Gospodarske stvari. Trsoznanstvo (Dalje.) &t. 53. Kurbin črni, scbwarzblauerCourbin. Trs močen, rozge nekaj plošnate in rujave; listje rizlečno, debelo, malo narezano, zgrbano, zlo volnato, spičasto nazobčano, veruge stranske na dnu široke, proti koncu nekaj tesneje, spodnje enako široke, odprte, peteljna jajčasto odprta. Grozdje srednje, enojno, recelj dolg in debel. Tudi Irancoska trta da dobro grozdje, pa malo rodi, ne vem ali je kranjski kislec temu enak. Št. 54. B a r b i s i n a ra o d r o r d e č a, rothblauer Barbisin. Trs precej močen, rozge so tanke, okrogle, kostanjeve, kolenca daleč narazen ; listje s petimi ali sedmimi capami, zlo globoko uarezano, nekaj neravno, tanko volnato, končni zobi ozki, dolgošpičasti; veruge, stranske, zelo razširjene, peteljna koj uad petljo, potem še bolj razširjena. Grozdje, srednje, enojno, rahlo, recelj tanek in dolg kakor grozd. Globoko narezana, capnata laška trta pri nas malo rodi. O viuoreji. (Konec.) Posebno dubovniki in učitelji malih šol imajo vsak den lepo priložnost, nevedne podučevati in šolski mladini natnrna pravila razlagati in to bodo gotovo radi storili, ker slabe letine tudi njih terejo in ker so prihpdki vsakega pri nas odvisni več ali manj od vinogradov. Če se mladi duhovnik nič ne peča z umnim gospodarstvom, kako slabo se mu bode godilo pri nastopu gospodarske fare, učitelji naši pa imajo večidel tako slabe pribodke, da jim bode vsaka kapljica, vsako zrno njibov težavni stan zboljšala. Poleg tega pa bomo po- ruagali vsi nasemu slovenskemu rodu do blagostanja, ktero zdaj milo pogrešamo, ker smo zaostali po slabih neslovenskih šoiab v potrebnem poduku. Koga siromaštvo tlači, kako bi on mogel izrediti svoje otroke, da bi se njihove glavice bistrile, kako bi on ruogel oskrbeti si, kar človeško življenje zaljša in sladi, da bi konec svojih dni z mirnim srcem izročil vrejeno gospodarstvo in se vesel preselil v drugo živIjenje! Podnebje je pri nas za vinske gorice tako milo, da vsake sorte trsje rado raste in dober sad rodi; potrebno je le prave sorte zasaditi v vsakein kraju. Neke zorijo rano, ueke sreduje, neke pozno, tukaj se speča ložej belo, tam rdeče, drugod zopet črno vino. V nekterih krajih imajo samo slabe sorte, ki tudi v naj boljših letib le srednje vino dajajo, med tem ko bi drugo boljše sorte žlahtne kapljice prinašale, ki se lebko iu za dobro ceno spečajo. Vse to bode potrebno dobro prevdariti in po že storjenib poskušnjah umnih gospodarjev se ravuati, ker je Bog človeku pamet dal, da si sam poruaga, ako ima črstvo voljo in pridne roke, On pa bode delil svoj obilni blagoslov. Da se vse to bitreje doseže treba združenih moči, ker ima vsak posamezeu za se dosti posla, torej ne more zdatno pomagati nevednim ali revnim. V drugib deželah itnajo gospodarske družbe, ki so jirn po domače osnovane res že veljko koristile, kar se vidi iz gospodarskega napredovaaja na Českeni, Hrvaškem in v drugib deželah. Naša gospodarska družba podučuje pri uas le poedine, ker nima in po svoji dosedajni osuovi ue more itneti zadosti družnikov izmed slovenskib gospodarjev, torej so večidel le gospodarski dobrovoljci nekmečkega stanu soeleni te dražbe. Nasledki tega so nam vsem zuaui. Vendar je dobro iu bvalevredno, da se vsaj uekaj stori, mi pa moramo, skrbeti da še bode bolje tudi za kmeeke gospodarje, kar se bode doseglo s slovenskim društvom za povzdigo vinoreje in sadjereje, ktero bi imelo v vsaki fari poddružnico s potrebnim pokusnim vrtom in z izglednimi vinogradi in sadunosniki umnih gospodarjev in učiteljev duhovskega in posvetnega stanu. S tetn bodo slovenski rodoljubi pokazali, da niso samo slepo vneti, kakor se nani očita, za svoj narod, temuč da so tudi djanski dobrotniki njegovi. V Brežcah dne 22. kimovca 1867. Dr. R a z 1 a g, kinetovalec.