i*V'-v v ' / ^ X-' - mi: i POLET kGLASILO KRŠČANSKE DELAVSKE MLADINE niADiNSKA wrm ----------------- I S l - LJIJDUANA PRILOGA „DEL. PRAVIC*". 6 FEBRUAR)A 1936 O vzgoji kmečke mladine Pri vzgoji mladine si moramo biti na jasnem, kako jo hočemo vzgajati. Pri tem pa ne pozabimo pogledati nazaj, da ee iz pomanjkljivosti in nafpak, ki so se vršile v preteklosti, učimo. Je sicer pravilno, ako poudarjamo, da tvorijo kmet, delavec in mali obrtnik delovno ljudstvo ali kratko rečeno, da so delavci. Vendar moramo računati z mišljenjem, ki se je vcepljalo temu ali onemu delu, n. pr. kmet je vendar več kot delavec, ter tako delal razkroj, ki je mnogokrat dovedel v sovraštvo. Največja napaka pa, ki se je vršila pri vzgoji kmečke mladine, je bila, da se ta mladina nikoli ni poučila, kake odnošaje naj ima do delavstva, kaj šele, da bi se ji dalo priliko poglobiti se v delavsko vprašanje. In vendar bi bilo to silne važnosti zlasti v nekaterih krajih. To nam bo jasno, ako vemo, da so v industrijske kraje prihajali delavci z dežele. V kmečki hiši se je rodilo recimo pet sinov. Le eden je bil izbran za gospodarja doma. Štirje pa so bili na razpolago, ter so šli v rudnik, k železnici, v fabriko. Prvotno so še morda menili, da bodo tam začasno, da si nekaj prisluži jo. Saj jim je bilo vendar težko ob misli, da ;bi za vedno zapustili očetov dom, polje, travnike in gozd. Toda leta so minila in domači hiši, rojstnemu domu so postali tuji, bili so pravi proletarci. Poprej doma in v društvu, ako so bili v njem včlanjeni, niso nikoli slišali o tem, kako se delavstvu godi, kake dolžnosti in pravice ima. Pač pa so večkrat slišali poudarek, češ delavcu zadostuje, da ima pridne roke in dobro mu bo. Ko se je fant odpravil v industrijski kraj, ga je tam dojelo silno domotožje. Da bi ga zadušil, se je napotil v gostilno, ker ni vedel drugem. Vdal se je pijači, ker mu je bilo tem lažje, ker mu je dobra mati naročila: fant, kadar kaj rabiš, kar pridi. Dajala mu je raznih živil meneč, da bo lažje shajal. Mati ni vedela, da bo s tem usodo otroka še poslabšala. Tako je postal alkoholik ter polagoma še suženj drugim strastem. Pehal se je neprestano, da bi zaslužil čim več za svoje »potrebe«. Kadar je dobil vpliv med tovariši pri delu, je tudi tu pokazal, da ne pozna nobenega tovarištva, ampak ima neko naslado, ako se more nad kom znesti. Z ozirom na navedeno, ni čudno, ako oni, ki se trudijo združiti delavce, ugotavljajo, da so ravno mnogi, ki pridejo s 'kmetov, najslabši, da nimajo nobenega smisla za medsebojno sodelovanje, ter so cokle v delav- skem pokretu. Tam, od koder so prišli in še marsikje drugod, pa se je slišalo o »barabah«, ki so v Trbovljah (ali kje drugje). Ta, ki je ostal na posestvu doma, se blagoslavlja, oni, ki so šli v rove, se preklinjajo. Pa se nikdo ne vpraša: kako je mogoče, da bi med peterimi sinovi, ki jih je rodila slovenska mati, bil le eden dober. Napaka, ki se je delala poprej, ker se ti sinovi, ki so bili pripravljeni iti med industrijsko delavstvo, niso poučili, kaj jim je 9toriti v novem poklicu, se dela še naprej. Ne