literature zbirajo za svoje koncertne programe le največji mojstri svojega inštrumenta. Nahajata pa se tudi na sporedu češke pianistke Viktorije švihli-ltovo, fenomalne absolventke praške mojstrske šolo prof. Kurza, katere izredne muzikalne sposobnosti soglasno priznavajo domači, a tudi inozemski kritiki. Poleg omenjenih del izvaja umetnica tudi Debussyja Ples delfinov ter Ravelovo Ondius. Iz del svojih čeških rojakov pa je izbrala Novakov ciklus: Moj maj ter Smetanove skladbe Na morskem bregu, Slepičko, Cibuličko in koncertno fantazijo na češke narodne pesmi. Vabimo cenjeno občinstvo, da se tega lepega koncerta, ki bo v ponedeljek 9, t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani, polnošlevilno udeleži. Predavanja Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek, 10. t. m. ob 8 zvečer zanimivo planinsko predavanje s krasnimi naravnimi skioptič-nimi slikami »Noči v gorah«. Predava prof. Janko Mlakar. Enotno cene po 3 din. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bonum«. Člani popust. Žensk odsek Šentpetrske prosvetc. V ponedeljek 9. t. m. ob 20 bo predaval v društveni dvorani g. kaplan Novak. Prosvetno društvo Trnovo. Na sedmem prosvetnem večeru v sredo 11. januarja ob 8 zvečer bo predaval g. župnik Franc Sal. Finžgar: Odkup Prešernove rojslne hiše. Naše dijaštvo Akademiki »Daničarji«. »Danica« bo priredila v četrtek 12. t. m. članski sestanek, na katerem bo predaval g. urednik dr. Ahčin »O stališču katoličana do fašizma in narodnega socializma«. Sestanek bo v društvenem lokalu ob 8 zvečer, člani bratskih akademskih društev iskreno vabljeni 1 Lekarne Nočno službo imajo lekarno: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesla 78. Poizvedovanja Večji križec se je izgubil včeraj od cerkve sv. Družine do Kolinske tovarne in se naproša najditelja, da ga odda v župnišču v Mostah. Celje Mariborske novice m Slovanski koncert. V eredo, 11. t. m. bo Glasbena Matica v Mariboru priredila v Unionski dvorani velik simfonični dm vokalni koncert s samim slovanskim sporedom. Na programu so poleg slovenskih starejših in novejših glasbenikov Gallusa-Potelina in Mihevca tudi Adamič. Jugoslovane predstavlja tudi Mokranjac, Cehe V. Novak in Ruse Čajkovskij. Koncert bo dirigiral kot gost g. Drago Sijancc, sodelovala pa bosta pevski zbor in orkester Glasbene Matice, pomnožen z godbeniki 45. p. p. v Mariboru. V Mariboru vlada veliko zanimanje za ta koncert, ki priča o zopetnem pre-rojenju Glasbene Maliice ter še posebej zaradi tega, ker je na programu izključno 6anio slovanski program. m Občni zbor »Maribora« bo prihodnji petek ob 8 zvečer v pevski sobi z običajnim dnevnim redom. Vse članstvo vabimo, da se občnega zbora udeleži. Po občnem zboru bo redna vaja mešanega zbora. m Petdesetletnico rojstva praznuje danes gospod mng. ph. Viktor Strauch, šef banovinske centralne lekarne in veledrogerije v Mariboru. Čeprav jo po rodu Poljak, so jo med Slovenci prav, uohro uuomačil. Odlikujejo ga vse dobro lastnosti, predvsem dobrohoten, kremenit značaj. Bog živi jubilanta, dobrega Poljaka-Štajerca še mnogo leti m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico naznanja članstvu, da so uradno uro v društveni pisarni, Gledališka ul. 2, pritličje, do preklica vsako sredo od 8 do 10 dopoldne ter od 2 do 4 popoldne. — Odbor. ni Poročila sla sc včeraj pri St. Petru g. Lojze Knuplež, posest, sin, in gdč. Ana Žižek, oba vnela prosvetna delavca. Obema na novo življenjsko pot obilo sreče in blagoslova! m Podružnica ZAKB ima v nedeljo, dne 8. januarja, ob 9 dopoldne redni letni občni zbor, ki bo v prostorih Gambrinove dvorane v Mariboru. m Danes popoldne ob petih priredijo velike setre sv. Klare v Cvetlični ulici 28 zanimivo igro »Junaška deklica« (Devica Orleanska). m Koncert za dijaštvo. Kakor smo že poročali, priredi Glasbena Matica dne 11. januarja velik simfonični in vokalni koncert. Da se omogoči tudi šolski mladini udeležba na koncertu, bo generalna vaja istega dne ob 15 in bo dostopna izključno dijaštvu vseh mariborskih učnih zavodov. Cene sedežev samo po 2 din. m Prvenstvena šahovska tekma je bila v petek, na praznik, v dvorani restavracije »Novi svet« med moštvi UJNŽB in SK železničarja. Končni rezultat je bil (i'A:\% za SK Železničarja. m Fantovski odsek Maribor II ima v ponedeljek, 9. januarja, svoj redni sestanek. Predava ravnatelj Jakob Rihter. m Štanglov spominski smuk ho danes s startom ob pol 15 pri Ruški koči pri Sv. A robu na Pohorju. Cilj ob tri četrt na 15 v Rušah. Prijave se še sprejemajo na slarlu. Po tekmovanju razdelitev nagrad v kolodvorski restavraciji v Rušah. Prijatelji, počastite spomin velikega športnika in tovariša! m V Ljudski univerzi bo jutri predaval o vlogi in strukturi inozemskega kapitala v Jugoslaviji dr. Mirko Lantar, docent Ekonom.-komerc. visoko šolo v Zagrebu. m Od 9. januarja do 9. februarja bo popiso-valni urad meslnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6, I., uradno popravljal stalne volivne imenike. Ves In čas se bodo v popisovalnem uradu sprejemale stranke le vsak delavnik od 10 do 12 pred-poldne. m Zemlja ga je za^ulR. Na novi banovinski cesti, ki jo grade med Št. Lenartom in Sv. Benediktom v Slov. goricah, se je pripetila nesreča, ki hi skoraj zahtevala človeško življenje. Pri odkopava-nju hriha, čez katerega bo izpeljana cesla v globoki zarezi, se je naenkrat vsul zemeljski plaz ter jc zasul 18 letnega delavca Jožefa Jarca, posestniškega sina iz Sv. Lenarta. Fanta so nezavestnega izkopali njegovi tovariši iz zemlie ter ie bil takoi prepeljan v mariborsko bolnišnico. Dobil je hude notranje poškodbe. m Tekmovanje r smuškem teko, obvezno za vse klube bo danes dopoldne na progi Mandl— Reiser—Mandl. Proga je dolga 12 km. Start bo ob 9 pri gostilni Mandl, cilj pa na travniku nad gostilno Schlauer. Trije prvoplasirani seniorji ter trije prvoplasirani juniorji prejmejo darila, ostali pa spominske diplome. Tekmo prireja SK Železničar. m Mrtvaški zvon. Na Ptujski cesti 18, na Tez-nem, je umrla v starosti 55 let soproga upokojenega železničarja, gospa Marija Frangeš. — Na Meljskem hribu 23 je pobrala smrt zasebnlco Marijo S e n i c o, ki je dosegla visoko starost 83 let — V bolnišnici je umrla vdova po železničarju, 63 letna Marija L e k a n. V Vojaški ulici pa 79-letna zasebnica Marija R a m u t. — Naj počivajo v miru! MESTNA HRANILNICA VMARIBORU pnpilarno varni denarni zavod mesta Maribora. Daje posojila na hipoteke, vrednostne papirje, menična in v tekočem računu po ugodni obrestni meri. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Uradne ure: dnevno od devetih do dvanajstih — Orožnova ulica 2 Podpirajte domači denarni zavodi m Divje race letajo po Mariboru. Letošnja zima nam jo prinesla na Dravo v Mariboru nenavadno goste, ki smo jih videli samo še v času najhujšega mraza leta 1929. Tropi divjih rac so to, ki so spreletavajo ob Dravi ter si iščejo hrane v vodi ob bregu, zlasti ob iztokih kanalov. Zlasti pri iztoku velikega kanala v Kopališki ulici jih je vedno precej, posebno zvečer in zgodaj zjutraj. Divje race priletijo na odprto Dravo in v Maribor sanio takrat, kadar zamrznejo druge mirnejše vode, kjer se ponavadi zadržujejo. ni Zaradi 500 din — eno leto In pol robije. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj zagovarjal 351etni Jurij Senekar iz Sp. Žerjavcev, ker je zagrešil dva vloma. Pri prvem je ukradel 42 din vredne stare hlače, pri drugem pa tesarsko orodje, vredno 480 din. Zaradi obeh vlomov so sodniki prisodili Šenekariu eno leto in pol robije ter tri leta izgube častnih pravic, to pa zaradi lega, ker je bil že večkrat pred-kaznovau. Gledališče m Nedelja, 8. jan., ob 15.: »Vse za šalo«. Ob 20: »Kralj na Betajnovi«. Znižane cene. — Ponedeljek, 9. jan.: Zaprlo. — Torej, 10. jan., ob 20: »Vse za šalo«. Red B. Šmartno pri Litiji Kralj z neba. Gregorinova božična igra je bila na sv. Treh Kraljev popoldne za Šmartno izreden dogodek. Popolna zadovoljnost vseh, ki so ob nabilo polni dvorani videli in slišnli veličastno vsebino in odlično podajanje, nam daje pogum, da povabimo k današnji ponovitvi ob 3 tudi prijatelje iz sosednjih župnij. Zveze z vlaki so zelo ugodna. c Pravoslavni božič v Celju. 6. januarja seje pomikal skozi mesto ob spremljevanju celjske že-lezničarske godbe sprevod po prastarih pravoslavnih navadah Na dvorišču vojašnice Kralja Petra je bila cerkvena slovesnost, ki jo je opravil prota g. Bulovan in imel ob tej priliki lep nagovor na vojake, katerim je čestital in želel srečen božič. Vojakom je tudi spregovoril poveljnik 39. pešpol-ka polkovnik g. Mihajlovič. Slavnosti sta se udeležila tudi celjski opat g. Peter Jurak in okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec. c 10 let krščanske karitas v Celju. Meseca marca bo obhajala Vincencijeva konferenca v Celju 10 letnico svojega obstoja in delovan ja za reveže. Svojo obletnico bo obhajala z jubilejnim občnim zborom. c Ljubljanska drama bo uprizorila v petek 13. januarja ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču zanimivo in učinkovito dramo slovenskega pisatelja Stanka Cajnkarja »Potopljeni svet« v režiji g. Cirila Debevca. Predstava je za abonma. Neabonenti dobe vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Dr. Viktor Tominšek specialist za očesne bolezni, je olvoril privatno prakso v Celju, Kralja Petra cesta 33 c Prosvetno društvo Blagovna, Sv. Jurij pri Celju, ponovi danes popoldne ob 3 v čitalnici na Teharjih narodno igro s petjem v 3 dejanjih »Kri-voprisežnik«. c Državna dekliška in deška meščanska šola uprizorita danes ob 4 popoldne v gledališču božično igro »Petrčkove poslednje sanje«. c »Razvalina življenja« na celjskem odru. — Prostovoljna gasilska četa v Gaberju pri Celju uprizori danes ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma »Razvalina življenja«. c Stcg skavtov in planink v Rimskih toplicah je priredil 5. januarja ob 4 popoldne akademijo v novi pošti. Akademija je sijajno uspela. KINO METROPOL Od 8. do 10. januarja predvajanje filma OLIMPIJA II. DEL. (Festival lepote.) c Klubski smučarski dan v Celju. Kakor vsako leto, tako je tudi letos SPD priredilo tradicionalni smučarski klubski dan pri znameniti celjski koči. V četrtek in petek ponoči je zapadlo pri celjski koči 30 cm pršiča, tako da se je moglo klubsko prvenstvo SPD s prvenstvom SK Celja izvršiti pri najboljših snežnih razmerah. Proga je vodila izpod vrha Tošča proti planinski koči. Bila je srednje težka. Za sla rt se je prijavilo 32 tekmovalcev, od katerih je nastopilo 30. Reči moramo, da je smučarski šport v Celju zelo priljubljen in da skoraj vse, mlado in staro, beži v naravo na bele snežne poljane. Doseženi so bili lepi uspehi. Prvo mesto je zasedel Gradišnik Dušan 2,22,30; Knop Ljubo 2,31,30; Dvoršak Valter 2,42; Dvoršak Ferdo 2,47 Meštrov Zvonko 2,49 in tior-jup Erik 3 m. S tem je postal prvak seniorjev Gradišnik Dušan, juniorjev Gorjup Erik in naraščaja Knop Ljubo. KINO UNION Od 8. do 10. januarja: »Polarna luč* (Sonja Henie), od 11. do 12. januarja: »Kralja zraka« (Annabella). c Prireditev božične igre s petjem »Jaslice« r Mladinskem domu v Gaberju je izredno lepo uspela. Dvorana je bila nabito polna, tako da se je moralo veliko občinstva vrniti domov, ker niso več dobili vstopnic. Zato bo danes popoldne ponovitev te prireditve. V hotelu Union v ponedeljek, dne 9. januarja ob osmih o tvor I-t e v novo urejenega kegljišča. Stalne kegljal-ce vabimo, da zasedejo še proste večere. Za kibice je pripravljen poseben prostor. Poleg dobre kapljice vedno mrzla in topla jedila. c Ni jim več za člane. Zopet emo zadeli v živo z ugotovitvijo, da je g. Peter Magajna, šef celjske železniške postaje, bil svoje dni prisiljen, kakor tudi številni drugi, da se udejstvujejo v sokolski organizaciji. Pa so gospodje okoli »Nove dobe« »pogruntaii«, da jim ni za take člane, pa še celo to so se spomnili, da ni bil nihče primoran, da izvršuje kako funkcijo. Dragi gospodje, slednja vaša trditev ne drži, mi pa lahko pribijemo, opirajoč se na akte, ki so bili poslani na bansko upravo in na notranje ministrstvo v času jeen-esarskega režima, da je bil res primoran g. Magajna opravljati važno funkcijo. Pa še to vam lahko povemo, da se na teh aktih bleste imena vidnih celjskih sokolskih prvakov. Morda se še lahko spomnite, kako se je »prostovoljno« udej-stvoval v sokolskih vrstah tudi šlorski nadučitelj? Prnvite, da se sokolska vrsta ne trga za take ljudi. Danes morda ne več, ker je uspeh takega »trganja« več ko otipljiv, včasih pa je bilo to drugače. Pa ima popolnoma prav celjska »Nova doba«, ko že v naslovu pove, da se takole pranje ne izplača, res je brezuspešno pranje in brisanje ter opravičevanje JNS pred svetom. Saj se poznamo. Dol. Logatec Dr. Korošec boter enajstemu otroku. Družini delavca Franca Mačka p. d. »Petračev« se je v decembru rodil enajsti otrok — fantek. Za Itrst-nega botra je bil po svojem zastopniku naš voditelj bivši notranji minister dr. Anton Korošec, ki je ob tej priliki družino velikodušno obdaroval. Zagorje »čriček ta pečjq«, veseloigra v 3. dejanjih bo v nedeljo zvečer ob 7 v Zadružnem domu. Le 95 mrličcv je bilo v letu 1938 v vsej zagorski občini. To je razmeroma zelo nizek odstotek, če pomislimo, da ima občina skoraj deset tisoč duš. Izredno številne jate divjih rac so se letos pojavile v okolici Zagorja za Savo. Jate štejejo po 60—70 rac in lovci trde, da jo to za Zagorje nekaj nenavadnega. Rogatec Uprava ljudske šolo v Rogatcu se zahvaljuje vsem, ki so darovali za siromašno šolsko deco ob priliki božičnice; posebno pa kraljevski banski upravi, Ciril-Metodovi družbi, tvornici slekla v Straži, Celjski mestni hranilnici ter tvrdkama Bata in E. Supanc v Pristavi. Darov so je nabralo toliko, da so bili z njimi obdarovani tudi nekateri otroci sosednjih šol v Donački'gori in pri Sv. Roku, kjer je še več siromašnih. Tudi upravi leh dveh šol se tem potom zahvaljujeta cenjenim darovalcem v imenu hvaležne mladine, kateri je sedaj omogočen reden poset šole tudi v zimskih mesecih. etpv. a. Vtisi s potovanja skozi slovenske naselbine v Prov. B. Airee. Vroče je postalo v Buenosu, da me je že glava bolela. In te noči I Kakor da bi bila soba razbeljena krušna peč, in potem že komarji... Srečanje z Belokranjcl Odrinil je brzec doli proti Bohinji Blanki. Malo več je to kot iz Gorice v Trst ali iz Ljubljane v Maribor. Saj je kar čez 700 km železno ceste. Zares dolgočasna bi bila enakolična vožnja skozi brezmejno planjavo, sedaj vso rjavo in od suše ožgano. Edino, kar jo oživlja, so raztresene skupine eukalipta ah topola in vodnjaki na veter, ki črpajo vodo iz tal in napajajo živino, ki se tam okrog pase v mnogih čredah, pa menda z žalostjo ponavlja tako, kot smo nekoč čitali v berilu »zajčje tožbe«... le da se je zajer tožil čez zimo in sneg, govedo pa čez sušo in vročino. Tako smo prevozili Azul, mesto kakšnih 50.000 ljudi, sedež škofije, pomembno trgovsko središče za žito in lan. Saj ravno tam okrog so najplodnejša žitna polja provincije Buenos Aires. Tamkaj na obzorju se je pojavila temna črta, ki je bolj in bolj rastla in kmalu so nas pozdravljala nizka brda. Majhna ttvar pač, ker gotovo ne dosežejo čez 80 metrov, toda vendarle je to nekaj prijaznega, domačega. Tedaj sem razumel, zakaj ime »Uma Negra« Črni breg bi mu po naše rekli... Vlak je obstal v Olavariji, postaji L. Negro. Loma Negra I Ze davno je bila moja želja, da obiščem naše ljudi tamkaj. Tembolj, ker imam med njimi nekatere znance že iz Evrope. »Cmi breg« bi se oni kraj po naše imenoval, pa bi mu lahko tudi »Bela krajina« rekli, ker največ Belokrajncev je zbranih ravno tam. Ze davno prej kot sem slišal o Avellanedi in Paternalu in Berisu in Lanusu, sem vedel že za Lomo Negro. Saj od tam se je vrnil v Metliko Mežnaršičev Pavle; on in žena sta marsikaj povedala, kako je tam. Izstopil sem. Pogledal na vse strani. Niči Morda ni Štularjev Tone mojega pisma 'dobil? Štularjev Tone je bil pa prav tako v zadregi. Takole je mislil: Ce je pravi, me bo razumel; Je ni pravi, se niti ogledal ne bo ... In ko sem stopal ven s postaje, nenadno za-čujem za seboj: »Dober dan, gospod Janez!« Seveda sem takoj pogledal nazaj in dognal, da imam pred seboj pravega Toneta Štularja. »In mene ne poznate?« je vprašala gospodična poleg. »Saj si res menda Mimica Stularjeva!« Ko smo si segli v roke, sem pa še Stankota, malega Pezdirčevega zapazil, ki je bil pred petimi leti v Metliki med najboljšimi šolarji... Zares veselo srečanje, tako daleč od doma in v tako tuji zemlji. »Mene pa prav gotovo ne morete poznati,« se je predstavil Jožič Vukšinič. »Saj sem prej odšel čez lužo, kot ste vi v Metliko prišli.« »Bosna ti taka! Ce že ne poznam tebe, pa nemara tvoj dom in tvoje ljudi. Kje pa si doma?« »Veste, kje je pri Pehurcu?« »Kako bi ne vedeli Tam zraven je pa Med-vedceva kovačnica.« »No da. Pa smo skupaj.« In pofem se mi je Se Malka predstavila, sedaj Stularjeva žena, prej Zlembergerjeva Malka. »In kam sedaj?« »Kar z nami. Evo vam voza!« »Poglej no! Kar s svojim vozom? Čigav pa je?« »Za to dneve, kar boste med nami, bo kar vaš,« tako so mi pojasnili, »sicer sem pa jaz njegov gospodar in Mežnaršič,« je povedal Jožič Vukšiničev. Najprej do gospoda župnika, da se domenimo, kako bo z mašo. Kmalu smo bili tam. Olavarria je povsem novo mesto. Šteje kakšnih 20.000 ljudi. Župnija je seveda ena sama. Ima pa tudi še dve kapeli, kjer je vsako nedeljo maša. Župnik me je veselo sprejel in mi dal vse pravice in vso svobodo, da uredim za mašo, kakor pač najbolje morem. Loma Negra je oddaljena 14 km. Mesto ima gotovo že kakšnih 5000 prebivalcev, toda božje hiše nobene. Kakšne 4 km vstran na estanciji lastnika tovarne cementa je kapela, kjer je pa le kaj poredko maša. Nato smo odrinili proti Lomi Negri. V Lcmi Negri Pred dvajsetimi leti ni bilo tam drugega kot prostrano polje. Brezkončna planjava se prelije v nizka brda, ki se razprostirajo tja do Tandila na vzhod in do Azule na sever, tam, kjer ga je malo. Razvila se je kamnita industrija v onem ozemlju. Kamen je granit, siv, črn in zelen. Marsikateri sin kraških skal je našel v tem kamenju kruha. Na vseh straneh najdeš kamnolome, ki dajejo gramoz železnim cestam. Vrtajo, streljajo, drobe in meljejo kamenje... pa ne tako kot lam v Sloveniji, kjer kamnarji na enonožnem stolčku sedč kljujejo kamen z baličkom in ga drobe in z njim ceste nasipajo. Tiste idile obcestnih knmnarjev ne najdeš ne v Loma Negri, ne v Tandilu. Tudi sveder, s katerim vrtajo mine. in macola ima tukaj drugačno podobo in drugače poje. Na zračni pritisk vrtajo po štiri metre in bolj globoko mine, ki vzdignejo cel hrib kamenja in potem ga drobe dalje, seveda na umeten način Potem pa kamenje na drobilni stroj, ki je velik jeklen mlin. »Rompednra« mu reko. In ta drobi in melje, kot da je kamen krušno zrnje... Iz kamenja delajo kruh V Lomi Negri tako delajo iz kamenja — kruh. Cementna tovarna, ki proizvaja velikanske množine cementa dnevno, tovarna apna in kamnolom dajejo življenje dvema tisočema delavcev. Kakšnih 5000 ljudi živi od samega kamna. Ogromne peči požro vsak dan kar vlak nafte, brez prestanka grmi tovarna noč in dan, v petek in svetek, vsakih osem ur se menjavajo delavci in nihče ne vpraša, ali je dan ali je noč, ali je čas kosila ali večerje. Loma Negra je naselbina, ki jo je dala tovarna. Vse zemljišče je last tovarne. Vsakemu pa da tovarna na razpolago prostrano stavbišče, kjer si zgradi hišico po svojem okusu in še za vrt mu ostane dovolj, da pridela krompir in solato. Tovarna mu da vse gradivo in ga pripelje na mesto. Samo zidarja mora plačati tisti, ki bo v hiši stanoval. Osemnajst mesejev živi potem brezplačno, nato pa plačuje 8 pesov mesečno. Hišica seveda nikdar ni njegova, toda kljub temu se lahko smatra za njenega gospodarja. Za samce imajo pa manjše enosobne stavbice. Vsak je v svoii hišici svoj gospod za 4 pese na jnesea. Skozi argentinsko pampo Vsega najdeš v tem mestecu. Brivca, trafiko, trgovine in gostilne, kino... za potrebo in za potrato... sam j hiše božje ni nobene, ne cerkve, ne kapele. In tisti, ki bi hotel iti k maši, mora kar v Olavarric, 14 kin daleč .. Tako sem dospel v Lomo Negro. Ni cerkve, pa tudi hotela ne. Kam bom šel pa spat? Pred Tonetovo hišo smo se ustavili. »Jaz mislim, da boste kar moj gost. Nemara ste celo lačni?« »Lačen? Bog ve. če ne tešč.« »Kaj pa naši rojaki tukaj? Ali je Metličanov in Belokranjcev kaj veliko tukaj?« »Največ. Nekaj jih je še tam od Trebnjega, nekaj jih je tam od Pivke ali od Trsta, drugače smo pa Metličani, Radovci in Semčarji.« »Menda je Moslar iz Trnovca tukaj!« »Stojniča menite, kajne?« »Da. Njega bi rad našel. On bi so pa najbrž rad skril. Zakaj žena in otroci doma od njega kar nič ne zvedo, pa tudi nič ne dobe...« »Saj je on tukajle moj sosed « »Torej ga bomo kar poiskali. Samo dvomim, ali ga bomo našli.« In tako se je zgodilo. Komaj da so oslali kaki trije ali štirje rojaki v Lomi Negri, katerih nisem od blizu videl. Eden tislih je bil Stojnič, ki je že dobro vedel, zakai ga »ni bilo doma«. Stopala sva s Tonetom dalje. Tukaj stanujejo Portugalci, tu so Italijani, tam Poljaki, ondi Nemci, tam Španci... Pa kar lepo mirno drug ob drugem žive. Niti njihovi petelini se ne stepejo... ker ima vsak svojo kurjo družino doma zavarovano... »Tukaj smo pri Pezdirčevih.« »Tukaj so? Prijazno hišico imajo, lep vrt. Torej: Pozdravljeni, če je kdo doma! Dolgo se že nismo videli. Kako se kaj imate?« »Dobro. Danes pa š° posebno. Saj vaš obisk je za nas največji praznik,« je menil gospodar. »Zares, čudeži se gode. Tega pa res kar ne bi verjela, če vas ne bi na lastne oči videla. To je pa res lepo od vas,« je menila žena. In smo posedli okrog. Samo polička belokranjskega je manjkalo in vina seveda tudi, pa bi bili kar doma. Tako smo si pa s pivom postregli, ki bolj zaleže in mnrij škoduje kot »quebracho« ... Tako smo se lepo imeli tukaj in šo marsikje. Tudi pri Mežnaršičevih sva mimogrede, pozdravila. Mama. Nihče ji drugače ne reče. Ne le svojim otrokom, ki jib je lepo število in je vse lepo vzgojila in jih še vzgaja, ker so še kratki eni, ne le svojim je mama, temveč vsem Slovencem in še vsem drugim v Lomi Negri. Mama, in nihče ji ne reče drugače kot mama. Pa naj je Španjol ali Portugalec, Italijan ali Nemec, Ilrvat ali Slovenec, Dolenjec ali Kraševec... Mama je za vse mama. In pri mami je vse: zdravniški in gospodinjski posveti, vzgojna posvetovalnica, slovenska čitalnica in knjižnica ... Mama je častna predsednica vseh slovenskih društev, ki so v Lomi brez imena in mami nesporno priznavajo dosmrtno predsedstvo. Pri mami se božji in državni in domovinski prazniki obhajajo, pri njej se godovi in spominski dnevi praznujejo, pri mami je slovenska pesem in šaljiva zgodba in smeh in tudi resna beseda doma... Nič se ne zgodi v Lomi Negri slovenskega, da bi ne imela »mama« tudi svojo besede poleg. Zlembergerjeva mama je doma pri Trebnjem na Dolenjskem. Vsa družina je prišla sem pred enajstimi leti. Nekaj časa je bjlo vse dobro in prav. Potem je pa smrt posegla v družino in je pokosila očeta. Sama je ostala 9 številno družino. Najmanjši je imel komaj pol leta. Pa je mama ostala trdna in močna, ko hi marsikatera druga omagala. Prav zaradi te nesreče, ki jo je zadela, je lahko dobila delo potem, ko je moževa roka omagala. In je bila Zlembergerjeva mama edina ženska in potem jo je spremljala še hči, ki je delala v tamkajšnji tovarni. Šivala je vreče. že prej, ko zapoje petelin. Da bi šel spat? Ob dveh zjutraj pa odhaja iz Olavarrie vlak. Tako sem javil v Babijo. Malo smo še pomodrovali, pa smo črnega konjička zapregli, da se odpeljem. Lahko noč in na veselo svidenje! Brez dvoma bom spel z veseljem rad pohitel tja doli med tako ljubeznive rojake, kadar bom spet kaj utegnil. Pač nimam besed, 6 katerimi bi ee zahvalil vsem za ljubeznivost. Premaknil so jo vsak. šest ur bo pota. Kar nenadoma se zbudim. »Kje smo?« sem vprašal. Nikogar ni bilo več, ki bi mi dal odgovor. Torej kar urno. Pazno sem gledal, če bo kak obraz kje. Kmalu mi je položil nekdo roko na hrbet. In sva si stisnila roko z Boškovičem. In tukaj je pa naš prijatelj France, pa še eden: Ferletič. Kar z nami. France pa še eden: Ferletič. Kar z nami. »Kam? Kako?« »Nič skrbi! Imamo svoj voz. Malo neugodna ura jo sedajle. Pol devetih. Če bi bilo zvečer, bi vas kar lepo sprejeli « Zares, kako prijetno dč človeku, če doživi tako ljubezniv sprejem! Spet med našimi, spet med prijaznimi ljudmi. Bahia Blanca (Beli zaliv) je zelo pomembno mesto. Pred 100 leti je bila komaj kaka koča tam, zdaj je glede na gospodarstvo tretje mesto v republiki Za 15ue.no« Airesom in Rosarijem je takoj Bahla Blanca. To pa zato, Ker ima najboljše pristanišče in ker leži najbolj središčno za vso republiko Posebno je začel rasti pomen mesta takrat, ko je stekla železnica iz Rosaria do B. Blanke. Mesto ima dve pristanišči: Ing. White in Pu-erto Belgrano, koder lahko pristanejo vse ladje. V Btienos Aires največje ladje ne morejo in še manj v I! osa r i o. ki leži le ob plitvi reki. l'o velikosti pa ni tako veliko, šteje čez sto tisoč prebivalcev, z okolico jih bo do 200 tisoč. Zelo napreduje mlinska in mesna industrija, je tudi središče sadne trgovine, kajti tjakaj teži Rio Negro, na južni obli najbogatejša dežela jabolk in hrušk. Tamkaj se je naselil tudi marsikateri Vipavec in Kraševec in niso naši ljudje zadnji v pridelovanju namiznega sadja. Te dni mi je poslala gospa Mila iz Cinco Saltosa zahojček maslenk, ki so prav tako, ko da bi jih utrgal na našem vrtu na Petkovcu; krasen sad, ki človeka kar očara.. Ni čudno, čo je mnoge naše ljudi potegnilo doli na jug in bo mene tudi, in mo je že to pol mikalo, da bi šel še dalje pogledat. Naših ljudi je pa seveda tudi v B. Blanki. Toda zelo razmetani so. Pa jih ni raznesla tista večna burja, ki tain poleti in pozimi poje svojo pesem na vso moč in pometa mesto v nevšečnost stanovalcev in je že nekateri utrpel zaradi tega veliko škodo na očeh. Prav la večni veler jo največja ovira, ki zadržuje napredek mesta, ki ima tako povoljne gospodarske pogoje. Naši rojaki slede pač svoj kruh. Mnogi imajo že tudi svojo lastne hišice. So pa največ kovači, mehaniki, zidarji, mizarji... Našteli hi jih nemara kakih 80 ali kaj čez, toda organizacije nimajo nikake. A kako najti ljudi, ki so tako razmetani po širnem mestu! Nič skrbi! Ni ga kraja, kjer bi ne imeli tega ali onega, ki ima »slovenski nos<. — Rojak Franc. Oselj, mož, ki je že mnoga desetletja po svetu, ki pozna Severno Ameriko in sedaj krpa čevlje v B. Blanki, njemu no uide menda niti slovensko piščo, da ga ne bi izpazil. Pa sem vprašal tudi peka Hrvata, raznašalca kruha, ali on pozna naše jugoslovanske ljudi. In mi je kaj določno povedal: »Kako ne! Samo ima dvojicu Slovenaca, koji ne uzinia.ju kod mene hleb.« Pač ni dvoma, da jih pozna vse! Hrvatov je [xi seveda mnogo več. Sel sem po mestu. Posluhnem in re.s: skupina ljudi za mano 6e je pogovarjala kar lepo po hrvaško. Ferletič je pritisnil na »mašino« in kar hitro Kratna epopeja herojske borbe (ehotlovakov za osvobojenje naroda! \f ID P^A a 9 c Iz trgi vrl i čnst.nngn 1 KTm B češkeirn filma, ki Jfl vzbu- ri d splošno (občudovan i o povsod, kiorkoli ,1o bil predvajan, so -/.rcali visoka timt-rni.ška kvaliteta češurga filma. V glavnih vlogah: VI. Borsky, A Mandlova, In Fr. Smo Ik Ne zamudite tega krasnega češkega filma1 Nabavile si vstopnice že v pred-prodaji! — Zanimanje za ta program je izredno veliko! • Predstavo ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 15., 17, 19 in 21. uri KIU0 UHI0N Tel. 22-21 V Zagrebu in Beo gradu so ljudje od navdušenja ploskali pri nekaterih prizorih! Tudi Ljubljana bo pri tem filmu pokazala svoje slovansko srce! In da bi si še laže pomagala, so ji dali še velik vrt in dovolili gojiti prašiče... To je pa kot nalašč Zakaj mama ima sedaj vedno lepo zalogo živih pujskov in kar nič drugega ni treba kot nož za vrat in na raženj z njim in potem je veselje in praznik ... Tako se praznujejo slovesnosti v Lomi Negri pri »mami« brez programov, po običaju, kot se je že udomačil. Tako so mi vnaprej povedali, tako sem tudi našel, ko sem dc mame prišel. Zbrana je bila domača družina malih in velikih. Pa tudi zetje in svakinje. Kar lepo omizje se nas je nabralo. Iu smo sedli k večerji. Le kako bi gospodu napravila večerjo, to je mamo skrbelo Petek je. Bog ve, ali gospod jedo meso v petek? Silna skrb... in da bi ne bila iz tega kakšna nevšečnost, je mama pripravila štruklje, to velja za petek in za nedeljo... In bil je to zame praznik brez primere, zakaj štrukljev že nisem videl in še manj jedel, da ne vem od kdaj... Če bi ne bila noč že pozna in mi vsi tudi trudni in če bi ne bilo treba zgodaj na noge, bi še dolgo |iomodrovali.. . toda jutri bo petelin kmalu dobro jutro pol.. In smo rekli: lahko noč. V nedeljo smo se odpeljali v Olavarrio, kjer sem imel ob 10 sv. mašo. Popoldne smo ee pa zbrali na »pik-nil«. Nam se je dobro godilo, kako pa je bilo j>ri srcu prašičku, ki smo si ga na ražnju pečenega privoščili, tega pa ni on nič povedal. Le to bi lohko vedel, da je ime! zjutraj 85 kg žive teže, zvečer je bilo pa le še nekaj kasti. To pomeni, da se nas je okoli njega precej zbralo. Tako smo veselo sedeli za mizo. Marsikatera lepa in spodbudna je padla. Ko da sem doma, mi je bilo in tako od srca smo se nasmejali, da žo dolgo ne tako. Ne le za 6ineh, tudi zares smo katero rekli. V Lomi Negri je le res, da Iz kamenja kruh delajo, pa brez čudeža, kot ga je satan od Jezusa zahteval .. Le žal. da mnogi kaj malo mislijo na ono besedo Jezusovo: »Človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od božje besede...« No, drugič bo menda že dva potna voza Janezov in Mick, ki bodo šli k maši in k spovedi, tako upam. To pot smo imeli vsi prostora na enem voz.u. V Bahio Blsnco Bila Je drsela in enajsta ura in še več. Še smo bili glasni. Toda drugi dan jo terjal svoj davek. Pa so morali iti počivat tisli, katerim se začne dan smo stali pred Novakovo hišo. Lepo urejen dom, znamenje skrbne gospodinje in pridnega gospodarja. Ljubeznivo sla me sprejeli gospa in hčerka Zvonka. Treba je bilo izdelati načrt, kako v enem dnevu čim več videti, čim več naših obiskati Po kosilu sem se nameril v pristonišče. Tamkaj je bojda tudi Slovencev, še več pa Hrvatov, ki so celo v »Domobranu« organizirani. Največ mi je pa bilo. da najdem g. Držaja. Vedel sem, da se skriva tam doli nekje. Na ženo in hčer doma v Metliki je pa čisto pozabil. Kmalu sem našel sled za njim. V »Almacon Croacia« se je našla nit. ki je vodila po mnogih ovinkih, in nazadnje sem ga le našel na delu v pristanišču. Malo začuden me je pogledal... Črni suknji ni nič kaj prijatelj in bi se najbrž skril, če bi bil slutil, kak obisk bo dobil. Le to je tožil, da je življenje strašno drago, da mu kladiva in klešče pogosto v morje padajo da dobrih cigaret ni poceni dobiti., da je G pesov vse premalo, da bi dostojno živel, kako šele pa ženi kaj poslal... No, naj že bo tako ali drugače. Tisti, kateri menijo, da so v tej deželi dovolj daleč od doma, da bi jih kdo nadlegoval, naj le računajo, da se jim kak dan lahko primeri, da jim pride kak ne-zaželjen obisk... Zato je najbolje, da vsak izpolnjuje po svoji dobri, no slabi vesli, kar je njegova dolžnost. Se dalje me je zaneslo po pristanišču. Nazadnje sem začudeno bral: »Galeb«, Sušak. Precejšno morsko bitje je stalo v pristanišču in so usipali žilo v ladjo. Stopil sem gori in bil seveda prav prijazno sprejet. In kako ne bi človeka prijetno prevzelo: »topi t i na domača tla in vendar tako daleč od doma! Saj jo krov ladje prav naš. Mar ne? V pristanišču While so zgradili velikanske »elevadorjo«. To so skladišča, iz katerih vodijo dolce struge čez valjarje, in žilo teče kakor reka in kaj malo je zamude, pa je natovorjena velikanska prekomorska ladja. 80 m je visoka velikanska zgradba, iz katere tečejo reke žita v Anglijo, Dansko, Skandinavijo ali kamorkoli. Med rojaki mri sodčku piva Skrb so imeli Boškovič in Osčlj in gospa Novakova in Vadnjalova in gospodična Zvonka. Saj veste, kako ie s kuharicami, kadar je kaj posebnega ln za Bahijo Blanko je bil ta dan res nekaj D06ebnega. Mogočna zdravilna mož narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Ura je bila noč. Rojaki so se začeli zbirati. Tisti, katerim ni bilo za to, da »gospoda« vidijo, so rekli: pride na pivo... Pa smo so zbrali okrog mize, na- katero je prišlo marsikaj dobrega. Precej široko smo lahko sedeli od kraja, pa smo so radi stisnili, da jo dobil še nov gost prostora, ln šo in še so prihajali, tako da nas jo bilo nazadnje kar polno omizje. Kar kmalu so padli vsi predsodki in smo se znašli v tako veliki družbi, da so to šo ni zgodilo v B. Blanki. In zato nas je tako prevzelo posebno veselje in vseh 30, kar nas jo bilo zbranih, smo kar pozabili, da ura teče. Samo milite si naše pevke! Saj so jim je spet zbudila struna in je oživela pesem, ki je že pozabljena zaspala nekje notri. In naša slovenska beseda, ki je povedala besede za smeh, a tudi besede za res, besede ljubeznivega ojiozorila na višje stvari, katero moja črna duhovska 6uknja kliče v spomin ... Skozi Tres Arroyos v Tantllil Dan mi je prisijal skozi okno. Šest je ura, tako sem spoznal. Mamo sem že našel v kuhinji. »Glejte, kakšno razdejanje«, je pokazala na posodje od sinoči. »Toda sinoči jo bil res večer, kot še nikdar moj živ dan«. Danes bo pa spet tako kot vsak dan. Zato torej kar 6pet na delo. Do 11 sem imel čas Torej kar žurno. Opravil sem mašo in pozdravil očele Salezijance. Prej ne-koč je živel v B. BI. naš rojak, salezijanec Zamjen. Sedaj ga nisem mogel več najti. Živi v zavodu v Gral Aclia, v Pampi. Meslo samo sicer leži v ravnini. Toda malo nad mestom je nekaj višjega sveta, od koder je mesto lepo videti. Seveda tak pogled ne da kaj posebnega. Obilje hiš, kak zvonik vmes, tam dalje kot nekaka grozeča trdnjava veliki elevadorji v pristanišču in dalje tja v nedogled morje. Še smo si stisnili roke v slovo in rekli »Z Bogom!