239. številka.
Trst, v ponedeljek dne 20. oktobra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
teh a « Mikrstt na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pojndudne.
Naročnina znaša :
za celo leto........24 krnit
ca pol Ifta........12
u ćetrt leta........ 6 „
za en nie-»-c........ 2 kroni
JfaiTM-nmo > plmVvati naprej. Na na-ro<be I rer priložene nar*n'nine v upravn ne ozira.
Po tohakamah v Tr«tii -e prodajaj« po-
aamerne -tevilfc< jm 6 siotink iS nvč.t; iz-ven lr«-'u j.m ]«• 8 stotink (4 nvr
Telefon čtr.
w •	V
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. /.a večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zahvale 'lomači oglasi it«l., se ra< imajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. .Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Nfcpoćtiino. reklamacije in oglase spre-jertj* upravni>tvcv. Naro. nino in oglase lpco Trst
, \ ■
Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici Cavintaa *tv. 12. UpravnlStvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo ,«tv. 11. nadstr.
-<4
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
L.astnik konsorcij lista „Ed:
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
KosftreDce mistersKesa ureilsefl-M s strankam in - Jnoslovam.
»S»i steierische Predse« se ha vi b tem veleaktuveinem vprašanjem v daljšem uvodniku. Najprej konstatuje, da so že med parlamentarnimi |>očitnioami javljali svetu •lužbenim potom o nameri gospoda minister-«ketra predsednika , da na jesen povabi stranke vseh barv na pogovore, ki naj bi bili v podlago akciji za sporazuraljeDje o narodnem vprašanju, da se tako j*arlamet ▼sposohi za važne razprave o nagodbi in carini rskem tarifa.
Sedaj po vabila res že razposlana, ali
—	tako povdarja mariborski list — način postopanja o tej akciji je tak že sam na -ebi, da mora politike vs>ili slovanskih plemen siliti do najveće previdnosti, da se ne ujamejo v nastavljeno past.
Povabljeni so zastopniki vseh strank, jzvzemši .Jugoslovane ! ! Po tem dejstvu je vsej akciji Koerberjevi prittsnen pečat eno-stranosti ! Za dra. Koerberja niti ne obstoji torej pereče narodno vprtišanje -Ju^ciBl<r;*aiK«v !1 Prigovor, da. gre tu samo za interese Oeske ^n Moravske, ne velja. Razveljavljen je že p<> dejstvu, da so povabljeni na posvetovanje t-ni; "leni nemške ljudske stranke iz alf>skih ■ležel m je povabljen ee'<* baroa Sct<wegel, k je zastopnik tistih par nemškutarskih veleposestnikov na Kranjskem!! !><e jugi*slovanskim poslanjem, zastopnikom dveh plemen, se ne d »voljuje l>eeeda ! To ni le nespoštovanje do omenjenih skupin, aoipak
—	tako vsklika »Su Isteierische Presse« vsej pravici — žaljenje in 'zasmehovanje jugoslovanskih plemen tar je tem	ker so ravno Jugoelovanijnaj-bolj prikrajšani v svojih po ustavi zajamčenih pravicah in jim je naredna ekzistenca tako v nevarnosti, kakor notienemu drugemu plemenu. Ali <"e si \r, ministerski predsednik lomvšlja, da se na ti način izogne potrebni rešitvi jezikovnega vpranja na jugu—potem se jako moti. O jezikovnem v p r a -■ t n i u .Jugoslovanov je razpravljati roka v roki z onim Cehov! Ali vsaj garancije se morajo dati, da [>o rešitvi jez kovnega vprašanja na severju, pride tudi na jugu do pravičnega sporazum ljenja v obhki zakona.
Z vso pravico zahteva mariborski list ; naših poslancev, da na merodavnem mestu
energično pr trkajo radi tacega zapoeta v ljenja. Kajti tako zssmehovalim preziranje v najviših parlamentarnih krogih jim mora izpodko-pati tla med narodom ter ugled med volilci. Sleherni Jugoslovan si mora misliti, da si je vlada tekom časov pr-dobila prepričanje, da more jugoslovanske skupine za vsaki od nje predloženi predmet pridobiti le s stiskanjem rok. Da pa je temu tako, vidi maril»orski list vzrok v pomanjkanju e n e r -žije naših poslancev in pa v pomanjkanj u gotovega programa. Tak program pa bi lahko imeli vzli<c cepljenju v iiberalai in konservativni element., ako bi bilo 1« prave volje med {»oslanci. Kajti že razmere «-»me med Jugoslovani silijo v ospredje narodni program.
N Beporvanju jugoslovanskih poslancev tiči pa še ne*ki drogi raclog, ki razkršnkuje aamene vlade. "S polnim vzrokom so Cehi zavrnili predloge vlade. Kajti po teh se vleče tajinstvena nit, na kateri naj se razvije nemški državni jezik. Vlada je svoje načrte zgradila na podlagi neoškega binkoštnega programa. A z dejstvom, <ia jugoslovanskih poslancev nisr* povabili, stepa še l)Oi!j jasno na-svitlo.nasfavljena jvaet. Vlada se {»ostavlja tu n* stališče Nemcev, da namreč na jugu »niti ffi zaključenih ali zaokroženih slovanskih ozemelj. Ona priznava Nemcev stališče, i:i je iiočejo isti zauaeci, tla bodo mogli zidati snost od Nevernega nvorja do A d rije. k'er je vlad to stališče odločilno, z a .t o n-e e k z i s t i r a j o zanjo jugoslitv^jseki poslanci kakor zastopniki t<eili ozemelj. < )oa vidi tudi v členih nemške lj ud site stranke rapre?entante slovenskega dela Koroške in južnega Slajarja, a reprez^ntanti Kranjske v poeLancu — liaronu Sch\vegelu !
To je ja8e,n dokaz, tla si je vlada na tihem osvojila nemški bi n kostni program in da ga hoče uresničitf. ?>ieer pa utrjajo to trditev razo-f od ie<ll»e vlade srled«' šolstva ia posebno jo potriajo *:t imenovanja sodnifi uradnikov med Jiigoslovani. Vzlic vsem f»ri-govoroiti in tožbam naš& poslancev se Slo-veneeni g<»<li krivica »lan u a dan po premeščanju nemških (v Primorju tudi italijanskih) nra<inikcv v slovenske kraje in z uttanovlja-njem in }k»vspeševanjem	ki so lev to tu,
tla izpodkopavaio slovenski jezik. (Tu treba kakor kričeč izgled oieeujati tudi vnebovpi-jo<"i način k i kor postf»p.,»jo z našim tižaškim šolskim vprašiuijem). Ca si pohl'žje ogle<lacuo temeljna načela nemškega binkoštnega programa, opažamo, kako se ista j»o postopanju
vlade korak za korakom med -lugoel.ovaoi spreminjajo v tlejstva.
Po vs€m t«h ilejttvih se neoramo le pridružiti m«ril>ovskem,.i list«, ko opozarja, naše merodavrre činitelje iti svari j t*-«! u> vlatl<», baje neškctlljivo Slovanom, pod <liploai\at:č-nim ministerskim predsednikom dr. o m. Kor-herjetn^ Ne le ta vbida piava v v«^lah Nemcev, empak kaže k dejanji, da je -nemški hinkoštni prcgrcnm -— -njen ,wrogram ! iZakljti-•ček mariborskega list« pa je : dr. K-"»rber mora pasti, nj-ega vlada po m en j a Slovane n a j v e č« nevarno« t ?
Vprašanje o slovenski gimnaziji v Gorici.