da bi se skušalo popravljati napake, ampak se ti sproletarizirani ljudje obsojajo kot izvržki človeške družbe. Mnogo je storila Jugoslovanska strokovna zveza e tem, da je dvigala industrijskega delavca in z njim onega, ki 'je prihajal z dežele. Mnogi smo črpali iz bogatih isfkustev starejših borcev v JSZ, vse ono, kar nam je bilo potrebno za delo med de- lavstvom. Smatramo pa za dolžnost, da vse ono potrebno in koristno, kar smo prejeli od starejših, zopet vcepimo mlajšim. JSZ je torej na vzgojnem polju med delavstvom mnogo storila. Mladinska zveza s svojimi mladimi silami pa bo mogla storiti še več. Na široko in na globoko bo mogla orati med delavsko pa tudi kmečko mladino. Iz prej navedenega sledi, da bi 'mladinske organizacije, ki bi se gibale samo v industrijskih centrih, ostale na pbl pota. Treba je njeno delovanje razširiti naprej na meje industrijskih krajev 'in še V globino , kmečke vasi. Da bo tako posta In povezanost med vsemi delovnimi stanovi. Da tako zgine medsebojno prerekanje, ki se je mnogokrat stopnjevalo v sovražtvo. Božje bitje smo, zato naj med nami zavlada bratstvo. Danes smo predvsem pregledali napake, ki so se dogajale v preteklem času. V prihodnje pa si bomo skušali predočiti, kako čimbolj uspešno uresničiti naše načrte. L. L. Lojze Jože Žabkar Obrazi v potnem asfalta (Dva drobna odlomka.) 1. »Tat — lopov...« . Zamišljen in izmučen, bolj od skrbi kol pa od lakote, v ponošenem suknjiču in v Bog vedi kolikokrat že zakrpanih čevljih, je šel mož mimo izložbe v široki ulici. Oči so mu iskale skozi velilko stekleno šipo, roke pa eo stiskale na prsih nekaj zavitega v debelo umazano cunjo. V karitativni pisarni so mu dali škaf krompirja, nekaj drv, nekaj kilogramov moke in dober kos slanine. Vsega ni mogel naenkrat odnesti, predobro se mu je nasmehnila usmiljena roika. Samo nekaj krompirjev je zavil v vrečico, drugo pa je zložil na kup in prosil gospodično, da bo prišel pozneje iskat z nahrbtnikom. Za kosilo bodo skuhali pa te krompirje. Otroci že čakajo doma kakor mladi kosi v gnezdil. Če pride oče prazen, se jokajo od žalosti, če kaj prinese, se jokajo od veselja. V izložbi so vabile tople volnene jopice, površniki, zimske siuknje, zimske nogavice, perilo, rokavice itd. Na vsakem kosu čepi listek in na vsakem listku čepi kakor kača: par 25 dinarjev, komad 250 dinarjev, ducat 122 dinarjev, itd. Vsak listek je mož prebral, godrnjal Ln tuhtal sam pri sebi: »Nič ni pod kovača!« Popraskal se je po bradi: »Pa saj še kovača ne zmorem v tej prokleti revščini, ki se je vgnezdila samo med nami reveži in berači. Godrnjaje je pretipal z očmi vso izložbo. Vsak kos je potežkal in vsako ceno na naijnižje zrinil in vse mu nič ni pomagalo. Kakor da se mu megli pred očmi, se mu je v hipu zazdelo. Z vročim čelom se je naslonil na šipo; kakor v močnem sunku mu je porinilo kri v glavo in tesnost je postala naenkrat pretesna in samo tenko je zazvenčalo in kosci šipe so se mu sesuli pred noge. Kakor okamenel je obstal. Bledost ga je oblila in zdelo se mu je, da samo sanja. Zavedal se je samo, da tišči v naročju v umazano cunjo zavite krompirje, da čakajo doma lačni otroci, da je samo z očmi tipal po izložbi, da, da — Z grdo kletvijo v ustih je bušil trgovec skozi vrata in osupnjen emu revežu tlesknil v obraz samo eno, tako težko in mrzlo besedo: ,, • »Tat!