« Dolgočasna je vožnja, četudi z brzim. Pa, ko bi tak bil! Tista proga ima menda vlake za krave. Saj smo ee vozili 5 ur, po je bilo komaj 150 km, in postaj prav malo. Počasi smo se prilresli do Tres Arroyos. Spomnil sem se. da bi bilo dobro kaj jesli. Na vlaku so kar preveč dragi. Tri ure časa je že nekaj. Stopil sem v bolel »Conierriak..., a ne morda zato, ker sem ga iskal, temveč, ker sem so ravno ob njegovem pragu spotaknil. Naročil sem 6i večerjo in odšel po mestu. Kakih 30.000 ljudi šteje mesto. Kam naj krenem? Saj je vseeno. Vprašam nekega moža, ki jo bil videti važna osebnost, ali pozna kakega Jugoslovana. Da ni nič slišal o nikomer. Da je pa Dancev tam veliko. Mesto je pomembno živinorejsko središče, kar je gotovo zasluga danske kolonije. Obiskal sem tudi duhovnike. Trije so. Ena sama župnija za 50.000 vernikov. In nekateri imajo po 50 km daleč... Pa so se pohvalili, da je versko življenje zelo lepo; 00.000 obhajil je bilo v preteklem letu; 700 je bilo prvoobhajoncev... Poslovii 6em so in šel, da povečerjam Nato sem sedel na vlak, ki je bil zdaj nekoliko urnejši. Preden je pa prišel do Tandila, se je kar na lepem ustavil. Kaj je bilo? Konj je zašel na železnišlki tir in smo ga morali odgnati, da mu ne bi reber polomili. Bilo je polnoči, ko sem stopil v Tandilu v hotel »Rami rez«. V Taredšiu Da, to je nekaj posebnega, tako so mi dejali domačini. Sredi gora. In gibljiva skala! Velikanska pečina, ki je tako postavljena, da jo en človek sain lahko zamaje. Nekaj brez primero... Tako sem se zjutraj zbudil z mnogim pričakovanjem, da bom videl nekaj sličnega Kamniku ali Tržiču ... Še šest ni bila tira, ko sem že hitel gori proti slovitemu parku. Vendar bom spet enkrat šol v grič, sem se veselil... Pa so se mi začeli zaganjali pod noge psi... Bog nas varuj, kaj psi so najvažnejša zanimivost Tandila? Hitel sem kvišku. Pa že sem bil na vrhu. In sedaj? ... O. ti moj Bog, kako daleč je ostala podoba, ki sem jo videl, za ono, katero sem videti želel... Pa kjer ni konj, tudi osli vozijo... Pač je nekaj neprimerno bolj romantičnega kot brez ohlična podolxi tega, kar vidiš na sami širili ravnini, toda tistega, kar si želi. kdor je gledal slovensko zemljo z vrha Triglava ali pa od Sv. Jošta ali pa s Svete gore, tisli pa rečo — no jo ... Nekaj je le, nekaj, sem si mislil. Tam nekoliko dalje vidiš brda, ki dosegajo kakih 200 metrov višine. Bom moral pač v Cordobo ali Mcndozo, da bom videl poštene gore in doline, tako sem roke!. Sedaj pa moram pogledali, aJi bi kje kakega rojaka našel. Ko sem bil nazaj v mestu, sem še enkrat pogledal na griček, na katerem sem bil. Tedaj mi je pa zrastla pred očmi lepa podoba. Saj je ta pogled, kot da sloji pred menoj Ljubljanski grad ali pa goriški! Gori na vrhu je namreč stavba, zgrajena prav v istem slogu in ti res vzbudi drag spomin ljubljenih domačih krajev... Prav ljubeznivo me je sprejel g. župnik. Pristna podoba blagega slovenskega župnika. In sem videl, da je po župniščih zunaj po deželi prav isto, kol je po naših slovenskih. Mesto samo ima kakih 30 000 ljudi. Trgovsko in turistično središče. Žito in govedo, od česar vsa dežela živi. Naših rojakov tudi živi nekaj deseto-ric tam okoli po kamnolomih, nekateri pa tudi v mestu Toda človek brez naslovov težko kaj najde in šo lako na tesno s časom. Kamnolomi so pa sploh precej oddaljeni. Edini naslov, za katerega sem vedel, je bil čevljar Paškvan. Kar nenadno sem stal v njegovi trgovini in ga po hrvaško nagovoril. Začudeno me je pogledal in me veselo pozdravil Saj je bil na to manj pripravljen kot na sodni dan. Da ne odidem brez spomina na Tandil. sem imel kar takoj aparat pri roki in že jo bila Paškvanova hiša in nekateri njegovi v filmu... Obljubil mi ie, da mi poiščo in pošlje naslove naših. (Nadaljevanje na 8. strani.) 10.090 brezposelnih sezonskih delavcev (Nadaljevanje g 7. strani.) Skozi Maipu v Mar del Plata Kar urno sem se moral obrniti, da bi vlaka no zamudil, ki je edina zveza v Mar del Plata. še sem ga ujel. Opoldne sem že bil v Maipu, meslu kakih 10.000 prebivalcev. Pa sem se domislil, da-moram župniku sporočiti, da pridem jutri zvečer domov. Nič težkega, eem ei mislil. Saj tam pri nas je na ponudbo razglednic, kamorkoli prideš. Vsak kraj smatra za častno dolžnost, du tujcu pootreže z verno razglednico svojega kraja. Medtem ko sem pisal, pa začujem od bližnje mize neko drugačno govorjenje. Nisem mogel razbrati. Pa zdelo se mi je, da je naše. Ko sem dokončal pisanje, stopim ln pozdravim tri fante, katerih eden je bil tako verna podoba kranjskega Janeza, da mi je bilo kar tuje, zastaviti v tujem jeziku vprašanje. Vendar eem povprašal, v katerem jeziku eo 6e ravnokar pogovarjali. špansko ni bilo. Da po nemško, sem zvedel, in je bil eden romunski Nemec, eden pravi tržnški fakin Oba 6ta znala tudi po naše. Tretji je bil Grk . .. No, tamkaj pač nisem pričakoval, da l>om našel človeka, ki razume slovensko besedo. Ne le meni, tudi njim se je le|>o videlo. Zal, ni bilo za razgovor mnogo časa, ker je že čakal brzec B. Ares-Mar del Plata. Torej z Bogom in na vlak! Še 150 km, še dve uri vožnje, pa bom v najznamenitejšem argentinskem letovišču. V Mar del Plata To pa jo vožnja, ki človeka zadovolji: 150 km kar v eni sami sapi! Dolg vlak, vos poln. Skoraj sami vozovi prvega razreda. Velemesto ima pač mnoge tisoče takih, kateri imajo denarje in časa, da ei privoščijo oddih na morskem bregu. Štiristo kilometrov je daleč Mar del Plata od Buenosa, 6 ur vožnje. Vsak dan drevi 6 natrpanih vlakov gospode. Zato ni čudno, če je prebivalstvo letovišča v sezoni potrojeno. Od 60.000 stanovalcev naraste mesto v letnem času na 150 000 in še več. Sicer pa je tudi prostora zn tujce dovolj, ker stoji hotel pri hotelu. Mesto samo seveda ni kaj posebnega. Obrežje je pa res slikovito. Glavni del obrežja je obrobljen z brdom, ki dosega dvajset in več metrov višine, okrašenim s prelestnimi vilami v švicarskem slogo, ki dajo čudovit čar obrežju. Kakih 5 km obrežja je res nekaj čudovitega. Valoviti značaj obrežja pa sega še mnogo dalje in že rastejo nove in nove vile in hoteli, ki objemajo obalo v dolžini kakih 80 km, in dvomim, ali je najti kje na svetu toliko biserov stavbne umetnosti, kakor v mestu bogatinov v Mar del Plata. Pa jaz nisem šel le gledat razkošje tega mesta, temveč tudi na ohisk k rojakom. »Pa jih je tudi tam kaj?« »Nič ne vprašaj! Kjer je zidar ln mizar, najdeš tudi Slovenca. In v Mar del Plata se zida kot malo kje.« Pa pri vsem tem nisem imel nobenega naslova. Edino slovensko bitje, ki ga bom nemara mogel najti, je Mara Lipičar. Šele drugo jutro sem se spravil na slovensko pot. Pa saj me je Mara že pričakovala. Kako ne! V »Slovenskem listu« je že našla zapisano, da sem šel na potovanej prot ijugu; dobila je iz Bue-nosa sporočilo, da jo nemara obiščem ... Razume se, da sva imela oba prijetno presenečenje, ko eva se pozdravila. »Toda nič več ne ostanete, kot danes?* »Ni drugače. Opolnoči nocoj moram biti doma.« »Ko sem zvedela, 3a pridete, eem takoj začela iskati za našimi. Deklet je z gospodo precej tukaj, toda malo takih, do katerih hi vam svetovala iti. Pač pa sem našla eno družino. Precej daleč so. Imajo gostilno in trgovino. In mi je dopovedovala, kje in kako. « Kmalu me je postavil omnihne pred ono hišo. Mala deklica je stala na cesti. Pogledam jo in kar po naše pozdravim. Kar lepo mi je odgovorila in povedala, da je mama doma. Pa je bil doma tudi ate in še drugi eo se kmalu našli in spet je bilo ono veselje, ki ga ume le tisti, ki ga je sam doživel. Poznajo me pač iz »Duhovnega življenja« iu »Slovenskega lista«, ki oba čitajo, toda mojega obiska si pa niso bili v nadi. »Gospod, karkoli hočete, vsa gostina fn trgovina vam je na ponudlto in kosilo imate danes pri nas ...« Tam od Štandraža so doma Lupfnovf. On je bil prej vrtnar, potem sri je pa lastno streho postavil in kdo ve, ali ne bo nekoč lastnik znamenitega hotela na Av de la Plaza. Za sedaj je le zbirališče rojakov, ki nikjer v mestu ne dobe bolj-šga vina, kot ga po 40 ct liter toči g. Lupin: pošteno vino iz San Juana, kakor 60 za drage denarje težko dobi. >Ne morete si misliti, kako sem vesel vašega obiska. Kolikokrat sem si želel videti vas, ko eem bral vaše spise.. Če bi pa prišli takole kako nedeljo popoldne kot napovedan gost, videli bi nas. Najmanj 20 Slovencev bi se zbralo.« Odvedel me je še na vrt. Glejte. Sal se mi zdi, da sem doma. Tudi čebelice pasem. Nekaj našega medu ei pa res morate vzeti ... Takole sem popotoval teden dni. Utrudljivo je, brez dvoma. Toda toliko zanimivega, toliko prijetnega sem doživel med rojaki na obisku, da je bila mera mojega veselja do vrha polna. In me ho spet in spet dvigalo, da pohitiin na kako slično pot... Spet sem stopil na vlak in je pel stroj, kot sem ga paslušal kot otrok, ko je vlekel breme bolj gos[>osko..., ker je šel pač v mili jonsko mesto... (Hladnik Janez.) Tržišče Potreba ureditve tržiškega potoka. Tržiški potok, ki pasira pod Tržiščem banovinsko cesto, ob vsakem deževnem vremenu preplavi cesto, da je prehod čez banovinsko cesto za pešce nemogoč. Merodajna oblastva naprošamo, da ukrenejo potrebno, da se ta nedoslatek odpravi, ker spada Tržišče, od kar je dobilo novo progo in zvezo s Štajersko, med letoviške kraje. Promet v Tržišču. Odkar je dobilo Tržišče železniško zvezo s Štajersko, se je promet povišal za najmanj 100%. Dogodilo se je že, da je v Tržišču, ki je bil prej javnosti neznan kraj, neko nedeljo stopilo na vlak nad 100 potnikov. Vse to je dokaz, kakega pomena je in še bo nova železnim. Z ozirom na novo železniško zvezo pričakujemo, da se bo tudi tujski promet v Tržišču povečal. V preteklem lotu je obiskalo Tržišče 285 tujcev in pričakujemo, da bo to število v letu 11)39 podvojeno. Kolportafo »Slovenca« ima v Tržišču zastopnik naših listov, Gorenc lioniuaid. Segajte pridno po naših listih. Murska Sobota, 7. jan. Komaj so se vrnili vsi naši sezonski delavci in že se opaža gibanje delavcev okrog Borze dela in delavskih organizacij, kjer se delavci zanimajo, kakšni so izgledi za zaposlitev v prihodnji sezoni in če bodo lahko šii v Nemčijo in Francijo, kakšni so delovni pogoji, kakšni izgledi za Bačko in tako naprej. 10.000 jih je, in Borza dela v Murski Soboti nima lahkega stališča, ko mora vsako leto že naprej preskrbeti 10.000 sezonskim delavcem dela in zaslužka. Ker na domačem delovnem trgu v današnjih razmerah ni mogoče preskrbeti vsem tem delavcem zaposlitve, je bilo potrebno, da so iskali dola in zaslužka v inozemstvu, predvsem v Franciji in zadnje čase tudi v Nemčiji, kamor se naši delavci izseljujejo. Odtod naše izseljevanje in ž njim v zvezi pereče izseljeniško vprašanje, ki je naše nujno zlo, katerega zaenkrat ni mogoče preprečiti, pa čeprav se trudijo preprečiti to zlo tako država in banovina kakor tudi posamezniki, katerim je blagor našega delavstva pri srcu. V ta namen je socialno ministrstvo sklicalo izseljeniško anketo v Murski Soboti, na kateri so bile zastopane vse oblasti in ustanove, ki se bavijo z izseljevanjem. Slišali smo mnenja raznih delegatov o dobri ni slabi strani izseljevanja. Bili so sprejeti sklepi, po katerih bi se naj izseljevanje nekoliko omejilo. Vsi delegati te ankete so pa.bili edini v tem, da se izseljevanje našega sezonskega delavstva zaenkrat ne da preprečiti in zaradi tega je potrebno, da se dela na tem, da se položaj iz-seljenstva izboljšuje z dobrimi delavskimi pogodbami, z zakonito delavsko zaščito, da so Izseljencem da zadostno število izseljenskih duhovnikov in Gibanje prebivalstva v letu 1938 Trbovlje tvori s Hrastnikom največjo industrijsko župnijo z nad 17.000 prebivalci in s vojim posebnim značajem. Gospodarsko življenje se je precej zboljšalo. Premog je šel dobro v denar. Nehalo se je oraznovanje delavnikov, celo nekatere nedelje se je polno delalo. Ze spomladi so se plače rudarjem uredile in delno zboljšale. Tudi drugače je bilo več življenja. V preteklem letu ni bilo več nazadovanja rojstev kakor prejšnja leta, ampak je je bilo 48 več rojenih ko leta 1937, in sicer v Trbovljah samih 237, v Hrastniku pa 46. Od tega dečkov 147, deklic pa 139. Nezakonskih 25. Umrio jih je 156, moških 93 in 63 ženskih, pod 10 let starih 38, nad 80 let pa 11. Pri rudniku je smrtno ponesrečilo 5. Samomori so bili 3. Poročilo se je doma 136, drugod 11 parov. Odpadlo jih je od vere 9, od teh 5 v Avstriji, a so bili tu rojeni. Ločili so se trije pari. Litija. Župnija šteje 3000 duš. V preteklem letu je bilo rojenih 41 otrok (17 dečkov in 24 deklic). Oklicanih je bilo 30 parov. Umrlo je 29 oseb. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 23.000, 3000 več kakor v prejšnjem letu. Škocijan pri Mokronogu. Naša župnija šteje nad 3300 duš. Preteklo leto se je rodilo 113 otrok (1. 1937 97), umrlo je 53 oseb (1. 1937 tudi 53). Oklicanih je bilo 37 parov (1. 1938 27). Sv. obhajil je bilo razdeljenih 18.290 (1. 1937 16.230). Sv. Mihael pri Šoštanju. Rojenih je bilo v preteklem letu 127 in sicer 66 dečkov in 61 deklic. Umrlo jih je 63 in in sicer 14 mož, 13 žena, 5 fantov in 7 deklet ter 24 dojenčkov (14 dečkov in 10 deklic). Prirastek znaša torej 66 župl.janov. Poročenih je bilo 44 parov. Poleg omenjenih jo umrlo v preteklem letu v zdravilišču Tojiolščici 16 pravoslavnih, med temi 1 brigadni general. Koroška Bela. Rojenih je bilo 167 otrok, nmrlo pa je 26 moških in 23 žensk. Najstarejši je doživel 94 let. Poročilo se je 39 parov. Najmlajša nevesta je bila stara 16 let, najstarejša pa 63 let. Najmlajši ženin je bil star 19 let, najstarejši pa 49 let. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, ntripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Ogl. rež. S. br. 30474/35. " Jesenice 100 rojstev več ko smrti Letno poročilo cerkvenega vestnika pravi, da se je lanska leto rodilo na Jesenicah 95 ljudi več, kot pa jih je umrlo. Med umrlimi pa so tudi taki, ki so prišli sem le na delo, tako, da lahko rečemo, da je prirastek na Jesenicah 100 ljudi. Take bilance nima zlepa kak kraj in pomeni, da je jeseniški rod zdrav rod. Od policijskega komisariata ua Jesenicah sta bila premeščena po službeni potrebi pripravnika g. Penko Alojzij h kr. banski upravi v Ljubljani in g. Sedej Maks k okrajnemu glavarstvu v Kočevju. Na njuno mesto je prišel od kr. banske uprave v Ljubljani politično upravni pripravnik g. Brezan Jože. Pokopana je bila v četrtek popoldne ob veliki udeležbi ljudstva ga. Marija Mesar roj. Fer.jan, vdova po pok. Fr. Mesarju, bratu prejšnjega ravnatelja Jugoslovanske knjigarne g. Mesarja. Pokojni naj sveti večna luč! Sorodnikom naše iskreno sožalje! Črn sneg je ležal nekaj dni po Jesenicah, dokler ga ni zamedel drugi. Ta črni sneg pa ni padal z oblakav in so raziskovalci lahko mirni. Proizvajala ga je naša Hrenovca — skladišče koksa in premoga za jeseniški plavž. Tistim, ki so nekdaj napisali o Jesenicah, da so »dolina bistrih voda«, je to nekaj novega. To je neizbežen prah po vseh železarskih in plavžarskih industrijah in Jc6enicc so se pridružile tej metalurški barvi. Če pogledamo velemesta Dartmund s 500.000 prebivalci, Gel-senkirchen, Essen, Witkovice in Moravsko Ostra-vo, ne vidimo nobene bele hiše nikjer v mestu. Desetletja prahu so zamcdla vse. Toda ljudstvo je zdravo in je dokazano, da je prav v tistih mestih umrljivost majhna. Nova generacija smučarjev. Športni klub »Skala« je Oiskrbel smtiško šolo za najmlajše Jeseničane. Znano je, da so Jeseničani snvuški prvaki in da jih daleč kdo ne dosega: Smolcj, Praček, Heim, Znidar, Zupan in drugi. Sedaj je na travniku za Paarom vadi nov rod, ki ne bo hotel zaostajati, ki bo hotel samo rasti in napredovati. Jeseničanom taka še doltfo ne bo vzeto sniuško prvenstvo. Jeseniški Aero-klub je v teku enoletnega obstoja pokazal, da zasluži vfo podporo javnosti. Klub ima že nad 250 članov. Poleg velike letalske prireditve, katere se je udeležilo nad 6000 liudi, je organiziral notranje delo in ima že dve lastni jadralni letali ter nešteta modelov. Dvanaist jadralcev pa jo opravilo iz.pite na JtSiokah, eden celo C izpit, da se nadzorstvo nad izseljenci čim bolj izpopolni. Take ankete ni samo, da so potrebne, ampak so tudi koristne za delavstvo, zaradi česar je naše sezonsko delavstvo to anketo z veseljem pozdravilo in se veseli sklepov te ankete, kaieri sklepi naj prinesejo zboljšanje položaja našemu sezonskemu delavstvu. Pa ni samo osrednja državna oblast, temveč tudi naša banovina se mnogo trudi in si prizadeva, da z raznimi javnimi deli v našem kraju da zaslužka mnogim našim delavcem doma, da njim ne bi bilo treba hoditi v tujino.. Saj je znano, da je naša banovina v zadnjem času investirala mnoge milijone za javna dela prav v našem kraju, da s tem vsaj deloma omili izseljevanje. Naj naštejemo iz teh javnih del samo most pri Petajncih, kjer bodo že prihodnjo pomlad dobili zaposlitev okrog 200 naših delavcev. Pri gradnji nove banovinsko bolnišnice v Murski Soboti, ki jo bodo gradili prihodnje leto, bo tudi dobilo zaposlitve okrog 150 delavcev. Pri regulaciji Mure bo zaposlenih nadaljnjih 200 delavcev. Tako akcijo za omejitev izseljevanja od strani naše banovine naše delavstvo z veseljem pozdravlja. Poleg lega bodo na državnem posestvu »Belje«, kamor gre.jo na delo vsako leto naši delavci, tudi letos dobili zaposlitev okrog 1.500 delavcev. Vele-posestvo »I.ederer« v Čoki je že zaprosilo za 500 naših delavcev. Vsa druga posestva v Bački in Vojvodini bodo zaposlila okrog500 delavcev. Tudi doma so zaradi dobre gradbene sezono večji izgledi za zaposlitev v prihodnjem letu. Pri gradnji »Trgovskega doma« v Murski Soboti bo dobilo zaposlitve še precej delavcev. Na vidiku je tudi gradnja palače »Bate« in velika stanovanjska pa- št. Jurij ob juž. žel. Vesel Božič je priredilo občinskem ubožcem društvo Rdeči križ, ki si je pod predsedstvom ravnatelja kmetijske šole g. inž. Laha nadelo nalogo, lajšati ubogim njih bedo. Ubogi so'bili kakor že za Veliko noč, tudi sedaj lepo obdarovani z živili v skupni vrednosti 1500 din. Po širši okolici šentjurske fare pa so to delo požrtvovalno opravila dekleta Marijine družbe in tako razveselila in Bogu približala marsikatero zapuščeno človeško srce. Na Štefanovo pa je bila v Katoliškem domu bo-žičnica za otroke; otroci so pod vodstvom požrtvovalne učiteljice gdč. Jagrove igrali božično igro »Pastirci pred nebeškimi vratmi«, ki so jo na praznik sv. Treh kraljev ponovili. — 4. januarja smo pokopali častitljivega starčka Jožefa Pečarja, I>o domače starega Šimena iz Bezovja. Malo mu je manjkalo, da ni izpolnil 91 let; šel je za svojo ženo Uršo, ki mu je umrla komaj pred pol letom. Bil je vedno trezen, pošten krščanski mož in gospodar, kakor je še sedaj njegova hiša poštena in spoštovana. Naj v miru počival ■saaHaaniaBaaatBanDaBBBanMaaHiHM Grobnice m spomenike Vam v zimskem ča^u izvrši po globoko znižanih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Haš domači vrt Pod gornjim naslovom bomo prinašali vsa aktualna vprašanja iz vrtnarstva, sadjarstva in zelenjadarstva, kakor tudi nasvete za vsa važnejša dela, ki bodo časovno razdeljena. Dela v januarju. Snežen in mrzel je januar, a to nas ne sme totiti, da ne bi pregledali v toplejših dnevih našega sadovnjaka, ker je sedaj najlepši čas za čiščenje, redčenje, gnojenje in skop-ljenje sadnega drevja. Izžagati moramo vse pregoste veje, nadalje vse one, ki se drgnejo ali pa so nalomljene. Odstraniti pa moramo tudi tiste, ki vise preveč k tlom. Pri žaganju in obrezovanju moramo posebno paziti, da no puščamo okrškov in štul, ki postanejo potem gnezda za razne živalske in rastlinske za-jedalce. Rana naj bo kolikor mogoče majhna in tik ob deblu, ali pa nad najnižje ležečim očesom, oziroma odganjkom, da se prej in čim glad-keje zaceli. Pri tem pa moramo paziti, da ne poškodujemo rodnega lesa. Ko je tako krošnja temeljito očiščena in otreb-ljena, preidemo 7. dolom na deblo. S strgulo ter žično krtačo temeljito očistimo deblo lišajev, mahu in starega, odmrlega ter stran štrlečega lubja. Ves ta trebež od vej in debla, kakor tudi suhe plodove (mumije) moramo prestreči na rjuhe in jih takoj sežgati, ker je v njem mnogo trdoživih živalskih zajedavcev, ki bi se, če bi jih pustili na tleh, razlezli nazaj na sadno drevje in bi bil ves trud zastonj. Ko sta krošnja in deblo tako temeljito očiščena, ju namažemo za 10% arhorinom ali pa z mnogo cenejšo in skoraj prav tako dobro 14 do 18 apneno-žvepleno brozgo* Škropimo le takrat, kadar ne zmrzuje. Z zimskim škropljenjem odnosno mazanjem sadnega drevja uničimo kaparja, listne pršiče, mah, lišaje, plesni in razne glivične bolezni, pri breskvi pa preprečimo kodravost listja. V januarju gnojimo v sadovnjaku in v vrtu 7. gnojnico in s težko topljivimi ali s počasi se razkrajajoči mi umetnimi gnojili. Okoli debla sadnega drevja nam ni potreba gnojiti. Najbolje moramo pognojiti krog v širini krošnje, kajti tam je največ kapilarnik koreninic, ki srkajo hrano. Na cvetličnem, oziroma zelenjadnem vrtu pa v tem mesecu nimamo posebnega dela. Pač pa moramo pregledati gomolje dalij in kan, izrezali vso gnilobo in plesen, rane pa potresti z žvepleno-ogljenim prahom, da preprečimo gnitje. V tem mesecu režemo tudi cepiče od vrst, ki jih nameravamo razmnoževati, pri tem pa moramo paziti posebno na to, da jemljemo cepače samo z zdravih in rodovitnih dreves. Znanost je namreč ugotovila že ponovno, da prenašamo s cepiči vse dobre in slabe lastnosti matičnega drevesa. Zalo jemljimo cepiče samo z zdravih in plodonosnih drevesi * Priprava kalifornijske ali žlepleno-apne- ne brozge: Vzemi 1450 g žveplenega prahu in 850 gramov zdrobljenega žganega apna na 10 litrov vode. To zmes kuhaj tri četrt ure v železni posodi. vodo, ki mod kuhanjem Izhlapi stalno dolivaj! Kuhano brozgo precedi v lesene ali železne posode. Hrani se dobro zanrU v prostoru, kjer ne zmrzuje, j. m. lača, katero bo gradil v Murski Soboti Pokojninski zavod iz Ljubljane. Pri teh gradbenih delih doma \ in po ostali Sloveniji bo dobilo zaposlitve nadaljnjih 500 delavcev. Ali kljub vsem tem dobrim izgledom za zajio-slitev v prihodnjem letu nam ostane še nezaposlenih 6.500 sezonskih delavcev, za katere moramo iskati zaposlitve v inozemstvu. Od teh 6.500 delavcev jih bo šlo okrog 4,500 v Nemčijo in okrog 2.000 v Francijo. Iz gornjega vidimo, da se izseljevanje našega sezonskega delavstva ne da enostavno zabraniti, ker bi na ta način ostalo okrog 6.500 sezonskih delavcev brez zaslužka in brez kruha. Izseljeniško vprašanje našega sezonskega delavstva se da rešiti samo z daiekosežninii gospodarskimi načrti, ker bi morala država z velikimi javnimi deli za-sigurati veliki večini našega delavstva zaposlitev za več let, a posamezniki bi pa morali vložiti svoje milijone vindustrializaci.jo naše pokrajine. In takih mecenov nam manjka. Pa ludi vzgoja naše kmečke mladine za moderno kmetijstvo je velikega pomena za omejitev našega izseljevanja. V tem pogledu nam bo veliko pomagala Kmetijska šola v Rakičanu. K pospešitvi našega izseljevanja je veliko pripomogla naša nesrečna agrarna reforma. Agrarna reforma nam je ustvarila mnogo malih družinskih edinic, katere edinice na dobljeni 4 do 5 oralov agrarni zemlji ne morejo živeti niti umreti, zaradi česar so stalno navezani na sezonski zaslužek, da ž njim prehranijo sebe in svojo družino. Tudi tukaj bo treba pristopiti k popolnejši rešitvi tega vprašanja. —ar. Na Jesenicah je bila v soboto odprla razstava društva rejcev malih živali »Živalca«. Razstava je prirejena pod pokroviteljstvom tehničnega ravnatelja K1D g. dr. inž. K lin a rja v telovadnih prostorih meščanske šole in bo odprta do 10. januarja. Rejci malih živali so zbrali na razstavi najlejiše komade in najbolj izbrane pasme naših koristnih živali kuncev, kur, rac, gosi in golobov. Vidi se, da je reja kuncev na Jesenicah po delavskih gospodinjstvih precej razširjena in da gojijo res koristne pasme, med katerimi so pravi velikani — angorski kunci. Razstavljalci pa so tudi praktični. Istočasno so razgrnili na razstavi nekaj kožuhovine, pridobljene od teh kuncev. Na ta način je dana možnost, da si vsak lahko oskrbi drago in lepo kožuhovino iz domače reje. Med kunci so razstavljeni tudi lepi pari alaska-pasme. Prav tako je pri kokoših razstavljena vodilna pasma koristne štajerske kokoši, kot dobre nesiike in nekaj drugih vrst za izdatno prirejo. Tako je pokazano vsem, katere kokoši naj redi delavski dom, da bo imel čim več koristi. Mimo tega je razstavljen tudi moderen kokošnjak, ki omogoča kontrolo nesilk. Tudi to je nekaj novega, koristnega in cenenega. Dalje razstavlja društvo ptičke. Ta del razstave je zelo zanimiv, posebno še v delu papig, ki jih je na razstavi okrog 40 in so vse domače prireje. Nekaj jih je tako domačih, da letajo kar prosto po dvorani in se vsedajo obiskovalcem kar na ramo, kot bi hotelo tolmačiti ogled. Razstava malih živalic v delavskem mestu ima) dvojni pomen in se jo res izplača pogledati. Zdravje iz rož Trobclika, velika, smrdljivec, konjska mako-čina, markočevna, evolina, divji koren, smrdljivi koren, steničnik, steničjak, stvolika, češko: rozpul jizlivy, poljsko: cykuta, rusko: szalem, latinsko; Cicuta virosa, nemško: Wasserschierling. Ko bereš to ime, se boš gotovo ustrašil in se čudil, kako pride ena naših najnevarnejših in najbolj strupenih rastlin med zdravilne. Kakor si opazil, smo obravnavali dosedaj predvsem več ali manj strupene rastline, ki jih tudi uporabljamo v zdravilstvu. In ena takih je zgoraj imenovana trobelika, ki raste pri nas po mlakužah, po obrežju bajerjev, jarkov in po močvirjih. No najdeš je pa po travnikih, ker niina potrebne vlage in blatne zemlje. Kot smo omenili, je trobelika ena naših najnevarnejših rastlin. Nevarna je človeku, pa tudi živini. Vsebuje namreč v vseh delih, zlasti pa v koreniki, ki je zunaj zelenkasta, znotraj belkasta, na prerezu pa v posamezne predale razdeljena, hud strup. Ti predeli so včasih polni belkastega soka, ki na zraku naglo potemni (postane rumeno-rdeč), je zoprnega duha in žgočega, ogabnega okusa. Iz korenike zraste do 1 m visoko, votlo, okroglo, brazdasto, golo in vejnato steblo, ki nosi zlasti sjx)daj velike, zgoraj vedno manjše, zelene, 2 do 3 krat pernatodelne liste. Njihovi lističi so drobno napiljeni. Listni pecelj je votel. Beli cveti so zbrani v sestavljene ovrstne ko-bule koncem vej in stebla. Plodiči so rujavkasti in ovenčani z ostanki čašice in vratu. Cvete od junija do avgusta. Rastlina vsebuje v vseh svojih delih", zlasti pa v koreniki hud, smolnat strup: cikutoksin; razen tega še hlapno olje in močno dišeč, pa hlapen alkaloid: cikutin. Odtod njen omotičen duh. V začetku se ti zdi korenika, če jo jiokusiš, sladka, vsebuje namreč nekaj sluznatih in sladkih snovi; toda kmalu so spremeni prej sladki, v grenek iu zopern ali kot pravi Cilenšek »ogaden« okus. Če zavžiješ le malo korenike ali zelišča, so skoraj pojavijo posledice: njen strup cikutoxin vpliva namreč na živčevje, mozeg in možgane. Pojavi se glavobol, zaspanost, omedlevica, krči; v ustih peče, oglaša se silna žeja, nastopijo bolečine v trebuhu, iz ust stopajo pene, bolnik kriči, težko diha, vzdiguje se mu, nastopi driska, vname se črevesje: loti se ga blaznost in v hudih krčih bolnik umrje. Na mrliču se pokažejo velike črno-modre lise, krvne žile v možganih so polne strjene krvi. Ena sama korenika more povzročiti smrt. Kako je z ozdravljenjem zastrupljenih? Slabo. Le kakih 50% jih ostane živih. Pri zastrupljenju je postopati takole: bolniku daj živalskega oglja, tudi želodova in črna kava ali čaj (ruski) je dober; predvsem poskrbi, da pride čimprej zdravnik, ki bo ukrenil vse potrebno. »Tako je torej s to rastlino, ki smo |o všteli med tiste, ki so ludi zdravilne,« se boš čudil. — Kako je s lo zadevo? Kot domače zdravilo uporabljajo veliko troheliko tu in tam še pri revmi in raznih kroničnih kožnih boleznih, vendar odsvetujemo uporabo trohelike v domačem zdravilstvu. Je pač zelo nevarno zdravilo! Pač pa se poslužujejo zdravniki raznih preparatov pri različnih obolenjih možgan, srca. pa tudi zunanje, pri kožnih boleznih (spuščaji, lišaji) itd. K V £ T V R Ji Dve zanimivi svetovni razstavi v letošnjem letu Leonardo da Vinei: Zadnja večerja V leto&njem letu bo reč velikih svetovnih umetniških razstav, med katerimi nikakor ne bo najmanjše važnosti mednarodna razstava nabožne umetnosti v Vitoriji na Španskem. Zanimiva bo že zato, ker se bo vršila v Španiji, pa tudi zato, ker bo ena največjih mednarodnih razstav »artis eaeraet, to je »svete umetnosti«. Na tej razstavi imajo namen zbrati dela, ki 60 določena za 9vete obrede in pobožnosti vseh panogah umetnosti, tako v arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu; dekorativne umetnosti, slikanje na steklo, keramika, pozla/taratvo, tiskovine, knjige, iluminacije, plašči itd. Gledalo se bo z dveh stališč: z umetnostnega najprej, potem pa tudi z liturgičnega. Zato bodo izpričevali vsa dela, ki so posvečena kakršnimkoli posvetnim potrebam. Na to razstavo, ki bo absolutno mednarodna, bodo povabljeni najznamenitejši umetniki, pa tudi umetne obrti iz Španije in vsega sveta. Sprejemali bodo sicer na razstavo 6amo dela, ki so jih povabili, sricer pa mora slikar, ki bi hotel, da njegovo delo sprejmejo, delo prej predložiti komisijii, ki jo šele nato odobri. Ker pa hoče razstavni odbor doseči največje sodelovanje med posameznimi umetniki, se Leonardo da Vinei: Sv. Družina Ena izmed največjih razstav, ki jih ima Italija v načrtu za letošnje leto, je brez dvoma razstava del Leonarda da Vinei, enega najgeaiiakief ših italijanskih ljudi sploh ter enega največjih mojstrov barv in črt. Učenjak, tehnik, slikar, filozof, inženjer, iznajdiitelj — vse to je bil Leonardo da Vinei, ustvari te I j svetovno znane Zadnje večerje in Mone Lise ter sanjač o poletu človeka po zraku. Ta razstava vseh ohranjenih del in spominov na Leonarda da Vinei se l>o odprla v Milanu 9. maja 1939 ter je proglašena za največjo svečanost, s katero hočejo Italijani proslavljati tri-letnico svojega cesarstva ter dvajsetletnico zamisli nazora, ki je zdaj že 17 let na vladi. Pokroviteljstvo je prevzel Mussolini ter druge vodilne osebe sodobne Italije. Ker bo to največja umetnostna atrakcija ne samo Italije same, temveč tudi svetovne umetnostne družbe, so zdaj že vse sile na delu, da resnično iz vseh držav zbero vse spomine na tega genialnega človeka, na drugi strani pa se tudi že prizadevajo, da zainteresirajo ves kulturni svet na to pomembno kulturno prireditev Za to priliko bodo odobrene številne olajšave na parobrodih, zrakoplovih, vlakih itd. itd. Danes samo opozarjamo na to italijansko kulturno prireditev tudii našo umetnostno občinstvo, kajti marsikoga bo prijelo hrepenenje po delih Leonarda da Vinei, ki ga pozna iz kulturne zgodovine, ali pa tudi samo iz Merežkovega romana. Samo nekaj suhoparne oznake tega velikega renesančnega slikarja in človeka bi radi podali v naslednjih vrsticah: Leona rdi da Vinei »e je rodil 1.1452 v Ankianu di Valdarno v okraju Vinei, zaradi česar ga tako imenujejo. V svoji mladosti je poleg matere imel še tri mačehe in več bratov in sestra. Zato je razumljivo, da je šel kmalu od doma. da so nauči slikarstvu, glasbi, matematiki in drugim umetnostim in znanostim. Leta 1472 je bil že vpisan v ceh slikarjev. Kot glasbenik, namreč virtuoz na violino, je bil poklican na dvor Ludovika Moo-ra, kjer je ostal do leta 1490, ko se je naselil v Florenri. Potem je Sel na potovanje ter se je pojavljal v Benetkah, v Furlaniji do Soče. bil v Me-dicejski službi kot inženir, in sicer v vojaški službi, kjer se je bavil z načrti za zrakoplov ter je tako Leonardo da Vinei eden prvih predhodnikov modam« tehnike jim tudi dovoljuje, da umetniki iz različnih panog sestavijo skupen predmet za razstavo, tako n. pr. oltar, na katerem bi prišli do veljave umetniki najrazličnejših vrst, tako arhitekti, kiparji, slikarji in umetne obrti. Inozemski razstavljalci bodo lahko pošiljali svoje modele in predmete brez carine na špansko ozemlje, toda samo s pogojem, da ne računajo na prodajo del, temveč samo na vrnitev. Predmeti pa, ki bi se slučajno prodali na razstavi, bodo seveda podvrženi carinskim predpisom. Toda razstavijalec nosi tudi stroške do španske državne meje. Za to razstavo bodo izdali posebne kataloge, fotografije itd., kar vse bo služilo za to, da iz dobička postavijo potrebne in porušene cerkve. Predavanja, izleti, koncerti ter druge prireditve bodo spremljale to zanimivo svetovno razstavo svete umetnosti, ki jo bodo otvorili na letošnjo veliko noč in od katere računajo, da bo odprta do januarja 1940. Ce morda koga natančneje zanimajo bodisi pogoja, ali sploh aranžeretvo razstave, se lahko obrne na naslov: Exposicioin In-termacicmal de Arte Saoro. Instituto de 2a ense-nanza — Vitoria Espaaa. Toda kljub temu, da je bil slikar, glasbenik in inženir, je pisal tudi filozofska dela, tako Codex atlanticus, razpravo o slikarstvu, pa tudi s področja bogoslovja »De divina proportionec, namreč o božji razsežnosti. S svojo bistroumnostjo je obvladal vsaik duhovni napor ter ga ujel v trdno obliko, v izraz besede ali poteze. Kot fizik in naravoslovec je prvi od vseh postavil sistem geologije na podmorski bazi ter na dviganju se svetov iz morja. Kot arhitekt pa je zapustil več razprav o tiburiju stolne cerkve v Milanu, o stolni cerkvi v Pavi ji ter o okrasitvi v Castelu. Kot vojaški inženir v službi Ludovika Moora in Cezara Borgie (1500) je zapustil več piismenih razprav o potapljanju sovražnega brodovja s posebnimi pripravami in orodjem s pomočjo potapljačev v posebnih zaprtih opravah Tako si predstavlja podmornice: »v času blokade je treba vzeti metalce min, plinsko masko, na kopnem in na morju, orodja čudnih moči ter še druge priprave za napad in obrambo,« kakor je pisal v svojiih razpravah o vojaških znanostih že tedaj pred 400 leti. Leita 1479 je izumil padalo iz zraka, kar je tudi sam preizkušal na morskih skalah. Leita 1513 do 1516 študira tudi način, kako bi se dalo izsušiti Pomsko močvirje, kar ee je posrečilo šele sedanjim italijanskim oblastnikom. Kot kipar pa je naredil konja za spomenik Frančiška Sforze. Deset let je baje študiral in delal in preizkušal vse, kar bi mu moglo služiti zato, da v znanstveni natančnosti zajame konjski korak. Zdi se, da je bilo to delo končano 1. 