■P11 r aj, 18. oktobm Državni prorač<in za leto 1903 iskazuje ! #lL3M«56i? kron kakor potrebščino naučnega j ministerstva, torej :?,31$:293 kron več nego | lani. Kaki občutki -morejo navdajati slovesa-j-sirega -davkoplačevalca, ko se vprašuje : koli i ko teh milijonov se porablja za j k u 1 rt li r n e potrebe slovenskega, naroda? ! Bore oiak> ! Saj med	av-
strijskimi sretlnjimi šolami ni niti ene slovenske., da r-e govorim o slovenski univerzi 1 •Gimnazije in realke na slovenskem < zemlju le ovirajo kis.lturni napretlek ia ne dosocajo namena srednjih šol, -ker niso posta<r3jene na ecii-no zdravo ^pedagogično podlago^ na .podkigo <mate>rineg-a jecika. Na Kranjskem in Štajerskem so Sloveoei dosegli vsaj to, da se v nižjih ginrnazijekih racredih nekteri predmeti poiieuj.?}o v slof/enskem jeziku. Kaj imamo pa aa Primorskem ? V 'Grorici vzdržuje dr-i ravi realko in gimnazijo, na katerih se le veroaauk v t. in ti. razredu poučuje v .materinem jeziku. Vei drugi predmeti se s pomočjo blažene nemščine .ubijajo učencem v glavo. Ist'* se godi v deželi, kjer ni nemščina niti dffelni je^ik, kjer ni nikakega nemškega avtohtonega probivalstva. Radi tega pa so tudi učni rspehi na teh zavodih naravnost kričeči.
O razmerah na goriških srednjih šolah sr^že lani razpravljali v gorskem deželnem zboru. Poseben šolski odsek je bil prevzel nalogo, da prouči te razmere. Načelnik tega odseka, deželni poslanec pr< tesor Berbuč, je bil sestavil na deželni zbor temel ito in skrbno izdelano poročilo, ki je obsegalo med drugim tudi tabelaričen pregled o učnih vspehih na vseh avstrijskih gimnazijah in na goriški
realki. Iz tega je posneti, da v nemških kr< novink h pada (J°/o,10p'o, 12% vFeh dijakov, na goriški gimnaz ji pa jih psda 2l.4° 0 in na realki I*>.8(Za podlfgo tem številom so vzeta leta 1S91 —96). Od 1000. maturantov jih pada drugod *i5,73,80—, na goriški gimnaziji povprečno 224 in na realki 334. \ Gorici prihaja komaj 130/0 vsth dijakov srečno iz l. v 8. g'mnazijski razred. Tako -si ab ih učnih vs p eho v ni v n o -b en i d r u g i deželi v Avstriji. ;Kje tiči vzrok temu ? Pač ni verjetno, da bi i bili n. pr. krr lasti Zgr rnjcŠtajerci bistrejšega j<.u«ia nego °inovi naše dežele. In kilo trpi J.najveČ v&led teh neznesnih razmtr ? Sloven-1 ski kmet, slovenski del a veo. »Buljei« sloji i (ti so pri nas v prvi vrsti Lahi) že poslcrbe, ! cla se njihovi otroci navadijo nemščine, da j potem lahko iz,bajajo v srednjih šolah. Toda, ; kje naj se je nauči sin slovenskega kmeta?' | Brugod prestopajo učenci iz ljudske šole na-! ravnost v 1. razred srednjih šol, pri nas pa morajo veaj 2 ali 3 !eta poprej mučiti se z uče-; njem nemščine! Kdo povrača izgubljeni čas in -stroške za ta leta?! Izgubljeni čaa, pravim, ker med tem je dijak pozabil ae oae realije, katere mu je podala ljudska s /la, inr ; v {w*vi gimnazijski razred prihaja popolna i ta b uda rasa. — Vse duševne moči m 1 a ti e g a učenca je a b s o r b-i r a 1 o u čeinje nemščine. Ti odno.^aji glasao 1 ti]>ijejo po sanaciji, ki je le v tem, da- nam. da vlada slovenske srednje šole v Gor:ci.. ;Okoli L50.000 goriških Slovencev bi že menda stnelo ponižno prositi za eno slovensko eri m— nazijo v ^i-orici. Že pred 35 leti je bila vlada obljubila, da na gor ski gimoaziji uvele za glavne pr^clmete slovenski oziroma italijanski učni jezik. Slovenski profesorji so si bili že razdelili med seboj spisovanje učnih knjig ; toda stvar je kmalu zaspala, in pričeto delo je bil izvršil le prci'esor Jesenko, ki je izdal v lastni naložbi »Zemljepisno začet-nieoc. Takrat je bila vlada tudi ukazala, da v prvih razredih emejo pcučevati le taki prcl'esorjr ki umejo jezik svojih učencev. To načelo se je nekaj časa tudi vzdrževalo, a kmalti se je popolnoma pozabilo nanje ; pa tudi ni bilo mogoče več izvrševati tega. ker nedosta:a slovenskih učnih moči. Saj vidimo, kako z goriške gimnazije ginevajo slovenski pretesorji, a na nj.h mesto prihajajo nemški k ulturonceci, polni pangerrr anske navdn^eno3ti, ki bi radi zatrli vse, kar ni nemško. Ni dolgo še, kar so zatrli slovensko perje ta gimnaziji v Gorci.
e <> t) i. I 8 T E K
MELITA.
P svest iz naše dobe. gpia&l J»tip »pen Tomie ; prevedel Kadi.
J > r ti g i del.
-
sa iz sebe se je Melita vrnila domov ter se je takoj j>odsua k Branimirju, zahtevajoča od njeira. naj jej takoj preskrbi zadoščenje. BiJa je besna in Branimir jej je moral takoj izpolniti željo.
Kmeta sta bila isti dan prijavljena na okraj, kamor so ju pozvali takoj za drugi dan in ju obsodili. I nela sta odeedeti štiri dni zaj»ora in poplačati škodo. To je že razburilo kmete in voliice, ki so bili v Brani-mirjevi stranki. Ona dva izgrednika sta bila člena dveh zadrug, katerih gospodarji so bili dobri kmetje in s<> čvrsto stali na Branimir-jevi strani. Na njih hi bilo padlo, da plačajo >kodo na kcč ji, ali Branimir se je odrekel temu. Da ni tega storil, bi bili oni takoj prestopili v drug tabor, ali tako so vendar orali pri njem. ali /?zlovoljtni so že bili. Ali s tem stvar še ni hils z vršena. Neki ga jutra, in to tretji dan, Jf9 sta se ona
dva. ki sta bila kaznovana, vrnila domiv iz zapora, ptišlo je gospodarskemu upravitelju v Orlovcu naznanilu iz Kise, da je zlobna roka posekala skoro polovico sadnegt vrta, ki ga je bil dal Brammir zasaditi pred tremi leti. Ta vest ga je nemilo dirnola. Poslal je upravitelja, da Bi ugleda stvar, a z upraviteljem so šli tudi orožniki. Preko eto aadndi dreves je ležalo p »sekan;h v deblu, da je b lo žalost gledati. Bila so to mlada drevesca naj plemen i tej e vrste, ki bi bila to let'» rodila prvikrat. Škoda je bila v »lika, ali zlob-nost še veča. Po sledi, namreč p i odt'skih noge v zemlji, so pog idili takoj, da sta to delo zvržiia dva zlikovca. Sum je seveda takoj pal na ono dvo;ico kaznovanih. Orožniki so ju prijeli, a o preiskavi v hiši so našli v senu skriti dve tesarski ostri sekiri, na katerih je bilo še videti sledi od skorje in soka posekanih debel. O Iveli st ju v Klis > v sam sadni vrt. kjer so s ? prepričali, da njiju opanki popolnoma odgovarjajo utiskom v zemlji. Razlogi suma so bili tako močni, da so ju takoj izročili okrajnemu sodišču, katero ju je, ker }e bila škoda velika, dalo odvesti na više so-dišče, kjer naj ju sodijo radi zlobnega poškodovanja tujega blaga.
Ta dogodek je ogorčil kmete voliice Branimirjeve.
»Kaj, tako postopa z nami naš grajščak?
—	so govorili med sebij. »Tožari nas in tira v zapore, a tako dober prijatelj nam je? Hvala mu na ljubezni. Mi ga ne potrebujemo«.