« Trgovka pa je hitela čez ulico in vreščala za stražnikom in se ni mogla pomiriti nad tako grdim zločinom. »Ta cigan, ta lopov, ta umazanec. Stražnik jo je pomiril. Mož pa se je še bolj čudil. Čemu te litanije, čemu stražnik in kopica ljudi okoli in okoli? »Pokažite, kaj s>te že ukradli! V naročje skrivate?« Razklenil mu je roke in cunja se je pretrgala in drobni in debeli krompirji so se raztresli po tleh. »Ni kradel v izložbi!« »Je pa nameraval!« »Gospod stražnik, gola slučajnost. Jaz sem nedolžen.« Samo ta dva stavka je mož ponavljal skozi na policijo in tudi tam ni nič več povedal. Da je nedolžen, je bolj točno vedel, kakor pa da je še tešč, čeprav je bila ura že dolgo čez poldan. Tik pred večerom so ga izpustili. Mož je odšel s stisnjenimi zobmi in brez krompirja domov k lačnim otrokom. Studila »p mu je vsaka izložba, pusta mu je bila vsaka ulica in ni mogel pozabiti, da so ga nedolžnega tako grdo obsodili. Mesto in ulica in asfalt, vse se mu je pristudilo. Najbolj pa še ljudje, ki nimajo srca za reveža, ki je nedolžen, ki je umazan in raztrgan, ki je brezposeln, oče s kupom lačnih otrok v predmestni baraki. 2. Kos življenja iz barake št. 21. Hodnik v baraiki št. 21 je ibil umazan in prazen. Prva vrata na desno. Nič vizitke. Soba je ozka in nizka. Okno je drobčkano in z dimom in vlago zamreženo. Štedilnik je mrzel, lonci in posode na njem vse prazne. Postelja je široka in nerodna. Ku,p cunj in v cunjah bledi koščen obraz. Mati leži že dve leti v cunjah. Bolna je. Jetika. Poteze na obrazu bi me rade prepričale, da je stara šestdeset let. Pa je komaj prekoračila pet in trideseto leto. Lica so orumenela in oči so temno obrobljene, globoko v očeanih globelih se premikajo; počasi in uitrujeno. Roke so drobne in koščene. Kakor dvoje zvitih voščenih sveč počivajo na odeji. Debele modrikaste krvne žile so se nabreknile in bi rade izstopile iz ozkih mišic in se nekam razlile po telesu. Mati trpi in čaka smrti. Vdana je v božjo voljo. Kaj se bo kmalu zgodilo z njo, že naprej ve. Pomladi ne dočaka več. Vsako kupovanje zdravil je odveč. Smešno je vsako uipanje. Morda se bo zgodil pa čudež. Čemu čudež, ko pa je življenje tako težko. Edini otrok je fantelk. Osem let je star. Sam kuha, za sebe, za bolno mater in za očeta, ki hodi od sedmih zjutraj do šestih zvečer v tovarno na delo. Vselej se vrne truden in izmučen. Kam naj leže, kje naj se odpočije? Kam naj leže otrok? V postelji pri materi ni dovolj prostora zanj in za očeta. Vsak večer si pogrne za pečjo na klopi. Svoj suknjič pod glavo, očetovega vrže po seibi — za odejo. Trdo ležišče, pa še nočna postrežba materi. Za vsak vzdih se mu premaknejo ustnice, za vsako prošnjo se spravi pokoncu in pomaga materi. Otrok, ki je star komaj osem let. Oče je t-ruden in spi trdno, s trpko bolestjo na ODrazu in se ne prebudi skozi v