1493, kakor se vidi iz neke opombe, toda ker ni ohranjeno, se ta — doslej imaginareni kip imenuje »Tragedija konja«. Kot ravnatelj in slikar zaves v gledališču ee je (»kazal predvsem ob priložnosti svatbe Bi-ance Marije Sforze z Maksimilijanom d'Iiste. Toda največ svetovne slave je dobil kot slikar, kjer so znana njegova dela: Oznanjenje, ki visi v Liuvru, P o k 1 o n sv. Treh kraljev (Galerija Ufizzi), Blažena Devica od Stena, Iiitka pri Anghiariju, Leda, Sv. Janez kot otrok, Sveta Družina, Sveti Hieronim (Vatikan), portreti itd. Njegova je tudi svetovno znana M o n a Lisa (Gioconda), ki jo prinašamo v današnji reprodukciji, ter morda najbolj znana Zadnja večerja. V njej je Leonardo da Vinei dosegel enega izmed viškov svetovne slikarske umetnosti. Človek mora samo gledati to sliko in sliši natančno besede, ki jih je tisti hip izgovoril Kristus: »Eden izmed vas me Ivo izdal.« Kakšno duševno borbo so te besede izzvale pri a|>ostolih in kakšno negotovost! Vse to je v dotedaj neverjetni razgibanosti prikazano na tej sliki! S svojim slikarstvom je torej Leonardo da Vinei povzročil naravnost revolucijo v slikarstvu, prav s svojo dramatičnostjo. V njem se jo |>o-kazal nov duh XV. veka. Leonardo da Vinei je po svoji službi na italijanskih dvorih prešel v Francijo na dvor kralja Franca I. ter je tudi v Franciji umrl 2. maja 1519. Že v tem suhoparnem pregledu Leonardovega dela se vidi, da je ta renesančni človek bil resnično ena največjih svetovnih genijev, pravi vseztialec, polihistor, slikar, kipar, arhitekt, fizik, anatom i k, kemik, glasbenik, pesnik, filozof, pa tudi pisatelj in vojaški tehnični strokovnjak, pravi izumitelj. Študira letenje ptic in si zamišlja zrakoplove, kar je uresničila šele naša doba. Riše načrte o vodovodnih napravah in skuša izsuševati močvirja, kar je tudi šele uresničil naš čas. Bil je sitirokovnjak Leonardo da Vinei: Mnna Lisa (Gioconda) v vseh panogah tedanjih znanosti ter volikam v vsem, vreden sponiana iKitoincev. l'o vsem tem je razumljivo, da hočejo Italijani za svoje svečanosti proslaviti prav tega moža dela ter da bo razstava, ki jo z vsem državnim instrumentom in z vsemi sredstvi pripravljajo za letošnii mesec, maj, resnično nekaj izrednega, edinstvenega, vrcvduega obiska. Spomin in posten Jak oba Bataesa Španska državljanska vojna je zadnje čase v svoji deželi s topovi in z gromovi prevpila vse druge, zlasti vse kulturne glasove. Vendar se v Španiji v teh dneh tudi sredi vojnih viharjev oglaša en glas, en spomin na velikega moža, ki bi mogel s svojim duhom in delom napraviti v španski državi red in mir, ko bi se le mogla uveljaviti njegova načela. Pred nekaj meseci je minulo 90 let, odkar je umrl Španec jakob Balmes. Dosegel je komaj starost 38 let; toda ta maloštevilna leta obsegajo življenje enega izmed največjih filozofov, sociologov in publicistov ne le Španije, marveč sploh vse nove dobe. Balmes je veličina, ki živi za vse čase, ker more vsem časom nekaj povedati. Med sodobnim rodom vstajajo včasih nazori, ki hočejo ustvariti in dati človeški družbi nekaj novega brez ozira na vso tradicijo in preteklost. Nič jim ni mar, kaj pravi zgodovina, skušnja in spoznanje preteklih časov. Ako pa ti moderni ljudje že kdaj in kako pogledajo v minulost, povzamejo iz nje samo to, kar se sodobni modi prilega. Toda na velike zgodovinske osebnosti in dogodke je treba gledati samo tako, kakor zahteva resnica. Balmes je bil filozof, sociolog in znanstven gospodarstvenik. Kot filozof je s sholastiko zagovarjal filozofijo zdravega razuma in obenem krščanskega univerzalizma. Sijajen je Balmes v kulturnih vprašanjih in odgovorih. Tu in lam pripravi svobodomisleca ali dvomljivca do izjav, ki morejo osmešiti če že ne prepričati tega samega. Generalu, ki ga je n. pr. zaničljivo vprašal, če sploh kaj gotovega vemo o prihodnjem življenju, je najprej odgovoril z drugim vprašanjem: »Ekscelenca, ali upate, da boste v prihodnjem življenju še general?« Ko je ta to zanikal, je pristavil filozof: »Torej ve visoki gospod za gotovo vsaj to, in naj torej že v tem življenju na svoj položaj ne bo ni-čemurno ponosen...« Francoz Guizot je v svojem delu, »Civilizacija Evrope« poveličeval revolucijo kot činitelja svobode in napredka. Balmes pa je s šegavimi odgovori prevrnil vse dokazovanje svojega nasprotnika. Po teh odgovorih se je izkazala revolucija le kot čini-telj nazadovanja in razdiranja. Po Balmesu je revoluciji odprl pot le razkol v evropskem krščanstvu zaradi protestantizma. Kdor razdira avtoriteto v krščanstvu, misli Balmes, povzroča zmede in dvome med duhovi; dvomi pa raz-nik. Ko bi jih le bolj brali! Balmes je bil izrazit filozof, spekulativen mislec. Pa četudi tak in tako velik razmišlje-valen duh, ni se umikal in umaknil časovnim skrbem in nalogam. Nasprotno je prav v tem. ker je z duhom presegal druge ounove, pri vsej ponižnosti in skromnosti čutil poklic in dolžnost, da s svojo razumnostjo in uvidevnostjo odgovarja na nujna in važna časovna vprašanja. Misleci so poklicani, da vodijo svoj sodobni rod in ga očuvajo pred zmoto in zablodo. Ali naj to delo vrše diletantje? Balmes se je veliko bavil s politiko svoje dobe. Nasproti prijateljem svobodomiselstva v Španiji je kakor danes general Frnnco z m«'-krajajo posameznika in po njem tudi njegovo okolico in družbo. Kjer jia se razkraja družabni red, tam se rušijo tudi države. Tako se pojavlja boj vseh zoper vse. Le tajite ono-stranost, nadaljuje Balmes, da se boste še bolj bojevali za tostranost. Borite se zoper kapitalizem in mamonizem, pa mu le še bolj utrjujete tla. Ne revolucija, zaključuje Balmes to poglavje, ampak le katolicizem, to je popolno in celotno krščanstvo — rešuje in rešil Le v tem je — po Balmesu — resnično poroštvo resnične človeške svobode in vrednosti. Le v tem je zaščitenu vera, kultura, literatura, znanost, umetnost, civilizacija. — Kako aktualne so te Balmesove misli tudi za naš čas in rodi Pu saj nam je te misli v številnih razpravah pre-|>ričevo!no razvil naš Balmes — Aleš Ušenič-čem nastopil tedaj publicist Balmes s peresom za konservativno misel. Ko bi njegova zahteva, Izabela namreč naj bi vzela don Carlosove-ga sina, naj bi se torej obe bourbonski rodo-vini spravili med seboj; ko bi se ta Bulinesova zahteva spolnila, bi bilo tudi takrat španskemu ljudstvu prah ran jenega mnogo prepiru in prelivanja krvi. Balmes je imel bister zgodovinski pogled in topel katoliški čut. Svoji domovini je hotel priboriti in ohraniti zdravo svobodo in ji za jamčiti resničen napredek. Gospodarstveno je Balmes zastopal misel srednjeveškega sotidarizina, seveda v času primerni obliki. Lastninska pravica stoji in mora obstati, vendar pa le v gotovih mejah in obremenitvah lastnine. Sociulne dolžnosti morajo biti toliko večje, kolikor obsežnejša je lastnina. Iz tega sledi, kakor je Balmes napisal v posebnem spisu: »Socialna, politična in ekonomska razmišljanja o posestvih klora,« naj bi Cerkev le ohranila svoje lastninsko pravo na taka posestva, ker jo k temu upravičuje njeno kuritativno, vzgojno in sploh kulturno delo. Cerkveno premoženje ni mrtvo premoženje, marveč je zares plodonosna in blagonosna posest, kar se ne more reči o kapitalizmu, ki le žre, ropa, ovira in zasužnjuje male podjetnike. Kapitalizem služi naposled le živalskemu človeku, premoženje pa, ki se upravlja v cerkvenem duh u, streže višjemu, res kulturnemu človeku. KNJIGA 0 SLOVANSKIH JEZIKIH Akademik naše Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Rsijko Nahtigai je k svojim neštevalniin delom dodal eno svojih največjih del, ki bo z nad vse svojevrstno, do zdaj pri nas javnosti še nedostopno vsebino raz-oral ledino slovanskega študija. Do sedaj je bila ta snov omejena saino v krog njegovih slušateljev slavisti ke. Tako je obogatel Slovence za eno knjigo več, knjgo, kri razglablja in govori o vprašanju slovanskih jezikov, o njihovem razvoju iz prvega, še enotnega jezika, dalje o njihovi razčlenitvi in današnjem stanju teh jezikov pri posameznih slovanskih narodih.Knjiga naj bi ne bila samo slušatelju naše univerze, ki je do sedaj črpal iz tujejezičnih pomagal, temveč vsakemu izobražencu vademecum za spoznavainje in proučevanje slovanskih jezikov, zlasti pa naj hi bila osnova za študij, preden se loti svojega lastnega jezika. Tako bo knjiga, ki je prav svojevrstna v slavistični literaturi, dosegla svoj namen, katerega je hotel Akademik dr. Nahtigai sam doseči, ko pravi v uvodu: »Knjiga... naj služi kot nekakšna Ariadina nit skozi labirint slovanske primerjalne slovnice.« Gotovo je knjiga mejnik v vsem našeun prizadevanju, ki stremi za tem, da poznamo svoj začetek, svojo rast od najstarejših časov v prvo tvorbo samostojnih slovanskih narodov, v tvorbo lastnih jezikovnih skupin, ki so vedno izpričevale tvorbo narodnih skupin. In tu, v knjiigi imamo vsega tega obilo. Bogastvo knjige je neprecenljivo. To bogastvo pa je še večje, če pomislimo, da je zrastla v teh majhnih in skrom- nih slovenskih razmerah, da gradimo ravno v teh razmerah tako veliko stavbo »učenosti«, ki nas pred svetom dostojno in častno izpričuje in |>otr-juje. Mimo Predgovora, kjer nam avtor pojaanjuje pomen knjige in kjer se kritično zadrži pri načrtu knjige, pridemo do kratic, pri katerih so zlasti važne one o jezikih in jezikovnih sjiomonikih ter tekstih. Jezikovni znaki so podani izčrpno, saj je bilo avtorjevo glavno življenjsko delo osredotočeno študiju akcentskim premikom v posameznih slovanskih jezikih. Pregled slovanskih latinskih abeced in Pregled slovanskih cirilskih azbuk smo zelo pregledno dobili končno tudi v naši slovenski knjigi. Tako smo dobili z njo tudi staro glagolsko in cirilsko azbuko. V Uvodu izvemo o današnjem stanju slovanskih jezikov i-i na ihx1-lagi najnovejših podatkov o številčnem sitanju po-sainezmih slovanskih narodov. Dalje je v uvodu govor o najstarejšem književnem jeziku, ki ga imenujemo tudi staroslovenski alii starocerkvenoslo-venski. O tem jeziku imamo nekaj prepisov slaro-cerkvenoslovemskih spomenikov, ki nam izpričujejo s/tanje tega jezika do nekako XI. stoletja, s katerimi so v zvezi tudi naši Brižinski spomeniki iz X. stoletja. Nadaljnja uporaba tega sčasoma spremenjenega jezika je zgolj lilurgičnega značaja. Razvoj posameznih živih slovanskih književnih jezikov se začenja s češčino v XIII. stol., nadalje s poljščino v XIV. stol., ruščino v XVII. in XVIII. stol., zlasti v XIX. stol., ukrajinskim v XVIII., beloruskim v XIX., lužiškim v XVI., kakor tudi s slovenščino v času reformacijskega gibanja, bolgarščino v XVI. in XVII., s pravim književnim jezrikom v XIX. stol. Prav v XIX. stoletju se »počenja hrvatski, srbski in slovaški književni jezik. Uporaba latinice in cirilice loči Slovane v vzhodne in zahodne. — Cepljenje v slovanske jezike je privedlo do tega, da so slovanski jeziki med seboj izgubili mnogo starega, zlasti v glasovnem oziru in v tvorbi novih besed ohranila pa sta se najbolj jedro morfološke in sintaktičnen strukture t«r sa-mobihni besedni zaklad. Nadaljni razvoj slovanskih jezikov je šel v smeri razčlenjenja v narečja in pod na reč je. Z označbo predhistorične in histo- rične dobe se zaključuje Uvod, lei nas s podrobnim pregledom vseh omenjenih ločk privede v prvi del jedra knjige, v predliistorično dolio Glaso-slovni sistem praslovauščine priča o odnosu do drugih indoevro|*»l;ih jezikov, zlasti v zvez.i z ide-nebnima palatalnima soglasni,koma k-g, dalje de-labialiizacija ustnično goltniških k" in g", prehod s v h po i u r k. V ožji zvezi z latinščino je pra-slovanščina izgubila aspllrirane zaporne oglasnike bh. dh in še druge posebnosti Preidemo v prvi oddelek glasoslovja, kjer je govor o zakonu odprtih zlogov, o kvantiteti samoglasnikov in redukcijskih soglasmikov, naglasu in palatalnem značaju praslovanskega glasovnega sistema. Pod vsemi temi naslovi so podrobno utemeljeni vsi pojavi, obilica primerov pa potrjuje ta zakoniti jeziikovni glasoslovni sistem. Pri oblikovanju te dobe nas izčrpen uvod privede k sklanji. Posamezni oddelki govore o imenski sklanjatvi, zaimenski in sklanjatvi števnika. Po izčrpnem obravnavanju spre-gatve preidemo v historično dol>o. V glasoslovju le dobe so zaglavja, ki razmotrivajo o postanku zaprtih zlogov in izprentembah glasovnih produktov predhistoričnega zakona odprtih zlogov, o kvantiteti, naglasu, nadaljnem razvoju palatalne-ga značaja slovanskih jezikov. Pri oblikoslovju se seznanimo o sklanjatvi v splošnem, dalje o imenski sklanjatvi, samostalnika in pridevnika, o zaimenski iin sklanjatvi števnika. Prav tako je pri spregatvi z znanstveno natančnostjo obdelano ogromno glagolsko gradivo historično dobo. Ves tekst je poln tabel, ki nazorno prikazujejo preglede značilnih sklanj iin spregalev. To nad vse konstruktivno delo se zaključuje z vpogledom ob enem samem tekstu v razne slovansko jezike in lako na prvi pogled ugotavljamo že različnost oziroma skupnost jezikov, ki jih govori 181 milijonov pripadnikov ene same veliko družine — Slovanov. Nad vse bogat in najbrž nikjer ni tnko popoln seznani glavnih del in spisov o slovanskih jezikih. Bibliografija zaključuje s svojimi za posamezna jezikovna področja navedenimi podatki to edinstveno knjigo, ki ni edinstvena samo v našem jeziku, ampr.k sploh v svetu jezikoslovnih prizadevanj na polju slavisti ko. goli. MEJim SLOVENEC Skopuh (Ruska narodna.) Trgovec Marko je bil velik skopuh. Nekega dne je šel na sprehod. Prišel je do berača, ki je sedel na kamnu ob cesti. Starec ga je zaprosil: »Dajte mi vbogajine, dobri gospod le Trgovec Marko je šel mimo. Takoj za njim je prišel reven rnužik (kmet). Zasmilil se mu je ubogi berač in dal mu je kopejko. Bogatina je bilo sram. Obstal je in rekel mužiku: »Prijatelj, posodi mi kopejko. Rad bi dal beraču vbogajme, pa nimam drobiža. Mužik mu je dal kopejko in vprašal: »Kdaj naj se oglasim, da mi jo vrneš?« »Pridi jutri!« je rekel trgovec in šel dalje. Drugega dne je mužik odšel k bogatinu po Kopejko. Bogatin ga je zavrnil: »Prijatelj, pridi pozneje, zdaj nimam drobiža.« Mužik se je priklonil in rekel: »Dobro, pridem jutri.« Drugega dne je bogatin spet rekel: »Nimam drobiža. Ce hočeš, mi menjaj stotak. f*o ne, pa pridi čez dva tedna.« Dva tedna sta minila in mužik se je spet /glasil pri bogatinu. Ko ga je ta zagledal skozi okno. je rekel ženi: »Slekel se bom in legel pod svete podobe, ti pa me pokrij s platnom, sedi in jokaj, kakor da sem umrl. Ko pride mužik, mu reci, da sem danes umrl.« Žena je storila, kar ji je mož velel. Sčdla je in bridko jokala. Ko je orišel mužik v gornjo sobo, ga je vprašala: »Kaj iščeš tod?« »Po kopejko sem prišel, ki mi jo dolguje bogatin Marko,« je odgovoril. »Ne bo nič, prijatelj,« je rekla žena, »Moj mož je umrl.« »Bog mu odpusti grehe I« je vzdihnil mužik in se ponudil: »Dovoli, da mu postrežem za svojo kopejko in mu umijem grešno telo.« Ko jo to izrekel, je pograbil lonec vrele vode in začel polivati bogatina Marka. Marko se jc začel kremžiti in brcati. Mužik pa se ni menil za to. Umil ga je in oblekel, potem pa rekel: »No, žena, kupi krsto in ukaži, naj ponesejo Marka v cerkev. Pel mu bom bilje.« Bogatina Marka so položili v krsto in odnesli v cerkev. Mužik mu je pel bilje. Znočilo se je. Nenadoma se je odprlo okno in v cerkev so se priplazili razbojniki. Mužik se je skril za oltar, tatovi pa so si začeli deliti plen. Vse so si razdelili, samo zlata sablja je še ostala. Vsak jo je hotel imeti. Tedaj je mužik planil izza oltarja in zaklical: »Zakaj se prepirate? Kdor odseka mrliču glavo, od tega naj bo sablja!« Bogatin Marko je ves prestrašen skočil na noge. Razbojniki so se prestrašili in zbežali. »No, prijatelj, pridi, da si razdeliva denar!« je rekel bogatin Marko mužiku. Razdelila sta si plen. »Kaj pa je s kopejko?« je vprašal mužik. »Eh, prijatelj, saj vidiš — nimam drobiža!« se je odrezal bogatin Marko. In tako se je zgodilo, da bogatin Marko nikoli ni vrnil kopejke. Stričkov kotiček Pn srečo jezdi v novo loto Kotičkov stričok, stari mol, soroda spremlja ga prav meto na rami ta presneti koš. Dragi Kotičkov stričok! — Tudi jaz rada prebiram »Mladega Slovenca«. Najbolj všeč si mi pa Ti, čeprav Te še ne poznam. Rada bi Te že videla naslikanega, da hi Te poznala. Strašno sem radovedna, ali imaš res tako veliko sivo brado in en sam las na glavi. In pa Tvoj koš bi tudi rada videla. Le kakšen je ta grdun, ki tako požrešno hrusta naša pisemca? Nemara je po-loben zmaju pod goro? Daj, izpolni mi željo in objavi svojo sliko in sliko Tvojega požrešnega koša! Mojega pisemca mu nikar ne vrzi, če ho-ireš, da Ti bom še kdaj pisala. Srčno To pozdravlja — Tatjana Lcnassi, učenka IV. razr. v Kamniku. Draga Tatjana! — Kar poglej, kako hitro som Tvoji žolji ustregel! Objavil sem svojo sliko in sliko svojega koša — (daj boš menda zadovoljna in bo Tvoja radovednost za večne čase potoložona. Mladi risar Vandot Bojan, ki je meno in moj koš na papir vrgel, me sicer tudi še nikoli ni videl, priznati pa moram, da mo je imenitno zadel. Dvo roki mi je napravil, dve nogi, trobuščok, glavo na vratu, sredi obraza nos — saj pravim, lant jo res velik umetnik! I .o kako jo mogol vedeti, da imam vso to? Ijo toga so no spominjam, da hi kdaj na piijsn jezdil z ljuthn košem čez ramo. A svet je poln skrivnostnih, čudovitih reči, zato ni izključeno, da sem kdaj tako kot mesečnik kolovrati! naokoli in me jo Vandot Bojan videl in hitro izkoristil redko priložnost, da mo jo ovokovefil v tem svečanom irc-nntku. Vandot Bojan hi nama ntognil vso to razložiti po pravici in resnici. Obrni se nanj in ga povprašaj! Sprejmi lop pozdravček od — K o t i č k o -vega s t r i č k a. Dragi Kotičkov stričok! — Ko sem pred kratkim hodila po naših pohorskih planinah, sem srečala starega možička s sivo brado in golo glavo. Samo kakšnih pet las je bilo še na njej. Takoj sein si mislila: Joj, to je pa gotovo Kotičkov stričok! Ali si bil res Ti? Nič čudnega bi ne bilo to, saj pridejo ljudje od vseh krajev na Pohorje. Veš, tukaj je zelo imenitno. Z najvišjega vrha lahko prideš na luno. Pa ne smeš misliti, da Pohorce luna trka. če pa še nisi bil na Pohorju, dragi stričok, Te prav toplo vabim, pridi kdaj; posebno pozimi je tukaj lepo. Samo smučk ne smeš doma pozabiti, ker drugače ne bi mogel v snegu na planino. Boš videl, kako to dobro dene živcem. Gotovo se boš popolnoma pozdravil, če si še bolan. Še nekaj Ti moram povedati. O. katehet mi je zadnjič rekel v šoli, da sem takšna kot Ku-renčkova Neža. Ti jo dobro poznaš, povej, če je to mogoče. Jaz sem strašansko užaljena. Bojim se, da bo to pismo požrl Tvoj požrešni koš, ki nikdar ni sit. Ce se to zgodi, Ti nikoli več ne pišem. Te pozdravlja — Micka Škrnicelj, učenka V. razr. pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Draga Mirka! — Tudi Ti si oglej gornjo sliko, ki predstavlja mene kot neustrašenega Kako živijo in se učijo slepi otroci v Kočevju (Dalje.) Pisava slopih Presunjen nad žalostno zgodbo slepega Lojzka, e Kotičkov striček ood gibčnimi pršiti slepih gojencev. Najprej je gladko kot očenaš »prebrala« svoj prosti spis M i mira iz Moravč. Prsti so ji gibko drseli po izbočenih črkah. Ona bi bila rada kmetica, da bi krmila živali, ki so ji na vso moč pri srcu. Ivanka lz Rakitnice pri Dol. Logatcu bi rada postala nuna. Iz lopo zaokroženih stavkov njenega prostega spisa utripa pesniška žilica, ki ji noč in lan ne d!i miru. Slepi Franc, blizu Ptuja doma, ima visoko loteče želje: rad bi postal vladar. Takole jo je iz-tuhtal: »Vladar biti ni lahko. Za ta poklic bi moral imeti mnogo šol. če bi bil vladar, ne bi pustil, t Franci izpod Šmarne gore bi bil rad ban. Skrbel bi za banovino, predvsem pa za slepo. Kupil bi revnim otrokom obleko. Dal bi tudi zgraditi Njegova želja se na koncu razblini v nič z žalostno ugotovitvijo: »Ker pa ne vidim, no morem postati ban.« , F ran ček od Sv. Ane v Slov. goricah bi m Izmed vseh poklicev najraje izbral učiteljskega. Takole pravi: »Napraviti bi moral 8 gimnazij in celo maturo!« Jožek iz Prlekije se navdušuje za poklic mornarja. Vozil bi se b paraikom po morju. Paziti bi moral, da ne bi trčil v kakšno drugo ladjo. Reševal bi iz valov utopljence. Pa ne more postati mornar, ker je slep. Vinko iz Moravč bi rad postal organist. Takole si predstavlja to reč: »Sel bi v orglarnico v Celje. Tam bi se naučil violine, citer in orgel. Organist zasluži 600 dinaTjev, če je večja fara, pa še več.< Drug za drugim so prebirali svoje proste spise, v katerih leži njihova najtišja želja, pokopana za vekomaj. Vsi prosti spisi izzvenijo v bridko spoznanje: »Jaz ne morem postati to, ker sem slep.« Tretji oddelek (V., VI., VII. In VIII. razred) je izročen nadzorstvu in skrbi gdč. učiteljice Kraljeve. Ko je Kotičkov striček stopil v razred, so se pravkar učili o morju. V kotu razreda stoji zaboj, napolnjen z drobnim peskom. V njem so s spretno roko narejeni otokii in obrežja rek, ki tečejo naravnost v morje. Pa tudi pritoki, zalivi, ponikalnice, pristanišča, parniki in ladje — vse to je nazorno prikazano v zaboju. Kotičkovega strička je predvsem zanimala pešava slepih. Ta reč se mu je zdela za čuda zamotana in nejasna. Zato se je za kratke pol urice sani vživel v vlogo slepega učenčka in ukaželjno sedel v klop. Gospodična učiteljica Kraljeva, ki jezdoca na iskreni pujsu. Dobro si jo oglej — in ne bo Ti težko dognati, če som bil tisti možičok na Pohorju ros jaz. Kakor vidiš, so Tvoj opis za čuda natančno ujema s prelepo mojo zunanj-šfino. Edina sporna točka v toni volovažnom vprašanju ostanejo zaenkrat — lasje. Tisti Tvoj možičok na Pohorju jo imel po Tvojom zatrdilu šo kakšnih pot las na glavi; koliko las ima na glavi možičok na sliki, jo volika uganka, ki bi jo utegnil rešiti mladi risar Bojan Vandot, ki mi jo poveznil imeniten klobuček na glavo. Kaj so pod tom klobučkom skriva — to jo tu vprašanje! Vsekakor som vrlemu Bojanu Vandotu na vso moč hvaležen, da mo ni pustil v mrzli zimi kolnvrotiti okrog z golo glavo. Kako lahko bi so prehladi! in dobil n. pr. nahod, rcvmatizein. ali pa colo pljučnico — Bog mo obvaruj! So koj vidi, kako neskončno blagega, Ijiidomilega srca je ta Bojan Vandot. Naj mu bo na tem mostu izročena naj-prisrfnejša zahvala za vso ganljivo skrb, ki jo jo posvetil meni. staremu, nadložnemu Kotičkovemu stričku. Kurenčkovo Nožko res dobro poznam. Prekrasna ti jo to ženska, Ti rečem! Lase ima raz-niršone kot teta burju in ščetinaste kot krtača, jeziček pol metra dolg, da pretakne z njim tudi najskrivnejše kotičke; ušesa tolikšna, da sliši z njimi celo travo rasti in zahrbtno misli žvižgati; ploščati nos ji sili nekam pod oltlako kot kozji rog, da ovoha z njim najmanjšo mušico, ki brenči pod sinjim nebom; na rokah iina deset centimetrov dolge, nahrušeno nohto, s katerimi raz-praska šo tako trdo kožo; iz oči ji streljajo bliski in strelo— za las natančno sem jo opisal! Če si tudi Ti tako lepo zunanjščino, jo imol gospod katehet kar prav, ko Ti jo napravil poklon, da si njej podobna. Lo počomu bi bila užaljena? Lepota pa vendar nikomur ni v sramoto! Smučk si dozdaj šo nisem mogol kupiti, ker mi finančni minister še ni odobril potrebnega kredita za to. Ker sem pa moder, prodauren mož in vom, da bi na ta krodit utegnil čakati še dolgo, sem sklenil in ukrenil, da si bom smučko iirozal kar sam. Posekal sem v ta namen dvo veliki, debeli smreki pod Triglavom in prav danes začel s pipcem rezljati smučko iz njiju. Delo kar vidno napreduje. Čo pojdo vse po sroči, bodo smučko čez sedem lot osoroj že narejene... Ali so bom postavil z njimi! Čoz kratkih sodom let se torej vidiva spet! — Kotičkov striček. Mladim rojakom v domovini! (Pismo iz Amerike.) Slovenka sem mlada, ljubim svoj dom, ostala do groba zvesta mu bom. Za dom in za mater ho v prsih srce utripalo gorko do zadnjega dne. 2e spet se oglašam s kratkim pismom iz daljno Ameriko, ki jo postala moja druga domovina. Prcdon nadaljujem, prav lepo pozdravljam vse svoje mlade prijateljico in prijatelje širorn Slovenije. Kakor veste, je lani sredi poletja nad sto naših slovenskih mater in deklet obiskalo Slovenijo. ali kakor mi pravimo: stari kraj. Vse so se vrnilo z najlepšimi vtisi: v časopisih, v predavanjih in v medsebojnem pogovoru najraje omenjajo naravne lepoto Slovenijo in svojo drago znance in znanko. Ko prebiram zanimivo opise slovensko zemlje in poslušam takšno pogovore, se mi vselej porodi misel, kako lopo bi bilo, če bi tudi Vi, moji dragi mladi rojaki, dopisovali v našo tukajšnjo slovensko listo. Mi pa bomo marljivo pošiljali svoja pisemca »Slovoncn«. Tako se bomo s časom prav dobro poznali mod seboj in mi, slovenski otroci v Ameriki, so bomo še bolj seznanili z lepotami slovensko zemlje. V ta namen Vam na koncu svojega pisma navajam naslove naših tukajšnjih slovenskih listov, kjer ima naš striček svoj kotiček.. Zdaj pa še nekaj novic. V Ncwbiirgu, v fari sv. Lovrenca, smo imeli v mesecu oktobru kar dva koncerta: prvega jo 14. oktobra priredilo društvo »Slovenija«, drugega pa dno 30. oktobra društvo »Zvon«. Jaz som bila na oboli koncertih. Saj jo tako prijetno poslušati slovenske posmi! Moni je bila najbolj všeč tista prelepa »Popotnik pridom čez goro«, ki jo jo pola gospa Noža Žagar. Tedaj som so spomnila provzvišonega škofa dr. Gregorija Rozmana. Ko jo bil prod tremi leti pri nas na obisku, so jima naši »Kanarčki« v čast zapeli prav to pesem. Videla som, kako mn jc solza orosila oko. Takrat to posmi šo nisem razumela, zdaj pn, ko som nekoliko starejša, se mi Leto dni mojega življenja v številkah Preklopetal sem vsak dan najmanj tri ure. Če bi vse mojo besedo, ki sem jih izrekel, natisnili, bi iz toga nastala ccla knjižnica. Štela bi 250 debelih knjig... (Dalje.) zdi ena najlepših. Na Martinovo nedeljo, dne 13. novembra, smo pa »črički« pod vodstvom g. pevo-vodje Zormana priredili koncert. Na sporedu jo bilo tudi šest deklamacij, ki so jih izvajale deklico v starosti od 9 do Ki let. Vse se je prav lopo izteklo, za kar gro v prvi vrsti zahvala gospodoma Zormanu in Juliju Slapšaku, ki se tako trudita z nami. Naša dva mladinska pevska zbora »Črički« in »Kanarčki« prav lopo napredujeta. Tako imenitno pa seveda šo nc znamo peti kot vaši trboveljski »Slavčki«. Zdaj naj končam. Kmalu se bom spet oglasila, toda samo tedaj, čo se boste tudi Vi, dragi mladi rojaki, oglasili v naših tukajšnjih slovenskih listih. Iskreno Vas pozdravlja Vikiea Hočevar, 3541 East 81 St, Cleveland, Ohio, U. 8. A. Naši slovenski listi v Ameriki: »A v o Marija«, P. 0. B. 608, Lemont Illinois. »Ameriški Slovenec«, 1849 W. Cer-inak Rd., Chicago, Illinois. »Ameriška domovina«, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Draga Vikiea! Objavljam Tvojo zanimivo pismo iz daljne tuje deželo z iskreno željo, da bi globoko odjeknilo v srcoh slovensko mladino v domovini. Naj bi čim več belih piscmc romalo čoz veliko lužo som in tja in ogrelo srca vseh, ki jih bodo brali! Kolikor poznam svojo mlado prijatelje in prijateljice v domovini, bodo na to moje priporočilo pri priči vzeli porosnik v roke in napisali za vas, slovenske otroke v tujini, kaj prav lepega in pri-srčnoga. Vsaj desetino pisemc, ki jih dan za dnom dobivam jaz in moj preljubi koš, naj pošljejo vam! Tako bo razdalja mod nami in vami čedalje manjša; vsoj v duhu si bomo blizu, že že drugače no moremo biti. Na veselo svidenje torej! Kotičkov striček. Mlada njiva Otroška radost Potoček šumi na koncu vasi. Čez kamne skakljA in ljubko šumljž. Ob njem se otroci igrajo, veselo, zgovorno čebljajo. Tedaj pa predrami jih klic: »Otroci, hej, prišel je strici« Otroci igranje pustijo, za klicem kot veter hitijo* če pride k njim striček, je praznik vesel — prav vsak bi si takšno veselje želel! Majda D r š i č, dijakinja, Novo mesto. ima v sebi zvrhano meit) potrpljenja, je začela poučevati: »Zgodovina pisave za slepe je stara že več kot 300 let. Najprej so slepe siromake učili pisavo videčih. Imeli so zato različne priprave, ki so bile narejene nalašč za slepe. Pisali so s črnilom, ki pa so je rado zatnazalo. Iznašli so gosto črnilo, ki se je pri pisanju strdilo, da je slepi otipal s prsti, kar je napisal. Toda to se ni obneslo. Iskali so preprostejšega sredstva. Valentin Haiiy (Aj), ustanovitelj pariškega zavoda za slepe, je priredil pni-dvižni (reliefni) tisk za slepe, velike in male črke v pridvižni obliki. Toda ta način piisanja in čitanja se pri mnogih ni obnesel. Vsi jioskusi, naučiti slepe pisati po načinu videčih: 6 peresom, svinčnikom in kamenčkom, se niso obnesli. Uvideli so, da je slepim potrebna pisava, ki jo bodo hitro pisali in napisano hitro prečitali, ki jo bodo rabili pri pouku in za dopisovanje s slepimi in za samouporabo. Do splošno rahljive pisavo so slepi prišli šele v začetku 19. stoletja. Tako je Viljem Klein, ravnatelj dunajskega zavoda, izumil pisavo, ki ohranja obliko velikih črk, toda črke sestavljajo iglice. Zato imenujemo to pisavo »iglopis«. Seveda mora imeti slepi posebno pripravo za pisanje. To je [»osebna skrinjica, ki se imenuje »Kleinov aparat«. Učenec tiska; vsako črko te ali one Besede sproti vtlsme v papir. To pisavo rabijo slepi učenci, ko pišejo domov, da domači lahko prečitajo pasmo, pa tudi slepi eam lahko prebere, kar je napisal. Pisava, katero slepi največ rabi, pa se imenuje »Braillov (Brajev) točkopis«. V začetku 19. stoletja je izumil Francoz BaT-bier pisavo, sestavljeno iz vzhočenih pik. Uvedli so jo tudi v šoli za slepe. Slepi Louis Braille, gojenec v pariškem zavodu za slepe, pa je te poskuse pisave s pridvižnimi pikami preuredil v enostavnejšo pisavo, katero so drugi slepi radi in hitro sprejeli in jo rabijo še danes. Osnova tej pisavi je skupina šestih pik, iz katerih je sestavljena vsa abeceda, številke, ločila in note. Za Brajev toSkopis potrebujejo slepi posebne tablice in pisalko. papir pa mora biti bolj trd. V zavodih za slepe se uče gojenci tudi »He-boldovo pisavo«. Hebold je bil ravnatelj v zavodu za slepe v Barbyju. Iznašel je tablico, na kateri piše slepi to pisavo. Danes rabijo slepi isto tablico za Brajevo in Heboldovo pisavo. Zadnjo rabijo slepi pri dobisovanju z vidnimi. Ta pisava obsega velike tiskano črke, ki so oglate. Napiše jo lahko, toda prečitati jo ne more, ker niso črko dvignjene. Dandanes se uče slepi tudi pisanja na stroj. Strojev je več vrst: 1. takšni, ki tiskajo samo Brajev točkopis. 2. stroji za navadni in Brajev točkopis in 3. stroji samo za navadni tisk ter navadni pisalni stroji za vidne.« Ukaželjni učenček Kotičkov striček je skušal vso to učenost v kratkem času, ki ga je imel na razpolago, stlačiti vase. Pa je bilo vsega tega za njegovo staro glavo le nekolikanj preveč. V glavi so se mu vse pisave zmešale, da je iz njih nastala ena sama, ki bi jo gospodična učiteljica gotovo krstila z imenom ^kolobocija«, če bi ji moral ponoviti vse. kar mu je skušala dopovedati. Hvala Bogu, da se tega ni spomnila, kajti prav gotovo bi potlej Kotičkovemu stričku napravila spričevalo, v katerem bi bili sami — cveki. (Konec prihodnjo nedeljo.' Največji greh (K današnjemu prazniku svete Družine) Nekomu pri srcu hudo je..« Veselo kraguljSki eingljajo na novih saneh, ki drse čez ravan. Čez tiho, megleno ravan razlega glasan, radosten se smeh ljudi, ki de radi imajo Po beli zasneženi cesti trop svatov se polje k nevesti. Gozdove in polj« prt beli odeva — in i neha nalahno snelH... Vrisk svatov do neba kipi — in srca ogreva jim židana volja. Smehlja se vijugasta centa — k poroki se pelje nevesta. Harmonika vriska t- poje, da mirno predrami s. selo: vse svate pogledat hiti. Oče in družina .Ciotto: Herod mori nedolžne otročiče . edofžrf beflehemsM otročiči, pomorjenl po grozovitem Herodu, so nekdaj vsako sveto noč prišli iz svojih grobov ter kralja Heroda spodili iz njegovega groba, rekoč: »Pridi ven, morilec! Tvoj greh je največji na zemlji. Ne damo ti nobeno sveto noč miru, dokler nam ne pokažeš večjega zločina, kot je umor nas, nedolžnih otrok. Le naprej, zločinec, morilec, najgrozovitejši trinog!« In zaječalo je v temno noč, strašen pogon se je začel in trajal do prve zore. Kralj Herod je bežal pred nedolžnimi otroci In iskal zločinstvo, ki bi bilo večje od njegovega. Beži v temni gozd, kjer so taborili razbojniki, ln zavpije: »Glejte, roparje in morilce I Neusmiljeno morijo in ropajo ljudi I Večje je njihovo hudodelstvo od mojega.« »Ne, nikakor ne,< zanikajo nedolžni otročiči, >oni delajo to zaradi dobička, ti pa pri našem umoru nisi imel nobenega dobička. .Večje je zlo tvojega greha!« Kralj beži na Široko morje in pokaže na njem črno ladjo, polno morskih tolovajev. »Glejte, na tej ladji so večji zločinci, ki ropajo in morijo potnike in potapljajo njih ladje.« »O ne, trinog,« dokazujejo nedolžni otročiči, >eo to sicer veliki grešniki, revni, surovi ljudje, Izvržek človeške družbe, a ti si kralj, najvišji, najbogatejši. Zakaj si nas umoril?« In tako se je ponavljalo vBako sveto no? preganjanje nesrečnega kralja, tisoč, sto in sto let Ni mogel kralj najti večjega zla. Nekoč pa obstoji bežeči kralj pred veliko hišo. V sobi na postelji je ležala mlada mati, nad posteljo pa je viselo razpelo Križanega. In ta krščanska mati je pravkar splavila otroka, ki ga je prej, ko je bil rojen, umorila v svojem telesu. »Glejte, otročiči,« zavpije kralj, »hi se godi večji greh, kot je moj. Lastna mati, ki pozna Kristusa in vanj veruje, je pravkar umorila svojega še ne rojenega otroka. Umrl je brez krsta in ne bo mogel gledati obličja božjega v nebesih. Dvojno življenje mu je vzela mati, telesno in večno v nebesih, in to samo zato, ker se je bala, da bi se k njeni mizi ne usedel še en otrok in pojedel kos kruha!« »Resnično,« so vzdlhnfH nedolžni otročiči, »to dete je večje siroče ko mi in ni ga večjega greha na zemlji, kot je greh matere-morilke lastnega otroka.