295
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Cesarjevo potovanje. — Po cesarjevem prihodu dne 8. t. m. popoludne v Celovec vršile so se tam sijajne slovesnosti, katere omenimo uže na drugem mestu. Enako sijajen bil je sprejem v Beljaku in Trbižu, kjer so dne 11. t. m. cesarja razun uradnih sprejemov pozdravili Zilci na konjih in Ziljke v brhki narodni noši, katera je vzbudila cesarjevo pozornost in zadovolj-nost. „V spominj" podaril je vsaki Ziljki cekin. Popoludne odpeljal se je cesar po železnici v Maiborget. Vr-nivši se od tod odpeljal se je proti Bovcu po vsi poti živahno in sijajno pozdravljan, prenočit v Bovec, krasno olepšan in razsvitljen. Pred stanovanjem „na pošti" bila je bakljada čitalnice in druzih društev sijajna, prepevanje cesarske kantate, „Naprej", „Jadransko morje", „Banovci", poslušal je cesar tri četrt ure na balkonu in je izrekel deputaciji pevcev gorko zahvalo. Včeraj dospel je cesar povsod po okinćanih in z navdušenim ljudstvom napolnjenih selih ob 11. uri v Tolmin ter se nadalje odpeljal skoz Solkano v Gorico.
Z Dunaja. — Minister Taaffe, Falkenhavn in Pino se podajo k cesarju v Trst; viadi sovražni časniki s kislimi obrazi spremljajo poročila o sijajnem cesarjevem
296
potovanji na jugu. „Tribune" ojstro obsojuje postopanje okrajnega glavarja Schemerla nasproti primorskim Slovencem.
Iz Maribora. — Dne 10. t. m. zborovalo je v svojem prvem občnem zboru „Slovensko društvo" pod predsedstvom dr. Rad a j - a. — Poročal je najprej državni poslanec baron Godi o svojem delovanji kot državni poslanec in izreklo se mu je popolno zaupanje društva in navzočih njegovih volilcev. Državni poslanec Mih. Hermati nasvetuje in vtemeljuje potem resolucijo, katera jasno kaže pot, po kateri naj se vpelje mir med Slovenci in Nemci na Štajarskem, namreč po določeni meji med Slovenci in Nemci naj se Slovencem d& poseben oddelek c. k. namestnije, in v deželnem zboru štajarskem naj v jezikovnih in šolskih zadevah poslanci glasujejo po kurijah, namreč o nemških samo nemški, o slovenskih samo slovenski poslanci.
Iz Lvova. — Metropolit Sembratovič, kateremu je tukajšnje namestništvo očitalo, da svoje pravoslavne duhovščine ne brzda dosti zoper prijazno nagibanje k Rusom, odpovedal se je, kakor časniki trdijo, po izrečeni želji cesarjevi, nadškofijstvu.
Iz Egipta. — En teden je mirovalo vojskovanje v Egiptu, ker se je angleški poveljnik prepričal, da je Arabi-eva vojska bolj močna, kakor je prej sodil in da je Angležem treba zbrati večo vojsko, ako hočejo napredovati od Kasasina proti Kairi. — Toda prišlo je še drugače. Arabi ni čakal, da bi se bilo Angležem ugodno zdelo, s topovi in puškami ga pozdraviti, ampak napadel je sam, in kakor se vidi, zel6 nepričakovano angleško vojsko v Kasasinu, in to dvakrat zaporedoma, prvič dne 6. in drugič dne 9. t. m., to je v sredo in v soboto preteklega tedna. — Angleži niso hoteli verjeti, da bi bila poročila o napadu Arabi-evem resnična in še le, ko so sovražne bombe začele padati v angleški stan, 6egli so tudi oni po orožji, ter so po malih zgubah — kakor se angleška poročila ne ravno ponosno glas6 — po hudem in dolgem boji, napad Arabi-ev odbili, sami pa se vrnili nazaj v Kasasin. — Blizo enako godilo se je pri Kasasinu preteklo soboto, samo da je boj dalj časa trajal in se je boja vdeležilo neprimerno več vojakov. — Telegram od dne 11. t. m. poroča o tem boji: Po izpovedbah vjetnikov nameraval je z napadom pretekle sobote angleški vojski Kasasin zopet vzeti, ker je mislil, da je tamošnja posadka še slaba. Pravijo, da je Arabi imel v boji 11.000 pešcev, pet švadronov konji-kov, 22 topov in 300 Beduinov. Sovražnik zapustil je Tel-el-Kebir ob 3. zjutraj pod poveljstvom Ali Fehmi-a ter je Angleže napadel od sprednje strani in na levem krilu. Ob enem pa je tudi na desnem krilu napadel en oddelek 2500 vojakov, ki so prišli od Salahieh. Egipčani izgubili so nad 100 mrtvih, število ranjenih ni še znano. Vso zdaj v Tel el-Kebiru zbrano Arabievo vojsko cenijo na 26.000 mož, ono v Salahieh u pa na 5000 mož. — Drug telegram trdi, da se je pri boju pretekle sobote vdeležilo pod osebnim poveljstvom Ara-bievem od 15 do 20.000 vojakov vseh vrst. Egipčani vojskovali so se nepričakovano hrabro, so topove izvrstno rabili in so se umaknili v popolnem redu po hudem pritisku angleške vojske. Zguba sovražnikova ceni se na 250 mrtvih in ranjenih, angleška zguba kaže k večem 5 mrtvih in 54 ranjenih.
Angleži imajo zdaj neki zbrano vso svojo vojsko v Kasasinu in pričakuje se, da so včeraj ali danes Arabievo vojsko v Tel-el Kebiru napadli.