Branimirju se je komaj posrečilo nekako pomiriti kmete. Razložil jim je. da ni lepo in pošteno, da se potegujejo za zlobnost svojih tovarišev, ki ne vedo ni za Boga, ni za zakon. — »Kar so danes storili meni« — jim je govoril — »tisto bi mogli storiti jutri | vam, pa vi da b še branili take zlikovce ?!« :
—	Pametneji kmetje so uvideli, da ima grajščak prav in so mu ostali zvesti, ali nekaj glasov je vendar-le zgubil radi tega d< godka. Ona dva »gazde«, iz čijih zadrug sta bila ona dva prijeta kmeta, sta prešla naravnost k »sicilietom«, nekateri pa so se umaknili V Grabaričev tabor.
Meliti je dobro došel ta dogodek, da se reši dolgočasnega jej Orlovca. »Saj človek ni varen niti za svjjo glavo med tem zlobnim svetom« — je govorila Branimirju in izjavila, da odpotuje takoj. Deli-dvor je sedaj že urejen in ona se nastani tamkaj v svoji bivši rojstni hiši. Ko se izvrši volitev, mogel se
bo tudi Branfm'r z detetom preseliti tjakaj. Melita je tudi res tretji dan potem, ko je bilo storjeno tisto divjaštvo v Klisi, odpotovala v Zagreb in cd tam v Deli-dvoi. Njenemu naglemu sklepu za odpot:>vanje iz Orlovca je bil drug tajen razi t g, in ne oni, katerega se je po3luž la pred možem. Pred nekoliko dnevi je bila nsmreč dobila pismo od Ele, katera jej je naznanila, da je ulaoski polk, v katerem je služil Alfred, premeščen I v Mirovnik, ne daleč cd Zagreba. Od tega j časa je prežala na priliko, da se loči od Orlovca, in ta prilika jej je prišla.
Branimir je tako o^tal sarn v Orlovcu, ozlovoljen in malodušen. Kakor so stdaj stali glasovi, on ni mogel mi-liti, da bo izvoljen. Pred svojimi prijatelji je bil celo izrazil željo, da bi odstopil od kandidature, ali oni nLso hoteli niti čuti o tem. Govorili so mu, da se v zadnji čas da še veliko storiti >n morda se posreči pridobiti za-se nekoliko »sicilistov«, o^katerih se je vedelo, da so pohlepni za denarjem kakor molj za ovčjo kežo in da ga tudi trebajo. Branimir ss je dal pregovoriti, da je čakal volilnega dne kakor kandidat. (Pride še.)
Z razmerami na gor. gimnaziji se je za-"-ela javnost lani nekolika intenzivneje ba-viu. V deželnem zboru je osveti! te razmere prof. lierbuč, v proračunskem odseku državnega zbora pa je stavil poljski župan c?r. Hizzi res .lucijo, naj se nemndoma ustanovi v Gorici italijanska gimnazija. O tej priliki je stavil poslanec Povš? enako resolucijo za slovensko gimnazjo v (»arici. Laški listi so -e na to takoj oglasili, eee, da privoščajo
Slovencem gimnazijo, toda ne v (borici, ampak kje v Tolminu ali s- Ajdovščini!! lo naj ostane poUožna želja naš.h laških c>iW"|.iv ! Mi Slovenci moram«* odločno in neizpro-no zahtevati slov. višo gimnazijo le v Gorici, ki je naravno središče slovenskega dela goriške dežele. Kje hočejo lah i imeti svojo, to ne briga na«. Vemo pa, da hi .-e pretežni večini laškega prebivalstva nujl>olj ustreglo, ako se ustanovi zanje gimnazija v Gradišču ah < errinjanu. Opozarjamo le nu tozadevni sklep mestLega starešinstva v Gradišču. Sirer pa je jasni, da Lahi s svojo zahtevo jk laski gimnaziji ne mislijo resno; vsaj vedenje njihovih poslancev ne govori za to.
Z vprašanjem o slovenski gimnaziji v < iorici >o te bavili na svojem sestanku dne ~2~. -ept. t. L tudi goriški visokošolci. oklenili so, da ne puste, da bi to vprašanje prišlo z dnevnega reda, predao ne bo ugodno re--€do za goriške Slovence. Goriški visokošolci dobro ve lo, da oni sam: ne pribore gim-l nazije. toda oni hočejo j>oučevati ljudstvo, da l*o kakor en mož zahteval ) slovensko višo gimnaziju v Gorici! !a z^aj, ko namerava vlada redati novo gimnazijsko |»oslopje v Gorici, z d i se j i na primeren čas, da - e zganejo vsi poklicani faktorji.-'
A. J.
m
Politični pregled.
V Truta. obtobra 1^02. O položaju. Nič se še ne ve, kdaj prične v zbornici poslancev od Cehov predlagana debata o zadnjem govoru dra. Kor-berja. Kešiti je še namreč vee nujnih predlogov.
Z»}'»t danes je zal>eležiti dve enuncija-ciji iz češkega tabora, o katerih bi moral dr. K«>rber resno razmišljati že oajrom na strani, od katenh sti prišli.
Moža. ki sta se izjavila, sta dr. Mat-t u š in prof. M a s a r v k. Prvi je ena najraz-svetlenejih glav v taboru Staročehov, mož, kateremu niti isti Nemci ne morejo odrekati mirnosti in treznosti v presojanju političnih dogodkov. Pr.i'. M&sarvk pa je glava čeških realistov — ve-e prej nego na»*ijonalen šovinist (mož sega se svojimi nazori »ploh do skrajne meje internacionalizma, možne za človeka, ki noče žrtvovati svoje narodne individuvalnoeti), vse prej, nego pa fanatik državnega prava.
Dr. Mattuš, ki je govoril v »Češkem klubu« v Pragi, je sicer (m že to priča o J njega ceoavadni treznosti) proti temu, da bi se pretrgala nit pogajanj, ali želi, da se potrebe, pravi©« in opravičene zahteve naroda češkega upoštevajo in da ne bodo na nemški strani i-a vsako češko zahtevo odgovarjali z odklanjanjem. Ako se ne zgodi tako, ako Be vlad* ne bo nagibala opravičenim željam Ćehov, ako jim ne dovoli koncesij, potem dr. Mattuš ne more dogledati konoa l>oju. ne vidi možnosti mirnega kunstiturijonelnega razvoja, ne vidi možnosti ustavne r e š i-tveavstro-ogrske nagodbe — potem nastopijo sprememl>e, ki nam bodo škodovale ne le v gospodarskem pogledu, marveč izpodkopljejo tudi spoštovanje do skupne monarhije!«
Dr. Mattuš izjavlja naravnost, da je nemškemu jeziicu priznati neke predpravice, in sicer potom zakona. Oa je sploh za 9pravo z Nemc;. Ali lvoerberjevi načrti imajo več pomanjkljivosti, radi katerih jih Cehi n e morejo v sprejeti!
I)r. Masarvk pa se je v klubu realistov v Pragi zrazil načelno za enojezičnost uradov kaki r dr. Ivoerber. Ali ta poslednji pozna le nemško jednojezieoost uradov^ kakor da bi čt-ie niti ne bilo. Dr. M^saivk je pa za to, da se jednojezičnost konsekventno izvede. Vendar pa priznava tudi on, da v praksi ni povsodi to mogoče, ko pravi namreč, da jez kovne reforme morajo biti — ako hočejo biii vsj>ešne — del upravne reforme. Ta reforma da se mora ozirati na mase prebivalstva, na siromake, ki ne posedujejo ničesar n ki direktno občujejo t uradi.
Tudi za narodno zaokroženje okrajev je prof. Masarvk in »e tor^j tudi tu bliža željam Nemcev. Ali on zahteva tudi razdelje-
Injfe po okrožjih, tla bo vsako pleme moglo samo oskrbovati svoje lokalne stvari. A 1 i on noče okrožij — in v tem sg zopet odločno ločuje od Nemoev — k i b i s 1 u-žila centralizmu, ampak a v tono m i ji.