« In nedolžni betlehemskl otročiči so Izpustili kralja Heroda in odslej mirovali. Kralj pa odslej na sveto noč mirno počiva v grobu. Na zemlji pa se je spočel največji greh hi prodrl skoraj že v vsako družino, ki glasno vpije v nebo po maščevanju. Malenkosti v družinskem življenju športna obleka Na sliki vidiš vzorec odličnega Športnega oblačila, ki je zlasti pripravno zji daljše sprehode v svežem, zimskem ozračju. Napraviš si ga lahko iz dvobarvne irhoviue (svetlo in temno), iz duven-tina ali tvveeda. Čevlje si ohraniš Sleherni par novih, storjenih čevljev moraS, preden jih obuješ, obrisati s krpo, ki jo namočena v špirit; nato čevlje do suhega obrišeš in s krtačiš Nato utareš v Čevlje mazilo, spet skrtačiš in ? mehko krpo usvetiš. — Če prideš v dežju domov, dobro obdrgni podplate s časopisnim papirjem, da odstraniš vso mokroto tn umazanijo, saj to jako kvarno vpliva na trpežnost in zunanji videz čevljev. Še drug dan namažeš čevlje z mazilom, a vso noč naj bo časopisni papir v njih. — Kujavo čevlje čistiš kdaj pa kdaj z mešanico 3 delov mleka in enega dela terpentina. Vsak madež čimprej odstrani s citronovim sokom (ali z bencinom). Če so čevlji jako občutljivi, na primer. Če so iz kačjega usnja, jih očistiš s ka'-o iz beljaka in mngne-zije. — Lakasto čevlje večkrat osnaži z mlekom, nato jih do suhega obriši in usveli s polovičko čebule. Da lakasto usnje no razpoka, moraš v takšne čevlje večkrat utreti presno maslo ali olje. Seveda ne smeš imeti istih krtač, cunj in krtačic za svetle in temne čevlje. — Dobro je, da no obuješ vsak dan istih čevljev, marveč obuješ dane« te, jutri one čevlje. Medtem |»a naj bodo čevlji, ki počivajo, na kopitu. ' V mrazu Tenka plast belega vazelina Je dobro sredstvo zoper razpokane ustnice. Ranice ob ustnicah se kmaln pozdravijo, 5e jih zdraviš s praškom borove kisline. Nato daš v prašek vato in previdno nekajkrat iztisneš na ranico, dokler je ne pokriva tenka plast praška, če imaš pa ustnice same ranjene, pomočiš vato v borovo vodo. jo izžmeš in jo daš med ustnice, kjer jo pustiš nekaj minut. Usta in grlo sta suha v Surjl in te ščemi v njih. Izplaknl Ju s čajem iz kamelie. Nohti se ti v mrazu radi lomi jo ln eefrajo. če rf JTh sleherni večer močno zdrgneš z vazelinom, ti ostanejo zdravi. Ozebline Ozebljene roke in noge so velika rrairflofja. Se preden si v nevarnosti, da ozeheš v roke in nogo, si jih natnaži s toplim laškim oljein, ki ga utirai vanje. Potem brez dvoma ne dobiš ozeblin. Ocvrte sardele Osnažene in očiščene sveže sardele nekoliko osolimo in jih povaljamo v moki tor ocvremo na razbeljenem olju, po vsaki strani samo 3 minuto. Serviramo gorke ter okrasimo z limonovim» —! nami. Zravon maslen krompir ter solata. tudi delo za vsakdanji kruh družine, kar je tudi uresničeno v idealnem zgledu družine, to je, v lunočki družini. Pruv za prav bi morali vsi sodelovati pri zgradbi, ki jo bodo starša nekoč zapustili kot dediščino svojim otrokom. Čast in ugled poodlnca mora biti tudi čast in ugled vseh družinskih udov. Klic: Zona spada v družino! — se mora podaljšati z dostavkom: Tudi oče spada v družino! Oče ni le gost sredi svoje družinske skupnosti, ampak je njegova življenjska naloga še pred njegovim poklicem predvsem ta, da sodeluje pri vzgoji svojih otrok. Prav tako se delo matere ne smo izčrpati s samimi pripravami za prehrano in z drugimi potrebščinami vsakdanjega življenja. Družina je življenjsko občestvo, ki zahteva, da se vsi njeni člani v vsem izčrpajo zanjo. Vsakršno pre-tehtavanje pravic in dolžnosti preneha v trenutku, ko nam ni družina samo kraj skupnega nasičenja in spanja, marveč nam je kraj izvrševanja dolžnosti, kar se v isti meri tiče matere in očola. Vsako gos|>odarsko udejstvovanje je samo sredstvo, a namen je zmorai človek. Če si hočemo zagotoviti temelie za nadaljnji obstoj svojega nnroda za daljnjo bodočnost, moramo v duhu pristne družine preobraziti razmerje mod delovnim svetom in svetoin družine. Zatorej spada oče, čeprav izvršuje poklic izven doma. prnv tako v družinsko domačnost kakor mati. Njegovo življenje mora bili vsak dan vidno zasajeno v srce družino, tako dn sla oče in mnti kot en sam stober, ki na njem stoji družina. Stibemik je ležal v bolnišnici ter s strahom gledal, ko mu je strežnica prinesla žc deveti toplomer, tako da jih ie imel že polna usta. »Nič se ne bojte«, ga je pomirjevala »vi imate sploh čisto normalno temperaturo, in piav zato pa bomo vse termometre preizkusili na vas, da doženemo, čc pravilno kažejo.« dalje, se odločno bijejo zoper vete zaipreke hi tež- koče, dokler niso premagane. Toda nad malenkostmi 6e spotikajo in ne morejo čeznje. Tako 6e razraste nič v mogočno zapreko. Vsak dan odtrga košček ljubezni, dokler ni srce utrujeno in slednjič otopelo in brezčutno. Saj vendar ni nič hudega, če časih nered spremeni vsakdanjost stvari. Če mora gospodinja dan na dan spet in spet delati red, ker nima nihče obzira do nje, potem se vendar ni treba čuditi, da jo kdaj mine potrpljenje in da kar mora nastati spor in prepir. Če pride mož le časih prepozno domov, rada zatisne eno oko in tega niti ne omeni. A če se dogaja dan na dan, ni moči zahtevati, da ed ohrani angelsko potrpljenje. V najboljših družinah se more pripetiti, da se kdaj kosilo zakasni, ali da kaj drugega ne teže »po žnorci«. Če pa postane izjema pravilo, tedaj je deloma že konec hišnega miru. Isto je, če družinski poglavar v primernem in neprimernem času venomer dostavlja: »Moja mati je tole tako naredila. Je nogavice takole zakrpala. Je to in to jed takole skuhala. Je tako in tako skrbela zame.« Če je primera z materjo in ženo zmeraj v prilog prve in v slabo druge, potem naj mož nikar no pričakuje, da tio deležen vedno enake ljubezni. Tudi z zaprtimi ustnicami se mu bo žena po notranje odtujila Vse same malenkosti! Toda — kakšnega pomena so te malenkosti! »Stalna nasprotovanja in zoprnosti uničijo mozeg zakona. In slednjiič ga zavra! no ubijejo, če se pravočasno ne ustavijo.« Seveda nočemo vseh malenkosti videti, nočemo biti občutljivi in ozkosrčni. Marsikako grenko molče pogoltnemo, marsikako besedo ne izprego-vorimo, marsikaj vidimo in slišimo, pa le ne vidimo in ne slišimo. Mnogo malenkosti bomo premostili s potrpljenjem in odpuščanjem. To mora vsak človek, če hoče v miru živeti. Z mirnim in nepristranskim izpraševanjem vesti bomo pač vsi prišli do sklepa, da največkrat preveč pričakujemo od ljudi, tudi od najbližjih, mnogo več, kolikor je kak človek zmožen dati. »Nadzorovanje in vzgojevanje samega sebe, kakor tudi neprestana obojestranska vzeoja. ki v njerai sredini ni vež lastnega jaz-a, ampak je oseba tvojega druga, tvoje družice: to je najl>oljši pri|>o-moček_ zoper nevarnost po malenkostih. To se mora vršiti s pametjo, odločnostjo in z ljubeznijo. Svojemu drucu. svoji družici moraš pomagati, da more preskočiti jarke in nasipe svoje samopaš-nosli in notranje nediscipline. A tega ne storiš z nerganjem in jezikanjem. marveč s človeškim razumevanjem in s tisto zakonsko ljubeznijo, kateri zares moreš zaupali.« Lesnikove zvezde Mešaš do trdega sneg iz 2 beljakov, 28 dkg sladkornega poprha in sok iz pol limone. Nato primešaš 28dke zmletih lešnikov. To goščo razvaliaš 4 milimetre na debelo in izrežeš majhne zvezde, ki jih v pečici bolj posušiš kot onečeš. Harmonika vriska veselo —' ah, meni pa močno se zdi: nekomu pri srcu hudo je.., V očeh smehljajočih nevesti se solza je drobna utrnila — 1 Ah. najbrž na vročih eo ji licih snežinka je raztopila.., (Marija Brenči?.) Krzneni plašči in okraski Krzneni plašči — če ti je bila sreča mila, da katerega imaš — so letos še bolj raznovrstni, kot so bili sicer, ker znajo zdaj kožuliovine tako predelavati, da je tenko in mehko kakor žamet Zato je moči prikrojiti in šivnti krznena oblačila, kot bi bila iz blaga. Krzneni plašči 6«) zvončasle ali ravne oblike. Ker so tanki, jih je moči z irba-stim pasom celo prepasati. (Glej sliko!) S krznom pa si okrasimo tudi kostume m druge obleke. (Glej sliko!) Čim dragocenejše je kako krzno, tem manjše proge so potrebne za okras. Pričujoči kostum je jako lično okrašen s krznom in je podložen z vato; tudi muf je samo pošit s krznenimi progami, a čepica je vsa iz krzna. Ker je krilo tako kratko in — po novem — tudi tako košato, zato je zdaj tudi to moderno, da segajo spodnje hlače Čez kolena, kjer so z žametastim trakom spodvezane. Muf? More biti okrogel ali ploščat, kvadratast ali podolgovat. Lepo je, če tiči šopek vijolic, pristnih ali ponarejenih, na mufu. Pravijo, da ni nič lepšega in modernejšega kot to. V poslednjih letih jako dosti pišemo in razpravljamo o družini, ki je pač pracelica vsakršnega občestvenega življenja, kLica države in večni vir naroda. Navzlic temu pa imamo problem družine, kar nam pokaže sleherni |K>gled v svet okrog nas. Pač imamo navado izrekati ime družina, no vemo pa, kaj je ta družina v teh dneh in kje ima v tej dobi tehnike, racionalizacije in industrije v vseh panogah življenja svoj prostor. Dva abora imamo glode na družino: onoga, ki je zanjo, in drugega, ki je proti njej. Prvi tatior je zasidran v mišljenju vseh »mladih« narodov, drugi pa biva v kolektivizmu komunizma. Naše stališče je jasno Mi smo zmeraj za družino. Boj zoper družino je naperjen proti vplivanju tujega sveta v življenjsko naziranje sovje-tov, ki je zasidrano povsem v gospodarskem pojmovanju življenja. Družina je vidni izraz toga, da nastaja in se obdrži občestvo, ki je [»opolnonia iz-luščeno iz gospodarskih pogojev. Resnično pa je, da preživi najmanj en član družine, to je oče, več časa pri svojem delu zunaj med svetom, kakor pa v družini. Žal, je spojen večidel z njo samo po — denarju. S svojim dolom, ki dandanes zaposluje človeka preko mej, izgubi moderni človek notranjo |>ovozanosl s svojo družino. V življenjski krog družine bi moralo spadali P&SbOr-! Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T.Zahtevajte samo originalni Darmol •An^tr.iMMN »Hek! Američan,« pri Se I. Lueas, avtor knjige »Ljudje, ki drug drugega ljubijo», si je od prvega dne svojega zakona redno zapisoval, kolikokrat se je spričkal s 6vojo ženo. Pred poroko sta 6e poznala pet let. Prvi dan po poroki sta si bila že v laseh. Tako se je vsak dan nadaljevalo. In zakaj? Vestno si je vse zapisal: 1689 krat sva se sprla v 15 letih zato, ker ni bilo še kosilo pripravljeno; 1252 krat zato, ker mu je žena očitala, da zapravi on preveč denarja; 1631 kirat zato, ker se je kregal zaradi prevelikih računov pri šivilji in modistkd; 9 krat zato, ker je bila ona ljubosumna; 853 krat zato, ker ji ni hotel verjeti, da bo še Bsti dan umrla; 550 krat zato, ker je prinesel blato e ceste v Bobo; , . 1 krat zato, ker Je z njegovo britvijo parala obleko. „ .... PriSkala sta se. če sta bila istih misli, in pri-čkala sta se, če sta bila nasprotnih misli. Pričkala sta se po prepiru, ker je vsak od njiju trdil, da ni on začel prepira, da ni ona dala povod zanj.« Jako zanimivo. Če bi si zapisovali v vsaki družini vse tiste majhne spore, Id so časih brezpomembni in neznatni, bi se prestrašili zaradi velikega števila. Zakaj vsi ti spori in vsa pričkanja nastanejo samo zaradi malenkosti. Povod za sovražnost in odtujenost je večidel en sam majhen, neumen nič. Brezpomembna malenkost je bila vedno začelek sovraštva in surovosti. In če natančneje pogledamo, ni vse človeško življenje ničesar drugega kot nepretrgana veriga samih ma-lcnkofiti. Če zadenejo kako družino velike bolečine, hudi udarci usode, tedaj vsi člani družine hrabro prenašajo hudo breme. Roko v roki se borijo Kam Je šel smučar? Naš domači zdravnik Mlada skrb: Pravkar ste dovršili pravne štu- uije in se mislite, če bo šlo vse po sreči, prihodnje leto poročiti. Spremlja pa vas že od gimnazijskih let glavobol. Menite, da je to v zvezi z opisanimi pojavi, ki jih opažate na sebi. Iz vašega opisa, ki ga po vaši želji ne bom ponavljal, čeprav je naravnost šolski primer, sklepam, da niste preveč trdni, uravnovešeni. Preveč živite v tem, preveč radi se mudite v popisanih pojavih in dogodkih. No vrtajte neprestano po sebi! Posvetite so delu in poklicu. Vzrokov za glavobol je nešteto. Poskrbite, da se okrepite. Ko boste postali telesno in duševno bolj močni in odporni in prešli v urejeno življenje, vas bo zapustila ta nadloga, menim. S. I. K. R.: 21 let ste stari. Lansko leto ste zboleli za tuberkuloznim vnetjem trebušne mrene. Zdravili ste se vse leto. Večkrat so vam vzeli vodo iz trebuha. Obsevali so vas z rentgenovimi žarki in s kreinensko lučjo. Zdravili ste se na morju. Ker se je voda še vedno nabirala, sto privolili v operacijo, pri kateri so Vam odstranili velikansko cisto, ki jo izhajala iz desnega jajčnika. Ker sta bila oba jajčnika po tuberkulozi močno razdejana, so vam jih odstranili. Vedeli ste le toliko, da postanete s tem neplodna. O duševnih motnjah, ki naslopajo pri takih ljudeh, pa ste zvedeli šele sedaj iz knjig. Vprašujete, če tudi vas lahko kaj takega doleti v tej starosti. Kakor znano, so jajčniki žleze, ki izločajo svojo izcedke naravnost v kri. Izcedki krožijo s krvjo po telesu in uravnavajo njegovo spolno rast in razvoj. Ce te žlezo prenehajo delovati, bodisi, da jih umetno onemogočimo, n. pr. z obsevanjem z rentgenovimi žarki, ali pa jih bolezen toliko prizadene, kakor na pr. v vašem primeru, se pokažejo posledice. In te so tem hujše, čimprej se to zgodi. Rast maternice zaostane, čišča izostane. Prav tako zaostanejo v rasti in razvoju zunanji spolni znaki. Če pa se zgodi to v poznejši dobi, ko so se že razvili zunanji spolni znaki in notranji organi, pa nastopajo motnje, ki so slične naravni meni. Take žene se zredijo, postanejo nervozne, krvni pritisk se jim poveča, kri valuje po telesu, potijo se, šumi jim po ušesih. Polašča se jih duševna lenivost in nezanimanje. Omiliti pa moremo te nadloge z zdravili, ki vsebujejo snovi, ki jih dobimo iz jajčnikov. V. K. p. D.: Lahko ste popolnoma mirni. Ne bo imelo nobenih hudih posledic. Pustite, kakor je zdaj, naj se samo razvije. Drugič pa sami pazite in izberite, pa bo najboljše Oglejte si v kaki knjigi (priporočam: Dr. Brecelj, »Tajne življenja« — izšla je v Mohorjevi založbi) Mendeljeve zakone. V. J. M.: Srbenje na neimenovanem mestu povzroča zlata žila, ffliste, ekscemi, spremembe na žlezi, prostati itd. Rudečih pičic si ne morem prav predstavljati, zato ne vem, kaj bi z njimi. Svetujem, da se obrnete na zdravnika. Pravni nasveti »Zakon«. Nesrečna je postala dekle takrat, ko je obljubam vojaka verjela, da jo bo vzel, in ni pomislila na to, da se smejo poročiti vojaki le s privoljenjem svojih predpostavljenih, in da smatrajo ti dekle z nezakonskim otrokom za nemoralno osebo in da svojim podrejenim vojakom takih zakonov navadno ne dovolijo. Otrok dobi ime in državljanstvo po nezakonski materi. Mati naj od očeta zahteva preživnino za otroka. Če jo noče plačevati, bo to najboljši dokaz za to, da sploh niti sam ne misli resno, da bi mater poročil. Zato naj mati pri svojem domačem sodišču predlaga, da rodišče naloži očetu plačilo primerne preživnine. — Mešane zakone načelno odsvetujemo vsakemu. Priporočamo, da se v tej važni stvari posvetujete z domačim dušnim pastirjem, ki pozna vaše domače razmere in vam bo vedel prav svetovati. Idealna ljubezen. P. A. P. — Pet let je trajalo ljubavno razinereje med vami in vašo izvo-jjenko, ki je bilo povsem nedolžno. Oba sla imela namen, da se res poročita. Ker pa je izvoljenka postajala ljubosumna, se je vaša ljubezen ohladila in razmerje sto pretrgali ter se hočete poročiti z drugo. Prva izvoljenka vam pa grozi s tožbo, če bi vzeli drugo, češ da je samo zaradi vas zamudila druge prilike. — Medseliojna obljuba, da se bosta poročila, nima nobenega pravnega ličinka. Niti vi, niti vaša zaročenka nista zaradi take obljube upravičena drug drugega k poroki prisiliti. Če vaša zaročenka ni dala utemeljenega razloga za razdor vajinega razmerja, ima pravico od vas zahtevati povračilo dejanske škode, ki jo j« utrpela n. pr. s tem, da si je pripravljala balo in pohištvo, česar kot samica no potrebuje. Zato, da je zaradi vas zamudila boljšo ponudbe, pa no more zahtevati odškodnine. Razdrto razmerje. J. K. Š. — Od vas sedaj zapuščeno dekle ima pravico zahtevati odškodnino in izgubo dobička za to, če dokaže, da je bila zapeljana k izvenzakonskemu občevanju le zaradi vaše obljube, da jo boste poročili. Vi se ne boste mogli izgovarjati a tem, da ste šele v zadnjem času zanesljivo zvedeli, kakšna je bila ona pred leti. Ker je trajalo razmerje 7 let, bo ona smela zahtevati za odškodnino pač tak znesek, ki ji bo tudi še sedaj pripomogel do novega ženina in s tem do življenjske preskrbe, ki ste jo vi poprej s 6vojim obljuhami ženitve obetali. Komu gro plačilo? I. P. Sc. in I. M. P. — Naročili ste lansko leto od neke dunajske tvrdke perilo, ki ga plačujete v obrokih. Junija meseca letos ste dobili sporočilo od tvrdke, da je svojo terjatev odstopila neki pariški firmi, kateri moralo plačati preostali doig. Avgusta meseca ste pa dobili obvestilo od državnega komisarja dunajske tvrdke. da morate nadaljnja plačila poslati po njegovi odredbi, in da ne prizna odstopa terjatve pariški firmi. Vprašate, komu ste dolžni plačilo. — To vprašanje je sedaj poslalo sporno. Eešilo se bo s pravdo, ki jo bosta morala dunajski komisar in pariška firma med seboj začeti. Ker se tedaj dva potegujeta za vaše plačilo, je to zadosten razlog, da vsakokratno mesečne obroko ali pa tudi ves preostali dolg naenkrat založite na domačem okrajnem sodišču, in sodišče oba upnika o tem obvesti. S tako položbo denarja pri sodišču ste se vi oprostili vsake odgovornosti nasproti upnikom. »Razočaranje.« K. H. L — Neki ločenec vas je zapeljal tako, da ste resno začeli misliti na poroko. V ta namen ste prestopili z ločencem vred v drugo vero. Čez nekaj mesecev, ko ste medtem zaradi pričakovane poroko pustili službo, ste pa dognali, da ima ločenec, in da je tudi skozi več let imej znanje z drugo žensko. Sedaj, ko vas je spravil v sramoto, v drugo vero in ob službo, pa je izjavil, da vas sploh ne poroči. — Žalostna je vaša usoda. Veliko gorja ste si nakopali zaradi vaše lahkovernosti. Držali hi se naukov, ki ste se jih učili v šoli, namreč da le smrt razveže zakon, pa bi vam bila prihranjena taka sramota. Zape-Ijivca lahko tožilo za vso škodo, ki vam jo je napravil zaradi zapeljevanja. Taka tožba zastara v treh letih. Zaradi sramote, ker sle prišli ljudem v zasmeh, pa ne morete zapeljivca tožiti zaradi žaljenja časti, kot bi to radi. Znruhljena obleka. »Hotel Mnkarska« — Od izvršbe je izvzeta obleka, ki je zavezancu neizogibno potrehna. Potreba obleke pa je odvisna od poklica, ki ga zavezanec izvršuje. Če se vam zdi, da vaše službe ne morete opravljati brez praznične obleke, pojdite k sodniku in zahtevajte, da se vam pusti zaradi vaše službe še tretja obleka. Proti odločbi izvršilnega sodnika se lahko priložite na okrožno sodišče. Seveda morate pa že izvršilnemu sodniku utemeljiti potrebo do tretje obleke. Prav tako se lahko pri izvršilnem sodniku pritožite tpmimiiiinnitimmiiimHimmin ODREZTTE iimmmimimmimnnmitmuuimii 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek. | { t,Slovenec" 8. januarja 1939 | liiiiHiiMiiiiiiiiiiiinmiiniiiniiiMMiiiniiiiiiniiiiiiMiiHiiniiNiiiiinniniiiitiiiiiniiiiiMMiiiiiiiiiiiiiit proti neprimerni hramhf zarubljenih oblek. Če je ena izmed zarubljenih oblek last vašega sina, druga pa je last vaše žene, ki vam jo je le posodila, potem sta ta dva upravičena, da zarubljeno obleko izločujeta. Najprej morate zahtevajočega upnika opozoriti, da je zarubljena obleka njuna last in ponuditi tudi dokazila zato: priložita naj prepise računov z navedbo prič. Ce na to opozorilo zahtevajoči upnik ne bi izvršbe ustavil glede teh oblek, bosta morala vaša žena in vaš sin s tožbo uveljaviti svojo pravico do teh oblek. Kinetski dolžniki. I. M. Imate več dolžnikov, katerih dolgovi izvirajo iz nakupa blaga pri vas. Dolžniki so večji in manjši posestniki, vendar so vsi boljše situirani kakor vi. Vprašate, kakšne obveze imajo ti dolžniki napram vam in če morajo dolg v celoti poravnati ali se jim zniža? Kaj bi napravili z onimi, ki vam ničesar ne plačujejo. — Na podobna vprašanja smo že večkrat odgovarjali. Dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga, se kmetskim dolžnikom ne znižajo. Plačati jih morajo v 12 letih v enakih letnih obrokih, počenši 7, dnem 1. novembra 1936. Za take dolgove upnik nima pravice zahtevati obreti. Upnik je dolžan zaščitenemu dolžniku poslati obračun in obveznico po obrazcu, ki je predpisan v pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. Obveznice in obračun mora upnik poslati dolžniku potom občinske uprave, ki ji mora navedene listine izročiti v dveh izvodih. Občinska uprava izroči po en izvod obveznice in obračuna dolžniku v 15 dnevih in ga pozove, da v 15 dnevih obveznico podpiše ali pa pove svoje prigovore. Ko dolžnik obveznico podpiše, jo občina izroči upniku. Ves postopek je razviden iz pravilnika. Spore o obstoju, višini in izvoru dolga ima rešiti sodišče. Ako ste postopali po pravilniku o zameni dolžniških listin, pa vam dolžniki ničesar ne plačajo, izgube zaščito. Tedaj boste lahko jztožili ves dolg. Po uredbi dolžniki-krnetje ne uživajo zaščite, če so v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov. Oh sporu odloči za dolžnika krajevno pristojno okrajno sodišče. Denar v posojilnici. M. B. če je hranilnica pod zaščito, vam je dolžna izplačevati vlogo po odobrenem odplačilnem načrtu. Koliko vam sme izplačati po tem načrtu, boste zvedeli v posojilnici sami. 'i Služba pri policiji ali pri pošti. Z. S. Za službo pri policiji je_ treba vložiti prošnjo pri banski upravi. Za službo pri pošti pa pri poštnem ministrstvu. Plačevanje obrokov kmetskega dolga. S. A. M. Vprašate, ali bo treba tretji obrok kmetskega dolga plačati v predpisanem roku, ali pa bo Privilegirana agrarna banka počakala na plačilo? — Trelji obrok kmetskega dolga je bilo treba plačati dne 1. novembra 1938. Le navedena banka vam lahko pove, če bo zamudnike čakala in kako dolgo. Solastnina hiše. F. T. T. — Vsak solastnik uživa toliko pravice, kolikor mu gre v razmerju njegovega solastninskega deleža. Pristanek redne uprave in uporabe skupne imovine odloča večina glasov, ne pa oseb. Na pr. solastnik do tri četrt ima 3 glasove, solastnik do en četrt ima le en glas. Če ima hiša dva solastnika, ki 6ta vknjižena V6ak do polovice lastnine, imata oba solastnika enake pravice. — Če je žena solastnica hiše z možem, pa velja pravna domneva, da je žena prepustila upravo svoje polovice hiše svojemu možu kot zakonitemu zastopniku, taka dolgo, žena temu izrecno ni ugovarjala. Prepoved obremenitve in odtujitve. F. Z. — Oče vam je izročil posestvo v last z omejitvijo, da brez njegovega dovoljenja ne smete po«eotva niti obremeniti niti odtujiti. Pozneje je oče dovolil enemu izmed vaših upnikov, samo obremenitev. Vprašate, če sme upnik zahtevati prisilno prodajo — Vi ste le omejeni lastnik posestva: z očetom skupno pa popolnoma lahko razpolagate s posestvom. Čim se je vaš upnik s privolitvijo očeta vknjižil na vašem posestvu, bo smel ta upnik v poplačilo svoje terjatve zahtevati tudi prisilno dražbo posestva. — Če je sodišče dovolilo še drugemu upniku, brez privolitve vašega očeta, vknjižbo na posestvo za vaš dolg, bo ta upnik lahko uveljavil svojo pravico šele po smrti vašega očeta, ker tedaj ne bo več imela očetova prepoved obremenitve in odtujitve nobenega učinka. Izbris dejansko neobstoječih vknjiženih terjatev. I. Z. C. Na posestvu, ki ste ga prevzeli po očetu, imate 3 vknjižbe v korist oseb, ki so že pred leti umrle. Vprašate, kako bi dosegli izbris teh postavk. — Svetujemo vam, da zahtevate od dedičev teh oseb izbrisne pobotnice Če so dediči teh oseb nepoznani, morate pač proti zaenkrat nepoznanim dedičem vložiti tožbo na ugotovitev, da so vknji-žene zastarne pravice zaradi zastarenja ugasnile. Za te nepoznane dediče bo sodišče na vaš predlog imenovalo skrbnika. Čim bo sodba poravnana, boste na temelju iste lahko predlagali izbris vknjiženih zastavnih pravic. Medicinec. A. M. M. — Pogoji, pod katerimi državna uprava o,mogoča dijakom visokošolski študij, niso vselej enaki. Po potrebi razpisuje v ta namen od časa do časa posebne štipendije, in je v teh razpisih tudi razvidno, kakšne obveznosti da morajo sprejeti štipendisti. Če in za katero stroko bodo v bodočem letu razpisane štipendije, ne vemo. Glede pogojev lanskega razpisa se lahko informirate pri vojaškem okrožju. Popravilo in zdravljenje zob. F. F. - Pojdite k najbližjemu uradovemu zobnemu zdravniku vaše blagajne, ki bo ugotovil stanje vaših sob in vam povedal, če in kakšen prispevek boste morali sami doplačati. Ta prispevek je različen in so vaši podatki za določitev istega nezadostni. Izterjevanje posojila v Dalmaciji. A. Z. Z. Če ste ugotovili, da je vaš dolžnik plačal celotni dolg na roke vašega bivšega zastopnika, ki vam tega denarja še ni izročil, niti vam dal kak obračun in na vaša pisma sploh ne odgovarja, potem vam svetujemo, da ovadite vaš primer pristojni odvetniški zbornici v Splitu, ki bo malomarnega odvetnika poučila o njegovih dolžnostih. V vlogi na odvetniško zbornico navedite tudi svoja škodo, katere povračilo naj 6e noloži bivšemu zastopniku. — Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100— 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA St AT INA RADENCI Imate tudi možnost odškodninske tožbe pred rednim sodiščem, ki jo marate vložiti tekom 3 let računajoč od dne, ko ste zvedeli za vašo škodo. Če imate pravico revnih, lahko daste tožbo na zapisnik pri domačem sodišču in obenem prosite, da se tažba odstopi pristojnemu 6odišču v Dalmaciji in da se vam za razpravo postavi zastopnik revnih uradoma. Skupni vodovod. J. F.' B. — Vodovod, ki ste ga pred leti zgradili, je skupna last vseh posestni-iiov, ki so tedaj prispevali zanj. Popravilo tega vodovoda spada k redni upravi in zato odloča o načinu popravila in o višini potrebnih prispevkov večina glasov, ki se ne šteje po osebah, ampak po razmerju deležev deležnikov. Pri važnih izpre-membah, kot je to smatrati sedaj od nekaterih predlagano elektrifikacijo, 6e ne more manjšina kar tako preglasovati, ampak sme manjšina zahtevati varnost za bodočo škodo ali pa izstop iz skupnosti. Če pa nočejo izstopiti, naj odloči žreb, razsodnik ali, v kolikov o tem niso edini, sodnik, če naj se izvrši izpremeinba nepogojno ali proti zavarovanju ali ne. Vojni invalid. L. C. J. - Stopnjo vaš6 invalidnosti ugotavlja za to pristojna komisija. Če z njenim mnenjem niste zadovoljni, imate pravico pritožbe na invalidsko sodišče, odnosno na višje invalidsko sodišče v Belgradu. Odločba zadnjega sodišča postane pravomočna in nimate nobene daljne pritožbe. Upravno sodišče v invalidskih zadevah nima nobenega posla. Izselitev. V. D. P. - Da ne boste imeli sitnosti pri prekoračenju meje, vam svetujemo, da se predhodno s točnim popisom vseh stvari, ki jih nameravate vzeti s seboj, informirate pri obeh obmejnih carinarnah. Zanesljive informacije boste prejeli tudi pri kakem špediterju ali pa carinskem posredniku. Davčna posvetovalnica L. O. v Lj. — Podrobnejša pojasnila glede davčne eksekucije dobite v uredbi v zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov z dne 19. novembra 1928. št. 1-18.000, Uradni list št. 8 iz leta 1929. M. I. v Lj. — Vprašali ste, katera podjetja je z davčnopravnega stališča smatrati za »industrijska«. Pojasnila na to vprašanje nam daje pravilnik k členu 42 zakona o neposrednih davkih, ki določa: »Industrijska podjetja so ona, ki predelujejo surovine in polfabrikate s stroji redno na zalogo, toda manj po naročilih, in ki uporabljajo človeško delavno moč največ za upravljanje in nadziranje strojev.« Nadalje pravi pravilnik, da je pri rešitvi vprašanja, ali je kako podjetje industrijskega značaja ali ne, treba točno upoštevati vsa v poštev prihajajoče momente. Tako označuje navedeni pravilnik tiskarno za industrijsko, najsi dela saino po naročilu, če tiskarna razvija svoje posle v velikem obsegu in če opravlja svoj posel po načelu razdelitve dela in s stroji. Po gornjih določbah pravilnika ocenjuje davčna uprava sama in samostojno, ali je kako podjetje industrijsko ali ne, ker s stališča davčne zakonodaje ni merodajna okolnost, da je konkretno podjetje vnešeno v register obrtnih, odnosno trgovskih ali in dustrijskih zbornic. B. I. v M. — Glede odbitnosti pasivnih obresti pri odmeri pridobnine je državni svet z razsodbo z dne 16. oktobra 1937,'št.34.381/35 odločil takole: Od osnovne podlage za pridobnino so odbitne samo obresti onih dolgov, ki se uporabljajo za obratovanje, dočim se obresti od vloženega (investiranega) bodisi lastnega ali tujega kapitala pri ugotavljanju davčne osnove za pridobnino ne morejo odbiti, marveč se morajo obravnavati kot sestavni del dohodkov, ki so zavezani obdavčenju s pridobnino. Ako vaša davčna uprava ni izločila plačanih obresti iz osnove za pridobnino, morate pač vložiti pritožbo in v njej dokazali, da ste plačali obresti od obratne, ne pa od vložene (investirane) glavnice. Ta dokaz v vašem primeru menda ne bo težak. Saj vaša investirana glavnica ni visoka, ako upoštevamo nizko bilančno vrednost tovarne, strojev in inventarja, kakor izhaja ta iz predloženih nam računskih sklepov. Ostanek glavnice je poleni pač obratnega značaja. R. Z. v Lj. — Da, samoupravne doklado, ki ste jih plačali k pridobnini, so odbitne! Tako je razsodilo upravno sodišče v Celju dne 29. maja 1937 pod št. F. 210/37. A. N. v Lj. — Dodatni davek na skupni kosmati promet smo dobili s § 29 zakona o prora- Naš živinozdravnik K. F. S. Sv. A. S. g. Bolezen, ki jo ima vaš konj, se imenuje »flegmone«. Ker o tej bolezni še nisem poročal v »Slovencu«, vam jo bom natančneje opisal. Flegmone imenujemo vsako akutno, nalezljivo vnetje rahlega vezivnega tkiva, 11. pr. podkožnega, medmišičjega. pod sltizo kožo in na drugih mestih. Po tem razlikujemo tudi subkutano, intermusculanio, submukozno in druge flegmone. Ona je lokalna ali pa difftiznn, lokalna se nahaja na mestu izvira, druga 6e pa razširja v enem primeru hitreje, v drugem počasi. Po vrsti povzročiteljev razlikujemo Phl. strep-tococclica ali pa Phl. stnphvlococcnca. Obe sla pa gnojne vrste za razliko od septične, pri kateri imajo glavno vlogo bacili perečega ognja ali pa voden I5ne otekline. Bolezen se začne vedno s kako rano, četudi jo zaradi dlakavosti kože pri živalih težko najdemo, posebno če je rana prav majhna. Flegmona ni neka posebna bolezen, temveč samo posebna oblika bolezni, ker se njeni povzročitelji najdejo tudi drugod. Pri ljudeh so se našli še drugi povzročitelji flegmone. Brez posebnega zunanjega povoda nenadoma oteče noga od krono pa včasih vse do kolona, ali pa do ramena. Spočetka je noga čutiti na pritisk ko testo (oedema) ali že v naslednjih dneh se oteklina razširi in postane trda, robata. Obtok je toplejši in navadno tako močno boli. da konji pri dotiku bolnega mesta otoka io in nogo tako visoko vzdignejo, da eko-raj padejo. Šepanje nastane zaradi natezanja zu- nanje kože. Pri taki flegmoni ni otekline mezgovih žlez in srkalic, pa tudi ne vročice. Potek od vi s i od vrste povzročiteljev in njih moči pa tudi od na-glosti nastopa. Navadno se flegmone, ki so od strep-tococca, hitreje širijo od onih, kateri so vzrok sta-phylococci. Septične vrste končajo navadno 6 smrtjo, pri gnojnih vrstah pa le redko nastopa smrt. Reserpcija ni redka. Ko popuščajo bolečine, so zbere tekočina v zankah tkiva. Okrogle slanice potujejo deloma nazaj v mezgovni ali krvni lir, deloma razpadejo pa se resorbirajo. Često oslanejo pri takem izhodu še več časa motnje obtoka limfo ali krvi, tako da nogo v hlevu otečejo pri hoji pa postanejo zopet tenke. Dostikrat nastopa gnojenje; če jo bolezen površinska. poleni je polek srečen; če jo pa v glo-bokih slojih, potem pride tudi do splošne okužitve ali pa najde gnoj svojo pot v razno votlino telesa (sklepe, trebušno votlino, ovojnice tetiva) in tedaj nastopajo težko komplikacije. Pri gnojni flegmoni, katero navadno najdemo pri konju, natančno očistimo dotično nogo s toplo raztopino liquor aluminae aceticne (3—5%). Na nižjih delih noge napravimo tople kopelii in ju tudi zavijemo z alkoholom. — Toplina pospešuje ozdravljenje, mraz poveča bolečine in podaljša bolezen. Gibanje pomaga. Če se naredijo turi, je trpba uporabiti nož, seveda to napravi strokovnjak. Tudi rivanol intravenozno \ <% serum proti slrepto-coccom uporablja samo strokovnjak. čunskih dvanajstinah za mesec avgust—december 1935, ter januar—marec 1936. (Službeni list z dne 2-1. avgusta 1935, št. 453/68.) Pri družbenem davku ga plačujejo po pravilniku k zgoraj citiranemu §, samo delniško družbe, in sicer: a) industrijske delniško družbe, ki prodajajo svoje blago porabnikom po svojih podružnicah, prodajalnicah ali komisijonarskih založiščih ali po drugih fizičnih ali pravnih osebah; h) trgovska in obrtna delniška podjetja, ki imajo razen glavnega obrata tudi še podružnice (prodajalnice) za prodajo blaga neposredno porabnikom; in c) vsi veliki magazini, t. j. tista delniška podjetja, ki prodajajo neposredno porabnikom mnogovrstno blago, ki spada po svoji vrsli v ^pazne proizvodne in trgovinske panoge. Z ozirom na gornje zakonske določbe pravilnika so torej zadruge oproščene od plačevanja predmetno davčne vrste. M. B. v B. — Žal, nahajate se v zmoti. Splošni davek na poslovni promet znaša 2.5% ne pa 2% od obdačljivega prometa. Prometni davek se je zvišal na 2.5% s § 25 finančnega zakona za leto 1936/37. Višja stopnja se pobira izza dne 1. aprila 1936. etijski nasveti Gnojenje vinograda z umetnimi gnojili. P. M. S. - Kupili ste vinograd, ki je bil do sedaj gnojen s hlevskim gnojeni. Ker pa tega nimate, bi radi poskusili z umetnim gnojem. Želite vedeti, kateri umetni gnoj je za vinograd najbolj primeren. — Dalje ne bi-1i ta izprememba gnojenja škodovala trtam. — Za trte je najbolj primerno polno gnojenje, to je: dušik, kalij in fosfor. Ta rastlinska hranila jim nudite lahko v obliki apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Vsa ta tri gnojila so pa zmešana v Nitrofoskalu I., ki ga izdeluje tvornica v Rušah. To mešano gnojilo je najbolje trositi pred okopavanjem, lahko že jeseni ali spomladi, glavno je, da pride v zemljo blizu korenin; toda ne k trtnim steblom. Ob kopi je porezati vse vrhnje, losne korenine, da se nižje glavne korenine bolj razvijejo. S tem gnojeni zagnojene trte bodo ne samo krepko pognale mladje, ampak tudi grozdje, ki bo tudi bolj sladko, kakor pričajo izkušnje. Da bi taka izprememba škodovala trtam, ni verjetno, ampak nasprotno, samo koristila jim bo, kajti hlevski gnoj ne vsebuje vseh hranilnih snovi v zadostni množini, ampak malo ima zlasti fosforne kisline, ki jo je v Nitrofoskalu dovolj. Vzlic temu pa ni umestno neprestano gnojiti s tem gnojilom, ampak po tem redu: 1. in 3. leto z Nitrofoskalom, 5. leto s hlevskim gnojem, ki da vinogradni zemlji sprstenino in potrebne talne bakterije. Prav lep uspeh boste dosegli, če potrosite na 1000 trt 100kg Nitrofos-kala 1. ter ga pri prvi kopi kolikor se da globoko podkopate. Nepremočljive plahte za vozove. I. K. G. — Iz vreč od kristalnega sladkorja, ki so zelo goste, bi si radi napravili nepremočljive plahte za pokrivanje voz itd. Želite vedeti, s kakšnimi kemikalijami naj vreče »inpregnirate« — na-mažete, da postanejo nepremočljive. — Nepremočljive odeje za vozove nnpravljajo na več tehničnih načinov, izmed katerih hočemo nekatere tu popisati. Prnv enostavnega sredstva pa tu še ni, zato ne vemo, če se boste mogli s temi nasveti okoristiti, ker je za to treba primernih tehničnih pripomočkov. — Prvi način: Raztopite 6.35 k? karnatiba-voska; v tej raztopini rnztalite 057 kg stearinovo-kislega aluminija, dodajte 25.4 kg temnega mineralnega in ravno toliko bombažnega olja, končno še 6.35 kg kostnega črnega prahu. Vse to dobro zmešajte. Ko se to nekoliko ohladi, primešajte še 25.4_ kg smolnegii cveta S to zmesjo namnžite vreče in postale bodo nepremočljive. _ Drugi način: Raztopite delov zdrizn v 75 delili glicerina in v 150 delih vode ter dodajte 0.5 delov snlicilove kisline, raztopljene v vinskem cvetu. To zmes pred uporabo raztopite ter ji dodajte 15 delov kalijevega kromata. — Tretji način: V 100 delih vode raztopite s segrevanjem 4 dele boraksa in 4 dele pepelike ter temu dobro primešajte 100 delov natronovega vodnega stekla. — Tu imate tri recepte zn nnpravo nepremoč-Ijivih vreč. Vaša st\ar je, katero hočete preizkusiti. Sveta Družina na begu V temnem gozdu je živel strašen razbojnik, ki je napadal po|>otne ljudi, da jih je inoril in plenil. Za njega dnii je naneslo, da jo morala sveta Družina bežati v Egipt prav po tem gozdu. Zaradi tega razbojnika pa so se seveda vsi silno bali vrniti vanj. Dolgo so potrti ugibali, ali naj bi šli po poti na desno, ali po poli na levo. Pot na dosno se je vila med gostim jelševjem in mimo razbojnikove hiše. Pot na levo je bila v goščavju in med prepadi; kaj lahko bi jo zgrešili in zašli. Sveti Jožef in Devica Marija z Jezuščkom so se izročili v voljo božjo in pogunuio stopili v goščavo. V gozdu se je že mračilo in od zemlje je puhtel mraz. Božjega otročička je zeblo in žalostno je pojokoval v materinem naročju. Zato je Devica Marija sedla pod drevo, da bi ga utišila. Ko ga jo dojila, je kanilo nekaj kapljic mleka na osal, ki je rastel ob njenih nogah. Od tega so mu na listih ostale belo pege in še danes mu pravijo, da jo bodljak Device Marije. Čedalje bolj se je temnilo. Strašno bi bilo ostati v gozdu čez noč. Razbojnik, ki je ob poti prežal na popotne ljudi, je zaslišal iz goščavja človeške glasove in se nameril tjakaj. Plazil se je zgrbljen liki roparska zver, ker je menil, da se mu ponuja priložnost, kakršne si je želel. Imel je gorjačo, ki se je že tako navzela krvi, da je bila skoraj črna. A tokrat jo je komaj, komaj zadel na rame. Bila je težja ko kdaj-koli prej. Pogledal je predse in uzrl tako svetlobo, da ga je v očeh zaščemelo. Pogledal je znova in videl razločno in jasno, da so trije meseci svetili onod, kjer je počivala sveta Družina. V grmičevju je ugledal Devico Marijo z Je-zuščkom in Jožefom, vse tri nadložne, premrle in od dežja premočene. Ho*el jih je vprašati, odkod so se vzeli in kam so namenjeni. Toda ustnici sta mu odreve-neli, da ni mogel nič reči. Ves iz sebe je le vil kakor divja zver, ki se je na lepem ujela v past. Niti prestopiti si ni upal. To neslišani zapovedi je kar primrznil k zemlji in se ni mogel ganiti. Obstati je moral v spoštljivi oddaljenosti, ker zaradi svoje malo-ridnosti ni bil vreden, da bi se približal božjemu )etetu. Izprevidel je, da se ne sme dotakniti ne žene ne otroka in ne moža. Nekaj mu nikakor ni pustilo naprej do njih. Troje mesecev nad njihovimi glavami ga je določno napominjalo, da nima pred seboj navadnih ljudi, ki bi jim mogel s svojo gorjačo storiti kaj hudega. Na lepem ga je vsa krvoločnost minila. A še vedno je gledal sila čmerno, ker mu je bilo za malo, da si ni upal nadnje. >Kako morete v tem slabem vremenu prenočevati v gozdu?