jutranje ure. Otrok pa spi, sanja in vstaja sikozi v jutro k materi in ji streže — Mati se je skušala dvigniti, da bi me pozdravila, ko sem odložil tašiko s kruhom. Pa ni mogla. Nekaj jo je zbodlo v prsih in padla je nazaj pod odejo. Morda so se prav v tem hipu zopet natrgala gnila pljuča. Koščena roka je drhtela v moji topli. »Bog plačaj« ji je sililo iz ust, ko sem se poslavljal in šel dalje po dolgi aleji barak, ki so si vse tako silno zunaj in znotraj podobne. Fantek pa je s sklenjenimi rokami nemo stal pred menoj in nobena beseda mu ni prišla iz ust. Le v debelih, črnih očeh je gorela hvaležnost... Mladina poroča RECIOA—HUDA JAMA. V -nedeljo, dne 6. jaimaarja, ije 'imela .nuča MiZ isestanek, katerega ise je udeležili .tov. Fajfar ii« Ljubljane. Pri.kaz-al mam je »mennioe kir^anislko-socialiisitič-noga delovnega gubanja. — Pni redili smo tudi lopo uspelo Krekovo .proslavo -v Zgornji Rečici, na ikaiter.i je i.mel Jej) govor o Kreku tov. Jura*1 iz Celja. — NaSu skupina prehaja preko začetniških težav v lop ram v oj, tako da bo lahiko 'V naši dolini usipe&no madaljevala Krekovo delo iin Sirila kiriš&anskoMSociialistične ideje. IiASKtO. iDelo naše isikupiihe ise je lepo oživelo. Dne 4». januarja »mio imeli občni zbor, ki je ibiil iprav živahen. Prišel je tudi zastopnik e en tiralo tov. Fajfar, 'ki mam je v lepem govoru orisal nameni iin .pomen .nafie Mladinske zveze, ter maia bodril :k vzitmajnosti. Glavni namen nafte sknipi-n© bodi ist.rokovma izobrazba članov. Dajte mladini, kar Menda niso nikjer drugje vajenci večji objekti izkoriščanja kot pri nas. On njih se zahteva vse mogoče stvari, ne da bi se jim po drugi strani dala možnost dodobra mučiti se njihove obrti. So primeri, da valenci šele v tretjem letu učenja začno delati v stroki, katere so se namenili izučiti. Skratka, vajence se uporablja za vse drugo, samo za to ne, zaradi česar so prišli v delavnico. Pa bi ne bilo zameriti, ako bi za to svoje razne prireditve, ikakor n. ,pir. (igre iftd., naj bodo le isred«tva k vagoii članov in drugih. Izvolili se je 'tudi nov odbor, od katerega se nadejamo, .da bo oprijel r/, vsemi, silama yr.i‘vatni delavci, i«to tako iljoidje z dušo,' v .katetri Je razum in volja do liodtenoga. življenja, /kakor orni, (kateri uživajo v.so ugodnosti im dobrino tega «veta, mio da iižmvajo v.se to l*rerz Boga iim brez nnisli, da jih Ik>g vidii! Nam pa me /pri voščijo niti ito, ikar je za ipo&teno živil jen j e .noobhodno potrebno. A n.i še tega .konec! Obetajo nam še rodulkcije plač, ireduikoij-e delav- stva im redukcijo »dcrugili sredistev, (kakor ])re-moga itd. Obeta ho mam še več ibode im /po- mamjikanja. Kapital iho6e .na v«ak način zvišati svoj dobitek tim to .seveda na iračum dela v« tva. Lil danes? Je prilila ipomofit Je vstal novi Kirek? Je 'prišla svioll>oda .im .pravica »nad na«, zasužnjeno delavstvo1? — Na vse moramo žali-bog od go voniiti: .Ne šel! — iV.pna&amjo oltarne, •kruto im neizprosno! Piri čdtanju dan-a&nijega •časoipisja či/tamo v uvodnih čsla/nikih le o »talnem oboroževanju cLraav. Več idol državmiih iproračnnov