Tako trezni, miroljubni, objektivni akordi prihajajo od češke strani ! Koliko jih mire beležiti dr. Korber od strani svojih nemških ljubljencev, da-si je svoje »načrte« prikrojil popolnoma po njihovih željah?! Dr. Mattuš in prof. Masarvk sta izpregovorila pomirljivo />esedo za pravično sporazum ljenje! Na nemški strani pa govori vs«« o nemških »pravicah prvorojenca in nastavlja Gesslerjev klobuk državnega jezika !
Dr. Koerber — začasni minister za pravosodje. Način, kakor se je vprašanje naslednika odstopivšemu ministru Spens-Bocdenu resile ? je presenetilo m osupnilo. Ne radi te^a, ker je rešitev provizorična. To se dogaja često iz tega ali o-»ega vzroka. Ali dejstvo, da je ministerski predsednik sam prevzel vodstvo justičnega roinisterBtvar to je, kar osuplja. Sedaj vodi dr, Koerber tri resorte. In vsi trije so zel<5 važ"n-r v na-1 rodno-političnem pogledu : predsedstvo, no- j tranje stvari in pravosodstvo. Delavno^r marljivosti in požrtvovalnosti g. ministerskeg* predsednika vso čast — ali tu ni lahtefl odklanjati misli, da je g. dra. Koerberja, ko si je poleg tolikega dela naložil še novo hretsne, vodil še kak drug poseben namen. Na vemke temu namiguje praška »Politika«. V prvo da hoče dr. Koerber ravno v pravosodstvu nemotjeno m direktno povspeševati svoje načrte glede jezikovnega vprašanja. V drugo mu s tem provizorijem prihaja dobrodošla prilika, da definitivno imenovanje ministra aa pravosodje spremeni v važno politično in parlamentariČno vprašanje, kateremu naj bodo stranke pripisovale največo važnost, I>r, Koerber ne bi bil več dr. Koerber, ako ne bi te prilike politično izkoriščal in ako ne bi z vprašanjem imenovanja ministra za pravosodje operiral na desno in levo. Za sedaj pa da vidimo — tako vzklika »Politika* — s kako srečo bo dr. Koerber j vršil svoje dolžnosti kakor voditelj minister* i stva za pravosodje !
No, na to strati se je dr. Koerber že potrudil, da se postavi v »godno luč. Izdal je že namreč dve naredbi : eno predsednikom viših deželni eodiščv drugo višim državnim pravdn kom. Ti naredbi razvijajo neksik program in dajejo navodila. Pravo naj bo — i tako govori, predsednikom — enako za vse • in naj ne kk>ne pred nikomur. Kriuka naj ! nikdar ne doseza pravorekov, ako se hoče, da so ti slednji zmaga pravice. V to pa jej neizogibno potrebna nezavisnost stanu sodni- j kov. Ta naredba iivali novi eivilni pravdni | red, a namerovana ref»rma kazenskega zakona naj najde sodnike pripravljene. Posebno povdarja dr. Koerber, da v obtožencu ni| smeti videti onega, ki je vreden kazni, dokler ni izrečena razsodba. Istega ni smeti begati, mu jemati poguma. Ali tudi po obsodbi naj se ekuša dosezati pozitivni namen kazni, kije: poboljšanje! Raaua doi/.nost zahteva od sodišč, da z vsd energijo čuvaj o zasebno in rodbin-1 s-ko življenje državljanov. Sodišča naj gredo strankam na roko in naj prijazno sodelujejo z zastopoiki istih, katerih Daloge so težke ia zvezane z veliko odgovoraostjo za pravosodstvo. Ugled odvetnikov in notarjev naj ne trpi,
Dočim pa v tej naredbi govori bolj jurist, ki je tudi človekoljub, pa je Koeiber-jevo pismo do viših državnih pravdnikov bolj politične nravi. V tem p smu svari najprej, j naj državna pravdništva ne bodo prenagla z dviga^em obtožeb, dokler ni eum opravičen v objektivnem in subjektivnem pogledu.
Tu sle li politično važen odstavek o — tiskovni svobodi. Naredba pravi, da svobodna beseda ne pomenja nevarnosti, ako prihaja iz patrijotičnega srca. Nasprotno : svobodno novinstvo je pravi odvodnik za strasti, razpaljene po razmerah. Kar ne more prenašati kritike, to bržkone ni imelo nikdar sposobnosti za življenje. Le proti novinstvu, ki vzbuja surove instinkte, je uporabljati za k m z vso njega estrino! Potem slede navodila za posta-panje v personalijah, slična kakor predsednikom viših deželnih sodišč.
Beseda je lepa in papir jo tudi potrpežljivo nosi. Da vidimo, v koliko bo beseda postajala resnica — v praksi !
»Information« meni, da se pod Koerber-jevim vodstvom neha politika zbadanja z iglo in malih zlolmoeti proti Oehom in Jugo-
slovanom, ki je bila glavna »foree« barona S[»ensa. — Vederetno !
Po programatiskih naredbah K »erberje-vih bi bilo soditi, da bo provizorij precej dolgo časa trajal — tako dolgo, dokler ne nnjde zaključka, na kateri kaže »Politik«.
Na Balkanu. Nek diplomat, ki jako dobro pozna razmere v Macedoniji. je tc dni i izjavil, da nemiri gotovo končajo v nekolikih tednih. V mnogih kraj h Macedonjc da je že zapadel sneg, kar dela ustašem mnogo neprilik. Macedonski odbori da odre le vsled tega, da se preko zime operacije zaustavijo. Radi tega pa da Turčija vsejedno ne more pričakovati, d 1 bi zatrla ustajo, ki da se prihodnje spomladi ponovi še v veliko večih dimenzijah. Diplomat je nadalje zatrjevaj, da je raaeedon^ko gibanje mnogo podpirano od inozemstva in p >sebr»o od bolgarskega prebivalstvu, ki p-)3ilja ustašem denarja in orožja.
Kriza v Srbiji. Včeraj popoJudne vršila se je v bdigrajski kraljevi palači velik* konferenca rtzlednih srbskih politikov, kater, je predsedoval kralj sam. Razpravljali so o-položaju notranje in \ nr.nje srbske polilike.
General CiBtar Markov f- še ni od>©žil rraloge za sestavo- novega mi nisterstva. Rixii-kalri so baje uvidWi, da je nemožno sestaviti čistrv radikalno mt»isterstvr>* in bi bili zadovoljni tudi z Franasovičeviao kabinetom, aks bi VV*' vsprejel nu^isterstvr> liaam*-.
P?vi tajnik ruskega diplomaličnega zastopstva v Belemgradu, Man;^irov, je v soboto nenadno odpotoval. Drugi tajnik, lT;vreinov, je premeščen r Ab:«nijo in zatrjuje se, da bo tudi c*lposlan<ec Čari kov premeščen-. Man-zurov je na poreki kralja Aleksandra zosttopal ruskega carja in 2atrju je se, d i je imel precej u pij iva na razvoj dogodkov v zadnjih dveh letih in tiž*li r»a odložen}« potovanja 3rbske kraljeve dvojice v Livadij».
Štrajk prernogarjev na- Frasc^-skem. Štrajk delavcev v francoskih rudnikih premoga še vedno nadaljuje in znaša število ši7»jkovcev teilaj b»je 1 M^/ delu pari je le td-.tM'H) • premaga rje v^ V okroajn Sainc • Htienr»e skuša-)o preaa<ga*p tudi vse druge delavce pregovoriti v; štrajk in uprizoriti tak<*>i gerseratni štraj l v ter»'okrožju.
V okrožji: > Pas i e CaVavs je bil nek pre-rnogar, ko je šel na ielor n.streljen> v nogo. V	okrožju bili s<>.-v a©či med IC in 1
t. m . r>emiri.
Tržaške vesti.
^omoeij:li-l >no i. ro. je bi^-na vseučilišču v Grad»» gospod R i bard Ji »g iz Solka m promoviran doktorjem vsegii-rdravil • stva. Nadarjenenou ia izjetlno niiH-ljivemii doktorju (položil je vsa izpite z odliio naše najsFČoeje čestitke.