« jih je neprijazno vprašal, ko se je kolikor toliko opametoval. »Tamle ob poti za jelševjem je moja hiša, tja pojdite prenočevat.« Devica Marija je torej šla z Jezuščkom in s svetim Jožefom v razbojnikovo kočo. Njegova žena jih je sicer nekam čudno pozdravila, a nazaj v noč jih ni spodila. Ker pa je bila sama mati, se ji je zasmilil otrok v ženinem naročju. Pogled njegovih očk ji je segel v srce. Vedela je, da jih je njen mož samo zato poslal • v svojo hišo na prenočevanje, ker jih je namerjal ubiti. Zategadelj si je premislila in jim svetovala: ___ P' D< »Ljubi moji, pojdite rajši od tod, dokler imate čas za to. Nikar si no želite, da bi ostali čez noč pri nas. Moj mož je razbojnik. Ko so vrne iz gozda, vas bo zatrdno ubil.« Toda Devica Marija jo je pomirila in ji rekla, da se ji ni treba bati zanje, ker je z njimi Bog. V tem je pri peči zagledala banjico. Prosila je, da bi smela Jezuščka še skopati, preden bi legla počivat. Ko ga je kopala, jc zapazila, da razboj-nikova žena čudno žalostno pogleduje na svojega otroka v zibki. In rekla ji je, naj £e ona svojega drugače zahvaliti. Zavedel se je, da se mora t zahvalo odpovedati grehom in se skesanega srca zaobljubiti Detetu, ki je prišlo na svet odrešit ljudi duhovnih uljes. Grešni človek se je tudi zaresno spokoril. Jezuščok pa je z naročja Device Marije rekol razbojnikovetnu fantku: »Skupaj sva so kopala in skupaj bova umrla.« Res se je zgodilo tako. Zakaj razbojnikov sin ni sledil zgledu spokomoga očeta. Ko jo od-rastel, se jo spajdašil z malo vrednimi ljudmi. Kljub temu, da ga je oče opominjal in svaril, je zašel s prave poti. Tistikrat, ko so prijeli Kristusa, so ujeli tudi njega iu ga zaradi njegovih hudodelstev križali malega prinese v banjico, da se bo kopal skupaj z njenim Jezuščkom. »Ne, tega ne morem storiti,« je odgovorila razbojnikova žena Devici Mariji, »moj sinček je po vsem telesu garjev. Ne gre, da bi se kopal z zdravim otrokom.« A Mati božja ji je vseeno velela, naj jt poda grintavega fantka. Sama ga je položila v banjico k svojemu Jezuščku. Kakor hitro ga je oblila voda, ki se je v njej kopalo božje Dete, so mu hipoma izginile gnusne garje in ognojena uljesa so se mu zacelila. Čudež je tudi v razbojnikovi duši zdramil vest. Za ozdravljenje bi bil Mariji rad dal zlata in srebra, kolikor bi ga hotela. Pa se ji je le solznih oči zahvaljeval, ker se je spomnil, da so vsi zakladi sveta ničevni in da se je treba Bogu na Golgoti. Ko je s križn uprl pogled v Kristusa, je spregovoril: »Ta človek ni storil nič hudega.'!; Razbojnik na levici je tedaj odsekal: »Kako da ne, če ga križajo.« V tem je Gospod Jezus obrnil svojo glavo proti razbojnikovemu sinu in mu dejal: »Po pravici govoriš in povem ti, da boš še danes z menoj v raju.« Po njuni skupni kopeli pred leti, Je ostal ljudem še drug ljub spominek. Ko je razbojnikova žena drugi dan zlila vodo iz banjice na vrtič, so zrastla tam lepo vonjiva zelišča. In prav iz tega rastlinja so tri Marije pripravile mazilo, da so z njim mazilile Kristusovo telo, preden so ga položili v grob. (Poljsko: M. Gawallewic« — P. 8tahlewioz.) Iz strahu Ko sem spoznal gospodlično Fan!, je imela že sive lase. Bila je stara dama, ki je sedela pri oknu in šivala, ali pa je pri peči brala. A troje, četvero fotografij v salonu mi je jx»vedalo, da je bila nekoč vprav očarljiva ženska. Rad sein gledal v njene oči, ki jih resnoba življenja ni oropala otroške nedolžnosti. Nasmehnila se mi je v zadregi, rekoč, da je bila zmeraj romantične narave. Med pogovorom je večkrat navajala imena daljnih mest in dežel, kakor: Ceylon, Borneo, Kairo, Stock-holm, Alene. »Čudovito,« sem dejal nekega dne, »govorite o teh krajih, kakor da bi bili zares že tam!« »Saj sem tudi bila,« je odvrnila s tihim smehljajem. »M.nogo sem potovala — kar tn leta skupaj — potem pa je bilo končano...« »Zakaj pa?« Prav nič nisein slutil, da je bila to zgodba njenega življenja, ki sem jo vprašal po njej. »O, saj ni nič posebnega,« je dejala. »S tremi besedami bi bilo vse povedano... Pomislite na to, da sem bila s svojimi tri in dvajsetimi leti, kot sirota in dedinja precejšnjega premoženja, pač vabljiva mladenka za možitev. Zares mi ni nedo-6tajalo snubcev, to lahko mirno rečem, no da bi 6e hvalila, in reči moram, da niso bili vsi nesebični. Poslušala 6em tega, nisem bila gluha spričo onega, vsi so mi bili v veselje. Niti malo nisem mislila na to, da bi si bila izbrala katerega od njih — takrat šo ne. A vprav to jo bila nemara moja napaka — napaka poštenega dekleta: hotela sem to opojnost, da so me snubci obkrožali, uživati čim najdelj. Saj mi je bilo to le takrat dano; saj sem vedela, da tega užitka ne bo več. čim bom omožena. In dejala sem si: °" grešaš njih besed, izgubiš ravnotežje; šele tedaj spoznaš, kako zelo so ti bili potrebni. Vse moje mladostno veselje do življenja so je na mah zrušilo. Ostal mi je strašen, črn, dušeč diinl Vsi moji če-stilci so se mi priskutili. A Kristijan? Ali se lio vrnil? Nikakor; odpotoval je v Južno Ameriko, da bi se ondi stalno naselil. Pa bi mu mogla vsaj pisati? Tudi ne; saj ni nihče vedel, ali 6e je odpravil v Brazilijo ali v Argentini jo. V nobeno družlto nisem šla več, vrata moje hiše so se zaprla. Da bi imela mir, sem dejala, da sem zbolela. Ali ni to. da ai nesrečen, zares bolezen? Sama sem se prestrašila svojega gorja. Dejala sem ai v pomirjenje, da bo sčasoma že prešlo. Vendar — prešlo ni. Žalost za Kristijanom ni minila; glodala me je in sem slabela. Mogočo je bil pogled na hišo, ki je bil vanjo prihajal, na sobe, kjer sva plesala, na vrtove, koder sva se sprehajala kar me je preveč nanj spominjalo. Če mi je bilo še do zdravja, sem morala od vsega tega pobegniti. Mogoče W pozabila tega človeka, če ne bi nič več videla te okolice? Odpravila sem se na potovanje. Resnično, manj, vsaj malo manj sem mislila — na Kristijana. Novi kraji, neznani vtisi, različno življenje v hotelih! Toda — prav nič rada nisem potovala, ker — ker priznati vam moram nekaj smešnega: ker me je bilo neznansko strah. Na potovanju po vse noči nisem zatisnila oči. Sama ženska v teh velikih hotelih, v katere prihajajo vsakovrstni ljudje, veliki mednarodni tatovi, hotelske podagne, pustolovci v smokingul Sama ženska, pomislite, kakšna pripravna, lahka žrtev zanje! Sleherno noč sem si domišljala da bodo moja vrata nasilno odprli, da me bodo kloroformirali, zadavili. Vsa sem se tresla, ko sem porinila zapah; v brezmejnem strahu sem planila kvišku, če jc kje kaj zaro[x>lalo, zašumelo Koraki na hodniku, ki so bili zaradi preproge tišji, so že zadoščali, da sem kar mrla od strahu, češ, pred mojimi vrati se je nekdo ustavi!! Ti občutki so se ponavljali v slehernem hotelu ln vendar sem morala potovati! Bilo je nekoč zvečer v Stambulu, kosem pravkar prišla v hotel, da pojdem v posteljo (šla sem zmeraj čim najbolj pozno v svojo sobo, da bi bila moja nemirna noč krajša) — pa sem, hodeč po hodnikih, gledala čevlje pred vsakimi vrati in mi je šinila nova misel v glavo. Bila je preprosta misel, ki se mi pa ni zdela tako neumna. Koj drugo popoldne sem šla v Irgovino in 6em kupila par čevljev št. 44! Moške čevlje! Razumete? Pa prav široke in močne. Velike moške čevlje! In zvečer, ko som šla v sobo, sem si jih postavila pred vrata. Kak hotelski pustolovec bi se spričo lakih čevljev pač premislil vdreti v sobo. In odtlej, v naslednjih dveh letih, sem nosila ta par čevljev št. 44 vedno s seboj. Zdaj sein si jih brez nnsmeška poslavljala pred vrata. Zarann zjutraj, preden je prišel sluga po čevlje, sem jih vzela spet v sobo. Enkrat ali dvakrat sem prišla prekasno in jih je bil sluga že pobral in očistil, ue da bi bil kdo kaj pripomnil A Kristijan, me fioste vprašali? še vedno sem mislila nanj, le da manj bridko. Večkrait sem imela privide in sem mislila, da ga vidim kje na cesti. Neko noč, bilo je v hotelu v Neajiolju, nisem mogla spati in -sem šla v salon, da bi dobila kako knjigo in bi čitala. Ko sem šla spet j>o stopnicah navzgor proti svoji sobi. sem opazila gospoda, ki je bil prispel e svojo prtljago in ki je šel sluga za njim. Zazdelo se mi je, da jc bil Kristijan. Drug dan sem ga spet videla, ko so njegovo prtljago devali na hotelski avtobus. Odhajal je; na|>ol jo bil obrnjen proti meni. Spet 6eni mislila, da je bil Kristi jan ... Čez nekaj dni nato sem prejela pismo ovoje najljubše prijateljice, ki sem ji vse zaupala. Pisala mi jc: »Draga! Velika novica! Kristijan je v Franciji. Izselil se je bil, ker je mislil, da ga ti ne maraš. Jaz sem mu, ne da bi me bila pekla vest, zaupala tvojo skrivnost in mu poslala Ivoj naslov. Neizmerno je srečen. Mislim, da ne bo dolgo, pa bo prišel v Neapolj.« Ali je bila to predslutnja, ko ee mi je bilo zazdelo, da sem ga v tistem tujcu spoznala? Saj lo le on ni mogel biti — ali nc? Ker jo bil spet odpotoval... Čakala sem osem dni, osem neskončno dolgih dni: Kristijana ni in ni bilo. Tedaj sem se vrnila v Francijo. Odhitela sem k prijateljici. V zadregi mi je odgovarjala, slednjič mi je priznala: «Res je, Kristijana sem vnovič videla... Vrnil se je v Ameriko, ne vem, kam... Zakaj? Vprašaš, zakaj? Ah, ti neerečnica! Ker ie bil od|>otoval v Neapolj, in tisto noč, ko je bil prišel v hotel, je videl, kako si šla v sobo nekega moškega! «Pa kakšen človek je le to moral biti,» mi je bil dejal, 'najmanj kak atlet! Par čevljev je bilo pred njegovimi viati — kakor za kakega Goliatab...« (Andrč Birabeau.) »Ali so tvoje drsalke ponikljane ali pokro-mane?« »Porjavelo'* Zima na Japonskem Tujci pravijo, da je Japonska dežela sonca in češnjevega cvetja. To pa zato, ker potujejo izve-čine 6amo po vzhodnih in južnih krajih, kjer je podnebje vse leto milo. Na severozahodni obali pa so zime dolge; sneg četsto pokriva zemljo od decembra do marca ali aprila. V pokrajini Echio, kjer sem doma, se je rima po navadi začela s hudimi snežnimi meteži. Snežilo je na gosto in neprejenljivo, da so sc skoraj videla iz snega samo še okrogla kopasta slemena slamnatih streh. Kuliji v velikih, pletenih, dežnikom podobnih slamnikih in s slamnicami preko ramen so začeli odmetavati sneg in delali po cestah gazi. Snega pa niso odstranili; vso zimo se je v dolgih slolpastih kupih dvigal visoko nad hišna slemena. Kuliji so vsekali v kupe stopnice, da so kasneje kdaj pa kdaj odnašali na vrh novi sneg. Otroci smo se radi spenjali po njih in tekali po teh vrhovih. Marsikdaj smo se tamkaj igrali; šli smo sc včasih viteze, ki rešujejo zasneženo vas, včasih pa divje razbojnike, ki se ji kradoma bližajo, da bi jo napadli. Še bolj pa smo bili otroci razvnetl v Času, malo preden je zapadel sneg in ko se je vse mesto pripravljalo na zimo. To je vselej trajalo več tednov. Tedai smo na po,ii v šolo in nazaj grede dan za dnem zdaj tu zdaj tam postavali, da smo opazovali kulije, ki so obcestne kipe in ollarčke zavijali v slamo. Tudi kamene svetilke, drevje in grmičevje po vrtovih so omotali s slama; celo zunanje stene templjev so zavarovali z rogoznico, ki so jo pritrdili ali z bambusovimi vitrami ali z veliko mrežo iz slamnatih kit. Ceste sa bile vsak dan drugačne Ko so bili naposled pokriti tudi veliki levi ob tempeliskih stopnicah, smo v mestu čudnih slamnatih šotorov različnih oblik in velikosti čakali na sneg, ki nas je imel zagrebsti za tri ali štiri mcsece. Velike hiše so imele večinoma slamnate strehe s širokimi napušči. Strehe obcestnih prodajal-nic pa so bile krite s skodlami in obtežene s kamni, da bi se spomladi ob talnem vremenu ne udirali z njih zagrebi snega. Stalno prekrite peš poti ob hišah so za zimo ogradili z deščenimi stenami, ki sa imele z oljčnim papirjem zadelane line. Tako so nam iz hodnikov napravili lope, kjer smo tudi v najhujšem vremenu hodili po mestu zavarovani pred vetrom in snegom Znotraj je bilo somračno, a ne temno, saj svetlo.ba dobro proseva sneg. Se na vogalih, kjer smo prečkali ccste po snežnih predorih, je bilo toliko svetlo, da smo razločili večje pismenke. Tamkaj sem 6C med potjo iz šole domav dostikrat učila šolskih nalog in si timišljala, da berem kakor starodaven učenjak modrijan pri snežii svetlobi. Doma sem ob dolgih zimskih večerih rada šla v poselsko sobo gledat, kaj delajo, in poslušat povesti. Kakšnih sedem let mi je bilo, ko sem nekega večera tekla tjakaj po zvežinem predhlšju in zaslišala govorjenje kulijev, ki so s strehe metali sneg. Tega navadno niso delali v temi; a zdaj je stal na strehi očetov osebni služabnik Jiya, se prepira! s prvim kulijem in tiščal svojo, da morajo delo opraviti do kanca še ta večer. »Če bo kar naprej takole metlo,« sem ga slišala reči, »se bo streha udrla pod snegom, šc preden se bo zdanilo.« Neki kuli je zagodel, da bo vsak čas treba k opravilu v tempelj, akar jc tudi mene opozorilo podmolklo zvonjenje tempeljskega zvona, ki je že vabil, A obveljala je Jiycva in možje so nadaljevali 7. delom. Zelo sem se čudila, da si je kuli upal ugovarjati Jiyevcmu povelju. Po moji otroški pameti je bil Jiya posebne vrste človek, ki je imel vedno prav in čigar beseda je bila enakšna postavi. Zelo sem ga pač spoštovala zaradi njegove modrosti, a vseeno tudi od srca ljubila. Saj ni bil nikoli tako zaposlen, da bi mi ne utegnil splesti slamnate punčke, če eem sedela na kamnu na vrtu in gledala, kako je kaj delal. Poselska soba je bila zelo velika. Na tleh, ki so bila na pol opažena 6 podnicami, so bile razmetane štorje; onod sa predli, žrmljali in opravljali druga gospodinjska dela. Druga polovica tal je bila iz trde ilovice in tam so se ukvarjali z delom, ki je bilo bolj nerodno in ne posebno čedno. Sredi sobe je bilo v tla vdelano in z ilovico zamazano ognjišče, poleg pa košara z drvmi. Nad Ognjiščem ie z bruna v stropu visela veriga, da so nanjo obešali razno kuhinjsko orodje. Dim je uha-ial skozi odprtino sredi strehe, ki je bila pokrita s posebno strešico, da bi ne deževalo noter. Ka sem stopila v prostorno sobo, je vse šu-stelo od dela, zgovarjanja in smeha. V kotu je mlada dekla žrmljala riž za jutrišnje cmoke, druga je iz starega kimona nareiala valirane brisavke. Tretja in četrta sta rešelali in ravnali fižol, malo v stran od drugih pa ie sedela moja pestunja Iši in z ročico poganjala kolovrat. Vsi sa me glasno pozdravili, ker so se vsi zve-selili obiska Etsu-bo same, kakor so me imenovali. Nekdo mi je brž prinesel blazino, drugi jc vrgel na ogenj perišče posušenih kostanjevih lupin. Vselej sem pač rada gledala, kako je žarelo kostanjevo lupinje, kadar se je žerjavilo, tudi zdaj sem prccej paslala in se zagledala vanj, »Tu sem pojdi, Etsu-bo sama,« me je vabil prijazen glas. ' Klicala me je Iši. Presedla je na štorjo In mi prepuslila blazino. Ker je vedela, kako rada vrtim kolovrat mi je dala v roke kosem bombaža-slega prediva, a preko ie varno držala še svojo rako. Še zdaj kdaj občutim rahle potcgljaje niii, ki mi je polzela med prsti, ko «em vrtela veliko kolo. Najbrž sem spredla zelo skrotičeno nit. Iši-nemu predenu na srečo pa je kmalu prišel v po-selsko sobo še Jiya in zagledala sem se vanj. Potegnil je štorjo na trdo ilovico in žc je stegnjenih nog sedel na niej in s prsti na nogah konec vrvi, ki jo je spletal iz riževe slame. »Jiya san,« je zaklical Iši, »častitega gosta imamo!« Jiya me ie precej pogledal, se mi sunkoma smešno poklonil preko napete vrvi in dvignil na vrvico navezan par slamnatih čevljev, da so za-bingljali pred menoj. »Oj!« sem vzkliknila, brž poskočila ln stekla po ilovnatem podu k njemu. »Ali so zame? Ali si jih res že naredil?« »2e, Etsu-bo sama,« je odgovoril in mi položil v roke par majhnih slamnatih čevljev. »Izdela! sem ti jih pa tudi ravno pravi čas. Saj kaže, da boma dobili toliko snega, kolikor ga letos šc nismo imeli. Ko boš šla jutri v šolo, jo boš lahko ubrala kar po bližnjici čez potoke in polja. Potov lako ne bo nikjer.« Kakor po navadi je Jiya tudi tokrat prav napovedal. Drugi dan bi ne mogla v šolo, če bi ne bila imela čevljav za v »neg. Tudi streho nam je rešil, ko jc bil tako trmoglav s kuliji. Se preden se jc zdanilo, smo imeli skoraj dva metra novega snega po gazeh in povrh sneženih hribov na cestah. (Angleško spisala japonska pisateljica Etsu Inagaki Sugimotol Frtaučku Gustl ma beseda Al sto me kaj he-du ptigrečal te pra-zenke u »Sluvence«? Mal čuden se vam je pa le mogel zdel, ke me niste mogel liaj-det u »Sluvonce«, ko-ker punavad. Veste, jest sem l>iu hodu bu-lan. l'a tiekar na mi-selte, do na duš Duša mam jest zmeri zdrava. Zt>olu sem kar na-enkat na teles, prou-zaprou na čreveh. Tku sem biu pa zdelan, de so še u š|>egu nisem Ion pugledat. Koker sem zdej zvedu, je tud Neška glih tekat zbulela, koker jest. Vam še tu sevede čuden zdi, ke ja še dober na puznate. Neška je tku ona Čudna ženska, koker kašna afna, ke zmeri tist naredi, kar vid, de sa drug naredel. Men je tu kar mal naroden. Kua s boja pa Ide mislei? Sej na bom tajiti, de sva prjada. Ampak tku hedu pa spet nisva prjatla, do b mogla zmeri glih tekat zbolt, koker jest. Veste, tu je blu pa tkula. Olih tri dni pred svetem večeram, sem ja mahu ke dol preke uredništvu »Sluvenca«, ke sem mislu uddat tist, kar sem inoii za uddat. Kuini jirkreulatn ke du rotuža, tne pa začne kar naenkat tku neki grizt not pu čeveh, da sem kar zjou, ket kašen kapel. Kua m je blu za strit? Naprej nisem mogu, nazaj pa še nin. Prou nč druzga m ni kazal, koker de sem se usedu kar .. ...' ',*, V/7. ' na štenge in s začeu trebuh maserat. Lile sa hudil meni mene in me zjal, koker de b šo nekol na videl nubonga tacga, ke ga pu trebuh šiple. Kar naenkat se jih je nabral tulk ukul mene, de sem začeti kar štederat, kuku bom prlezu ven iz tega drejna. Ke sa se me enkat nagledal in videl, de nI nč pusebenga, sa se pa pučas raz-krupel. Jest sem ja pa ubran hiter h dohtari, de bo pugledu, kua m prouzaprou fali. Ke sem pršou pr dohtari na vrsta in mu pti-vedu kuku in kaj, in je pa reku, de nej se ulcžem ke na ena merterga, ke je stala na sred sobo, in mu pukažem soj tretmh, pa bo prec kunštateru, kua mam u trebuh, de me tku grize. Ke sem ležu tam znak, je začeu pa trkat pu moimu trebuh. Precej doug je tam stavu in mene gledu, ke pa na soj trkajne le ni duhu nubenga udgovora, je pa putegnu iz varžeta neki targa, koker kašen telefon, in puložu en konc na moj trebuh, ta drug kone je pa uteknou u soj uhu. Kua se je pugu-varju z mojmu trebuham, nisem mogu zastopet. Kar naenkat je pa putegnu tist konc. ke je najnga puslušu ven iz ušesa in reku men, de mam žoučne kamne not. Men se je tu seveda čuden zdel, ke dober vem, de še nekol nisem jedu žočne kamne. Kuku čja pa pol pridet u moje čeva? Kar verjet mu nisem tou. Nazadne sem ga pa le prašu, če je velik tega kamna u mojeh čeveh. >Prou natančen vam na morem puvedat,« m je udgtivuru dohtar. »En tul'< jih bo pa že, de b se z nim lohka flajštrala Tiršuva cesta od Sveitga Krištufa pa not gor du Save.« »Prou lepa hvala, gespud dohtar. Zdej jih pn prosom, da b ni še nasvetval, kam čem jest s tem kamneni? Duma nimam prustora zajne, kar na cest jih pa tudi na morem pestit. Soj b jih blu ja škoda.« »Eh, kela na Križansk trg h »Prumet« jih dejto u koinesjon.. pa jih boja limal predal. Ko se lioja začel mal lepši dnevi in boja ceste mal b! suhe, boja šli za masu.« »Hvala lepa I Kulk sem pa zdej doužan?« »Kua pa mene tu uprašujete? Kultu morem pa jest vedet, kulk dotigou mate pu svet?« »Me nisa prou zastupil. Jest prašam, kulk sem nm doužan za pustrežba, ne pa kulk mam sploh jest dotigou.« »A tku je ta reč,« se je začudil dohtar in me začeu ugledvat, koker de h me tou kupet. »Kua vam čem pa računat, ke videni, de ste revež. Sej mate hlače na kuleneli zaflikane, sukna pa tud ni dost bulš. Veste, tkula bova naredla, pa bo dober. Keder bote rltibil za vaše žoučne kamne kasen gnar. bole dal pa za likof.« Sevede, jest sem biu s tem zaduvolen, ke pla- čat b tku dohtari na mogu, ko sem biu tku suh, | zavle teh kamnu zbulela Raz vemo snepje Zgodovinopisje - hisforiografija I. Ze pri vzhodnih narodih, lo je Babiloncih, Asircih, Egipčanih in Perzijcih je bilo za zgodovinske dogodke zelo veliko zanimanje. Posebnd so ga ljubili kralji, ki so svoja dejanja dali vsekati in napisati na stene svetišč in skalnate stene. Vendar vse to ni pravo zgodovinopisje, temveč samo poveličevanje kraljev. II. Pravo zgodovinopisje je nastalo šele pri Grkih v Mali Aziji. Jonci so poznali raziskavanje in opazovanje. Vse, kar so izvedeli ali dognali, bodisi iz kulturne ali politične zgodovine in zem-Ijepisja, vse se druži v najstarejših zgodovinskih knjigah, Dela starih logogrnfov, to so pisci zgodb, novel in bajk. Ti so bili v 7. in 6. stol. pr. Kr. v Joniji nasledniki epskih pevcev, pa so pripovedovali najprej vse to poslušalstvu-meščanoni v nevezani besedi. Pripovedovali so tudi zgodbe o tujih vladarjih in plemičih, o svojih potovanjih in tujih deželah. Ko je nastopila doba pisane nevezano besede v Joniji, so pisali odslej ta 6voja pripovedovanja. Od tod tudi njihovo ime. Manjkala pa tudi ni žo kritika. Iz njihove srede je Herodot, Poleg čisto znanstvenega obdelovanja snovi je opaziti pri njem mnogo primerov stare jonske bajeslovne umetnosti. Prvo zgodovinsko delo v današnjem pomenu besede je napisal Tukidid. Njegovi nasledniki ga niso dosegli. Ksenofoutu manjka kljub dobri volji razglednost. Pod vplivom Efora in Teopompa, to je učencev Isokrata, slovitega atiškega govornika, je prišla zgodovina v območje retorike. Efor je prvi napisal občo zgodovino Grčije, Teoponip pa je raziskoval gibalne kot turšk poper. De ta reč hiter in pa pušten u vorenga denem, sem stojiu ud dohtarja kar na-naunast u »Promet«, de so Iioiii tam zinenti, kuku b so dal !u hiter uredit, da b se jest žoučneh kamnu znebu, dohtar pa de b h sojmu zasluške pršou. Ke sem pršou u »Prumet« in prašu gespo, pu čim b m plačala žoučne kamne, m je pa rekla, de s kamneni du zdej še nI kepčvala in zatu tud na ve, kuku gre kej ta kepčija. »U kumesjon jih pa useglih uzamem, če sa lepi. Ampak, preden jih u zameni u kumesjon, inorte črn na belem dukazat, de sa kamni res vaša last,« ni je še gespa rekla. »Veste, vi sto jih lohka tud puštesal, j>ol b mol pa mi sitna«!. U take špekulacije se pa mi na pudajaina. Kar pukazat jih prnesito z dukazam zraven, pol se borna pa na|)rej zmenil.« Vile, zdej pa prou nč na vem, kuku b se dal tu naredit. Kone, kamna nimam nubonga pr ru-kah, de b ga nesu za mušter. Dukazat pa tud na morem, de jo res moja last. Tu je strašen naroden. Jest scer pr tem nimam glih nubene škode, ke za žoučne kamne nisem dan nubenga krajcerja. Dohlar sem pa prou res sinil, ke se lx> mogu zavle likufa lo ptid nusam ubrisat. Noj nekar na zamer. Jest nisem uržah. Noja, ni nč za pumagat. Sej dondons na gre nubena reč več tku, koker b moti člouk rad. Zdej nam druzga na kaže. koker rle eden z drugimi putrpema, pa bo šlu pučas naprej. Zrlej sem sam tu še ferbčen, kua bo Neška naredila s sojeni žoučnein kamneni, če je tud ona F. G. Križanka 1 2 3 1 I5 6 7 1 i9 10 11 ,21 1" 14 15 16 1 1" 1 1 r 20 J !21 1 | 27 23 24 J F i 1 26 28 i »um— I2' 8 J r 1 pr 32 1 j 33 J F i 135 36 37 i I 38 i 1 i39 40 41 42 1 r j j 44 45 46 \ I4' J i« ! | 49 1 50 I5' 1 l52 i F 54 55 i | 56 1 r 5S 59 60 1 j 61 i j 62 63 64 l I65 1 i66 1 1" » 68 1 69 1 1™ i I7' V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začnejo pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. prebivalec dela Azije, 5. gospodinjsko opravilo, 9. večja utežna enota, 13. otok v Jadranskem morju, 16. desni pritok reke Volge, 17. druga beseda za revščino, 18. del klasu, 19. jezero v Abesiniji, 20, izraz iz glasbe, 21. nevestin delež, 22. stara denarna enota, 23. južna rastlina, 25. letni čas, 26. vrsta mesarskih izdelkov, 28. druga beseda za šaljivca, 29. kos papirja, 30. čistilno sredstvo, 31. preprosta strelna priprava, 32. trgovski izraz za predplačilo, 33. gledališče s premakljivimi podobami, 34. vrsta glinastih posod, 35 reka na Primorskem, 36. zadnje, slabo vino v sodu, 38, reka v zahodni Rusiji, 39. kuhinjska potrebščina, 41. jugoslovanska časnikarska agencija, 43. vrsta japonskega fižola, 44. pesniška beseda za travnik, 46. pisalna potrebščina, 47. žensko krstno ime 48. druga beseda za upanje, 49. prometni pripomoček, 50. priprava za merjenje časa, 51. druga beseda za vrednost, 52. tuja beseda za višino, 53. otroška igrača, 54 tuja beseda za oblogo, 56. druga beseda za cvetiico, 57. nekdanji goriški nadškof, 59. tuja beseda za podobo iz preprostega življenja, 61. železniška postaja blizu Belgrada, 62. druga beseda za vetrič, 64. lesena hiša, 65. naslov Vomber-garjeve komedije, 66. del drevesa, 67. del vodovodne napeljave, 68. mesto ob Adiži v severni Italiji, 69. vrsta pokrival, 70. kraj med Starm trgom pri Ložu in Cerkniškim jezerom. 71. poljski pridelek. Navpično: 1. kmečko otodje, 2. važen del glave, 3. državica v srednji Ameriki, 4. vrsta živinske krme, 5. spodnji del noge, 6. ženska oseba iz svetega pisma, 7. vrsta eksotičnih dišav, 8. tuja beseda za prijeten vonj, 9. bližnja sorodnica, 10. strupena žuželka, 11. druga beseda za običaj, 12. divji hunski poglavar, 13. vzrok bolečine, 14. ženska oseba iz 6vetega pisma, 15, druga beseda za kolibo, 24. mesto v Nemčiji, 25. tuja beseda za zemeljski pas, 26. desni pritok Save na Gorenjskem, 27. d^uga beseda za mokroto, 28. živalska noga, 29 pravopisno znamenje, 30. najdaljša jugoslovanska reka, 31. druga beseda za kočo, 33. promelni pripomoček, 34. neprijetna nadloga, 35. nočna ptica, 37, reka v Jugoslaviji. 38. naslov Ibsenove drame, 39. obmorsko kopališče v severni Italiji, 40. druga beseda za prasko, 42. božja čednost, 43. reka na Hrvaškem, 44. stopljena in strjena ruda iz ognjenikov, 45. del soda, 46. pogosta nadloga starejših, 47. kraj v Slovenskih Goricah, 48. druga beseda za nižine, 49 kraj na Gorenjskem, 51. trden kmet, 52. tuja beseda za potujočega pastirja, 53. tuji lastnini nevaren človek, 55. druga beseda za krmo, 56, de' zemeljskega bogastva, 57. vrsta nesnage, 58. otok v Malajskem arhipelu, 60. kraj vzhodno od Ljubljane, 61 kaznivo dejanje, 62. druga beseda za sanje, 63. druga beseda za mladiko. Zahtevajte povsod naš list! osnove delujočih oseb v zgodovini iz psihološkega stališča. V helenistični dobi je bil vpliv retorike na zgodovino vedno večji. Zgodovinska dela so bila torišče zgovornosti, posebno v zapletenih dolgih govorih. Aleksander Veliki ni našel zgodovinarja, ki bi ga posebno zanimal. Šele ob spopadu Grkov z Rimom se je pojavil zopet zgodovinar v pravem pomenu besede, to je Polibij. Njemu je sledil filozof 1'ozeidon, iz Sirije, eden zadnjih največjih slarogiških zgodovinarjev Diodor, iz Sicilije, je začel prvi pisali svetovno zgodovino od začetka eiveta do Cezarjevih galskih vojen v 40 knjigah. Tu se začenja zanimanje za rimsko zgodovino od slrani Grkov. Dioniz iz Halikarnasa je obdeloval rimsko predzgodovino. Plutarh jo združil v svojih Biografijah Grke in Rimljane. Tudi v cesarski dobi ni manjkalo zgodovinarjev: Kasij Dio, Arian, Apian. III. Zgodovina Rimljanov: Konservativni Rimljani niso imeli kaj velikega smisla za zgodovinopisje. V poznejši dobi so se sami čudili nad tem, kako to, da niso imeli njihovi predniki kaj zanimanja za svojo preteklost. Uradna j>oročila višjih duhovnikov niso imela zgodovinskega značaja, temveč so zasledovala zgolj verske cilje. Šele ko je okoli lela 210. pr. Kr. prodrla grška omika v Rim, in so že Rimljani pokazali posebeno jiolilič-no zanimanje za Sredozemsko morje, se je vzbudilo zanimanje za zgodovino. Zdaj so sestavljali analisti. pisatelji letopisov, v smislu kronik zgodovinsko delo v latinskem jeziku. V I. stol. pr. Kr. je nastopila prava doba rimskega zgodovinopisja. Vse prejšnje ni imelo kako historično ali literarno vrednost. Prvi rimski zgodovinopisec je bil Salust, katerega monografije so bile najboljša zgodovinska dela Rimljanov sploh. V lslem času se je začelo zanimanje tudi za občo zgodovino (Kornelij NejKit). Znameniti možje, kakor Cezar, so objavljali svoje pomembne življenjske dogodbe. V Avgustovih časih je pisal Livij svojo nad vse popolno zgodovino rimske države in sto let j>oz-neje je našla rimska zgodovina v Tacitu svojega najboljšega zgodovinarja, zlasti cesarske dobe. Vsi poznejši ga niso dosegli. V IV. stol. po Kr. se je pojavil Amian Marcelin in kot zadnji rimski zgodovinar se omenja Kasiodor, zgodovinar Golov. IV. Cilji in vrednost antične zgodovine. Moderna znanost priznava zlasti Tukidida, tudi Po-libija, graja pa vse one ostale, ki zavzemajo v svetovni zgodovini večje mesto kakor Plutarh, kajti ti niso bili nobeni zgodovinarji v današjem pomenu besede. Pri njih se bolj kaže veselje do retorike, da so z gostobesednostjo in literarnim izražanjem pisali bolj zgodovinske romane kakor pa zgodovino samo. Kar se tiče resničnosti raznih dejstev, so 6e vsi potrudili, da so podajali zgodovino tako kakor je bila, niso je pa metodično obdelovali. Redna siolica o Ojl.i teg. S. Br. 3H30 dne 24. XII. 1935. Šab Ljubljanski šahovski klub, ki se je v preteklem letu moral posloviti od večletnega državnega prvenstva, je svoje delovanje zelo lejx> uredil in smemo pričakovati, da se bo polagoma zopet jiovzpel na prvo mesto v državi. Klub razpolaga /. velikim številom igralcev, ki so po moči razdeljeni v tri skupine, in sicer jih je v prvi 15, v drugi 15 in v tretji 19. Prihodnjo soboto bo imel klub svoj redni letni občili zbor, na katerem bodo člani razpravljali o spremembi pravil. Klub bo v letošnjem letu organiziral več orireditev za svoje člane, predvsem velik turnir klubovih najboljših igralcev za prvenstvo v tem letu. Kot nekakšen konkurenčen turnir velikemu turnirju na Holandskem bodo priredili tudi v Rusiji jiodoben turnir najboljših sedanjih mojstrov. Na tem turnirju Ikx1o iz osmine Avro turnirja igrali vsi razen Aljehina in Euweja in še znani najboljši ruski mojstri, pojačani z nekaterimi novimi močmi. Za letošnje leto se pripravlja tudi matseh med Eu\vejem in Botvinikoin na 20 parlij, ki naj bi služil predvsem Ernveju za kvalifikacijo za nov poskus, osvojiti si svetovno prvenstvo. Letošnji turnir v Hastingsu ni tako močan kot je bil lansko leto, je pa kljub temu zaradi sodelovanja treh velemojstrov, Eu\veja. Pirca in Sza-boja zelo zanimiv. Tudi ostala dva inozenica, Klein in Landanu delata konkurenco za prvo mesto. Naš velemojster Pire si je v tretjem kolu s porazom proti Kleinu zelo pokvaril izglede za prvo mesto, pričakovati pa je kljub temu, da bo med prvimi. Po rezultatih v prvih kolih in svoji igri ima še največ izgledov mladi madžarski velemojster Szabo, ki je žo lansko leto na turnirju v Ljubljani vzbudil veliko pozornost. Takoj v prvi partiji je v Hastingsu s svojo krasno igro navdušil Angleže. To partijo danes prinašamo. L. Szabo — Milncr Barrv. 