gre v vojne svirhe! Vedno črtamo o isplotikah eno države najpram drugi! Vedno pa iptridemio do prepričanja: Vojna bo! Mi ikirščanski delavci pa vemo, im »mo prepričani, da izhoda !k il7.bolj6anj,u gosi m Mia j*-■si tv a, kajk.ns.no je v viseh državah. me bo prinesla vojna! NiLkdar in nlkolii. -Mi vemo, da našega topljenja im ikrivdce mo bo ikonec .i*>tom vojne, takišne, ikak.r&no .so mam obeta! M.i »mo odločmo .proti 'vojnii! Ali delavci imamo 'vsalk dam vojno .v na&ith revirjih, v mašiih Klel a vilicah, v navdih tovarnah proti iloaipiitalu, kateri 'se .Lato tako boj.ufjo, a le za večji dobii&ek! Tudi ta vojma j*e 'kruita, zrtasiti iker m imamo .izdatnega orožja. Kajjiti nas nihče ne oborožuje, miikjer ne .iftfcemo zave/iniiikov, iker 'tudi če ibii' j ih lisk ali, bi jih ne našli. Oborožujemo »e sami, in to orožje 'bo: isknipuost. Ko bomo vsi v enih vrstah, -ko bomo šli v boj 7,a mafie pravnice z geslom: «Vsi za enega, eden za .vse,« Ln Iko bo to geslo .tudii (resn ič-no, bo to orožje nuj bolj o»tro, naj izdatnejše! iBoiklcjr .pa tega no bomo uiroani&ili, dotlej .bodo naši boj;l ibrez ]>omena. In naj bo ema fronta še tako siknipna, Ikiajti v delavskih vrstah jo več vroL frornt, a vsaka jo za sete, visalka fronta izagov.arja le «vojega delavca, ikateri je pri m jih organioiiiran. Vise štilri froatU' so pa ena lprotii dir.iugi. Kaipiital :se nam pa smeje v svojo grabežljivo post, ker; «Kjer se prepirata dva, tretji d«bi>6ok dima!« T\> se ipiri mas mod delavstvom 'kruto nyosntčuje. Naj ibl ibillo 'v .novem lotu več uspeha na bojidftih. nr/,ai-Jiilnw> na JimVpoorro knjii«o -J. E. Krek\ ikii jo inaJo^.fte .liri -iDellaivwk.i v.n.ložbi.« v Dolavsiki -/.bomnici v IjJwbl>jmnii. NtASI HKST/ANKI. Mnmsllkfje trto v zartraffi, fcaiko bi v>od Mi svoj« ftlanake «o»t.an/ko. NaJlKiild« bo, rofrr»m o snovi, .kii jo bowto obravinjuvall. E«l«ii iainod aanov naj ix»tem iprovizam« naloco, da lx> snov jurodolal im ipotern v iprftikroistiiih bftftedah (i>ov6ilal na »(»tanku. Saj ini potrebno, da bi icovoril pra/v dovi^omo ali »ikuniStno«, anupak preprosto iin domačo, kaikor v prU artelilsikem po««»v’oru. I\> mje-Kovom rroferatu nau ho Tar/.vljjo debata, v 'k a toro naj posojrajo visi iftlani, 'bortiai X v.prafllunji ali Iasrtminui OUdallUlidi to lizvajamili. T)a bodo »»tanik.t So bolj ipostrii, ivripraviite inomiintija tiiiili kako daldam.acij« ati Šaljiv prr.i7.or, iki ne aaktdva niinopro ifcPUiila, ipafi pa koIo poMivi flestamak. Tudli lopa islovarotea ,ix»seim ailA pa morda ismdiba (ikjor inurte lamiburafto) bo .neixmeir.no ipniiiKm.oiclsi Ik I*ni«rftnoBtl hi ptrivJat^nosli Bentanukoiv. — Prlp udeležba Aim vočj« itor ijMkbeirito tudi iprnstovoljmo prispovike, ila ttuko krijete »t.ro#ke, ikii jiih ima centrala. PRBDAV.AiNJiA. Poslali «ira> vam že vefi predavamj o važnih delavskih ,im socialraih vpra-Sanjih. Teli prodaivanij ite založite v arhiv, ampak jiih liimralviito prt isvoj.iih «ost.amikdh, Ikjer Jillb temeljito ‘predelajte. iSprejunito jih s .takim duhom, h kak.riSniim so vam bi 1 a dana. No jmaabito, da Jo »lehema bese