LSaslužeiio lnovlšitikje. — Lr^vinski minister jc imenoval poštnega kontrolorja Iv. Pogorelca v Trstu, adjuaktom . (namestnikom ravnatelja uradov V
iosp. Pogorelec jo- velečastitljiva oseba, izboren kakor uradnik, vzgleden kikor čh> vek — jiravi mor pridnosti. In takega človeka si> dolgo za p., s ta vi [al i in mu dekli krivico. G > vzroku noeem»» govoriti. Stj je na <Jlani. Marveč se iz pjlue dttše j)ridružti>mo velikemu številu onih, ki mu čestitajo, sedaj od srca, iskreno.
Pokopali 80 včeraj gospoda A n t o n a kepica, podjetnika za preva/'auje. Pokojnik je bil jako znana oseba med našim ljudstvom 10 zelo ,>s>pularen 'zJasti med vozniki. — Vendar- pa je bil pogreb včeraj jako skromen,, da si je bila »edelja.
_ Vzrok pa je bil le v odtujeni nam
rodbini, ki menda namenoma ni pGskrbela,. da bi b;lo naše ljudstvo Izvedelo, o smrti pokojnika. In zaanci njegovi so jako obžalovali to, kakor nam sporočajo. Pbkojnik je-bil rodom Doienjec in j& bil kakih TU- let star. Naj j»o6iva v miru !
Demisija svetovalca Kas^o.vieha. Iz zaneslj-.vega vira doznajemo, da je mestni svetovalec in drugi po lpredsednik tržisksga mestnega sveta, Kascovich, pmlai svojo demisijo. Govori se, da je Kisoovieh demisijo ni ral radi t*ga, ker so ga o volitvi pa-vega podpredsednika popolnoma prezirali.
Kamoristični listi taje to stvar, ker upajo, da vse lepo popravijo med seboj. Da se pa demisija še ni oticijelno prijavila, je krivo tr, . da je Rasoovih pismo, s katerim naznanja svoj izstop iz mestnega sveta, nuslovil o3tbno na župana dr. SanclrineUija, ki pa je seduj odsoten in s i pismo ša ni odprlo.
Kakor potreba nanaša! Čitateljem je znan slučaj romunskega poslanca Lupu. Trpel
;je preganjanje kakor uradnik radi svojega nastopanja kakor politik. Sedaj je stvar na dnevnem redu v zbornici poslancev in v zadoščenje nam je, da se je zbornica skoro enoglasno potegnila za rečenega poslanca, oziroma za svobodo vseh svojih členov v svojem političnem delovanju. »Piccoloc pa je pov-darjal še posebno, da so tudi italjanski poslanci med onimi, ki obsojajo, kar se je dogodilo poeiancu Lupu.
No, gospoda v laškem taboru naj nam dovole, da jim osvežimo spomin na neki dogodek iz časov, ki niso prav daleč za nami. I>.»go-dek je bil sličea onemu s po?lan?em Lupu, samo daje bil š e h u j i i n j e i n v o 1-še veliko h 11 j o krivico. Mialimo na i slučaj s poslancem Spin č i <; e m. A kako so se vedli Italijani tedaj '? P 1 o s k a 1 i s o proganjanju z obema rokama, in zaBramovali JSpinčič* ! A on, ki je pro^a-njal politika in poslanca Spinčiča z fanatizmom kakega besnega derviša v črni Afriki, bil je italijanski stranki faktični vo-ditePj in roentr>r. K njemu so hod li n:» t r-* a k o n a m e s t n i š t v o se svojimi a a s v e t r i n po njegove nasvete'. Proganjanje Spi oči č i js odgovarjalo n'ihovim srčnim čutstrt»m, glede poal. Lup« pa t'jc>* nasprotno, ker je	— Romun!
Kalsor j>^tiel»a trenutka nanaša !
Sedoj. pa ni v^f dvoma ! Današnji li^t >ŠoI*,c priobčuje sledečo brzojavko iz Zadra :
>Narodni let« je bil zaplenjen radi neke domače ves*«. Druga izdaja je bita tu li zaplenjena vsled po uredovanja italijanskega k on z nI a in-sicer radi članka iJnfamije«, kateri članek pa ni bil ira-plenj*n v prvi' izdaji, prišla je tretja izdaja.
Krasni o-lnošaji t<>:: najprej zaplenja« list avstrijska vla«<a, potem pa prihaja še zastopnik italijanske vlade in da zapleniti drugi) izdajo lista rac!*, članka, kateri se zastopniku i»aše vlade ni zdel vreden konfiskacije. Ako smo torej že tako daleč- v — Italiji, da se časopisi plecijo na želo italijanskih konzr.iov, potem naj e kar tem direktno poveri na«i*orništvo nad ča»opist naj se državno-• pravdništvo reši te sitne- naloge l>a,.dav ta »pliv Italije je že čutiti v naših pokrajinah z vsakim dnevom močneje.
Na adveso-slavnega policijskoga rav-»ateijSaVii. Pišejo nam t Pred kakimi U> leti smo imeii v Trstu precejšnje število državnih redarjev; ki niso poznali nego en sam Ijeaik, in ta j» bil italijanski. Tedanje redar-j »t v eno vodstvo je spoznalo, da s takim re-1 rbrstvom v Trstu ni inogi>če nadaljevati, ' zato je zahtevato od vsakega novinoa znanje j tr^b jezikov. 0b vsem tem ;e imelo reilar-j stveno vodstvo na stotine peeodeb in mu je bi»]o le izbirati med vso množico. One redarje, ki niso znali nego san&o iaški jezik, so bi-Ii sčasoma nadomestili a-takimi, ki so go-vfHnli oba dežtlna in zraven še nemški je^ik.
Tako > bilo pred leti. Li'anes smo zopet ta-^, kjer bbio bdi v prejšnjih, gori omenjen.h č-asib. Zadaje čase je redarstveno vodstvo vsprejelo v službo precejšnje število mož, ki n^ poznajo niti besedice slovenskega d e ž e 1-n e g a j e 3 i k a in je med temi celJ četo-riea poročenih! Trije so Furfani, eden pa je Piranec! Kako in zakaj je redarstveni urad gaiatral za potrebno sprejeti - proti predpisom — poročene može in zra;en tega može, ki pt-znajo le laški, oziroma ,'jarlanski >z»k ?!
liedajstvo je, oziroma bi morala biti v pomt^č mirnemu in pošteneiau meščanstvu. Da i pa to redarstvo v takem mestu, kakošnje je nas Trst s ssojimi posebnimi :n nenavadnimi narodcof-Uiimi razmerami, mora absolutno po-| zDati jezike meščanov, U> je vendar jasno, ker j drugače je to redarstvo v vedni nevarnosti, da ; zigrfša breztaktnosti in, v mnogih slučajih ! kaj hujšega. Denimo shičaj, ck sta se dva i slovenska moža, ko. sta nekoliko »sladko ginjena«, sprla radi kuktr maloakosti. Vlakih j slučajih je človek nekoliko	glason in
i izgleda, kakor bi se prepirai če tudi se v j resnici le pogovarja). lUdar, ki ima o taki j priliKi nalogo blagohotnega pcsredovaaja, oai-loma opominjanja, je lahkts ako pozaa jez.k obeh prepirajoč.h se, angelj varuh obema; v nasprotnem slučaju pa je lahko v nesrečo. ' onim, katere naj bi miril in blagohotno sva-1 ril, ker ne pozna jezika. Zato ravno mora vzbujati najuie pomisleke praksa, kateri je začelo policijsko ravnateljstvo slediti o imenovanju redarjev. Zato ee čutimo dolžne, da povzdigam»» svoj glas proti tej praksi |re-darstveaega vodstva in zahtevamo, ne v
imenu narodnega šovinizma, ampak v imenu h umanitete, naj se vsprejemajo v službo le redaiji, tako vaposobljeni v jezikov- j nem p >g'e Iuf (ia boio mogli občevati v ma- j terinem jeziku prebivaleev obeh narodnosti v dežel*. A v kolikor se je že grešilo v tem pogledu, naj se hitro popravi po možnosti.