1. d2—d4, Sg8-f6 2. g2—g3 (fianketiranje kraljevega lovca je postalo zelo priljubljeno ob najrazličnejših prilikah) d7—d5 3. Lfi— g2, Lc8— fs 4. Sgl—f3, SbS—d7 5. c2—c4 (s tem je nastala moderna katalonska otvoritev, katero igrata Szabo in Milner Barry v tej partiji nekoliko drugače, kot je običajno.) c7—c6 (I. Sbl—d2l, e7—e6 7. 0—0, Lf8—dO (varneje je razviti lovca na e7.) 8. Sf3— e4, Lfo—g4 (črni vidi, da po LgO, SXg6 hXg6 na odprti h liniji ne bi mogel ničesar začeti, prepustil bi pa nasprotniku dva lovca.) 9. Ddl—b3, Dd8—b6 10. Db8—d3 (heli je na zanimiv način dobil tenijio, ki ga uporabi, da takoj odpre igro.) Ld6—e7 11. e2—e4, SfOXe4 12. Sd2Xe4, d5Xe4 13. Dd3Xe4 Sf6 (tukaj bi bilo boljše vzeti konja na h4, ker jx> DXg4 Lf6 prednost belega ne iii bila posebno nevarna.) 14. De4—e5, 0—0 15. h2— b3, Sf6—d7 Ki. De5-e4, Lg4—h5 17. d4—d5, c(>X do 18. c4Xd5, Sd7—f(> 19. I)e4—e5, Le7—d6 20. De5—c3, TaS—c8 21. Dc3—d3, Sf6Xd5 22. Lg2 Xd5 (beli je obdržal inciativo, toda tako malo prednost, da je potrebna najnatančnejša igra, da črni ne bo dosegel remija.) e6Xd5 23. Dd3Xd5, Lh5—e2 24. Lcl—e3, Ld<3— c5 25. Tfl—el, Lc5X e3 2(5. TelXe2 (pozicija se je še bolj poenostavila, toda prednost belega je ostala in se še celo povečala, ker sedaj grozi tudi beli konj preko fo poseči v igro.) Tf8—(18 (prirodna, toda slaba poteza, bi bilo TcS—c5 in črni bi imel izglede, da izenači igro.) 27. Dd5—f3, Le3—g5 28. Sh4—f5 (grozi zelo neprijetno Se7+, proti čemur črni nima dobre obrambe. Z igrano potezo prepreči črni izgubo materiala, ne pa hitrega poraza.) Td8—e8 29. Dd3 —c3l (vse bele figure sedaj v krasnem sodelovanju odločijo igro. Črni zaradi takojšnjega mata na e8 ne more vzeti dame.) DbS—g6 30. Tn1— el, Kg8—f8 31. Dc3—c5+ M in črni se je vdal, ker nima več obrambe. »Lejte, gospodična — takle udarec brez dvoma zadene!« Rešitev novoletne križanke Vodoravno: 1. Ika, 4. Leda, 8. suma, 12. nuja, 16. vaba, 20. leto, 24. Žila, 28. koča, 32, rola, 36. vozilo, 37. Nora, 38. nada, 39. teta, 40. zima, 41. raca, 42. goba, 43. rakev, 44. Arosa, 45. Bora, 46. lava, 47. gaza, 48 Riga 49 pola, 50. veja, 51. rozina, 52. siiar, 54. oda. 55. Nina, 56. roka, 57. Baja, 58. ječa, 59. dina, 60 puma, 61. bol, 62. Atika, 64. vasica, 66. duda, 67. šiba, 68. dete, 69. Kant, 70. lega, 71. soba, 72. božič, 74. Agata, 76, Sama, 77. roba, 78. lira, 79 mula, 80. puta, 81. koral, 83. Atila, 85. ien, 86. anatom, 92. ula, 93. tona, 94. Sinj, 95. maža, 96. ločika, 98. Levar, 100. Uri, 101. solata, 102. danica, 104. baza, 105. tura, 106. Jcpa, 107. sad, 108. ozara, 110. ras, 112. Ive, 113. sen, 114. Atene, 116. mena, 117. gora, 118. kava, 119. Tara, 120, Pa tem, 122. Aca, 124. gaj, 125. ali, 126. Joža, 127. noga, 128. Roma, 129. kivi, 130. pelod, 132, arija, 134. Kir, 135. Oka, 136. Nov, 138. aga, 139, salama, 145. lopata, 147. rižota, 149. raca, 150. sapa, 151. ka-nape, 155. mož, 157. Edo, 158. rov, 159. opera, 161. hala, 162. gon, 163. Ada, 164. Kina, 165. duri, 166. Lot, 167. Emona, 169. Žika, 170. piča, 171. rega, 172. Vače, 173. Novo leto, 176. mazilo, 177. Logi, 178, Majar, 179. Eva, 180. tabu, 181. tamnr, 183. Ate-na, 185. Scle, 187. Bari, 191, mira, 192. domena, 198. Ram 200. Ant, 203 lik, 206. Ana, 208. panj, 209. seme, 210. nebo, 211. kapa, 212. Čeka, 213. pih, 214. oko, 216 parola, 217. koš, 218. era, 219. Huje, 220. Polo, 221. Koreja, 223. kopica, 224. vod, 225. ona, 226. voz, 227 Ina, 228. Sahara, 230. sito, 231. Tana, 232. kad, 233. aparat, 234. osa, 235, lok, 236. oče, 238. sak, 240. arena, 242. Zola, 243. reva, 244. rasa, 245. kuta, 249. Cezar, 252. ost, 253. Pcm, 254. tla, 256. pura, 257. veha, 258. Kana, 259. Nuša, 260. menu, 261, Lena, 262, sipa, 265. Loka, 266. noč, 267. Ida, 268. Mota, 269. Pulj, 270. Lima, 271. pipa, 272. leha, 273. bob, 274. Ararat, 275. oča, 276. Sibila. 278. kolo, 279. Ieža 280. dika, 281. rima, 282. žena, 283. nakana, 284. vek, 286. atoli, 288. peni, 289. sipa. 290. siga, 290. lesa, 291. kupa, 202. rida, 293, delo, 297 golida, 301. Vika, 302. laso, 303. soda, 304. vera, 305. dota, 306. nota, 307. tele, 308. Tajo, 309. Col, 310. Ala, 311. Novi, 312. Samo, 313. raja, 314. Rova, 315, Niko, I 316. kadi, 317. Vode, 318. čelo. ' Navpično: 1. iva, 2. korito, 3. Azorl, 4, lisa, 5. Ela, 6. Dobo vi, 7. anoda, 8. Sora, 9. ura, 10. malica, 11. ananas, 12, navada, 13. Uda, 14. jagoda, 15. ataka, 16. veža, 17 ata, 18. Baraba, 19. Azija, 20. liga, 21. Ema, 22. tapeta, 23. Otoče, 24, Zala, 25. ica, 26. lavina, 27. agent, 28, koja, 29, oba, 30. Čaruga, 31. aroma, 32, raza, 33. Oki, 34, lenoba, 35. Avala, 52. Saba, 52. Rača, 55. nit, 56. rum, 57, biba, 58. Jera, 59. Dalj, 60. peta, 61. Bori, 63. kila, 65. sani, 67. šota, 68. dinamo, 69. kuna, 70. luža, 71, Soča, 73. Živa, 65. Gera. 77. ruda, 78, ločen, 79. mizar, 80. para, 81. kopa, 82. Lada, 84. teza, 85. Jura, 86. as, 87. Novak, 88. aleja, 89. TAS, 90. Otelo, 91. Mani, 93. Tine, 94, Sana, 95. Mura, 96. Levi, 97, karo, 98. lopa, 99. rama, 103. neža, 104. beg, 105. Tomo, 106. Java, 107, salo, 109. reja, 111, Sara, 112. igo, 115. Togo, 117, Golo, 118 kitara, 119. težava, 121. tica, 123. cipa, 25 anali, 126. Jame, 129. karat, 130. Pilat, 131. Dane, 133. Rado, 134. Kane, 137. veto, 139. Seni, 140. Adam, 141. loža, 142. Arij, 143. moka, 144, Avar, 146. ppča, 147. ragu, 148. toča, 149. rana, 150. sila, 151. Kum, 152 ara, 153. niz, 154. pol, 156. žoga, 5e0. Piva, 161. Hcb, 162. gama, 164, konj. 165. Dole, 168. mora, 170. pero, 174. vena, 175. teme, 177. Lipe, 182. Raša, 184. tara, 185, seja, 186. enota, 187. Belo, 188, Abo, 189. Rokava, 190, ikona, 191, Mara, 192. deka, 193. okop, 194. mapa, 195. Ep:r, 196. Niča, 197, ahat, 199. moda, 200. Apolo, 201 Nanos, 202, trakt, 203. lov, 204. ilo, 205. kazemata, 207. nona, 208. pesa, 209 sura 212. čada, 215. kosa, 217. kist, 219. liana, 220. pila, 222. jasa, 224. voza, 229. Hera, 230. soba, 231. tenj, 232. kaša, 236. opora, 237. čekan, 239. kača, 241. Rudi! 242, Zeta, 243. ralo, 244. Ruma, 245. kepa, 246. Una! 247. tulipan, 248, Alemani, 249. ceha, 250. ena, 251. riba, 255. Loče, 256. pisava, 257, volilo, 258. kulisa, 259. nižava, 260. mikado, 262. sonata, 263, Pati, 264. ara, 265. lak, 266, novice, 268. Milan, 269. ponos, 270. legar, 271. pisar. 273. bedak, 277. Boka, 278, Kosi, 279. I.ido 280. dera, 281, ruta, 282, žito, 285. kalo, 287. til 288. pav, 289. som, 290. lej, 291. kov, 292. rok 293. ded. 294. Eli. 295. lev. 596 Din 5Q7 298. oje, 299. loč, 300. Dol. ' V BOJ ZA NAŠE ČASOPISJE! 'SASL J*. SARDIN JlENj PANTEUER1A JTAL. -a ALOERIEN MALTA BRIT. V Afriki se gradi »Maretch-eva črta« Ob Daladierovem potovanju po Tunisu so jo francoski strokovnjaki ponovno pregledali - še bolj moderna in popolna kot »Maginot-eva« črta DALADIER V TUNISU ODLIKOVAN Bej Ttmlsa Je predsednika vlade Daladiera odlikoval z najvišjim redom islamskega sveta, i redom »Ahmed el Amana«, ki daje pravico do naslova »sultanov stric« Kalkor je Franoma utrdila svojo mejo na Renu proti Nemčiji s takoimenovano »Maginot-ovo črto«, tako je utrdila svojo afriško posest prqti italijanski Libiji a trdmjavsikim pasom, ki se ve« v betonu, jarkih in z zalogami streliva in živil vleče radolž ob meji med francoskim Tumisoim in italijansko Libijo. Ta trdnjavsiki pas se po imajditetju in graditelju imenuje »Rarthe-eva črta«, utrjen pa j« prav tako kalkor »Maginot-eva črta«, le da je ie bo4j izpopolnjen. V njem so izkoriščene vse najnovejše iznajdbe, ki so med tem prišle na dan. O teim tndnjavskem pasu do pred kratkim sploh ni bilq veliko znanega. Ob potovanju francoskega mindstnsikega predsednika Daladiera po Tunisu ki Alžiru, pa so ei francoski strokovnjaki ogledali tudi dela v tem pa6U, da bi se prepričali, koHko odgovarja modernim obrambnim zahtevam. Ogledal si ga je seveda tudi Daladier sani. Med drugam je bil v njegovem spremstvu tudi dopisnik dnevnika »Prager Tagblatt«, ki svojemiu listu naslednje poroča o tem, kar so časnikarji tam videli. Ogledovalno potovanje se je začelo na skrajnem severnem krilu utrjene črte in je seglo do najbolj oddaljenih postojank v Ben Gardane na li-bijsiki meji. Ob tej priliki so se francoski častniki izrazili, da je Francija na tej črta uresničila Musso-linijevo besedo, ko je dejal: »O mejah se ne debatira, meje je treba braniti«. Na tisoče francoskih delavcev je zaposlenih tu pri izpopolnjevanju trdnjavskega pasu. Na obeh straneh dovozne ceste •e razrte^aijo tri metre široke žične ovire, med njimi tečejo tri vrste jam in ovir zoper tanke — in to od horizota do horizonta. 60 km od sredozemskega obrežja pa do sivih gora na zahodnem obzorju se v rednih presledkih vrste v zemlji majhni grički — s peskom zakrite kupole podzemeljskih utrdb, ki predstavljajo jedro »Maretch-eve črte«. Daleč v puščavo se razteza ta pas iz najmočnejšega betona in je na prvi pogled popolnoma podoben zunanjemu licu Maginot-ove črte ob Renu. Obrambna mreža je bila prav za prav končana že preteklo pomlad. Sedaj le še vse z mrzlično naglico izpopolnjujejo in opremljajo, da bi bila pripravljena »za vsak slučaj«. Pred očmi opazovalcev so delavci iz Fracije in iz Tunisa kopali strelske jatike in položaje za topove, tovorni avtomobili »o brez prestanka dovažali bodečo žico in ostali material, tudi ob navzočnosti slavnostnih gostov se delo niti za trenutek ni ustavilo. Vsako izkrcanje čet ob obrežju je po vsej dolžini nemogoče. Edini dve mesti, kjer bi bilo to možno, to sta Gaes Lousse in Seax, utrjeni po zgledu Gibraltarja, Kakor hitro bodo dograjene dovozne ceste in železniška proga, bodo čete iz Alžira v treh dneh mogle prispeti na libijsko mejo. Vsaka posamezna oaza, ki zeleni v puščavi, ki se tu razteza prav da Libije, je v pravem vojnem stanju. Trojni strelski janlki in Široki pasovi žičnih ovir sc raztezajo daleč okrog njih in bi napadalca ustavljale že v puščavskem pesku. V oazi Ben Gandine, 21 milj od libijske meje, so zgrajeni močni in globoki podzemski zakloni, vsi v najmočnejšem betonu, ki so zakriti, kakor utrdbe v Sudetih. Spalnice, skladišča streliva in živil so dobro zavarovana proti topovom in letalskim bojm-bam, najbolj varno pa so shranjene mogočne cisterne ž vodo. Ko/nec koncev je treba ugotoviti, da je »Maretch-eva črta« velikanski obrambni sisitem, zgrajen na ultramodemih pravilih in opremljen po najnovejših izkušnjah vojaške znanosti. Je pa še mnogo bolj prožna in elastična kot »Maginot-eva črta« ob Renu. »Kaplan na ledenikih« Misijonar hvali Eskime kot miren In trezen narod — Sovjetska oblast pri Eskimih ni priljubljena V Tnnisn je bila pred Dafadierom velika vojaška parada, pri kateri so nastopile vse vojaške onote, ki jih ima Francija r Afriki Misijonar Bernard R. Hubbard, S. J., je pa vsem svetu znan pod imenom »kaplan na ledenikih«. Leta in leta je deloval med Eskimi v polarnih krajih, zlasti na otokih v Beringovi cesti (kakor se imenuje mocrek preliv med Azijo n Ameriko). V spominih na to svoje pastirovanje med najsevernejšimi naroidi zemlje pripoveduje; »Morda bodo moja opazovanja koga presenetila, ker se povsem ločijo od pojmov, ki jih imajo o teh ljudeh in krajih filmski veljaki v Hoiywood« ali razni senzacij žejni pisatelji. Pa pravzaprav so tudi presenetljiva. Vsa leta, kar sem jih preživel med Eskimi, ni bilo nobenega umora, nobene ločitve, nobene tatvine, nobenega prepira, ki bi »e končal 6 kaiko smrtjo. Kljub vsakoletnim izseljevanjem v rudnike »Name« ni bilo nobenega socialnega spora. Med Eskimi ni nobene umazanije, njihove hiše so tako čiste in snažne, da bi dobesedno mogel s tal jesti. Pa na otokih nikdar ni bilo kakega stalnega zdravnika ali negovateljice. Poglavar rodu, ki je na to mesto svobodno izvodjen na podlagi vladarskih zmožnosti, je zdravnik, zobozdravnik in babica — vse obenem. V 35 letih svojega »vladanja« je 1200 otrokom pomagal na svet, pa se miu pri nobenem porodu ni kuj ponesrečilo. Kakega nadzorstva nad rojstvi Esikimi ne poznajo. Bele žene brez otrok prezirajo in imajo nekak gnus pred njimi. Vsi so pobožni katoličani — za kar se moramo zahvaliti izredni misijonski gorečnosti kanadskega jezuitskega patra Bellanmina Lafor-tune-a, ki je 38 let živel v svoji ljubi cerkveni občini, ne da bi kdajkoli zapustil Aljasko. Med Ameriko in najsevernejšim koncem Sibirije ležita oba Diomede-otoka, med katerima teče meja med obema deloma zemlje: eden spada pod Ameriko, eden pod Rusija Na obeh pa prebiva isti rod. Toda odkar je v Rusiji zavladal komunizem, so se mnogi Eskimi preko ledenega morja preselili na Aljasko. S sovjetskim sosedom je imel posebno p. Tho-ma Cunningham, S. J., slabe skušnje. Deloval je na Aljaski. Lepega zimskega dne mu nelki begunec iz Sibirije prinese sovjetski »katekizem«, ki se ga morajo visi sibirski otroci učiti na pamet. Je narejen točno po taikoliškem katekizmu, le besede »Bog« ni nikjer, na njenih mestih pa vedno in povsod 6toji »Lenin«. N. pr.: »Kdo je ustvaril svet?« Odgovor: »Lenini« P. Cunningham je ta čudoviti katekizem poislal katoliškemu tisku v svet, da ga objavi in razglasi modrost sovjetskih mogotcev, ker je bilo sovjetom seveda od sile neprijetno. Začeli so na vse mogoče načine p. Cunninghama zalezovati. Nekega dne je s svojimi verniki, dobrimi Eskimi, ob amerikanskem Diomede-otoku odšel na lov na kite. Nepričakovano pa se je veter zasukal in izprememil svojo smer. Njihove čolne je zaneslo proti ruskemu otoku Diomede. Komaj je p. Cunningham — brez spremljevalcev — 6topil na breg, je že stopil k njemu sovjetski uTadnik in mu napovedal aretacijo, češ da je brez dovoljenja stopil na sovjetska tla. Pozval ga je, naj gre za njim v letalo, da ga bodo odpeljali v notranjost Sibirije — bogve kam. P. Cunninghama je ta nenadni sprejem na otoku, s katerega prebivalci je sicer živel v največjem miru in prijateljstvu, nekoliko presenetil in je skušal najprej 6tvar tako zavleči, da pridobi na času. Zahteval je od uradnika, naj pokaže ukaz o aretaciji. Ta ga mu je takoj predložil in p. Cunnmgham ga je dolgo bral in ogledoval z vseh strani. Nato pa je začel navajati razne izgovore, kakor so m« pač prihajali na misel, če.š, da je to mednarodni primer, da je za to treba na SKOK NA LEDU diulM Phil TayUr J* v S&nt Morita« takalo tkotil £es mito. Bi |a kasalo oponašati, kaj? Mussolini goji tudi več športov. Na sliki gn vidimo pri smučanju v bližini Villa dele Caminato aretacijskem povelju Stalinovega in Rooseveltove-ga podpisa, itd. Te »okoliščine« so sovjetskega uradnika očividno zmedle in ni vedel, kako bi se branil. Medtem pa je zvijača že začela roditi nameravane in hotene sadove. Eskimski možje, nekoliko počasni v mišljenju, so le uvideli, da tu nekaj ne bo v redu, če p. Cunninghama toliko časa ni nazaj. Vse moštvo se dvigne in z vsem orodjem, ki ee ga poslužujejo pri lovu na kite, junaško prikoraka do sovjetskega uradnika. Nekaj časa so stali okrog obeh, da so izprevideli, zakaj gre, nato pa poglavar stopi pred uradnika in ga meni nič tebi nič zavrne: »Pojdite tja, odkoder ste prišli!« Uradnik je izprevidel, da proti taki premoči ne opravi nič in se je vdal. Vsa družba je odšla, zasedla čoln in odvcslala na svoj otok Diomede. Incident pa s tem še ni bil končan. P. Cunningham namreč ni prekršil nobenega zakona, ker po mednarodnem pravu more v stiski vsak pristati na kateremkoli obrežju pač more. In oblasti v Aljaski so od Moskve zahtevale, naj se opraviči zaradi tega nadlegovanja p. Cunninghama. In Moskva se je v resnici opravičila — tega pač ni hotela povedati, da p. Cunninghama zalezuje zaradi »katekiz-da jd je bila »kršitev zakona« samo pre- ma« m tveza.« Pri zdravniku Zdravnik preiskuje bolnika, ki je ves pohojen po nogah. »Ali igrate nogomet?« gn vpraša in mu ogleduje zmečkane prste na nogah. »Ne,« odgovarja pacient, »pač pa tarok, in če ne igram prav, me žena opominja.« Janče ima celo vrsto knjig. Pa vse nekako o isti stvari: »Bon ton«, »Knjiga o lepem vedenju«, »Pravila lepega obnašanja z.a odrasle«, »Pravilno občevanje z ljudmi«, »Pravi kavalir« in podobnen. Vprašajo ga: »Odkod pa imaS toliko teh knjig?« Janfce samozavestno: »Vso sem ob raznih prilikah dobil v darl« Zemljevid k potovanju Daladiera po Sredozemskem morju in v Afriko Film o Kristusovem rojstvu Neka angleška filmska družba je izdelala velik verski film z naslovom »The Prince of Peace« (po naše: Knez miru). Film prikazuje rojstvo Kristusovo, potovanje Modrih iz jutrovih dežela, po-kolj otrok po Herodu, zaključuje pa 6e z begom v Egipt. Film je režiral Donald Carter. Za letošnji božič so ga že predvajali v nekaterih anglikanskih cerkvah in katedralah. Čeprav je izdelan v smislu anglikanstva, je vendar lepo religiozno in zgodovinsko neoporečno delo. Pravi kaznjenec se tudi ponoči znajde »Halo, vi tam, kaj pa delate?« »Sneženega moža bi rad naredil ob zidul« Vsa sovjetska vojska bo na novo zaprisežena V sovjetski Rusiji je bil objavljen zakon, H ga je podpisal predsednik največjega sveta v sovjetski Rusiji Kalinin. Zakon točno predpisuje kdaj in kako mora vsa sovjetska kopna in pomorska velika na novo priseči zvestobo. Ta prisega bo 23. februarja 1939, t. j. na dan 21 letnice, odkar je bila ustanovljena »rdeča vojska«. Novo besedilo prisege se se od starega razlikuje po tem, da govori v zelo odrezanih stavkih, v katerih bo vsak vojak ali častnik s prisego potrdil, da je pripravljen za vsako nezvestobo ali kršitev ukazov sprejeti vsako kazen, tudi smrt. Novi zakon uvaja tudi nov način zaprisege. Doslej je bila zaprisega vojske ena izmed velikih sovjetskih prireditev, ki jih je Kremelj aranžiral za prvi maj na rdečem trgu v Moskvi pred Leninovim spomenikom. Sedaj ni več Lenina, tudi na rdečem trgu se vojska ne bo zbirala, ampak bo vsak častnik in vojak prisegel s tem, da bo lastnoročno podpisal tozadevni obrazev. — Tako se je Stalin izognil prevelikemu zbiranju vojske v Moskvi. Cerkev z 48 zvonovi Francosko mesto Blois je postavilo novo baziliko, ki je posvečena »Naši ljubi Gospe presv. Trojice«. Cerkev je bila posvečena že letos poleti, te dni pa je dobila nove zvonove — 48 po številu. To pa niso zvonovi za tako zvonenje kakor pri nas, ampak mnogo manjši, ki ob posameznih urah po mehanizmu ure igrajo cele melodije — navada, ki je razširjena po vsej zahodni Evropi; zlasti stare, srednjeveške cerkve imajo zvonove 6 silno lepimi melodijami. Cerkev v Blois ima s svojimi 48 zvonovi največji zbor zvonov na vsem svetu. Največji zvon tehta 6 ton. (Mesito Blois je znano po lanskoletnih tekmah katoliških telovadcev Francije, kjer so nastopili tudi člani ZFO in dosegli lepe uspehe). Za mednarodni Evharisfični kongres I. i 9-40 bodo izšle posebne znamke Francoska poštna uprava bo za mednarodni cvharistični kongres, ki bo 1. 1940 v Nizzi, izdala posebne znamke z veljavnostjo v dneh kongresa. Osnutke za nje izdeluje filatelistični klub v Niz/i in je predložil že nekaj prav lepih načrtov. »Veste, draga soseda, moj mož je tak sira sten pešec, da si tudi nog ne more sedč umiti.< Izvoz Minister trgovine in industrije je v soglasju z finančnim ministrom predpisal odlok, na osnovi katerega izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine izvozna potrdila za izvoz vseh vrst živine in živali v živem in zaklanjem stanju, živalskih proizvodov in izdelkov, ko je izvoz usmerjen v državo s koritingontskim ali klirinškim uvoznim režimom, ali v državo, za katero naša država odobrava neke izvozne ugodnosti. Pri izdaji teh potrdil se plačujejo posebne takse zavoda. Po tem odloku je potrebno za izvozno potrdilo Zavoda za tele proizvode: Žive svinje, živa goveda, živa teleta, drobnlea, sir, maslo, živa perutnina, zaklane gosi in zaklana perutnina, sveža jajca, razbita jajca, jajca v prahu, divjačina, sveže meso in zaklana teleta, zaklani prašiči, salama, soljeno in prekajeno meso, mast, slanina, bacon, čreva, sladkovodne in morske ribe, ribje konzerve, raki, ostrige in polži, žabe, pijavke, perje, surova koža stroji na koža, rogovi, živalska dlaka, grive in ščetine ter volna. Izvozno potrdilo je potrebno le tedaj, če je to blago opravljeno: 1. v klirinško državo: Bolgarijo, Coškoslovaško, Grčijo, Italijo, Madžarsko, Nemčijo z bivšo Avstrijo, Poljsko, Romunijo, Španijo in Turčijo; 2. v kontingentsko državo: Francijo in Švico; 3. v države z izvoznimi ugodnostmi: Malto, Egipt, Palestino in italijansko kolonije za izvoz živih goved, Anglijo za mast, jajca in zaklane piščance. Zavod opozarja vse izvoznike, da pred nato-vorjenjein omenjenih predmetov v navedene države zahtevajo od zavoda (Belgrad, poštni predal 818) Izvozno potrdilo in plačajo določeno takso, ker drugače železniške, veterinarske in carinsko oblasti ne l>odo dovolile natovorjenja, oduosno oca-rinjenja pošiljatve. Posobne takse za potrdila kakovosti sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvo« Trgovinski minister je v sporazumu s finančnim ministrom podpisal odlok, po katerem se Slinavka in parkljevka Po najnovejšem izkazu živalskih kužnih bolezni je slinavka in parkljevka še razširjena v sledečih krajih: okraj Črnomelj: Vukovci občina Adlešiči, Gradac, Krasinc, Prilozje obč. Gradac, Metlika, Križevska vas obč. Metlika-mesto, Gra-brovec, Železniki obfi. Metlika-okolica, Krvavčji vrh obč. Semič, Preloka, Sečjo selo, Učakovci, Vinica, Vukovci, Zilje, Žunici obč. Vinica; okraj Kamnik: Dešenj, Ušenišče obč. Moravče; okraj Krško: čemeča vas obč. Kostanjevica; okraj Lendava: Ižakovci, Dokležovje obč. Beltinci; Dol. Lendava obč. Lendava, Melinci in Odranci obč. Odran-ci; okraj Litija: Vernek obč. Litija, Gori ji vrh obč. Primskovo, Podgalierje obč. Vel. Gaber; okraj Ljubljana: Dobrunje obč. Dobrunje, Praprečc, Sp. Blato, Gatina, Log obč. Grosuplje, Log obč. Log, Studence, Slape obč. Potje, Lesno brdo obč. Vrhnika; okraj Ljutomer: Črnci, Žepovci obč. Apače, Ljutomer obč. Ljutomer; okraj Murska Sobota: Vi-donci, Radovci obč. Grad, Polana obč. Kupšinci, Gor. Slaveča obč. Kuzma, Mačkovci, Prosečka vas, Šalamanci obč. Pečasovcl, Predamovci obč. Pucon-ri, Satina obč. Rogašeovci; okraj Novo mesto: Bi-ška vas, Zelše obč. Mirna peč, Dol. Težka voda obč. Šmihel-Stopiče, Pljuska obč. Trebnje, Vel, Ix)ka, Muhobran obč. Vel. Loka; okraj Ptuj: Sveti Lovrenc na Dravskem polju obč. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Zerovinci obč. Svetinje; okraj Šmarje pri Jelšah: Imeno obč. Podčetrtek, Sedlarjevo obč. Polje ob Sotli; okraj Coljo: Celqe obč. Celje; okraj Ljubljana-mosto: Stari Vodmat, Ste-panja vas obč. Ljubljana-mesto. Razvoj in pomen petrolejske industrije Pod tem naslovom smo v novoletni Številki >Slovenca< prinesli članek, ki je bil opremljen tudi z več slikami o napravah petrolejske industrije v Jugoslaviji. Med temi so bile slike, ki predstavljajo posamezne dele velike rafinerije znane druž-l>e »Jugoslovenska Standard Vacuum Oil Cio d. d.«, po pomoti označeno samo s kraticami (SVOK), ki pa v širši javnosti niso znane. Dotične tri sliko so predstavljale posamezno dele rafinerije, ki jo je zgradila »Jugoslovenska Standard Vacuum Oil Cio d. d.< v Bosanskem Brodu. Obtok bankovcev Švicarska narodna banka izkazuje za konec decembra 1938 povečanje obtoka bankovcev v primeri z izkazom za 23. doc. za 32 9 na 1.751 milij. frankov. Zlati zaklad znaša 2.889.0 milij., devizni pa 279.7 milij. frankov. Znatno so narasla posojila banke. Angleška banka. Izkaz 5. jan. 1939 kaže v primeri z izkazom za 29. doc. zmanjšanje obtoka bankovcev za 16.66 na '188.07 milij. funtov. Francoska banka. Od 22. do 29. doc. 1938 so je obtok bankovcev zvišal za 2.403 na 110.935 milijonov frankov. Zlati zaklad znaša 87,265 milijonov frankov. Nemška banka. V decembru je obtok bankovcev narastel od 7.744 na 8.223 milij. mark (pred lotom dni je znašal 5.493 milij. mark). Holandska banka. Od 27. decembra 1938 do 2. januarja 1939 se je zvišal obtok bankovcev od 9991.5 na 1.019.8 (1. 1927 je znašal na koncu 868) milij. goldinarjev. Belgijska narodna banka. Dno 29. decembra 1938 jo znašal zlati zaklad 17.140 (1937 17.623) milij. frankov, obtok bankovcev pa 21.989 (21.542) milij. frankov. Hmeljarsko zborovanje v Celju Ccljo. V soboto se je pričelo ob 9 dopoldne v veliki vrtni dvorani hotela »Evropa* izredno zborovanje slovenskih hmeljarjev. Vodil ga je predsednik Hmeljarske zadruge poslanec g. Alojzij Mi-helčič. Prisostvovali pa so poleg 64 zastopnikov iz vseh hmeljarskih krajev iz Savinjske in Šaleške doline in od drugod okrajni načelnik dr. Ivo Zobec in poslanec Theuerschtih iz Slovenjega Gradra in banovinski hmeljarski nadzornik g. inž. Dolinar Jttnko. Na zborovanju so razpravljali o osnutku hmeljarskega zakona ter o določitvi posebnega šo-šlanjskega in slovenjgraškega hmeljarskega okra-ia. Savinjčani so vztrajali na tem, da se ne bi prišteval hmelj slabše kakovosti v spodnje šta-iersko-savinjsko lnneljsko znamko, ker bi trpelo hmeljarsko gospodarstvo, savinjski hmelj pa bi iz-uhil na glasu ter tudi na ceni. Zaradi tega so hmeljarji slovenjgraškega okraja zapustili dvo-.... fja nimajo potem nič iskati na tem zborovanju. Razumljivo 'je. da bi tudi oni radi prodajali brneli po 3—5 din dražje. Zborovanjo so je zaključilo ob 3 popoldne. živine uvajajo za potrdila, ki jih izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zaradi zavarovanja predpisane kakovosti izvoznih proizvodov (o kakovosti sadja in izdelkov iz sadja, namenjenih izvozu): I. sveže sadje (razen grozdja) 10 din za, tono; 2. sveže grozdje 15 din za tono, 3. suhe češplje 15 din za tono, 4. suha jabolka in hruške 10 din za tono, 6. orehi v luščinah 10 din za tono, 6. marmelada od češpelj 15 din za tono in vino 3 din za 100 litrov. Ko se Izvozne pošiljatve teh proizvodov od-premljajo v inozemstvo kot kosovne pošiljatve (ko ena pošiljka ne presega po teži 1 tone) se plačuje taksa za vsako izdano potrdilo o kakovosti teh pošiljatev v znesku 20 din. Te takse se plačujejo s posebnimi kolki, ki so že natisnjeni na potrdilih, ki jih izdaja Zavod za pospeševanje trgovine. * Iivoi prašičev v Češkoslovaško. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine prosi izvoznike, zadruge in producente, da pošiljatve živih prašičev v Češkoslovaško vpišejo številko potrdila zavoda na tovorno liste. Znižanjo izvoznih promij za iive prašiče v Češkoslovaško. Minister trgovine in industrije je zvišal premijo pri izvozu živih svinj v Češkoslovaško v tako zvanem industrijskem kontingentu od 1.50 na 1 in za kg, in sicer na osnovi potrdil Zavoda za pospešoyanjo zunanje trgovine izdanih počenši z 8. jan. 1939. V smislu žo omenjenega odloka se pa ta premija ne bo izplačevala, čo so dokaže, da se svinje, ki so bile poslano za industrijo, prodajajo na prostem trgu. Cone za izvoz prašičev v Nemčijo. Trgovinski minister je odredil novo cene za izvoz prašičev v Nemčijo: za žive prašiče — nemški kontingent 11 din franko Dunaj, kontumac, za žive prašiče — dunajski kontingent razred A 11.50, razred B II.20, razred C 10.20 din za kg franko Dunaj, od-nosno Gradec, ostali dobavni pogoji ostanejo ne-izpremenjeni. Naš hmelj na svetovni razstavi v Hewyorku. Te dni se je mudil v Celju zastopnik pripravljalnega odbora za svetovno hmeljsko razstavo v Newyorku Ilahn Viljem. Slovenci bomo na tej svetovni razstavi imeli poseben oddelek s savinjskim hmeljem. To bo vsekakor še bolj povzdignilo ugled našega prvovrstnega savinjskega hmelja. Za razstavo so vsi Savinjčani zelo navdušeni. * Izredni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, bo v torek 10. januarja 1939 ob 9.30 v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Vsem članom Zveze so poslana pismena vabila. Naši dolgovi v Franciji. Iz francoskih listov posnemamo o potovanju guvernerja naše Narodne nanke g. dr. Milana Radosavljeviča v Pariz, naslednje podatke: Za časa svojega pariškega bivanja, ki je trajalo 14 dni, je guverner dr. Milan Radosavljevič obiskal francoskega finančnega ministra g. P. Reynauda in zunanjega ministra g. G. Bonneta. O tem svojem potovanju je informiral tudi predsednika naše vlade dr. M. Stojadinoviča. Gre za povečanje trgovinskih odnošajev naše države z Francijo in za ureditev naše anuitetne službo v Franciji, ker potečo tozadevna pogodba s franroskimi upniki v oktobru 19fl9. V francoskih krogih računajo, da bo prišlla v drugi polovici januarja v Pariz večja naša delegacija za pogajanja s francosko vlado o obeh temah. V delegaciji bo šport na praznik Ljubljana : Gradjanski 2 i 1 (1 i 0) ZagrcbSki »purgerji« »o nastopili na praznik proti naši »Ljubljani« v nogometni tekmi za zimski pokal, katero so naši fantje zasluženo izvoje-vali v svojo korist. Malolkdo je pričakoval zmage »Ljubljane«, kljub temu, da se je v zadnjem času močno poipravila; toda v tej tckmii pa je ponosno doikazala, da zna tako igrati nogomet, ki privede do uspehov. Bila je taiko v prvi kaloor v drugi polovici večinoma v premoči. Upajmo, da nam bo tudi v revanini tekmi v Zagrebu tako zaigrala. Sodil je g. Maccorati. Hokej na leda za državno prvenstvo SK ILIRIJA DRŽAVNI PRVAK Na drsališču Ilirije pod Cekinovim gradom so se pomerila štiri moštva in sicer ZKD, Hašk, Maraton in Ilirija za naslov državnega prvaka. Prvi večer je podlegel Maraton ZKD-u z 2:0, nato sta pa v prijateljski tekmi nastopila tirna Ilirije A proti B, ki sta igrala lepo in neodločeno igro 2 : 2. Naslednji dan so premagali Haškovci Maratonce s 5:3, Ilirija je pa naravnost porazila ZKD-ejcvce z 11:0. Nato je sledila še tekma Ljubljana : Zagreb, katero je Lj-ubljana, ki jo jc zastopala kompletna Ilirija, izvojevala z rezultatom 11 :2 v svojo korist. Ilirija je res zaigrala leipo igro in se je dobesedno igrala z gevsti pri katerih je hokej šele v povojih. Smučarji na deln Tudi smučarji so porabili praznik in ugodno vreme za svoja teikmovanja. SK Reka je priredila smučarske tekme v teku pod Rožnikom za senior-je, juniorje in mladino. Pri aeniarjih je na 12 km dolgi progi zmagal Dekleva Milan (Sm. ki. Ljubljana) v času 51:14, pri j-imiorjih pa je bil na 8 km dolgi progi prvi Petrovčič Avg. (SK Reka) v času 40:36. Pri mladini je zmagal član Reke Megušar v času 23:26. Na Pokljuki jc priredil Smučarski klub Ljubljana tekme v tekih in skokih. Na 16 km progi je zmagal Starman Lado (Sm. ki. Ljubljana) v času 1:17:35, v skokih pa je zmagal Klančnik Karel s 220,4 točkami. »Tempo« Zagrehški visokošoler in podzvezni reprezen-tant v alpskih disriplinah Lav Kaldo je napisal smučarsko knjigo »Tempo*, v kateri obdeluje smuk, slalom, veleslalom in erodinamično smučanje. Knjiga, napisana v hrvatskem jeziku je namenjena predvsem tekmovalcem v alpskih disciplinah in boljšem smučarjem, vendar dobi v njej sploh vsak smučar toliko koristnega in poučnega, da mu bo v smuškem športu najboljši vodnik. poleg g. M. Pilje, pomočnika zunanjega ministra, tudi g. D. Letica, minister financ, za ureditev nekaterih finančnih vprašanj. Bnrski rudniki bakra so lani dali 41.992 ton surovega bakra v primeri s 39.410 tonami v letu 1937. To znatno povečanje produkcije nI moglo doseči doslej najvišjega stanja, ki je bilo izkazano leta 1934 s produkcijo 44.870 ton surovega bakra. Zagrebška delniška pivovarna. Vpisan je nov član uprave g. Maurice Roubeix. Deutsche Bank in Creditanstalt - Bankverein. Deutsche Bank v Berlinu je kupila četrtino delnic Credltanstalta-Bankverelna. Ta četrtina znaša 25.25 milij. šilingov delniške glavnice. Prodajalec to četrtine so Vereinigte Industrieunternehmungen (VIAG). Tudi pri Deutsche Bank je nemška država udeležena v odlični meri. Vpis v trgovinski register. V trgovinski register je bila vpisana Hmeljarna, I. jugoslovanski zavod za skladanje in konserviranje hmelja, družba z om. zavezo (za prevzem prejšnje istoimenske zadruge). Glavnica znaša 1,468.000 din; poslovodje: načelnik Petriček Anton, podnačelnik Senica Vilko, člani: Sirca Friderik, Goričan Franc, Lorber Rudolf. Od glavnice jo v gotovini vplačano 734.000, aporti znašajo 734.000 din.) Izpromombe pri tvrdkah. Pri Volta, dr. z om. zavezo, tovarna elektrotehničnega materiala v Celju, je izbrisan poslovodja Zimmer Vera Luci, vpisan pa poslovodja Lajovic Milivoj iz Ljubljano, ki podpisuje skupno z drugim poslovodjo dr. Rudolfom Žimmerjem. — Pri Tovarni dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi so izbrisani člani uprave Strausz Florijan, dr. Brflnner Josip in Schvvarz Arnold, vpiše se nov Nadai Ladislav. — Pipan & Cie, kemično-komercialna družba v Ljubljani, glavnica znaša 400.000 din, novi poslovodja Mala-vašič Franc, trgovec z Vrhnike. — Pri Ljubljanskem oblačilnem bazarju, dr. z o. z. se izbriše poslovodja Mcdica Fran in vpiše poslovodja Medica Berta. Borza 7. januar 1939. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7.256 milij. din v primeri z 10.96, 15.513, 15.041 in 8.431 milij. din v prejšnjih tednih. Corih. Belgrad 10, Pariz 11.69, London 20.69, Newyork 442.125, Bruselj 74.725, Milan 23.30, Amsterdam 240.80, Berlin 177.62, Stockholm 106.50, Oslo 103.95, Kopenhagen 92.375, Praga 15.15, Varšava 83.50, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.12, Bu-enos Aires 102. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cena živini in kmetijskim pridelkom v Laškem 3. januarja: Voli I. 5.50, II. 4.75, III 4; telice I. 5.25, II. 4.25, III. 4; krave I. 4.50, II. 3.50, III. 3; teleta I. 6, II. 5; prašiči špeharji 10, pršutarji 8.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso L 10-12, II. 10, III. 8; svinjina 18—20, slanina 18, svinjska mast 19; surove kože goveje 7, telečje 8, svinjsko 4 din za 1 kg. — Pšenica 180 do 200, ječmen 175, rž 175, oves 150, fižol 200, krompir 75—80, seno 50—60, slama 25—30; jabolka 1. 400—500, II. 400, III. 300; moka pšenična 250 do 350, koruzna 225 din za 100 kg. — Vino navadno mešano v gostilnah 1 —12, finejšo sortirano v gostilnah 14—18 din za 1 1. Živinski sejem v Zagorjn ob Savi 31. decembra 1938: Telice plemenske 6.50—7, klavne 4 do 4.50; voli 3.50-4.50; krave klavne 3—3.50 din za 1 kg žive teže. Plemenske krave po 2000 din za glavo. Na 126 straneh predeluje avtor obsežno in zanimivo snov, ki je razdeljena v tri dele. "Pred tem pa se bavi pisec z zgodovino smuka in slaloma ter s predpripravami smučarja. Ravno v tem delu dobi vsak smučar toliko koristnih vaj za takozvano »suho* pripravo, da mu je knjiga nujno potrebna. Na široko se bavi avtor z raznimi modernimi gimnastičniml vajami na prostem ali v telovadnici, katerih nihče ne sme opustili, če hoče imeti kak uspeh v naravi belo opojnosti. Razne slike in skice, katerih je v knjigi zelo veliko, pa služijo v lažje razumevanje opisa. Prvi del obsega opremo smučarja. Tu se bavi Kalda s smučmi, z vezmi, s smučarskimi palicami, čevlji in obleko. Potrebna snov za vsakogar, zlasti za onega, ki še ni docela doma v tem športu. Drugi del je pa tehnični in se bavi v njem z mazanjem smuči, s tehniko smuka v smeri padca, s tehniko zavojev, zavojnih likov in z vplivom terena na način vožnje. Tretji, oilnosno zadnji del pa vsebuje tale poglavja: smuk, slalom, veleslalom, erodinamično smučanje in končno merjenje časa pri smuku, slalomu in veleslalomu. Naša športna literatura je z najnovejšim Kal-dovim delom zopet pridobila, kajti take knjige smo imeli doslej samo v tujih jezikih. Naši smučarji se pa v zadnjih letih največ zanimajo za alpske discipline in bodo prav v knjigi »Tempo* našli vse potrebno. Avtor sam je izkušen smučar in je bil v šoli pri avstrijskem mojstru Toni See-losu. Knjigo ima 126 strani ter 170 slik in skic ter velja 38 din. Naroča se pri knjigarni Vasič, Zri-njevac 11, Zagreb. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Od 3. do 12. februarja bodo v Curihu in Bazlu tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Med drugimi sta so prijavili tudi Madžarska in Švedska, dva huda nasprotnika, ki v zadnjih letih nista nikoli manjkala pri evropskih prvenstvih, kjer sta so vodno dobro odrezala. Madžari Imajo moštvo, ki je najbolje preštudiralo in preizkusilo obrambno igro. Prav tako imajo Švedi prvovrstno moštvo, ki dela poled Kanade in Amerike največ preglavic nasprotnikom. Kaj pa pišejo Švicarji o jugoslovanskem hokeju? Pred nekaj dnevi — tako pravijo Švicarji — pred zaključitvijo prijav za svetovno prvenstvo je zahtevala tudi Jugoslavija, doslej neznana država v hokeju na Icviu, prijavnice pri Švicarski zvezi. Ta jih jo seveda takoj odposlala z ljubeznivim spremnim dopisom, v katerem vabi Jugoslavijo, da se gotovo udeleži svetovnega prvenstva. Ce se to zgodi, potem bi bila z Jugoslavijo 7opet ena država več, ki ho enako kakor marsikatera druga dežela, svoje prve poskuse v hokeju na ledu ab-solvirala na švicarskem ledu. Udeležba Amorikancov negotova Četudi so oficielne prijave Združenih držav severne Ameriko že pred več tedni dospele, je vendar njeno sodelovanje negotova stvar. Ameri-kanci zahtevajo od prireditelja, to je od švicarske zveze, take ugodnosti, da jim prireditelj ne bo mogel ustreči, ne dft bi bil pri tem že itak zelo visok proračun ogrožen. Amerikancem nudijo Švicarji za tekmovanja polog svetovnega prvenstva, za katerega jim nudijo kakor vsem drugim udeležencem, prenočišče in prehrano poleg visokega rispevka za potovanje, še štiri druge tekme v vici z visokimi prispevki. Toda zahteve Ameri-kancev so še enkrat večje, kar pa se zdi Švicarjem nemogoče. Kaže torej, da Amorikancev, če ne bodo eni ali drugi popustili, ne bo pri svetovnem prvenstvu. Kanadčani ie potujejo Kanadsko zastopstvo, ki bo reprezentiralo kanadski hokej na ledu, Je že odpotovalo v Evropo. Kanadčani bodo odigrali najprej tri tekme na Nizozemskem, nato pa deset v Nemčiji. Dvanajst prijav ca svetovno prvenstvo Ob zaključku prvega termina za svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu v letu 1939 je dvanajst definitivnih prijav, in to: Kanada, Nemčija, Anglija, Finska, Nizozemska, Italija, Le-tonska; Švica, Švedska, Češkoslovaška, Madžarska in Amerika. Z vso gotovostjo se pričakujejo prijave Poljske, Francije in Jugoslavijo, ki bodo dospele najbrže obenem s poimensko prijavo igralcev. Belgija se je končnoveljavno odrekla sodelovanju. Tudi za Romunijo je verjetno, da se ne udeleži. Smučarska postojanka na Meninl Le maloštevilnim smučarjem je znana ugodna prilika za zimski šport na Menini, ki je po svojih prostranih smušikih terenih in lepem razgledu brez dvoma ena najlepšh in pa najlaže dostopnih zimskih postojank. Zlasti je Menina prikladna za osne športnike, ki nimajo preveč sredstev in ne zahtevajo posebnega konforta. Na planini Biba, ki je last dravske banovine, je oskrbovana koča (1350 m nadmorske višine) z dvema soboma in 9 posteljami. Prenino: 1. Lebinger (Planina) 177cm; 2. Kristan (Ilirija) 166cm; 3. Kolarič (Maraton) 165 cm; t. Gregorovič (Železničar) 165 cm; 5. Pfeifer (Ilirija) 165cm; 6. Deržek (Celje) 165era; 7. Erjavec (Železničar) 165 cm. Skok v daljavo: 1. Lončarič (Maraton) 651 cm; 2. Hojak (Celje) 600 cm; 3. Stranič (Železničar) 594 cm; 4. Stanič (Ilirija) 593 cm; 5. Oto (Rapid) 587 cm. Skok s palico: 1. Burja (Planina) 281 cm; 2. Kristan (Ilirija) 280cm; 3. Košir (Planina) 271 cm; 4. Žibret (Planina) 250cm; 5. Milanovič (Ilirija) 250 cm. Troskok: 1. Lončarič (Maraton) 1264cm; 2. In 3. Merala (Planina) in Černe (Ilirija) 1200 cm; 4. Rebenšek (Celje) 1192 cm; 5. Milanovič (Ilirija) 1181 cm. Tako torej izgleda naša juniorska peto-rica. Če pogledamo zdaj stanje točk pri točkovanju 5 — 4 — 3 — 2 — 1 točka in štafeta dvojno, dobimo naslednji rezultat: Toki: 1. Planina (Ljubljana) 49% točk; 2. Ilirija (Ljubljana) 30 točk; 3. Rapid (Maribor) 14 točk; 4. Maraton (Maribor) 13 točk; 5. Celje (Celje) 7'A točk; 6. Železničar (Maribor) 6 točk. Meti: 1. Planina 30 točk; 2. Ilirija 16 točk; 8. Železničar 8 točk; 4. Celje 5 točk; 5. Jugoslavija (Celje) 1 točka. Skoki: 1. Planina 18K točk; 2. Ilirija 16^ točk; 3. Maraton 11 točk; 4. Celje 7 točk; 5. Železničar 5 točk; 6. Rapid 1 točka. Skupno stanje je naslednje: 1. Planina 98 točk; 2. Ilirija 62K točk; 8. Maraton 24 točk; 4. Celje 19Yt točk; 5. Železničar 19 točk; 6. Rapid 15 točk; 7. Jugoslavija 1 točka. Vesti športnih zvez, klubov in društev S K Planina. Težkoatteit*ka sekcija ima zopet redne fcreningo, in sicer ob srodah od 6 do 8 in Bohotah od 8 do lil zvečer. Za člane obvezno, novi člani dobrodošli. — Načelnik. Akademski športni klub »poroča vsem smučarjem, da ima v llohinju pri hotelu sv. Janeza stalen Bmu-čarski tečaj. Ljubljanski Športni klub sporoča svojim članom, d« BO vrši redili občni zlvor v petek, dno 30. t. m. ob 20 v Lovski sobi restavracijo Slarnio z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Planinci, pozor! Zanimivo predavanje o alpinistični ekspediciji v Hindukufi In o vzponu na najvišjo goro Irana, ilemavend (5G70 m) priredi Slovensko planinsko društvo v torek, dno 10. januarja t. 1. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predavatolj nemški alpinist Oorter \Votfgang bo pri svojem predavanju predvajal oi.kotračni film in pokazal številne prvovrstne diapozitive. Vstopnice so na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-L Snežne razmere Porolilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ t dne 7. januarja 1939: Kranjska gora, 81« m: —IS, sončno, 8(1 om »nega, draa- jišče in snnkališče uporabno. Dovje-Mojstrana, 650 m: —7, sončno, 55 cm osr. snega. Uled, SOI m: —'i, Bončno, 50 om srenj, snega. Pokljuka, 1300 m: —9. sončno, 120 cm pršiča, mirno. Uohinj, 'Zlalorogt, 530 m: —11, sončno, 85 cm snoga, pršič, mirno. Bohinj. Sv. Janez, 5)0 m: —11, sončno, 85 cm snega, pršič, mirno. Dom na Kontni, 1520 m: —9, sončno, 230 om snega, pršič, mirno. (lorjnUe. 1000 m: —7, sončno, 80 cm Bnoga. pršlč. Zelenica, 1531 m: —ta, sončno, 100 otn snegn, pršlč. Dom na Kofcnh, 1500 m: —13. sončno, 100 om snega, prš. Dom na Krvavcu. 1700 m: —7, 14(1 om .-nega. pršlč. Vel. planina. 155S m: —8, del. nbtač., 150 snoga, pršič. Kam. Histrlca, Ml m: —4, sončno, 75 cm »nega, pršič. Pollcvo, 620 m: —4. sončno, 45 cm snega, pršič. Rodraiica, 590 m: —S, sončno, 40 cm snoga, pršič. Smurji pri Ljubi}.: —14, sončno, 45 om snoga, pršlč. KureSlek. 133 m: —7, del. oblnčno, 40 om snoga Hlnke: —fi. det. oblnč., 40 cm snega, pršič, mirno. Lisca. 947 m: —5. oblačno, 40 cm snoga, pršič. Zaplana nad Vrhniko, tn.5 m: —3, oblač., 75 om snoga. Dom na Mrzlici, 1314 m: —d, sončno. Ml om snegn, pršlč. Celjska frnča. 700 m: —5. sončn i, 50 om snega, pršič. Mozir A-očn. 1344 m: —8, snnfno. 100 om snoga. pršič. Ihi.il,-n kofa. 1249 m: 7. sončno. 40 om enega, pršlč. Senjnrler rtom. 1522 m: —14. sonfnn, no om snoga. pršič. na Krcmlar. vrhu. ittI m: —S. .Vlom snega, prši* Dom pri Sv. Treh kraljih. 1200 nt: —12, sončno, 40 om Krtfia pod Kopo na Punflnrtn, 1377 m: —7. delno oblačno, nn om snogn. pršič. Pecn. 1*54 m: —10. sončno, los om onogn. pršlč, mtmo. nim.vrelrc, 715 m: —11. sonč., tfi cm snoga, pršič, mir. Spoti kot. 1 »SLOVENEC«, iJne 8. januarja 1930. Stran (7 K celjskemu mestnemu proračunu Odgovor »znatlželjnemu celjskemu davkoplačevalcu« Novoletna Številka celjske »Nove dob«« je objavila izpod peresa nepodpisanega »znatiželjnega celjskega davkoplačevalca« dopis, ki naj bi najbr-že predstavljal strokovno kritiko celjskega proračunskega predloga za 1. 1939-40, pa vsebuje neke netočne pripombe, tako glede same sestave proračunskega predloga, kakor glede pravnega tolmačenja zakonskih predpisov o sestavljanju proračunskih predlogov. Naj bo na tem mestu upravičeno trditi, da »poklicani činitelji (tu je po članku sodeč mišljen ali predsednik mestne občine celjske ali »odgovorni činitelj v celjskem mestnem računovodstvu«) ne marajo prevzeti avtorstva, ker je osnutek brez podpisa« in da li je res »razumljiva sramežljivost, s katero mestni svet leto« prikazuje svoj razpoloženi proračun le kot osnutek I« Da zadeva ne bo predolgovezna, a obenem dostopna v presojo tudi širšemu krogu bralcev in ostalih celjskih davkoplačevalcev, katerim morda niso na razpolago zakonske odredbe, bomo citirali zakonske predpise o sestavi proračunskih predlogov, na katere se sklicuje, a jih slabo tolmači tudi zgoraj omenjeni dopisnik »Nove dobe«. Torej: § 117 zakona o mestnih občinah odreja: »Predsednik mestne občine mara sestaviti proračun najkasneje tri mesece pred pričetkom proračunskega leta in ga razgrniti na občni vpogled občinstva za čas petih dni, kar se mora v mestu razglasiti na običajni način. Vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek, ima pravico staviti k predlogu proračuna svoje pripombe. Predsednik predloži predlog proračuna s stavljenimi pripombami v roku nadaljnih petih dni mestnemu svetu. Mestni svet razpravlja in odloča o proračunu ter stavljenih pripombah.« Iz navodil finančnega ministrstva za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1939-40 z dne 1. junija 1938 št. 6309-AHI, pa se tiče naše zadeve sledeči pasus iz poglavja III. imenovane naredbe: »Proračune mestnih občin je treba sestaviti po § 117 zakona o mestnih občinah najdalj tri mesece pred pričetkom proračunskega leta, t. j. do dne 1. januarja 1939. Tako sestavljeni proračun je razgrniti 5 dni na vpogled občinstvu, Po tem roku je predložiti proračun s podanimi pripombami vred mestnemu svetu. « Sedaj pa na stvar samo! V dneh od 27. do Vključno 31. decembra 1938 je bil v mestnem računovodstvu med uradnimi urami od 9 do 12 dopoldne, torej v zakonito predpisanem roku in na običajni način razstavljen »osnutek proračunskega predloga« ali »načrt proračuna« ali kakor hočete, samo ne »definitivni proračun, obvezno sestavljen S. Visconfi Prasca: La Jugoslavija Pod gornjim naslovom je o božiču izšla v milanski zaiožbi 1'reves knjiga, katero je spisal general Prasca, bivši vojaški ataše pri italijanskem poslaništvu v Belgradu. Knjiga je nekak priročnik za povprečnega italijanskega bralca, ki si hoče ustvariti neko predstavo o sosedni državi, s katero živi Italija že dve leti v prav prijateljskih stikih. Namenjena je torej širši javnosti. Pozdraviti pa jo je treba tudi kot znanilko preokreta v italijanski publicistiki, ki je do pred kratkim obravnavala vsakovrstna vprašanja, tičoča se vzhodne sosede, tako malo od zgoraj. Prasca pozna Jugoslavijo iz lastnega opazovanja. Najboljša poglavja so posvečena današnji sliki države. V predgovoru pravi, da hoče pokazati bralcu >v hitrem pregledu glavne naravne, folkloristične, umetniške, politične, zgodovinske in gospodarske strani sedanje Jugoslavije«. Knjiga mu je prispevek »k spoznavanju, ki je pri sosednih ljudstvih bistvo in podlaga vsakega razumevanja«. Prasca čisto pravilno ugotavlja, da je »medsebojno razumevanje vedno bilo absoluten pogoj za dobro razmerje«. Po kratkih zgodovinskih in zemljepisnih potezah opiše pisec ustavo in upravno razdelitev. Pohvalno in simpatično predstavi hrabro jugoslovansko vojsko, ki se je izkazala v stoletni borbi za narodno neodvisnost. Nato pride na opis posameznih pokrajin. Večji del knjige zavzemajo srbske dežele. Prasca navaja tudi najlepša mesta iz srbskih narodnih pesmi. Slovenijo opiše na 18 straneh (vsa knjiga jih ima 228). V zgodovinskih podatkih ni prav trden. Tako piše, da sta slovenski jezik uzakonila v slovnici šele Kopitar in Miklošič. Slovence hvali, da so goreči katoličani. Ohranili so precej lepih starih navad. Narodne noše so zelo posrečene. Slovenci močno gojijo planinstvo ter so drzni plezalci. Planinstvo je dobro organizirano. Ljubljani se pozna, da je že od nekdaj glavno meslo velike dežele. Med drugimi kraji omenja Kamnik, Bled, Bohinj, Celje, Maribor ter razna kopališča. Zdi se, da se je pri izbiri opisov bolj držal vtisov s svojih potovanj kot pa dejanske važnosti, ker n. pr. dolenjskih mest, razen Kočevja, sploh ne pozna. po celjskem mestnem »vetu«, kakor al ga leH videti »znatiželjni celjski davkoplačevalec«. Na žalost takega proračunskega predloga omenjeni davkoplačevalec namreč sploh nikdar ni videl m ga vsaj za enkrat tudi v bodoče ne bo, ker to ne bi bilo niti v skladu z zakonsko normo: »Proračun je poslati z vsemi sklepi sveta in s pripombami vred po § 118 zakona o mestnih občinah nadzorstvene-nemu oblastvu« itd. (gl. že zgoraj citirano naredbo fin. min. pogl. III. odst. 4). Zaman si torej »znatiželjni celjski davkoplačevalec« pridržuje, da »iznese svoje pripombe k proračunu za dobo 1939-40 takrat, kadar nam bo znan definitivni proračun, obvezno sestavljen po celjskem mestnem svetu«, kajti »takrat «bo event. pripombe etavljalo nadzorstveno oblastvo. Omenjeni dopisnik sc ▼ svojem dopisu pritožuje tudi nad pomanjkanjem podpisov »za to določenega odgovornega činitelja«. S podpisom ni opremljen niti proračunski predlo-g, niti »na posebni poli spisani sumarični pregled proračunskega predloga«. Glede tega »sumaričnega pregleda« bodi omenjeno, da to ne predstavlja niti poluradni akt (ta pregled je namreč samo delo dobre volje s strani računovodstva, ki je z njim hotelo olajšati pregled tako »znatiželjnemu celjskemu davkoplačevalcu«, kakor tudi ostalim obiskovalcem) ter kot tak ni potreben podpisa. Prav tako pa se nikdar ni čutila potreba podpisovati proračunskih predlogov, zato se to tudi nikdar ni storilo; gospod dopisnik torej nima prav, ko trdi, hote ali nehote (mogoče, da ga že zapušča spomin): Pri vseh dosedanjih proračunih smo videli, da jih je podpisovalo po svojem odgovornem uradniku mestno računovodstvo ali pa, kakor predpisuje § 117 zakona o mestnih občinah (ta § glede podpisovanja sploh ničesar ne predpisuje. Op. pis.) predsednik mesitne občine, ki mora setaviti ta proračun.« Ne da bi se tudi mi z gospodom »znatiželjni™ celjskim davkoplačevalcem« vred »dalje spuščali v kritiko predloženega osnutka«, si dovoljujemo konstatirati le, da se pisec kot davkoplačevalec s svojim člankom ni vrgel toliko na proračunsko kritiko, kolikor na opozarjanje »pomanjkanja« oz. »nedostatkov« nekih nebistvenih formalnosti okoli proračunskega predloga. Slučajna smola ali pa morda nezadostno znanje pravilno tolmačiti zakon oz., naredbo, sta mu preprečili, da ni našel »dlake v jajcu«. Razumljivo je, da to, kar je pisec »izne-sel« v svojem članku, niso pripombe k proračunskemu predlogu, o katerih bi mestni svet mogel razpravljati in odločati. V knjigi je 180 lepih slik. Največ je krajevnih; so pa tudi narodne noše, zastopniki raznih ljudskih slojev ter važni dogodki iz življenja države. Iz Slovenije prinaša več pogledov na Ljubljano, Bled in jezero, Bohinjsko jezero, soteske v Vintgarju, slap Savice, Rogaško Slatino in drugo. Piscu se je naloga, katero si je bil zastavil, prav posrečila. Italijanski čitatelj, temu je delo pač v prvi vrsti namenjeno, bo pri branju dobil o Jugoslaviji lepo zaokroženo sliko. Odnesel bo vtis, da živi na vzhodnem bregu Jadranskega morja krepak, življenja zmožen in željan narod, kateremu je zagotovljena lepa prihodnost. g. h. JWOMCU- -jcjoton u&ftelv!\ Radio Programi radio Ljubljanas Nedelja, 8. ian.: 8 Vesel jutranji pozdrav: Sramni •fltirj« fantje« — » Nhi-Ke| — 1(1.IS CitraAkl trto »Vesna« — 11 i'o domače in za ples (plošče) — 11.m Koncert Radij. orkestra — KI Napovedi, poročila — 18.20 IHiinači zvoki: Bežigrajsko pevsko društvo, vmes ploAče — 17 Kmetijska ura: Kre-tlMno zadruge In varčnost na kmetih (dr. Ilaeaj Jožo) — 17.3U Veselo popoldne. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč Poldka »upnikova, gg. Svetozar Banoveo in Tone Petrovčlč ter Radij, orkester — lil Napovedi, poročila — 19..K1 Nno. ura — lfl .ril> Melody jazz — 20.30 Veseli »vokl. Igra lladij. orkester — 22 Naiiovodl, |K>-ročila — 22.15 Za ples In krajši čas (ploMe). Ponedeljek, P. jan.: lfl Srainel Skerjanček — lfi.45 Poročila — 13 Napovedi — 1.1.20 Iz daljnih doiel (plo-iče) — 14 Napovedi — 1« Zdravstven« ura: dr. 1». Ma-frajna — 18.20 Valčki (plošče) — 18.411 Iz slovensko glasbene zgodovine (g. dr. ,los. Cerln) — lfl Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 10.50 Zanimivosti — 20 Koneort Radij, orkestra — 21.10 Ljubljanski godalni kvartet — 22 Na|>ovedi. poročila — 22.15 Koncert lahke glasbe. Sodelujeta g. Mirko Preinelč in Rud. orkester. Tnrek, 10. Jan.: 11 Šolska nra:: Januar doma 1« r prt rodi, dialog (vodi g. Miroslav Zor) — lfl Vlrtuost (plošče) — 12.15 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opol-dannkl koncert lladij. orkestra — 14 Napovedi — 18 Vsakemu svoje (plošče) — 18.411 Odnos svotojra do dobrega (E. Fr. IVrseglnv) — 19 Napovedi, poročila — 19 .10 Vesela tedenska kronika - 20 Klavirsiki koncert bolgarsko gln-sbe - 20.45 Koneort Radij, orkestra — 22 Napovedi, porodila — 22.15 Prono« lahke glasbe la restavracije «(I0m<>na*. Sreda, 11. Jan.: 12 Operni nnpevil (ploAče) — 12.45 Poročila — lfl Napovedi — 13.20 Salonski trio — 14 Napovedi — 18 Mladinska ora: Glasbeno predavanje (g. dr. A. Dolinar) - 18.40 Zgodovina gradov na Štajerskem (g. Leo Pettauer) — 19 Napovedi, poročila -19.30 Nac. nra — 19.50 PrlrodopUni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 20 SalJuipln pojo (ploSč.e) - 211.15 PrenoH Iz Maribora. Sinfonlčnl In vokalni koneort slovansko glasbe. Izvajajo: Veliki slnf. orkester Glasb. Matice, godba 45. pešpolka. mešani zbor Glasb. Matice, harfa solo: Fran I/tikeA, orglo solo: kaplnik .los. Jiranek, dirigent: I). M. ftljaneo — 2B Napovedi, poročila — 22.15 Lmhkih nog naokrog (ploSče). Četrtek, 11. Jan.: Vosoli najievl (ploSče) — tfi.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 I>net harmonik (brata Kosrn) — 1-4 Napovedi - 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.441 Slovenščina za Slovence (g. dr. Hud. Kolarič) — 19 Naimvedi, poročila — 10.311 Nnc. nTa — 19.50 Deset minut zabave — 20 Reproduclran koncert: Staša Gregor - 20.2(1 Večer oporno glasbe (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila - 22.15 Fantje na vasi. Petek, /3. Jan.: 11 Šolska nra: Gorjanci (g. Rafael Bača r) — 12 Po nnAlh hribih in dolinah (plošče) — 12.15 Poročila — 13 Napovedi - 1.1.20 0|K>ldnn«kl koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Koristi zaprek, ki se nam stavijo v f.ivljen.ln (gdč. Miea Kovač) — 18.20 Schumnnn: Otroški prizori (plošče) - 18.40 Francoščina (e. dr. Stanko I,eben) — 10 Napovedi, poročil« — 19.30 Nac. ur« — 19.50 O naših Izseljencih (g. ,Toi>,e PretnTov) — 20 Iz starih operet, koncert Radij. orkiwtra — 21.10 Koncert na vloločeln, igra g. Cenila ficdlhanor, pri klavirju g. prof. M. 1,1-povše.k — 22 Napovedi, poročila - 2''.30 Angt. plošče. Sobota, H. jan.: If V pisani vrsti se plošče vrtijo, z njih r>« mvpevi veseli donijo — lr?.45 Poročila — 1.1 Napovedi — 18.20 V pisani vrsti se plošče vrllio. z njih pa napevi vosoli donijo — 14 Napovedi — 17 Otroška utb: a) Selma Ijigorlofr: Kako Je Nlels Hoigorsen popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih, h) Tetka Marička pripoved«le — 17.50 Pregled sporeda — 18 7,a dtvlopnst, igra Radij, orkester — 18.40 Socialni razvoi Za gori a (g. Arno^t Adamič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nnc. nra - 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Flnigar) - 20 O minanli politiki (g. nrednik dr. Al. Knhar) — 20.3(1 .K«r pn domnče . .« - Iz kmečkih ;;godb 1n šal Fridolina Žolne. Zbral tn za radio pripravil Fran Milčlnskl ml. - lOTnlaJo člani radi]. Trbovlje Odlikovanje. Prevzvišeni g. škof }e imenoval za duhovnega svetovalca g. kateheta Mirka Ra-teja, predsednika zveze bojevnikov. Čestitamo! Za staroupokojcnce je započel veliko akcijo a. poslanec Bitenc, da se jih izenači z novoupoko-jenci. Dasi so plačevali prispevke za pokojnino, sedaj brez lastne krivde životarijo v največji bedi. Upamo, da se bo ta pravična socialna akcija g. poslancu posrečila. Mohorjeve knjige sa 1. 1939 se 8e dobe v ka-planiji. Dobijo jih lahko še tudi oni, ki so jih pozabili naprej naročiti. farmlafc* dmMo«, »»dolnje* r«vtj» B» tJ, - » povedi, poročila -, 82-14 Za ve»el koneo tedna. l«ra lUMlijski or kos tor. Bizeljsko DrugI programi: Po zadnji objavi dne 27. novembra 1938 Je prejel Pomožni odbor za pomoč po toči oškodovanim vinogradnikom sledeče prispevke: Posojilnica v Brežicah 2000 din, Poljanšek Franc in Ko-nig Franc, Brežice, po 100 din, Pucelj Ivan, senator in minister v p. 75 din, Celjska mestna hranilnica in tvrdka K. Suppanz, Pristava, po 50, ter O. Paidasch, Brežice, 20 diu. S tem je dosegel ■■BHaaanaBgaaaaaamaiHOlBioBliiianHHaa Slovenci v Italiji Kdor želi v Italijf prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, Via fr. Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaš« lit 1G.50 in naj se nakaže vnaprej na Čekovni račun g. Giovanni Parovela štev. 11 — 1649. S tem se prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda se mora pripomniti, da )e poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«. NtdelJa, 8. jantuirja: Uelurad: M Narodna t^f h, plLi. ii.44 Plesna gla-bu - iaureb: 2U Narodni ob -čaji. 21 Zabavni koncert. 32.20 Tauihurice -1*1.20 Orkestralni koncert, 21.1(1 Zabavna gl««ba, 2...JI 1'losče - Sofija: lfl.45 L.abk« gl.uil>u, iH.«l Violončelo, 20 Vokalni koncert, 20 55 Nurodnu glasba — aruavu: 19.30 Orkestralni koncert, 21.JU 1'lesua glasba -dimpeita: 19.211 Vojaška godl.a, 2(1 i«ia, ^ O gauski orkester, 22.40 Orkerttruini koncert — lmt-MUan: ii Simfonični koncert. 21 Orkestralni koncert — Him-llari: 21 Kvartet, 21.45 Igra, 22.211 Plošče - 'Ji"'«J-lAimko: 20,10 Operolne melodije — K/iriill*oerq: 20.1« Nemški skladatelji - Hamburg: 20.10 ljudski koncert -r Monakuvo: 20.10 Pravljična ot>era »Jolauta«. Ponedeljek, 0. januarja: Uelurad: 20 Gloda lfikl preiuw — Zuarelt: 20 Komorni trio, 20.15 Pevski koncert, 20.45 Trio, 21.30 ZI>or - Prana: 19.45 Orkestralni koncert — l'ar tava: 19 Znhavul koncert, 22 Suutoničnl koncert — So/ija: 19 Vokalni koncert, 10.3(1 Beethovnova sonata, 20,10 Orkestralni koncert — Itudimpešta: 10,10 Opera, 22.45 .!«*/. — Tmt-Milan: 17.15 Plesna gl., 21 Igra, 21.35 Trio — Rim-llari: 21 Simfonični koncert — Dunaj: 19.15 Narodne bftlndo, 211.10 Slovanska gl., 21 Igra — Lipttko: 20.10 Beethovnova IX. slinfonlja — Kotn: 20.10 Nnrodno petini — Mitnaltovo: 19.15 Plesni večer - Strasbouru: 20..10 Gledališk prenos iz Pariz«. Torek, Id. Jan.: Ilelurad: 20 Orkestr. koncert. 20.30 Komorna glasba, 21.15 Salon, orkester, 22.15 Ples. glns-ba - Zagreb: 20 Opera - Prana: 19.50 Igra. 21.10 Nar. glasba — Sofijo: 19 Ork. koncert, 19.30 Beethovnov ciklu«, 20 Pevski koncert, 20.55 Ruske romance — Var-iava: 19 Zali. glasba, 21 SiinT. koncert, 22.15 Plesala glasba — lludimpešta: 20 Igra, 30.45 Cig. orkester, 32 Ork. koncert, 23.1(1 Jam — Trst-Milan: 17.15 Planino, 21 Verdijova oper« »Ples v maskah« — tlim tiari: 21 Igra, 22.20 Komorna glasba — Dunaj: 20.10 Koncert 110 željah, 21.110 Hajrdnov ciklus — ttrattslava: 20.10 Strnnssove melodije — K/iln: 20.10 Plesna glasba — Heromilnster: 19.40 Ork. koncert.. 21.15 Knmunsko narodne, 21.55 Llindlerj', 23.20 Švedske narodno. .S reda, 11. Jon.: Uelurad: 20 Humor, 21 N aro, In e pesmi, 21.30 Sodobna a.ngl. glasbil. 22.15 Kavarniška godiva - Zagreb: 20 [..lubljiina — Proga: 20 fleškn fil-harmonll« — Sofija■ 18.45 \VngnerJeva opera -Trislnn in Izolda« — V arhiva: 19 Vesela glasb«, 21 Chopirnove skladbe - lludimnešta: 19.20 Opera. 22.45 Plošče r Tr.it-Milan: 17.15 Ples. gla«l>«, 21 Opereta - It i vi Dan: 21 Opera - Durmi: 18."0 Ples glasba. 20.10 Briihrnsov koncert 21.15 Beethovnova V. simfonija — Hratinlarn: 20.10 Ples. in zah. glasba _ llerlin: 30.10 Donski ko-zaki. 20.30 Zah. koncert — Bernmilnster: '."O.lfl Švicar, narodne — Strasvboura: 20.39 Slmf. koncert. Prispela nova pošiljka odličnih holandskih Medlator radio aparatov Ugodni plačilni _ pogojil Zalogaj ..Kapsch" ..Blaupunkt1, i. t. d. radio aparatov! »Tehnik los. Ljubljana, Miklošičeva 20, podporni fond do dne 31. decembra 1938 znesek 21.400 din v gotovini. Nadalje je poslal g. Leopold Stirn, gostilničar v Brežicah, nad 100 kg krompirja, ki se je razdelil najpotrebnejšim družinam, in g. Rudolf Stermecki, veletrgovec v Celju, razen že proj izkazanega zneska, 8e večjo množino blaga za obleko in perilo kot božičnico revnim šolarjem. Vsem darovalcem se najiskre-nejše zahvaljuje Pomožni odbor. Izžrebane števiike srečolova Sadjarske podružnice v Cerkljah pri Kranjnt 485, 603, 898, 1066, 1405, 1 (>14, 1794, 1977, 2IHb, 243H, 2597, 2744, 3014, 3199, 3409, 3(i()8, 3883, 4115, 4355, 4b88, 4801, 46, 150, 247, 262, 326, 375, 387, 390, 451, 472, 496, 501, 538, 544, 546, 568, 614, 637, 659, 676, 738, 750, 809, 811, 831, 843, 854, 894, 903, 924, 941, 976, 987, 1001, 1048, 1063, 1085, 1113, 1139, 1195, 1272, 1298, 1305, 1310, 1417, 1430, 1438, 1529, 1534, 1561, 1579, 1593, 1629, 1664, 1703, 1716, 1722, 1736, 1752, 1777, 1812, 1836, 1865, 1882, 1921, 1929, 1962, 1976, 1993, 2007, 2021, 2026, 2027, 2043, 2149, 2154, 2247, 2268, 2284, 2315, 2347, 2350, 2430, 2435, 2451, 2487, 2498, 2529, 2534, 2553, 2569, 2577, 2598, 2607, 2636, 2644, 2677, 2695, 2686, 2704, 2770, 2804, 2809, 2816, 2890, 2896, 2917, 3009, 3028, 3053, 3060, 3118, 3156, 3170, "176, 3187, 3224, 3238, 3250, 3301, 3317, 3333, 3367, 3404, 34)6, 3452, 3461, 3476, 3484, 3506, 3565, 3582, 3678, 3746, 3756, 3763, 3806, 3809, 3825, 3838, 3898, 3903, 3980, 3989, 4026, 4043, 4090, 4104, 4189, 4192, 4244, 4252, 4271, 4298, 4326, 4354, 4480, 4537, 4539, 4578, 4596, 4597, 4673, 4680, 4693, 4700, 4722, 4726, 4741, 4744, 4748, 4766, 4829, 4855, 4864, 4908, 4958, 4959, 4974. Dobitki se morajo dvigniti pri Sadjarski podružnici v Cerkljah pri Kranju do 2. februarja 1939. Po tem roku zapadejo v korist društva. Dolores Vieserj 19 Podkrnoški gospod Roman. — Poslovenil Jane« Pucelj. »Kako pa se tebi kaj godi?« vpraša Ka-trica čez nekaj časa. »Meni?« odvrne Lenart. Ne reče ničesar več; gleda jFT samo 8 po-lemnelimi očmi v obrazek, ki je obrnjen k njemu milosrčno kakor obraz naše ljube Gospe. Od iskrenosti njenega pogleda se mu togost nekoliko otaja. »Kališnika je škodal« sune iz seba Katrica žalostno prikima. Ne more sicer prav razumeti, kaj da je Lenartu tajco hudo po starem možu, vendar ji zveni iz njegovega glasu velika žalost. Ne ve, kaj naj bi na to odgovorila: vendar se ji Lenart tako silno smili — tako silno smilil Drget spreleti Katrici ude. Da bi si zdaj upala, tedaj bi stopila na prste in pogladila Lenarta po laseh — mu poljubila roko in mu rekla — — — Morda bi se potem lahko razjokal — —. Toda to bi bila vendar grozovita predrznost! Katrica se ustraši sama sebe. In ko začno zdajci zvonovi spet tožiti, reče le boječe: »Močno ga obzvanjajo — kakor kadar cesar nmrie.« Lenart prikima. »Zdaj moram itf,« reče in m tesneje nategne pas. »Bog te obvari, Kntrical In lepo mi pozdravi očeta!« »Bog te obvari, Nartej.« odvrne deklica in mu stisne 7. malimi prstki rjavo šapo. »Pridi spet kdaj k nam! Se kar nič več ne noknžesl« fn ko je že šel nekaj korakov, zdrsne K»-trica še enkrat za njim in ga poprosi s privzdignjenimi ročicami, medtem ko ii okrogla lica poblede kakor slonova kost* »In — Nartej — — ne smeš biti žalosten! Nartej — — sicer bom morala venomer jokati --Nartej — —.« Lenart se okrehe nazaj k njej, na pol začuden in na pol ginjen. »Si dobrega srčka,« meni in se ji nasmehlja. »Nisem žalosten — žalost je za ženske. In jokati že celo ne smeš, bi bilo škoda tvojih lepih očki« Podasta si še enkrat roke. »Srečno hodi, Katrica!« H voSči Lenart, glas mu zveni toplo in dobro. Katrici zatrepeta srce, tako ji je hudo! Postoji še ob stebru z lučjo, ko je Lenart že zdavnaj izginil v cerkev. Nato se odpro včlika vrata. Pred glasno molečim tropom mrliške bratovščine se ziblje križ in za njim se sliši, kako poje duhovščina »mizerere«. Kapelanus Rntar mora sto in stokrat romati preko strmih, kamnitnih potov v Gore. Močna halja mil prenese dež, veter in sonce in težki čevlji so kos prodovini. Ve za vse skrite ogle-nice in lovske koče, za samotne kmetije in roparska gnezda. Zenice, ki nabirajo koreninje, se mu prijazno zarežč, in smolar, ki bi človek mislil o njem. da moli kosmatega gornega moža in žre veverice, si obriše kuštre z obraza in zumomlja: Hvaljen bodi Jezus Kristus. Tam, kjer teče pot mimo studenca, stoji mahovita klop pod senčnatimi bukvami. Ob vročih dneh postaja kapelanus temkaj in gleda, knko se igrajo luči, ki smukajo zlatoz.elene čez rjavo pot. Prisluškuje tisočerim glasovom gozda in si polni široke prsi z dehtečim dihom dreves. Skozi zibajoče se veje migetajo valovi zorečega žita od bližnjega venca gričev. Zamolklo, prijetno mukanje zaveje zda j blizu, zdaj dlje skozi rebri. Dnhovskemn kmečkemu sinu je vse to všeč nad vse mere. široko se nasloni nazaj in se všečno muza: bo dobra letina letos! Cez kratek časek zlekne kapelanus ude in se hoče spet podati na pot. Pa tedajci se pritoči nekaj okroglih kamnov doli po stezi, koraki zahrustajo in koi nato pozdravita dva kmečka človeka duhovnika, ki se pomakne na konec klopi. »Odkod, Ciril?« vpraša Rutar starega kmeta. Kmet posadi svojo od trpljenja skrivljeno, dolgo postavo ropotaje na klop in reče s kislim obrazom: »Z ogledov, pri Hajnžku, jaz in Mojcej.« Mojcej stoji še na poti. Sramežljivo in-boječe poveša rjavolaso glavo in ne ve kam z oglatimi udi. »No torej,« Jo vpraša kaplan, »ti je bila kajža tudi tako po volji kakor Nac?« Deklica vzdigne dolge trepalnice od plaSnih oči; velika usta se ji ra/.koljejo v srečen smehljaj, toda molče. »Nič kaj, nič kaj,« zagode nasprotno kmet. »Gnojišče bi bilo lahko bolj mastno in krave bolj zalite. — In kažja tudi ni večja od kurnjaka.« Zdaj se kapelanus in Mojcej nasmehneta drug drugemu: oče mora grditi, to se spodobi tako. In vendar se zdi hčeri Ilanjžkova doma-čijica nasveten paradiž. »Kdaj bo tedaj počilo?« vpraša Rutar. »Pojutrišnjem če smemo priti stavit oklice?« vpraša stari za odgovor. Gubice se mu zdaj zategnejo celo malce prijazneje. »Dečva bi bila morala še čnknti. Kje le naj človek spravi skupaj pri teh slabih časih! In sestrama nič ni bilo po žinji, da bi se lidalaf Ko jc mlajša kakor I.enej in Nanej, pa gnadljivi gospod,« reče važno in zaupljivo, »oni so darovali toliko, Ha sta one izplačani.« Kapelanus zmaje z glavo. »To ie lepo od gnadljivega gospoda,« reče brez toplino. Mojcej je sedla medtem na strmi breg. £daj si pogiadi šop resastih las togo za ušesa in vedečno vpraša: »Je resen, da novi prošt toliko žebrajo? Vsi vedo povedati o tem.« Do kraja ra/.mišlieno reče Ruta« »Seveda zebra; dosti je v cerkvi fn živi strožje kakor kak menih. Kmalu bo videti popolnoma duhovski.« Stari kmet zaziblje pomišljiv glavos »Pravim vam, predobri so. Ljudje izrabljajo njihovo dobroto in menijo, du so prismojeni. In gospoda tudi niso zadovoljni z njimi, pravi Zrelčev konjar.« Zdaj pride tudi kaplanu iz prave, pristne kmečke nezaiipnosti čez ustnice: »Morda je vse le sama komedija, da bf pozabili, da ni duhovski.« Toda že se kesa, ko je komaj rekel hudo besedo; skoraj je vesel, da deklica namršči čelo in oporeka: »O ne, hinavski pa že niso! Le nič ne morejo zato, da so tako vsi zažinjani!« »Saj, saj,« pretehtava stari, »dobri Bog bc* že vedel. Če so prošt dobri, ni to nič napačnega; ljudje noj bi jih rajši imeli.« Rutar vstane: »Naj dela vsakdo, kakor hoče. Ampak So } e kdo gospod, naj gospod tudi b o I Sicer naj gre za konjarja! Zdaj pa vaju Bog obvaril Moroin gori na Frato učit krščanski nauk.