S kom ?!...! Socijalističko glasilo »Lavora-tore« je priobčilo te dni poročilo o nekem soeijal. shodu v Gradiški. V odstavku, ki je govoril o taktiki, je pa rečeno, da bo moglo v o d 9 t v o s t r a n k e, za časa volitev, podpirati kako radikalno skupine meščanskih strank!
Kaj po menja to ? Kdo in kje so tiste »radikalne skupine«, katere utegnejo naši socijalisti podpirati ? Tako »e moiamo vpraševati sosebn<» mi Slovenci, ki smo od svojih slovenskih socijalistov morali čuti že tolikokrati, da
....
jim njihov program ne dopušSa, da bi imeli kake posle z nar. stranko ! Se na zadnjem rrani-teetacijskem shodu pri sv. Jakobu smo mo rali poslušati, kako se nam je klicalo : z varni nikdar in nikoli! In to — nota bene — o priliki, ko ni šlo za kako specijalno, »narod-njaško«, strankarsko stvar, ampak za zahtevo, ki se prav gotovo ni porodila iz zgolj predbaci vanega nam »narodnjaškega šovinizma«, ampak je šlo za kulturno, torej za stvar, na kateri smo, ali bi v=aj morali biti, vsi enako interesi rani. A če je bilo tako ce <► ob tattem vprašanju, ali nam je sploh česa pričakovati cd te strani ozirom na narodne pravice, pa bile še tako opravičene in temelječe tudi v človeškem pravu l'.
[n tu moramo posebno povdarjati, da se je isto oficijozno laško glasilo socialistične stranke, katero imenujemo gori, zrecno izjavilo solidarnim z nastope m onega govornika na man testacijskem fhodti, ki je najodločneje Da-itopil proti nam!
Ta moment moramo imeti posebno živo v mis. , ker je za nas o lločilne važnosti ozirom na vprašanje, ki nas zanimljč danes. Ozirom na vprašanje namreč :skombise mogli socijalisti vezati o prihod nji volitvah?!
Z nami ne ! To je izključeao že danes, ako smemo soditi po vseh dosedanjih nastopih njihovih po časop sib, shodih in zasebnih pogovorih .......! Z nam: ne ? S kom torej ? S kom
tu v Trstu ? Kdo je tista »radikalna skupina« ? M se oziramo okolo sebe, iščemo se svrjim očesom in ne vidimo druge in< žnosti za eventuelno kooperacijo socijalistov o prihodnjih volitvah z drugimi buržoazijskimi« strankami, ne go : s o b o j e v n i š t v o z našimi narodnimi nasprotniki! M ne vidimo druge možnosti nego te, da se združijo z gospodovalno italijansko stranko, da torej socijalistička stranka prezre lepe, pravične, človekoljubne nauke n a j p r o s v e t 1 j e n e j i h glav iz lastnega tabora, nauke, ki nalagajo socijalistom v neizogibno <1 o 1 ž m o s t, da vslkdar nudijo pomoč Mhkcjeiuu proti močnejemu — iiasil-nikn !
Za slučaj torej, da je bil navedeni sklep na shodu v Gradiški glede taktike skrben in previden preludij za prihodnje volitve, j ote m morami gospodom izreči zt hvalo na tem, da so bdi o pravem česu tako odkrit:. Sedaj vemo vsai, kakimi možnostmi nam je računati za pr hodnje volitve ! A po tem bo mogel sprevideli najzadnji slovenski slepec, koliko je ura bila in bo videl razliko v p »sto >anju socijalistov nasproti slovenskemu nacijocalizmu. ki je etičen, plemenit, ker se bori za najelementarneje pravo tlačenega naroda, in nasproti nacijonalizmu tu gospodovalne stranke, ki je nemoralen, ker tlači druge in jim odreka najtlementarneje pravice!
Zopet naše mestno gospodarstvo.
Lepo je od naših mestn h organov, da tako Sicrbe za razna sprehajališča, kakor pri sv. Andreju, v javnem vrtu in v mestnem gc-
zdiču.
\ javnem vrtu so napravili lepo sprednjo stran, lep uhod in so rezžirili vsa šeta--"•a. kar je bilo ; ozirom na naraščaj ljudstva) zel* potrebno. V" gozdiču so razširili vsa pota in napravili mnogo novih sprehajališč, kar je bilo iz gornjega razloga skrajno potrebno.
Vsa ta dela, ves ta trošek, ki ni ravno malenicest, je pa le na korist boljšim slojem mestnega prebivalstva, dočim niso za revnejše sloje storili — nič.
Okolo sv. Jakoba so odprl: precej novih ulic. Mnogo jih je pa odprtih že leta in leta, a so, ene in druge, v takem stanju, tTa de-
lajo sramoto onim, ki gospodarijo z mestnim imetjem. V velikem neredu se nahajajo skoraj vse ulice naših predmestij, in za vse to nimajo na«i mestni gospodarji denarja!
Prav je, kakor smo rekli, da se skrbi za javna sprehajališča, ali skrbeti bi se moralo tudi za urejevanje in snaženje onih ulic, katere rabi revnejše ljudstvo, ki mora, hočeš, nočeš, plačevati, ako ne rednih, pa vsaj izredne davke v mestno blagajno.
Pustite torej, gospoda, za nekaj časa gospodska sprehajal šča in obrnite nekoliko več pozornosti revnim predmestjanom, sicer bi vam morda moglo škoditi — o prihodnjih mestnih volitvah !
I zorno razsodišče delavske zavarovalnice o nezsrodah v Trstu. V »Slovencu« čitamo : Neka delavka .ljubljanske ces. kr. glavne tobačne tovarne je vložila tožbo proti delavski zavarovalnici glede neke nezgode. — Dne 14. t. m. je dobila od razsodišča reko-mandirano pi^mo z vabilom na razpravo, ki se bo vršila o. oltobra 1002 ob 10. uri v T'S'u. Vabilo je datirano s •">. okt »broni t. 1. Na pošto oddano je bilo vabilo dne l'». okt. 11*02. Un:cum, d v a d n i p o razpravi je datirano vabilo na razpravo! Originalno vabilo ima številko ( u 206/2. Na ta s'ućaj opozarjamo državnozborsko delegacijo.
Zveza slovenskih pevskih društev.
Iz pevskih krogov nam pišejo: S )botni »Narod« je trdo prijel začasni odbor za ustanovitev zveze slovenskih pevskih društev. Mi smo svoječasoo opominjali isti odbor, naj takoj razpošlje že potrjena pravila, da se napa pevska društva izrečajo gle le primernosti istih, da nasvetujejo eventuvelne spremembe, ali da se vpišejo zvezo.
Nam niso poznane razmere tako d >bro, kakor gospodom v LJubljani, zato smo le opozarjali. Nt še mnenje pa je, da bi trebalo nemudoma začet', tla se tako pravočasno pripravimo za eventuvalni izlet v središče, kar ni tako lahko priredit'.
Mi menimo, da bi bila prilika dcsetlet niče pevskega društva »Ljubljana« najugodnejša za obdržavanje prvega občnega zbora »Zveze«; zato prosimo še enkrat, naj se že razpošljejo pravila.
Dražbe preatlčuin. V torek, dn-4 21. okt. ob 10. uri predpoludne se bodo vsler? aaredhe tuk. c. kr. okrajnega sodišča ca c vilne »tvari vršil« sledeče dražbs premičnin : ulica S. Giorgio št. 1 in ulica S. Lazzaretto vecehio, lukui stroj ; Sv. M. M. Zgor. št. 76 in ulica Sanita št. 8, h'šna oprava in žlahtni kamsn: Piazza Vecchia št. 1, h šaa oprava: ulica Glulia št. 41, hišna oprava; Scorcola št. ."573, hišna oprava.
Vremenski vennffc. Včeraj: toplom i j»> 7. uri zjutraj 16.0 ob 2. uri popoln in.* 22.0 C.° — Tlakomsr o0 7. uri ejutra, 763.— -- Danes plima ob VI54 predp. in 0i S 02 pop.; oseka ob 3 .o9 predpoludne m o 4 5 popoiudnd.
Vesti iz ostale Primorske.
X kastno svetinjo za 40 letno službovanje kot oskrbnik na posestvih gg. L 3 vije v v Villanovi je dobil gosp. Crban Gruden, sedaj pC3?Rtn:k v Petovljah pri Zagraju, cd c. kr. namestništva v Trstu.
X V Opatiji je bilo od L. septembra HK)2. do vštetega 25. oktobra »70 oseb. O A
oktobra pa do 15. oktobra je prirastlo ■j 17 oseb. Dae 15. oktobra je bilo navzočih 11 43 oseb.
4» lasov i o smrt i Petra Trobca. V soboto vršilo se je v Pulji zdravniško ogledovanje trupla pokojnega brzojavnega nadzjm ka, Petra Trobca, katerega s> nsšli smrtno ranjenega (kakor smo sp ročili v zadnji številk*) na istrski železaiški prog' blizu Sv. Petra v Šumi. Zdravivki izključujejo možnost, da bi bil Trobec žrtev /.ločina , ker je bila rana na glavi prevelika, da bi prihajala od u larca z nožem ali krivcem ; skoraj goto » o da je, da se je dogodda le nesreča. Dokazano je namreč, da je Trobec istega dne mnogo p l in je bil, ko je na večer zapuščal neko družino, kamor je bil pj-vabljen, precej »dobre \ol,e . Možno je t>-rei, da je padel na železniš.i t r in da ga je ranilo prvo kolo stroja, pre Ino je bilo nn žno stroj popolnoma ustaviti. Mt žnest ubojstva se izključuje tudi vsled tega, ker je bil pokojnik splošno priljubljena oseba. Vsekakor pa se bo še nadalje vršila preiskava, dokler vsa sivar nc bo popolnoma na jasnem.
X Ntrajk z nepovoljnim vspehom. i
Tvrdka Drufovka (z usnjem) je imela 10 delavcev oziroma delavk. »Soča« trdi, da so ti de'avci služili po 15 do 17 gld. na teden, delavke pa 7 do 8. Minoli teden pa da so stopili v štrajk, zahtevaj e, da se jim plačilo poviša 6 stot. ol para nadplatov. Tvrdka je odgovorila, da ne more ugoditi tej zahtevi, a je ob enem pozvala delavce in delavke, naj začno delati pod starimi pogoji, ker sicer naj se smatrajo odpuščenimi. Ker pa delavci in delavke nočejo delati pod starimi pogoji, je tvrdka naročila druge delavce iz Ljubljane in iz Trsta, ki so meada že prišli v Gorico.
Vesti iz Kranjske.
* Sprememba na novinarskem polju v Ljubl jani. Gospod dr. E Iv. L a m pe je odstopil od izdajateljstva »Slovenca« in je uredništvo in iz lajatelistvo prevzel g. posl. dr. Ignacij Žitnik.
Vesti iz Štajerske.
— Žalostno ! V Mariboru so zasnovali žensko učiteljišče, katero naj bi naš slovenski Stajar preplavljalo z nemšk rni u5iteljicitnJ. Sicer pa je to učiteljišče popolnoma nepotrebno. Svojo raison d'etre išč3 torej izključno v germanizator čnem zistemu. Dovolj ra/.loga torej, da je Slovenci občutijo kakor šibo, ki naj jih tepe in da se mu izogibljejo.
Največo teživo so imeli z iskanjem učitelja za slovenščino. Nekaj slovenščine mora vendar znati tudi učiteljica germanizatorka, ako hoče govoriti s sloveask mi otroc;. Ali z drugimi besedami : č-i hoče g^rmanizirati. Vsi pr« fesorji, vsposobljeni za slovenščino, z gimnazija in možkega učiteljišča, s » odklonili ponudbo. Koaečao so ga pa vendar našli v osebi d'u h o v n i k a profesorja B r e 1 t c h a '.
I	__
Brzojavna poročila.
Dr. Koerber — minister za pravosodje.
DUNAJ ll.>. < B ) Ministerski predsednik dr. Koerber je vsprejel danes, kakor voditelj ministerstva za pravosodje, uradnike tega ministt rnva, ki so se mu predstavili.
Po pozdravnem nagovoru sekcijskega načelnika Ivleina je izrekel dr. Koerber osve-dočenje da so uradniki v vseh stvareh, ki se tičejo sodišč, ^ami nepristranski sodniki, kakor je tudi njegjv sklep, da bo izražal popolno nc odvisnost sodišč.
Na mesta sodnikov bom postavljal le značajne može, ki i-mjo popolno sposobnost za to. Spominjate se se^ebno ua velike ni-'oge, ki jih stavlja justici naglo povz ligajoee se gospodarsko življenje, spominjajte se pa tudi predvsem, kar zahtevki od vas human-nost v najširšem smisoi današnjega razv r-ščenja človeške družbe in glejte, da boste vs kdar zadoščali tej visoki d>lžoo3K.i.
Loterijske	številke,	izžrebane dne 18 oktobra :
Trst	1	74 52 43 81
Line	14	70 32 21 27
z=====^=======
F I L I J A L K A
c. ti pri?, avstr. kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. / vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2\.°0 30-dnevni odkaz 2•'„•/, o	3-mesečni „ 21///.
^ f	n " 4 o	(J.	Ol «|
" n	n * t o
na piania, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-jrovcih avBtrijske veljave, stopijo nove obrestne taks i i krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. t vredn. papirjih 2°„ na vsako svoto. V napoleonih brt-z obresti.
Nakaznice aa Dunaj, Prago, PeAto, Brno, Lvov, Trop.* v Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Grade v Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu
Reichenberg, &aaz in Solnograd, brez troškov.
Knpnja in prodaja bitku 1°/00 provizije.
Inkaso vseh vrst pod najumestnejaimi pogoji.
Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da rebrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
Svoji k svojim!
ZALOGA	i
pohištva;
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge ? Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom ]
prej ^inton Cernigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) j št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele. ;
•Solidnost zajamčena, Icajti les se osu5i . v to nalašč pripravljenih prostorih a tem- ; peruturo *>0 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
Album pohištev brezplačen. 'M
llijzii Kaljeni
nasl. Fr. Hitty
TRST.-nI, Barriera veccMa 13-TRST.
Zaloga snovij za moške
iz ta in inozemskih tovarn.
Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo.
I Ah o r <1 ro h n a rij.
Sprejemu naročite xn obleke i>o meri.
Proti
kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd.
zahtevajte vedno
Minp pastilje.
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-
kih, učiteljih itd. Dobivajo ae v škatljicah v Preiidinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 60 stotink.
Blag. go?p.
Gabrijel Piccoli
lekar
dvorni založnik Nj. sv. p;ijH>/ Leona XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Vase tinkture za želodec, katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878 in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih.
Krmin, 13. maja 1807. Miroslav Leitner.
C. kr davčni blagajnik.
Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter s?m popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni.
Strasoldo (Primorsko), <>. marca
Karel grof Strasoldo.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Fimorskem, Goriškem in Tolminskem po 30 stot. steklenica.
IMsanier Levi Mmzi
j Ptt* is c«jre£ja tovarn« poMftra '	v»et vrst.
j —•$ TRST ••-
|	TOVARNA:	j	ZALOOB:
I	VI« Tcaa,	i	Piazza Rassrf« it. 2
vogal	I (Šolsko poslopje)
I V!« Llnltuea	|	In Via Rlbcrg« ii. 21
!	Telefon it. 670.
'	-HOM-
'	Velik hbsr tape.arij, treti ia sik. Is-
)	vrfaje oaiočbc tndi po posebnih amčrtih.
' Con« bril konkurence.
' lLCmmii CBVII ZASTOIJ ii fKillO ' Predmeti postavio sa na pat ot-rod I	^ieznico franteo
Mala oznanila.
Pod t-> rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za za večkratno insercijo pa cena primerno zniža.	za vse leto za enkrat na teden stanejo
po 20 K. ter se plaćtiiejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava <»0 stot.
V Trstu.
Zaloga likerjev t sode i li in b:i*Hikah
Perhauc Jakob ^^^
▼in <n buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kasarne.
A nfnn ^nrli priporoča evojo kavano r^lltUII sJMI II »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago w> vt»i hIo realki in
mnogi ';rugi časniki.
Birma!
Velika priložnost za nakup obleke za dečke
Salarini
Ponte della Fabra št. 2.
Vabim cenjeno občinstvo, da blagovoli obiskati moje prodajalnice: Ponte della Fabra št. 2. (vogal ul. Torrente), ulica Poste nuove št, 3. ..Alla Citta di Londra" (na voglu ul. Carintia, zraven tiskarne „Edinost") in v ul. Torrente št 26., I. nadstropje.
Um Mi strojev
za domačo rabo in obrtnike.
j*- 5 letno jamstvo ^t
Mehćiiik-siecijaust za ropraTljanje strojev mi vrst!
RUDCIF ROTTL
Ti!*»T. I* i a//:« V < aterina it*. 1». — TKST. I _ j
Glavni zastop 7a Trst. Kras. Goriško,! Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
1. Frim*J«sefs*Ouai st. 1 a (v lastni liiši>.
Pi jM>ln<> vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega b^none^a društva in lavarnke hijnitekarne in meniouv. banke v ili nakovu.
sprejema zavarovanja na življenje v rarnovr-tndi kombinacijah in proti nizkim premiji-m. i^pt-cijblno zavarovanje otrok brez ziiiavn -keira ogleda, izplača v ši v sin Čaj a že-nii\e »li prehoda v v»»jake zavarovani zne-f-ek [»roti malemu odbitku pied pretekom
zavarovalne dobe.
Glavni zaetop v Trefu. Corso št 7. Telefon 469
„Aiiflei Ie Franz"
krčma
v ulici Geppa štv. 14.
Teži vina prve vrste:
Bela ripavika . . . liter po 40 kr
črna istrska...... 36 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Družinam «e pobija na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. crno isterako liter po 23 kr.
PrijH>roća m? tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 5 O litrov naprej po dogovorjeni ceni
Josip Furlan, lastnik.
V novi trgovini na drobno
Peter Klaosich
Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris
se nahaja bogata zaloga
platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam po
najugodnejšimi cenami.
- - Velik dohod frlistanja in pogrinjal. - - Q
Edini zastop se zalogo za Trst, Goriško, Reko: Istro in Dalmacijo	X
TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v C0URTRAI, FIANDRIJA (BELGIJA). M
3van Scmulic
v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša)
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud :olo . Boeata zalosa raznovrstnih obuval za erospode. jsrospe in otroke.
Poftne naročbe se izvrie takoj. Po^iljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter -e 'ZvrSuje * največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenab.
Za mnogobrojne naroObe f»e toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. diiv. avstr. Lloyda.
oličinstvo v Trstu
priporoča slavnemu oličinstvo a* Trstu in okolici kakor tudi po t lezel i. svojo
wr bogato zalogo pohištva.
A nalogi ima vsakovstno pohištvo najfinejo in <lrnoi vrste, iz trdega in lielega lesa. \ olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. ( < ne so zmerne m postrežba toena in postom.
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulieo Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Svilene plinove MREŽICE!!
„ROITAI."
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA NEPREGOELJTVE LITI
F. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
__o —

Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
SSr jjogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stoik', stenskih niše rahaja v dobroznani
zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
Gustav Bonazza

v Trstu. Piazza Itarrieni veeelila.
(vop«l Androna deli' O'mn). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev* in tapecarij. Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo ra/.ven embalaže* t franko na kolodvor ali brod v Trstu.
„K sv. Antonu Padovanskemir'
(AL SANTO Dl PADOVA)
Prva ]>m di-p niea cerkvenih oprav in nabožnih pre Imet »v
Anton 6. Vogr-ič
Via M uda veccliia št. 'Z. (zadej municipalne palače.
Y»»liV jn (Tppirj< ei zhir rr-ašnih plačrpv. ji|iiviifllfir( Stri, k»*l». kojjtnev, k? n-delnbrov. b-mn. "-verik nizi«11. palm. nali- ž»»i|i kir»'»v. i>le><.irrs-li:, liturir	mi molitv^n li
kniif. vpneev.	11, vh«i»i»vrnrn»h piHjolrc. fiMl>«»žn h »*/.£?'m«	pripravnih.
Zaloca s\eč cd pristneca čebelnega voska I. in II. sestave ter vseh drugih predmetov.
Vse po najzmernejšik cenah.
Preeastltim cerkvenim upravam se dovoljujejo poselmo /.nizane cene. Sprejemajo se vse v to stroko spadajoče poprave. ^m^—^^m—mmmm^ Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.
McuIf. SlCT61Sl!B PSPOlliBje
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jVJctodijcvo -m
cikorijo.
podpirajte družbo Cirila in jfteteda!
n*xx*x*x**MUHX*uxxMxnn%UMxxxxx*x
| paglianovo mazilo (sirup)
za osveženje in čiščenja krvi
prof. Ernesta Fagliano
r.ečak pokojnega profesorja Hleronima Fagliano
ie bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikorano na narodni farmacevtični razstavi iSq4 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
■V Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo |»>
koji ima ivrilha Hier..uilna Fagliano izključno pravico postopati pr. ti vsa k< mur, ki bi rs/pečsval ponarejanja, ter je ob jedneni prisodil tvrtlki vse sodne truške in odvetniške uoške provzr<eene do leta
Naš sirup je ravno isti, kojega je irum'11638. pok. naš stric prof. Hieronim Paeliano ter hranimo njeeove izvirne recepte. 5 kojimi se je dokazala resnica. Vai ti dokumenti ki so p sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu podišeu.
Poživljamo vabi gar. da | rf kliče; to zadf šča v dokaz resnice, kojo snu« vedno ttdib in razkrili brez\ee'ne laži gotovili špekulantov. Zgoraj označene listine zamire »i vsakdo ogledati. Ogibajte »e vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koii t osi n na lončku in ovitkih nafo varstveno znamko. 'I vrdka
nima družio. ar Napolj 4, Calata S. Marco
X X X X X X X X X X X X X X X X
n
e o o
00 00 00
000 00 00 00
x
X X X X X X X X X X
s
X X X X X X X X X
Ka/.prodnja'.
1>„ nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gfl- 95 nč.
krasna garnitura <>!»-stoječa i/
14 krasnih dragocenih predmetov
in sifpr t
1 ura ml niklja, Anker remont. (n<» želj«"> tudi posr« l>».) z lep > ran- zljanim p.-kr- vora meno. urejena « letnim jamstvom ia skatljico. 1 kra'sr a g^ldin ali nikljasta okropna verižica
s prive-oir. 1'arižki si-tem. 1 g< ld.n igla. za kravate / inrtir. briljant«. 1 par gumbov za mnnšete, znamka >(Jarantie_ -1 gurni t ara (5 komadov) gumbov za srajce m
ovratnike.	,
1 par uhanov i/ pristnega sreUm, "radno
piiDcir.
1 goldin prstan p krasnim kamenon.
1 žapno ogledalo v etviju.
V-eh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošdja le 7.a 2 gld. 95 nc. s povzetjem al. po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakovo - St radom 17. - Krakov«
Neodcov^rjnjoče s])rejmeni v 8 «lneh nazaj in zvrnem denar, vsled cesar nima kupec nikakega nzika-Boirato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajaici in agenti se sprejemajo.
Veak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razgledniciimi mesta Krakovo.
XXXXXXXXX»)(XX«XXXXXXIt«XXI(XXXXXXX