« S čvrstimi koraki se vzpenja kapclaiin« (rs^f preko gozda. Sicer mu druge dni srce ne bfja hitreje kljub strmi poti navkreber: danes pa se moro nasloniti na bukev in duškati. Potegne si vnic z roko preko čela in nejevoljno zagode predse. Začne premišljevati krščanski nauk, lii ga namerava učiti uboge go/.dttrje, vendar srr® se mu ne olajša. Je. kakor da mu nekaj v njem neprestano očita; kar nič se ne more prav, umirili. Stran (8 >SLOVEXECc, dne 8. januarja 1030. Štev. G. V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Sliižbeiičeio Dobra perica gre na dom prat. Naslov v upravi »Slovenca« poti St. 95. (a) Tkalski mojster začetnik, išče službo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 306. (a) Mlad mlinar močan, samostojen, iSče službe za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 239. (a) Mlado dekle vajeno prodaje, išče mesto v pekarni, slaščičarni ali podobno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hvaležna« št 244. (a) Dekle pridna, vajena vsega dela in nekaj kuhe, išče službe pri dobri krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 245. (a) Pošten fant Išče službo tnkasanta nll kaj drugega. — Zmožen 15.000 din kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 212. (a) Sobarica pridna in poštena, z dobrim spričevalom, želi prernenjati službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 315. (a) Muibodobe Postrcžnico iščem. Bemik, Karlov.ška c. št. 15, pritličje, levo. (b) Gospodična trgovsko naobražena - želi nameščenja v pisarni. Ponudbe v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod »Začetnica pridna in poštena« št. 243. Trgovski pomočnik začetnik, izučen v večji trgovini mešane stroke, želi spremeniti mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod »Pošten in vesten« št. 266. (a) Kravar dobro izvežban v molžnji in krmljenju živine, išče zaposlitve. Naslov y upravi »Slovenca«, Maribor, pod ■številko 70. (a) Služkinja 22 let stara, ki bi opravljala notranja dela v kuhinji ali pa tudi pri gostilni, išče službo. Vajena je vsakega takega dela. — Naslov na Tajčman Terezija, Trzin 36. s 6 razr. gimn., zna stro-jepis in nekoliko knjigovodstvo, išče primerno name-ščenje. — Ponudbe poslati upr. »Slovenca« pod »Vesten 280«. (a) Mizarski pomočnik da 300 din tistemu, k! mu preskrbi stalno službo te stroke v tovarni, pri rudniku ali kjerkoli. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 74. (a) Absolvent kmetijske in zadružne šole, vojaščine prost, z daljšo prakso, išče službo oskrbnika na graščini ali velcpo-sestvu. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 304. (a) Pisarniška moč z večletno prakso, s per-fektnim znanjem nemške korespondence, išče službo za takoj ali pozneje, evemt. tudi samo dopoldne ali popoldne, Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kores-pondentinia«. (b) Trgovski pomočnik mefiane stroke, star 25 let, vojaščin© prost, želi premenltl mesto. Zmožen tudi voditi podružnico. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kavcijo zmožen« št. 82. (a) Prodajalka začetnica, pridna ln poštena, Išče službo s februarjem. Vajena jo tudi Šivanja ln bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. -Ponudbe z navedbo plačo poslati v upr. »Slov.« pod »Hvaležna« St. 210. Trgovski pomočnik vešč manufakture, špece-rije, galanterije ter želerni-ne, želi spremeniti dosedanje mesto. Nastop lahko s 1. februarjem. Cenjene ponudbe je treba poslati na upr. »Slovenca« v Ljubljani sod »Prvovrstna moč 329«. Mesarskega pomočnika za sekanjo, sprejmem. — Polzve se: Domobranska costa 7, Ljubljana. (b) Modistinja samostojna moč, se sprejme. — Oglasiti se: Sedej Strnad. (b) Manufakturist vojaščine prost, dober, samostojen prodajalec, se išče za takoj. — Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Manufakturist 238«. (b) Krojaškega pomočnika za velike komade sprejme v stalno zaposlenje. Tomše Ciril, krojaški mojster v Pristavi št. 21, Križe na Gorenjskem. (b) Služkinjo za hišna dela, pomoč gospodinji, lahko začetnica -takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pridna« št. 261. (b) Manufakturista prvovrstnega, ki Ima tudi aranžersko prakso — sprejmem. Ponudbe s sliko na Trgovski dom, Maribor. (b) Služkinja prvovrstna moč, poštena, s priporočili, se sprejme proti dobri plači. Vprašati Samec Makso, Maribor, Zrinj-skega trg 7/II. ali v pisarni. Dekle ki mi tudi priprosto kuhati, za pomoč gospodinji, sprejmem takoj ali po dogovoru, plača 300 din. — Černe, Ljubljana 7, Medvedova 28. (b) Za takojšnji nastop sprejmemo 6 lzvežbanth zidarjev za betonsko delo ln 5 tosarjev za opa-ženje. Plača se po kolektivni pogodbi. Mesto dela: Cmurek ob Muri. Ponudbo poslati na Mursko sekcijo v Gornji Radgoni. (b) Starejšo služkinjo ki zna kuhati ln Ima veselje v kuhi so Izpopolniti, ter sobarico, pod 20 let. sprejmem. — Znanje hrvaščino ali nemščine za obe. Plača 200 din mesečno ; potne stroške povrnem. — Gospa Marija Zwllllng-, Boproga veleposestnika v Zdenčlnl pri Zagrebu. (b) Praktikantinjo 7. a zobotehnlčno prakso sprejmem takoj. Stanovanje ln hrana brezplačno. Pogoji: mala matura, pošteno In zdravo dekle, ki Ima veselje do dela. Ponudbe s točnim opisom šolo, starosti-, poklica staršev ln svojo sliko nn naslov: Albina Forstcr, dipl. dentlstka, Doboj, Vrbaska banovina. (b) Boljšo sobarico prijetne zunanjosti, ne čez 30 let staro - Išče družina brez otrok v mestu na Hrvaškem blizu Zagreba. Prednost imajo mladenke, ki znajo nekoliko šivati. Nastop takoj ali 1. februarja. Ponudbo na: Apoteka De-renčln, Koprivnica, Sav. banovina. Kontoristinja za slovensko, srbohrvat-sko in nemško korespondenco, z večletno pisarniško prakso (cvent. tudi začetnica), spretna slo-vensko-nemSka stenogra-flstka - so sprejmo za pisarno v tovarno v Mariboru. Ponudbo z navedbo plačo In vstopa v službo, po možnosti s sliko v upravo »Slov.« pod Šifro »Sposobna pisarniška moč 1939« 208. Kuharico vestno ln samostojno sprejmem z 10. Januarjem. Ponudbe z navedbo starosti ln dosedanje službe nasloviti: Mirko Tuš, Murska Sobota, (b) Starejšo žensko sprejmem na majhno posestvo za pomoč hčerki pri gospodinjstvu. - Ponudbe podružnici »Slov. v Celju pod »Gospodinja« št. 75. (b) Prodajalka meSane stroke, nad 22 let stara, pridna, poštena — so sprejme takoj ali pozneje. Predpogoj nekaj nemščine. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Stalna služba v trgu« St. 63. Prodajalka poštena ln pridna, dobra moč, ki rada pomaga tudi pri gospodinjstvu, se takoj sprejme. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 14 6. (b) Izvežbana knjigovodkinja In korespondentlnja-, z znanjem nemščine, po možnosti s poznanjem papirne stroke, so sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 54. Mlado dekle pridno in pošteno — se sprejme kot raznašalka cvetja s 15. januarjem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 241. (b) PRHLJAJ, SRBEŽ, IZPADANJE. LOMLJIVOST las uspešno preprečuje BIOLOŠKA KURA znamke Schroder-Schenke Zahtevaite brezplačna navodila in naše velike ilust. kataloge . Barvanje 'as . Kodranie las Moderni rdečkasti odsevi las s pomočjo »Kane« . Nega in rast obrvi in trepalnic • Parfumeriia in Kozmetika »OMNIA« odio J/8 ZAGREB, Gunduličeva ulica 8., I. nadstr. , Telefon 97-67 _ Zenitbe Preprosto dekle srednjih let, z nekaj gotovine, želi poročiti resnega gospoda od 39—50 let. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Preprosta 323«. (ž) Zmožen gospod poroči pridno in krščansko dekle z doto in veščo gospodinjstva. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Iskrenost 324«. (ž) Starejša gospodična delavnih rok, z opremo, doto, varčna gospodinja, bi se poročila s solidnim, starejšim gospodom v državni ali stalni službi, tudi z vdovcem z enim otrokom. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Tiha sreča« št. 264. (ž) Stanovanja IŠČEJO: Skromno stanovanje sobo in kuhinjo, čisto, iščeta mlada zakonca, najraje v Šiški ali za Bežigradom s februarjem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Mirna, točna plačnika 255«. ODDAJO: Stanovanje sobo s kabinetom in pri-tiklinami oddam. — Ogled vsak dan od 8—2 popoldne v Strcliški ulici 37. (č) Šestsobno stanovanje z vsem komfortom, popolnoma separlrano - takoj oddam v najem. Vprašati: Maribor, Livada 6, pritličje. ' (č) Enonadstropno vilo ležečo na sončnem mestu, tik tramvaja, zaradi družinskih razmer ugodno prodam. Celovška cesta 180 -gost. Kavčič. (p) I Vogalna parcela prva postaja od Remize -naprodaj. Vprašat: istotam. Celovška 193. (p) Posestvo na katerem se redi pet govedi ln trije prašiči, blizu kolodvora in farne cerkve, se odda v najem ali proda. Več so Izve: J. Radelj, Randol, Krka, Dolenjsko. (P) Enonadstropna hiša zidana, z dobro vpeljano trgovino In zidanim skladiščem ter prostorom, v večjem kraju na Dolenjskem, tik ob železnici -naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodna prilika« št. 197. (p) Zaradi splošnega interesa prodam edino zemljišče tile pri državnem rudniku v Zabukovcl pri Celju. Sončna lega, ob glavni cesti. Ugodna prilika za bufet Itd. — Štefan Gojznlkar4 Ljubljana, Wolfova 12. (P) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6. telefon 87-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. *Geika tfmska brana in premalo Ribanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavljajo: splošno in prehitro debeljenje, hemoroidi in zaprtje, motnje v želodcu, črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica in zastrupljen]e. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. itiftHiiHi čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj - Bahovec, ki se ne prodaja odprt, lemveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12 S. br. 2955035 Mesarski pomočnik začetnik, priden in pošten, išče zaposlitve. Cenj. ponudbe na Mere, Koroščeva št. 14. Ljubljana. (b) Hlapca ki ima veselje do konj in do dela, sprejmem za stalno. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 326. (b) Služkinjo pošteno, pridno, zanesljivo, vajeno otrok in kuhe, išče učiteljska družinica na Gorenjskem. —- Ponudbe pod »Stalnost 328« na upr. »Slovenca«. (b) Prodajalko trgovsko naobraženo, sprejmem takoj v službo. Prednost ima zmožna kavcije. Stalnost službe zasigurana. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Zmožnost 237«. Prodajalka mešane stroke, dobro ver-zirana v manufakturi, in trgovski pomočnik mešane stroke, dober železjninar, se takoj sprejmeta. Ponudbe z navedbo referenc, brez priloge znamk, poslati upravi »Slovenca« pod št. 20.150. 27 letni mladenič s stalno službo in stano^ vanjem želi poročiti gospodično z nekaj gotovine. Ponudbe na upravb »Slovenca« pod »Takoj poroka« št. 89. (ž) Starejša gospodična pridna, poštena želi poročiti starejšega gospoda z državno ali stalno službo, tudi upokojenca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« št. 57. (ž) Gospodična stara 48 let, samostojna, dobra gospodinja, bi poročila starejšega gospoda drž. uradnika. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sreča pride kar čez noč 325«. (ž) Mlad šofer stalno nameščen v Zagrebu, visoke postave, popolnoma zdrav, z mesečno plačo 2000 din, se želi v svrho ženidbe seznaniti z gospodično, staro od 20—30 let, zdrava in samostojna, nekaj izučena in nameščena, — Diskretnost zajamčena. Prosi se samo resne dopise, po mogočnosti s sliko na upr. »Slovenca« pod št. 317. (Ž) Sobo in stanovanje enosobno oddam Vodovodna 77. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, oddam s februarjem. Mišvelj, Zelena jama. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam s 1. februarjem. Tovarniška 25. Moste. (č) Dvosobno stanovanje oddam s februarjem. Stari trg 17. Poizve se pri hišniku. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, umivalnico, pralnico itd. ugodno oddam. Vprašati Staretova ulica, Trnovo, nova vila. (č) Enosobno stanovanje s souporabo kopalnice ter pritiklinami za takoj ali pa 1. februarja oddam. — Kralj, Zeleznikarjeva 18, — Sp. Šiška. (č) Čitaite in širite »Slovenca« V Brežicah in okolici so naprodaj niše, krasna stavblšča, vinogradi, ea dovnjakl tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. M I k I a u Otmar, Brežice. (p) Lepo kmečko posestvo obstoječe lz prostorne, novozidane hiše, majhne hišice z večjim gospodarskim poslopjem v dobrem stanju, 20 oralov zemljišča vseh zemljiških kultur; redi se 6—8 glav živine; v Beli krajini, blizu banovlnske ceste -jo naprodaj. Resni kupci dobe Informacije : Konda, Praproče. Semič. (p) Lepa hiša z malim posestvom, v lepem trgu na Pohorju, naprodaj. Pripravna za penzlonlsta. Pri hiši lep vrt In eadonosnlk. Krasna lega, turistični kraj. Do železnice trlčetrt ure. Avtobusna linija. Pojasnila daje Iz prijaznosti Glavni znstop »Vzajemne«, Maribor, LoSka ul. St. 10. Znamko za odgovor priložiti. (p) Dvostanovanjsko hišo 15 min. od postaje Dev. Mar. v Polju - ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 213. Lepo hišo močno zidano, z velikimi prostori, gospodarskim po slopjcm, primerno za vsako obrt, v sredi vasi, naprodaj. Fram št. 32. (p) Stanovanjska hiša enonadstropna-, zelo donosna, 5 minut od Glavnega trga, poceni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov v Mariboru pod »Maribor« št. 5-39 kr. 72 Gostilno s tujskimi sobami, z go spodarsklm poslopjem in lepim velikim parkom, v prometnem kraju na Gorenjskem, takoj prodamo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Gostilna« št. 226. V Trbovljah ob glavni cesti, prodam lepo večstanovanjsko hišo z velikim vrtom ln veliko delavnico, pripravno za kakršnokoli obrt. Polzve se pri Miloš šker-bic, modno krojaštvo. Trbovlje. (p) IŠČEJO: Boljšo gostilno vzamem v najem. Zmožen kavcije. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 216. (n) Gostilno vzamem v najem, najraje v okolici Celja, v Savinjski dolini ali Mariboru. Naslov v podružnici »Slovenca«, Celje. (u) ODDAJO: Trgovski lokal v sredini mesta, primeren za pisarno ali obrt, oddani. Igriška ul. 14, II. nadstr. (n) Gostilno dobroidočo, dam takoj v najem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 295. (n) Lep lokal v centru Tržiča, oddam. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Sigurni zaslužek« št. 158. (n) Trgovski lokal z inventarjem, oddam v najem na prometnem kraju na križišču. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 321. (u) Sodarsko delavnico oddam v najem z vsem orodjem. - Orodje ln les (doge) eventuelno tudi prodam. Egge Johanna, Petrovče. Trgovino z meš. blagom nasproti farne cerkve, oddam v najem z Inventarjem takoj ali s 1. februarjem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 144 (n) Trgovski lokal v centru Ljubljane oddam takoj. Interesenti, pošljite naslove na upr. »Slovenca« pod šifro »Nizka najemnina 273«. (u) Trgovski lokal s stanovanjem, na prometnem kraju v okolici Celja, oddam takoj v najem po nizki ceni. Pripraven za za-čelnika(co); potreben majhen kapital. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 303. (v) Restavracija »ŠVICARIJA« v Ptuju se odda v najem s 1. aprilom t. 1. Natančnejša pojasnila daje »Pulnik«, podružnica v Ptuju. Ponudbe sprejema do 15. februarja t. 1. Olepševalno in tujsko-pro-metno društva v Ptuju. IS3MSI Vajenca za tapetniško obrt sprejmem takoj. Alojz Falatov, Hranilniška 11, Ljubljana. Vajenec se sprejme v večjo manu-fakturno in špecerijsko trgovino na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Pošten 71«. (v) Učenka zdrava in močna, spretna za pletilstvo, se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 285. (vi Učenec za avtomehaniko se sprejme. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sin železničarja 320«. (v) Učenko za trgovino z mešanim blagom, sprejmem s 1. februarjem. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Pridna, poštena ln agllna« št. 221. (b) Konverzacijo lahek način učenja nemšči-1 ne, nudi poceni izkušena gospa. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 253. (ti) Oblastv. konceslontrana šoferska šola X. GABBRŠCIK bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. 43, Telefon 28-2& Vsak, kdor hoče dobro zaslužiti In si ustvariti stalno-,-dolgoletno eksistenco, naj so pridruži kot poseben sodelavec našemu podjetju. — Imamo predmet monopolske vrste, ki je pravilno oblastno odobren in priporočen. Oddaja se v ogromnih množinah. Strokovno znanje nepotrebno. Posel brea konkurence. Za vzdrževanje skladišča je potrebna gotovina od 4000 do 20.000 din-, kar je odvisno od področja. Resne ponudbe lz vseh krajev državo naj se pošljejo z obširno razlago ln navedbo točnega naslova in razpoložljivega kapitala pod »Jedinstvena Industrija« na Publtcttas d. d. v Zagrebu, Illca 9. (b) Prostov. javna dražba moških oblek, blaga, inventarja in krojaškega orodja bo v četrtek, 12. januarja, ob 9 in event. nadaljne dni v trgovini A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica št. 7. Kravo s teletom dobra mlekarica, prodam Iskra, Vič 16. (j) Psiček špicelj dober čuvaj, 5 mesecev star, naprodaj. Pečnik, Ljubljanska ulica 51. (j) Kmetovalci! Kravo mlckarico vzamem v rejo preko zime po dogovoru. Kovačič, Tržaška cesta 69, Ljubljana. (j) Kanarčke harške žlahtne vrvice, kakor tudi samice, po izredno nizki ceni naprodaj. M. Dobrave, Celje, Glavni trg 15. Po pošti se ne razpošiljajo. Par težkih konj Iz cejham, In močan voz. 3000 kg nosilnosti - prodam. - Kastellc Martin, Kleče IS, p. Dol pri Ljub-UanL (i); FRIZERSKI SALON TUDI V NOVEM LETU se bomo potrudili zadovoljiti cenj. dame s priznano strokovno postrežbo. — Trajna ondulacija, z elektriko in brez elektrike. Vodna ondulacija, prvovrstno delo. Barvanje las, coloriranje, akažu refleksi. Barvanje obrvi in trepalnic, apecijalno delo. Beljenje (blajbanje) las z Oreal Blaus, najnovejSe sredstvo. Moderne in večerne frizure. — Popravljanje pokvarjenih las s ^Coleatral" in B01eocap" preparat.ma. — Vse Informacije brezplačno ln brezob-veznol Pridite in zadovoljni boste! Cene zmerne! — Se najvljudneje priporočamo salon „VENA", Gradlife 4 VENA - VILi POTOtN.K • in osobje • tel. 49-54 Gostilna pri Menihu Kolodvorska 6, toči pristna štajerska, dolenjska ki dalmatinska vina, - priznana dobra kuhinja. Vsako soboto in nedeljo prvovrstne krvavice in pečenice. (1) H« Kompletne smučke prodam zaradi bolezni. — Bcrnekerjeva 21. Zel. jama. Cepljene trte trsnega Izbora, prvovrstne, nudi nad 30 let stara trsnlca Prijatelj, Veliki Clrnik, St. Rupert^ Dol. Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica. fit. 5 (pri Gradišču). (1) Za rajanje: srčke kolače medene. Za Svečnico: knjižce, izdelke voščene. In med garantiran po 18 din kg ima »Sveča« Ljubljana Stritarja ulica 6. Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj! Kova trgovina Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Šivalni stroji po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini Splošna iro. druž&a z o. z. Št. Vid nad Ljubljano Rabljene stroje vzamem v račun. Omare odeja, mreža, leksikon m razno, naprodaj. Rimska c. št. 20-11, od 2—4 pop. (š) VINA ta vse prilike naročite pr Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 Pri »Ruskem carju« na Ježici vsako nedeljo domača zabava. Prvovrstna ijača in izborna kuhinja, e priporoča Justi in Ivan Šmalc. t Si Šivalni stroj nov, pojfrezljiv, poceni prodam. Hermes, Stari trg 21, I. nadstr. Nov šivalni stroj prodam za polovično ceno in še brezplačno naučim šivat obleke. »Julijana«, Gosposvetska 12, 1 Au to-motor i DKW 98 ccm dobro ohranjen, kuptm. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dobro ohranjen« gt. 135. (k) Vodno mož bližini glavnega mesta Slovenije, prodam. Družabnik za kakršno koli industrijo tudi ni izključen. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sporazum« št, 218. (1) Continental pisalni stroj za dom in pisarno I Samoprodaja: Svan Legat Ljubljana — Maribor 1000 kg prodam, jama. repe in Mišvelj, Cenfeneimi občinstvu naznanjam, da sem otvoril | danes novo gostilno ,Našc Morje'I v Puharjevi ul. 1j ali Tyrsevi c. 9 (ca Figovcem) Priporočam se za obilen obisk. Nazor Vlado Šivalne stroje večjo pošiljko, zelo nizke cene, tudi rabljene od 300 din naprej iti krojaSke, čevljarske cilindcrce, prodaja najceneje »Triglav*, Kes-ljeva cesta 16. Zlatnike in zlato vsakovrstno, kupim. F. Čuden, Prešernova 1. Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu. Florjanska 11/1. (s) Opremljeno sobo oddam. Ribni&ka ulica 16, i Moete. t®) Gospodično sprejmem na stanovanje. -Vprašati pri hišnici Švabi-čeva ulica 7, (s) Sostanovalko sprejmem v »vetlo in zračno sobo s 15. januarjem ali 1. februarjem. Sv. Petra nasip 59. M Pisalni stroj že rabljen, znamke Un- derwood. Continental ali Ideal, dobro ohranjen, z vidno pisavo, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »risalni stroj« 207. črna obleka fina, za srednje velikega gospoda, se poceni proda. — Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 311. (1) ^ Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16— tel. 83-11 fl Pohištvo 1 Spalnice kuhinje, posteljne mreže ln drugo pohištvo dobite po nizkih cenah pri Andlovlc, Komenskega ul. št. 34. <š> Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, Juvelir, LJubljana Wolfova ulica št 3 Otroški voziček modem, globok, dobro jnjen, kupim. Ponud upravo »Slovenca« p Zdrav otrok 278«. (h) DtojzAL.TVcamct clai»*la MilRXBORaal02 Spalnice, jedilnice kupite najugodneje pri Andrej Kregar pri kolodvoru St. Vlžmarje. Vid Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo Din 15- dokler traja zaloga R. VeleplC Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25 Vložne knjižice Prve hrvatske štedlonlce kupim. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Vložne knjižice« St. 67 (d) Spalnico orehovo, masivno, polltl-rano, ln kuhinjo, moderna Izdelava, 20 komadov, prodam za 5000 din. — Zdešar Matevž, mizar, Horjul, žel. postaja Drenov grič. (6) Priložnostni nakup krasnega klavirja z najboljšo angleško mehaniko za znižano ceno. Zaloga klavirjev F. Bodner, Ma rlbor, Gosposka 40. (g) pese Zelena d) Češnjeve deske 4 cm debele, količina 1 m*, prodam. Črnuče št. 20. (1) Sveže najfinejše norveško iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Za podjetje brea konkurenco na vsem Balkanu, kemične stroke, Izredno donosno, iščem družabnika. Gospodarsko sodelovanje zaželjeno. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »50.000« št. 241. (b) Poizvedbi Zatekel se je majhen pslčok, bel z rjavimi lisami, kratek rep, dolge dlake, lovske pasme, sliši na Ime »Grom«. Kdor ga izsledi ln pri vede v glavno trafiko i Sevnici, dobi nagrado, (r Pensijon in gostilno »Jelovca« v Kamni gorici na Goren;skcm oddamo v nagem 1. aprila 1939 Ponudbe je poslati do 1. februarja 1939 na naslov: Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih v Ljubljani, Mestni trg 27/1., soba 10 — kjer se dobe tudi vse informacije. Gostilno in hotel v Rogatcu z vsem Inventarjem oddamo v najem. Sredi trga, 10 tujskih sob, 4 gostilniški lokali, velika dvorana z gledališkim odrom, veranda, avtogaraža, shrambe in kleti, hladilne naprave, obsežen zelenjadni vrt. — Ponudniki, ki bi mogli izvrševati tudi mesarsko obrt, imajo prednost. Ponudbe z navedbo jamstva poslati Celjski mestni hranilnici v Celju in Zahvala Vsem, kt so ob smrti naše ljube mame, staTe mame tašče, gospe Ane Arselin roj. Gartner soproge nadučitelja sočustvovali z nami, poklonili dragi pokojnirikraeneven^Jn jo spremili k večnemu počitku, se najiskrenejše zaliva ]ujemo. Posebn ^zahvalo izrekamo g- ravnatelju dr. Bohinjcu in urad- ništvu OUZD. . Ljubljana, dne 7. januarja 193«. Rodbini Arselin in Mnnda. Pohištvo za. opremo ene sobe, dobro ohranjeno. Iz trdega | lesa, a izrezljanimi okraski, po zelo ifgodnlh po-1 gojih proda Antonija Ko-1 prlvec, Brezje 70, Gor. S| Ugodno prodam hrastovo pleskano spalnico, kompletno kuhinjsko opravo, trldolno pol. češ-njevo omaro, hrastovo pisalno mizo ln veliko kuhinjsko kredenco. Po-zve so pri Jurij Bogataj, Stara Loka 08, pošta škofja Doka. (š) KLAVIRJE vijolhie, kitare, tamburn ške instrum. i.t. d. strune in vse glasbene potreb :čine kupite najceneje pr R. Waiblnek Ljubljana. MlkinSiieva cesta Specl.lnlist Vam »opravi v„a godalna glasbil« vrsitst-■iiko strolccvnlaiko Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. (k) Staro zlato, zlato zobovlc srebrne hrome kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 Uublian«, urar Miklošičev« 14 Kupim 0 do 100 m" in več Jelše vega rezanega lesa, 13 mm (vrezano 11 mm), 1.50 dolžine ln več, 10 cm šl rine ln več. Dobava ma rec—april ali prej. 65"/, la, 36'/, Ha. Ponudbe v upravo »Slov.« pod 200. o z h a n i 5 A LV Lekarne OLIVE (Prag) zoper ZOjLGN E >KAMENCKE IN BOLEZNI ŽOLCNEGA MEHURJA dobite pri glavnem zastopniku lekarni pri sv. ivanu Kaptol 17 ZAGRSB Kaptol 17 Prospekte o zdravljenju pošljemo zftstrnj. Varujte se Imitueij. O. reg. S. br. 2^870 BANKA ŠTEDIONICA D. D. CENTRALA KRAPINSKE TOPLICE daje posojila vsem državnim in samoupravnim uradnikom in kmetom pod najugodnejšimi pogoji. Informacije daje zastopstvo Dravinec Alojz, Gregorčičeva ulica 3, Celje. Vaše knjigovodstvo ni v redu? „hebona" organizacija Vam daje pregled — brzino — sigurnost; kartoteka z vidljivimi naslovi v knjigi vezano Zahtevajte prospekte — neobvezno! R. ZEITLER, Zagreb, BnJkovfteva 42. Tel. 79-90. ODDAJO: Prazno sobo takoj oddam solidni osebi. Resljeva cesta 26-II, levo. Prazno sobo odda »Julijana«. Rožna dolina, cesta 8, 23. (č) 4- Po kratki, mučni bolezni se je danes popoldne preselila v večnost naša nepozabna žena, mama, teta, babica in prababica, gospa Marifa Wurzer roj. Satler v 84. letu starosti, previdena a tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 9. januarja ob štirih popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnioa se bo brala v torek, 10. januarja ob 7 zjutraj v cerkvi pri sv. Jožefu. Celje, dne 7. januarja 1939. Ferdinand TVurzer, mož, Marija Žumer, hči, in ostalo sorodstvo. posteljne mreže, telezne zložljive postelje, otoma ne, dlvane tn tapetniške Izdelke n u d I najceneje Rudolf Radovan tapetnlk : Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime ln cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra e. 17 telefon 20-42 Velika zaloga vseh vrst žlmntc, otoman, najmodernejših couch-zcf. - V zaV~t vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva itd. - Solidno delo I Točna postrežba 1 Konkurenčne ceno! Opremljeno sobo oddam takoj dvema gospodoma. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 272, (o) Kovači pozor! Glede podrobne informaci- I je novega izuma pošljite takoj vai cenj. naslov upravi »Slovenca« pod »Prijavljen patent« št. 277. (r) + Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da je na5 predobri tati, gospod IVAN STENOVEC Šolski upravitelj dne 7. januarja t. 1. v starosti 47 let nenadoma umrl. Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v ponedeljek, 9. januarja t. L ob treh iz hiše žalosti v Domžalah, Ljubljanska cesta &4, na farno pokopališče na Goričic.i. Domžale, dne 7. januarja 1939. talujoli ostali. Prosim oni bufet ali vinotoč, kjer sem dne 24. decembra pustil proti j mali vsoti v zastavo zelen površnik, naj sporoči svoj naslov upravi »Slovenca« pod »Bulet« št. 246. (r) Star mesarski pomočnik se priporoča gostilničar- I Jem In drugim ta delo [ dobrih pečenie, krvavic I kranjskih klobas, Jetrnlc | ali za klanje prašičev. Nnslov v upravi »Slov « | pod št. 203. (r) Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. Telefon 45-1S Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega predobrega soproga In očeta sočustvovali z nami, vsem, ki so mu zasuli grob z venci in cvetjem, izrekamo iskreno zalivalo. Posebno zahvalo smo dolžni Trboveljski prcmogokopni družbi za vso blagonnklonjenost, ki jo je izkazala pokojniku, njegovim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Sv. maša zadušnica sc bo darovala v ponedeljek, dne 9. t. m. ob osmih zjutraj v župni cerkvi sv. Tetra. Ljubljana, dne 7. januarja 1939. Rodbina Hayne Konči Ahačič: 80 m Spaka dlaka IEEEGH! Orttp/o/tn pou* * t^rffnj^ Tudi to obrekovanje je postalo presrečni družini Spaka v blagor: širom dežele so je raztrosil glas, da je v vasi dvanajst neizmerno l>ogatih setra In začele so romati k nebotičniku cele procesije vsakovrstnih ženinov. Kar nič, so niso obotavljale Jakove selre. Zato je bilo pri Spakovih kaj kmalu dvanajst veselih porok na isti dan. Vsi član! družine Spaka so bili tako srečni, da sploh ne bi mogli biti bolj. Zato je Jaka menil, da pa ne rabijo več, in je sklenil, da gre s svojo čudodelno kocino v svot, kakor mu je naročil jokajoči prešič. Težko je bilo slovo — skoraj do gležnjev so segale Jakine solze ljubih staršev dvanajstih sestra in dvanajstih svakov — a Jaka se ni dal zadržatL | faAfovOjflr 6srep/oS*n n-n*/ MEIMEL* HEROLD O J tO l frorntc* 9/0 MARIBOR* 102 Gramofonske ploile šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem «amo Din 30'— stare vzamem v račun. Priporoča se IVAN FIG AR, pilarna, Ljubljana Gosposvctska cesta Vošnjakova ulica telefon 39-42 Otroikl Toilikl m«J- DrokolM*. trnlnl ttro) novelilh modelov motorji, trlelkljl poereiljlvl Fo telo miki coni I Cenim frankol .HIBUNA" r. BATJCL, LJUBLJANA, KarlovMca » FodruAnlca: Maribor, Aleksandrova eesta M Kdor želi prodati ali kupiti posestvo, hišo, vilo, zemljišče, obrt, gozdove itd. Kdor hoče v najem vzeti ali oddati obrt, trgovino. gostilno, pekarijo in slično. Kdor išče ali oddaja stanovanje, sobo, posojilo Vam preskrbi najhitreje » Ljubljani Realitetna poslovalnica • Masarykova cesta 14-11. Zagorski, podružnica palača Grafika Vodimo skrbno upravo hiš In posestev. KLAVIRJI planini, harmoniji: STEINWAY & SONS, BLOTHNER, BČSEN-DORFER, FORSTER, HOLZL, MANBORG so nesporno najboljši fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka iz-po^ojevalnina. Tudi pre-igrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun. KUPUJTE PRI NAS1H INSERENT1H l MIZARSTVO VENTURINI LUDVIK LJUBLJANA - BARJE izvršuje vse vrste pohištvo strokovno solidno in po zelo ugodnih plačilnih pogojih. Lastni načrti in osnutki za vsako željo in okus. Vzajemna posojilnica r. 1. z o. a. ¥ Ljablfanl, HikloSitcva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4t%' do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. AQJA LJUBLJANE se radi obolelosti najemnika odda s 1. aprilom 1939 v najem. Kvalificirani ponudniki naj stavijo svoje ponudbe s točno navedbo dosedanje prakse in družinskih razmer do 20. januarja 1.1. na Upravo Grand Hotel »Union« v Ljubljani, kjer se dobijo točnejša pojasnila. Najnovejši model Zastopnik: LUDOVIK ŽITNIK Ljubljana - Kolodvorska ulica 26 Tcleion 34-23 Prihranek na taksah Vam plača naše knjigovodsivo ________Ljubljana UAP.TOTEUAt^I Tvrseva «.15/1 ------1 Tel. 33-38 ZSESIH KAK KNJIGOVODSTVO Pazite na kotle! „TEPALIN" Kade In U.S.A. Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgrndb. — Zahtevajte prospekte od generalnega zastopnika HOBBV, A. R„ Beograd. Uskotka 5. Telefon 23-013 KRAJEVNI ZASTOPNIK za Ljubljano za prodajo čaja v zavojčkih znamke »SUNDA-TEA« in žvečilnega gumija »WRIGLEY«, ki bi imel tudi komisijsko skladišče, se išče. V isti namen iščemo tudi enega POTNIKA ki potuje z avtnm po Sloveniji. V poštev pridejo samo zastopniki, vpeljani v špecerijsko in podobno trgovino. Pismene ponudbe v hrvaščini ali nemščini, z opisom dosedanjega dela, poslati nn: Agenturii OŽMO, Zagreb, Vlaška 72a V naši podružnici v Kranju dobite vsa pojasnila glede insrrn-tov. Podru/.nicn sprejema tudi vsn naročila zo časopise. BCA Dne 14. januarja 1039 bo ob 8 pri okrajnem sodišču v Tržiču, soba št. 2 dražba hotela nahajnjočegn se v Tržiču, Glavni trg št. 23. s pripadajočim gostilniškim inventarjem. Hotel, ki je v kraju največji ter se nahaja na najbolj prometni torki, je bil sodno ocenjen n« l.nt)3.-40 din, nnjmnnjši ponudek pa znaša 331.770 din. — Pred dražbo je položiti varščino v znesku 106.334 din. Podal(šatsi2lvl|en|e! 4ivl)enJo moremo podal|Satl, DoieCine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotne o]ačltl, nestalne moremo učvrstiti In nesrečne napraviti sretnei liat te vzrok vsahe bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prl]atel)ev aH svollh bližnjih, razočaran)e, strah pred boleznijo, slab naCln življenja In mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo te nalboltil zdravniki So poti, ki Te morelo dovesti do dobrepra razpoloženja, oživiti Tvol znača), napolniti Te z novim upanjem; ta pot Je pa oplBana v razpravi, ki |o te more vsakdo, ki zahteva, dobiti takol ln |)OVSeiIl IfrCZPIfltRO! V te) mali prlroinl knjižici Je raztolmaiieno, kako morete v kratkem iasu ln brez ovire med delom o!a61ti živce ln mišice, trudnost, odpraviti slabo razpoloženje, raztresenost, oslabl|enJe spomina, nerazpoloženle za delo ln nebro) drugih bolezenskih pojavov Zahtevale to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Požtno zblrallSte: ERNEST PASTERNACK, Berlin SO, nichaelhlrchplaiz 13, Abl. 12 J. DINAME pri A. VERBAJS LJUBLJANA, (poleg Slamiča) do Vs-fSKS izredno ugodno na prodaji VODNE TURBINE ZATVORNICE, TRANSMISIJE, 2AGINE OPREME, DVIGALA STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR ljubljan a-šlska, jernejeva c. 18.. tel. 45.60 V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljubni in »Bogoljuba«, naročate inserate ia dobite rnzne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop. Telefonska številka 30-30 Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v LJubljani Kopitarjeva 6/11 v svoji črtalnld razne poslovne ltnflge, nt»o Se t zalogi, Istotako izvrši tudi vsa draga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek tm hdeloTtttjs ifarosM&i torbte, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno ▼ lepih, modernih lasonah. Cene skrajno nizke. Posluilte sel Pripravljen na Večnost nas je zapustil naš ljubljeni praded, ded in oče, gospod Franc Šmajdek Pogreb pokojnega bo 9. januarja ob 4 pop. Iz hiše žalosti Hradeckega cesta 43 na pokopališče k sv. Križu Ljubljana 7. januarja 1939 Dr. Jože Šmajdek in ostalo sorodstvo Po krajšem trpljenju je za vedno zatisnila svoje trudne oči naša draga sestra in teta IVANA COGALA katero bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, 8. januarja ob 16 iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. januarja 1939. Žalujoči sorodniki. /Zš. .• ' ■,:'-'• v,: > ■'' . ■ » Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Češ Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič