eshkence _ Viti XXIV. Nr. 5 ISSN 0353/7110 ALTERNATIVA Časopis za znanost in kulturo Reviste per shkence dhe kulture ISSN 0353-7110 LUBLANE, 2015 Viti XXIV. Nr. 5 Keshilli botues Akademik dr. Aleksander Stipčevič dr. Zef Mirdita dr. Martin Berishaj dr. Anton Bebler dr. Shaban Sinani dr. Afrim Krasniqi dr. Pellumb Qazimi dr. Ledi Shamku - Shkreli dr. Ivo Andrijanič dr. Romeo Gurakuqi dr. Rovena Vata dr. Irena Šumi dr. Braco Rotar Kryeredaktor dhe redaktor pergjegjes: Prof. dr. Martin Berishaj Adresa: KDA MIGJENI, Celovshka 177 Lublana Email: martin@berishaj.com Redaksia: Tahir Maliqaj, Kryeatar i SHKSH “Migjeni” Mr. Alma Bejtullahu Mr. Zef Ahmetaj Mr. Albert Ramaj Valentin Batalaku Alternativa izhaja s finančno pomočjo Javnega Sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti IZDANO V 2.000 PRIMERKIH - Alternativa-Reviste per shkence dhe kulture PERMBAJTJA Shqiptaret ne pritje te nderrimit te Kushtetutes sllovene.4 Dromca ne mediat shqipe.12 Ramushi ne Slloveni dhe shia e idhte e ndaleses.14 Ne Slloveni strukturat ish-komuniste ende kane ndikim ne sistemin e drejtesise . 14 Kombi shqipatr asnjehere agresor.21 Shqiperia arene luftrash . 22 studime politike dhe juridike.50 Kushtetutat shqiptare si eksperimente te vazhdueshme.51 Fillimet kushtetuese, burim i Konferences se Londres . 52 Nga Kushtetutat deklarative, ne Kushtetuten qeverisese . 54 Rikthimi i monarkise dhe fundi i saj ne Shqiperi . 56 Kushtetutat e sistemit njepartiak ne Shqiperi . 58 Kushtetutat e tranzicionit, - drejt nje modeli kushtetues . 60 Oferta e perhershme, - nderhyrje ne kushtetute . 63 Pomen in značilnosto volitev.71 Neposredna in posredna demokracija . 71 Volitve in volilno telo . 74 Volitve in delovanje državne oblasti . 80 Volitve in referendum . 84 Volitve in politične stranke . 87 Vpliv političnih strank na volitve . 90 Temeljne značilnosti volilnega sistema . 91 Pojem in temeljne prvine . 91 Volilni sistem in volilno pravo . 95 Volilni postopek. . 97 Načela volilnega sistema . 98 Pojem in pomen volilne pravice . 99 Praviloma je povsod zagotovljeno sodno varstvo volilne pravice, seveda na različne načine v skladu s tradicijo posamezne države. To funkcijo opravljajo v Evropi predvsem upravna sodišča, končna instanca pa so praviloma ustavna sodišča. V Franciji je pri tem še posebej zanimiva vloga Državnega sveta in Ustavnega sveta . 100 Pojem in vsebina . /jf. .V?i£\. 100 __(il.jublianaJf__ i 3io<5 oAofkjtS Neizvoljivost in nezdružljivost funkcij . 105 V zvezi s pasivno volilno pravico je treba posebej omeniti vprašanje neizvoljivosti (inelegibilnosti) in nezdružljivosti (inkompatibilnosti) državnih funkcij.105 Enaka volilna pravica . 107 Neposredna in posredna volilna pravica . 109 Svobodna volilna pravica in tajnost glasovanja . 111 shpalime linguistike dhe etnologjikeFishta nga „rrebelimi ne rrebelim“.113 Shtjefen Gjeqovi - tharm i etnografise shqipe.124 Gjurme te Lambertzit ne mbledhjen dhe studimin e folklorit shqiptar.129 Kostumografia dhe Ritet e Dasmes Tradicionale Shqiptare. 135 Veshjet e dasmes . 136 Velloja e nuserise . 136 Unazat e marteses . 137 Muaji i mjaltit (henes) . 138 Momentet premartesore te Laberise . 144 Nusja pritet me krisma . 145 Dhendri dhe loj er at e hajduterise . 147 Paja e nuses . 150 Izvinite druže predsedniče.158 Takimi i pare: Formimi i grupit te delegateve dhe njohurite me detyrat . 163 Gjorgjeviqi nderron daten 2.07.1990per vazhdimin e mbledhjes me 5.07.1990 . 164 Thirrje urgjente ne Kryesine e Kuvendit . 164 Urgjent nje emision TV . 165 Takimi i dyte e grupit te delegateve: Informim per pergatitjen e vazhdimit te trete te seances se Vlil . 165 Poezi.169 Himni i shpirtit.170 Te vertetattua.170 Ecim presim. 171 Gjystes.173 2 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Kerkoja.174 Loti.174 Qazim Xani.175 Atje n’Juug.175 Udhetar.176 3 Shqiptaret ne pritje te nderrimit te Kushtetutes SLLOVENE Shqiptaret per nje muaj rresht ishin te prezantuar ne Muzeun e qytetitt (Mestni muzej), projekti “Muzeji povezujejo” (Muzete krijojne lidhje) i čili u sponsorua nga Fondi Publik i Sllovenise, ku si bartes projekti ishte SHKSH Migjeni ne Lublane. Pergjegjese dhe ideatore e projektit ishte doktorantja Alma Bejtullahu. Gjate nje muaji shqiptaret u prezantuan si eshte me mire. Aty u prezantuan rrefimet e suksesshme shqiptare ne Slloveni, duke u sjelle ato, miqeve slloven. Nga viti 1968 kur u shenua 500 vjetori i Gjergj Kastriotit - Skenderbeut ne Dramen sllovene me shfaqjen prestixhioze “Erveheja”, nuk kishim asnjehere kesi Hoj prezantimi si ky i tashmi. Por jo vetem ne Lublane, edhe ne bregdetin slloven ne qytetin e Piranit poashtu u be ekspozita “A bi kaj sladkega” te bartesit te projektit, kesaj here si kurator i ekspozites, Gani Lllalloshit i čili permblodhi rreth vetes eliten kulturore shqiptare, duke i prezantuar slloveneve por edhe te gjithe atyre qe do e vizitojne bregdetin slloven gjate muajve te verese. Pra, tre muaj dite rresht, shqiptaret u ofrojne “digka te embel” te gjithe atyre qe e adhurojne artin, por jo vetem. Ka kohe qe Lublana nuk ishte e vizituar me aqe intensitet nga qeveritaret nga Kosova, sa kete fillimviti. Delegacione te panumerta kane vershyer keto ane. Padyshim, kjo me shume ka te beje me agjenden e ngjeshur te Sllovenise per te bere kthese ne “back to the future” sesa intencen tone per t'u kthye nga Lublana.” Procesi Brdo” si iniciative gjermane ka ngarkuar Sllovenine me barren qe ajo duhet te mbaje ne procesin e perafrimit te “Ballkanit perendimore”. Personalisht jam shume me i prirur te quaj kete pjese te Evropes , si Evrope Juglindore sesa keshtu sig quhet, por, sidoqofte! 4 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Vizita zyrtare e ministrit te puneve te jashtme dhe zevendeskryeminsitrit te Republikes se Kosoves z Thagi ne Slloveni hapi shteg per ardhjen e Kryeminstrit Mustafa ne Lublane. Si gjithehere, shqiptaret e ketushem e ne veganti SHKSH Migjeni i organizoje Kryeministrit te Kosoves takim me bashkatdhetaret. E veganta e ketij takimi ishte, sepse ndodhi dy dite pasi qe u be shtetrrethimi ne Kumanove nga forcat policore dhe ushtarake. Pritnim qe takimi te shpalonte ndonje te “re” nga krejte kjo qe ndodhi. Por, si gjithemone, ata, kur duhet te marrin qendrime, si “rregull” flasin “ne mjeker”, sikur nuk deshirojne qe te marrin pergjegjesi! Si gjithmone shqiptaret qe jetojme dhe veprojme ketu ne Slloveni te udhehequr nga SHKSH Migjeni dhe shoqatat tjera organizuem tubim humanitare per Kumanove. E quajtem jo rastesisht “Nene, a vrasin keta femije”!. U mblodhe nje sasi e konsiderueshme e mjeteve qe u derguan ne Kumanove, familjeve te demtuara. Fjalimin e rastit e kishte Prof.dr. Martin Berishaj, i ciii ne mer te komunitetit shqiptare ne Slloveni ne mes terash tha:”... Te gjithe neve ketu, sot na ka mbledhur loti dhe ankthi, ofshama dhe gjama e femijeve, pleqeve dhe familjareve shqiptare, i nje fati kolektiv te pambrojtur e te leshuar ne duarte e atyre qe kerkojne me doemos te qendrojne ne pushtet. Policia dhe ushtria e Maqedonise ne shtetrrethim te Kumanoves ka sulmuar shqiptare te pafajshem, burra, gra, femije, ne mengjes heret, pa njoftim dhe pa paralajmerim. U ka marre atyre gjithgka qe kishin, ne radhe te pare i ka dhunuar si shtetas te barabarte te Republikes se Maqedonise... Dua qe me ju te ndaje medimin tim edhe lidhur me sjelljen e kreut te opozites maqedonase Zaevit ndaj situates se krijuar dhe shqiptareve ne Maqedoni.dhe fjalimin e perfundoje me... Kjo sjellje me perkujton ne puthjen e fundit te judes qe ia beri krishtit duke u dhene shenje romakeve per ta kryqezuar ate! kryqezime te tilla populli shqiptare me nuk do ti lejoje dhe as nuk do ti marrin sepse ne kemi vetem nje hy, ate te shgiptarise! 5 Pastaj ndodhi ndalesa e Ramush Haradinajt ne baze te fletarrestit te leshuar nga nje shtet qe nuk ekziston ai i Serbise dhe Malit te Zi. Ramushi u leshua nga kjo ndalese. Disa parapelqenin te thone se u lirua. Leshimin e tij e pershendesim dhe shpresojme se raste te tilla nuk do perseriten jo vetem ketu por edhe gjetiu. Lidhja e Shoqatave shqiptare ne Slloveni ne krye me kryetrain e saj Tahir Maliqaj, eshte ne pritje te nderrimit te Kushtetutes sllovene, ku shqiptaret shpresojme se do te trajtohen si pakice kombetare. Tahir Maliqaj Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Ekspozita "A DONI DIQKA TE EMBEL?"artistet kosovare ne Slloveni DO YOU WANT SOMETHING SWEET? A BI KAJ SLADKEGA? VOIETE OUALCOSADI DOLCE? A DONI DIRKATE EMBEL? Skupinska razstava / Group exhlbition / Mostra collettiva / Ekspozite grupore Kustos / Curator / Curatore ! Kurator GANI LLALLOSHI Umetniki / Artists / Artisti/ Artistet ALBAN MUJA LEUNORA SALIHU MAJLINDA HOXHA . ASTRIT ISMAiLI 111 RUDINA XHAFERI // • ORITON HAJREDINI II ALKETA XHAFA MRIPA JETMIRIDRIZI I! ' 2SS8B* asar YLtQITAKU ‘JAKUP FERRi DREN.MALIQ1 Mestna galerija Piran / CityGallery Piran ! Gal lena Čivka Plrano / Galeria e qytetit Piran 29.S-31.*. 2015 Ali bi kaj sladkega? je naslov skupinske razstave kosovske sodobne likovne umetnosti. Idejni pobudnik in kustos razstavnega projekta v Obalnih galerijah Piran je umetnik Gani Llalloshi. Llalloshi je bil rojen na Kosovu, likovno umetnost je študiral v Ljubljani, Berlinu in Parizu, živi pa v Portorožu. Zbral je dela dvajsetih tako svetovno uveljavljenih kot manj znanih kosovskih umetnic in umetnikov, ki so začeli z delom po letu 2000 ali pa so takrat bili deležni večjih mednarodnih priznanj. Razstavljena dela v različnih 7 tehnikah, od videa, fotografije, instalacije do risbe in slike, bodo razkrivala različne osebne zgodbe in pripovedi umetnikov, “ki so odraščali v družbi brez institucionalno organiziranega sistema umetnosti, brez finančne podpore in z majhno možnostjo pridobivanja informacij o mednarodnih dogajanjih v sodobni vizualni umetnosti. Kljub težavam pri komunikaciji z ostalim svetom niso nehali iskati možnosti za predstavitev svojih misli in so s svojimi deli prodirali na mednarodne trge, začeli so sodelovati na pomembnih razstavah, vzbudili so pozornost mednarodnih likovnih kritikov, pa tudi ljubiteljev sodobne vizualne umetnosti,” je zapisal Gani Llalloshi v spremni publikaciji. Razstavo so Obalne galerije Piran pripravile v sodelovanju z Leutrimom Fishekqiu, predsednikom kulturnega društva LEOS- Art.org. iz Prizrena na Kosovu. Podprli pa so jo: Ministrstvo za kulturo RS, Občina Piran, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Prištini in Veleposlaništvo Kosova v Ljubljani. A bi kaj sladkega? Nekoč sem poznal starega slaščičarja. Od trenutka, ko je izvedel, da sem študent, sem pri njem vedno brezplačno pil kavo in bil tako na nek način študent, ki ga je subvencioniral stari patriot. Medtem ko sem srkat kavo ali jedel burek, sem ga opazoval, kako je pozorno in ljubeznivo stregel svojim gostom. Za dobrodošlico jih je vedno prehitel s prisrčnim vprašanjem: "Ali bi nekaj sladkega?" Na obrazih njegovih gostov sem opazil, da jih to njegovo vprašanje vedno spravi v dobro voljo, a jih tudi postavi pred dejstvo, da morajo razmisliti in se odločiti, zakaj so tu. "Če imaš rad svoje delo, lahko pripoveduješ o sebi, družini, družbi in deželi,"so bile besede starega slaščičarja. Od takrat je minilo veliko let, starega slaščičarja ni več, a njegovih besed iz najinih pogovorov se dobro spominjam. Sinergija spominov 8 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture in razmišljanje o današnji družbi in prostoru, v katerem živimo, sta postala motiv za razstavo, osredotočeno na socialni odnos posameznika do družbe. Razstava predstavlja deta umetnikov, ki s pomočjo sodobnih medijev in v sodobnem jeziku pripovedujejo osebne zgodbe. So vizualna materializacija ideje ustvarjalca; ta nam svojo zgodbo pripoveduje kot resnični dogodek. Njegove intimne pripovedi opisujejo dogodke iz vsakdanjega življenja neke družbeno angažirane osebe, ki je osredotočena na dogodke, kjer se identiteta in kultura prepletata s prostorom, v katerem živi. Leta 2003 sva z dr. Nadjo Zgonik, izredno profesorico za umetnostno zgodovino na ljubljanski ALUO, pripravila prvo bienalno razstavo "Qmimi Muslim Mulliqi". To je bila prva mednarodna razstava vizualne umetnosti na Kosovu. Dela za razstavo so se zbirala na javnem razpisu in jih je izbral kurator na podlagi približevanja njegovemu konceptu. Odziv umetnikov je bil ogromen, kljub temu, da je bil razpis za razstavo objavljen po dolgih letih institucionalne blokade in dve leti po osamosvojitveni vojni. Še danes se dobro spominjam prostora Nacionalne galerije v Prištini, polne umetniških del. Takratna domača udeležba je bila velika, kar pa ni bilo mogoče reči za njeno kakovosti Kljub temu mi je množična prisotnost mladih umetnikov vlivala upanje, da bo v bodoče kakovost domače produkcije višja. Na povabilo ravnateljice Obalnih galerij Piran Lilijane Stepančič, naj pripravim skupinsko razstavo, sem se odločil, da predstavim dela umetnikov, ki ustvarjajo na Kosovu ali imajo nekaj skupnega s to deželo. Na razstavo sem povabil umetnike, ki so se kot samostojni umetniki uveljavili po letu 2000, torej po zgoraj omenjeni razstavi v Prištini. Pričujoča razstava predstavlja umetnike, katerih delo spremljam že petnajst let. Njihova dela dobro poznam, so podlaga za moja razmišljanja o poteku in razvoju sodobne vizualne umetnosti na 9 Kosovu. Dela, predstavljena na razstavi, so osebne zgodbe in pripovedi umetnikov, ki so odraščali v družbi brez institucionalno organiziranega sistema umetnosti, brez finančne podpore in z majhno možnostjo pridobivanja informacij o mednarodnih dogajanjih v sodobni vizualni umetnosti. Kljub težavam pri komunikaciji z ostalim svetom niso nehali iskati možnosti za predstavitev svojih misli in so s svojimi deli prodirali na mednarodne trge, začeli so sodelovati na pomembnih razstavah, vzbudili so pozornost mednarodnih likovnih kritikov, pa tudi ljubiteljev sodobne vizualne umetnosti. Danes so njihova dela prisotna tako v domačih kot tudi mednarodnih zbirkah, postali so nova umetniška avantgarda z zahodnega. Balkana ter del evropske in svetovne sodobne vizualne umetnosti. V očeh večine Slovencev so Albanci slaščičarji. S tem stereotipom se je poigral slikar, tokrat kot kurator, Gani Llalloshi. Razstavo del dvajsetih sodobnih umetnikov s Kosova je naslovil A bi kaj sladkega? V piranski Mestni galeriji jo bodo odprli nocoj ob 20.30, Llalloshi pa je k sodelovanju na prvi veliki predstavitvi kosovske sodobne umetnosti v Sloveniji, povabil zlasti mlajše in angažirane umetnike. > “Umetnost razumem kot odpiranje novih vprašanj. Poleg tega sem vajen, da z zunanjim svetom komuniciram prek paraironije oziroma parakomedije. Nenazadnje, odkar živim v Sloveniji, se mi je neštetokrat zgodilo, da me je kdo vprašal, ali ima moj stric slaščičarno. Pa sem se odločil, da naslov razstave izpeljem iz tega stereotipa,” pojasni Gani Llalloshi. Skupinsko predstavitev sodobnih vizualnih umetnikov in umetnic, ki prihajajo s Kosova, je pripravil na povabilo Obalnih galerij, zgodba piranske razstave pa ima korenine v Prištini, od koder je tudi sam. Leta 2003 je skupaj z dr. Nadjo Zgonikv Nacionalni galeriji zasnoval prvo bienalno razstavo Ornimi Muslim Mulliqi, ki je bila prva mednarodna predstavitev vizualne umetnosti na Kosovu po drugi 10 Alternativa- Revlste per shkence dhe kulture svetovni vojni. Poleg uveljavljenih tujih umetnikov je takrat svoja dela razstavilo tudi 20 kosovskih likovnih ustvarjalcev. Kar nekaj teh se bo predstavilo tudi na razstavi v Piranu. “Povabil sem tiste umetnike, ki so se samostojno uveljavili po letu 2000. Te umetnike poznam, večino spremljam že zadnjih 15 let,” pravi kurator in opozarja na nekaj posebnosti sodobne kosovske likovne ustvarjalnosti. V Piranu bodo na ogled dela tistih umetnikov, ki jih zanima odnos med družbo in posameznikom. Na skupinski razstavi v Obalnih galerijah se predstavljajo Alban Muja, Alketa Ramaj, Astrit lamaili, Alketa Xhafa Mripa, Driton Hajredini, Dren Maliqi, Elsa Martini, Eliza Hoxha, Haveit, Jakup Ferri, Jetmir Idrizi, Leunora Salihu, Lulzim Zeqiri, Mehmet Behluli, Merita Koci, Majlinda Hoxha, Nita Deda, Rudina Xhafer,Qendres Deda in Yll Citaku. Poleg tega se mu zdi izjemno pomembno in zgovorno tudi to, da gre za umetnike, ki so odraščali in se formirali v družbi brez institucionalno organiziranega sistema umetnosti in brez finančne podpore. “Pod apartheidovskim Miloševičevim režimom se je za Albance na Kosovu sesulo vse. Inteligenca je v tistih desetih letih ustvarjala paralelne institucije. In večina umetnic in umetnikov, predstavljenih na razstavi A bi kaj sladkega?, zato nima klasične, formalne izobrazbe. Znanje so pridobivali skoraj ilegalno, na predavanjih, ki so bila v zasebnih hišah,” pripoveduje Ualloshi. In dodaja, da občuduje njihovo vztrajnost, umetniško samoniklost in prodornost: “Najbolj zgovorno od vsega se mi zdi, da so ti ljudje prodrli na tuje trge. Večina ima pogodbe z galerijami po evropskih mestih, s svojo umetnostjo se preživljajo, v Prištini pa jih ne poznajo.” Za kosovske umetnike in umetnice, ki svet okrog sebe komentirajo prek različnih likovnih zvrsti - od videa, instalacij, fotografij do li slikarstva - Gani Llalloshi pravi, da so neke vrste homerji: "Ko so stopili v svet vizualne umetnosti, so bili 'slepi'. S tem hočem reči, da niso imeli vpogleda v to, kaj se dogaja v svetovni, evropski sodobni umetnosti. A njihova dela tega ne kažejo, kar dokazuje, kako resnično velik je njihov potencial in kako močna je njihova umetniška govorica.” Dromca ne mediat shqipe Gani Llalloshi ka thene se perzgjedhja e artisteve eshte bere duke u fokusuar ne punen e tyre prej vitit 2000, ku veprat e tyre kane zgjuar vemendjen por edhe kane marre gmime nderkombetare Ekspozita "A doni digka te embel?", me kurator, Gani Llaloshin do te hapet me 29 maj ne Galerine bregdetare te qytetit Piran te Sllovenise, e čila do te qendroje e hapur deri me 31 gusht te ketij viti. Ekspozita "A doni digka te embel?", sipas Llalloshit ne qytetin Piran do te prezantoje artin vizual bashkekohore nga Kosova, e čila tashme ka terhequr vemendjen ne forumet nderkombetare. Dhe pikerisht kjo ekspozite me artistet kosovare eshte edhe nje perpjekje e kuratorit Gani Llalloshi qe te lidhe Kosoven dhe Sllovenine, pasi qe edhe jeta e tij ka nje nderlidhje mes Kosoves dhe Sllovenise. “Ekspozita do te prezantoje artin bashkekohor dhe punet vizuale ne teknika te ndryshme si video, fotografi, instalacion, vizatime dhe piktura. Keto vepra flasin per jeten e perditshme te njeriut dhe shoqerise ne te cilen jeton. Tregimet personale dhe ngjarjet e perditshme qe pershkojne permbajtjen e veprave te ekspozuara nxjerrin ne pah rendesine e individit te angazhuar ne shoqeri”, ka thene per KultPlus, Llalloshi duke treguar me pas se perzgjedhja e artisteve ne kete ekspozite eshte nga ata me te njohurit qe i njeh edhe skena nderkombetare por edhe ata qe jane me pak te njohur. Ai ka thene se perzgjedhja eshte bere duke u fokusuar ne punen e artisteve prej vitit 2000, ku veprat e tyre kane zgjuar vemendjen por edhe kane marre cmime nderkombetare. 12 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Krejt ne fund vleresohet se kjo ekspozite do te bej te mundur qe silovenet te njohin me per se afermi me cilesine e la rte te prodhimit te artit bashkekohor ne Kosove. 13 Ramushi ne Slloveni dhe shia e idhte e ndaleses Ai rrugetoje nga Gjermania, erdhi ne aeroport... e ndalen... Sllovenia u korit por edhe shteti i Kosoves nuk e kreu detyren e vet sip duhej, ne perjashtim te Amabasades se Republikes se Kosoves qe ishte ne krye te detyres. Kjo do te ishte shia e idhte qe mbeti pas ndaleses se Ramush Haradinajt ne Slloveni dhe “lirimit” te tij. Ai nuk u lirua, sepse nuk degjoj qe te dal para gjyqit te ketushem, Sa qendroj ketu, per here te pare publikisht e theu tabune e heshtjes qe ndodhe ne keso rastesh. Nje mik imi, pasi qe ndegjoj per kete ndalese, me pershperiti “dashkan me e frigue harushen me shoshe”! Ne fakt, ai kishte ne te kaluaren e tij dy here ballafaqime ne gjykaten e Hages dhe dy here doli i pafajshem. Ne Slloveni strukturat ish-komuniste ende kane ndikim ne sistemin e drejtesise EnverRobelli Profesori i marredhenieve nderkombetare, Martin Berishaj, i čili jeton ne Slloveni ka vizituar sot liderin e AAK-se, Ramush Haradinajn. Profesor Berishaj, me heret kishte shkruar se eshte i mendimit qe 14 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Ministria e Puneve te Jashtme e Kosoves eshte dashur qe si hap te pare ta therras ambasadorin slloven ne Prishtine per te sqaruar kete ngjarje, ne menyre qe te merret qendrim serioz dhe konsistent ndaj rasteve te tilla. Berishaj kritikon reagimin zyrtar te Kosoves ne rastin Haradinaj Profesori i shkencave politike, Martin Berishaj, kritikon ndalimin e kryetarit te AAK-se, Ramush Haradinaj ne Lubjane nga autoritetet e atjeshme. Ai, ne nje interviste per DialogPlus.ch e quan kete veprim te pales sllovene si flirt deri ne vasalitet ndaj Beogradit. Por Berishaj thote se problemet politike mes Kosoves dhe Sllovenise nuk rregullohen me bojkotim te mallrave duke i derdhe pese litra qumesht “alpsko” ne rruget e Prishtines si? ndodhi pas ndalimit te Agim Qekut vite me pare. Ai kritikon heshtjen e ministrit te Jashtem te Kosoves per kete rast dhe reagimin e vaket te Oeverise se Kosoves. Si e vleresoni veprimin e autoriteteve sllovene ne rastin e ndalimit te kryetarit te AAK-se, Ramush Haradinaj, ne baze te nje fletarrestimi nga Serbia? Se pari mendoj se rasti i ndalimit te shtetasit - keshtu u cilesua - Ramush Haradinaj ne aeroportin e Lubjanes dhe peripecite rreth ketij ndalimi nuk duhet shikuar assesi si rast i izoluar. Tendenčen e ketij ndalimi shteti slloven deshi ta paraqese si sprave te “vigjilences” juridike duke u deshmuar si partner serioz ne rrafshin nderkombetar, me qellim te jetesimit ne praktiken juridike sllovene te konceptit anglosakson “clean up”, kur lenda duhet te permbyllet, me ?’rast sistemi juridik duhet te veproje ne menyre te civilizuar karshi pales, ne kete rast karshi politikanit kosovar me pasaporte diplomatike, i čili jo me larg se nje dite me pare u prit nga autoritet gjermane. 15 Evidenca e debatit juridik ketu vjen e peshtillet edhe me shume pas deklarates se Presidentit slloven Borut Pahor i čili ne nje menyre e cilesoi ndalimin me teper si qasje politike sesa juridike - e une do te shtoja si nje “mbetje e rastesishme” e fletarrestimeve ne sistemin mjaft te sofistikuar te Interpolit. Krejt kjo e iniciuar qe ne vitin 2004 nga shteti i čili nuk ekziston me, pra Serbia dhe Mali i Zi! Personalisht mendoj se Sllovenia me kete ndalim te kryetarit te AAK-se tenton te “balancoje” karshi Kosoves teorine e marredhenieve “terheq e mos keput”, kurse ndaj Serbise si kurre me pare apo shikuar nga brenda si flirt deri ne rrafshin e vasalitetit ndaj saj. A kane qene adekuate reagimet e shtetit te Kosoves deri me tani? Per ta kuptuar me mire kete gjendje dhe pse jo edhe te nxjerrim mesim nga kjo do te ishte me rendesi ta kthejme mbrapshte situaten: si do te reagonte shteti slloven nese, per shembull, do te ishte ndaluar kreu i opozites apo edhe ndonje person publik slloven ne Kosove? Qka do te bente Ministria e Puneve te Jashtme sllovene, a do te kishte reaguar ndryshe? Duke e njohur mire kete ministri nga brenda supozoj se ajo fillimisht, si hap te pare, do ta kishte ftuar per sqarime ambasadorin tone, te cilit pa dyshim do t’i kishte dorezuar se paku nje note proteste, per t’i hapur rruge diplomacise per ta neutralizuar gjendjen e krijuar. Ketu, ne rastin konkret, nga MPJ e Kosoves kishim heshtje. Asnje prononcim publik te Ministrit te Puneve te Jashtme te Kosoves nuk kishim, perpos nje deklarate te vakte te Qeverise. Une nuk dua te paragjykoj se gka mund te ndodhe me tutje. Nuk e di se si do te reagoje opozita ne Kuvend, mirepo personalisht mendoj se se paku do te ishte e nevojshme te behej interpelance dhe “numerim i brinjeve” te kabinetit ministror. 16 Alternativa- Reviste pershkerce dhe kulture Para Haradinajt ne Slloveni qe ndaluar edhe Agim Qeku, po ashtu me kerkese te Serbise. Por ai ishte lejuar te kthehet ne Kosove. A mund te shohim te njejtin skenar tani edhe me Haradinajn? Ne aspektin juridik po! Mirepo, rrethanat kur ishte ndaluar Agim Qeku po ashtu ne aeroportin e Lubjanes ishin krejtesisht te ndryshme nga kjo qe ka ndodhur tani me Ramush Haradinajn. Sllovenia ne ate kohe ishte ne prag te hyrjes ne zonen Schengen dhe alibi per ndalimin e Agim Qekut ishte sprava per te treguar se sa do jene autoritetet sllovene te pakompromis sa i perket ruajtjes se kufirit jugor te Schengenit. Kosova ne ate kohe nuk kishte shpallur pavaresine dhe pergjegjesine per kete ndalim nuk e kishte ne ate mase sa e ka sot klasa politike e Kosoves. Perpos skenarit te njejte te ndalimit sot nuk mund te bejme krahasime te tilia, sepse Kosova eshte shtet i pavarur dhe mundesia per llogaridhenie do te duhej te ishte me e madhe, duke e bartur barren e arsyes dhe jo vetem Oeveria e Isa Mustafes. Shefi i AAK ka zgjedhur fjale te ashpra kunder slloveneve ne pergjithesi, duke i guajtur “vellezer te serbeve”. A mendoni se prononcime te tilia mund te komplikojne edhe me shume situaten ne te cilen gjendet Haradinaj? Prononcimi i Ramush Haradinajt, nese e krahasojme me prononcimin e Agim Qekut, ndryshon dukshem. Qeku ishte me i ekuilibruar, ne ate kohe ai ishte komandant i Trupave Mbrojtese te Kosoves, kurse Haradinaj sot eshte pjese e opozites dhe si opozitar pesha e pergjegjesise eshte me e vogel, por jo edhe e fjales. Kunder sistemit te drejtesise ne Slloveni ka pasur mjaft akuza viteve te fundit. Ish-kryeministri Janez Jansha mendon se behet fjale per nje sistem te ndikuar ende nga strukturat e kohes se komunizmit. Ne 9’gjendje eshte drejtesia sllovene? 17 Sig e dini, me rastin e burgosjes se ish-kryeminstrit Janez Jansha dhe lirimit te tij pas disa muajsh, vendimi i gjykates u rrezua si jokushtetues nga Gjykata Kushtetuese sllovene. Aty u shpalos gjendja reale e ketij sistemi, i čili ende vuan dhe nuk mund te lirohet nga ndikimet e strukturave ish-komuniste. Debati qe u hap dite me pare ketu ne Slloveni ne mes te kryeministrit Miro Cerar dhe ish- kryeministrit Janez Jansha e aktualizon edhe me teper geshtjen e ikjes nga pergjegjesia te qeverise aktuale sa u perket reformave, te cilat Sllovenia i ka filluar, por, fatkeqesisht, nuk i ka perfunduar. Natyrisht, kjo reflekton ne te gjitha fushat. Nuk mund te jete sistemi juridik i veguar, sepse ai eshte nje nga tri shtyllat e organizimit shteteror. Ne Slloveni ky sistem po perjeton plasaritje te medha. Ato plasaritje natyrisht dalin ne shesh pikerisht tek kjo shtyile e pushtetit, e čila e stigmatizon edhe ashtu qeverine me te pavendosur qe kur eshte themeluar ky shtet. Para pak ditesh neper Slloveni ka kaluar Naser Oriqi, komandant i trupave boshnjake ne Srebrenice ne vitet 90-te. Oriq u arrestua pastaj nga Zvicra - me kerkese te Serbise. Si eshte e mundur kjo, kur edhe Sllovenia, si Zvicra, ka qasje ne bazen e njejte te te dhenave ne Interpol? Baza e njejte e te dhenave ne Interpol nuk garanton edhe reagim te njejte te shteteve ne pergjithesi, ne kete rast shtetit slloven. Kete proces une e shoh si fillim te «akomodimit» te elitave ne kushte te reja karshi asaj qe pritet ne Kosove rreth Gjykates Speciale. Ne Kosove disa militante te AAK-se kane bere thirrje per bojkotim te produkteve sllovene. A mund t’i keqesoje dukshem raportet kosovaro-sllovene ndalimi i Haradinajt? Personalisht mendoj se jo! Per te ndertuar mure te pakapercyeshme eshte lehte, por eshte urti t’i zbusim tensionet. Per keto raporte natyrisht qe duhet te gjykojme me mendje te akullt, duhet te 18 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture udhehiqemi me urti si bindje politike per t’i tejkaluar problemet. Ato relacione duhet t’i mbajme ne vija sa me te qarta, natyrisht aty ku duhet dhe shihet si e nevojshme duhet t’i permiresojme ato. Sot shoqeria civile ne Kosove nuk e ka fuqine e duhur per te ndryshuar rrenjesisht digka qe duhet medoemos te ndryshohet. Problemet politike nuk rregullohen me bojkotim te mallrave duke i derdhe pese litra qumesht “alpsko” ne rruget e Prishtines sig ndodhi pas ndalimit te Agim Qekut vite me pare. Pala kosovare po zhvillon negociata me Serbine prej vitesh ne Bruksel. A eshte dashur, sipas mendimit tuaj, qe Beogradit t’i behet presion te heq dore nga perdorimi i drejtesise per poene politike? Deklarata e kryeministrit te Serbise Aleksandar Vugiq se “digka e tmerrshme eshte duke ndodhur” qarteson kete mjegullnaje. Padyshim, Serbia duhet te heq dore nga e kaluara e saj. Atje nuk ka ndodhur deserbizimi ideologjik millosheviqian i pershkruar si denacifikim. Edhe pse eshte me se e nevojshme te ndodhe, por per kete duhet kohe, sepse serbet nuk jane gjermane! Serbia sot, pas negociatave me Kosoven, ka perfituar shume me shume sesa Kosova. Ajo po promovohet me nje dinamike te cilen une personalisht e kam pritur. Kuptohet une nuk kam dashur te ndodhe stagnimi yne ne kete drejtim. Por stagnimi ka ndodhur per shkak se klasa politike qe negocion nuk u prin proceseve dhe sillet me inercionin serb te kesaj dinamike. Perfitimi i poeneve politike Serbise dita-dites po i sjell rezultate. Ajo duhet te heq dore nga perdorimi i kesaj Hoj “drejtesie”, mirepo ne duhet te rrisim standardet tona ne kete proces negociues. Ekipet e eksperteve nga Kosova shpesh nuk ma mbushin mendjen dhe kjo me shqeteson ne kete proces negocimi, por jo vetem ne kete proces. Ka nje prirje te nje pjese e opinionit gjaknxehte ne Kosove qe Sllovenia te konsiderohet si vend armik. Historikisht situata paraqitet ndryshe: ne shkurt te vitit 1989 ne Cankarjev dom qe mbajtur tubimi i 19 famshem i solidaritetit me minatoret e Trepges, aktivistet sllovene te te drejtave te njeriut kane denoncuar shkeljen e te drejtave te njeriut ne Kosove, revista Mladina ka shkruar me ton kritik mbi represionin serb ne Kosove. Cankarjev domi ishte ndergjegje e klases politike sllovene karshi vetes ne rend te pare, kurse mbeshtetje e fuqishme e tendencave tona dhe perputhje e interesave shqiptare te kohes me nje aleat qe po behej i natyrshem per ne. Sllovenia e viteve 80-te te shekullit te kaluar ishte pragu i pare i kushtrimit shqiptar per ne Evrope dhe sllovenet, si pjese e atij pragu, na mbeshteten neve shqiptareve ne synimet tona. Per freskim te kujteses, jo per te qetesuar gjaknxehtit, do te ndalesha pak ne kete pike. Mbeshtetja per minatoret e Trepges qe rezultoi me Cankarjev dom ishte jo vetem hapi i pare i rezistences kunder politikes se Slobodan Millosheviqit dhe dhunes qe ushtrohej ne Kosove. Terheqja e policeve sllovene nga policia federale ne Kosove per te mos u zhytur ne krime kunder shqiptareve percillej me mbeshtetje te fuqishme te mediave - ne radhe te pare revistes Mlladina. Kjo hapi shtigje te nje bashkepunimi mes shqiptareve dhe slloveneve edhe ne kohen e luftes ne Kosove dhe ky bashkepunim ne makrostrukture eshte edhe sot i tille. Padyshim, pergjegjesia mbetet ne klasen politike e čila ballafaqohet me sfida te reja, mbetet ne ndergjegjen tone dhe te tyre dhe kurrsesi ne kokat e nxehta qe neser do te harrojne se gka ndodhi dje. 20 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Kombi shoipa tr asnjehere agresor Dr. Pellumb Qazimi Abstract Despite that the Albanian lands have been arena of wars, promoted and carried out by neighbours and other povvers, the Albanian nation knew how to behave tovvard the others. Albanians have known how to defend themselves. But at the same time they new how to respect and properly treat the foreigners, the losers, the surrenders and the victims. Albanian nation and Albanians have always been prone to good neighbourly intentions and non-aggression against the others. Albanian code tovvards the foreigners, despite that it was not referring to any international convention, it has been similar to that applicable based on them. Albanians have been able to distinguish the aggressor from the friend, the invander from the defeted and from the surrender. Albanians, in this respect, have shown themselves during the Balkan VVars and during the First and the Second VVorld War. They new how to deal with defeted or armies that have passed through Albanian territory. They have extended cooperation and help to the defeted. These inherited values of Albanians, have made them to be an example to the world for the treatment made and the reiationships built with Jews before and during VVorld VVar II. Hand of friendship and good neighbourliness have been natural features for Albanians, even special, which have accompanied them throughout their history. The values of religious harmony, good neighbourly relations and cooperation are stili valid and have made Albanians fully engaged and commited tovvards the European and Euro-Atlantic integrations. 21 Fjalet kyge: hebrenjte, kanuni i Leke Dukagjinit, kombi shqiptar, luftrat ballkanike, Lufta e Pare Boterore, Lufta e Dyte Boterore, Shqiperia, shqiptaret, Shqiperia arene luftrash Gadishulli ku shtrihet Shqiperia ne shekuj ka qene arene luftrash. Territori shqiptar gati perhere eshte perdorur nga aktore te tjere nderluftues. Sipaš Piro Mishes 1 , territori shqiptar perben nje toke mes lindjes dhe perendimit, mes Evropes dhe Azise, apo mes te djeshmes dhe te sotmes, nje ure qe lidh keto dy bote . 2 Pra, ne kete truall jane zhvilluar luftra nga fuqite e medha dhe mes vendeve ballkanike, por perhere raporti ka anuar tek te paret. Ne kete kuader, vete Shqiperia nuk kishte si te shmangej. Perkundrazi, ka qene arene e truall i pershtatshem per ndeshje ndermjet fuqive ushtarake. Nje gje e tiile natyrshem do te kishte edhe pasoja afatgjata ne ecurine e zhvillimin e vendit. Ne shekujt e dymbedhjete e te trembedhjete ne tokat shqiptare u ndeshen disa nga forcat me te medha te kohes. Nderkohe, arberit nisin te shfaqen gjithnje e me dendur neper kronika, ndonese thuajse gjithnje si protagoniste anesore e dytesore te ngjarjeve. Eshte nje periudhe e ngjeshur, e turbullt, e ngaterruar, e mbushur me luftera, por edhe me shkembime, me largime, afrime e bashkime . 3 Romaket e pas tyre bizantinet dhe me tej bullgaret e serbet perdoren per kalim apo fushe beteje territorin shqiptar. E njejta pamje vazhdon edhe ne shekujt ne vijim nen perandorine osmane. Nen kete te fundit trojet shqiptare emertohen si toke e zgjedhur per 1 Studjues shqiptar 2 Misha, Piro, Duke kerkuar Rrenjet ose... Kthimii Shqiptareve ne Histori, f. 14 3 Po aty, f.15 22 - Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture trazira dhe kryengritje. 4 Keto troje ne historine e tyre kane ofruar vetem nje varg te gjate rebelimesh kunder qeverisjes se sulltaneve. E vegante per nga menyra e organizimit dhe e realizimit eshte periudha e Skenderbeut. Edith Durham pohon se ne trojet e veta Skenderbeu nuk u thye kurre. Dy sulltane me radhe u betuan se do ta zhduknin rebelin shqiptar nga faqja e dheut. 5 Ushtri te medha u angazhuan kunder tij, por pa sukses. Sa jetoi Skenderbeu, Shqiperia qe e lire. Sipaš autores, turqit u ndihmuan vetem nga vdekja e Skenderbeut me 1468. 6 Por me vlera jo te vogla paraqitet edhe periudha e Ali Pashe Tepelenes, i čili gjate sundimit te tij me teper ndeshej ushtarakisht dhe jo ushtarakisht me Porten e Larte, sesa piotesonte detyrimet ndaj saj. Me teper mashtronte se sa bashkepunonte per paqe, me teper mendonte se si do te krijonte aleanca, por nuk harronte te vendoste se kur do t'i prishte ato, per te filluar te reja. Trojet shqiptare vazhduan te ishin arene betejash e perpjekjesh luftarake deri ne fund te shekullit XIX e te fillimit te shekullit XX duke kulmuar me Lidhjen e Prizrenit dhe me kryengritjet shqiptare te asaj periudhe. Ne vitin 1912 shpertheu lufta e Pare Ballkanike e me tej e dyta. Ne kete kohe Shqiperia shpalli pavaresine. Prania osmane ne territorin shqiptar shenoi fundin e ekzistences pese shekuliore. Gjate Luftes se Pare Boterore Shqiperia ishte percaktuar neutrale, por territori i saj u shnderrua ne fushe beteje per vende e fuqi te tjera. Me pare ishte provuar prania ushtarake e fqinjeve. Megjithe neutralitetin e Shqiperise, pjese te vendit u pushtuan nga trupa te huaja. 7 Pas largimit te princ Vidit nga Shqiperia ne shtator 4 “Ushtrite otomane hynin me kujdes te madh ne ato vende fizikisht torturues, te krijuara per guerilas, te banuara nga popullsi gjysme te egra, pjesetaret e se ciles, ge ne temini jane ushtruar ne artin e luftes partizane e ge jeta e vet iu dhimbset aq pak, sa edhe e te tjereve“. Shih: Remerand, Gabriel, Pashai Janines, f.22 5 Durham, Edith, Brenga e Ballkanit, dhe vepra te tjera per Shgiperine dhe Shqiptaret, f. 21 6 Po aty, 1.21 1 Samer, Haroey, Rescue in Albania-One hundred percent of Jews in Albania rescued from Holocaust, f. 25 23 1914, territori shqiptar u be fushe beteje per fqinjet dhe objekt kembimi per fuqite e medha. Greqia u lejua te pushtonte Korgen dhe Gjirokastren, Italia do te merrte portin e Vlores dhe ishullin e Sazanit. Ne te njejten kohe serbet dhe malazezet do te perparonin deri ne Shkoder, Tirane, dhe Elbasan. Ne te vertete kjo do te thoshte mosekzistence e atij shteti qe vetem me pak se tre vite me pare pati shpallur pavaresine. Disfata e serbeve ne vitin 1915 solli zevendesimin e tyre me pushtimin austo-hungarez, i čili u shtri deri ne Shkoder, Durres e lumin Vjose. Nderkohe ne Vlore vazhdonin te ishin italianet. Ne te njejten periudhe, anglo-francezet duke qene ne konflikt me mbretin Kostandin te Greqise, ua besuan trupave italiane pushtimin e krahines te Gjirokastres e madje edhe te Janines, dhene Greqise ne vitin 1913. Ne te njejten periudhe trupat franceze arriten te drejtoheshin drejt Korges, duke e mare ate ne tetor 1916. 8 Ne fund te vitit 1916, Shqiperia perveg se arene lufte, ishte pre e pushtimit, duke u shnderuar realisht ne vend i pushtuar. Historiani Schmidt-Neke arrin ne perfundimin se “Shqiperia nuk mund te ishte si shtet pale nderluftuese, sepse nuk kishte shtet shqiptar. Shqiperia qe territor i pushtuar nga austriaket, serbet, malazezet, greket, francezet, bullgaret, italianet dhe secili prej tyre kishte aleatet e vet shqiptare. Kushtet e vitit 2013 u rikthyen edhe me me force.“ 9 Ne periudhen pas perfundimit te Luftes se Pare Boterore, Shqiperia perseri mbeti teater i pranise ushtarake te huaj dhe objekt pushtimi. Nga shtatori i vitit 1918, me perjashtim te krahines se Korges dhe qytetit te Shkodres, Shqiperia mbeti nen kontrollin e ushtrise italiane, sepse vendi duhej te mbahej nga trupat aleate deri sa te merrej vendimi perkates nga Konferenca e Paqes. Ne kete situate, serbet perfituan duke pushtuar Shkodren. Por kjo nuk zgjati shume, pasi prania e tyre u zevendesua nga trupa ushtarake franceze, britanike dhe italiane. 10 Largimi i italianeve nga Shqiperia u 8 Castellan, Georges, Histori e Ballkanit, f. 450 9 Gazeta Shekulli, date 15.02.2014, Interviste e DWme historianin Michael Schmidt- Neke 10 Duka, Valentina, Histori e Shqiperise, 1912-2000, f.100 24 - Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture realizua vetem ne vitin 1920 dhe pas luftimeve te shqiptareve te emertuara si Lufta e Vlores. Kjo gjendje vazhdoi deri ne traktatin e paqes. Do te duheshin perpjekje dhe mbeshtetje qe orekset e vazhduara te Italise, Greqise, Jugosllavise te frenoheshin. Vetem ne pranveren e vitit 1920 u realizua rivendosja e shtetit shqiptar ne kufijte e njohurte vitit 1913. Edhe pas vitit 1920, Shqiperia ishte objektiv i te tjereve per marrje territoresh. Pas nje pauze, jo vetem per arsye te pushtimit fashist te vendit ne muajin prill 1939, por edhe tetori i vitit 1940 e prezanton perseri Shqiperine arene lufte. Territori shqiptar u shnderrua ne teater lufte. Italia permes territorit shqiptar kaloi ne agresion kunder Greqise. Per italianet, territori shqiptar i pushtuar prej tyre, konsiderohej i pershtatshem per te kaluar ne agresion kunder Greqise, pavaresisht nga natyra malore e shkemborre e terrenit shqiptar. Data 28 tetor 1940 shenon fillimin e agresionit, por brenda nje periudhe shume te shkurter forcat greke munden t'i smprapsin trupat ushtarake italiane. Keto te fundit vepruan mandej brenda territorit shqiptar. Ne kete menyre pjesa dermuese e Shqiperise se Jugut u kthye ne teater te luftimeve mes dy vendeve te tjere, Italise dhe Greqise. “Per te miren dhe te keqen e tyre“ shqiptaret asnjehere ne historine e tyre nuk jane prirur nga synime agresive, pushtuese. Ata kane qene te prirur per paqe e marredhenie te mira me fqinjet. Nga ana tjeter ata kane reaguar dhe jane pergjigjur ushtarakisht ndaj gdo veprimi ose ndermarrje te armatosur kunder tyre. Ne kushtet kur mbreti Zog u largua nga vendi, kur uniteti i kombit ishte lekundur jashtezakonisht, shqiptaret e priten me arme pushtimin fashist. Periudha e mevoneshme, d.m.th. pas dates 7 prill 1939 nuk evidentoi kundershtime te strukturave ushtarake zyrtare shqiptare. Per me teper, pushtuesi ne qershorin e 1939-es likujdoi si strukturat e sherbimit te jashtem, ashtu edhe te ministrise se brendeshme dhe te forcave te armatosura. 11 Tashme ato ishin te 11 Po aty,f. 211 25 perfshira ne strukturat fashiste italiane. E gjithe periudha e Luftes se Dyte Boterore per shqiptaret karakterizohet nga kundershtimi popullor i pushtimit fashist dhe me vone nazist. Levizja shqiptare erdhi duke u rritur, konsoliduar dhe materializuar permes krijimit dhe veprimtarise luftarake te Ushtrise Nacionalglirimtare, deri ne glirimin e plote te vendit. Shqiptaret nuk vrasin te pafajshmit, te dorezuarit, te mundurit dhe viktimat Ismail Kadare trajton me shume realizem Kanunin e Leke Dukagjinit. “Ky kod, ligji themeltar i shqiptareve gjate shume shekujve, ka vertet nje ftohtesi e ashpersi tragjike, por edine ky kod primitiv e i kritikueshem fort, ne bazen e tij, ne pjese themelore, ate qe percakton 'Rreguilat e vdekjes', perjashton ne menyre absolute masakren dhe gjymtimin. Ligji i pare i kesaj pjese eshte qe ne gdo grindje, ne gdo hakmarrje, sečila pale ne konflikt, sado i rende te jete ai, ka te drejte vetem per nje vdekje. Ligji i dyte themelor eshte qe vrasja mund te behet vetem ne distance dhe trupi i viktimes nuk mund te preket kurrsesi . 12 Kadare vijon me tej duke u shprehur i zemeruar e i revoltuar qe pavaresisht nga g'ka treguar historia ndaj shqiptareve, kjo merite e shqiptareve duhet njohur e vleresuar, nuk mund te neglizhohet. Sipaš tij, qendrimi mosnjohes e injorues ndaj kesaj vlere nuk eshte me pak se mizori. Pjese themelore e kodit shqiptar eshte qendrimi ndaj te huajit, te panjohurit, te ardhurit nga vend tjeter, pra bujtesit. Mbrojtja e tij eshte, sipas kodit, detyra e pare morale e njeriut shqiptar. Ky percaktim eshte shprehur qartazi ne rrjedhat e historise se shqiptareve ne marredhenie me te tjeret, qofshin fqinje, por edhe te larget. Sidomos kjo ka gjetur reflektim ne ato periudha te historise ku shqiptaret jane ballafaquar ushtarakisht me te tjeret. Ata kane ditur qe pavaresisht nga mungesa e shkollimit, apo kodeve percaktues te te sjeilurit ne lufte, te ndanin e dallonin luftetarin ne beteje nga ,2 Lani, Remzi, Mustafaj, Besnik, Misha, Piro, Lufta kunder Luftes (artikull i ismail Kadare), f. 11 26 - Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture luftetarin e mundur, luftetarin veprues si vrases nga luftetarin e dorezuar e te mundur, luftetarin e huaj agresor nga viktima e keshtu me radhe. Kjo eshte realizuar si me bindje e pergjegjesi, ashtu dhe me natyre njerezore e veprime praktike. Shembujt per Shqiperine e shqiptaret jane te shumte. Historia na ofron pasuri te vyer ne kete drejtim. Ne periudhen e luftrave ballkanike, Shqiperia perveg se arene lufte, ku ushtrite e tjera, perfshi te vendeve fqinje, kaluan dhe perdoren territorin shqiptar si teater veprimesh luftarake, nuk u ndalen edhe para demeve shkaktuar shqiptareve, duke patur synim te aktualizojne edhe pretendimet e tyre territoriale. Por, referuar dokumenteve apo deshmive nga te huajt qe ndodheshin ne ate kohe ne Shqiperi shqiptaret, edhe ne keto kushte, kane bere me shume se g'mund te pritej prej tyre. Megjithese ne vend kishte zi buke, ata ndihmuan ushtrine serbe kur ajo u terhoq neper territorin e Shqiperise . 13 Sipaš Haris Silajxhic autor i librit “Shqiperia dhe SHBA ne Arkivat e Washingtonit“, referuar deklarimeve te bera nga Erickson 14 , deshmitar ngjarjesh te asaj periudhe ne Shqiperi, ben te ditur se ai, pra Erikson, ka jetuar disa vite mes shqiptareve se bashku me familjen dhe per kete arsye ka te drejte dhe e ndjen si detyre te thote te verteten: “Ata, shqiptaret, jane inteligjente, fisnike, punetore, e duan jeten familjare, serioze, mikprites,.. besnike deri ne vdekje. Te tille populi kam njohur une ...“ 15 Sipaš misionarit amerikan ne periudhen e luftrave ballkanike, me ndihmen e shqiptareve, tragjedia e ushtrise serbe mund te menjanohej. Te shqiptaret gjen virtyte, te cilat do te ishin te deshirueshme per shume popuj te perparuar. Por qe propaganda sistematike e asaj kohe i paragiste shgiptaret armiq te qyteterimit . 16 13 Silajxhic, Haris, Shqiperia dhe SHBA ne Arkivat e Washingtonit, f. 99 14 C. T. Erikson, misionar amerikan ne Shqiperi prej vitit 1908 deri ne pushtimin e Shqiperise nga Italia fashiste 15 Silajxhic, Haris, Shgiperia dhe SHBA ne Arkivat e Washingtonit, f. 99 16 Po aty, f. 99 21 Shqiptaret, me teper per arsye te natyres se tyre humane kane ditur te percaktojne rregulla te sjelljes ne lufte. Ata kane ditur te percaktojne rregulla per t'u zbatuar, te cilat kane qene ne perputhje me rregullat e perfshira ne konventa te ndryshme nderkombetare. Ne kryengritjen e pergatitur ne Kosove ne vitin 1919, Komiteti i Kosoves pergatiti programin e pergjithshem te kryengritjes te Kosoves, ku nder te tjera behet fjale se: asnje kryengrites nuk guxon t'i demtoje shkiet e vendit veg atyre qe qendrojne me arme ne dore kunder qellimit shqiptar; asnje kryengrites nuk guxon te djege shtepia, te rrenoje kisha e gjera te tjera; plagka eshte jasyk (e ndaluar) e kryengritjes; asnje kryengrites nuk guxon te beje ndonje shemtim mbi trupat e te vrareve te armikut, as t' zhvesh ata armiq qe vdesin a plagosen, ose qe zihen rober. 17 Vlerat e shqiptareve evidentohen edhe me perfundimin e Luftes se Vlores ne vitin 1920. Deshmite italiane 18 bejne te njohur se trupat e mundura italiane jane shoqeruar deri sa te hipnin neper anije e te niseshin drejt Italise. Autoritetet shqiptare e kane bere kete duke respektuar kodin e tyre njerezor e te sjelljes ndaj te mundurit e te dorezuarit. Gjate luftes Italo-Greke, greket ishin ne dyshim ndaj trupave ushtarake te atehershme shqiptare nese ato do te bashkoheshin me ta kunder italianeve. 19 Por, e verteta ishte krejt ndryshe. Batalionet shqiptare qe ishin inkuadruar ne ushtrine italiane, dezertuan dhe nuk pranuan te luftonin kunder grekeve. Referuar dukumenteve te arkivuar ne zyren e shtabit te pergjithshem te ushtrise italiane mund te gjendet evidence e bolleshme e qendrimit te shqiptareve, efektive te batalioneve shqiptare te inkuadruar ne njesite ushtarake italiane, qendrim i čili nuk ka qene ne nje linje me ate italian. Ne dokumentin e dates 11 nentor 1940 te komandes te divizionit 83 te kembesorise 17 Tahiri, Bedri, Hasan Prishtina-Truri i Levizjes Kombetare Shqiptare, f. 107-108 18 Jakomoni, Francesko, Politika e Italise ne Shqiperi, f. 133 19 Samer, Haroey, Rescue in Albania.., f.5 28 - Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture malore “Ferrara" drejtuar komandes se korparmates “C“, 20 nder te tjera behet e ditur se nga trupat shqiptare ka braktisje kolektive te frontit te luftes, te cilat lene shume per te deshiruar. Ne batalionin shqiptar “Dajti“ verifikohen dezertime masive ne bllok prej 30-50 vete. Ne momentin e pergatitjes se raportit, dy kompani shqiptare braktisin frontin. E njejta situate ndodh edhe me batalionin tjeter shqiptar “Gramozi", ku nje dite me pare eshte realizuar largim ne mase i shqiptareve, aq sa komandanti i regjimentit italian arrin te grumbulloje pak me shume se 200 vete, nderkohe qe efektivi i batalionit eshte 3-4 here me i madh. Jane keto fakte qe e detyrojne komandantin italian te kerkoj te eprori mos perfshirrjen e trupave shqiptare ne operacion. Gjithashtu, evidentohet se ka mungese nderlidhje mes batalioneve shqiptare me repartet italiane ne vijen e frontit. Ne batalionin “Dajti" ka mungesa organike, pasi ne mase ka dezertime, apo edhe kalime ne anen e grekeve. Keto jane njoftime te oficereve shqiptare drejtuar eproreve italiane. 21 Te gjithe keto fakte te evidentuara jane vetem brenda dy javeve te para te agresionit italian kunder Greqise. Oendrimi kunder agresionit nuk u shpreh vetem nga ushtaraket shqiptare te rreshtuar ne radhet e ushtrise italiane. Opinioni publik shqiptar gjithashtu ka qene kundershtues."... Nje fakt akoma me i rende, asnje študent universitar shqiptar nuk ka kerkuar qe te shkoje ne lufte, perkundrazi eshte vene re qe, ne muajin nentor, nje Hoj shpejtesie e gjithe studenteve per t'u nisur ne Itali... Ky fenomen shfaqet akoma me preokupant kur mendohet se, ne vere, gjate nje fushate te organizuar qellimshem nga partia (lexo fashiste) per studentet universitare, jane manifestuar propozime shume nacionaliste dhe irredentiste", 22 deshmojne dokumentet e asaj kohe. 20 Crociani, Piero, Shqiptaret ne Forcat e Armatosura Italiane (1939-1943), f. 234- 235 - Dokumenti 8. D. S. B. 203, Komanda e divizionit 83 te kembesorise Malore “Ferrara", Nr.Prot. 394/g, date 11 nentor 1940 - XiX, Objekti: batalionet shqiptare, drejtuar: Komandes te Korparmates “C“, nga Komandanti gjeneral L. Zannini 21 Po aty, f. 236, - dokumenti arkivor Nr.9, H5b.53 22 Po aty, f. 249 - dokumenti 12, Tirane, me 18 dhjetor 1940, teter drejtuar Inspektorit te PNF (Partia Kombetare Fashiste) ne Shgiperi 29 Me tej, behet e ditur se shqiptaret mbanin qendrim kundershtues per luften kunder Greqise sepse:"... kjo lufte nuk ishte lufta e tyre dhe nuk duhet qe te marrin pjese, pasi nje patriot i vertet ka per detyre qe te perfitoje nga te gjitha rrethanat per t'i bere mire dhe zmadhuar vendin e tyre, por ky nuk eshte nje rast historik qe mund te shfrytezojne shqiptaret.“ 23 Oendrimi i cituar i referohet shqiptareve permes raportit qe behet per drejtuesit e partise fashiste italiane. Perveg qendrimit kundershtues ndaj kesaj lufte, shqiptaret i shmangen lojes italiane qe permes agresionit kunder Greqise do te mundesohej bashkimi me Qamerine. Gjate Luftes Italo-Greke, megjithese popullsia e krahinave te Jugut te Shqiperise i kishte ende te fresketa ne kujtesen e vet masakrat gnjerrezore te ushtrise dhe banditeve greke ne vitet 1913- 1914, strehoi, ushqeu dhe mjekoi ushtaraket greke qe vepronin ne territorin shqiptar.“ 24 Shqiperia u be vend i rralle ne Evrope qe nuk u dorezoi gjermaneve asnje hebre gjate Luftes se Dyte Boterore. Kur hebrejte e kuptuan se gdo te thosh per shqiptaret trajtimi i te huajit, te pafajshmit, te debuarit, te viktimes, vershuan nga gdo ane per te kerkuar ndihme te shqiptaret. Ne fund te Luftes se Dyte Boterore, Shqiperia ishte i vetrni vend ne Evrope, qe ne fund te luftes kishte numer me te madh hebrenjsh se para fillimit te saj. Domethenes eshte fakti se asnje hebre nuk u dorezua, apo ekspozua te tjereve. Po keshtu, asnje hebre, jo vetem ata qe kishin shtetesine shqiptare, por edhe ata te ardhur nga Austria, Gjermania dhe vendet fqinje nuk paten fat te ndryshem. Te gjithe u konsideruan njelloj. 25 Prania e hebrenjve ne 23 Po aty, 1. 250 - dokumenti i arkivuar Nr.12, Tirane, me 18 dhjetor 1940 24 Kotani, Apostol, Shqiptaret dhe Hebrenjte ne Shekuj, f. 78 25 Gjate pushtimit nazist ne Shqiperi, nje shqiptar i qytetit te Krujes strehoi 10 hebrenj ne shtepine e vet. Kur nazistet ju afruan shtepise se tij, ai i dergoi hebrenjte te fshihen ne gati. Hebrenjte e frikesuar pyeten se cfare do te ndodhte nese shtepise i vihej zjarri. Atehere shqiptari dergoi djalin e tij te fshihej bashke me ta. Ky shgiptar i thjeshte deshmoi, ashtu si shume e shume te tjere, per vleren e institucionit unik te beses, kete kod te iashte shpirteror shgiptar te mikpritjes ndaj miqve apo njerezve ne nevoje, si gjene me te shtrenjte qe ai kishte. Shih: Topi 30 - Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture trojet shqiptare eshte shume e hershme, qe para dy mije vjetesh. 26 Nderkohe, sipas Apostol Kotanit, 27 legjendat flasin edhe per marredhenie mes hebrenjve dhe ilireve qe ne lashtesi. Autori trajton me detaje lidhjet mes shqiptareve dhe hebrenjve, te cilat kane njohur vijimesi, intensitet, dashamiresi, ndihme reciproke, duke ardhur deri ne ditet tona. Hebrenjte kane qene te pranishem jo vetem ne marredhenie tregetare, apo biznese te ndryshme por edhe ne angazhime te tjera. 28 Ne vend te sherbimit ushtarak ne ushtrine osmane, ata paguanin nje takse per mos kryerje te tij. Por ata me deshire pranonin te rreshtoheshin ne ushtri shqiptare, 29 pavaresisht se ajo ishte pjese e ushtrise osmane. Deshmi te qarta ekzistojne per ushtrine e Ali Pashe Tepelenes, ku hebrenjte kane qene te perfshire. Ne veganti mund te flitet per ate gka shqiptaret kane ofruar per hebrenjte sidomos per periudhen para dhe gjate Luftes se Dyte Boterore. Diplomacia shqiptare, pavaresisht se jo me pervojen e vendeve te tjera, edhe ne vitin 1934 pat nderhyre te komisari i larte i Lidhjes se Kombeve per refugjatet per dergimin dhe vendosjen ne Shqiperi te nje pjese hebrenjsh te perzene nga nazistet. 30 Referuar vitit 1938, pra pragut te Luftes se Dyte Boterore, nderkohe qe hebrenjte e Gjermanise apo te Austrise po fillonin te strehoeshin ne Bamir, Fjala e Presidentit ne Konferenčen Nderkombetare “Perballja me te nesermenJerusalem, 13 maj 2008 26 Mordechai Arbell, Konferenca Nderkombetare per Hebrenjte, Tirane, 21- 22.05.2008 27 Apostol Kotani eshte autori i librit Shqiptaret dhe Hebrenjte ne Shekuj, ne te cilin trajtohen me hollesi marredheniet mes tyre, te cilat sipas autorit jane te lashta, kane njohur ecuri te vazhdueshme dhe kane shprehur karakteristika nga me te mirat te dy popujve. Ne librin e tij trajtohen lidhjet ne kendveshtrimin historik, duke nxjerre ne pah edhe te vecanta ne periudha te caktuara historike, vecanerisht gjate Luftes se Dyte Boterore. Libri jep nje pasqyre te qarte se gfare u kane ofruar shqiptaret hebrenjve per t'i mbrojtur ata nga nazizmi, duke prezantuar keshtu qytetari e dashamiresi, qe veshtire se gjendet ne raste te tjere. 28 Samer, Haroey, Rescue in Albania..., f. 23 29 Po aty, f. 23 30 Asllan, Uran, Prof. Dr., Diplomacia dhe Diplomatet shqiptare 1912-1944, f. 138 31 Shqiperi, ambasadori amerikan Bernshtajn (Bernstein) shkruante: “Ne Shqiperi nuk ka gjurme diskriminimi kunder gifuteve, sepse eshte nje nga vendet e rralla te Evropes ku nuk ka as paragjykime, as urrejtje fetare." 31 Ajo qe beri Shqiperia dhe shqiptaret per hebrenjte gjate Luftes se Dyte Boterore pati trajtim te vegante ne nje Konference Nderkombetare ne Tirane ne datat 20-21 maj 2008. Gjate konferences Mordechai Arbell, Kryetar i Kongresit Boteror te Hebrenjve do te theksonte: “Shpetimi heroik i hebrenjve ne Shqiperi eshte shume i vegante." 32 Dhe me tej: “Hebrenjte jane mbrojtur ne Shqiperi per pothuajse 2,000 vjet. Jeta e vegante harmonike mes besimeve fetare ne kete vend duhet te jete shembull per boten. 33 Ne kete menyre Shqiperia u shnderrua ne parajse te vertete per hebrenjte qe ndiqeshin e vriteshin kudo ne ate periudhe. Gjithe keto fakte nuk kane qene theksuar me pare, nuk kane qene njohur e vleresuar. Dhe kjo per arsye te izolimit te gjate komunist te vendit. A ishte e njejte situata e hebrenjve neper vende te tjere? Kurrsesi. Hebrenjte qe banonin ne Janine apo ne Korfuz paten ndertuar e vijuar kontakte e lidhje me hebrenjte ne qytete shqiptare. Por ajo qe ndodhi gjate holokaustit tregoi se komuniteti i hebrenjve ne Korfuz u zhduk, nderkohe qe ne Janine vetem nje numer i vogel hebrenjsh arriti te mbijetonte. 34 Madje qeveria shqiptare e asaj periudhe ishte e gatshme per te pranuar hebrenj nga vende te tjere. Italiani Francesko Jakomoni, deshmitar i ngjarjeve, pasi ishte mekembes i mbretit Viktor Emanueli gjate pushtimit fashist ne Shgiperi 35 thekson vlerat e larta qytetare, mikpritese e njerezore te 31 Metais, Serge, Histori e Shqiptareve-Nga lliret deri te Pavaresia e Kosoves, f. 323 32 Konferenca Nderkombetare per Hebrenjte, Tirane 21,22.05.2008 33 Po aty 34 Samer, Haroey, Rescue in Aibania.., f. 12 35 Sipaš Francesko Jokomonit, kur Kryeministrit te qeverise shqiptare Mustafa Kruja i kishte vajtur konsulii i Pergjithshem i Gjermanise dhe i kishte paraqitur nje note verbaie, me ane te se ciles qeveria naziste kerkonte dorezimin e 300 gifuteve, te ardhur nga Jugosliavia, ai nuk u tregua entusiast per pergjigje pozitive. Nderkohe, komanda ushtarake gjermane e Beogradit, kishte njoftime te sakta per emrat dhe per vendet ku ishin strehuar ne Kosoven shqiptare. Mustafa Kruja i kerkon 32 - Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture shqiptareve ndaj hebrenjve. Keto vlera ai nuk i evidenton vetem per qytetaret e thjeshte, por edhe per qeverite shqiptare te asaj periudhe, pavaresisht se ato ishin te shkrira me pushtuesin fashist. Te sillet ne vemendje qe ai ishte autoritet dhe perfaqesues i larte i vendit pushtues, i čili qendronte ne krahe te Gjermanise naziste, e čila e kishte ne filozofine e saj zhdukjen e hebrenjve. Interesante eshte deshmia, se kur mbreti Zog ishte ne Britanine e Madhe pas largimit me pushtimin e Shqiperise nga Italia, ai i propozoi nje plan udheheqjes britanike per te vendosur hebrenj ne Shqiperi . 36 Te gjithe faktoret shqiptare kane vepruar me dashamiresi e perkujdesje ndaj hebrenjve, duke marre persiper edhe rrezikun. Ky shembull eshte plotesisht i admirueshem dhe tregon vlerat civilizuese te shqiptareve e te Shqiperise. Kjo evidence perben nje fakt shume domethenes. Nuk duhet harruar se para fillimit te Luftes se Dyte Boterore nazistet do te deklaronin: “Sot Gjermania na perket ne, neser e gjithe bota“ dhe ne synimet e tyre do te percaktohej: “lufte ne mekembesit te mbretit, pra autorit te librit, ge hebrenjte te mos prekeshin fare ne Shqiperi. Ne ate periudhe nuk kishte asnje ushtar gjerman ge mund t'i zbulonte. Keshtu, ne bashkepunim me palen italiane, u duk me e pershtateshme ge gifutet mergimtare te dergoheshin menjehere ne zonen e Gjirokastres, ge kufizohej me zonen greke dhe ishte nen pushtimin italian, ashtu si e gjithe Shgiperia. Keta hebrenj u pajisen me pasaporta shqiptare, me emer te rreme. Te gjitha keto masa i dhane mundesi Mustafa Krujes ge t'i pergjigjej pas disa ditesh konsullit te Pergjithshem te Gjermanise, se te gjitha hetimet ge ishin bere ne Kosove per emrat ge ishin vene ne tiste, kishin perfunduar te kota. Nga ana tjeter edhe pala italiane u tregua tolerante ne kete drejtim dhe nuk ndoqi qorrazi linjen naziste. Shih: Jakomoni, Francesko, Politika e Italise ne Shgiperi, f.304. 36 Plani nenkuptonte vendosjen e 50,000 familje hebrenjsh ne Shqiperi. Ahmet Zogu pershkroi Shqiper/ne si nje vend shume te pasur me njerez te varfer. Vendi kishte nje popuiisi prej nje milion dhe mund te absorbonte nje populist prej pese milion. Ai propozoi ge per gdo nga 50 mije familjet hebreje te ofrohej toke bujgesore, e čila ishte prone shteterore. Bordi i Deputeteve britanike e mori seriozisht propozimin, por jo Ministria e Jashtme (British Foreign Office). Kjo e fundit dyshonte se mbreti Zog do te rikrijonte monarkine pas Luftes se Dyte Boterore. Shih: Samer, Haroey, Rescue in Aibania, f. 13 33 shkalle boterore; ideologji raciste permes te ciles hebrenjte duhet te eliminohen." 37 Per me teper, duhet marre parasysh fakti i nje shteti teper te brishte shqiptar dhe i nje populli te vuajtur dhe pa mundesi per te patur nje emer perballe te tjereve dhe aq me pak perballe nazizmit. Por ne fund mund te thuhet se ndaj hebrenjve Shqiperia e shqiptaret treguan vlera te larta civilizuese, te pashembullta dhe per t'u patur žili edhe nga kombet e qyteteruara. Shifra e hebrenjve ne Shqiperi, ofruar nga studimet e Prof. Shaban Sinanit, eshte 2265. Kerkimet e autorit saktesojne se 2265 persona kane qene te shenjuar zyrtarisht ne regjistrat dhe shkresat e autoriteteve te shtetit shqiptar ne periudhen 1930-1944. Kopje te dokumenteve te arkivave te shtetit shqiptar i jane dorezuar nga studjuesi Shaban Sinani autoriteteve te “Memorial Museum of Holocausf ne SHBA. Sipaš autorit, numri i hebrenjve rezidente ne Shqiperi vieresohet rreth 200. Kjo shifer rezulton duke u nisur nga te dhenat e regjistrimit te pergjithshem te popullsise, te kryer nga viti 1929 deri ne vitin 1931. Ne kete regjistrim hebrenjte paten fituar te drejten e deklarimit te tyre si bashkesi fetare dhe etnike. Mendohet se numri i hebrenjve te shpetuar gjate Luftes se Dyte Boterore ne Shqiperi ka qene me i madh. Pra me shume se 2265. Shume prej tyre, te ardhur nga vende te tjere, nuk jane regjistruar. Ata jane pajisur me dokumente identiteti false, ose kane hyre ne Shqiperi ne menyre te fshehte. 38 Profesor Shaban Sinani ve ne dyshim edhe tezen se ne Kosove me hebrenjte eshte vepruar ndryshe, se atje shumica e tyre jane dorezuar e asgjesuar neper kampe, etj. Referuar dokumenteve, ai thekson se edhe atje, pra ne Kosove, shqiptaret kane qene te njejte ndaj hebrenjve, i kane mbrojtur, shpetuar e ndihmuar ata, sidomos per te kaluar drejt Shgiperise shteterore. 39 Me tej, duke mbrojtur kete 37 Gitman, Esther, Historian, New York, Dr. Aloysius Stepinac, Archbishop of Zagreb, under the lens of historians and diplomats (1941-1945), International Conference, September 19, 2008 38 Sinani, Shaban, Hebrenjte ne Shqiperi, Prania dhe Shpetimi, f. 448 38 Po aty, 83-87 34 - Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture pohim, ai nderkohe le te hapur rrugen per studim dokumentesh arkivore e percaktime me te plota. Numri i hebrenjve te shpetuar ne Shqiperi, ku asnje i vrare dhe asnje i dorezuar eshte teper e vogel para shifres 6 milione hebrenj, te vegjel e te medhenj, meshkuj e femra te vrare gjate Luftes se Dyte Boterore ne te gjithe boten. Por, krahasuar me numrin e popullsise e te territorit te Shqiperise dhe me kushtet e vendit ne ate kohe, shpreh shume. Ne Shqiperi, ashtu si ne Danimarke, nuk ndodhi ajo qe ndodhi ne vendet e tjera. 40 Duke ju referuar disa vendeve te Ballkanit situata e qendrimi ndaj hebrenjve paraqitet ndryshe. Ne shtator 1941 ne Rumani fillon debimi i me shume se 100 mije hebrenjve per ne Transnistria, mes te cileve nje pjese e madhe vdiqen per shkak te kushteve te keqija te jeteses. 41 Deri ne fund te veres te vitit 1942, forcat pushtuese gjermane “zgjidhin problemin hebre" ne Serbi, duke vrare pothuajse 90 pergind te popullsise gifute. 42 Ne 40 Ne Gjermani nga 5 milione hebrenjte qe ishin ne vitin 1933, ne mbarim te luftes mbeten gjalle vetem 15 mije; ne Austri u vrane 61 mije hebrenj; ne Poloni u vrane 2 milione e 900 mije; ne Belgjike nga 43 mije mbeten gjalle vetem 515 hebrenj; ne Hollande u shfarosen 90 mije hebrenj; ne Bashkimin Sovjetik, ne pjesen e pushtuar nga nazistet u shfarosen 720 mije hebrenj; ne Itali nga te 15 mije hebrenjte qe u derguan ne kampet e pergendrimit, vetem 610 shpetuan; ne Gregi nga 69 mije hebrenj qe ishin para lufte, vetem 7 mije shpetuan; ne Bullgari nga te 48 mije hebrenjte qe ishin, vetem 7 mije vete u kapen drejtpersedrejti nga nazistet dhe u vrane, ndersa te tjeret shpetuan sepse nga njera ane i mbrojti populli e nga ana tjeter shtatmadhoria e ushtrise bullgare nuk pranoi urdhrat naziste dhe nuk i dorezoi; ne Jugosllavi nga te 75 mije hebrenjte qe banonin aty, u shfarosen mese 80% e tyre; te 50 mije izraelitet qe banonin ne Magedoni u internuan ne Auscwitz dhe u shfarosen te gjithe; sipas deponimeve te Wislicenit ne gjyqin e Nurembergut edhe te 35 mije hebrenjte e Sliovakise ne pranveren e vitit 1942 u internuan ne Lindje dhe u sfarosen; ne qytetin e Riges nga afro 80 mije hebrenjte qe banonin aty para pushtimit nazist, glirimi i qytetit gjeti vetem 140 prej tyre. Per me teper shih: Kotani, Apostol, Shgiptaret dhe Hbrenjte ne Shekuj, f.100-101 41 Mesimdhenia e Historise Moderne te Evropes Juglindore, Materiale Mesimore Plotesuese, Lufta e Dyte Boterore, f. 21 42 Po aty, f. 22 35 mars-maj 1943 Bullgaria kundershton “zgjidhjen perfundimtare" dhe internimin e hebrenjve bullgare. Ne muajt mars-qershor 1943 internohen 50 mije hebrenj nga Selaniku ne Aushvitc. 43 Ne maj 1944 me shume se 100 mije hebrenj nga Transilvania e Veriut (nen administrimin hungarez) internohen ne kampet gjermane te shfarosjes ne mase. 44 Nga mbi 11 milione hebrenj te shperndare neper Evrope u shfarosen rreth 6 milione, nderte cilet 1 milion e 500 mije femije. Lidhur me trajtimin, mbrojtjen e mos dorezimin e hebrenjve ne Shqiperi, Profesor Shaban Sinani del ne disa perfundime. Gjate viteve te pragut te Luftes se Dyte Boterore numri i hebrenjve ne Shqiperi u shtua dhe ata kishin origjinen nga shume vende si Gjermania, Austria, Jugosllavia, Rumania, Bullgaria, Polonia, Turqia, Egjipti, Britania e Madhe, Amerika, etj. Shqiperia ishte gati nen protektorat italian, por per rastin e hebrenjve nuk kishte diktate nga pala italiane dhe as interesim te dukshem diplomatik nderkombetar. Edhe pas pushtimit te Shqiperise nga Italia, pra pas 7 prillit 1939, ardhja e hebrenjve vazhdoi, madje duke u pajisur edhe me viza prej sherbimit konsullor italian. Vitet 1941-1942 evidentojne shpernguljet me te medha te hebrenjve drejt Shqiperise, sidomos nga Jugosllavia e Bullgaria, te cilet u vendosen ne kampe perqendrimi ne qytete dytesore dhe nen kujdesje shteterore. Deri ne perfundim te Luftes se Dyte Boterore numri i hebrenjve ne Shqiperi u dhjetefishua dhe asnje hebre nuk u dorezua apo u be viktime e luftes. Autoritetet italiane nuk u bene pengese e ketij procesi, nuk u bene pale me gjermanet kunder hebrenjve, ata ishin indiferente, por njeherazi edhe ndihmues. Autori pohon se "Mungesa e antisemitizmit ne ushtrine italiane ne Shqiperi dhe tek populli shqiptar jane vlera nga te cilat duhen nxjerre mesime." 45 Gjate Luftes se Dyte Boterore, pas kapitullimit te Italise fashiste, shqiptaret diten te sillen ndaj italianeve te mundur. Ata qe deshiruan u inkuadruan ne radhet e perkrahe partizaneve shgiptare 43 Po aty, f. 23 44 Po aty, f. 25 45 Sinani, Shaban, Hebrenjte ne Shqiperi, Prania dhe Shpetimi, f. 89 36 - Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture ne lufte kunder okupatoreve naziste. Deshmi e ketij realiteti eshte krijimi i batalionit “Antonio Gramshi" me rreth 1500 italiane. 46 Nderkohe te dhena te tjera dhe qe duket se jane me te plota, ofrojne me shume informacion. 47 Behet fjale per rreth 15 mije ushtarake italiane te dorezuar pas kapitullimit te Italise fashiste. Ata ju dorezuan partizaneve shqiptare, por vetem ata me te vendosurit, rreth 2.150 vete u futen ne formacionet partizane. 472 ushtarake italiane u rreshtuan ne brigadat sulmuese, 401 u bene pjese e sherbimit te prapavijes, ndersa pjesa tjeter prej rreth 1.270 vetesh u angazhuan prane komandave te vendit. Shume te tjere munden te largohen. Por pjesa e mbetur, nuk u masakrua. Perkundrazi, ata u pranuan nga shqiptaret dhe qendruan nen kujdesin e tyre. U sistemuan ne shtepite e shqiptareve. Ju dha pune dhe kontribuonin ne familjet shqiptare. Ata u miqesuan me shqiptaret, pavaresisht se me pare ishin ne lufte per jete a vdekje me ta. Ushtaret italiane, pushtues te djeshem, te mbetur me 1943, pas kapitullimit te Italise, ne meshire te shqiptareve, jo vetem s'u preken prej tyre, por u strehuan e u mbrojten deri ne mbarimin e luftes. Ekzistojne vleresime te ndryshme rreth numrit te ushtareve italiane te mbetur ne Shqiperi pas kapitullimit te Italise fashiste. Ndoshta ne shifrat e paraqitura perfshihen edhe italiane te perfshire ne administrate, institucione, apo edhe ne sipermarrje te ndryshme. Sipaš Ismail Kadarese behet fjale per rreth 40 mije ushtare italiane. 48 Burime te tjera bejne fjale per 45 mije te mbetur brenda vendit 49 nderkohe qe nje vleresim tjeter ofron shifren 25 mije vete, 50 pjesetare te ish ushtrise pushtuese fashiste te cileve pas perfundimit te luftes ju krijua mundesia e riatdhesimit. 46 Metais, Serge, Histori e Shqiptareve-nga lliret deri te Pavaresia e Kosoves, f. 316 47 Hasani, Proletar Prof. Dr., Formacionet tona luftarake me ish ushtarake te huaj, Revista Ushtarake, 2/2005 48 Lani, Remzi. Mustafa,Besanik, Misha, Piro, Lufta Kunder Luftes, (artikuil nga tsmail Kadare), f. 12 49 Barti, Peter, Shqiptaret - nga Mesjeta deri ne ditet tona, f.228 50 Sinani, Shaban, Hebrenjte ne Shqiperi, Prania dhe Shpetimi, f. 88. Shih edhe: Kotani, Apostol, Shgiptaret dhe Hebrenjte ne Shekuj, f 79 37 Ne linjen e qendrimit shqiptar ndaj te huajve, mund te sherbej edhe nje fakt domethenes i diteve tona. Sic dihet anarkia qe perfshiu Shqiperine ne vitin 1997, u pasua me prani ushtarake nderkombetare te konkretizuar permes Operacionit ALBA. Gjate zhvillimit te ketij operacioni asnje nga trupat ushtarake te vendeve te tjere nuk u be objekt sulmi apo objektiv per shqiptaret. Ushtaraket e huaj paten ardhur ne Shqiperi me mision paqeje. Ata qene te pergatitur per me te keqen, pra edhe per reagim te armatosur. Por pritja nga publiku shqiptar nuk qe e tille. Ata jane pritur me dashamiresi, pasi i tille ishte misioni i tyre. Per me teper, shqiptaret edhe njehere shprehen traditen e mikpritjen ndaj te huajit e mikut. Me siguri mund te thuhet se shume ushtarake e autoritete ushtarake te huaja jane surprizuar nga nje realitet i kesaj natyre, gje qe lehtesoi edhe kryerjen e misionit. Ajo qe shqiptaret kane bere per te tjeret nuk ka ndodhur nga te tjeret ne adrese te shqiptareve. Permes dokumenteve apo deshmive te ndryshme vetem per rreth 50 vitet e para te shekullit XX, ballafaqohemi me fakte tronditese. Tregues qe flasin shume, ofrohen gjate Luftes se Pare dhe te Dyte Ballkanike. Ne vitin 1912 ne rajonin e Ballkanit mendohej per optimizem liberal, por “qe u zhduk shpejt dhe madje ne menyre te dhunshme. Shtetet ballkanike fituese, te tresketa nga fitorja kunder ushtrise otomane, menjehere iu kthen njeri tjetrit ne Luften e Dyte Ballkanike. U shfaqen njoftimet per brutalitetin e treguar nga ushtrite e rregullta te tyre kunder civileve,... 'Kjo eshte e gjitha qe duket kur ju e shikoni ate nga afer,' raportonte Trotski. 'Mishi po prishet, si ai i qenieve njerezore, ashtu edhe i kafsheve shtepiake; fshatrat jane bere pirgje zjarresh; njerez qe nuk kursejne as 'persona nen dymbedhjete vjeg'; kushdo brutalizohet, duke humbur aspektin e vet human." 51 Shqiperia, qe sapo ishte shpallur e pavarur, u kthye viktime e drejtperdrejte e ketij realiteti. Pikerisht periudha e fundit te vitit 1912 dhe muajve te pare te vitit 1913 nga Profesor Zekeria Cana emertohet "... kohe e zeze prej murtaje e pershkruar me skena te llahtarshme te 51 Mazower, Mark, The Balkans, A Short History, f. xxxix 38 - Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture nje drame te papare deri ne zhbimjen e tere nje populli." 52 Eshte periudha qe forcat malazeze ndermorren gdo Hoj mase per te zhbere popullsine shqiptare te Plaves, Gucise, Pejes, Gjakoves, perfshi edhe pjese te Shqiperise qe kishte shpallur pavaresine. Permes rreth 420 dokumenteve arkivore te Mal it te Zi 53 vertetohen perpjekjet dhe veprimtaria zhdukese e ndermarre nga Mali i Zi kunder shqiptareve. Operacione te miremenduara jane ndermarre per vrasje kunder shqiptareve pa kursyer edhe femijet. Nen pretekstin e grumbullimit te armeve jane vrare, ne shumicen dermuese pa gjyq rreth 400 shqiptare. 54 Brutaliteti kunder shqiptareve arrin deri atje sa ne raportet e drejtuesve ushtarake malazeze behet fjale per qerime hesapesh dhe se “hiqen koka (shqiptaresh)“, 55 per t'i perdorur ato si shenja te vertetesise te suksesit ne operacione. Dokumentet arkivore njekohesisht vertetojne veprimtarine asimiluese te realizuar kunder shqiptareve duke u kerkuar me force ndryshimin e besimit fetar nga musliman ose katolik ne ortodoks. Gjithashtu djegiet dhe sekuestrimi i pasurise se shqiptareve ka qene rregull i dites. Edith Durham beri me dije Evropen e qyteteruar mbi masakrat malazeze kunder shqiptareve, duke botuar per kete problem artikuj ne gazeta te ndryshme. 56 Madje ajo, duke qene e tronditur dhe e indinjuar nga keto krime, me t'u kthyer ne Londer beri nje akt tjeter civil. Nxori medaljen e arte te Knjaz Nikolles, mbretit te Malit te Zi dhe ia ktheu mbrapsht duke i derguar 52 Cana, Zekeria, Gjenocidi i Malit te Zi mbi Popullin Shqiptar, 1912-1913 (dokumente), f. 11 53 Shih po aty, f. 57-347 54 Po aty, f. 359-364 55 Dokumenti numer 18/31.X nxjerre nga Arkivi i Malit te Zi. Shih: Cana, Zekeria, Gjenocidi i Malit te Zi mbi Popullin Shqiptar, 1912-1913 (dokumente), f.102 56 Edith Durham i botoi artikujt e saj ne gazetat: The Contemporary Review, The Adriatic Review, The New Statesman, The New Europe, Affaires Etrangeres, Man.Annual Register, The Times, Mancester Guardian. Shih: Cana, Zekeria, Gjenocidi i Malit te Zi mbi Popullin Shgiptar, 1912-1913, f. 12 39 mesazhin se nuk i behej nder me mbajtjen e asaj dekorate te lyer me gjak. 57 Ne periudhen e viteve 1913-1914 ne Shqiperine Jugore nga forcat greke, sipas raportit te gazetarit amerikan Uilliam U. Houard: “ishin djegur ose hedhur ne ere mbi 300 fshatra me 35.000 shtepi dhe kishin mbetur pa strehe 330.000 vete. Sipas llogaritjeve te tij, ishin vrare, therrur me bajonete ose djegur 20.000 burra, gra dhe femije. 58 Masakrat e asaj periudhe kane qene te pashembullta. Ato perfshinin gjera rrenqethese si therrje foshnjash e nenash, perdhunime, vrasje, djegie shtepish e pronash te shqiptareve, rrembim e dergim bagetish te shqiptareve ne territorin grek. Skenat kane qene nga me rrenqetheset qe as mund te imagjinohen. 59 E njejta situate, ne te njejten periudhe, paraqitet nga serbet kundrejt shqiptareve. Ne pranveren e vitit 1914 udheheqesit e disa komuniteteve ne Shqiperine Veriore, veganerisht Kosova, u derguan ministrave te jashtem te Fuqive te Medha nje proteste kunder mizorive te pamenduara te trupave ushtarake serbe kunder grave, femijeve dhe te moshuarve. Ne proteste theksohej se vrasjet qene kryer me gjakftohtesi dhe jo ne zjarrin e betejes. Protesta shoqerohej me nje liste te 50 fshatrave te rretheve te Gjakoves, Ipekut, Prizrenit, Dibres dhe Ohrit duke bere me dije per 359 shtepi te djegura dhe 1827 njerez te vrare. 60 Nderkohe gazetari raportues Uilliam Houard, ne nje interviste te titulluar “Le te vdesin shgiptaret: ata jane 57 Shih: Cana, Zekeria, Gjenocidi i Malit te Zi mbi Popullin Shqiptar, 1912-1913, f. 12 58 UIHam U. Houard ka qene gazetar, kishte pervojen e gazetarit ne shume vende. Gjate nje udhetimi vezhgues ne Shqiperi, ne moshen 50 vjegare, ai pershkoi 600 km me kale e me kembe per te pare gjendjen me syte e vet. Ne Shgiperi ai u takua me Haroid Sherud Spenser. Ky i fundit ishte nje vullnetar amerikan pa pagese, qe mbeshteste edhe te tjere financiarisht, i čili gjithashtu ka marre edhe vete pjese ne luftime ne krye te shqiptareve kunder grekeve. Per me teper shih: Jacgues, Edwin, Shqiptaret, Histori e Populiit shgiptar nga lashtesia deri ne ditet e sotme, f. 389 59 Shih: Kosta Papa Tomori, Barbarite Greke ne Shgiperi, Kujtime Historike: 1913- 1914, f. 47-51, 54, 57, 68, 69, 71-74, 79-80, 81, 87-93 60 Jacgues, Edwin, Shgiptaret, Historia e populiit shqiptar nga lashtesia deri ne ditet e sotme, f. 390 40 - Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture muhamedane!" ben pershkrimin e meposhtem: “Regjimentet serbe prej 1100 vetesh, nen komanden e gjeneral Karlos Popovič, nje nga pjesetaret e komplotit te mbretit, hyne ne Shqiperi te armatosur me vajgur, pompa sperkatese dhe dinamit. Ata kapnin shqiptare sa mundnin. Pastaj i lidhnin se bashku per krahu dhe i qellonin. Grate i perdhunonin. Besoj se gdo grua qe binte ne doren e serbeve, behej viktime e tyre. Pastaj ata i mbyllnin neper shtepi dhe vendosnin bomba neper mure. Sperkatnin me vajgur gjithandej dhe i vinin zjarrin. Kur flaket arrinin dinamitin, shtepia hidhej ne ere. Shqiperia eshte mbushur me pirgje guresh te nxire, qe dikur ishin shtepi". 61 Te dhena te njejta evidentohen edhe me pare dhe me konkretisht ne vitin 1913. Deshmi origjinale prezantohet nga nje leter e derguar nga nje ushtarak serb, e čila u botua nga gazeta socialiste serbe Radinčke Novine , me 9 tetor1913. Ushtari ne letren drejtuar nje shoku te tij shkruan: “I dashur mik, nuk kam kohe te shkruaj gjate, por dua te flas per gjerat e tmerrshme qe po ndodhin ketu. Tmerrohem prej tyre, dhe gjithmone i bej pyetje vetes se si mundet qe njeriu te beje mizori te tilla.. E tmerrshme. Une nuk do te guxoja (edhe sikur te kisha kohe te mjaftueshme, por nuk kam) te tregoja me shume, por do te thoja vetem kaq, qe Luma (nje krahine shqiptare gjate lumit me te njejtin emer) nuk ekziston me. Nuk ka asgje tjeter veg kufomave, pluhurit dhe hirit. Ka fshatra me nga 100, 150, 200 shtepi, ku nuk ka mbetur me asnje njeri, ne kuptimin e plote te fjales, asnje. Ne i mbledhim njerezit ne grupe nga dyzete deri ne pesedhjete vete, pastaj i vrasim te gjithe duke i shpuar me bajoneta. Plagkitja vazhdon kudo. Oficeret u thane ushtareve qe te shkonin ne Prizren per t' shitur gjerat qe kishin vjedhur.’ Gazeta qe boton letren shton: “Miku yne na shkruan edhe per gjera me te tmerrshme sesa ketol; por ato jane aq te llahtarshme dhe prekese sa qe ne menduam te mos i botojme." 62 61 Po aty, f. 390 62 Radičke Novine, organ of Serbian social-democracy, no. 212, October 9, 1913. Shih gjithashtu: The Truth in Kosova,, f. 165. Shih edhe: Lufterat e tjera Ballkanike- Raport i Vitit 1913, f.111 41 Nje tjeter deshmi, gati e te njejtes periudhe, nje leter e derguar nga Elbasani dhe e botuar ne gazeten bullgare L'Echo de Bulgarie, 28 shtator/ 11 tetor (1913) ben me dije: “Ne 20 shtatorin e kaluar...ushtria serbe rrembeu te gjithe bagetine e Malesise se Dibres. Barinjte u detyruan te mbrohen dhe te perleshen, por u vrane te gjithe. Serbet vrane gjithashtu edhe dy bajraktare te fisit te Lumes, Mehmet Ademin dhe Xhafer Elezin dhe filluan te plagkisnin dhe te digjnin te gjitha fshatrat nga shkonin: Peshkopi, Pjege dhe Dohogisht, ne Dibren e Poshtme; Allaj, Beg, Mag, Para, Obok, Klobgisht dhe Solokice ne Dibren e Siperme. Ne te gjitha keta fshatra serbet kryen masakra te tmerrshme edhe ndaj grave, femijeve dhe pleqve. Ne qytetin e Dibres autoritetet nxoren nje urdher qe ndalonte te behej pazari diten e djele, dhe ate dite banoret nuk duhet te dilnin nga shtepite e tyre. Ate dite u arrestuan dyzete e tete vete nga paria e qytetit. Kur serbet pane se banoret e fshatrave te plagkitura.kishin ardhur per te kerkuar bagetine e grabitur dhe po e rrethonin qytetin, serbet e nxorren parine nga burgu dhe i vrane ata ne menyren me te turpshme. Shqiptaret e Dibres dhe zones perreth i mbertheu deshperimi dhe paniku, keshtu qe ata u ngriten ne revolte. I sulmuan serbet me arme, me sopata, me gure dhe me hunj; vrane disa prej tyre dhe pjesen tjeter e perzune nga qyteti...“ 63 Gjendja e krijuar ne ate periudhe i detyroi shqiptaret qe me 21 shtator t’iu drejtoheshin me kerkesat e tyre Fuqive te Medha ne emer te popullit te Gjakoves, Ipekut, Plaves, Gucise dhe te ish vilajetit te Kosoves. Shqiptaret nuk e tepruan kur deklaruan, lidhur me kete zone tjeter te revoltes, se “ushtrite e rregullta serbe dhe malazeze ndermorren dhe bene gjithshka, qe nga dita e pare qe pushtuan territorin shqiptar, qe t'i detyronte banoret te humbisnin kombesine, ose ta mbyste brutalisht racen shqiptare. Shtepi dhe fshatra te tere u shndrruan ne hi, popullsia e pafajshme dhe e paarmatosur u masakrua en masse, akte te pabesueshme dhune, grabitje dhe brutalitet te gdo lloji-keto ishin mjetet qe u perdoren dhe po perdoren akoma nga ushtaret serbo-malazez, me synimin qe te transformojne 63 Lufterat e tjera Ballkanike-Raport i Vitit 1913, f. 112 42 -- Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture teresisht karakterin etnik te rajoneve qe banohen kryesisht nga shqiptaret.“ 64 Deshmi te tilla jane vertete rrenqethese dhe nuk shprehin aspak qendrimin e shqiptareve ndaj te tjereve. Te njetat dukuri te tmershme evidentohen edhe me vone, ne vitin 1918 gjate okupimit serb ne Kosove, realizuar nga Mali i Zi dhe po keshtu gjate okupimit te dyte te Kosoves dhe te pjeses perendimore te Maqedonise. Pushtuesit “...ishin aq brutale sa ishin edhe gjate viteve 1912-1913.” 65 , do te shkruante shume vite me vone historian kroat Ivo Banac. Edhe gjate Luftes se Dyte Boterore, ne Kosove, marredheniet mes strukturave partizane te Jugosllavise dhe popullit shqiptar te Kosoves nuk isht aq tort per t'u pershendetur. Shqiptaret ishin bere objekt masakrash per strukturat ushtarake jugosllave. 66 Pra nuk mund te flitet per ate Hoj “harmonie" qe te pakten eshte pretenduar nga pala jugosllave, apo per “harresen" zyrtare shqiptare lidhur me keto marredhenie. Ne vitin 1945 me shume se 35 mije luftetare shqiptare nga Kosova u derguan ne veri te Jugosllavise dhe me teper se 50 mije ushtare serbe, malazeze e maqedonas te organizuar ushtarakisht ndermorren operacione ndeshkimore, duke arritur qe me 8 shkurt 1945 te vendosnin nje administrate ushtarake ne Kosove. 67 Ne kete kuader, krimet dhe masakrat u bene te pranishme kunder shqiptareve ne Llap, Gjilan, Drenice, Prishtine, por edhe ne Tetove e ne Gostivar, 68 duke u shtrire keshtu ne territor te gjere, ne Kosove e ne Maqedoni. Rast e ngjarje makabre, tipike, e pashembullt ne kuptimin qe nje shtet realizon kunder nje populli perfaqesohet me masakren e Tivarit ne vitin 1945. Ne kete ngjarje te pashembullt shteti jugosllav me pretekstin e levizjes te shgiptareve te Kosoves, te organizuar 64 Po aty, f. 113 65 Banac, Ivo, The National Ouestion in Yugoslavia, Origins, History, Politics, f. 297 66 Ndoj, Gjete, Gjin Marku dhe Lufta, f. 108 67 The Kosova Issue-A Historic and Current Problem, f. 111 68 Po aty, f. 111 43 ushtarakisht, drejt frontit kroat kunder nazisteve, duke kaluar permes territorit shqiptar dhe Malit te Zi, arriti qe te realizoje masaker duke asgjesuar rreth 4310 shqiptare te Kosoves. 69 Fillimi i ketij marshimi u kamuflua me vajtjen ne front ne te mire te Jugosllavise. Por qellimi ishte i ndryshem. Shqiptaret u garmatosen dhe ashtu te pambrojtur, pa kujdesje, pa buke e pa uje, nen ruajtje te rrepte, kane marshuar per kohe te gjate Ata jane vrare, djegur, terrorizuar, duke finalizuar veprimin makaber ndaj tyre me masakren e Tivarit, varrin me te madh te shqiptareve pa asnje skelet dhe deshmi te krimeve serbosllave mbi popullin shqiptar. 70 Pergjegjesi e plote bie edhe mbi shtetin e qeverine komuniste shqiptare te asaj periudhe. Jo vetem qe u lejua ky marshim neper territorin e shtetit shqiptar, por nuk u be asnje reagim zyrtar, qofte per iikujdimet neper territorin shqiptar, ashtu edhe per ato qe ndodhen ne Tivar dhe per ngjarjet pasuese. 71 Ne ditet tona, keto Hoj qendrimesh nuk pushuan. Tirani Miloshevič nuk do ta respektonte ligjin e brendshem dhe nuk do te pranonte e respektonte identitetin shqiptar ne Kosove. Ai do te zbatonte nje politike te eger gjenocidi, ne emer te sovranitetit te shtetit serb. Regjimi i Miloševič nuk u ndal para asnje veprimi kunder shqiptareve te Kosoves dhe identitetit te tyre. Ne evidenčen renqethese te vuajtjeve te popullit shqiptar te Kosoves ja vlen vegimi i ngjarjes te vitit 1990 te helmimit te 7 400 nxenesve te shkollave. Femije te moshes nga 3 deri 16 vjeg, ne kopshte femijesh, shkolla fillore e te mesme ne Degan, Gjakove, Peje, Podujeve, Prishtine, etj., u helmuan, 72 nderkohe qe asnje here nuk u dha pergjigje zyrtare per arsyet. Mosdhenia e pergjigjes lehtesisht nenkupton autorin, i čili eshte regjimi miloshevician dhe strukturat e tij ushtarake e policore te instaluara ne Kosove. 69 Hajdini, Azem, Tragjedia e Tivarit, Bot im i Dyte, f. 70 70 Po aty, f. 87 71 Po aty, f. 120-121 72 Prof. Dr. Pajazit Nushi (Prishtine) The Phenomenon of Military-Poiice Vioience in Kosova in the Years 1981-1992. Shih: The Kosova Issue-A Historic and Current Problem, f. 150 44 --— Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Per nje kohe jo te shkurter, komuniteti nderkombetar qendroi pasiv. Nderkohe qe shqiptaret nuk vrasin te pafajshmit, me ta gfare ka ndodhur? Koha e Milosheviqit ne Kosove eshte deshmi e qarte e gjenocidit te sotem. Ajo gka ndodhi ne Kosove eshte perseritje e asaj qe u ndodhi hebrenjve gjate Luftes se Dyte Boterore, eshte perseritje e tragjedise se Tivarit ne vitin 1945. Veprimi me vonese i komunitetit nderkombetar ne rastin e Bosnjes, por edhe ne rastin e Kosoves, i la rruge te lire masakrave, zhdukjeve, demeve. Ajo qe ndodhi ne Srebrenice te Bosnje dhe Hercegovines ne korrik 1995 ku u shfarrosen me mijra qytetare boshnjake perfaqeson rastin me te madh te zhdukjeve njerezore te pas Luftes se Dyte Boterore. Si duket ende nuk ishin nxjerre mesime per veprim ne kohe. Mosveprim i komunitetit nderkombetar ka qene prezent edhe ne kohen e Gjermanise naziste. Shfarrosja e gifuteve filloi me heret se viti 1939, kur filloi lufta boterore. Nese do te veprohej, atehere do te ishte e mundur te shpetoheshin te gjashte milion hebrenjte. Mosveprimi ne kohe nga komuniteti nderkombetar, gjithmone eshte shoqeruar me pasoja katastrofike per jetet njerezore. Shqiptaret evidentohen si dashamires, mikprites, mbrojtes, respektues dhe shpetues ndaj atyre qe shkelen ne territorin e tyre. Shqiptaret nuk vrasin. Ata nuk kalojne ne agresion e masakra ndaj te tjereve. Sipaš nje shkrimtari izraeiit, fqinjet i ka caktuar historia prane njeri tjetrit dhe prandaj duhet te mesojme te jetojne prane njeri tjetrit, ta pranojne njeri tjetrin, te bashkepunojne. 73 Faktet tregojne se shqiptaret kane permbushur me se miri kete mesazh. Ne ditet e sotme, populli shqiptar eshte edhe me afer me popujt e tjere. Konfrontimi i dikurshem ia ka lene vendin bashkepunimit. Populli shqiptar me se miri ka perqafuar rrugen e fqinjesise se mire, rrugen e mirebesimit, shkembimit dhe perfitimit te dyanshem. Mesazhi eshte i qarte, ecja drejt se ardhmes se perbashket dhe jo drejt se shkuares konfrontuese, izoluese e rrenuese. 73 Lani, Remzi, Mustafa, Besnik, Misha, Piro, Lufta kunder Luftes --- 45 “Shqiperia e sotme, laike ne kushtetute, por me pasuri te trasheguar besimesh levron vlera te rralla te lirise, tolerances dhe harmonise nderfetare. Keto veti, keto atribute, shqiptari i ndjen si te vetat, si pjese te identitetit e jo si kontradikta qe pergajne personalitetin dhe shoqerine. Marredheniet mes besimeve, sa institucionale, por sidomos shpirterisht dialoguese e nderpranuese, historikisht kane prodhuar nje shoqeri shqiptare pa konflikte fetare e armiqesi apo paragjykime besimesh e kulturash, nje shoqeri shembull i rralle i patjetersueshem i se shkuares, se tashmes dhe te nesermes globale". Percaktimi i mesiperm vlen per te shkuaren shqiptare, qe ne lashtesi e duke vijuar me periudhen e gjate nen perandorine osmane, gjate luftrave ballkanike dhe ato boterore te shekullit XX, vlen per te sotmen ne realitetin shqiptar, por edhe ne marredheniet me fqinjet, vlen per te ardhmen integruese te Shqiperise. Ne kete kuader, shembull me kuptimplote eshte vizita e Papa Franceskut ne Tirane ne muajin shtator 2014. Pa medyshje, mund te thuhet se harmonia nderfetare perfaqeson ambasadorin me te mire te shqiptareve ne boten e qyteteruar. Perfundime Shqiptaret ne trojet e tyre jane te lashte dhe krenare. Ne keto troje ata jane perballur me te tjeret, te dlet kane dashur t'i pushtojne. Veshtire te gjenden raste kur shqiptaret kane synuar apo tentuar te pushtojne apo demtojne popuj te tjere. Per shqiptaret dora e miqesise dhe fqinjesia e mire kane qene karakteristika nga me te mirat. Ato kane qene pjese e natyrshme e identitetit shqiptar. Shqiptaret historikisht kane respektuar dhe aktualisht respektojne e nderojne te tjeret. Respekti e mirenjohja eshte virtyt i tyre. Hakmarrja kursesi. Me keto veti shqiptaret, aktualisht jane ne rrugen e tyre te integrimeve evropiane dhe euroatlantike. 46 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Abstrakt Pavaresisht se trojet shqiptare kane qene arene luftrash, te nxitura e te realizuara nga fqinje dhe fuqi te tjera, kombi shqiptar ka ditur te sillet ndaj te tjereve. Shqiptaret kane ditur te mbrohen. Por, njeherazi kane ditur edhe te respektojne e te trajtojne si duhet te huajt, te mundurit, te dorezuarit dhe viktimat. Kombi shqiptar dhe shqiptaret perhere kane qene te prirur nga synime te fqinjesise se mire dhe jo te agresionit ndaj te tjereve. Kodi i shqiptareve ndaj te huajve, pavaresisht se ai nuk i referohej ndonje konvente nderkombetare, ka qene i ngjajshem me kerkesat qe aplikohen bazuar ne to. Shqiptaret kane ditur te dallojne agresorin nga miku, pushtuesin nga te mundurin dhe te dorezuarin. Shqiptaret e kane treguar veten e tyre ne luftrat ballkanike dhe gjate Luftes se Pare dhe te Dyte Boterore. Ata kane ditur te sillen me ushtrite e mundura apo ushtrite qe kane kaluar neper territoret shqiptare. Ata kane qene te prirur per bashkepunim e ndihme ndaj te mundurve. Kane qene keto vlera te trasheguara nga shqiptaret, te cilat i kane bere ata qe te jene shembull ne bote per trajtimin qe u kane bere dhe marredheniet qe ndertuan me hebrenjte para dhe gjate Luftes se Dyte Boterore. Per shqiptaret dora e miqesise dhe fqinjesia e mire kane qene karakteristika te natyrshme, madje te veganta qe i kane shoqeruar ata ne historine e tyre. Vlerat e harmonise fetare, marredhenieve te mira me fqinjet dhe treguesit e bashkepunimit, kane bere qe edhe sot ata te jene te angazhuar me vetedije ne rrugen e integrimeve evropiane dhe euroatlantike. 47 Literatura 1. Asllan Uran, Prof. Dr., Diplomacia dhe Diplomatet shqiptare 1912-1944, Shtepia Botuese ILAR, Tirane, 2006 2. Banac, Ivo, The National Ouestion in Yugoslavia, Origins, History, Politics, Cornell University Press, Ithaca ad London, 1984 3. Bartl, Peter, Shqiptaret - nga Mesjeta deri ne ditet tona, Instituti i Dialogut&Komunikimit 4. Cana, Zekeria, Gjenocidi i Malit te Zi mbi Popullin Shqiptar, 1912-1913 (dokumente), Prishtine, 1996 5 . Castellan, Georges, Histori e Ballkanit, Qabej 6. Crociani, Piero, Shqiptaret ne Forcat e Armatosura Italiane (1939-1943), Tirane, 2005 7 . Duka, Valentina, Histori e Shqiperise, 1912-2000, Shtepia Botuese “Kristalina", Tirane, 2007 8. Durham, Edith, Brenga e Ballkanit, dhe vepra te tjera per Shqiperine dhe Shqiptaret, Shtepia Botuese "8 nentori", 9. Gitman, Esther, Historian, New York, Dr. Aloysius Stepinac, Archbishop of Zagreb, under the lens of historians and diplomats (1941-1945), International Conference, September 19, 2008 10. Hajdini, Azem, Tragjedia e Tivarit, Botim i Dyte, Botues Shoqata e te Burgosurve Politike, Prishtine, 1998 11. Hasani, Proletar Prof. Dr., Formacionet tona luftarake me ish ushtarake te huaj, Revista Ushtarake, 2/2005 12. Jacques, Edwin, Shqiptaret, Histori e Popullit shqiptar nga lashtesia deri ne ditet e sotme, Fondacioni Abraham Linkoin, Karte e Pende, 1995 13. Jakomoni, Francesko, Politika e Italise ne Shqiperi, Tirane, 2005 14. Kotani, Apostol, Shqiptaret dhe Hbrenjte ne Shekuj, Tirane, 2007 48 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture 15. Kosta Papa Tomori, Barbarite Greke ne Shqiperi, Kujtime Historike: 1913-1914, Naimi, Tirane, 2012 16. Lani, Remzi, Mustafaj, Besnik, Misha, Piro, Lufta kunder Luftes, (Opinioni intelektual rreth luftes ne Kosove), Instituti Shqiptar i Media, Tirane, Gazeta Koha Ditore, Prishtine 17. Lufterat e tjera Ballkanike-Raport i Vitit 1913 nga Carnegie Endovvment ne nje veshtrim Retrospektiv, me Shenime dhe me nje Parathenie te re per Konfliktin e Sotem nga Xhorxh F. Kenan, Onufri, 1993 18. Mazovver Mark, The Balkans, A Short History, The Modern Library, New York, 2000 19. Metais, Serge, Histori e Shqiptareve-Nga lliret deri te Pavaresia e Kosoves, Tirane, 2006 20. Mesimdhenia e Historise Moderne te Evropes Juglindore, Materiale Mesimore Plotesuese, Lufta e Dyte Boterore, CDRSEE, Shkup 2007 21. Misha, Piro, Duke kerkuar Rrenjetose... Kthimi i Shqiptareve ne Histori, ese, TOENA, Tirane, 1997 22. Ndoj Gjete, Gjin Marku dhe Lufta, Geer, Tirane, 2008 23. Remerand, Gabriel, Pashai Janines, GLOBUS R, Tirane, 2004 24. Samer, Haroey, Rescue in Albania-One hundred percent of Jews in Albania rescued from Holocaust, Brunsvvick Press Cathedral City, California, 1997 25. Silajxhic, Haris, Shqiperia dhe SHBA ne Arkivat e Uashingtonit, Tirane 26. Sinani, Shaban, Hebrenjte ne Shqiperi, Prania dhe Shpetimi, Naimi, Tirane, 2009 27. Tahiri, Bedri, Hasan Prishtina-Truri i Levizjes Kombetare Shqiptare, Prishtine 2008 28. The Truth in Kosova, The Academy of Sciences of the Republicof Albania, Institute of History, Tirana, 1993 49 STUDI M E POLITIKE DHE JURIDIKE 50 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture KUSHTETUTAT SHQIPTARE Sl EKSPERIMENTE TE VAZHDUESHME Asoc. Prof. Dr. Afrim Krasnigi Kushtetuta eshte dokumenti themelor i organizimit te shtetit. Ne terma politike, ajo eshte “nje kontrate shoqerore, nje marreveshje midis te gjithe qytetareve dhe qeveritareve te tyre” ne te cilen percaktohet “gfare te drejtash kane drejtuesit dhe gfare te drejtash kane qytetaret” dhe pas miratimit ajo sherben “si garanci thelbesore e te gjitha te drejtave te qytetareve dhe e formes se regjimit” (Scott Carlson, 2010). Ne kete menyre, Kushtetuta permban “normat dhe rregullat lidhur me organizimin e funksionimin e pushtetit shteterore , sidomos te organeve te larta shteterore, si dhe raporti midis ketyre organeve” (Jelinek, 2008). Sipaš studiuesve te tjere bashkekohore, Kushtetuta eshte “dokument i shkuar me fuqi me te larte juridike e sjelle nga organi perfaqesues i čili eshte bartes i pushtet ligjvenes ose nga organ special kushtetues, me procedure te vegante nga ajo sipas te ciles sillen ligjet, dispozitat dhe aktet e tjera” (Kelzen, 1998 74 ). Ne traditen shqiptare kushtetuta, nocionet e lidhura me te dhe konceptet qe burojne prej saj kane jetegjatesi me pak sesa vete jetegjatesia e shtetit. Per shkak te rrethanave historike, shteti shqiptar u krijua ne fazen e fundit te renies se Perandorise Otomane dhe krijimit te shteteve ballkanike, dhe per pasoje, u ndesh me veshtiresi te dyfishta ne formesimin e shkruar dhe jetesimin praktik te praktikave dhe normave kushtetuese. Per themeluesit e shtetit shqiptar mungonte nje dokument referues i meparshem, mungonte tradita e 74 A. Anastasi L. Omari, E Drejta Kushtetuese , Tirane 2008 (citim Georg Jelinek dhe Kalzeni) 51 afert bashkekohore dhe mungonin institucionet legjitime nga te cilat mund te buronte dokumenti kushtetues. Krahas ketyre tri mungesave te medha, themeluesit e shtetit u ndeshen edhe me nje kulture minimale politike dhe demokratike te banoreve te atehershem, te cilet, prej me se pese shekujsh, brez pas brezi, kishin jetuar ne periferi te Perandorise Otomane, nen sundimin e normave kushtetuese, qeverisese dhe administrative te Portes se Larte. Ne kulturen shqiptare ne raport me shtetin, dominues pati qene organizimi lokal mbi rregullat e percaktuara nga e drejta zakonore, Kanuni. Ky institucion i hershem dhe vete-organizues ne kohen e mungeses se shtetit funksional dhe nacional, krijoi struktura lokale funksionale, te cilat i mbijetuan edhe periudhave te gjata te sundimit otoman. Ai u trashegua ne forme te pashkruar, por u respektua nga te gjitha subjektet e tij, - nje praktike unike per nje vend evropian ne te njejten faze zhvillimi historik. Kanuni dhe modelet e tij te shfaqura ne forma te ndryshme kryesisht ne zonat veriore dhe me pak ne zonat jugore, bazohej ne konceptin e vendimmarrjes legjitime lokale, ekzistences se Kuvendit te Pleqve dhe organizimit patriarkal, institucionit te beses dhe respektit ndaj institucionit fetar, sidomos atij kishtar.Ne fazen e fundit ne prag te shpalljes se krijimit te shtetit, territori shqiptar ishte pjese e administrimit otoman, dhe figura te njohura publike e politike shqiptare ishin pjese e strukturave vendimmarrese politike otomane. Gjate atyre viteve dhe me vone pergjate shekullit shteti shqiptar u perball ne menyre periodike nga problemet e medha te mungeses se stabilitetit te brendshem dhe kercenimeve te jashtme (Schmidt-Neke, 2009). Fillimet kushtetuese, burim i Konferences se Londres Kushtetuta e pare shqiptare nuk ishte produkt i elitave politike dhe kombetare qe shpallen pavaresine dhe krijuan shtetin ne nentor 1912, por e Fuqive te Medha, e diplomateve dhe eksperteve pa lidhje organike me Shgiperine. Themeluesit e shtetit, ata qe nen drejtimin e 52 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Ismail Oemalit shpallen Pavaresine me 1912, arriten te hedhin themelet e para edhe ne legjislacionin e shtetit te ri, kryesisht me ligjin mbi Kanuni i Zhurise (maj 1913) dhe Kanunin e Pershtatshem te Administrates Civile (nentor 1913). Vendimmarrja kryesore e Kuvendit te Vlores i perket aktit te shpalljes se pavaresise, krijimin e qeverise dhe pleqesise, si dhe angazhimin per mbrojtjen e geshtjes shqiptare ne kancelarite vendimmarrese evropiane. Ne mesin e vitit 1913, ne Londer Fuqite e Medha zyrtarizuan Statutin Organik te Principates Shqiptare, nje dokument me rendesi historike dhe thelbesore per fatet e shtetit te pare shqiptar qe prej periudhes se Skenderbeut. Vendimi i Konferences se Londres permblidhej ne 11 nene, ku sipas nenit 1, “Shqiperia formohet si nje principate autonome, sovrane dhe e trashegueshme sipas rendit te parelindjes, nen garancite e te gjashte Fuqive. Princi do te caktohet nga te gjashte Fuqite”. Me tej Statuti percaktonte ndarjen e plote nga Turqia, neutralitetin e shtetit te ri, krijimin e Komisionit Nderkombetar te Kontrollit per administrimin civil e financiar, pergjegjesine e vendosjes se rendit dhe sigurimit te mbrojtjes permes eksperteve te ardhur nga jashte, etj. Megjithese nje dokument me 11 pika, ai ka vlera te jashtezakonshme per historine e shtetit shqiptar. Tri vlerat thelbesore te tij jane: krijimi i shtetit nen kujdesin e Fuqive te Medha, percaktimi perendimor i Shqiperise permes kushtezimit per caktimin e nje Princi ne krye te shtetit te ri, si dhe krijimi per here te pare i institucioneve legjitime, me njohje nderkombetare dhe me fuqi vendimmarrese ne emer te shtetit. Pas percaktimit te Princ Eied ne krye te Principates Shqiptare ne prill 1914 u shpall prej Komisionit Nderkombetar te Kontrollit dhe Princit, “Statuti Organik i Shqiperise”, e para Kushtetute e plote, integrale, evropiane dhe legjitime e shtetit shqiptar. Kushtetuta e re ne nenin 1 percaktonte se “Shqiperia formohet si nje principate kushtetuese,sovrane dhe e trashegueshme nen garancine e te gjashte Fuqive te Medha.Shgiperia eshte e pandashme, territori i 53 saj eshte i patjetersueshem...Shqiperia eshte neutrale; neutraliteti i saj eshte i garantuar nga te gjashte Fuqite e Medha”. Kushtetuta e re (Statuti Organik), ne dallim nga modelet e tjera shteterore, u imponua nga jashte, pa pjesemarrjen e shqiptareve, pa votim direkt ose indirekt dhe per pasoje, ne aspektin juridik, eshte kritikuar 75 se cenonte sovranitetin e shtetit shqiptar (Omari, 2004), “Statusi Organik i Shqiperise” perbehej nga 216 nene te ndare ne kapituj, perkatesisht 76 : Shqiperia dhe territori i saj (nenet 1-6), sovrani (nenet 7-21), popullsia (nenet 22-39), legjislacioni (nenet 40-71), organet e qeverisjes (nenet 72-140), financat (nenet 141-143), punet publike (nenet 144-148), forcat e armatosura (nenet 149-158), drejtesia (nenet 159-169), feja (nenet 170-177), arsimi publik (nenet 178-182), prona e tokes (nenet 183-194), bujqesia, tregtia dhe industria (nenet 195-208), posla, telegrafet dhe telefonat (nenet 209- 210), marredheniet me jashte (nenet 211-212), dhe e drejta administrative (nenet 213-216). Viera e tij kryesore eshte pikerisht krijimi dhe shpallja e tij, nderkohe qe elementi tjeter thelbesor, - jetesimi praktik, rezultoi i pamundur ne kushtet ne te cilat u ndodh Shqiperia e vitit 1914. Nga Kushtetutat deklarative, ne Kushtetuten gre veri. sese Me perfundimin e Luftes se Pare Boterore dhe perpjekjet shqiptare per te krijuar struktura perfaqesuese ne Konferenčen e Paqes ne Paris/Versaje, problemi kryesor per eliten e re shqiptare ishte kalimi nga akti i krijimit te shtetit (1912) tek jetesimi konkret i shtetit. Me kete objektiv delegate nga gjithe vendi u mblodhen ne Lushnje, ne Kongresin Kombetar, i čili i dha jete nje dokumenti kushtetues me vlere te madhe historike, - Kanunorja e Keshilles se Nalte. Ashtu si dokumenti i Londres, edhe produkti kushtetues i 75 Luan Omari. “Sistemi parlamentar". Parlamenti ne Shqiperi, Tirane, 2004. 76 Antolello Biagini: “Historia e Shqiperise”, Tirane, 1998. 54 - Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Lushnjes hedh bazat kryesore te organizimit te ri shteteror, - parime te cilat ne nje faze tjeter do te mund te shnderroheshin ne dokument kushtetues me te gjere. Dokumenti i njohur si Statuti i Lushnjes, perbehej nga 6 nene, duke krijuar institucionin e Keshillit te Nalte te shtetit ne funksionin e kryetarit te shtetit. Pa prekur formen e regjimit dhe pa hyre ne debat mbi frontin e Princ Eied te krijuar me 1914, delegatet e Lushnjes percaktuan se “me te ardhmen e mbretit ne fronin e nalte mbretnor, Keshilla e Nalte njihet vetvetiu e rrezueme”. Me tej delegatet krijuan Kuvendin Kombetar (Keshillin Kombetar) me atributet e parlamentit te pare shqiptar, zgjodhen kater anetaret e Keshillit te Nalte dhe zgjodhen qeverine e re, duke jetesuar keshtu edhe de facto shtetin e ri shqiptar. Pas kalimit te fazes se pare te njohjes nderkombetare, te vendosjes se kufijve dhe vendosjes se autoritetit te shtetit deputetet bashkepunuan ngushte per hartimin e dokumentit te plote kushtetues, ashtu si KNK me 1914. Ne dhjetor 1922 parlamenti miratoi “Statutin e Zgjeruar te Lushnjes”, Kushtetuta e pare e produktit teresisht shqiptar, kushtetuta e pare e miratuar dhe kushtetuta e pare funksionale ne historine e shtetit 100 vjegar shqiptar. Dokumenti i ri ishte shume me cilesor, me evropian ne norma, me demokratik ne produkt dhe legjitimitet, si dhe me funksional ne konceptet e ndarjes dhe balances se pushteteve. Ai perbehej nga 129 nene dhe trajtonte te gjithe problematikat e funksionimit te shtetit. Qe ne fillim te tij Statuti percaktonte se “shteti shqiptar qeveriset prej nji qeverije monarkike kushtetore. Vendin e Mbretit e zen perkohsisht Keshilli i Nalte me te drejtat e detyrat e caktueme taksativisht ne kete Shtatut. Pushteti legjislativ ushtrohet prej Pleqsis e Keshillit te Nalte”. Statuti i Zgjeruar i Lushnjes ishte baza themelore mbi te cilen funksionoi shteti shqiptar pergjate viteve 1922-1924, derisa ne ngjarjet e qershorit dhe dhjetorit 1924 te gjitha institucionet e krijuara prej tij u vune ne sprave dhe nuk rezultuan te afta te zgjidhnin ne menyre institucionale mosmarreveshjet mes tyre. Per rrjedhoje, ne fundin e vitit 1924 mori fund sistemi shumepartiak demokratik dhe jeta 55 institucionale e bazuar ne modelin e Kongresit te Lushnjes apo Statutit te Zgjeruar te tij. Mbeshtetesit e “kthimit te legalitetit” referuar institucioneve politike e shteterore te periudhes perpara 10 qershorit 1924, inicuan ndryshime te shpejta kushtetuese dhe proklamuan nevojen e ndryshimit te formes se regjimit, - kalimin nga principata tek republika. Me miratimin e ketij ndryshimi mori fund edhe periudha e drejtimit te Shqiperise nga Princ Eied apo Keshilli i Nalte si zevendesues dhe ushtrues i pushtetit ne mungese te Princit. Ne janar 1925 parlamenti i ri votoi per formen republikane te qeverisjes dhe zgjodhi Ahmet Zogun si Kryetar te Republikes. Zyrtarisht vetem ne marš 1925 mori jete Kushtetuta e re republikane, e quajtur, Statuti Themeltar i Republikes Shqiptare. Sipaš Statutit, “Shqipnija asht Republike Parlamentare e Kryesueme prej nji Kryetari. Sovraniteti buron prej popullit”. I perbere nga 142 nene dhe duke qene 100% produkt i nje rryme politike ne parlamentin shqiptar, Statuti perben dokumentin e pare kushtetues qe ndaloi ekzistencen e partive politike dhe eksperimentoi modelin republikan ne Shqiperi. Ne shumicen e koncepteve te tij Statuti kishte risi pozitive, referohej modeleve franceze dhe italiane ne ngritjen e institucioneve, si dhe lejoi eksperimentimin per here te pare te sistemit parlamentar me dy dhoma, duke krijuar institucionin e Senatit, si institucion balancues dhe maturues ne sistemin politik. Gjithsesi Kryetari i Republikes, i zgjedhur me mandat 7 vjegar, mori kompetencat thelbesore, perfshire edhe kompetencen unike, te qenies njeheresh edhe kryeminister dhe organ emertues per nje te treten e anetareve te Senatit. Rikthimi i monarkise dhe fundi i saj ne Shqiperi Modeli republikan mbijetoi vetem tri vjet, per ti lene vendin rivendosjes se monarkise, tashme si fron shqiptar dhe produkt teresisht shqiptar. Me ndihmen edhe te shtetit monarkist italian monarkia shgiptare u vendos ne shtator 1928 dhe kryetari i 56 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Republikes u be edhe mbreti i pare e i fundit i shtetit shqiptar. Dokumenti kushtetues i Monarkise Shqiptare u quajt “Statuti Themeltar i Mbreterise” dhe u jetesua zyrtarisht ne dhjetor 1928, tre muaj pasi sovrani ishte zgjedhur tashme nga parlamenti. Sipaš Statutit, “Shqiperia eshte Mbreteri (Royaume) demokratike, parlamentare dhe e trashegueshme”. Statuti i ri anulloi modelin me dy dhoma parlamentare dhe riktheu modelin e nje dhome, krijoi institucionin e Keshillit te Shtetit, si dhe hodhi bazat e organizimit shteteror bazuar ne disa prej praktikave te njohura ne disa vende monarkiste perendimore. Me 243 nenet e tij ai mbetet dokumenti kushtetues me i gjate, me i detajuar, por edhe nje produkt shqiptar unik, i miratuar indirekt permes votes parlamentare dhe mungeses se opozites politike e publike. Kushtetuta e vitit 1928 (Statuti) udhehoqi modelin qeverises te shtetit shqiptar pergjate 11 viteve duke qene dokumenti dhe modeli qeverises me stabel dhe funksionai gjate gjysmes se pare te shekullit te kaluar. Bilanci i saj duhet pare ne kontekstin e kohes dhe rrethanave kur u praktikua, sistemit politik qe prodhoi dhe trendit ne modelet autoritariste ne shumicen e vendeve rajonale dhe evropiane. Ne prill 1939 Itaiia e identifikuar me fashizmin vendosi pushtetin e Shqiperise dhe inskenoi edhe bashkimin e dy shteteve ne nje shtet te vetem. Me pushtimin e vendit mori fund periudha e drejtimit nga Zog dhe modeli politik e kushtetues qe ai krijoi. Itaiia krijoi institucione formale varesie ne Shqiperi, dhe miratoi ne qershor 1939 nje dokument kushtetues vasaliteti politik, si baze e funksionimit shteteror pergjate 3-4 viteve te ardhshme. Sipaš Statutit Themeltar te Mbreterise (1939), ”shteti Shqiptar sundohet prej nji Oeverije monarhike kushtetnore. Frani trashigohet si mbas ligjes salike prej dinastise se Madhnis se Tij Viktor Emanuelit lil, Mbretit fltaiis e te Shqipnis, Perandorit t’Ethiopise”. i gjithe dokumenti kushtetues perbehet nga 54 nene, te gjitha pushtetet drejtohen nga Perandori (permes mekembesit te tij), dhe se Shqiperia praktikon per here te Pare modelin e partise shtet, ku Partia Fashiste ishte e identifikuar me 57 shtetin dhe force e vetrne politike ne Asamblene (parlamentin) e krijuar nga Italia ne Shqiperine e pushtuar. Pas kapitullimit te Italise ne shtator 1943 elitat vendore shqiptare u perpoqen te krijojne institucionet e reja shteterore dhe te rikthejne monarkine e para vitit 1939, por pa pranine e ish mbretit Zog. Ata bashkuan dy elemente historike, monarkine shqiptare me modelin e Kongresit te Lushnjes (Keshilli i Nalte ne vend te Mbretit) dhe keshtu, krijuan nje model te ri kushtetues eksperimental, te njohur me pas pjeserisht edhe nga autoritetet pushtuese gjermane. Baza ligjore e sistemit te ri eksperimental u hodh me vendimin e Kuvendit Kombetar (tetor 1943), sipas te cilit, rrezohen te gjitha vendimet e marra nga Asambleja e dates 12 prill 1939 (e organizuar nga Italia Fashiste), dhe bashke me te, edhe kurora e Viktor Emanuelit lil si dhe Statuti i dekretuar prej tij ne qershor 1939. Kuvendi ia delegoi kompetencen e pushtetit permbarues Keshillit te Nalte te zgjedhur prej tij, si dhe pushtetin legjislativ parlamentit ne bashkepunim me Keshillin, duke marre si baze referuese ligjore Statutin e dates 1 dhjetor 1928. Rreth 15 nenet e pecaktuara nga ky Kuvend krijuan nje baze juridike me rendesi per poziten politike te Shqiperise, por pa ndikim te madh ne poziten nderkombetare, per shkak te rrethanave nen pushtimin gjerman, si autoriteti de facto, kryesor vendimmarres ne vend. Pergjate periudhes tetor 1943-tetor 1944 u krijuan disa qeveri dhe u bene zgjedhje te rregullta per Keshillin e Nalte, gjithesesi ne gjysmen e ketij mandati, ne maj 1944 lindi nje realitet tjeter paralel, prej te cilit do percaktohej fati politik i Shqiperise pergjate gati pese dekadave te ardhshme. Kjo i dha fund edhe modeli monarkist ne historine shekullore shqiptare dhe kushtetutave qe prodhuan ato. Kushtetutat e sistemit njepartiak ne Shqiperi Ne maj 1944 forcat politike dhe ushtarake te grupuara prane PKSH dhe te asistuara nga aleate te ievizjes rezistente komuniste zhvilluan Kongresin e Permetit. Ne Permet u moren vendime politike 58 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture me ndikim direkt ne sistemin politik dhe formen qeverisese ne Shqiperi. Konkretisht, u krijua Keshilli Antifashist Nacional Clirimtar, prej nga doli me pas edhe Komiteti ANC dhe organet kryesore politike te PKSH. Ne mbledhjen e KANC (maj 1944) u vendos anullimi i monarkise, ndalimi i kthimit ne Shqiperi i familjes mbreterore, njohja e keshillave zonale si pushteti i vetem legjitim, lufte ndaj forcave te tjera politike dhe pushtuesit, si dhe krijimi i qeverise se perkohshme komuniste. Jane 6 nene, - dokumenti me i shkurter kushtetues ne historine 100 vjecare, por nenet me me ndikim per shkak te sistemit qe prodhuan dhe jetesuan me vendosjen e regjimit komunist. Ne nentor 1944 komunistet moren pushtetin, nje vit me pas ne dhjetor 1945 zhvilluan zgjedhje pa pranine e opozites dhe votes alternative dhe ne janar 1946 u vendos forma republikane, me emertimin "republike popullore” e Shqiperise. Per pasoje, ne marš 1946 u jetesua edhe dokumenti kushtetues i pare i periudhes komuniste, i quajtur "Statuti i Republikes Popullore”. Sipaš nenit 1, ”Shqiperia eshte nje republike popullore, ku i gjithe pushteti buron nga populli dhe i takon popullit” dhe se "populli realizon pushtetin e tij me ane forganeve perfaqesonjese te pushtetit shteteror qe jane keshillat popullore, te cilat linden ne luften nacional glirimtare kunder fashizmit e reakcionit edhe perfaqesojne fitoren me te madhe te masave kryesore te popullit shqiptar”. Dokumenti ishte imitim thuajse identifik i modelit te kushtetutave te vendeve ne sferen sovjetike, sidomos i modelit jugosllav, dhe se formalisht u konsiderua i miratuar nga Asambleja Kombetare, organ i krijuar ne funksionet parlamentare nga PKSH. Pas prishjes se marredhenieve me Jugosllavine, eleminimit te opozites, marrjes se kontrollit te plote, shtetezimit te prones dhe njohjes se regjimit te ri brenda zones se ndikimit sovjetik ne bote, PPSH vendosi rishikimin dhe ndryshimin e dokumentit kushtetues. Ndryshimi u jetesua me 1950, perfshire edhe emertimi zyrtar, nga "Statut” ne "Kushtetute”. Kushtetuta e RPSH kishte dy nene me shume sesa modeli kushtetues i vitit 1946, gjithesesi qe ne fillim te saj theksonte se ”Shqiperia eshte nje republike popullore.... shtet i 59 punetoreve dhe fshatareve punonjes” dhe se "baza politike e RPSH jane keshillat popullore qe linden gjate luftes nacional-glirimtare kunder fashizmit dhe reaksionit dhe u forcuan me fitoren historike te kesaj lufte dhe gjate ndertimit te bazave te socializmit”. Ky dokument kushtetues e thelioi natyren ideologjike te shtetit dhe shoqerise, dhe mbeti ne fuqi deri me 1976, kohe kur marredheniet miqesore midis Shqiperise dhe BRSS ishin zevendesuar fillimisht me marredheniet me Kinen dhe me pas me politiken e izolimit te plote nga Lindja dhe Perendimi. Kushtetuta e vitit 1976 perben dokumentin me ideologjik dhe statik ne historine e shtetit shqiptar, Qe ne fillim te saj theksohet se “RPSSH eshte shtet i diktatures se proletariatit, qe shpreh e mbron interesat e te gjithe punonjesve. RPSSH mbeshtetet ne unitetin e popullit rreth Partise se Punes se Shqiperise dhe ka ne themel aleancen e klases punetore me fshataresine kooperativiste nen udheheqjen e klases punetore”. Me nje nen unikal Kushtetuta percakton se PPSH “eshte forca e vetrne politike udheheqese e shtetit dhe e shoqerise” dhe se “ne RPSSH ideologjia sunduese eshte marksizem leninizmi. Ne baze te parimeve te tij zhvillohet gjithe rendi shoqeror socialist”. 112 nenet e kesaj Kushtetute kane te njejten mase ekstreme ideologjizmi dhe identifikimi me modelin klasik te partise-shtet. Te gjitha institucionet e tjera burojne prej te njejtes fryme dhe model ideologjik. Ne kete menyre, tri modelet kushtetuese te regjimit komunist reflektuan tri fazat e zhvillimit te tij, periudhen e dominimit te lidhjeve jugosllave, me pas dominimin e koncepteve sovjetike dhe se fundi, parimet e nje vendi qe ka vendosur te izoloje vetveten nga pjesa tjeter e botes, duke e veshur kete zgjedhje me argumente dhe alibi ideologjike. Kushtetutat e tranzicion.it , - drejt nje modeli kushtetues Ne fundin e vitit 1990 levizja demokratike solli ndryshimin e sistemit dhe bashke me te, edhe ndarjen nga modeli kushtetues dhe politik i vitit 1976. Gjate periudhes dhjetor 1990-prill 1991, perfshire edhe 60 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture procesin e pare zgjedhor shumepartiak ne marš 1991, u eksperimentua me nje sistem dual politik, - nje sistem shumepartiak ne nje vend ku ende ligjerisht ishte ne fuqi kushtetuta antidemokratike e vitit 1976. Me jetesimin e parlamentit te ri shumepartiak, te gjitha forcat politike rane dakord per anulimin e Kushtetutes se vitit 1976 dhe miratimin e perkohshem te nje sere normash kushtetuese, te njohura me emrin, Dispozitat Kryesore Kushtetuese (DKK). Ne krye te ligjit mbi DSK theksohet se “Shqiperia eshte republike parlamentare. Sovraniteti kombetar buron nga populli dhe i perket atij. RSH eshte shtet juridik dhe demokratik. Dinjiteti i njeriut, te drejtat dhe lirite e tij, zhvillimi i lire i personalitetit te tij, si dhe rendi kushtetues, barazia para ligjit, drejtesia shoqerore e perkrahja shoqerore dhe pluralizmi jane baza e ketij shteti, i čili ka per detyre t’i respektoje e mbroje ato”. Ne nje nen tjeter pasues theksohet se "parimi themelor i organizimit shteteror eshte ndarja e pushtetit legjislativ, ekzekutiv dhe atij gjyqesor. Populli e ushtron pushtetin nepermjet organeve perfaqesuese te tij, si dhe me referendum”. Te gjitha keto jane nocione unike ne historine e shtetit dhe bejne dallim te dukshem me odo forme tjeter kushtetuese dhe qeverisese. Fuqia e DKK do te shtrihej deri ne kalimin ne parlament te draftit te ri konsensual kushtetues, proces qe deshtoi me 1993 dhe me pas edhe me votimin e nje drafti kushtetues qeveritar ne referendum ne nentor 1994. Ne kete menyre, DKK mbeten ne fugi deri me 1998. Pergjate 7 viteve te funksionimit te tyre u krijuan institucionet kryesore te shtetit dhe u hodhen bazat e parimit kushtetues te ndarjes dhe balances se pushteteve. Bazuar ne DKK u zhvilluan dy procese zgjedhore parlamentare, u krijua Gjykata Kushtetuese dhe u miratua legjislacioni baze per te gjithe sektoret shteterore e publike. Me 1998 mazhoranca qeverisese dhe partneret nderkombetare iniciuan procesin e hartimit te Kushtetutes, proces qe u mbyll me votimin ne referendum dhe dekretimin ne diten kombetare. Kushtetuta e vitit 1998 shenon dokumentin e pare dhe te vetem kushtetues te 61 votuar nga qytetaret, dokumentin e pare te plote kushtetues te Shqiperise demokratike, dhe nje baze te qendrueshme dhe cilesore te konceptit dhe synimit per nje shtet te lire, te drejte dhe te integruar. Ne krye te Kushtetutes percaktohet natyra parlamentare e shtetit, si dhe parimi se “qeverisja bazohet ne nje sistem zgjedhjesh te lira, te barabarta, te pergjithshme e periodike”. Me tej kushtetuta percakton te drejtat politike, sociale, ekonomike, juridike, etj, si dhe ndarjen e balancen e pushtetit midis pushteteve kryesore dhe instirtucioneve kryesore ne sistemin politik dhe qeverises ne vend. Parlamenti mbetet me sistem me nje dhome, Presidenti zgjidhet nga parlamenti, pushteti ekzekutiv i perket qeverise, gjyqesori krijon pushtet me vete ne sistemin qeverises, nje sere institucionesh te tjera, perfshire Banka Oendrore, KLD, KLSH, KQZ, etj krijon dhe marrin mbrojtje demokratike kushtetuese. Dokumenti final i tekstit te Kushtetutes se Shqiperise, miratuar me referendum ne nentor 1998, mbeti i pacenuar deri me 2003, kur debati rreth KQZ i shtyu partite te ndryshojne me ligj parimin kushtetues te zgjedhes se anetareve te tij. Palet politike kerkuan dhe vendosen balancimin politik te KQZ, duke ndryshuar thelbin e nenit kushtetues mbi te. Gjithesesi ndryshime direkte ne Kushtetute u bene vetem ne janar 2007, pra 9 vjet me vone nga miratimi, perseri lidhur me piken referuese te perberjes se KQZ, duke shtuar me dy numrin e anetareve. Me 2008 palet politike nisen nje proces te shpejte dhe bilateral, jo publik, te ndryshimit te kushtetutes ne disa elemente thelbesor te saj. Procesi u mbyll me votim konsensual midis dy partive kryesore politike ne prill 2008, por nen kritikat e shumta te institucioneve te tjera kushtetuese dhe te shoqerise civile. Me ndryshimet e reja kushtetuese u kalua nga sistemi i votimit miks ne sistemin proporcional rajonal, KQZ u hoq teresisht si institucion nga kushtetuta dhe u kalua me trajtimin nje ligjin zgjedhor, u vendos mandat per Prokurorin e Pergjithshem, si dhe u ndryshua mandati i geverisjes vendore nga tre ne kater vjet. 62 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Ndryshimi thelbesor i paktes kushtetuese 2008 kishte te bente me zgjedhjen e Presidentit te Republikes dhe mbi poziten e Kryeministrit ndaj parlamentit. Nga modeli i zgjedhjes se Presidentit me shumice te cilesuar u kalua me zgjedhje me shumice te thjeshte ne dy raundet e fundit, duke e ulur ndjeshem peshen dhe rolin e Presidentit ne jeten politike dhe institucionale. Ndryshimi tjeter i dha mundesi kryeministrit te zgjeroje kontrollin mbi parlamentin permes mocionit konstruktiv, sipas te cilit, kryeministri me mocion besimi mund te provokoje ne cdo kohe zgjedhje te parakoshme dhe se shkarkimi me mocion mosbesimi behet teknikisht thuajse i pamundur. Ndryshimi kushtetues solli ndryshim edhe ne jeten politike dhe institucionale, duke krijuar intepretime mbi shanset reale per garantimin e parimeve kushtetuese te transparences, ndarjes dhe balances se pushteteve. Ne shtator 2012 Kuvendi nderhyri perseri ne Kushtetute per te bere ndryshime ne termat qe lidhen me heqjen e imunitetit per deputetet dhe zyrtaret e larte. Nisma ishte kryesisht kerkese nderkombetare dhe palet politike e perdoren ate per te treguar vullnet ne masat institucionale kunder korrupsionit. Ne praktike, tre vjet pas ketyre ndryshimeve asgje nuk ka ndryshuar ne raport me akuzat qe iu behen zyrtareve te larte per korrupsion dhe se vete nisma, u provua se ishte me shume politike sesa institucionale. Oferta e perhershme, - nderhyrje ne kushtetute Prej vitit 2012 kane kaluar 3 vjet te tjera dhe ende cdo mazhorance politike vijon te kete premtim periodik nevojen per nderhyrje ne kushtetute per jetesimin e reformave ne disa sektore me mbrojtje kushtetuese. Palet politike dhe ekspertet bashkohen ne vleresimin se reformat ne drejtesi jane te pamundura pa nderhyrje ne kushtetute, nderkohe qe nderhyrjet shihen si zgjidhje edhe per nje rishikim te 63 formules se zgjedhjes se presidentit, te disa kompetencave dhe sidomos formave zgjedhore ne drejtim te disa institucioneve kushtetuese qe zgjidhen ne parlament, deri edhe tek nderhyrja per te mundesuar reformen territoriale apo nje ndryshim me cilesor dhe me perfaqesues te sistemit zgjedhor. Gjate vitit elektoral 2013 dhe vitit te fundit (2014) pothuajse te gjitha padite kryesore politike si dhe nje numer zydaresh te larte politike kane paralajmeruar nisma specifike per nderhyrje ne Kushtetute. Mazhoranca e majte ne qeveri u zgjerua me aleate te rinj nga opozita duke arritur numrin e 84 deputeteve, te nevojshem per te votuar edhe ndryshime kushtetuese. Nje sere ligjesh organike ose nisma te ekzekutivit u anulluan nga Gjykata Kushtetuese me argumentin se ato bien ndesh me kushtetuten dhe per pasoje, jetesimi i tyre do kerkonte indirekt edhe ndryshime ne vete percaktimet dhe normat kushtetuese. Midis debatuesve, kryesisht drejtues politike dhe te institucioneve kryesore, eshte krijuar bindja se nje sere reformash do kerkojne domosdo prekjen e kushtetutes. Dallimi midis paleve gjendet vetem ne terma konkrete te ndryshimit, - nje pale qe kerkon ndryshime per te jetuar reformat qe ajo premton se do realizoje dhe nje pale tjeter qe i sheh ndryshimet e propozuara te lidhura me interesa elektorale e politike te dites. Dy palet bien dakord se ne aspektin afatgjate Kushtetuta ka nevoje per nderhyrje dhe permiresime, dhe se eksperimenti i produktit te ndryshimeve kushtetuese 2008, nuk solli rezultate te pritshme pozitive. Me ndryshimin e struktures administrative te vendit (2015) ka mbetur ne fuqi institucioni i qarkut, i čili, pranohet nga cdo pale politike dhe aktor publik, se eshte i teped, jo efikas dhe duhet shfuqizuar. Per shkak se reforma territoriale nuk pati konsensus politik, edhe ndryshimet kushtetuese referuar qarkut, nuk gjeten konsensus te gjere politike. Tradita, sipas te ciles nderhyrjet ne kushtetute perdoren e keqperdoren nga palet politike per nderhyrje shtese ne elemente qe lidhen me interesat politike afatshkudra, vijon te jete dominuese edhe ne Shgiperine e vitit 2015. 64 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Nderkohe, procesi i integrimit te vendit dhe detyrimet shteterore qe burojne prej tij nxjerrin ne pah nevojat e rishikimit te disa elementeve dhe praktikave kushtetuese, sidomos referuar ceshtjeve te sigurise dhe angazhimeve nderkombetare te vendit. Krahas tyre, ekzistojne edhe detyrime kushtetuese, per shembull, nevoja per ligje organike per institucionet kushtetuese, te cilat megjithese citohen ne dokumentin kushtetues te vitit 1998, ende nuk jane miratuar dhe as nuk jane pjese e axhendes afatshkurter parlamentare. Tabela mbi kushtetutat shqiptare pergjate nje shekulli paraqet te dhena mbi format e qeverisjes, numrin e neneve te seciles kushtetute, daten e hyrjes ne fuqi dhe fundin e saj, si dhe vitet e jetegjatesise. Pjesa e fundit e tabeles ilustron menyren e miratimit te kushtetutes. Referuar te dhenave te trajtuara ne tabele, Kushtetutat me jetegjata jane ato te periudhes komuniste, ndjekur nga Kushtetuta e peridhes se monarkise dhe me pas ajo e tranzicionit ne Shqiperi. Duke iu referuar retrospektives dhe tabeles se dokumenteve kushtetuese pergjate 100 viteve mund te arrihet ne disa perfundime dhe vleresime me rendesi. Studiuesi gjerman Schmidt-Neke llogarit se koha mesatare e ekzistences dhe jetegjatesise se nje dokumenti kushtetues ka qene 7.8 vjet. Referenca e tij permbledh nga ana formale te gjitha periudhat dhe emertimet e dokumenteve kushtetuese, por nese i referohemi faktit se kushtetutat e periudhes komuniste ishin me jetegjatat per shkak te vete sistemit brutal qe prodhuan, mesatarja kushtetuese e modeleve demokratike eshte shume me e vogel sesa mesatarja shekullore e secilit model kushtetues. Referuar madhesise se dokumenteve kushtetuese, ato te periudhes se Mbretit Zog dhe te Princ Wied jane dukshem me te medha dhe me te detajuara sesa ato te cdo periudhe tjeter shteterore. Tabela mbi kushtetutat shqiptare deshmon se shteti shqiptar eshte qeverisur jo vetem me dokumente kushtetuese, por edhe me dokumente tranzicioni, kryesisht Kanunore dhe Rregullore te institucionit me te larte drejtues, kryetarit te shtetit, ose te kalimit te 65 autoritetit drejtues tek nje organ tjeter tranzicioni, si ne modelin e KANC. Gjate periudhave te ndryshme, sidomos ndryshimeve te medha historike, vihen re bashkejetesa midis dy formave te ndryshme qeverisese dhe kushtetuese, ndonjehere edhe te kunderta (1944 apo 1991), apo periudha pa dokument kushtetues dhe institucione kushtetuese (1914-1920), periudha te formalitetit kushtetues perballe nje pushteti ekstra kushtetues (1944-1976), etj. Ne 100 vjet vetem nje kushtetute eshte miratuar me referendum popullor (1998), por edhe ky dokument eshte ndryshuar disa here pa lejuar votimin e ri permes referendumit, por ne menyre te njeanshme, nga parlamenti. Kushtetuta 1998 megjithese mori voten e qytetareve vlen te theksohet se ishte gjithsesi produkt i njeanshem besimi, per shkak se vetem nje pale politike mori pjese ne votime dhe votoi pro ose kunder draftit kushtetues. Ne bilancin shekullor kemi kushtetuta qe vijne ose imponohen nga fuqi jashte nesh (1914 apo 1939), kushtetuta qe jane imitime te modeleve te gatshme politike (1946 dhe 1950), kushtetuta eksperimentale (1920 dhe 1922), kushtetuta unike (1925 apo 1976), si dhe modele kushtetuese bazuar ne norma te pranuara si standarde pozitive (1991, dhe sidomos 1998), etj. Konkluzione Kushtetuta dhe nocionet kushtetuese ne jeten politike, institucionale dhe publike ne Shqiperi jane perballur po me ato tipare te vete vlerave te sistemit demokratik: mosnjohje, tradite te brishte, krijimin e lidereve te forte ne vend te institucioneve te forta dhe kritika mbi legjitimitetin dhe produket konkrete te tij. Per shtet me tradite kushtetuese eshte me e lehte analiza e rolit te Kushtetutes, por per nje vend ne tradite te brishte kushtetuese si Shqiperia, studimet kushtetuese jane me shume studimeve te eksperimenteve kushtetesa sesa mbi nocione, praktika dhe evoulime te tyre. Natyra eksperimentale e sistemit tone kushtetues eshte ndikuar edhe nga eksperimentimet ne format e geverisjes dhe 66 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture modelin qeverises, ne importin nga jashte te formave te ndryshme dhe ne tendenčen per ta pershtatur sistemin politik me kushtetuten, jo e anasjellta. Kritikat e vazhdueshme, psh, se partite shqiptare kane me shume pushtet sesa u njeh kushtetuta, se hapesira te intepretueshme ne Kushtetute perdoren e keqperdoren nga politika e dites per te justifikuar akte te njeanshme politike te tyre dhe se brishtesia e sistemit perfaqesues buron nga vete brishtesia e nocioneve, normave dhe institucioneve kushtetuese, - jane tregues se Kushtetuta, megjithe progresin, ende nuk eshte bere pike referimi e pakontestueshme nga politika dhe qytetaret. Tendenca pozitive e viteve te fundit per nje numer te madh praktikes kushtetuese ne politike, per adresim ne Gjykaten Kushtetuese ne emer te mbrojtjes se parimeve kushtetuese, apo shenjat e reagimit civil e qytetar ne mbrojtje te normave te vecanta kushtetuese, jane nje sinjal pozitiv dhe inkurajues per forcimin e kultures se ligjit, dhe respektin ndaj Kushtetutes se RSH. Ne vijim shih tabelen: TABELA E DOKUMENTEVE KUSHTETUESE NE SHQIPERI NE 100 VJET 67 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Bibliografia 1. Anastasi, Aurela. “E drejta kushtetuese”, Tirane, 2000. 2. Anastasi, Aurela. “Institucionet politike dhe e drejta kushtetuese ne Shqiperi (1912-1939)”, Tirane, 1998. 3. Biberaj, Elez. “Albania in Transition: The Rocky Road to Democracy”. USA, 1998. 4. Dervishi, Kastriot. “Historia e Shtetit Shqiptar 1912-2005”, Tirane, 2006. 5. Diskutime. “Debati parlamentar para nje shekulli...”, Tirane, 2008. 6. Diskutime. “Opozita dhe mbreti i ardhshem i Shqiperise”, Tirane, 2008. 7. Elezi, Ismet. “Zhvillimi historik i legjislacionit penal ne Shqiperi”, Tirane, 1998. 8. Fischer, Bernd. “The Development of the Modem Albanian State.” ICHS, Australia, 2005. 9. Grup autoresh. “Historia e shtetit te se drejtes ne Shqiperi”, Tirane, 2006. 10. Grup autoresh. “Historia e Shqiperise”, Akademia e Shkencave, Tirane, 2007 11. Lologi, Krenar. Hyrje ne “Debati Kushtetues”, Tirane, 2006. 12. Lologi, Krenar. “Kushtetuta e re dhe nevoja per nje mentalitet te ri”, Tirane, 2002. 13. Omari, Luan. “Probleme te rendit kushtetues”, Leksione, Magis, Tirane, 2006. 14. Omari, Luan. “Sistemi parlamentar”. Parlamenti ne Shqiperi, Tirane, 2004. 15. Pollo, Stefanaq. “Ne gjurme te historise se Shqiperise”.Akademia e Shkencave,Tirane, 2003. 16. Roka, Roberto Moroco. "Kombi dhe feja ne shqiperi" (1920- 1944), Tirana, 1994. 69 17. Zaganjori, Xhezair. “Demokracia dhe shteti i se drejtes”. Tirane, 2002. 18. Statuti Organik i Shqiperise, Tirane, 1914. 19. Statusi i Lushnjes, Tirane, 1920. 20. Zgjerimi i Statusit te Lushnjes, Tirane, 1922. 21. Statuti Themeltar i Republikes Shqiptare, Tirane, 1925. 22. Statuti Themeltar i Mbreterise Shqiptare, Tirane, 1928. 23. Statuti Themeltar i Mbreterise Shqiptare, Tirane, 1939. 24. Kushtetuta e Republikes Popullore te Shqiperise, Tirane, 1946. 25. Kushtetuta e Republikes Popullore Socialiste te Shqiperise, Tirane, 1976. 26. Dispozitat Kryesore Kushtetuese te RSH, Tirane, 1991. 27. Kushtetuta e Shqiperise, Tirane, 1998. 70 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Pomen in značilnosto volitev Dr. Franc Grad Neposredna in posredna demokracija Sodobne demokracije temeljijo na načelu ljudske suverenosti, po katerem je nosilec suverene oblasti v posamezni družbeno urejeni skupnosti lahko samo ljudstvo. Z načelom ljudske suverenosti se izraža zamisel o tem, da vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu ter da nosilci oblasti delujejo kot predstavniki ljudstva. Iz načela ljudske suverenosti izhaja načelo demokratične države. Demokratična je tista državna ureditev, v kateri vsa oblast izhaja iz ljudstva in se izvaja v njegovem interesu. V demokraciji torej lahko vladajo le tisti, ki jih je izvolilo ljudstvo, kateremu so tudi odgovorni. Znotraj načela demokratične države razlikujemo dva temeljna načina izvrševanja ljudske suverenosti: posredno in neposredno. Ljudstvo torej lahko uresničuje oblast tako da samo neposredno izvršuje vse ali nekatere njene funkcije (neposredna demokracija), ali da voli svoje predstavnike, preko katerih bo neposredno izvrševalo oblast (posredna demokracija oziroma politično predstavništvo). Neposredna demokracija je v praksi dokaj redka, v veliki meri je prakticirajo le nekatere države, zlasti Švica. Pogosto neposredno odločanje je namreč povezano z velikimi organizacijskimi težavami in stroški. Na drugi strani je večina zadev, o katerih se odloča v državi tudi preveč zapletenih, da bi lahko o njih odločali volilci sami. Zaradi tega prevladuje v svetu posredna demokracija, torej demokracija, pri kateri sprejemajo temeljne odločitve osebe, ki jih ljudstvo izvoli v ta namen. To so predstavniki ljudstva, ki skupaj tvorijo predstavniško telo. Predstavniško telo torej sprejema odločitve v 71 imenu ljudstva, ki ga njegove odločitve vežejo. Tako demokracijo imenujemo zato predstavniška demokracija za razliko od neposredne demokracije, kjer sprejema odločitve neposredno ljudstvo. Razmerje med ljudstvom in njegovimi izvoljenimi predstavniki pa imenujemo politično predstavništvo. To temelju na mandatu (pooblastilu), ki ga ljudstvo z izvolitvijo podeli svojim predstavnikom v predstavniškem telesu. Volitve so v sodobnem pojmovanju demokracije eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in nujni pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših državnih organov, zlasti predstavniškega telesa. Zato so demokratične volitve tudi nujni pogoj za vzpostavitev in ohranitev sodobne pravne države. Volitve omogočajo volilcem neposreden vpliv na sestavo parlamenta, s tem pa tudi posreden vpliv na odločitve, ki jih ta sprejema. Z volitvami volilci podelijo članom parlamenta mandat, pooblastilo za to, da odločajo v njihovem imenu o najpomembnejših družbenih vprašanjih. Zato volitve dajejo legitimnost izvajanju oblasti s strani predstavniškega telesa. Volitve torej dajejo vladajočim temelj oziroma naslov za izvajanje oblasti. Čeprav so se volitve kot oblika sodelovanja širšega ali ožjega kroga državljanov pri oblikovanju organov oblasti pojavljale v demokratičnih političnih sistemih že v prejšnjih zgodovinskih obdobjih, so vendar dosegle višek in polno potrditev šele v političnem sistemu buržoazne predstavniške demokracije. Poglavitna ideja, na kateri je temeljilo zanikanje fevdalne države in utrditev buržoazne demokracije, je bila ideja o suverenosti ljudstva, o tem, da oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu. Idejo o suverenosti ljudstva je bilo mogoče uresničiti samo v taki obliki organizacije državne oblasti, ki je zagotavljala trajen in organiziran vpliv družbe na državno oblast - torej v demokraciji. Čeprav se je radikalni teoretik francoske buržoazne revolucije Rousseau zavzemal za uresničevanje ideje o suverenosti ljudstva v neposredni demokraciji, se je buržoazna demokracija razvila skoraj 72 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture izključno kot predstavniška, to je posredna demokracija. Z izvolitvijo dobijo predstavniki ljudstva v parlamentu pooblastilo za sprejemanje odločitev v parlamentu. To pooblastilo se imenuje poslanski mandat in njegova vsebina je ureditev razmerja med volilci in njihovimi predstavniki v parlamentu. Vsebina tega razmerja se nanaša predvsem na vprašanje, ali je poslanec vezan na stališča in navodila svojih volilcev, ali pa ga ta navodila ne zavezujejo in je v celoti neodvisen od kakršnihkoli smernic in napotkov. Glede na pravno naravo mandata sta poznani predvsem dve vrsti mandata članov predstavniških teles: imperativni in reprezentativni mandat. Imperativni ali vezani mandat pomeni, da je izvoljeni predstavnik v parlamentu samo pooblaščeni zastopnik volilnega telesa in mora v celoti ravnati po navodilih tega telesa. Za svoje delo je odgovoren volilcem, volilci imajo pravico nadzora nad njegovim delom in ne nazadnje pravico odpoklica, če z njim oziroma njegovim delom niso zadovoljni. Reprezentativni mandat pa pomeni, da izvoljeni člani predstavniškega telesa ne predstavljajo posameznih volilcev, ki so jih izvolili, niti volilne enote, v kateri so bili izvoljeni, pač pa ljudstvo kot celoto. Zato ne odgovarjajo volilcem za svoje delo in volilci jih tudi ne morejo odpoklicati. Reprezentativni mandat poslancu omogoča, da ravna v skladu s svojo vestjo in prepričanjem in da je pravno neodvisen od političnih strank in drugih zunaj parlamentarnih formalnih in neformalnih združenj in posameznikov. Vendar pa v praksi politične stranke nadzorujejo in usmerjajo delo poslancev, zato poslanci niso več vezani na volilce (kot pri imperativnem mandatu), vendar niso dejansko neodvisni (kakor bi morali biti po reprezentativnem mandatu). 73 Volitve in volilno telo Volitve so lahko dobile svoj sedanji pomen šele z uveljavitvijo sodobnega parlamenta kot predstavniškega telesa. Na drugi strani se je tudi parlament lahko uveljavil kot predstavniško telo šele, ko je dobil široko volilno osnovo, se pravi, ko se je volilna pravica razširila od ozkega sloja do vseh odraslih državljanov 77 . V razvoju sodobnega parlamentarizma je odigrala pomembno vlogo stara srednjeveška stanovska skupščina, ki se je kot parlament spremenila v splošno predstavniško telo, ki ga volijo državljani kot enakopravni volilci, razdeljeni v volilne enote. Vsi volilci skupaj tvorijo volilno telo, ki je demokratična osnova oblasti parlamenta. Volilne enote morajo biti praviloma približno enako velike, zato da je vsak državljan približno enako predstavljen v parlamentu, čeprav le kot del enotnega volilnega telesa. Po koncepciji splošnega političnega predstavništva namreč parlament predstavlja voljo in interese celotnega ljudstva (ne pa posameznih lokalnih ali drugačnih skupin). Člani predstavniškega telesa dobijo to funkcijo z izvolitvijo. Iz same koncepcije predstavniške demokracije izhaja, da se politični sistem predstavniške demokracije lahko obnavlja le z volitvami, ki so najpomembnejši akt, s katerim ljudstvo uresničuje svojo suverenost. V sodobnih političnih sistemih so zato volitve splošno sprejeta demokratična osnova in tipični način konstituiranja in osnovanja političnega predstavništva. Z demokracijo so neločljivo povezane politične pravice posameznika. Politične pravice državljanov se namreč uresničujejo v demokraciji, po drugi strani pa ni mogoče uresničiti demokracije brez politične svobode posameznika, ki mu omogoča politično delovanje. Med političnimi pravicami posameznika je nedvomno ena 77 O teoretičnih in političnih vidikih širitve volilnega telesa glej: Gaber S., Predstavništvo in demokracija v: Volilni sistemi (Zbornik), Krt, Ljubljana 1996, str. 7 do 21 74 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture najpomembnejših ravno volilna pravica, ker omogoča organizirani in institucionalizirani vpliv posameznika na vzpostavitev in delovanje temeljnih državnih organov. Glede na to ali ima volilec na volitvah možnost izbirati med različnimi osebami oziroma med različnimi političnimi pogledi (ki so utelešeni predvsem v političnih strankah) lahko ločimo kompetitivne oziroma nekompetitivne volitve 78 . Nekompetitivne volitve so lahko posledica normativne ureditve, mogoče pa so tudi v normativni ureditvi, ki formalno dopušča kompetitivne volitve, vendar so dejansko onemogočene zaradi političnih odnosov v državi. Pogosto se iz podobnih razlogov razlikujejo svobodne oziroma nesvobodne volitve. Značilno za prvi tip volitev je enakopravno tekmovanje različnih oseb oziroma političnih strank na volitvah ter svobodna izbira volilca med njimi. Za drugi tip pa je značilno ravno nasprotno: privilegiran položaj ene ali nekaj strank, celo obstoj ene same stranke, kar že samo po sebi onemogoča svobodno izbiro volilcev. Za to, da lahko govorimo o svobodnih volitvah, pa kaže upoštevati še druge družbene pogoje. Tako Mackenzie 79 navaja med temeljnimi pogoji neodvisno sodstvo, ki razlaga volilne predpise, poštea nestrankarska državna uprava, ki vodi volitve, razvit sistem političnih strank, ki so tako dobro organizirane, da so sposobne predložiti svoje politične poglede volilcem v izbiro ter določena, vnaprej znana pravila igre pri volitvah, ki omejujejo boj za oblast in jih družba splošno sprejema. Gre torej za pravne in politične dejavnike znotraj, kot tudi izven samih volitev, ki pa odločilno vplivajo na samo naravo volitev. 1.3. Volitve in predstavniško telo 78 Nohten D., Izborno pravo i stranački sustav, Školska knjiga, Zagreb 1992, str. 16 do 23 79 Mackenzie Free Elections, Allen&Unwin Ltd., Liverpoool 1958, str. 14 V sodobnih demokracijah se neposredno voli predstavniško telo, redkeje tudi šef države. Zato so - tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika - najpomembnejše volitve predstavniškega telesa. Predstavniško telo je kolegijski (zborni) organ, ki predstavlja ljudi v neki skupnosti (državi, lokalni skupnosti) in je praviloma voljen. Tako telo včasih predstavlja le del take skupnosti (stanove, interesne skupine in podobno), vendar najpogosteje predstavlja vse člane skupnosti in se zato imenuje tudi splošno predstavniško telo. Na državni ravni navadno rabimo izraz predstavniško telo za tisti državni organ, ki predstavlja ljudstvo kot celoto in sprejema najpomembnejše odločitve državne oblasti. Gre torej za organ, ki je oblikovan tako, da predstavlja državljane in je v njem utelešena volja ljudstva kot suverena. Ker ta organ praviloma opravlja zakonodajno funkcijo kot svojo najpomembnejšo funkcijo, se imenuje tudi zakonodajno telo 80 . V ustavnih ureditvah po svetu sta znana tako enodomno kot tudi dvodomno predstavniško telo, redko večdomni parlament. Res je sicer, da je v zahodnih demokracijah pogost dvodomni parlament (v glavnem ga nimajo manjše države) in da je za ureditve novejših držav bolj značilen enodomni sistem, vendar so razlogi za dvodomnost tako različni, da ni mogoče iz njih izluščiti splošno veljavnega pravila. To velja v celoti za unitarno državo, kateri v enaki meri ustreza en ali drugi tip parlamenta. Pač pa je v naravi zvezne države, da ima dvodomen parlament. V federaciji namreč en dom predstavlja državljane celotne zvezne države ne glede na federalno enoto, drugi dom pa predstavlja federalne enote. Tudi v unitarni državi vedno velja pravilo, da prvi dom predstavlja vse ljudstvo (splošno predstavniško telo), drugi dom pa navadno različne posebne družbene interese. Ker se šteje prvi dom parlamenta za predstavnika vsega ljudstva je v 80 Več o opredelitvi in položaju predstavniškega organa glej: Grad F., Parlament in vlada, ČZ Uradni list, Ljubljana 2000, str. 73 do 81 76 - Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture sodobnih demokracijah voljen neposredno, na podlagi splošne in enake volilne pravice. Tudi drugi dom se v sodobnih demokracijah praviloma oblikuje z volitvami. Vendar pri drugem domu volilno načelo ni tako dosledno kot pri prvemu. Dom Lordov v Veliki Britaniji se še sedaj tradicionalno oblikuje brez volitev, delno pa se brez volitev oblikujejo tudi drugi sodobni primeri drugega doma, čeprav je ta način v glavnem že opuščen. Ti načini so različni. Pretežni del Doma Lordov npr. predstavljajo (oziroma so še do nedavna predstavljali) člani, ki so to po svojem (večinoma dednem) položaju, druge pa lahko v tak položaj povzdigne kralj. Drugi primer neizvoljenega drugega doma je Senat Kanade ki ga imenuje vlada (formalno sicer generalni guverner) in naj bi zastopal interese federalnih enot Kanade. Ponekod pa se drugi dom sicer praviloma oblikuje z volitvami, del članov pa tudi na druge načine. Italijanski senat se npr. praviloma oblikuje z volitvami, vendar pa je dosmrtni senator, kdor je bil predsednik republike, pet članov pa lahko imenuje predsednik izmed zaslužnih državljanov. Opuščanje nevolilnega oblikovanja drugega doma je povezano s sodobnim pojmovanjem predstavniške demokracije, po katerem lahko odloča v imenu ljudstva le telo, ki predstavlja ljudstvo, ki je torej izvoljeno. Zato neizvoljeno telo ne more imeti take avtoritete kot izvoljeno telo. Volilna osnova drugega doma je nedvomno pomemben odraz njegove demokratizacije in posodobitve. Tudi sam način volitev je zelo pomemben za sestavo parlamenta, način njegovega delovanja in za odnose med volilci in njihovimi predstavniki. To velja seveda tudi za drugi dom, posredno pa tudi za njegovo razmerje do prvega doma parlamenta. Samo dejstvo, da se uvede drugi dom, ne posega nujno v volilni sistem. Tudi ni nujno, da bi se domova volila različno. Na drugi strani pa je treba upoštevati, da lahko različen volilni sistem pri isti politični volji volilnega telesa privede do zelo različnih rezultatov - torej do drugačne razdelitve mandatov in s tem tudi do drugačne politične strukture parlamenta. 77 Če uporabimo različen volilni sistem v dveh enakopravnih domovih parlamenta, sta lahko (oziroma praviloma sta) domova različno politično strukturirana ob istem volilnem telesu in se v njima ustvarja različna politična volja. Če pa sta oba domova izvoljena po enakem volilnem sistemu, zlasti če to privede do popolnoma enake politične strukturiranosti, težko opravljata medsebojno korekcijo pri sprejemanju parlamentarnih odločitev. Razlike v volitvah domov parlamenta pa so lahko tudi bistveno pomembnejše. To velja zlasti v primeru, da je en dom izvoljen neposredno, drugi pa posredno. V tem primeru je v različnih domovih predstavljena različna volilna osnova. V prvem primeru je predstavljeno ljudstvo kot volilno telo, v drugem pa že tako ali drugače izvoljeno ali imenovano telo, ki je bodisi oblikovano prav za volitve ali pa opravlja volilno funkcijo poleg svojih drugih funkcij. V francoskem parlamentu se npr. voli prvi dom neposredno (po načelu absolutne večine), drugi (senat) pa se voli posredno, tako da ga voli iz različnih delov sestavljeno volilno telo - poslanci prvega doma, člani departmajskih svetov in delegati občinskih svetov. Poleg tega so lahko senatorji voljeni bodisi po večinskem bodisi po proporcionalnem sistemu. V teh primerih sta domova izvoljena ne samo na različen način, temveč tudi po različnem volilnem telesu. Pri neposrednih volitvah tvorijo volilno telo vsi državljani, ki imajo volilno pravico, pri posrednih pa le tisti, ki so člani tako ali drugače oblikovanega ožjega volilnega kolegija. Tak način volitev je navadno bolj kot neposredne volitve podvržen vplivu vplivnih interesnih skupin, zaradi česar se v teoriji šteje kot manj primeren za volitve splošnega predstavniškega telesa, pač pa je primeren za volitve doma, ki predstavlja posebne družbene interese. Drugačen pomen ima volilni sistem pri oblikovanju drugega doma v federativnih državah. Tam je drugi dom izrecno namenjen 78 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture predstavništvu federalnih enot - ne glede na način njegove izvolitve. Tudi, če se oba domova zveznega parlamenta volita po istem volilnem sistemu, je nesporno, da predstavlja različna volilna telesa - kot že povedano, en dom predstavlja državljane zvezne države kot celote, drugi pa federalne enote. V večini federacij sta domova zveznega parlamenta v resnici izvoljena po enakem volilnem sistemu. Značilen primer za to je avstrijski parlament, v katerem sta oba domova voljena po proporcionalnem sistemu s tem, da je dom federalnih enot (Nationalrat) voljen posredno; volijo ga namreč deželni parlamenti. Posredni način volitev celo bolje odraža bistveno funkcijo doma federalnih enot kot neposredni, saj prek parlamentov federalnih enot tesneje povezuje člane tega doma s federalnimi enotami. Senat ZDA je bil sprva voljen posredno, od leta 1913 pa se na podlagi amandmaja XVII voli neposredno v vsaki državi posebej. Člani obeh domov se volijo po načelu relativne večine. Izrazito drugačen primer je drugi dom zveznega parlamenta Zvezne republike Nemčije (Bundesrat), ki je oblikovan posredno. Bundesrat za razliko od splošnega pravila niti ni izvoljen, temveč njegove člane imenujejo (in odpokličejo) deželne vlade izmed svojih članov. Z gledišča volitev se lahko oba domova razlikujeta tudi v nekaterih drugih vprašanjih volilnega sistema, zlasti glede volilne pravice, oblikovanja volilnih enot in podobno. Pomembna razlika med domovoma je lahko tudi v trajanju mandatne dobe. Zaradi različno dolge mandatne dobe lahko tudi pri predstavljanju istega volilnega telesa v obeh domovih pride do različne politične strukturiranosti parlamenta. Politično razpoloženje volilcev se namreč običajno med potekom mandatne dobe spreminja, zato je lahko ob volitvah enega doma precej drugačno kot pri volitvah drugega doma. Ta vidik različne mandatne dobe ima seveda bistveno manjši učinek v primeru, da so v domovih predstavljeni različni 79 interesi; najbolj jasno je to ravno pri drugem domu zveznega parlamenta, čeprav so tudi tu znani primeri različne mandatne dobe. Tako se volijo npr. člani Predstavniškega doma Kongresa ZDA na dve leti, člani senata pa za šest let, torej za trikrat daljšo mandatno dobo kot člani prvega doma. Posebnost mandatne dobe senata je tudi v tem, da se vsake dve leti voli tretjina senatorjev. V tem sistemu so volitve pogoste, vendar pa zagotavljajo razmeroma sprotno ugotavljanje volje volilnega telesa. Vsekakor velja, da so za politično življenje v neki državi praviloma odločilne volitve v prvi dom, ne pa volitve v drugi dom, ki ima običajno bistveno šibkejši položaj od prvega doma. Drugače je samo v tistih ureditvah, kjer sta si domova popolnoma enakopravna, kar velja zlasti v italijanskem primeru. Zato se tudi vprašanje pomena volitev kot tudi narave volilnega sistema običajno obravnava le v zvezi z volitvami prvega doma. Volitve in delovanje državne oblasti Volitve so neločljiv del predstavniške demokracije tudi zato, ker po tradicionalni opredelitvi temelji mandat predstavniškega telesa na izraženi volji (pristanku) večine volilcev - predstavljenih - ki jim je predstavniško telo tudi odgovorno. Volja volilcev se izraža ravno prek volitev kot akta, s katerim volilci dodelijo pooblastilo izvoljenih predstavnikom, ki naj v njihovem imenu uresničujejo funkcijo oblasti. S pravnega vidika dajejo volitve legalnost in legitimnost izvajanju oblasti nad državljani s strani izvoljenih članov predstavniškega telesa. S političnega vidika pa pomenijo volitve aktivno sodelovanje ljudstva pri oblasti, pravzaprav edina priložnost, ko ima ljudstvo v predstavniškem sistemu oblast. Volitve torej pomenijo temeljno in tudi edino vez med predstavniškim telesom in volilci oziroma edini instrument, ki državljanom omogoča vpliv na državno politiko oziroma na politične odločitve (razen seveda referenduma in drugih oblik neposredne demokracije - kjer se uporabljajo). V političnem življenju 80 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture sodobne demokracije se tako kažejo volitve kot edini (legitimni) način, s katerim je moč priti na oblast (seveda samo za določeno mandatno dobo). Volitve so zato postale v buržoaznih demokracijah osrednji politični dogodek, okoli katerega se odvija boj za oblast, pri čemer igrajo daleč najpomembnejšo vlogo politične stranke. Volitve imajo torej osrednjo vlogo v političnem življenju sodobnih držav. Nekateri teoretiki dokazujejo, da so volitve bistveni element politične ureditve in da je od njih odvisna kvaliteta oziroma demokratičnost politične ureditve. Po liberalnem pojmovanju demokracije ni brez volitev, na katerih tekmujejo različne politične sile. Samo oblast, ki izhaja iz takšnih volitev, se šteje za legitimno in demokratično. Zato se večkrat upravičeno ugotavlja, da ni noben politični podsistem imel tolikšnega pomena v teoriji in v zgodovini kot ravno volilni sistem 81 . Vsekakor si demokracije zahodnega tipa ni mogoče predstavljati brez volitev. V skladu z radikalnim pojmovanjem demokracije pa so volitve zgolj slab nadomestek prave demokracije, se pravi neposredne demokracije. Vendar stvarnost zanika možnost udejanja takšne demokracije, zato so volitve še vedno edino preskušeno in delujoče sredstvo, s katerim se zagotavlja demokratično oblikovanje oblastnih organov. Ker večina držav ne pozna neposredne demokracije ali pa jo zelo redko uporablja, so volitve praktično edini možni kanal vplivanja državljanov na delovanje državnega mehanizma. Volitve imajo eno najpomembnejših funkcij v političnem sistemu. Z vidika razmerja med državljani in državno oblastjo je pomembna funkcija volitev, da omogočajo državljanom neposredni vpliv na oblikovanje in izvrševanje državne oblasti. Z volitvami državljani izbirajo osebe, ki bodo izvrševale oblast prek zakonodajnega telesa. Obenem so volitve praviloma tudi edini institucionalni kanal vpliva in 81 Več o tem glej: Duverger M., Uinfluence des systemes electoraux sur la vie politique, Pariš 1950, str. 11 do 68 ■— 81 nadzorstva družbe nad izvrševanjem oblasti. V parlamentarnem sistemu pa prek svojih izvoljenih predstavnikov skrbijo državljani tudi za nadzorstvo nad delom vlade. Poleg opisane funkcije volitev v delovanju mehanizma državne oblasti imajo volitve pomembne funkcije pri delovanju in stabilnosti političnega sistema kot celote. Tako je zlasti pomembna integrativna funkcija volitev. Volitve namreč neposredno uvajajo posameznika v politični sistem in v proces izvrševanja oblasti. Volilec glasuje za tiste politične stranke in kandidate, ki se zavzemajo za vprašanja, ki ga zanimajo, seveda pa tudi sam akt glasovanja integrira volilca v politični sistem, saj s tem sodeluje v procesu političnega odločanja. Volilec, ki v danem političnem sistemu glasuje za kandidate oziroma za politične stranke, ki se strinjajo z danim političnim sistemom, glasuje pravzaprav tudi za sam politični sistem, potrjuje s tem svojo vlogo državljana in podpira dane oblike političnega sistema. Volitve torej dajejo državljanu občutek participacije pri političnih odločitvah. Ta funkcija volitev je po mnenju nekaterih avtorjev še posebej pomembna v enostrankarskih sistemih. V teh sistemih pa je sicer najpomembnejša politično manifestativna funkcija volitev, saj so volitve vsakokratna plebiscitarna podpora vladajočemu političnemu režimi. V zadnjem času je vse bolj očitno neskladje med položajem, ki ga imata politično predstavništvo in volitve v sodobni meščanski demokraciji, in pričakovanji liberalne politične teorije. Kljub nesporno velikemu pomenu volitev v sodobni državi, je vendarle dejanski vpliv volitev na politično življenje v zadnjem času precej upadel. Še zlasti to velja za vpliv, ki ga imajo volilci prek volitev na delovanje oblasti. Osnovni pomen volitev je v oblikovanju predstavniškega telesa, to pa je v zadnjem času precej izgubilo na svojem pomenu. Dejanska oblast predstavniškega telesa je okrnjena zlasti zaradi porasta moči izvršne oblasti in državne uprave. Svoj delež pri zmanjševanju vloge parlamenta imajo tudi vse pogostejše različne oblike 82 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture zunajparlamentarnega odločanja (interesne skupine, lobiji, itd.). Empirična raziskovanja kažejo, da kljub splošni in enaki volilni pravici na politične odločitve dejansko vpliva samo manjšina prebivalstva, večina pa se za to ne zanima ali pa je ravnodušna. Drugi pomembni razlog upadanja pomena političnega predstavništva in volitev je nastanek in delovanje sodobnih političnih strank, ki so se s svojim delovanjem pri volitvah in v predstavniškem telesu postavile med volilno telo in predstavniško telo in s tem močno zmanjšale vlogo volilcev v volilnem procesu. Na drugi strani se je pokazalo, da je delovanje strank tako pri volitvah kot tudi v parlamentu nujno, ker brez tega te institucije ne morejo funkcionirati. Volitve so v veliki meri izgubile na pomenu, ki bi ga morale imeti v sodobni demokraciji, tudi zaradi spremenjenega položaja volilca v sodobnem svetu. Če naj bi s pomočjo volitev ljudstvo izražalo svojo suverenost, bi moral biti tudi vsak posamezen volilec suveren pri oblikovanju in izražanju svoje volje. Mnogi sodobni teoretiki pa ugotavljajo, da v sodobnih razmerah vplivanja na državljana zlasti s pomočjo množičnih občil volilec nima svoje politične volje, ni več neodvisen volilec, temveč je zgolj gledalec in potrošnik politike, ne pa njen udeleženec. Sredstva volilne propagande tako močno vplivajo na volilca, da je ta kljub svoji pravni neodvisnosti dejansko popolnoma odvisen od njih. Zaradi tega v večini sodobnih demokratičnih državah določajo pravila za strankarsko uporabljanje javnih občil v času volitev, kar naj bi zagotavljalo čimbolj enakopravne možnosti vseh strank, ne glede na njihove finančne možnosti. Volitve niso pomembne za delovanje državne oblasti samo s političnega temveč tudi s čisto tehničnega vidika. Volitve so namreč ena od možnih tehnik postavljanja ljudi na državne funkcije. Poleg volitev je namreč to možno storiti tudi na druge načine - z dedovanjem, imenovanjem, s kooptiranjem in podobno. Čeprav so se 83 volitve v sodobnih državah uveljavile kot edini sprejemljivi način oblikovanja predstavniškega telesa, to ne jamči, da imajo vedno demokratično vsebino, ker jih je možno uporabljati tudi v čisto tehničnem pogledu, ne da bi bila pri tem volilcem dana možnost izbire med različnimi osebami oziroma med različnimi političnimi pogledi. Na tak način se volitve uporabljajo v nekaterih dejansko nedemokratičnih državah, ki skušajo vsaj po obliki ustvariti videz demokracije. Tudi volitve parlamenta v začetku razvoja predstavniške demokracije so imele bolj tehničen kot vsebinski značaj, ker so temeljile na zelo majhnem delu državljanov. Volitve in referendum Povedali smo že, da se sodobna demokracija udejanja predvsem kot posredna demokracija, ki se vzpostavlja z volitvami. Toda tudi neposredna demokracija v zadnjem času vse bolj dobiva na pomenu. Razmah odločanja o najpomembnejših družbenih vprašanjih, ki smo mu danes priča, kaže, da predstavniška demokracija ni več primerna in zadostna za odločanje o vseh zadevah v družbi, da torej najpomembnejših družbenih odločitev ni več mogoče sprejemati samo prek političnih predstavnikov, ki odločajo v imenu ljudstva, temveč jih je treba prepustiti ljudstvu samemu. Pojem neposredna demokracija označuje različne načine in oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri izvrševanju oblasti. Najpomembnejša oblika neposrednega sodelovanja državljanov pri državnem odločanju pa je referendum. Referendum je torej glede na povedano oblika neposrednega odločanja volilcev o ustavi, zakonu ali o drugem pravnem aktu in o drugem vprašanju, ki je pomembno za družbo 82 . S pravnega vidika pomeni referendum pravico vseh državljanov, ki imajo volilno oziroma 82 Več o referendumu glej: Kaučič /.; Referendum in sprememba ustave, Ljubljana 1994 84 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture glasovalno pravico, da s splošnim glasovanjem odločijo o nekem aktu zakonodajnega telesa. Z vidika delovanja državne oblasti pa pomeni način participacije ljudstva pri sprejemanju najpomembnejših pravnih in političnih odločitev, ki so sicer v pristojnosti predstavniškega telesa. Volitve in referendum sta načina odločanja ljudstva, torej oba pomenita izraz načela suverenosti ljudstva. V obeh primerih je torej subjekt odločanja ljudstvo samo, ne pa državni organi. Ljudstvo je seveda zelo splošen in nedoločen pojem, ki je v razmerju do obeh oblik odločanja natančneje opredeljen kot volilno telo oziroma volilci. Zato odločitve pri obeh oblikah odločanja sprejemajo volilci oziroma volilno telo kot celota. Tako pri volitvah kot pri referendumu gre torej za odločanje, vendar se vsebina odločanja med obema oblikama odločanja bistveno razlikuje. Pri volitvah gre za podelitev mandata za nadaljnje odločanje določenim osebam, medtem ko gre pri referendumu za neposredno sprejemanje odločitev o stvari sami, ne pa o osebah, ki bodo potem sprejele odločitev. Razlika v vsebini odločanja med volitvami in referendumom se kaže tudi v obliki sprejemanje ene in druge odločitve. Odločanje volilcev pri volitvah se kaže v izbiri oseb, ki bodo dobile poslanski mandat, v sodobnih razmerah pa tudi v izbiri političnih strank, ki bodo uveljavljale svoje politične poglede prek poslancev v predstavniškem telesu. Splošna značilnost referendums¬ kega odločanja pa je opredeljevanje z "da" ali "ne" oziroma "za" ali "proti" določenemu aktu ali vprašanju. Gre torej za strinjanje z določeno na referendumu predlagano odločitvijo ali pa za nestrinjanje z njo. Ne glede na razlike v vsebini in obliki volilne in referendumske odločitve gre v obeh primerih za odločitev volilcev. Ravno iz tega izvira velika podobnost med volitvami in referendumom tako glede pravice volilcev do glasovanja kot tudi glede proceduralnih ter 85 organizacijskih in tehničnih vprašanj. Drugače kot volilna pravica se pravica do glasovanja na referendumu ni izoblikovala kot posebna politična pravica, temveč se šteje, da imajo pravico glasovanja na referendumu volilci, torej tiste osebe, ki imajo volilno pravico. To izhaja iz načela enotnosti volilnega telesa 83 , ki ima pravico odločati tako v oblikah posredne kot tudi neposredne demokracije. Zato ni razlogov, da bi bila pravica glasovati na referendumu drugačna od volilne pravice, namreč, da bi se nanašala na različne osebe oziroma na drugačno volilno telo. Vendar je treba pri tem upoštevati tudi, da se sama volilna pravica lahko razlikuje pri različnih volitvah. Zlasti pogosto se to kaže pri volitvah prvega in drugega doma predstavniškega telesa, kjer so pogoji za dosego volilne pravice največkrat različni, pri čemer so praviloma ostrejši pogoji za pridobitev volilne pravice za volitve drugega doma. Zato velja, da se pravica glasovati na referendumu naslanja na volilni pravico pri volitvah prvega doma, ki obsega večje število volilcev. Tako je praviloma volilno telo isto pri glasovanju na referendumu in pri volitvah prvega doma predstavniškega telesa. Pri lokalnem referendumu pa se seveda pravica glasovati na referendumu naslanja na volilno pravico pri lokalnih volitvah. Tudi postopek za izvedbo referenduma je podoben volilnemu postopku. Tu mislimo na sam postopek, ki začne teči, ko je referendum že razpisan, ne pa na postopek, ki je potreben, da sploh pride do razpisa referenduma. Od razpisa referenduma dalje je položaj podoben, kot pri volitvah. Gre namreč za to, da se v postopku zagotovi pravilna in zakonita izvedba referenduma. Ker gre podobno kot pri volitvah za udeležbo večine volilnega telesa, je tudi referendumski postopek sestavljen iz več različnih faz, ki so podobne volilnemu postopku. Tako kot v volilnem postopku gre tudi v referendumskem postopku za 83 Hamon F., Le referendum - Etude comparative, L.G.D.J., Pariš 1995, str. 39 86 - Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture zaporedje različnih opravil, ki naj privedejo do odločitve. Ta opravila terjajo določeno organizacijo in tehniko, ki sta do te mere podobna volilni, da se v nekaterih delih oblikovno celo izenačujeta z njima. Zato tudi referendumski postopek praviloma izvajajo isti organi, kot vodijo volitve, in to po enakih ali skoraj enakih pravilih, kot veljajo za volitve. Tudi varstvo referendumske glasovalne pravice praviloma izvajajo isti državni organi kot izvjajo varstvo volilne pravice. Ker se na referendumu praviloma odloča o političnih vprašanjih, imajo pri tem pomembno vlogo tudi politične stranke, ki izražajo različna politična stališča glede referendumskega predloga in pri tem skušajo vplivati na voljo volilcev. Zato je informiranje volilcev o stališčih političnih strank vsebinsko in oblikovno podobno volilni kampanji in mora praviloma potekati po enakih pravilih. Volitve in politične stranke Pojem in pomen političnih strank S pojmom politična stranka se navadno razume tista politična organizacija, ki vključuje ljudi z istim političnim prepričanjem, in ki se bori za osvojitev in zadržanje državne oblasti, prek katere želi uresničiti svoje politične cilje 84 . Do državne oblasti pridejo stranke praviloma na demokratičen, legalen način. V zgodovini imamo seveda več primerov, ko so stranke prišle na oblast tudi na nasilen, nelegalen način. Politične stranke so tiste organizacije, ki delujejo kot posrednik med družbo in državo, in ki družbi omogočajo vpliv na državno odločanje prav zaradi izredno močnega vpliva strank na državni mehanizem. S tem omogočajo državljanom demokratičen vpliv pri odločanju o njihovih interesih. Za politične stranke je značilna borba za oblast in 84 Glej o tem:, Ogris A., Politične stranke, Ljubljana 1926, str. 38 do 43 87 morda so se prav zato mnogokrat razvile v svoje nasprotje - od instrumenta za vzdrževanje so postale instrument za omejevanje demokracije v korist svojih ozkih manjšinskih interesov. Poglavitne funkcije politične stranke so zlasti oblikovanje političnih mnenj, stališč in zahtev, s čimer pridejo do izraza različni politični in drugi skupinski interesi, politizacija družbe in politična vzgoja ljudi, vloga pri volitvah - delovanje na volilno telo (volilna agitacija, volilna kampanja, volilni programi) ter postavljanje kandidatov in končno vloga strank pri delu predstavniških organov - vse delo parlamenta namreč poteka v znamenju parlamentarnega boja dveh ali več strank. Državna oblast je pravzaprav sredstvo za uresničevanje političnega programa politične stranke. Ta je sublimiran izraz določenega političnega interesa, ki je lahko razredne, nacionalne, stanovske ali drugačne narave - ali pa gre za različne kombinacije teh elementov. Razlog za nastanek sodobnih političnih strank so predvsem volitve, zlasti zaradi razširitve volilne pravice. Stranka je z oblikovanjem politične volje, s svojo vlogo pri kandidiranju in s svojo vlogo pri odločanju v parlamentu (parlamentarne skupine) postala nujen posrednik med volilci in parlamentom. Cilj politične stranke je uresničiti svoj politični program prek državnega mehanizma. Da bi to dosegla, mora osvojiti oblast, torej mora postaviti svoje člane na odločujoča mesta v državni organizaciji, kar ji praviloma uspeva z volitvami. Prav tako mora doseči, da se bodo odločitve v državnih organih res sprejemale po njeni volji, kar dosega prek strankarske discipline, ki so ji podvrženi njeni člani. Vse to omogoča tudi način odločanja v predstavniškem telesu, ki praviloma odloča z večino. Od svojega nastanka dalje imajo politične stranke večji ali manjši vpliv na delovanje državnih institucij. Stranke so pravzaprav motor političnega sistema, brez katerega ta sploh ne more delovati. 88 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Svojevrsten paradoks sodobnih političnih ureditev je, da je ravno ideja o splošnem političnem predstavništvu porodila politične stranke, ki ustvarjajo politiko v imenu ljudstva in za ljudstvo - dejansko pa tudi namesto njega. Gotovo pa je res, da sodobne države očitno ni mogoče voditi brez posredništva. Vsak tak poskus navadno privede samo do tega, da je politično posredništvo še bolj nenadzorovano, kot če se izvaja prek političnih strank. Politične stranke so s tega vidika nekakšno nujno zlo, ki pa ga je treba imeti pod družbeno kontrolo, kajti temeljno vprašanje v zvezi z odnosom med političnimi strankami in državno oblastjo je še vedno vprašanje, ali so politične stranke zaradi države ali pa je država zaradi njih - kar pomeni, da je država zgolj orodje za izvrševanje njihovih ciljev. Kadar se zgodi ono drugo, se spremenijo stranke iz nujnega in (še vedno) koristnega zla v škodljivo zlo, ki ga je treba čim hitreje ozdraviti, sicer bo razkrojilo temeljne predpostavke in vrednote države in družbenega življenja nasploh. O tem priča zlasti pojav tim. partitokracije, v katerem si stranke popolnoma podredijo politično življenje, prodrejo pa tudi v druge pore družbenega življenja. V tem okviru bi kazalo posebej omeniti tudi pravno normativne vidike, zlasti vprašanje ustavne ureditve. Nedvomno strankarski sistem vpliva na dejansko uresničevanje ustavne zamisli, prav gotovo pa tudi ustavni sistem vpliva na strankarsko delovanje. Ustavna ureditev namreč postavlja temeljne pravno sistemske okvire delovanju strank, v katerih se morajo stranke gibati, in jih praviloma ne morejo prestopiti. Znotraj ustavno sistemskega okvira je posebej pomembno vprašanje, kakšen je sistem organizacije državne oblasti, namreč vprašanje, ali gre za parlamentarni, predsedniški ali skupščinski sistem. V predsedniškem sistemu in v skupščinskem sistemu se namreč vloga strankarskega sistema izraža predvsem v parlamentu, medtem ko v parlamentarnem sistemu vpliva tudi na vlado kot nosilca izvršilne oblasti in na njeno razmerje do parlamenta. 89 Ni pa mogoče zanemariti tudi drugih vidikov pravno normativne ureditve. Gre zlasti za pravno ureditev volilnega postopka, ki v veliki meri usmerja delovanje strank pri volitvah, kar še posebej velja za kandidiranje. Pomembna je tudi pravna ureditev poslovanja parlamenta in vloge strank v parlamentu. Končno postavlja pravne okvire delovanja strank tudi pravna ureditev njihovega položaja in vloge, še posebej pa njihovega financiranja. Vpliv političnih strank na volitve Od nastanka političnih strank v prejšnjem stoletju pa vse doslej so volitve tesno povezane z njihovim delovanjem. Politične stranke so nastale in se razvijale ravno zaradi političnega organiziranja državljanov ob volitvah, zlasti potem, ko se je volilna pravica razširila na širši krog državljanov. Sodobne politične stranke so se torej s svojim delovanjem pri volitvah postavile med volilno telo in predstavniško telo in s tem močno zmanjšale vlogo volilcev v volilnem procesu. Na drugi strani se je pokazalo, da je delovanje strank tako pri volitvah kot tudi v parlamentu nujno, ker brez tega državni mehanizem ne more funkcionirati. Najpomembnejši vidik vpliva političnih strank na volitve je v njihovi vlogi, ki jo imajo pri kandidiranju. Stranke imajo namreč pravico (v nekaterih političnih sistemih celo izključno) postavljati kandidate za člane predstavniških teles. Omogočajo pa tudi njihovo izvolitev, kajti izvenstrankarski kandidat nima skoraj nobene dejanske možnosti, da bi bil izvoljen. Ko izbirajo med kandidati, ki so jih postavile stranke, pa izbirajo volilci dejansko le med političnimi strankami, saj jim je odvzeta možnost, da bi sami odločali, katere osebe jih bodo predstavljale 85 . To velja seveda zlasti v proporcionalnem volilnem sistemu, dejansko, čeprav morda v nekoliko manjši meri, pa velja to tudi za volitve v večinskem sistemu, čeprav tam načelno volilci izbirajo med osebami. 85 O tem glej: Duverger, Political Parties, London 1992 , str. 369 do 372 90 -- Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture To seveda ni več v skladu s klasično zamislijo političnega predstavništva, po kateri bi vsakdo z volilno pravico lahko kandidiral in bi volilci med kandidati lahko prosto izbirali tistega, za katerega menijo,da bo najbolje zastopal njihove interese v predstavniškem organu. Očitno se torej zaradi delovanja političnih strank pri volitvah težišče političnega življenja vse bolj premika od volilnega telesa k strankam. Bistvena vloga volilnega telesa ni več v tem, da sklepa o posebnih političnih vprašanjih, marveč da odloča, katera izmed dveh ali več nasprotujočih si političnih strank bo sprejemala politične odločitve. To seveda kaže, da imajo volitve vse bolj plebiscitaren značaj, ker volilci z njimi v resnici ne izbirajo več svojih predstavnikov, temveč odločajo o tem, katera od strank bo imela v rokah oblast v naslednjem mandatnem obdobju. Čeprav je vpliv političnih strank na volitve najbolj neposreden in najbolj viden ravno pri kandidiranju, pa je nadvse pomemben tudi njihov vpliv na izbiro volilnega sistema, ki lahko odločilno vpliva na volilne rezultate in s tem tudi na strankarski sistem in na politično življenje nasploh. Stranke namreč lahko dosežejo takšno ali drugačno ureditev volitev prek svojih poslancev v parlamentu. Temeljne značilnosti volilnega sistema Pojem in temeljne prvine Opredelitve volilnega sistema so dokaj različne. Tako ga je vsebinsko mogoče opredeliti kot skup volilnih načel ter sredstev za njihovo uresničevanje, ki so pravno urejena. S pravnega vidika pa bi lahko volilni sistem opredelili tudi kot vsoto vseh pravic in obveznosti ter ukrepov in postopkov, določenih s predpisi neke države, ki se n- anašajo na volitve. Znotraj tega je mogoče volilni sistem še podrobneje opredeliti kot predpise o volilni pravici in o načinu volitev. Taka zgoščena definicija se naslanja na definicijo prof. Pitamica iz leta 1927, ki se glasi "Bistvena vsebina volilnih redov je: 1. določitev pogojev glede tistih, ki naj volijo, in glede tistih, ki naj bodo izvoljeni; 2. določitev načina volitve 86 . 1 ' Vsebinsko ustrezata tako naziv volilni sistem, kot tudi volilni red. Vendar pa naziv "volilni sistem" izraža predvsem dejstvo, da gre za vrsto prvin, ki tvorijo celoto, oziroma, da gre z vidika celote za več delov, ki so med seboj povezani in odvisni tako, da le skupaj tvorijo celoto. Izraz volilni red pa izraža predvsem dejstvo, da je volilni sistem predmet pravnega urejanja, da torej tvori vrsta predpisov, katerih skupek je. Volilni sistem torej obsega predpise o vrsti vprašanj, ki se nanašajo na volitve, torej o volilni pravici, organizaciji volitev, postopku in tehniki volitev, o razdelitvi mandatov itd. Tako razumljen volilni sistem se imenuje tudi volilni sistem v ožjem pomenu, kajti poznamo tudi pojem volilni sistem v ožjem pomenu. Ta za razliko od volilnega sistema v širšem pomenu pomeni samo sistem razdelitve mandatov 87 . Znotraj volilnega sistema lahko ločimo materialnopravne norme, ki urejajo pravice in obveznosti udeležencev volitev, kot tudi procesualne norme, ki urejajo njihov položaj v volilnem postopku. Najpomembnejši element volilnega sistema je volilna pravica, ki je ena temeljnih političnih pravic, od katere je v veliki meri odvisen tudi značaj volilnega sistema in sploh političnega sistema v določeni državi. Predpisi o volilni pravici določajo krog oseb, ki imajo pravico voliti v predstavniška telesa, in krog oseb, ki imajo pravico, da so izvoljene za člane teh teles. Kot ena temeljnih političnih pravic državljana je v sodobnih ustavnih ureditvah volilna pravica praviloma določena že v ustavi. 86 Pitamic L, Država, Ljubljana, 1927, str. 302 87 Izraz »volilni sistem« se v tem delu uporablja v obeh pomenih - ali pa gre za ožji ali širši pomen, je razvidno iz vsebine ostalega besedila. 92 - Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Nadaljnje elemente volilnega sistema tvorijo določbe o načinu delitve mandatov, o organizaciji volitev, volilnem postopku in volilni tehniki. Njihov pomen je v tem, da se z njimi uresničujejo volilna načela. Z njimi se urejajo vprašanja v zvezi z organi, ki vodijo volitve, evidentiranjem volilne pravice, volilnimi enotami, dalje so predpisana dejanja, ki jih morajo udeleženci volitev opraviti v postopku volitev, in tehnika izvrševanja teh dejanj. Pomemben element volilnega sistema je tudi varstvo volilne pravice, ki omogoča volilcem svobodno in nemoteno izvrševanje volilne pravice, pomembno pa je tudi za zakonitost volitev nasploh. Volilni sistem v ožjem pomenu, torej kot sistem razdelitve mandatov, se včasih imenuje tudi volilna formula. V svetu obstojata predvsem dva osnovna sistema in sicer večinski sistem in sistem sorazmernega predstavništva. Vprašanje razdelitve mandatov je pomembno zlasti zato, ker je od načina razdelitve mandatov odvisna zastopanost strank v predstavniškem telesu, kar ima izredno pomemben vpliv na delovanje predstavniškega telesa in na politično življenje nasploh. Vsebino volilnega sistema določajo volilna načela, zlasti splošna, enaka in neposredna volilna pravica in tajnost glasovanja. V volilnih načelih so določeni obseg in vrednost volilne pravice ter mesto človeka v političnem sistemu posamezne države in družbe. Zato so načela volilnega sistema sredstvo in pogoj za uresničevanje volilne pravice pa tudi drugih političnih pravic državljana. S političnega vidika so volilna načela pravzaprav nekakšna "politična tehnika", s katero se oblikujejo, zagotavljajo in uresničujejo oziroma negirajo in omejujejo volilne pravice človeka in državljana. Dejanski volilni sistem pa je seveda odvisen od uresničevanja volilnih načel v praksi. Volilni sistem je eden najpomembnejših sestavnih delov splošnega političnega sistema vsake države, ker izraža in potrjuje temeljne politične odnose in oblike določene družbe. Na drugi strani pa tudi 93 sam volilni sistem vpliva na delovanje političnega sistema. Na eni strani je pomemben za politični položaj in vlogo človeka kot državljana, na drugi strani pa za organizacijo oblasti in delovanje političnih organov in institucij. Zato volilna pravica ni samo pravica državljana, temveč tudi sredstvo, s katerim državljani oblikujejo politični temelj sistema oblasti. Z vidika načina sodelovanja različnih političnih sil pri izvajanju oblasti je pomembno, da volilni sistem določa način prihoda na oblast. Ne samo od dejanskega razmerja političnih sil v državi, temveč v veliki meri tudi od volilnega sistema (predvsem od razdelitve mandatov) je odvisna oblast določenih političnih sil v državi. O volilnem sistemu se navadno govori, kadar se misli na volitve državnih organov, znotraj tega pa še posebej na volitve predstavniškega telesa. Vendar so v sodobni demokratični državi volitve način legitimnega dajanja pooblastil tudi za opravljanje drugih funkcij, ne samo državnih. Tako se volijo organi lokalnih skupnosti pa tudi organi javnih samoupravnih subjektov, volijo pa se lahko tudi organi podjetij in drugih zasebnih pravnih oseb. Volitve lokalnih organov ureja zakon, volitve organov samoupravnih subjektov pa največkrat urejajo samoupravni subjekti s svojimi akti, največkrat na zakonski podlagi. V vseh primerih pa ima na vsebino ureditve takih volitev sistem državnih volitev velik vpliv. Praviloma se vzorec državnih volitev v večji ali manjši meri prenaša na druge volitve, če seveda njihova narava to dopušča. V sodobnih volilnih sistemih za državne volitve so se namreč izoblikovala nekatera temeljna pravila in jamstva, ki zagotavljajo demokratičnost volitev, in jih - vsaj v osnovni obliki - ni mogoče zanemariti tudi pri drugih volitvah. Glede na povedano lahko kot volilni sistem neke države v najširšem pomenu razumemo tudi vse volitve izven državne sfere. V tem delu bomo govorili o volilnem sistemu predvsem z vidika volitev predstavniškega organa. Kolikor bo govor tudi o drugih volitvah, bo to posebej omenjeno. 94 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Volilni sistem in volilno pravo Za proučevanje volitev kot političnega procesa so pomembni zlasti izsledki politološke znanosti, ki se ukvarja z idejnimi izvori volitev ter z uresničevanjem volilnega sistema v družbeni praksi. Z volitvami pa se ukvarjajo tudi nekatere druge družboslovne znanosti, kot so sociologija in psihologija. Zaradi svojega pomena za vzpostavitev in delovanje državne oblasti so volitve seveda tudi pravno urejene. V tradicionalnih ustavnih sistemih so ravno volitve tisti del političnega procesa, ki se precej skrbno pravno ureja z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, medtem ko se večina drugih političnih dogajanj obravnava kot izvenustavna ali celo kot izvenpravna kategorija. Pravni viri volilnega sistema so predpisi, ki urejajo vprašanja v zvezi z volitvami. Tu je na prvem mestu ustava, kajti vrsta vprašanj volilnega prava sodi v okvir ustavne materije. Gre zlasti za vprašanja v zvezi z volilno pravico in načinom oblikovanja temeljnih državnih organov, predvsem predstavniškega telesa. Prav zato, ker so v volilnem sistemu izraženi in potrjeni temeljni politični odnosi in politična oblika družbe, ureja večina ustav temelje volilnega sistema. Pri tem je večina ustav zelo splošna in lapidarna ter prepušča podrobnejšo ureditev volilnega sistema in mehanizma zakonu. Tak ustavni pristop ima seveda svoje politične razloge, saj je volilni sistem z zakoni laže spreminjati in ga tako prilagajati političnemu položaju in sporazumu med strankami. Najobsežnejši in s tega vidika celo najvažnejši pravni vir volilnega sistema v določeni državi so zato praviloma zakoni, manj pomembna, zlasti tehnična vprašanja pa so lahko urejena tudi v aktih, nižjih od zakona. Pravni viri volilnega sistema so torej ustava, zakoni in podzakonski akti. Glede na povedano je - vsebinsko gledano - najpomembnejši vir volilnega prava zakon, ki običajno ureja vsa pomembnejša vprašanja 95 volitev, od načina razdelitve mandatov (ki ponekod sodi v okvir ustavne materije) pa do volilne procedure, organizacije volitev in volilne tehnike. Zakone, ki urejajo volilni sistem, imenujemo običajno volilni zakoni, skupek teh zakonov pa volilna zakonodaja. Nekatera podrobnejša vprašanja so navadno urejena tudi v podzakonskih aktih vlade oziroma ministrstev, zlasti notranjega ministrstva, v katerega pristojnost tradicionalno sodijo vprašanja organizacije volitev in volilne tehnike. Vendar je treba ugotoviti, da je za razliko od drugih pravnih panog, podzakonsko urejanje na tem področju razmeroma nepomembno in neobsežno, saj gre za tako pomembne in občutljive zadeve, da so skoraj v celoti urejene v zakonu. Pomemben pravni vir so tudi sodne odločbe, kjer obstoji ustavnosodna kontrola, pa še posebej odločbe ustavnega sodišča. Med pravne vire volilnega prava lahko štejemo tudi poslovnik parlamenta, kolikor ureja vprašanja v zvezi z volilno funkcijo parlamenta. Zaradi svojega pomena se šteje volilni sistem za pomemben del ustavnega sistema. Najpomembnejša vprašanja volilnega prava so zato navadno urejena že v ustavi. Ker pa je okrog volitev, zlasti okrog volilne pravice zgrajen cel skup pravnih predpisov, lahko govorimo tudi o relativno samostojni veji prava, torej o volilnem pravu kot delu javnega prava. Ta sodi v svojem najpomembnejšem delu, to je glede volilne pravice in sistema delitve mandatov, predvsem v ustavno pravo kot njegov aplikativni del. Vendar pa sega tudi v nekatere druge pravne panoge, zlasti v upravno pravo, predvsem glede organizacije volitev in volilne tehnike. Delno pa se navezuje tudi na kazensko pravo in še nekatere druge pravne panoge 88 . V nekaterih ureditvah sega volilno pravo tudi v zasebno pravo, ker se nanj navezujejo nekateri instituti zasebnega prava kot so poslovna sposobnost, skrbništvo itd. Volilno pravo ima tudi lastnosti referenčnega prava, torej prava, katerega pravna načela so lahko podlaga za ureditev ali sodno odločanje o vprašanjih volitev tudi na 88 Več o pojmu volilnega prava glej: Masclet J. C., Le droit des elections politiques, PUP, Pariš 1992, str. 10 do 14 96 - Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture drugih področjih, zlasti na področju javnih služb in statusnega gospodarskega prava. Volilno pravo je torej treba razumeti kot skup predpisov, ki urejajo volitve in tvorijo volilni sistem, obenem pa tudi kot eno od relativno samostojnih pravnih panog, ki preučuje volilni sistem. Kadar pojmujemo volilno pravo kot skup predpisov, torej kot pozitivno pravo, ga lahko imenujemo tudi volilni red (kar zveni zdaj že nekoliko arhaično). V državah z daljšo demokratično tradicijo je volilno pravo razvita pravna disciplina z bogato strokovno literaturo. Volilni postopek Volilni sistem lahko gledamo kot veljaven sistem volitev, lahko pa tudi dinamično, torej kot proces. Volitve so od prvotnega začetka, v katerem so se hkrati opravila vsa dejanja, potrebna za izvolitev (kandidiranje, glasovanje in ugotovitev volilnega izida), razvile v izredno zapleten postopek, v katerem so različne faze med seboj časovno in organizacijsko ločene. Prvotne volitve so bile namreč bistveno manj zahtevne in to zaradi tega, ker so se praviloma odvijale v manjših skupnostih, še bolj pa zaradi tega, ker je zaradi zelo omejene volilne pravice sodelovalo na volitvah le majhno število prebivalcev. Kasneje so volitve postale množično dejanje, kije postalo organizacijsko, tehnično, pa tudi finančno izredno zahteven podvig. Volitve so namreč dejanje, ki od vseh političnih in sploh družbenih aktivnosti, v najkrajšem času pritegne k takšnemu ali drugačnemu sodelovanju največje število državljanov. Volilni postopek je tudi zelo natančno pravno urejen. To je potrebno ravno zaradi tega, ker so volitve nadvse pomembno in občutljivo politično dejanje in je treba z natančno pravno ureditvijo čimbolj preprečiti možnost sporov in nesporazumov med političnimi subjekti, ki nastopajo na volitvah. Zato volilni postopek navadno tvori največji del besedila volilne zakonodaje. 97 Volilni postopek je sestavljen iz časovno določenih opravil, ki vodijo do njegovega končnega cilja, torej do izvolitve članov parlamenta. V tem postopku volilci izrazijo svojo voljo glede izbire poslancev, kar je hkratno dejanje, ki mora potekati na določen dan ali v določenem krajšem časovnem razdobju. Volilci namreč ne morejo izražati svoje volje v času po svoji lastni izbiri, ker namen volitev, to je izvolitev članov parlamenta, terja, da je njihova volja izražena takrat, ko je treba izvoliti nov parlament - ker mu je potekla redna mandatna doba ali je bil razpuščen. Zato mora biti delovanje vseh udeležencev volilnega postopka med seboj časovno usklajeno. Vsa opravila v volilnem postopku služijo temu, da se ustrezno izrazi volja volilcev in da se ta volja ustrezno ugotovi; vse skupaj pa služi temu, da se lahko konstituira nov parlament. Volilna opravila je mogoče glede na njihovo naravo in časovne okvire razdeliti na več, v sebi relativno zaokroženih in zakjučenih faz. Kandidiranje je prva faza volilnega postopka, ki ga tvorita še faza glasovanja in faza ugotavljanja izida glasovanja. Volilni postopek se začne ob točno določenem času in sicer z razpisom volitev, ki pomenijo uvedbo volilnega postopka. Volitve v parlament navadno razpiše šef države. Načela volilnega sistema V razvoju sodobne demokracije so se tudi v volilnem sistemu razvila nekatera načela, ki so nujen pogoj za demokratično vsebino volitev in jih lahko štejemo za splošne civilizacijske pridobitve. Ta načela dajejo vsebino in pravno veljavo volilni pravici, ki je ena najpomembnejših z ustavo zagotovljenih političnih pravic, in na kateri temelji sodobna predstavniška demokracija. To so splošna in enaka volilna pravica, neposredna volilna pravica, svobodna volilna pravica in tajnost glasovanja. Od uresničevanja teh načel je odvisna tudi stopnja demokratičnosti volitev, zlasti ali predstavniško telo res predstavlja 98 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture ljudstvo kot celoto. Predstavniško telo lahko predstavlja ljudsko voljo le, če ga izvolijo vsi za to sposobni državljani in če imajo pri volitvah vsi možnost enakega vpliva na sestavo tega telesa. Ta načela so tako pomembna, da so praviloma določena že v ustavi, razčlenjena pa z volilno zakonodajo in drugimi predpisi. Pojem in pomen volilne pravice Z vidika posameznika se volilni način oblikovanja temeljnih državnih organov kaže v njegovi pravici, da sodeluje pri tem dejanju tako, da v predpisani obliki in na predpisani način izraža svojo voljo glede tega, kdo naj ga zastopa in v njegovem imenu sprejema temeljne družbene odločitve. Ta pravica se imenuje volilna pravica in je ena najpomembnejših političnih pravic. Kot taka je bila uvrščena že med temeljne pravice posameznika oziroma državljana v prvih ustavnih dokumentih, ki so uveljavili sodobno gledanje na človekove pravice in svoboščine. Pri tem je pomembno omeniti, da volilna pravica v sodobnih državah pripada vsakomur, ne glede na njegov družbeni položaj. V vlogi volilca so torej državljani dejansko enakopravni, kar sicer ne velja za večino drugih pravic, kljub formalno uveljavljenemu načelu enakopravnosti. Vendar je tudi tu treba ugotoviti, da velja povedano samo za sam akt glasovanja, medtem kot pri kandidiranju ni mogoče govoriti o dejanski enakopravnosti volilcev. Načelo enakopravnosti volilcev v praksi na nek način ignorira dejansko stanje v družbi, saj so volilci po svojih sposobnosti zelo različni in zato je tudi njihova volilna sposobnost, torej sposobnost sprejeti razumno volilno odločitev, zelo različna. Starejše ureditve so skušale upoštevati te različnosti, novejše pa so, izhajajoč iz načela enakopravnosti, uvedle popolno enakost. Zato je temeljno načelo sodobnih demokracij, da je volilni rezultat nedotakljiv, ne glede na to, ali se zdi razumen ali ne. Volilna pravica je zagotovljena na ustavni ravni predvsem v novejših 99 ustavah, mnoge starejše ustave pa o njej ne govorijo, temveč je zagotovljena z zakonom ali tudi na druge načine. Tako ustava ZDA posebej ne govori o volilni pravici kot temeljni ustavni pravici, temveč ji je tak značaj podelilo šele Vrhovno sodišče ZDA 89 . V sodobnem pojmovanju ustavnosti ima torej volilna pravica, ne glede na to ali je izrečno zagotovljena z ustavo kot taka, pomen in značaj ene temeljnih ustavnih pravic v okviru skupine političnih pravic. Volilna pravica je kot ena temeljnih političnih pravic varovana s pravnimi sredstvi. Temeljni načeli v zvezi z izvrševanjem volilne pravice sta svoboda glasovanja in tajnost glasovanja. Varstvo volilne pravice je v veliki meri namenjeno varstvu teh načel. Poleg tega je varstvo volilne pravice namenjeno zagotavljanju zakonitosti izvedbe volitev nasploh, zlasti pa kontroli nad ugotavljanjem volilnih rezultatov, pri čemer lahko pride do hudih izkrivljanj volje volilcev, posebno v razmerah boja med političnimi strankami in v pomanjkanju demokratičnih tradicij in institucij. Zato je nadvse pomembno, da je uresničevanje volilne pravice urejeno z zakonom, na način, ki zagotavlja njeno uresničevanje in zakonito izvedbo samih volitev. Praviloma je povsod zagotovljeno sodno varstvo volilne pravice, seveda na različne načine v skladu s tradicijo posamezne države. To funkcijo opravljajo v Evropi predvsem upravna sodišča, končna instanca pa so praviloma ustavna sodišča. V Franciji je pri tem še posebej zanimiva vloga Državnega sveta in Ustavnega sveta 90 . Splošna volilna pravica Pojem in vsebina Splošna volilna pravica je pravica vsakega državljana, da voli ne glede na razredno, narodnostno, rasno, ekonomsko ali drugo pripadnost. V skladu z načeloma splošne volilne pravice so izključeni 89 Povzeto po Sovdat J., Sodno varstvo volilne pravice, Pravna praksa, št. 11 do 18, september 1996 90 Več o tem glej: Delperee F., Le contentieux electoral, Pariš, 1998 100 -- Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture oziroma začasno omejeni pri izvrševanju te pravice le tisti, ki zaradi duševne bolezni ali mladosti ne morejo glasovati. Volilna pravica obsega pravico voliti (aktivna volilna pravica) kot tudi pravico biti izvoljen (pasivna volilna pravica). Vprašanja v zvezi z načelom splošne volilne pravice se nanašajo tako na aktivno kot tudi na pasivno pravico. Splošna volilna pravica pomeni, da ima vsak državljan pravico voliti in biti izvoljen. Za uživanje pasivne volilne pravice praviloma ne bi smeli biti predpisani strožji ali drugačni pogoji. Vendar ravno glede tega večina volilnih sistemov pozna določene razlike med aktivno in pasivno volilno pravico. Za pasivno volilno pravico so namreč večkrat predpisani posebni ali strožji pogoji kot npr. višja starost, izobrazba, določen čas bivanja v državi in podobno. V takem primeru ima seveda pasivno volilno pravico samo del tistih državljanov, ki ima sicer aktivno volilno pravico. Ti pogoji se navadno opravičujejo s tem, da je v interesu družbe, da postanejo člani predstavniških teles sposobni in zreli ljudje. V praksi se torej pogosto odstopa od načela splošne volilne pravice. Največkrat so razlike med aktivno in pasivno volilno pravico v starostnem cenzusu. Tako se pasivna volilna pravica večkrat pridobi šele v višji starosti kot aktivna. Zelo pogosto so pogoji za pridobitev volilne pravice (še posebej pasivne) strožji pri volitvah v drugi dom, včasih pa še strožji pri volitvah šefa države, kjer se voli neposredno. Tako se n.pr. v Italiji pridobi pravica za izvolitev v drugi dom (senat) šele s štiridesetim letom, pravica biti izvoljen za šefa države pa šele s petdesetim letom. Pri volitvah državnih organov povsod velja načelo, da ima volilno pravico samo državljan, ne pa tujec - ne glede na to ali in kako dolgo živi v državi. Razlog je v tem, da pomeni državljanstvo posebno vez med državo in državljanom, katere vsebina so določene dolžnosti in obveznosti na obeh straneh, ki za tujce ne veljajo. Seveda so znane __101 tudi nekatere izjeme od tega pravila. Tako imajo zaradi zgodovinskih razlogov volilno pravico pri volitvah Spodnjega doma Združenega kraljestva poleg državljanov Združenega kraljestva tudi državljani držav članic Commonvvealtha in državljani Irske republike. Pač pa je zadnji razvoj v Evropski uniji privedel do tega, da lahko državljani vseh članic izvajajo volilno pravico pri volitvah v Evropski parlament (in pri lokalnih volitvah) v katerikoli članici. Vendar tudi tu volilna pravica temelji na nekakšnem državljanstvu, namreč na evropskem državljanstvu, ki je bilo uvedeno z Maastrichtsko pogodbo. Teoretično bi seveda morali v skladu z načelom splošne volilne pravice to pravico uživati vsi državljani. Vendar pa imajo v praksi to pravico samo tisti državljani, ki izpolnjujejo določene pogoje, t.j. imajo določene kvalifikacije. Pa tudi pravilo, da uživajo volilno pravico le državljani, ima včasih izjeme. Dejstvo, da so povsod določeni primeri, ko so od volilne pravice izključeni posamezni državljani zaradi osebne nesposobnosti ali neprimernosti, ne vpliva na značaj splošne volilne pravice. Volilna pravica se lahko šteje za omejeno le, če so od nje izključene določene kategorije državljanov, ki bi sicer po svojih osebnih kvalitetah lahko uživale to pravico. Od tega, kako širok krog ljudi ima volilno pravico, je odvisno, kakšen delež prebivalstva tvori volilno telo, na katerem temelji demokratično izvoljena oblast. Kljub obstoju splošne volilne pravice je praviloma nima določen krog oseb zaradi osebne nesposobnosti ali neprimernosti. V glavnem se osebna nesposobnost pokriva s poslovno nesposobnostjo. Največji krog oseb je izključen zaradi mladoletnosti. Starostni pogoj za dosego volilne pravice se praviloma veže na polnoletnost, torej na starostno mejo, pri kateri pravni red dovoljuje osebi sklepanje vseh pravnih poslov. Ta meja je v raznih državah precej različna, čeprav se vse bolj unificira. Volilno pravico torej pridobijo državljani v raznih državah pri različni starosti. Sedaj se starostna meja giblje v glavnem od 18. do 21. leta, pri čemer pa v evropskih državah že prevladuje starostna meja 18 let. To sedaj že nekaj časa velja za vse članice Evropske 102 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture unije, v Združenih državah Amerike od amandmaja XXXVI iz leta 1971 . Pomembno vprašanje pri tem je tudi, kdaj mora biti dosežena starostna meja, da lahko oseba voli. Glede tega so načini dokaj različni. Ponekod je treba starostno mejo doseči celo določen čas pred volitvami, drugje je dovolj, da se ta pogoj izpolni v letu, v katerem so volitve, in podobno. Od izvrševanja volilne pravice so izključene tudi duševno bolne osebe in druge osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti, bodisi da je sploh niso pridobile bodisi da jim je bila odvzeta. Poleg tega so izključene tudi osebe na prestajanju kazni, včasih tudi osebe, obsojene zaradi določenih deliktov oziroma na določeno kazen, ali osebe, ki so storile določene volilne prestopke. Praviloma pa taka izključitev ne pomeni trajnega odvzema volilne pravice, temveč samo začasno prepoved njenega izvrševanja. Ne samo glede starosti, ki je potrebna za dosego polnoletnosti, temveč tudi glede drugih pogojev za volilno pravico, se sodobne države med seboj precej razlikujejo. Zato ima načelo splošne volilne pravice lahko različno vsebino v različnih državah, to pa pomeni tudi različen delež volilnega telesa v razmerju do vsega prebivalstva. Značilno je, da so ravno države z dolgim demokratičnim razvojem navadno bolj previdne pri zniževanju starostne meje za dosega volilne pravice in da so bile novo nastale države in države s socialistično ureditvijo pri tem dosti bolj velikodušne, kar pa ni nujno pomenilo, da ima volilna pravica v praksi svojo pravo vsebino. Razvoj Na začetku razvoja sodobne demokracije je bila volilna pravica omejena na razmeroma zelo ozek krog ljudi, ki so izpolnjevali 103 posebne pogoje (volilne cenzuse). Sprva je prevladoval premoženjski cenzus. Volili so lahko samo tisti, ki so imeli premoženje. Ta cenzus so opravičevali s tem, da imajo osebe, ki posedujejo premoženje, pomembnejši položaj v družbi kot tisti, ki nimajo premoženja. Poleg tega imajo tudi bolj jasno predstavo o ciljih, ki jih je treba uresničiti v družbi. Načelo premoženjskega cenzusa se naslanja tudi na zahtevo, naj volijo le tisti, ki ne samo niso breme za družbo, temveč tudi prispevajo k družbenemu blagostanju. Ta cenzus je bil prvotno zelo visok, stopnja zahtevane premožnosti pa se je polagoma nižala, tako da je vse večji krog ljudi pridobival volilno pravico. Pogosto je bila volilna pravica omejena tudi s cenzusi izobrazbe. Tudi ta cenzus je imel namen izločiti od volitev nepremožne, ker je bila višja izobrazba praviloma dostopna le premožnim ljudem. Še sedaj obstoji ponekod cenzus pismenosti, ki se opravičuje s tem, da volitve potekajo praviloma na podlagi napisanih gradiv. V nekaterih deželah je še do nedavna veljal rasni cenzus, ki je izključeval od volilne pravice vse pripadnike določene rase. Splošna volilna pravica je bila v širšem obsegu uvedena šele po prvi svetovni vojni, čeprav je najprej veljala samo za moške. Dolgo so bile namreč od volilne pravice izključene ženske. S tem je bila kljub proglašeni splošni volilni pravici v mnogih državah dobra polovica vseh državljanov izključena iz političnega življenja. Ta cenzus so opravičevali predvsem z drugačno družbeno vlogo žensk ter njihovo različnostjo od moških. Ženska volilna pravica je bila splošno uvedena šele v drugi polovici 20. stoletja, čeprav ponekod (zlasti v mnogih muslimanskih deželah) ženske še sedaj nimajo volilne pravice. Čeprav je bila v Evropi po drugi svetovni vojni uvedena skoraj v vseh državah, jo je n.pr. Švica (ki je splošno volilno pravico uvedla za moške že leta 1848), uvedla šele leta 1971. Ponekod v Evropi pa je bila ženska volilna pravica uvedena že zelo zgodaj, v nekaterih skandinavskih državah že v začetku tega stoletja (n.pr. na Finskem že leta 1906). 104 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Uvajanje splošne volilne pravice je potekalo različno. Ponekod so le počasi zniževali in odpravljali volilne cenzuse, drugje pa je do tega prihajalo na skokovit način. Počasi in z majhnimi koraki se je širila volilna pravica n.pr. v Angliji, kar se je dogajalo v daljšem obdobju, začenši s prvo polovico 19. stoletja pa vse do leta 1928, ko so ženske končno pod enakimi pogoji kot moški dobile voiilno pravico. Pač pa je za Francijo značilen skokovit razvoj k splošni volilni pravici, saj so bili prvi koraki storjeni že leta 1792, kasneje pa so bili večkrat odpravljeni, pa spet uvedeni različni volilni cenzusi, dokler ni bila leta 1848 uvedena splošna volilna pravica za moške, za ženske pa šele po drugi svetovni vojni. Včasin je veljal tudi visok starostni cenzus, ki je iz volilnega telesa izključeval precejšnje število državljanov. Po drugi svetovni vojni je bila zaradi naraščanja politične pomembnosti mladine ta omejitev večinoma odpravljena tako, da so državljani dobili volilno pravico s polnoletnostjo. Poseben primer izključitve je pomenila izključitev vojakov, ki pa so že večinoma že dobili volilno pravico. Neizvoljivost in nezdružljivost funkcij V zvezi s pasivno volilno pravico je treba posebej omeniti vprašanje neizvoljivosti (inelegibilnosti) in nezdružljivosti (inkompatibilnosti) državnih funkcij. Neizvoljivost v širšem pomenu pomeni pomanjkanje pasivne volilne pravice, torej običajnih pogojev, ki so določeni za dosego pasivne volilne pravice, kot so državljanstvo, določena starost, poslovna sposobnost. V ožjem pomenu pa pomeni neizvoljivost nemožnost izvajanja pasivne volilne pravice tiste osebe, ki opravlja določeno javno funkcijo, ki bi lahko nosilcu funkcije v kandidacijskem postopku omogočila večji vpliv na volilno telo kot ostalim kandidatom ali bi ga lahko postavila pod določen vpliv. Za take javne funkcije se štejejo običajno sodniki, državni tožilci in drugi. Neizvoljivost onemogoča osebi, na katero se nanaša, že samo kandidiranje na volitvah. Če je taka oseba vendarle pomotoma izvoljena, se ji običajno mandat odvzame. Nezdružljivost funkcije ne dopušča opravljanje funkcije poslanca hkrati še z določenimi drugimi javnimi funkcijami. To velja zlasti za sodniško funkcijo in za funkcijo državnega uslužbenca. Te funkcije se namreč opravljajo v različnih organih, ki morajo v skladu z načelom delitve oblasti delovati relativno ločeno in neodvisno. Za državne uradnike, ki delujejo na področju izvršilno-upravne funkcije, pa še posebej velja, da zaradi položaja te funkcije, kot tudi informacij, ki so jim na voljo, niso primerni za hkratno opravljanje poslanske funkcije. Praktični razlog pa je tudi v tem, da poslanska funkcija terja aktivno sodelovanje na zasedanjih parlamenta in njegovih delovnih teles, kar navadno onemogoča hkratno polno zaposlitev na drugi funkciji. Posebno vprašanje znotraj tega je, ali velja nezdružljivost funkcij tudi za člane vlade. V skladu s tradicijo angleškega parlamentarizma velja, da člani vlade celo morajo biti poslanci (front beuchers), medtem ko se v evropski inačici parlamentarnega sistema tako pravilo ni uveljavilo (oziroma se je delno). Nekatere državne funkcije torej po svoji naravi niso združljive s funkcijo poslanca. To stanje poslanca se lahko ureja na različne načine. Ponekod je urejeno tako, da nosilci določene funkcije sploh nimajo pravice kandidirati za poslanca. Če to vendarle želijo, morajo prej odstopiti od funkcije. V takem primeru gre pravzaprav za neizvoljivost. Po drugem načinu lahko kandidirajo za poslansko funkcijo, za druge funkcije pa morajo ob izvolitvi odstopiti. Najblažji je način, po katerem jim ni treba odstopiti s funkcije, temveč jim druga funkcija vmes samo miruje in se po preteku poslanskega mandata vrnejo nanjo. Nezdružljivost se torej od neizvoljivosti razlikuje po tem, da ne 106 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture preprečuje kandidiranja za funkcijo poslanca. Pri nezdružljivosti funkcij kot tudi pri neizvoljivosti glede na povedano ne moremo govoriti o omejitvi pasivne volilne pravice, saj ne gre za izključitev določenih kategorij državljanov glede na njihove osebne lastnosti, temveč za izključitev hkratnega opravljanja določenih funkcij. Enaka volilna pravica Enaka volilna pravica se nanaša na aktivno volilno pravico in pomeni, da ima glas vsakega volilca enako vrednost, da ima pri volitvah v isto predstavniško telo vsak volilec samo en glas in da njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi volilci. Formalno gledano je sicer mogoče, da obstoji enaka volilna pravica, kljub temu, da ni splošne volilne pravice, in tudi nasprotno. V vsebinskem pogledu pa o enaki volilni pravici ne moremo govoriti, če ni obenem tudi splošna. Enaka volilna pravica je izraz in potrditev ustavnega načela enakosti v pravicah in dolžnostih ter enakosti pred zakonom. Nasprotje enake volilne pravice pomeni npr. pluralni votum (večkratna volilna pravica), ki pomeni, da imajo določene osebe (bolj premožni, bolj izobraženi in podobno) več glasov. Neenaka volilna pravica je bila večkrat odgovor na uvedbo splošne volilne pravice, ker so hoteli s tem popraviti učinke dejstva, da so dobili volilno pravico tudi revnejši in neuki ljudje. Tak sistem je veljal n.pr. v Belgiji konec prejšnjega in v začetku tega stoletja. Volilna pravica ni enaka tudi tedaj, če je vnaprej določeno, da ima določen krog ljudi zagotovljeno določeno število mest v predstavniškem telesu, ne glede na dejansko število volilnih glasov, ter v primeru volilnih kurij. Volitve po kurijah so bile značilne za srednjeveške stanovske volitve, pri katerih so bili volilci glede na stanovsko pripadnost razdeljeni v kurije, ki so imele določeno število glasov, vendar ne po številčnosti, temveč glede na družbeno pomembnost. Poseben primer neenake volilne pravice je mnogokratna volilna 107 pravica, ki pomeni, da ista oseba voli v več volilnih enotah. Taka volilna pravica je bila do leta 1948 uveljavljena v Veliki Britaniji in sicer tako, da je imel volilec poleg splošne volilne pravice, ki jo je uveljavljal v svoji volilni enoti, volilno pravico tudi v volilni enoti, v kateri je imel premoženje določene vrednosti. Sedaj je v glavnem povsod uveljavljeno načelo enake volilne pravice. Kljub formalni enakosti pa obstajajo bolj ali manj prikrite kršitve načela enakosti. Tipičen primer izigravanja tega načela je uporaba t.i. "volilne geometrije", kar pomeni namerno oblikovanje velikosti ali oblike (gerrymandering) volilnih enot tako, da volilni rezultati ne odražajo števila, dejanske volje in razpoloženja volilcev. Njena posledica je ta, da lahko dejansko manjše število volilcev voli večje število predstavnikov, s čimer se zmanjšuje vrednost glasov opozicije. Enaka volilna pravica je kršena tudi tedaj, kadar volilne enote niso tako oblikovane, da voli enega predstavnika enako število volilcev. Znan takšen primer je Anglija, kjer so volilne enote dolgo časa ostale enake, čeprav je migracija prebivalstva pripeljala do tega, da so se v nekaterih tradicionalnih volilnih enotah volili predstavniki na nekajkrat manjše število prebivalstva (t. im. rotten boroughs) kot v drugih enotah. Za poseben način (ne sicer formalne) kršitve enake volilne pravice pa bi lahko šteli tudi uporabo večinskega volilnega sistema, saj vplivajo na izvolitev samo glasovi, ki so bili oddani za zmagovitega kandidata, glasovi ostalih volilcev pa niso upoštevani. Vendar gre tu za vsebinsko, ne pa pravno oceno. V nekaterih primerih so volilne enote namenoma oblikovane tako, da enako število predstavnikov voli različno število volilcev. To je celo pravilo pri oblikovanju volilnih enot za volitve članov drugega doma v federalnih parlamentih, ki naj bi enakopravno predstavljal federalne enote ne glede na število prebivalcev, ne pa državljanov kot takih. 108 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Pogosto se na tak način oblikujejo volilne enote tudi, kadar gre za posebno zastopstvo narodnih manjšin. V teh primerih je načelo enake volilne pravice očitno kršeno, vendar pa je tako zaradi tega, ker so s tem varovane druge pomembne družbene vrednote Neposredna in posredna volilna pravica Volitve so lahko neposredne ali pa posredne. Lahko pa sta oba načina volitev kombinirana. Glede na to lahko ločimo neposredno in posredno volilno pravico. Volitve so neposredne, če volilci sami brez posrednika glasujejo za člane predstavniškega telesa, posredne pa, če izberejo samo delegate, volilne može, ki potem izvolijo člane predstavniškega telesa. Pri posrednih volitvah lahko volilci posebej za volitve izberejo posebne volilne može (elektorje) ali posebno volilno telo (kolegij), ki potem izvoli člane predstavniškega telesa. Lahko pa volilno funkcijo opravlja tudi telo, ki je sicer oblikovano za druge namene. Posredne volitve so lahko eno ali celo večstopenjske. V začetku volilnega oblikovanja predstavniških teles so prevladovale posredne volitve, v novejšem času pa so popolnoma prevladale neposredne volitve. Na splošno velja, da so neposredne volitve bolj demokratične od posrednih. Bolj so v skladu z ljudsko suverenostjo, ker omogočajo volilcu neposreden vpliv na izbiro njegovih predstavnikov v parlamentu in s tem ustvarjajo večjo odgovornost izvoljenih do volilcev kot pri posrednih volitvah. Poleg tega neposredne volitve omogočajo sodelovanje pri volitvah mnogo večjemu številu državljanov kot posredne in zato praviloma vzbujajo večji interes državljanov za politiko in reševanje javnih zadev. Zato so volitve predstavniških teles po svetu praviloma neposredne, pač pa so pogosto posredne volitve drugih državnih organov, zlasti predsednika države. Pogoste so tudi posredne volitve drugega doma parlamenta, kajti velja, da posredne volitve bolje posredujejo predstavništvo posebnih interesov (ki jih 109 največkrat predstavljajo drugi domovi), kot pa neposredne volitve. Posledica tega, da je en dom izvoljen neposredno, drugi pa posredno, ni samo različna volilna tehnika in procedura pri volitvah obeh domov, temveč to pomeni, da je v različnih domovih predstavljena različna volilna osnova. V prvem primeru je predstavljeno ljudstvo kot volilno telo, v drugem pa že tako ali drugače izvoljeno ali imenovano telo, ki je bodisi oblikovano prav za volitve ali pa opravlja volilno funkcijo poleg svojih drugih funkcij. V francoskem parlamentu se npr. voli prvi dom neposredno (po načelu absolutne večine), drugi (senat) pa se voli posredno in sicer tako, da ga voli iz različnih delov sestavljeno volilno telo - poslanci prvega doma, člani departmajskih svetov in delegati občinskih svetov. Lahko gre pri volitvah drugega doma tudi za kombinacijo neposrednih in posrednih volitev. V španskem parlamentu se prvi dom (kongres poslancev) voli neposredno, drugi (senat) pa se v večjem delu tudi voli neposredno ,delno pa senatorje imenujejo zakonodajne skupščine avtonomnih enot. V teh primerih sta torej domova izvoljena ne samo na različen način, temveč tudi po različnem volilnem telesu. Pri neposrednih volitvah tvorijo volilno telo vsi državljani, ki imajo volilno pravico, pri posrednih pa le tisti, ki so člani tako ali drugače oblikovanega ožjega volilnega kolegija. Tak način volitev je navadno bolj kot neposredne volitve podvržen vplivu vplivnih interesnih skupin, zaradi česar se v teoriji šteje kot manj primeren od neposrednih volitev. Ravno močnejši vpliv interesnih skupin na volitve pa je na drugi strani razlog za to, da so posredne volitve primernejše za oblikovanje drugega doma, ki predstavlja različne interesne skupine ne pa celotno ljudstvo. V tem primeru navadno posredne volitve tudi vzpostavijo tesnejše stike med pripadniki interesne skupine in njihovimi zastopniki. 110 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Svobodna volilna pravica in tajnost glasovanja O svobodni volilni pravici govorimo takrat, kadar lahko volilci resnično svobodno izbirajo izmed kandidatov na volitvah. Svoboda volitev obsega tudi pravico vsakega volilca, da uveljavi svojo volilno pravico ali pa ne. Prvi vidik svobodne volilne pravice se kaže v tem, da ima vsak volilec pravico, da se svobodno opredeljuje pri glasovanju in da ga pri tem ne sme nihče ovirati ali kako drugače vplivati na njegovo odločitev. Gre torej za svobodno opredelitev volilca, kot tudi za svobodo pri izražanju njegove volje. Načelo svobodne volilne pravice je v praksi lahko pogosto ogroženo in zato uživa v večini volilnih sistemov posebno pravno varstvo. Drugi vidik svobodne volilne pravice se nanaša na vprašanje, ali vsakdo svobodno uveljavlja svojo volilno pravico ali pa jo je dolžan uveljaviti, kar bi pomenilo pravzaprav dolžnost volilca, da voli. V prvem primeru se šteje volilna pravica za osebno pravico, ki jo lahko vsakdo svobodno uveljavlja po svoji presoji in pomeni enega temeljnih vidikov svobode osebnosti. Po tem nazoru volilna pravica izhaja iz ljudske suverenosti in je zato neodtujljiva. Po drugem stališču je volilna pravica družbena funkcija, neke vrste javna služba in kot taka obvezna, zato bi lahko govorili o volilni dolžnosti, ne pa o volilni pravici. V obrambo obveznega glasovanja se pogosto navajajo tudi praktični razlogi, zlasti potreba po zmanjševanju volilne abstinence. Pri presoji narave volilne pravice je prav gotovo treba upoštevati, da je v svoji osnovi osebna pravica, politična pravica, da pa je na drugi strani kolektivna pravica, namreč v tem pomenu,, da je ni mogoče izvrševati individualno, temveč samo kolektivno, na vnaprej organiziran način in po vnaprej določenem postopku. To drugo kaže na to, da ima ta pravica v resnici dvojno naravo: na eni strani je m osebna pravica na drugi pa se izvršuje v javnem interesu. Volilna dolžnost je ponekod celo pravno sankcionirana, vendar pa v večini volilnih sistemov po svetu prevladuje stališče, da je volilna pravica osebna pravica državljanov in kot taka ne podleže nobenim sankcijam. Večinoma se je tudi izkazalo, da volilna dolžnost ne prispeva bistveno k zmanjševanju volilne abstinence. Načelo svobodne volilne pravice je tesno povezano z načelom tajnosti glasovanja. Tajnost glasovanja je eden temeljnih pogojev za uresničevanje svobode volitev, zato je skoraj nepogrešljiv element politične demokracije. Tajnost glasovanja ima prednost pred javnim glasovanjem, ker omogoča volilcu svobodno izbiro, saj tako nihče ne more nanj izvajati pritiska, za koga naj glasuje, niti ga ne more klicati na odgovornost. Poleg tega se je pogosto izkazalo, da javno glasovanje povečuje volilno abstinenco, saj se ljudje bojijo posledic svojega glasovanja. Kljub pravnemu varstvu svobodne volilne pravice tega načela v praksi ni mogoče izvajati, če ni zagotovljena tajnost glasovanja. To je tako občutljivo vprašanje, da povsod po svetu (odvisno seveda od materialnih zmožnosti) posebej skrbno pazijo na to, da volilec pri glasovanju ni opazovan ali moten. 112 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture SHPALIME LINGUISTIKE DHE ETNOLOGJIKE Fishta nga „rrebelimi ne rrebelim“ Dr. Tonin Qobani Gjate periudhes se sundimit ideologjik (realizmi socialist) Gjergj Fishta ka qene i ekskomunikuar, Ky ndeshkim i ka ardhur pas vdekjes: autorit te "Lahutes se Malcis” duhej t’i zhbehej emri dhe t’i shkulej e gjithe vepra nga trungu, prej te cilit kishte mbire. Por nuk do te ishim krejtesisht te sakte nese do ta veshtronim “Fishten te ndeshkuar” vetem post mortem. Qysh kur ishte študent e, me pas, frat katundesh a ne qytetin e Shkodres, qysh kur ishte deputet i Parlamentit ne Tirane a perfaqesues i Shqiperise ne shtetet e rajonit e me gjere, Poeti ka qene ne shenjester te Saliereve te kohes se vet. Dhe kjo i ka ndodhur, ndoshta, deri ne ditet e fundit te jetes, kur ne nje mot te papershtatshem, ai ikte nga Shkodra per te mos u kthyer me kurre. Me poshte do te vegoj pese episode qe goditen Fishten gjate jetes me qellim neutralizimin e tij (dhe te vepres) prej lexuesve, me pare se te shpallej ekskomunikimi i tij institucional, i čili ndodhi menjehere pas Luftes se Dyte Boterore. 1.Študenti "i rebeluar" Biografet e Gjergj Fishtes na bejne me dije se digka ka ndodhur ne kuvendin e Livnos (Bosnje), ku frangeskanet e rinj shqiptare studionin teologji. Fishta ka formuluar nje kerkese (“leter-ankese” e quan nje studiues), me anen e se ciles kerkohej qe studenteve shqiptare t'u njihej e drejta e organizimit ne nje shoqate letrare-kulturore, te themi, etnike. Kjo shkrese u eshte derguar eproreve te kuvendit me 2 shtator 1892.1 pari ne listen e dhjete firmetareve eshte fra Gjergj Fishta, i čili aso kohe mbante nje emer teper te gjate: Enea-Silvio-Giorgio Fishta (Giorgius Silvius Enea Fiscta). Me tej shkaqet e kesaj leter-ankese te pazakonte per kuvendet frangeskane i gjurmon nje studiues i diteve te sotme, Nike Ukgjini. Ai arrin ne perfundimin se studentet shgiptare 114 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture kane shpallur me kete rast pakenaqesine e tyre per gmeritimet qe i benin studentet e tjere sllave, duke krijuar keqkuptime etnike, nengmime, perbuzje, xhelozira, sharje, poshterime dhe fyerje gjithfareshe. Me raste, nuk perjashtohen reagimet. Madje Ukgjini, i čili per vete i ka kryer studimet e larta teologjike dhe ka doktoruar ne nje mjedis pak a shume te perafert me ate te Fishtes - ndonese ne kohe te ndryshme - aludon per nje fare “rebelimi” te poetit te ardhshem te Shqiperise: fra Fishta edhe me pare kishte qene ndeshkuar per reagime te ngjashme, qe, per mikpritesit, konsideroheshin te papranueshme. Keshtu, njeri prej eterve te kuvendeve frangeskane te Bosnjes, ku studionte Fishta, ka reaguar per dozen e “rebelimit” te studentit shqiptar, duke ia ule noten ne sjellje: e kishte “shkelqyeshem” si per te gjitha lendet e tjera, i behet “mesatare” dhe, me pas, “mjaftueshem”. Kjo kishte ndodhur qyshkur studionte filozofi ne kuvendin e Kraljevo Sutjeskes gjate viteve 1888-1889. Pyetja qe shtrohet sot eshte: g’kuptim kane dy nota me pak ne sjellje per nje frat qe mbaron studimet e larta per t'iu dhene gjate gjithe jetes se vet pervujterise kristiane sipas shembullit te Shen Frangeskut te Asizit? Dhe pergjigja nuk na vjen menjehere, sepse na duket se, sido qe te formulohet, do te tingelloje jo natyrshem. Mund te thuhet, megjithate, se “rebelimi” i poetit te ardhshem te shqiptareve nuk ishte gje tjeter vegse moskuptim i ndjeshmerise se tij atdhetare e poetike: per gjera te tilla ia vlejne edhe disa nota me pak ne sjellje. 2. “Kthe ju nga ke ardhur!” Me kete tituli kemi sjelle nje episod tjeter, me pak te njohur deri sot. Ai ka ndodhur ne vjeshten e vitit 1906. Ne nuk e dime me saktesi gfare beri e gfare nuk beri Fishta ate vit, por mesojme se ai eshte shkarkuar nga detyra e drejtorit te shkollave frangeskane te Shkodres dhe eshte 115 urdheruar te kthehet nga kish ardhur, d.m.th., famullitar ne fshatin Gomsiqe, qe i perkiste Abacise se Mirdites me qender ne Orosh. Ky ndeshkim na behet i njohur permes tratit tjeter, Pal Dodes, me te cilin poeti yne ka pasur leterkembimin me te gjate. Ne nje botim perkujtimor te pas viteve ’40 ai ka publikuar nje leter te Fishtes te derguar nga Gomsiqja me 26 nentor 1906, duke sqaruar, se, per shkak te moskuptimeve dhe merive, Fishtes “iu desht... me u largue Shkodret”. Nje e dhene tjeter, qe, ate “iu desht... me u largue Shkodret” e lidh me kolegun dhe mikun e Fishtes, Shtjefen Gjegovin, na ndihmon te sqarojme kohezgjatjen e kesaj levizjeje: nga vjeshta e vitit 1906 deri ne maj te vitit 1907 Gjegovin e gjejme drejtor te shkollave frangeskane te Shkodres. Kuptohet, pra, se gjate kesaj kohe Fishta ka qene i transferuar ne famulline e Gomsiqes. Pas largimit te Gjegovit nga detyra e drejtorit te shkollave frangeskane te Shkodres, rikthehet Fishta. Nuk eshte e veshtire te hetohen se mediokriteti i disa kolegeve dhe ligesia e snobeve te qytetit te Shkodres lidhen me faktin se Fishta futi ne shkollat qe drejtonte gjuhen shqipe si gjuhe mesimi, futi gjuhen shqipe ne teatrin e shkolles dhe ishte nje nder me aktivet e Shoqerise “Bashkimi” per alfabetin e njesuar te gjuhes shqipe, qe do te vuloset ne Kongresin e Manastirit me 1908. Fakti qe Fishta i kishte stigmatizuar Jaho Beget e Paloke Cucet e Shkodres ne vargjet e veta satirike, te botuara aso kohe ne revisten e Konices “Albania” (1905), gjithashtu, do te ishin te mjaftueshem per te justifikuar qendrime te tilla ndaj poetit. Por nuk na duken te mjaftueshem. Nga nje ballafaqim me kryekonsullin e Austro-Hungarise ne Shkoder mesojme se drejtori qe kishte zevendesuar Fishten, pra Gjegovi. nuk ka pranuar te urdherohet prej mjekut austriak dhe ka lejuar festimin e 1 Maji nga mesuesit e nxenesit e shkolles se tij. Mos valle per arsye te ngjashme te jete denuar edhe drejtori i meparshem? Ne nuk e dime. Por nga letra qe i dergon Pal Dodes mesohet se Fishta flet per nje shpifje te ulte qe kishte qene sajuar per te. Ai shpreson se do te 116 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture sqarohet gjithgka ne favor te tij, Dhe ashtu ndodhi: “e verteta ka triumfuar, ashtu sig ishte e natyrshme te triumfonte”. Ne vitin 1907 Fishta u kthye perseri ne krye te shkollave frangeskane. Dhe u kthye duarplot: kishte botuar ne Žare “Lahuten e Malcis” (bleni i dyte), ka dale nga shtypi ne Sarajeve (ose pritet te dale) vellimi i satirave ‘‘Anzat e Parnasit” dhe ne Shkoder broshura “Kombesia dhe kleri katolik”. Me t’u kthyer ne detyre, Fishta perfundon se ndertuari “Sallonin teatror” te shkolles, qe do te behet nje porte e fuqishme komunikimi jo vetem per nxenesit e shkolles dhe prinderit e tyre, por pergjithesisht per publikun shkodran, duke iu shtuar keshtu edhe nje “teater” tjeter qytetit, qe, ne prag te shpalljes se Pavaresise, e kishte rritur numrin e tyre sa zor se do ta arrije me ndonjehere. Kujtojme se ne kete vit, pra me 1907, ne Shkoder ka nisur te sillet neper rrugica bigikleta e pare: ishte nje konsull nderi ne Shkoder (i Suedise) qe solli dyrroteshin e pare ne Shqiperi, te cilin me pas do ta pasojne shkodranet, qe edhe sot e kesaj dite e ruajne traditen e bigikletave si asnje qytet tjeter ne Shqiperi e, ndoshta, ne rajon. Por gdo te thoshte per Fishten ndeshtrasha qe kaloi? Terheqje vemendjeje per te mos u marre me gjate me gjuhen shqipe? Nje paralajmerim qe te mos trajtoje me geshtje kombetare? Apo kercenim per te mos prekur me hallet e verteta te shkodraneve dhe te mbare shqiptareve? Le te mbetemi te sqarimi i Pal Dodes, qe shkruan se kemi te bejme thjesht “me mnijet e dišave, te cilet nuk e kuptojshin”. 3. Nje frat shgiptar internohet ne Malte Ndeshkimi i trete i vjen Fishtes nga nderkombetaret. Ky ndeshkim eshte bere i njohur qysh heret prej biografit te pare te tij, Pashko Bardhit. Ky frat, bashkestudent i Fishtes qysh ne seminarin e Troshanit, shpjegon se revistes se themeluar prej Fishtes, “Hyllit te Drites”, iu desht me u ndale se botuemi” pa mbushur as nje vit nga 117 numri i pare. Pikerisht ne kete kohe doli vendimi edhe per debimin nga Shkodra te drejtorit te saj. Marin Sirdani, nje tjeter trat, bashkepunetor i afert i Fishtes, shkruan se “qeveria internacionale” e kishte paditur Fishten ne Rome “si njer(i) te rrezikshem per qetesin(e) e vendit”. Disa thone se mbyllja e revistes dhe denimi me internim i drejtorit te saj erdhi per shkak te shkrimeve te Fishtes ne ate reviste. Permendet, veganerisht artikulli me tituli “Nje komedi e pandershme e qindvjetit XX” (Hylli i Drites, 1914VI0), ku akuzohen ballazi Fuqite e Medha per mos vemendje ndaj Shqiperise. Por eshte edhe flamuri gjashtemetrosh, i kuq me shqiponjen e zeze dykrenore, ne majen e kompanjelit te Kishes Frangeskane, ngritur nga Fishta mbas largimit te trupave pushtuese malazeze, pa marre me pare leje nga forcat shumekombeshe qe qeverisnin qytetin. Eshte degjuar edhe nje himn kombetar, qe fillon me vargun “Porsi fleta e Ejllit te Zotit” (teksti i Fishtes dhe muzika e Lee Kurtit), i čili kendohej neper rruget e rrugicat e Shkodres nga nxenesit e shkolles frangeskane. Te gjitha se bashku e, ndoshta, ndonje tjeter e pergatiten debimin e tij prej Shkodres. Ekslokimi i ka ardhur prej guvernatorit te atehershem te Shkodres, kolonelit anglez Filips, i čili formulon urdhrin per ta internuar Fishten 20 muaj ne Malte. Urdhri doli, por Fishta i shpetoi ketij mundimi vetem duke u largua me pare se te vinin per ta arrestuar ushtaret e huaj: ai u strehua ne seminarin e Troshanit e ne famulline e Gomsiqes (ku aso kohe sherbente Gjegovi), te Vigut (Pashk Bardhi) dhe Rubikut (Pal Dodaj). Fatmiresisht vendimi i nderkombetareve nuk kishte fuqi pertej Shkodres me periferi deri ne 10 km. Pyetja qe na vjen menjehere nder mend eshte: si mundet nje frat te ishte njeri i rrezikshem per qetesine e qytetit te vet, te mbrojtur nga nderkombetaret? Asnjeri prej arsyetimeve te dhene deri sot nuk e justifikojne denimin me internim te nje kleriku, i čili, vetem per faktin se eshte i paarmatosur, eshte i paperfillshem per ushtaraket. Por mua me kane ardhur ne ndihme studimet e dhjetevjeteshit te fundit te Paolo Muner-it. Prej tyre kam krijuar nje tablo te gjalle per ate gfare 118 --- Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture mund te kete ndodhur ne Shkoder ne ate kohe, duke u bindur ne formulimin e nje arsyetimi qe gjithnje e me teper po me lidhet me nje fare tendence ne vijimesi per ta kundervene Fishten me lexuesin e vet, ashtu si te gjithe shqiptaret “me i perzi“ njerin kunder tjetrit. Me pare se nderkombetaret te urdheronin mbylljen e “Hyllit te Drites” dhe internimin e drejtorit te saj, gazeta “Dieili” e Bostonit (10 marš 1914), boton nje shkrim te nje anonimi me inicialet E.N. kunder Fishtes (“i degjuari vjershetor shqiptar”), per te cilin i ka ardhur shume ligsht (“na ardhi shume likesht”) sepse ai shkruan ne revisten “Hylli i Drites”, sipas tij, “vegel fetare e Vatikanit te Romes”. Nderkohe qe Paolo Muner-i ne nje varg studimesh, qe kane per objekt Shkodren e atyre viteve, na ballafaqon me nje realitet krejt tjeter. “Ketu,- shkruan ai duke paraqitur konkluzionet e Carlo Galli-t, ne ate kohe Konsull i Pergjithshem Mbreteror i Italise ne Shkoder,-del ne pah nje nga aspektet me te guditshme te situates; konkurrenca mes Austrise dhe Italise behet “ne lekure” te shkodraneve, dhe perfshin gjithashtu anen fetare: Austria ishte prej kohesh shtet mbrojtes i katolicizmit , edhe pse ky rol fillonte te luhaste, ndersa Italia, akoma vend laik, ku Papa madje konsiderohej “i burgosur politik”, fiiloi te hahej me te ne kete fushe.” Dhe une dua te mbetem vegse te shprehja “ne lekure te shkodraneve”, sepse pikerisht kete “lekure” apo “nenlekure” e ndiejne me dhimbshem shkrimtaret, prandaj ua ndalin doren (mbyllja e revistes) dhe ua kygin gojen (internimi ne Malte). 4. Sa vlen nje nenkryetar parlamenti? Gjate kohes kur Fishta ishte deputet, madje, deri nenkryetar i Parlamentit, realizon nje vizite ne SHBA. Ne Tirane ndodh gudia. Ne gazeten zyrtare “Dita e Re”(26 prill 1922) nen okelion “Ne Keshillin e Kombit” del nje njoftim me tituli “At Gjergj Fishta s’ka ndonje mision”, “prandaj te gjithe theniet e tij nder qarqe apo shoqeri te gdo Hoji qe te jene, nuk kane asnje fryme zyrtare e jane fjesht private e personale d.m.th., pjellat e mendimit te tij privat e personal”. 119 Njoftimi eshte firmosur nga kryetari i Keshillit Kombetar, z.Eshref Frasheri, d. v. Me 9 maj 1922 gazeta “Posta e Korges" e riboton kete lajm duke shtuar se z.Eshref Frasheri e trajton “atdhetarin shkodran (dhe) shkrimtarin nga me te fortet te Shqiperise” sikur te ishte nje vagabond. Kendej zemerohet Konica, i čili boton te gazeta “Dielli” shenimin me tituli “Sistemi oriental”(26 qershor 1922). Ai perballe “ndershmerise se Fishtes” ve ate qe me gjuhen e sotme nenkupton fjalen “dekriminalizim” te Parlamentit dhe Oeverise, pra, “trurin anadollak, (te cilit) i duket vagabond njeriu i ndershem, njeriu i sinqerte, ay qe del sheshit dhe te kritikon”. Kendej Fishta ngjesh penden e tij dhe boton po ne gazeten “Dielli”, qe aso kohe drejtohej prej vete Konices, ate te famshmen, “Leter e hapun...”(8 korrik 1922), kunder Eshref Frasherit, shkrim i čili ka mbetur model i polemikes ne letrat shqipe. Po g’ne ky ndeshkim ne distance i Kryetarit te Keshillit Kombetar? Perše kerkojne ta perjashtojne poetin prej kontributit kombetar? E verteta eshte se Fishta udhetonte ne SHBA me qellim grumbullimin e ndihmave per ngritjen e liceut frangeskan te Shkodres, nder me te parat shkolla te mesme te ketij Hoji ne vendin tone. Pavaresisht kesaj, ai ne gdo rast do te kontribuonte, sig kishte vepruar gjithmone, per geshtjen kombetare. Dhe, nese per liceun nuk beri ndonje gje per t’u shenuar, per geshtjen kombetare beri, dhe beri shume, madje. Ai loboi tek senatoret katolike te VVashingtonit per njohjen e Shqiperise prej SHBA-se. Dhe ia arriti qellimit. Mori pergjigje se njohja u krye. Eshte nje fakt ky qe duket si rastesi. Por jo. Sigurisht une nuk mendoj se po te mos shkonte Fishta (pa lejen e Eshref Frasherit) ne SHBA, kjo e fundit nuk do ta kishte njohur ndonje here Shqiperine apo, se paku, nuk do ta kishte njohur edhe per nje kohe te gjate, ndoshta, per nje vit a gjashte muaj. Jo. Jo. Por lobimi i Fishtes gjeti rruge, ndoshta me shpejt se te tjere shqiptare patriote kishin tentuar ta kryenin deri atehere. Ja si i shkruan Fishta Pal Dodes: Ketu ne Wshington kam kontaktuar me nje senator katolik, sig te kam shkruar (29.4.1922) dhe i jam lutur te interesohej prane Oeverise se tij per njohjen e 120 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Shqiperise si shtet i pavarur... Ai ka folur me senatorin Lodge dhe sot me tha se njohja e Shqiperise eshte e mundshme, prandaj Oeveria e Tiranes ta paraqese kerkesen e saj me shkrim ne Nensekretariatin e Shteteve te Bashkuara... (VVashington, 8 maj 1922). Ajo gfare vijon ne letren e Fishtes me ka cimbisur sa here e kam lexuar, sepse me vjen si nje dhimbje universale per ne shqiptaret. Fishta ka problem kryeministrin shqiptar, Xhafer Ypin, ministrat Ahmet Zogun e Spira Koleken e te tjere, per te dlet i lutet Pal Dodes te nderhyje, pra, ne nje fare menyre te futet mik per t’ia derguar ate kerkese formale Departamentit perkates te Oeverise Amerikane. Edhe sot, me duket mua, eshte me lehte te binden te huajt per nevojat qe ka populli shqiptar se sa vete deputetet e pushtetaret shqiptare, te votuar prej vete shqiptareve: prandaj ka qene vene ne shenjester here pas here Fishta, ashtu sig ka tendence sot te ekskomunikohet edhe vepra fishtjane, se paku, leximi i saj. 5. Nje emigrant politik me veladon Ne periudhen 1920-1924 Fishta merr pjese aktive ne politike. Mund te sjellim si shembull ketu esene "Shqiptaret dhe te drejtat e tyne” (1920), qe u shkrua ne Pariš ndersa ishte sekretar i delegacionin zyrtar te Shqiperise ne Konferenčen e Paqes, prandaj eshte quajtur edhe Eseja e Parisit; te permendim botimin e tragjedise “Juda Makabe”(1920 dhe 1924), e čila sa here qe u vu ne skene provokoi peshtjellime nder protagoniste te kohes, si dhe poemen “Gomari i Babatasit”(1923), qe ne vetvete ishte me shume se provokim. Fishta ishte ne opozite se bashku me Gurakuqin, Nolin, Mjeden dhe te tjere. Kujtojme ketu dy proza: ligjeraten “Fjala e Pater Gjergj Fishtes ne vdekje te Avni Rustemit” dhe esene “Trazimet e qershorit 1924”. Prandaj kur ra qeveria e Nolit, Fishta, i keshilluar nga disa miq te vet, sig thuhet, u largua nga Shqiperia dhe nuk u kthye derisa miq te tjere te fuqishem e siguruan se nuk rrezikohej seriozisht nga Zogu. -- 121 Madje duket (ky eshte thjesht opinion personal) se edhe ai premtoi ne nje fare menyre se nuk do te merrej me seriozisht me politike, Dhe ashtu beri. Kishte kaluar paste edhe me te veshtira, sesa te hiqte dore nga politika: ishte detyruar te arratisej per shkak se i rrezikohej jeta sikunder mikut te tij, nder me te miret, Luigj Gurakuqit, ne varrimin e te cilet nuk ishte lejuar as te bente nje kryq e jo me te mbante nje fjalim te merituar, sip ai dinte te bente. Disa studiues te sotem kane tendence per ta anashkaluar opozitarizmin e Fishtes. Kjo eshte baras sikur te kerkosh ta tredhesh Poetin. Daniel Gjepaj, biografi me i plotesuar i Fishtes, ka deshmuar se Fishta “ndeji i merguem ne Itali”. Ai ka pershkruar me detaje edhe shkaterrimet qe pesoi liceu “lliricum” i Shkodres prej trupave qeveritare, te cilet kishin ngritur aty shtabin e tyre per te nenshtruar kryengritjen e Dukagjinit te vitit 1926 (20 nentor). Gjepaj ka qene seminarist ne moshe te vogel, “por jo aq, sa mos me kuptue psehin e ngjarjeve”,- shkruan ai. Dhe vazhdon duke perseritur fjalet qe degjoheshin atehere nga kreret e kuvendit: “shyqyr qe nuk eshte Fishta ne Shqiperi”, ndersa nje pjese e freterve si Pater Anton Harapi e Ate Qiril Cani ishin te arrestuar dhe kercenoheshin deri me denim kapital. Permbyllje Ndeshkimet e Fishtes kane synuar ta kundervene Poetin me lexuesin e vet, ashtu si ndodhi gjate periudhes se qeverisjes ideologjike e vazhdon deri ne ditet e sotme, kur degjojme: Fishta eshte shkrimtar i madh, por ka edhe njolla; eshte perfshire tashme ne tekstet shkollore, por eshte kaq i vjetruar, sa s'ia vlen; ka shkruar shume vepra (edhe kryevepra), por vetem per geget? Mendoni se si do te ishte bota nese italianet do te gjykonin keshtu Danten e tyre per shkak te gjuhes se tij, tashme teper te vjetruar e ne dialektin e nje qyteti a krahine te Gadishullit te Apenineve; nese anglezet do te silleshin po ashtu me Shekspirin, spanjollet me Servantesin e me radhe: gjuha e te gjithe 122 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture ketyre tashme vertet eshte e vjetruar per brezat me te rinj. Qdo kundervenie me lexuesin eshte me e rende se distancimi i nje kleriku me besimtaret e vet apo i nje mesuesi/edukatori me nxenesit e tij, sepse ne rastin e klerikut apo te edukatorit kundervenia eshte me nje grup te kufizuar besimtaresh a studentesh, Ndersa ne rastin e shkrimtarit me lexuesin e tij kundervenia eshte e permasave te pallogaritshme, veganerisht kur behet fjale per shkrimtare te nivelit te Gjergj Fishtes, vargjet e te cilit mesoheshin permendsh edhe kur vepra e tij perbente fajesi te denueshme per agjitacion e propagande edhe thjeshte per faktin se dikujt i gjendej si liber ne biblioteken vetjake. Por autori i Lahutes se Malcis rrezatonte ngado energji pozitive jo vetem si poet, por edhe si predikues, drejtor shkolle dhe veprimtar politiko-shoqeror. Prandaj kundervenia e Fishtes me popullin e vet behej jo ne menyre sporadike. Nuk mund te pohohet me plot goje qe te kete pasur ndonje strategji per te shmangur ndikimin e vepres fishtjane ndaj lexuesve, ndaj shqiptareve bashkekohes e te mevonshem, deri ne ditet e sotme. Por mund te numerohen episode pa fund intrigash, poshtersish, mbrapshtish, sig i quan Fishta mundimet e veta, qe e kane ndjekin nga pas gjate gjithe jetes, se paku, nga koha kur ka qene študent ne dhe te huaj e deri ne sekondat e fundit te jetes kur disa prej atyre qe i rrinin te koka seleksiononin porosite e tij per te mos mbetur ajo qe te rinjte e kohes kishin formuluar per Poetin Kombetar: “Nuk me vjen keq se po shkoj, por se po e le vendin te pushtuar. 123 SHTJEFEN GJEQOVI- THARMIETNOGRAFISE SHQIPE Dr. Ledi Shamku-Shkreli Fjala eshte si uji i tokes, uje qe ka gjithe shijen e shkembit prej te cilit rrjedh poedhe te truallit permes te cilit kalon e shperndahet. Ne lumin e nje gjuhe gojne uje shume degezime perrenjsh, rrekesh e shehesh. Njeri syresh eshte ai ku derdhen mitet, legjendat e rrefenjat. Dhe ne kete hulli, prej At Shtjefen Gjegovit trashegojme njemend ploten me te gmuar, pasi ajo ka gjarperuar neper te gjitha viset tona, nga jugu ne veri, nga mali ne fushe, e kqyrur besnikisht prej tij. Ndryshe nga kulturat rrotull nesh, te cilat jane bija traditash qe njohen shkrimin dhe vijuan gjithnje te shkruajne, kjo jona nuk u shkrua ne ag te kohenave e mandej, per ndeshtrashat e historise, u shkrua teevona dhe shkrimet qene te pakta. Kultura gojore e deshmuar permes miteve, legjendave, dokeve e rrefenjave eshte edhe kripta e ngrehines sone etnokulturore. Nuk eshte krejt e erret fale dritave deshmitare si ajo e At Shtjefen Gjegovit, porse i duhet rene pas me kqyrje edhe me te imeta, duke shfrytezuar zhvillimin e gjuhesise ne kete qindvjetesh. Tekembrama qysh nga shkolla filologjike e Max Mullerit e tekendej mitet e sidomos mitet indoeuropiane konsiderohen magme gjuhesore, studimi i tyre eshte pjese e gjuhesise se krahasuar, pasi jane ne thelb pershkrime poetike te pershfaqjeve te natyres, zotat s’jane gje tjeter vegse te mistershmet dukuri natyrore dhe emrat e zotave lindin si epitete te ketyre dukurive. E keshtu, permes etimologjise dhe krahasimit, gjenden dhe shpjegohen keto emra qe jane fjale, duke shpjeguar kesisoj permes pranevenies se fjaleve-epitete edhe marredheniet mes gjuheve e gjindjes qe i ka folur. Ky eshte edhe ekskursi i etnolinguistikes: studimi dhe interpretimi i gdo shfagjeje gjuhesore ne lidhje te ngushte me kulturen qe e ka 124 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture prodhuar, vegse e gjitha kjo ne kuadrin e kategorive me vlere universale. Le t’i kthehemi nje gojedhane te deshmuar nga Gjegovi tek “Trashegime Thrako-llirjane”: “Shkaf asht emen hyjnijet qi se vonit u vedituen prej kombesh te kanteve te dheut, i mueren prej Pellazgjesh a se prej atynve njerzve t’egjer e bjeshkana, njerzve gavej a vigaj qi ne gjuhe t’one edhe sot thirren ‘Katallaj’ e qi ishin me nji sy ne bali si thote Omeri (Kiklopes); njerez qi quheshin farktoret e Rrefeve te Jovit si e dishmon Hesiodi. Zoja Kjuro nga Palavlija (vend prane Delvines), kishte pase rrefye ket gojedhane mbi Hyun: Zoti kishte pase lufet me Geget, (se Geget quheshin Oeravnaret a Titanet e te afermit e tyne Antititant) edhe Zoti kishte ndimetare njerez me nji sy (Kiklopet- Katallajet). Kjo lufte ngjati dhete vjet. Shkaktaret e luftes kjen Titanet (Geget) te cillet deshten me shthronezue Zotin e ne Kambe te ti me kunorue per mret Martin, pse ishte trim edhe i pashem. Ne ket lufte Zoti doli ngadhnjyes ; i vuni perpara Geget edhe i qiti tej lumin e Vijoses e ne vend te tyne solli Lapthit (Labet). Ne ket lufte mueren pjese te gjith trimat mbretnore (te gjith perendijt pra). Geget te muejtun u zhgulen, e ne vend te tyne mbretnoj Zoti, vellazent e ti e femijt e ti”. E bukur kjo gojedhane qe e vendos luften e Kryezotit prane lumit te Vjoses sone, e sheh ate si lufte mes Gegeve dhe Labve, pikerisht aty ku edhe kalon kufiri i leberve me pjesen tjeter pra edhe me geget e sotem. E bukur edhe deshmia shqiptare per luften mes Jovit e Marsit, pasi gjejme perkim te kesaj gojedhane ne studimin e Andre Martinet “Gli indoeuropei. Lingue, popoii e culture”, ne te cilin autori deshmon se per indouropianet e pare ndeshja kryesore ka qene mes Kryezotit qe i kishte te dyja fuqite e zjarrit, edhe te miren edhe te keqen dhe Zotit te Luftes (Martit ne gojedhanen tone), i čili fuqine e zjarrit e perdorte vetem per te shkrumbuar. Dhe po sipas Martinet-se kjo lufte zgjati derisa Kryezoti i indoeuropianeve e “ndau” pushtetin ne dy Zota: ne Zotin e Drites i čili ngrohte dhe ne Zotin e Luftes i čili shkrumbonte __ 125 (Marši per latinet, Thori per gjermaniket, Odini me pas per skandinavet e keshtu me radhe). E po ashtu edhe ne mitologjine greke, Titanet (te dlet ne gojedhanen tone jane Geget) dallojne nga Gjigandet, te dlet sipas Hesiodit shkaktuan ate qe njihet si Gigantomachia apo lufta kunder zotave te Olimpit. Dhe jemi brenda se njejtes rrefenje si ajo e mbledhur ne Palavli, porse me kah te kundert luftimi. Po le ta ndjekim edhe pas Gjegovit kete figuren e ushtareve te Zotit, a sig e deshmon ai me gojedhanen e vet, te Katallajve me nje sy. Qabej shkruan se “nje vemendje te vecante meriton ai divi vigan e me nje sy ne balle, qe del shpesh neper perrallat e shqiptareve, te serbeve, te morlakeve e te se tjereve popuj te Ballkanit po edhe ne vise te tjera te Europes gjer lart ne Finlande. Eshte figura e atij kiklopi qe ha njerez, sikurse na shfaqet qe te Odiseja e Homerit me emrin Polifem (...). Eshte per te vene re qe kjo figure ne shekullin e kaluar ishte gjaile edhe tek elementi arberesh i Siqelise, sikurse shihet nga nje mbiedhje e gjuhetarit italian D. Compareti. Sikurse e vuri re G. Meyeri, tek emri i ketij divi te eger ruhet kujtimi i kompanise se mercenareve nga Katalanja e Spanjes, te cilet hyne me pare (me 1302) ne sherbim te perandorit bizantin Andronik II Paleologut e me pas, si kusare deti, rane pre per disa kohe neper Gadishuli te Ballkanit. Ky gjigand ne Shqiperi perfytyrohet si nje farketar div i palatuar, me nje sy ne balle, pa gjunje e me kembe te drejta si dyrek. Po te sillemi nga jugu i Shqiperise do te shohim se kjo figure divi e čila na del sidomos ne Laberi (kujtojme edhe gojedhanen e Gjegovit ketu - shen imi), mban nje emer vendi e quhet Siqenhenjeri. Ky emer qe ne formimin e vet eshte nje bashkim dy kompozitesh, me kuptimin “syqen” qe ha njerez”, paraqet interes edhe per folklorin”. Le ta shohim shperndarjen e kesaj figure mitologjike persepari ne traditat folklorike rrotull nesh. Ky Hoj qiklopi te bullgaret quhet “ednook” (me nje sy), ndersa te rumunet thirret “ochila” dhe lidhet poashtu me syun. Te njejtat veganti demonologjike ka edhe kensa qe ne perrallat serbe e kroate thirret “psoglavi, pasoglavci” e qe don me thene “kryeqen, kokegen”. Sikunder veren Qabej, keto figura Qajkanovigi “objektivisht 126 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture e gjuhesisht i afron me greqishten ‘kunokefaloi’ dhe sheh aty nje kryqezim figurash te besimeve orientale me demonet kufome-ngrenes te disa popujve indoeuropiane”. Ketij vargu krahasimesh mund t’i shtojme edhe apelativin bullgar “pesoglaveca’’ dhe ate rumun “capcaun”, qe duan te thone poashtu “kryeqen” dhe dalin si demone qe hane mish njeriu. Vijon Qabej: “Eshte afermendsh te mendohet ne kete mes qe keto emra te gjuheve slave e te rumanishtes te jene te jene perkthime (calques linguistiques) te greqishtes “kunokefaloi”, si reflekse te ndikimit bizantin ne ato gjuhe. Persa i perket Syqenit e Syqenezes te shqipes, keto, si figura, per vetine antropofage qe kane, hyjne pas gjithe gjasash edhe keto ne kete grup demonesh. Nga pikepamja e formimit gjuhesor nderkaq keto largohen nga figurat ne fjale te popujve fqinj sepse jane emertuar nga nje krahasim me syte e jo me koken e qenit”. Metojme ta shtyjme mendimin, duke pare te shkrire ne nje disa veti kensash qe i pergjigjen te njejtes figure demoniake: syun e vetem si tipar te cilin e verne re te Katallajte (Kiklopes) me qenin qe ha njerez me ane tjeter. I do meshuar faktit se gjetje te tilla ne kulturat vernakulare jane tejet te rendesishme, pasi ato nuk jane thjesht elemente perrallash. Sikunder veren Max Muller, ne kohet e lashta, figura te tilia te teogonise ishin qeverisja e jetes se perditshme, e mandej me kalimin e njerezimit nga besimi politeist ne ate monoteist, ato u bene thjesht pjese e folklorit ne trajte perrallash e legjendash. Si u shestuan keto figura ne folklorin tone dhe ne ate rrotull nesh, le te verejme cfare shkruhet ne burimet historike mbi apelativet e lartpermendur. Izidori i Siviljes (560-636 pas Krishtit), ne vellimin e tij Etimologie XI, 3 shkruan: “Sikunder mes njerezve verehen edhe individe te deformuar, ashtu edhe brenda fares njerezore te vezhguar ne teresine e vet, ekzistojne fise te perbera nga perbindesha, sikunder jane Gjigandet, Cinoqefalet (Kokeqente), Qiklopet dhe te tjere te ngjashem”. Edhe per Strabonin dhe Plin Plakun ekzistonin popuj te tille, te thirrur Cynamolgi dhe banonin ne Etiopi, ndersa tek Tertuliani dalin si Cynopennae dhe ai i vendos ne Persi. Kryeqente _ 127 vijojne te dalin edhe ne historiografine mesjetare. Kleriku Hyon de Narbonne, ne nje leter derguar arqipeshkvit te Bordose, Gerardus de Malemort, pershkruan rrethimin qe i bene tartaret qytezes Wiener Neuestadt. Dhe kur flet mbi mizorite e tartareve, ai thote se prijesat e tyre kane Cinoqefale (Kryeqene) ne radhet e veta, te cileve u japin te hane trupat e roberve te luftes. Figura e Kryeqenit, mesa duket tejet e ngulet ne besimin e popujve, mberrin te kaperceje edhe ne hagjiografine e krishtere. Ne mjaft ikona e afreske bizantine, Shen Kristofori paraqitet me shembelltyren e nje Cinoqefali (Kryeqeni). E po ashtu ne Passio sancti Christophori martyris, tekst i čili pati nje perhapje te madhe ne Mesjete, Shen Kristofori pershkruhet si nje gjigand i llojit te Kryeqenve, i čili u konvertua pasi barti me mundim mbi supe Krishtin femije nga njera ane e lumit ne tjetren. Pas vezhgimesh te tilla, behet edhe me e qarte pse rrefenjat me Oiklope e Katallaj kane mberrite te patrazuara deri ne kohe te Gjegovit, e sidomos behet edhe me i domosdoshem rishqyrtimi i krejt trashegimise se tij mitologjike duke e krahasuar pa reshtur me arealin ku kultura jone ben pjese. Ketu u ndalem vetem ne njeren nga thermijat e “Trashegimise Thrako-llirjane” te Gjegovit, porse korpusi i tij permban shume mbledhje te ketilla, te shestuara si pikepremje mes mitit dhe historise. Gjejme aty perralla, doke e zakone te lashta te gjindjes sone, pershkrime te kostumografise popullore, te tatuazheve per te cilat shtyhet thelle-thelle ne kohe, gjejme pershkrime te betimeve mbi gur e mbi rrufe, ligje e menyra caktimi kufijsh e trojesh, nderimin e malesoreve tane ndaj Diellit duke bere kryq ne balle e gjithe gka jane rregullat e jetes zakonore te nje populli qe beson ne Zot e ruan traditat. Ky korpus e ben Gjegovin themeluesin e Etnografise Shqiptare. Ky korpus i rishqyrtuar eshte edhe elementi integrues i kultures sone kombetare. 128 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Gjurme te Lambertzit ne mbledhjen dhe studimin e FOLKLORIT SHQIPTAR Dr. Rovena Vata Kontributi i Lambertzit ne mbledhjen dhe studimin e folklorit shqiptar Ne veprimtarine shkencore te Maximilian Lambertzit nje vend kryesor žene botimet rreth folklorit, e veganerisht rreth poezise popullore ne vezhtrimin me te gjere te kesaj fjale. Shkrimet e tij nuk jane perfundimet e shpejta te kerkimeve te rastit, ato jane pema e pjekur e perpjekjeve e shumevjegare e me dashuri te madhe per lenden, Monografia “Poesia popullore e Shqiptarevet, nje studim hyrjeje” dolli se pari te gazeta “Posta e Shqypnies” e pastaj si liber me vete. Eshte i pari botim permbledhes qe kemi per kete teme. Ne te trajtohen faret e ndryshme te kengevet, si kenge trimash, kenge dashurie, kenge dasme, kenge vargje femijesh, ligje e vajtime, perralla, gojedhena etj. Shqyrtohet nder te tjera metrika e kengevet dhe menyra e recitimit te tyre nga ana e kengetareve 91 . Lambertzi u mor thuajse me te gjitha format e shfaqjes se tradites gojore: ne poezi e ne proze, me perrallen, kengen rituale, eposin heroik legjendar, te cilit i kushtoi studimin “Epika popullore e shqiptareve" - “Die Volksepik der Albanef (Halle 1958), nje prej monografive me te rendesishme te tradites se studimeve per ciklin e kreshnikeve, perkthyer per nevojat e studiuesve prej gjuhetarit shqiptar E. Qabej ne vitet 1970 dhe mbetur ne arkivat e instituteve te trashegimise deri ne fundin e shekullit te kaluar. Nga gjinite poetike, perveg perralles e legjendes gjurmohet sidomos poesia epike e poesia lirike: kenga heroike bashke me tekniken epike, me krahasimet e dendura e me vargjet si hyrje qe kane lidhje me 91 Eqrem Qabej, Studime gjuhesore V,Rilindja, Prishtine, 1975, f. 174. __ 129 natyren, pastaj kenga e dashurise dhe kenga e dasmes, vajtimi, kenget e femijeve, vargjet e numerimit, kengezat e motit e te shiut etj 92 . Sig shprehet edhe profesor Eqrem Qabej ku nenvizonte se studimet lambertziane kane qene fokusuar rreth folklorit shqiptar, kryesisht perraliave dhe eposit popullor shqiptar, mitologjise, epikes, baladave, gojedhenave, kenge te trimerise, te dashurise, te dasmave, ligjeve e vajeve. Disa prej veprave me te rendesishme te M. Lambertz-it ne dijet albanologjike jane: “Albanische Marchen unč andere Texte zur albanischen Volkskunde" - "Kenge shqiptare dhe tekste nga folklori shgiptaf (Eien 1922); “Gjergj Fishta und das albanische Heldenepos ‘Lahuta e Malcis'” - “Gjergj Fishta dhe epopeja e madhe shqiptare ‘Lahuta e Malcis’" (Leipzig 1949). Ai shkroi nje studim per kenget popullore shqiptare (“D/e geflugelte Scheester und die Dunklen der Brde: albanische Volksmarchen ” - Eisenach 1952); dhe nje tjeter per letersine shqipe (“ Albanien erzahlt: ein Einblick in die albanische Literatur” - Berlin 1956). Gjithashtu perktheu pjese nga “Lahuta e Malcis" dhe e studioi ne menyre te krahasuar me eposin e kreshnikeve (“ Gjergj Fishta: ‘Die Laute des Hochlandes”’ - Miinchen 1958). Studimet filologjike te gjysmeshekullit te fundit kane saktesuar e konfirmuar se disa dukuri te kultures tradicionale qofshin ato: gjuhesore, etnografike, historike apo letrare, ne procesin e gjate te bashkejeteses, jane ballkanizuar, pavaresisht nga prejardhja, afersia apo largesia gjenetike qe popujt kane me njeri-tjetrin. Lambertzi si per literaturen shqiptare, ashtu edhe per poezine popullore shqiptare ka vene me dukje karakteret origjinale qe e dallojne nga poesia e popujve fqinj, me gjithe se dihet qe ka shume tipare te perbashketa midis popujve te Ballkanit ne kete drejtim pikerisht per faktin qe sapo permendem. Kerni bere nje hulumtim ne dy veprat e tij ne koleksionet e titulluara “Midis Drinit dhe Vjoses”, dhe “Posta e Shqypnies”, te cilat jane 92 Eqrem Qabej, Studime gjuhesore V, Rilindja, Prishtine, 1975, f. 183-184. 130 -—-- Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture botime te Oendres se Studimeve Albanologjike, te vitit 2011, ku japin me ne thellesi keto tipare te kultures se shqiptareve. Autori ne vepren “Midis Drinit dhe Vjoses”, ka pershkruar Shqiperine gati nje shekull me pare, gjate kohes qe ne Ballkan e ne Europe zhvillohej Lufta e Pare Boterore. Lambertz para se te prekte “vendin e shqipeve" (M. Lambertz-i eshte nje prej albanologeve ngulmues per shpjegimin e etnonimit “shqiptai” prej totemit “shqype", “shqipe"). Vepra “Midis Drinit dhe Vjoses" permban nje prej koleksioneve qe M. Lambertz mblodhi e perzgjodhi prej botimeve shqiptare te shekullit te romantizmit e ne vijim, te cilat duket qarte se i njihte teresisht; nga shtypi letrar dhe ai politik i fillimeve te periudhes shteterore; si dhe nga bartesit jo te paket qe takoi vete gjate qendrimit ne Shqiperi. Jane poezi e perralla te botuara gjermanisht dhe te krahasuara prej tij me motive te ngjashme te popujve te Europes dhe te kulturave e qyteterimeve te tjera. Kriteri mbi bazen e te cilit M. Lamberz-i ka bere zgjedhjen e lendes eshte para se gjithash ai i primitivitetit, irracionalitetit dhe arkaizmit, si shenja te sigurta te lashtesise se saj. E njejta zgjedhje verehet si per poezine, ashtu dhe per prozen. Ku nuk ka epike historike, as legjendare; por nuk ka as lirike te ritualeve themelore te jetes se njeriut: lindjes, rishtarise, marteses, vdekjes. M. Lambertz-in e intereson me shume ajo pjese e tradites gojore qe mund te quhej para-poezi dhe qe shpesh here s’ka nje kuptim te shperfaqur, s’ka rrjedhshmeri, s’ka personazhe, s’ka fabul 93 . Koleksioni i perrallave eshte me i plote. Ne te vertete, me shume se perralla, ne kuptimin terminologjik qe ka marre kjo fjale ne folkloristiken shqiptare, ato jane rrefime ne formen e shembelltyrave, te cilat tregohen jo ne mjedise familjare, sig eshte skema baze e komunikimit te perralles, por ne mjedise me te gjera: ne dasma dhe ngjarje te tjera publike te jetes se njeriut; ne kuvende, ne oda burrash, ne takime rastesore te individeve. Nuk jane doemos perralla qe gjyshi 93 Shaban Sinani, “M. Lambertz-i dhe koleksioni i tij me folklor shpiptar”, Revista “Haemus”, 2012. _ 131 ua tregon niperve. Oellimi i ketyre shembelltyrave eshte qe rrefimtari te deshmoje dijen dhe pervojen e tij, t’i jape kenaqesi mendore dhe estetike bashkebiseduesit, te krijoje nje gjendje te ngritur emocionale e intelektuale, te provokoje nje diskutim te metejshem, por dhe te vere ne prove urtesine e te tjereve 94 . Kurse ne vepren »Posta e Shqypnies”. .nje vend te vegante ne shkrimet e tij ze edhe poezia popullore shqiptare, ose krijimtaria popullore shqiptare, ku Lambertzi shprehet se poezia popullore nuk eshte vetem paraardhesja e literatures artistike te nje populli, por edhe pasqyra shpiterore e nje mase te gjere te nje populli. Ndaj, kush nuk njeh krijimtarine popullore te nje kombi, ai nuk njeh ate populi fare, ndersa kenget e Mujit e te Halilit perbejne eposin me te vjeter te poezise popullore shqiptare. Si te tilla, ato permbajne mjaft elemente te vjetra perrallash. Ne kete veper autori nuk le pa permendur edhe poezine shqiptare per femije ku ve theksin se ashtu si tek gdo populi, edhe ne krijmtarine artistike per femije, tek kenget, lojerat, perrallat, gjejme mjaft elemente karakteristike te koheve te lashta. Ato jane pjesa me konservatore e shpirtit feminor te nje populli. Jane grate ato me teper se burrat, te cilat i ruajne me fanatizem keto kenge dhe qe nuk u largohen origjinalitetit te tyre, Kenget me te embla e me intimet jane ato qe nena i kendon femijes se saj te vogel. Nina, nana i kendon nena shqiptare foshnjes se saj, ashtu si nenat tona qe u kendojne femijeve te tyre fli femija im, fii. Ninulla te bukura i kendon nena shqiptare foshnjes se vet kur e ve ate ne gjume, i kendon kur i dalin dhembet e pare apo kur hedh hapat e pare. Ne moshe me te rritur femijet kendojne te gjitha llojet e kengeve. Ajo gfare i karakterizon e njekohesisht i bashkon te rinjte e te gjithe popujve eshte te diturit e kengeve per femije. Te shumta jane edhe lojerat qe njihen edhe si Jojerat e shoqerise”. Nje loje e tille eshte kur njeri nga lojtaret thote nje fjale, e me pas secili nga pjesemarresit ne loje duhet te vazhdoje te thote nga nje 94 Shaban Sinani, “M. Lambertz-i dhe koleksioni i tij me folklor shqiptar”, Revista “Haemus”, 2012. 132 - Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture rresht, ku te permendet nje cilesi e nje qenije njerezore a e nje sendi. I fundit duhet te thote rreshtin permbylles, ndryshe ai humbet. Femijet shqiptare u kendojne edhe festave te ndryshme e te stineve te vitit. Per krishtlindje e per Vit te Ri, po edhe per Pashke, ata dalin dere me dere duke kenduar e duke mbledhur dhurata te ndryshme. Po keshtu, kur hena eshte e plote a kur eshte nevoja te bjere shi pas nje thatesire te gjate, ata kendojne kenge enkas per to. U kendohet ashtu si tek ne, edhe shenjtoreve te popullit, p.sh lejlekut, i čili per myslimaet eshte nje zog i shenjte, pasi udheheq pelegrinet per ne Meke. Ne hapesiren jugore te vendit eshte nje ballade me tituli Kostantini i vogelith, ne te cilen haset motivi i dhendrit qe mendohet i vdekur por kthehet ne castin e fundit, kur nusja gati martohet me nje tjeter dhe shenja dalluese e njohjes qe perdoret eshte nje unaze, por aq e njohur eshte edhe Kenga e Doruntines, ne te cilen tregohet sa e rendesishme eshte fjala e dhene qe duhet mbajtur me cdo kusht dhe lidhja mes vellait e motres, i čili behet mbrojtesi i familjes pas vdekjes se babait. Per vleren e punes ne mbledhjen e thesarit folklorik Lambertzi nuk le pa permendur edhe studiuesit dhe mbledhesit si: Ate Vingens Prendushi, Ate Gjergj Fishta dhe Ate Shtjefen Gjegovi. Ne mjaft shkrime Lambertzi, ka perballur edhe mendime te historianeve apo etnologeve te huaj qe i paraqitnin shqiptaret si populi i ashper (i eger), sikur gjuhes se tyre u mungonin fjalet e politeses e te dashurise, duke sjelle shembuj te kundert nga krijimtaria popullore, plot modele finese me ndjenja te holla, te veshura me fjale te zgjedhura e prekese, fjale kyge e mbreselenese qe gjen dendur ne kegnet popullore te dashurise si ne rastet: Lulja e blinit, shega, manushaqe bukuroshe, moliš e kuqe imja, fllanza, o zambaku i bardhe, o moi e bukura, moj hyria ime, o moj holl, moj holl e gjate, moj e vogla ime, moi fagegastare. Lambertzi me veprimtarine e gjere te tij si gjuhetar, si histroian i letersise shqipe dhe mbi te gjitha si folklorist, duke e veshtruar ne nje __ 133 teresi organike kulturen e nje prej popujve me te vjeter te Ballkanit, dha nje shembull kuptimplote ne fushen e studimeve albanologjike. Si perfundim mund te themi se ndihmesa qe Lambertzi i dha studimeve te folklorit shqiptar shihet me se miri si: Ai ka mundur qe me ane te vezhgimeve dhe analizave, te vere ne dukje pasurite e dy prej fushave te rendesishme te folklorit tone sic jane perrallat dhe epika heroike lengjendare. Midis ketyre pasurive ai ka identifikuar nje numer elementesh qe deshmojne per lashtesine e ketij fondi qe te con me burimet e tij ne fondin etnokulturor ilir. Duke vene ne dukje elementet e trashegimise sone folklorike qe perkojne me ato te popujve te tjere, duke dalluar tiparet e tij qenesore, ka dhene nje ndihmese te rendesishme per ta vene folklorin tone ne lidhjet e medha te folkloristikes se pergjithshme ballkanike dhe europiane. 134 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Kostumografia dhe Ritet e Dasmes Tradicionale Shoiptare doktorante, Rovena Kuka Abstrakt Ky studim ka per qellim percjelljen dhe njohjen e rite ve dhe traditave te Dasmes Shqiptare, duke fokusuar vemendjen ne zonen e Labe rise. Ne kete zone martesa ka qene dhe mbetet nje nga rituaiet dhe ngjarja me e rendesishme, me e gezueshme ne jeten e nje cifti te ri. Nje moment I shogeruar me nje seri ritualesh. Nuk behet fjaie vetem per kenge e vaiie. Nder elementet e dasmes tradicionale vlen te permendim kostumografine (fustani I bardhe, velloja e nuses), aksesoret qe simboiizojne bashkimin e nje cifti (Unaza e marteses) te cilat jane te trasheguara deri ne ditet e sotme, duke vazhduar me ritet pergatitore premartesore dhe pasmartesore. Te gjithe keta elemente mbartin ne vetvete simbolika perfaqesuese te krahinave te ndryshme shgiptare, te cilat ne ditet e sotme jane rrethuar nga nje tjeterkornize perceptimi. Ne fakt, ne menyre virtuaie gdo pjese e dasmes, qe nga fejesa dhe deri ne muajin e mjaltit, ka nje histori te pasur. Rrenjet kulturore, prejardhja dhe besimi fetar kane fokusuar martesen per mijera vjet te njerezimit. Ky shkrim paraget nje histori te shkurter te eiementeve te ndryshem te dasmes tradicionale Shgiptare. Fjalet kyge: dasma tradicionale, unazat e marteses, dasma vlonjate Martesat e hershme ishin shume te ndryshme nga ideja e sotme e martesave. Paraardhesit tane primitiv gendronin bashke per tu 135 mbrojtur dhe per te mbijetuar me shume, se sa per te krijuar lidhje te kuptimshme. Dhe, ne momentin qe numri i tyre ishte i sigurte, njerezit primitive formuan tribu, te cilave u qendronin shume besnike. Disa historiane besojne se martesat e para kane qene grup-martesash, qe duheshin kryer detyrimisht brenda tribuve. Dhe, pak kohe me vone, burrat dhe grate filluan te qendronin bashke dhe formuan familjet e veganta. Qe nga ajo kohe, martesat nuk kane qene gjithmone nje ngjarje e lumtur. Dhe, pikerisht prej rivalitetit te tribuve, shpeshhere grate dhe femijet grabiteshin ose rrembeheshin. Qe kur brenda tribuve ishte e ndaluar te martoheshe brenda klanit, atehere grate rrembeheshin dhe ishin te detyruara te lidheshin ne martese me te huajt qe i kishin rrembyer. Historianet, i referohen shpesh kesaj periudhe, qe ishte pjese e kohes se eres se marteses me rrembim. Kjo diagrame ne shekuj tregon se ne gfare progesi ka kaluar ceremonia e dasmes nga ajo qe ne njohim sot. Veshjet e dasmes Rrobat e dasmes nuk kane qene gjithmone, keshtu si jane sot. Ne shekullin e 18-te, nuset e varfera visheshin me veshje te thjeshta. Kjo simbolizonte per burrin e saj te ardhshem, se ajo nuk kishte sjelle asgje dhe po keshtu nuk e detyronte te shoqin per asgje. Ndersa, ne mes te shekuliit te 19-te, te gjitha nuset filluan qe te aplikojne veshjet e bardha te nuserise. E para qe e ka perdorur fustanin e bardhe, thuhet se ka qene ne vitin 1840, Mbreteresha Viktoria. Sepse dihet qe kostumografia gjithmone do fillonte nga shtresat e pasura, per arsye ekonomike dhe simbolike, e bardha simboiizon pastertine morale e saj para burrit, pra ky simbol organizativ ishte qelluar me shenje nga rregjizoret e oborrit dhe mbeti pergjithnje e tille per gdo nuse. 95 Velloja e nuserise. 95 Tradita dhe bashkekohorja ne ritin e dasmes, Leontina Gega (Musa), Jehona e re. - Nr. 1-2,, 2007 136 -— Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Velloja, ne menyre origjinale, eshte mbajtur nga grate e pamartuara per te treguar modestine. Ne ceremonine martesore, nje nuse e mban vellon si simbol te nenshtrimit dhe premtimit, qe do t'i bindet te shoqit te saj. Dhe vetem pas ceremonise velloja ngrihet per te zbuluar pamjen e nuses, perpara dhendrit. Dikur ne shekullin e 16-te, veshjet me vello ishin shume delikate, ndersa vellot me tantella, per here te pare u bene popullore mbas marteses se Mbretereshes Viktoria ne vitin 1840. Velloja gjithashtu mbante edhe kuptimin se nusja, bukurine e saj e kishte vetem per burrin e saj.Per nje lloj marredhenie tjeter Sabina Vagarri shkruan”ka ekzistuar edhe nje forme martese qe quhej”Ndermase” kur ne familje jepej nje vajze e merrej nje nuse, kjo per qellim qe te mos paguhej per paje nga asnjera familje, pasi lidhjet realizohen mes njerezve te se njejtes shtrese sociale dhe te njejtes fe. 96 Unazat e marteses Tradita e unazave te marteses eshte nga me te vjetrat nder te gjitha traditat e tjera martesore. Afersisht, gdo qyteterim, duke filluar qe nga egjiptianet, i kane perdorur unazat martesore, si simbol te marreveshjes martesore. Sipaš hiroglifeve egjiptiane, rrethi perfaqeson perjetesine, dhe unazat e para jane bere nga fijet e barit, lekura, bari i thate, kocka apo fildishi. Dhe, kur u zbuluan metalet, atehere ato zune vendin kryesor ne perberjen e ketyre unazave. Vendi klasik ku duhet mbajtur unaza martesore eshte gishti i katert i dores se majte.Ky zakon ka filluar tek egjiptianet, sepse ata besonin qe nje vene ne doren e majte, qe ndodhej pikerisht ne gishtin e katert, kishte direkt lidhje me zemren. Ndersa shpjegimi pragmatist i sotem 137 96 Tradicionalitet dhe risi ne dasmat tiran ase, Sabina Vaqarri ,fq.315 eshte i thjeshte: vihet ne doren e majte, sepse shumica e njerezve e kane inaktive kete dore, pasi keta njerez shkruajne me te djathten. Por, ka dhe perjashtime, pasuesit e Elisabetes ne Angli, e mbanin ne doren e djathte unazen martesore, dhe mbanin madje disa te tilla. Katoliket romane po ashtu i mbanin ne anen e djathte. Gjithashtu eshte e ndaluar, qe unazat e marteses, te blihen diten e premte. Per supersticion, unazat nuk duhen mbajtur, perpara ceremonise se marteses.”Si periudhe per organizimin e dasmes ,ka qene vjeshta, ose stina e bollekut, me prirje nga gjysma e dyte e saj, kur ishin ne perfundim punet bujqesore dhe hambaret ishin plot”. 97 Ne pergjithsi kjo prirje ishte pothuajse ne te gjitha trevat e Shqiperise e barabarte. Embelsira e marteses Embelsirat kane qene pjese e ceremonise se marteses qe ne kohet mesjetare. Ne Rome embelsira e pare e marteses ishte bere nga feta te bukes se bardhe. Gjate ceremonise buka thyhej mbi koken e nuses, si nje bekim per nje jete te gjate dhe shume femije. Miqte e ftuar ne dasem hanin nje pjese te saj, si shenje te fatit te mire. E gjitha kjo regjizure dhe mizansene jane teper te perpikta me percaktime teper simbolike ose me metaforike sig eshte unaza qe tregon besnikerine e perjetshme. Muaji i mjaltit (henes) Muaji i mjaltit, i giftit te sapomartuar, nuk ka pasur kuptimin, qe ka ne ditet e sotme, si muaji i pare i kaluar se bashku. Fjala ka ardhur, ose ka rrjedhur nga Evropa e veriut, nga nje vend ku per tradite, behej vere nga hidromeli (nje lloj pije) dhe mjalti. Kjo tradite e Evropes se veriut, nenkuptonte qe gifti per te pasur fat ne jeten e tyre, duhej te pinin kete vere te embel, qe quhej metheglen, per nje muaj pas marteses. Dhe, qe kur muaji i pare u quajt "henor" kjo periudhe u njoh me emrin "muaj mjalti". Ka ndryshuar shume ceremoniali martesor, pergjate periudhave te ndryshme ne Shgiperi. Te cilin mund te tentojme, qe ta ndajme ne tre 97 Tradicionalitet dhe risi ne dasmat tiranase, Sabina Vaqarri ,fq. 315 138 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture periudha, jo shume te perpikta. Dikur, shume arkaik dhe i perpikte, sot eshte me liberal dhe me pak i kontrolluar. Nderkohe, qe eshte pasuruar ne qytet, me elemente qe i afrohen dasmave, te vendeve evropiane. Ne nje ceremonial te hershem, i čili na ka ardhur i gjalle, fale nje dokumentari te "Luče" ne fundvitet '30, nje gift shqiptar ne veri te vendit, martohet sipas nje rituali, qe duket se eshte i percaktuar mire. Nusja eshte e mbuluar dhe eshte e veshur me kostumin popullor te zones, ndersa dhenderi po ashtu mban nje veshje kombetare te zgjedhur. Pak gaste, perpara se te futen ne shtepi, ajo pozon perpara te gjithe dasmoreve, ne krah te dhenderit. Eshte vjehrra, qe e para permes xhirimeve te shpejta te dokumentarit te kohes, e merr dhe ia vendos gishtat ne deren e shtepise. Kjo eshte shenja e besimit, e mikpritjes"Hospitaliteti, thote Wiliams, eshte ne kulmin e tij ne Shqiperi.Nje atakim po ti behet mikut ne gdo menyre qofte , eshte nje gnderim i madh per te zotin e shtepise e per te gjithe fisin e tij.Ai qe grabit ose vjedh mikun , simbas zakonit te vendit denohet shume rende ose me vdekje ose nxirret jashte fisit.” 98 l tere ky organizim teatral te kujton nje inskenim impresionues per spektakle teper te fuqishme”. E čila perseritet, pak a shume ne te njejten menyre, ne te gjitha vendet, ne kete kohe, qe nuk jane pasqyruar ne dokumentar. Keshtu zhvillohej ceremoniali martesor, ne vitet '40 ne Shqiperi, sipas dokumentarit italian. Por, evidenca te qarta te saj kemi, per te gjitha ata, qe kane shkruar per Shqiperine. Historianet kane lene nje evidence te qarte, keshtu, per ceremonialin e Skenderbeut me Doniken. Nje nga dasmat me te degjuara te historise sone, per pompozitetin dhe graden e te ftuarve. Para Luftes se Madhe Duke iu kthyer kujtimeve filmike te "Luče", pak me tej, ne ekstremin verilindor te Shqiperise etnike, nusja merrej e shoqeruar me flamurin kombetar. Madje, edhe ne qytetet e Kosoves, respektohej ky veprim. The Shkypetares Xh. Wiliams fq.27 139 Ne Shqiperine e Jugut dhe e Mesme, nusja e mbuluar, kryente ritualet, e percaktuara qarte, ndersa vjehrra, qe ate dite transformohej si "Zonja e pare e shtepise". Ne disa, fshatra, ajo qellonte te ishte shume me e madhe edhe sesa dhenderi (per shkak te emigrimit). Ne qytete, nuk dukej se mund te ndryshonin me shume ceremonite. Ato, fale perberjes te gjere demografike shqiptare, qe kishte maxhorance fshatare, kishin shume elemente tradicionale. Ndryshimi, i vetem brenda trevave, kishte lidhje me ndryshimin e besimeve fetare. Dhe, besime te ndryshme aplikonin zakone te ndryshme. Nderkohe, ne zonat me pak te urbanizuara, respektohej elementi i rrembimit, (madje veprimi quhej si nje zotesi e dhenderit);”ky fenomen , thote A.Dojaka, ka qene shume i rralle, ne nje te kaluar me te larget ishte mjaft i perhapur.Kete fenomen e ka njohur dhe e drejta zakonore .” 99 Kurse ne disa zona malore, nuk u harrua deri vone elementi i blerjes se nuses, Madje, dhenderi i ardhshem, duhej te ishte i afte qe te kishte nje sasi te mjaftueshme per ta blere te shoqen. Nga kjo sasi te hollash, ai kishte te drejte, qe te zgjidhte nusen-mall te tij. E čila, qe diten e pare, do te ishte skllavja e re e shtepise. Keto zakone me shume e roberonin femren shqiptare. Ne shumicen e rasteve, kuptohet se prirja kryesore ishte dasma me ane te njohjes me shkuesi. Dhe, megjithe kenaqesine e madhe jetesore, se ato do te krijonin familje, ne pergjithesi femrat e konsideronin veten krejtesisht te roberuara. Vetem, ne qytete, dhe kontaktet me jashte te familjeve te borgjezise shqiptare, dhe pronareve te tokave bene qe te ndryshonin krejtesisht keto ceremoni. Kuptohet ne pak familje. Qe shfrytezuan edhe lidhjet martesore, per forcimin ekonomik dhe per aleanca te ndryshme mes tyre. E rende vazhdoi te paraqitej per femren shqiptare, gjendja e saj ne zonat rurale dhe ca me shume ne zonat, qe ishin larg qendrave urbane, deri ne mesin e shekullit te kaluar. Ceremoniali i brendshem, 99 Dasma ne Shqiperi A.Dojaka fq.31 140 -- Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture pastaj ishte njelloj. Preferohej lidhja martesore prane autoriteteve fetare. Muzika zgjidhej nga vendi, origjina e te cilit ishte dhe origjina e giftit martesor. Paja e nuses, do te percaktohej nga mundesia e familjes, apo nga marreveshja, qe ishte bere gati matematikisht, ne mes perfaqesuesve te dy paleve.”Jorganet, dysheket, kundrat(kepucet), enet e bakrit bliheshin ne pazar tek zanatginjte.Arka e pajes ,apo šepeti i nuses, dhe kutite e sendeve te arta e te argjenta bliheshin ne pazar, ne liogarine qe merrej nga familja e dhenderrit per tu paguar(para 1945 familja e dhenderrit i jepte zakonisht 20-35 napolona flori).Per te marre pajen e nuses si rregull, shkojne vetem burra nga te afermit e dhenderrit” 100 Ky rit pothuajse eshte i njellojte ne te gjitha trevat e Shqiperise me ndryshime nuancash te vogla. Pas Lufte Kjo gjendje u trashegua edhe pas luftes. Vetem se me nje ndryshim. Rregjimi komunist nuk deshironte, qe t'i qendronte, qe ne fillimin e tij strikt, zakoneve te kaluara. Dhe, filloi qe ne mase, perfaqesuesit e saj t'i braktisnin keto ceremoni. Kjo, pak me vone, u be nje norme masive. Dhe, te rinjte, qe vinin nga zona te ndryshme te vendit, per pune te ndryshme vullnetare, qe hapi sistemi komunist, filluan qe t'i marrin dhe t'i aplikojne keto zakone. Filluan qe te demaskonin sistemin e njohjes me shkuesi, pavaresisht se shmangia e tij nuk ka mbaruar ende. Disa kohe, madje ishte jo e pelqyeshme qe te mbahej, edhe uniforma e marteses, nga ana e nuses. Dasmat u reduktuan, ndersa dominonte kudo muzika e sistemit te ri, qe kishte lindur. Ne ceremoni, perpos shendetit te giftit, duhej qe te tregohej besnikeria e dasmoreve per Partine. Qiftet, pastaj si muaj mjalti, duhet qe te shkonin ne nje nga kampet e pushimit, kur ndersa giftet ne fshat ishin me te privuara, fale gjendjes ekonomike. Me kalimin e kohes, por kryesisht qe me ndarjen e fese, ritualet ishin reduktuar diši. Ndersa per sa i perket pushimeve, ato duhet te kishin kujdes, qe te mos tejkaloheshin. Eshte akoma e gjalle m Praktika te ritualeve paramartesore Sabina Vaparri fq. 146 141 nje kenge, qe tashme eshte kthyer, ne nje perqeshje per sistemin e kaluar, Digka qe tingellon e tille: Te dielen u martove/ te henen ne pune shkove/. Nje perqeshje tipike cinike e sistemit! Nga ana tjeter, varferia beri, qe te kurseheshin shume. Kurse, ata qe ishin me ne gjendje, ne te shumten e heres, dasmat ne qytet i benin neper lokale dhe me pak ne shtepi, ndersa ne fshat, ashtu si tradicionalisht, neper shtepira te ndryshme. Ku, kohe me pare, duhej qe te pergatiteshin marrja e lejeve per gjetjen e ushqimit dhe ceremoniali tjeter plotesues. Por ne Laberi ceremonialet e dasmave kane ndryshuar shume pak, flasim gjithmone per vitet e hershme.Ku krushqit shkonin ne shtepine e nuses nje ore me vonese dhe me arritjen e tyre , kerciste arma si forme pershendetjeje. Ne kete shpure perzgjidheshin njerezit me kryesore te familjes, me ta sigurisht mund te ishte edhe mblesi , i čili kishte qene protagonist i kesaj martese. Funksioni i tij ishte i madh sepse ai mbante pergjegjesi per ate lidhje deri edhe me koke. Kur shkonte ne deren e nuses per te kerkuar doren e saj, ishte nje mjeshter i reklames se familjes se djalit, e ngrinte ne qiell tere farefisin e tij e sidomos , dhenderin. Si zakon familja e nuses nuk pranonte per here te pare, sepse dihej qe duhet ta bente pak te veshtire dorezimin.Por shkesi vazhdonte punen, ai nuk i ndahej luftes per bindje.Me ne fund familja gjoja me veshtiresi pranonte.E gjitha kjo hynte tek arsenali mizansenal, qe perdorej per ta rregulluar punen. Regjizura ketu duhej per ta pergatitur dhenderin te ishte goje mjalte dhe mjaft i duruar. Duhet te perdorte fjale standarte mjaft te gensuruara qe familja e vajzes te mos fyhej.Prandaj shkesi , i čili kishte bere goxha pune me monologjet e tij inteligjente , tani e kishte vendin i pari ne shpuren e krushqeve. “Shkuesi zakonisht duhet te ishte mik i te dy familjeve, te djalit dhe te vajzes, ne kete menyre ai do ta kishte me te lehte misionin e tij. Veg kesaj, duhet te ishte nje person qe i njihte mire zakonet ”. 101 Sigurisht ne banket atyre u rezervohej nje vend kryesor dhe priteshin me kenge e valle per ti 101 Dasmat ne Shqiperi A.Dojaka fq.37 142 - Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture nderuar. E gjithe ky organizim percaktohej nga ligje strikte regjizoriale.Ngriheshin 102 dolli pa fund dhe neqoftese ato kerkoheshin te ktheheshin me fund, personi qe ishte kerkuar duhet te thoshte “Nderi Juaj” dhe ai nuk e diskutonte, goten dopjo qe do ta kthente me fund, ndryshe mund te behej sherr i madh! Keto ishin shenjat e burrerise qe i ftuari duhet te tregonte. Pastaj merreshin kenge me vargje steriotipe qe po ti nderroje emrin personit ne varg, dilte sikur kenga ishte shkruar per te zotin e shtepise.Ky ballafaqim krushq-dasmore gjithmone kishte mirkuptim dhe teper kortezi. Pastaj duhet krushqit te merrnin nje valle per hire te miqesise , ku e gjithe dasma e shoqeronin me duartrokitje.E gjitha kjo kishte nje organizator qe i dinte ritet shume mire, ai ishte ne vend te nje regjizori praktik dhe intuitiv. Sepse ne dasma njerzit fyhen lehte, kjo gje krijon trazira ose prishjen e dasmes.Ne pergjithesi ne dasmat labe kenga polifonike eshte ajo qe mbuion atmosferen, por ka edhe orkester e čila shoqeron ndonje kenge jashte kenges popuilore. Si mizansene familjaret edhe nusja rrine ne qender, kurse ne tavolinen anash ose perballe.Ata shpesh here ngrene dolli per giftin dhe te zotin e shtepise. Ne pergjithsi dasmat labe jane te renda , ku shume nga te ftuarit perfundojne ne dhomen e kashtes se behen tape nga dollite.Ata qe nuk i rezistojne dot piješ , shpesh here mbeten te 5’burreruar .Kjo gare kapadailleku e ka origjinen shume te lashte, ku burrat e jataganit duhet ta tregonin veten se si mposhtete asnje ne kete bote, perveg se plumbit.Grate gjithmone kendonin edhe veg ka zakone qe nusja rri ne dhome me to, por ne pergjithesi ato nuk perzihen me burrat. Kenget e tyre jane karakteristike ne krahasim me burrat, ata kane brenda sentimentalizmin e nenes, qe qan per largimin e nuses ose kendojne per lulet e bukura ku krahasohet nusja me to. 102 Martesa neper shekuj dhe krushqia midis elementave ndryshe ne Shqiperi te lire, V asil K. Diln Tirane: Shtypshkronja "Gjinokastra", 1924 Sigurisht, qe edhe ne Laberi nuk gjendet nje moment tjeter me i rendesishem jetesor sesa organizimi dhe festimi i nje martese. Ceremonia, ritualet dhe tradita, jane ato qe serish flasin me nje gjuhe krejt autentike te zones, duke shfaqur veganti, ashtu sikurse ne episode fragmentare, natyrisht qe nuk mund te mungojne elemente te perngjashem me dasmat qe zhvillohen ne trevat e tjera te vendit. Periudha e marteses eshte momenti me i rendesishem i jetes ne zonen e Laberise. Para se te planifikohej nje bashkim mes dy familjesh, permes lidhjes se kurores nga gifti i ri, ajo qe shikohej me vemendje me pare nga te dyja palet, ishte zgjedhja e mikut. Krushqit, duhet patjeter qe te ishin te nje niveli ekonomik, social e kulturor, ne menyre qe te mos lindnin diferencime e mosperputhje klasore dhe te shmangeshin pakenaqesite e pervegme. Ai qe merrte iniciativen per nje bashkim martesor, patjeter qe nuk mund te ishte vegse mblesi. Mblesi shkonte per te pire kafe ne shtepine se ciles i kishte vene “shenjestren” dhe nepermjet simboiikes frazeologjike, plastikes se levizjes dhe gdo gjesti e fjale qe thoshte, linte te kuptohej qellimi i vizites. Pra, e thene ne menyre me popullore, “ai kuptohej qe ne goje, kur kishte ardhur per pune mbleserie”. Me tej, mblesi kerkonte doren e vajzes ne emer te familjes qe do ta merrte per nuse. Qdo bisede zhvillohej mes burrave. Pastaj, sipas zakonit, familja e vajzes kerkonte pak kohe per te degjuar “zerin” e dhendrit dhe familjes se tij, pasi kishte raste kur ai mund te ishte me te meta fizike, mendore, apo me ndonje ves. Momentet premartesore te Laberise Sig mbaronin pune mbleserit, familjet qe jepnin pelqimin reciprok per njera-tjetren, caktoheshin datat dhe vazhdonin pergatitjet njera pas tjetres. Kryheshin ceremonite paramartesore te shkembimit te nishanit, dhuratave, unazave, e keshtu me radhe per te ardhur tek ajo qe e kemi quajtur “momenti premartesor”. Nje grup nga familja e dhendrit, “sijinxhit”, ku zakonisht futen daja i djalit, qe ze vendin dhe 144 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture pergjegjesine kryesore, xhaja, e ndonje tjeter i aferm, shkojne u bejne peshqeshe nuses dhe krushqve. Ata priten me te gjitha respektet, sipas zakoneve dhe pasi hane e pijne tere naten, ne mengjes behen gati te rikthehen ne shtepine e dhendrit, duke marre me vete kuajt, qe tashme jane ngarkuar nga krushqit e nuses, me plagkat dhe pajen qe ajo ka pergatitur. Nusja do te hipej sig e donte adeti, mbi nje pele te madhe, te bardhe e te zbukuruar, sikunder ne ditet e sotme, per te zgjidhen makina luksoze te bardha e te zbukuruara me teper se te tjerat, me shirita, lule, tollumbace. Por, kishte raste qe brenda nje dite kembeheshin rruges dy pale karvane dasmoresh, qe sillnin nuset per tek dhendri. Ndryshe nga zona e Korges dhe e Dibres, ku te tilla koincidenca pasoheshin me tragjedi, pasi asnje karvan nuk i hapte rrugen tjetrit, sepse i shkonte dasma ters, vlonjatet kane nje tradite tjeter, te pakten keshtu shprehet etnologu Bajramaj: “Ishte 103 zakon, qe kur shkembeheshin dy karvane dasmoresh ne nje rruge, atehere, ata ndaleshin dhe nuset shkembenin mes tyre shamite e bardha dhe nga nje embelsire. Kjo kishte kuptimin qe t’i jepnin fat njera-tjetres, ndersa embelsiren e falnin per te lehtesuar lotet e ndarjes nga familja, qe i fshinin me shamite e tyre.” Nusja pri tet me krisma Duhej doemos, qe nusja te shoqerohej gjate rruges per ne shtepine e dhendrit, nga nje femije i vogel, i aferm i saj. Teksa karvani dasmor i afrohet shtepise se burrit, njerezit e ketij te fundit, dalin jashte e qellojne ne ajer me armet e tyre, per te lajmeruar se nusja erdhi shendoshe e mire. Jane pikerisht keto gaste, kur atmosfera ndizet ne maksimum dhe kenget, vallet e lojerat, ndjekin njera-tjetren. Por, duhet thene se dasma ne shtepine e dhendrit ka nisur qe nje jave 103 Nusja e dhendri, lotet ne dasmen tradicionale: kode te dasmes tradicionale $hqiptare, Fejzulla Gjabri, Ballkan. - Nr. 254, 24 tetor, 2006 145 para, me rituale e ceremoni te tjera, sig jane: “Dita e kafeve”, apo “Dita e druve”, kur i gjithe fshati del ne pyll per te prere dru, qe nevojiten per ngrohje dhe gatim, gjate dasmes madheshtore qe zhvillohet gjithmone nga familja e dhendrit.Pra kemi vendosje mizasenal teper shprehese, per shembull “dita e druve” eshte veprim kolektiv teper domethenes. Sprovat qe duhen kaluar me vjehrren Para se nusja te nisej nga shtepia e saj, porositej prej grave te fisit, hallave dhe tezeve, qe te mos harronte asnje zakon te tradites. Ne asnje menyre, nusja nuk duhej qe te harronte se, po te takonte nje nuse tjeter rruges, ato duhet te kembenin shamite dhe embelsira mes tyre. Me pas, nusja e re nuk duhet te harronte gjithashtu, momentin kur te hynte ne shtepine e dhendrit; ajo patjeter qe duhet te linte menjane ngurimin dhe hutimin dhe shume solemnisht, kur te zbriste nga pela e bardhe, duhet qe te perulej e t’i puthte doren vjehrrit dhe vjehrres. Po keshtu, nusja e re nuk duhet te harronte qe kur i afrohej pragut te portes, te mos hynte brenda pa ardhur ena me mjalte, me te cilin ajo do te ngjynte pragun. Me pas, kemi momentin kur ajo perballet tek a tek, me vjehrren ne dhomen e burrave, ku duhet ta rrotulloje plaken tre here dhe t’i puthe doren ne gdo rrotullim, per te kaluar tek monedha qe nusja duhet ta fuse ne kepucen e saj para se te niset, ne menyre qe kur nipgja i vogel i dhendrit te shkoje e t’i heqe kepucen, ta gjeje kete simbol mbaresie. Nese nusja harronte ndonje prej ketyre adeteve, atehere do te shikohej qe ne fillim me pergmim nga vjehrra dhe do te kishte probleme ne marredheniet mes tyre. Veg ketyre zakoneve, kemi dhe ate qe quhej “Syri i zi”. Per te shmangur “Syrin e zi”, nuses i vareshin hudhra e qepe te fshehura dhe nje flamur i kuq, pasi labet besonin se shejtani e kishte trike te kuqen dhe largohej. Nje sere detajesh teper regjizoriale paraqiten ne keto tablo pershembull, leku te kepuca, lyerje e pragut me mjalt, qe nuk jane gje tjeter vetem se mizansena te mirefillta teatrale. 146 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Kur vjen nusja te dhendri, te paret qe ta presin duhet te jene patjeter vjehrra me vjehrrin. Nusja, sapo zbret nga kali, i puth doren qe te dyve, nderkohe qe, pas paste me pas, te tjeret nisin e i hedhin nuses leke, oriz, karamele, derisa shkon tek pragu i shtepise, ku vjehrra i sjell mjalte, me te cilin nusja, per mbaresi duhet te lyeje deren. Pasi nusja hyn ne shtepi, kemi nje zakon tjeter; ajo drejtohet menjehere ne dhomen e burrave, ku gjen te ulur ne krye te kendit, vjehrren. Kjo eshte perballja e pare vetem per vetem, e dy zonjave te shtepise. Pasi hyn ne dhome, nusja fillon te vertitet plot tri here rreth karriges ku eshte ulur vjehrra dhe ne pdo rrotullim, shkon dhe i puth doren plakes. Dipka para dhe pas atyre momenteve ishte e pathene, por veiekuptohej prerazi: Per pdo fjale qe vjehrra thoshte, nusja duhet t’ia kthente kokeulur “lepe”, qe do te thote “si urdheron”. Sip mbaron me rrotullimin tri here dhe puthjen e dores se vjehrres, nusja ulet ne fronin e saj, ku duhet te nuseroje disa ore. Aty vjen nje nga nippet e dhendrit dhe i heq vajzes kepucen, per te marre monedhen qe ajo ka fshehur. Pra rrotullimi i nuses tre here rreth karrikes se vjehrres tregon nga ana regjizoriale, se ajo (vjehrra) eshte strumbullari i kesaj shtepie. Pastaj Dojaka shton”Sipas zakonit, dhenderri ja hiqte duvakun nuses me majen e nje thike apo hanxhari, me kobure, me petes apo me dore ” 104 , padiskutim ky eshte nje detaj teatral simbolik ku dhenderri tregonte supermacine e tij. Dhendri dhe lojerat e hajduterise Nese krijojme nje pasqyre imagjinare te ndare ne dy sfonde, ne krahun tjeter te ndodhive me nusen, ishin dhe ndodhite me dhendrin. Ai merrej nga djemte dhe burrat e fisit, te cilet e uronin, e perqafonin dhe me pas loznin me te, apo e ngacmonin me alegori, por gjithmone ne nje sfond teper dashamires dhe ne funksion te ndezjes se 104 Dasma ne Shqiperi A.Dojaka fq, 75 Psikologjia e dasmes tradicionale: pjese nga ceremoniali i dasmes shgiptare te tradites, ritet dhe zakonet, Fejzulla Gjabri, Ballkan. - Nr. 280, 23 nentor, 2006 atmosferes festive te dasmes. Gra e burra nuk kane qendruar asnjehere bashke, madje gjithmone ndarjet beheshin ne tri kategori: Grate, burrat dhe femijet, qe uleshin te ndare sipas klasifikimit dhe nuk perziheshin me njeri-tjetrin. Si ne dhomen e grave ashtu dhe nga burrat, kryheshin lojera populiore, te cilat sipas tradites, per fitues kishin ate qe tregohej me i zoti nder shoket per te vjedhur njeri-tjetrin. Shamia e xhepit, qosteku, leke e monedha, duheshin shtrenguar mire, e ne te njejten kohe, me sy kerkohej preha qe duhej te humbte, pikerisht ato objekte qe “hajduti” i ruante per vete, mos ia vidhnin sy nder sy... Ka qene dhe nje zakon tjeter sipas te cilit, krushqit e nuses, para se te jepnin vajzen per grua, provonin dhendrin sa i zoti ishte. Ata i vinin si kusht qe ai te vidhte, p.sh., dashin me te mire te nje kopeje qe ata ia caktonin. Nese dhendri nuk e bente, do te thoshte se nuk qe i zoti “per ta nxjerre qimen nga qulli” dhe nusja nuk i jepej. “Ky nuk eshte nje zakon i mirefillte vlonjat, por e ka origjinen me teper nga barinjte e malesise, te cilet kishin si zakon qe ia vidhnin njeri-tjetrit bagetine dhe nese dhendrit i vidhej bagetia dhe ai nuk vidhte dot, atehere tregohej se nuk qe i zoti per familje”. Prova e vjedhjes qe i behet dhenderrit eshte nje atavizem nga e kaluara , por ky simbol tregon prape se gjeja me trime eshte marrja e digkaje nga tufa. Dajat, gjithmone ne krye te kendit Tradita e respektimit te daješ maksimalisht, madje shume me teper sesa xhaxhain, gjendet edhe ne zonen e Laberise. Bajramaj tregon, se “jo vetem neper dasma, por ne gdo ceremoni tjeter, vendet kryesore i zinin dajat, pastaj krushqit e medhenj ne moshe, e keshtu me radhe ...”. 105 Daja kishte rendesi te madhe dhe konsiderohej si njeriu me i respektuar ne familje, pasi nuk ishte pjese e familjes, por ishte vellai i nenes dhe miku me i afert i familjes. Vazhdimisht daja ka qene personi me i rendesishem, edhe per nusen dhe per dhendrin, ndersa xhajat kishin detyrime ne shtepi dhe merreshin me punet e dasmes. Daja mbante peshen kryesore te mbarevajtjes se gostive, 105 Dasma vlonjate novruz Bajramaj Studjues fq.3 148 - Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture muhabeteve, festes dhe krejt ceremonive. Duhet thene se fjala e daješ kishte teper peshe; ajo qe urdher, qofte per ata qe shkojne te marrin nusen, apo dhe per ata qe e sjellin nusen tek dhendri.Percaktimi i rolit kryesor ka shume rendesi ne spektakel, i čili duhet udhehequr deri ne fund me dinjitet. Mengjesi i pare i nuses, pasi ka fjetur me dhendrin Nusja, pasi fle me dhendrin, del e shoqeruar nga kunatat dhe puna e pare qe ben, do t’i goje kafe vjehrrit e vjehrres, ndersa ata i hedhin para ne tabaka (dhisk). Pastaj, ajo eshte e detyruar te nderroje rrobet e nuserise, per te mbajtur veshjen karakteristike te zones se gruas te shtepise. Sig perfundon me kafet, nusja merr shtamben dhe shkon te mbushe uje ne burimin e fshatit. Por, qe ne te gdhire, kemi nje fenomen tjeter tashme te harruar, i čili ka qene zakon per zonen. Per te treguar virgjerine e vajzes, ne mengjes, vjehrra var ne oborr gargafin qe e ka hequr nga krevati ku kane fjetur nusja me dhendrin, i čili duhet te jete i perlyer me gjak, per te treguar se vajza e ka ruajtur nderin dhe ka qene e virgjer. Por jo gjithnje dasmat shkonin mire...! Nese burri s’do ta gjente vajzen e virgjer, atehere ai e kthente ne shtepi. Ketu nuk kishte ndonje problem mes familjeve, pasi vajza kthehej mbrapsht pa ndonje qejfmbetje, por ata qe e mbanin pergjegjesine me te madhe ishin mbleset, te cilet kishin dale edhe garant per vajzen. Ka pasur raste qe keto probleme jane mbyllur me vrasje, ashtu sig ka ndodhurqe jane mbylluredhe me mirekuptim. Kthimi i nuses mbrapsht eshte ngjarje shume e rende, ku thyhet tere veprimi dramatik, nga gezim ne tragjedi thashethemesh.Per kete teme Eiliams thote”Neqoftese nje vajze e fejuar le te fejuarin e vet, ajo e ngarkon familjen e saj me nje gjak te cilin e ka te drejte i fejuari i saj ta mani ” 106 106 “The Shkypetares", Xh. Wiliams fq. 29 149 Paja e nuses Nje zakon per shembull shume interesant eshte ai i pergatitjes se pajes, i čili ne laberi sposorizohet nga prinderit e vajzes , ata blejne ne pazar per nusen tre pale kepuce, fustane, triko, ganta etj. qe asaj i duhen per jeten e perditshme .Ky solidaritet teper artistik dhe shume xhentil, ben qe midis dy familjeve te kete nje bashkim teper njerezor.Ne keto raste ata marrin edhe pelqimin e nuses per stilin, moden qe ajo i kerkon sepse kjo gje eshte nje perzgjedhje kostumografie qe ben. Keto fotografi paraqesin nje variant paje nuserie karakteristike shqiptare. Dihet qe moshat me te vjetra nuk ishin ne gjendje te zgjidhnin pikerisht ato modele bashkohore. Sepse ne harrojme qe ne gdo shekull ka pasur nje mode , nje menyre ndryshe nga vitet e kaluar per tu veshur. Per shembull shume me perpara nusja vishej me gitjane te kuqe qe ishte mode e importuar nga orienti. Pra ndikimi per stilet e veshjeve ka qene gjithmone prezente, ashtu sig eshte sot ndikimi perendimor tek martesat shqiptare. Pra pergatitja e dasmes fillonte nje vit perpara, mesoheshin per ceremonialin dhe si do hidhte kemben e djathte kur te hynte tek dera sepse pot e behej gabim nga emocioni, qe nusja te hidhte kemben e majte perpara do ishte blasfemi e madhe.Shikoni pra gfare mizansene teper strikte te dhene nga rregjizura e shekujve , per tu zbatuar me perpikmeri , sepse kjo kishte simbolin e mbarevajtjes se familjes se re qe do krijohej.Pra kemba e djathte eshte gjithgka dhe tere shpura e dasmes e beson kete me verberi, pse? Sepse punohet me simboli, si ne kishe , qe po hyre duhet te besh kryqin, ndryshe , kjo eshte nje fyerje karshi krishtit dhe mund te ndeshkohesh. Duhet te mos harrojme nje gje simbolet dhe paragjykimet kane shume pushtet mbi njerezit. Ne kishe regjizura eshte prezente kudo, edhe kur ngjyejne gishtat tek uji i bekuar, e bejne kryqin, deri tek krezmimi qe i behet femijes, ku mbas kesaj, jane te gezuar, se ky femi u pranua ne mbreterine e zotit. Pra prifti lexon pjese nga bibla tarnam si aktor kryesor dhe besimtaret e 150 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture degjojne me devocion pamvarsisht se ato pasazhe i dine permendesh. Perseritja ben gjithmone qe ne trurin tend , ato mesime qe kishes i interesojne te ngulen fort dhe te mos shqiten per tere jeten.Po keshtu ndodh me simbolin zakonor te dasmave , ato kane qene ligje te pashkruara , qe jane nje partiture veprimi dhe ajo duhet ta zbatonte pike per pike.Pra ky “teater” qe behej ne nje skene qe quhej dasem , ndofta ishte me i veshtiri nga te gjithe.Pastaj vinte pjesa tjeter e veshtire, perplasja me vjehrren , puthja e dores se saj tre here. Pushteti psikologjik qe ajo mundohej ta vendoste qe ne shikimin e pare.Se duhet ta kuptojme qe familjet labe, kane veneracion per nenen e tyre, ata ate e quajne si te thuash menaxheren e familjes.Prandaj neqoftese nusja padashje ose me dashje hynte ne nje konflikt me vjehrren e saj, kjo parapergatiste nje stuhi te madhe ne te ardhmen. Sepse gjithmone dhendrri ne laberi ose mbante anen e nenes ose heshtete. Dihet qe nenat labe kane qene shpesh here te egra dhe teper diktatore ne familje, per arsye se atyre u kishte takuar te mbanin barren e familjes ne ekonomi, per arsye se burri gjithmone largohej ose per te ruajtur dhente dhe ky ka qene profesioni me i levruar ne ato ane ose shkonte ne kurbet , per te siguruar te holla per familjen.Punet e veshtira gjithmone duhej ti benin burrat, gruaja labe mbetej kryetare familjeje me gjithe femijet. Pra ne kete drejtim, nusja mbetej nje rol karakteri i dyte ose mbeshtetes se ajo s’kishte asnje Hoj pushteti deri sa vjehrra e saj te mbyllte syte. Imagjinoni sikur ajo te jetonte shume gjate , se ne gfare mjerimi psikologjik do i kalonte ditet e jetes nusja fatzeze.kjo ishte dramaturgjia e brendshme e familjes.Kundra rregullave nuk mund te dilte asnje perveg ndonje dredhie qe mund te perdorej, sig kemi per shembull nusen tek filmi “Perralle nga e kaluara”, ku ate e martojne me nje giiimi, vetem per interesa fitimi.Atehere nusja vendos te mos rrije kot, lufton me armet e tyre brenda rregullit “Me martuat, atehere une jam shtatzane”. Kjo gje si kishte shkuar ne mend asnjerit, familja terbohet por s’kane gfare ti thone, ajo vazhdon ta luaje lojen me shume seriozitet, duke shprehur dhe revolten e saj kundra ketyre zakoneve barbare qe gruan e trajtonin si frymore. Regjizori Anagnosti ketu ka punuar me nje mjeshteri shume te madhe sidomos ne perpunimin e karaktereve, sidomos femija 8 vjeg qe ishte dhendrri, i strukur ne ate boten e tij feminore, i čili s’kuptonte asgje se gfare po luhej ne kurrizin e tij, krijonte nje situate humori dramatik qe shkaktonte dhimbje tek spektatoret. Kjo dasem si organizim regjizorial eshte nga trajtimet me te veganta dhe groteske qe eshte pare ne regjizuren shqiptare. Pra ne te gjitha dasmat shqiptare kemi rite teper origjinale qe perbejne element rregjizorial spektakolar. Duke qene shpesh here nder shekuj edhe te izoluar njera krahine nga tjetra, edhe ritet e dasmave ndertonin rite te veganta, sepse terreni malor i joni e perftonte kete gje. Por gjithmone ato organizime “spektakli” neqoftese mund ti quajme keshtu nuk kishin gjera te sforcuara ose absurde, gdo element e dasmes e kishte nje nenkuptim, ndryshe nuk kishte perse te vihej. Edhe nusja nuk pranonte te martohej me filan djale, per arsye shume objektive, ka pasur raste qe jane mbledhur pleqesia e fshatit dhe e kane diskutuar fenomenin, prandaj nuk mund te themi se ekzistonte nje intolerance ekstreme. Ne te tilla raste kur nje pale ose tjetra e kishte gabim geshtjen, ndarjen ai ishte i detyruar te paguante edhe harxhet e fejeses , te cilat nuk diskutoheshin, neqoftese vendoseshin nga pleqesia e fshatit apo e krahines, duhet ta kuptojme mire, se ne ate kohe keto Hoj gjyqe kishin autoritet apsolut, prandaj prishja e nje fejese nga ana e djalit ose e vajzes duhej peshuar mire, motivet e dashurise as qe perfilleshin fare , ashtu sig i kuptojme ne sot. Per kete geshtje VViliams thote: “Ne Shqiperi familjes ose trashegimtareve nuk u mbetet gjakmarrja vetem per vrasje, por edhe per geshtje nderi”. 107 Kjo geshtje pothuajse mbetet njelloj per shume treva te Shqiperise. Djali dhe vajza pothuajse konsideroheshin mali per nje treg ne shitje sipas interesave te familjes sidomos shikoheshin me perparsi ana 107 “The Shkypetars’\ Xhorxh F. VViliams, fq. 28 152 ---— Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture ekonomike, pastaj morale, mbi keto baza mbeshtetej bashkimi ne kurore. Prandaj kur te dyja palet do paraqisnin faktet per kete gje, duhet te ishin zgjedhur teper me kujdes, sepse temparamenti lab mund te merrte flake dhe mbas kesaj nuk dihej si do te shkonte puna. Megjithate pleqte qe zgjidheshin per kete pune kishin autoritetin e duihur edhe zgjuarsine ta peshonin mire te verteten edhe genjeshtren sepse kishte raste qe edhe ata mund te luanin me koken e tyre ne qofte se nuk e ndanin ashtu sig duhet shapin nga sheqeri. Dihet qe per keto gjera krahina e laberise ishte toke e veshtire sepse ata krenarine e manifestonin ne gdo gje. Keshtu qe duhej nje menguri teper ekuilibriste, te bente gjygje te tilla ku njera familje do te gelltiste fyerjen. Mos harrojme se jemi ne kohera te tilla ku nderi dhe kranaria gmoheshin me shume se gdo Hoj pasurie tjeter. Laberia gjithashtu kishte edhe kanunin e vete. Keshtu qe shume gjera i referoheshin edhe atij ne keto raste. Por dihej se kjo fushe ishte pothuajse e minuar, prandaj para se te hynin ne grindje familjet i peshonin mire opsionet e ndarjes, sepse hasmeria gjithmone kishte shuar familje te tera. Dhe ky zakon vazhdonte prej shekujsh ne keto krahina. Lufta vellavrasese per motive ndonjehere fare te dobta, ishte karakteristike e keqe e popullit tone, bile kjo gje nuk e linte ate te bashkohej dhe te vazhdonte perpara. Natyrisht qe keto Hoj pergarjesh armiqve te kombit tone i pelqenin dhe benin gmos ti shtynin uret per ti vazhduar keto zakone armiqesish .Prandaj leberit ne momente te caktuara e nuhasnin me intuite se keto gjera si benin mire shendetit te krahines dhe si per inat dilninmbi veten dhe kryenin progesin e pajtimit, ose nepermjet pleqesise , vulosnin drejtesine.Raste te tilla pajtimi ose ndarje fejese ne mirkuptim , krahina ka shume .Por sidoqofte dhenia e fjales per martese , ishte digka e shenjte dhe prishja e saj konsiderohej ters i madhe. Por duhet ta kuptojme mire se dasma per laberine ishte nje eveniment i madhe, prandaj gdo gje vleresohej si nje atmosfere madheshtore.Vete nusja kur vinte mbi kalin e bardhe , qe ja kishte blere babai dhe ishte pjese e pajes , ajo konsiderohej si nje 153 mbretereshe, kur vinte tek dera e burrit me ate pamjen e saj madheshtore.Dhe tere shpura qe ecte ne kembe duke i terhequr kalin per kapistre. Konceptimi I nuses diten e dasmes do te duhej “Te ndermjetesohej nga imagjinata artistike, te dallonte te zakonshmen nga e pazakonshmja...ate qe perseritet nga ajo qe mund te ndodhe rralle ”. 108 Keshtu shprehet Alfred Ugi per kete eveniment. Ishte padiskutim nje mizansene regjizoriale teper efektioze, ku te gjithe ecnin ne kembe si sherbetore te kesaj mbretereshe , veshur me te bardha.Sepse dihej qe ne kete dite te shenuar asaj i ishte lene vendi kryesor.Te gjithe shikonin ate, te gjithe e kishin mendjen tek ajo dhe mundoheshin te kapnin digka nga bukuria e saj, por veshtire se do e zbulonin kete mister, sepse rregjizura e kishte percaktuar me kohe qe bukurine e nuses do ta shohe veten nje njeri:dhenderri, asnje tjeter nuk kishte te drejte ta kontrollonte me sy ate, ishte e ndaluar .Rregulla strikte, shpesh here te pa kuptueshme por teper me vlere per ritin .Megjithate ne gjithmone bejme pyetjen, pse nusja eshte me duvak dhe nuk i duhet pare fytyra nga te tjere, kjo rregjizure duket ndonjehere teper e guditshme dhe pa iogjike, mos valle ruheshin nga syri i keq?! Sepse eshte mjaft e gudithshme qe me dhjetra dasmore mblidheshin ketu per nje eveniment teper te rendesishem, bashkimin e dy njerezve per te krijuar nje familje dhe ata s’paskan te drejte te shohin fytyren e bukur te nuses. Ndofta kjo ka qene edhe nje mbrojtje sepse jo te gjitha nuset mund te jene te bukura, keshtu qe ndonjera qe bukurine nuk e kishte prone te saj, behej ndofta objekt talleje ne syte e dasmoreve. Kjo sepse nusja duhet te ishte simboli i bukurise por kjo Hoj teorie ideale nuk shkonte shume me realitetin, atehere sig duket regjizura iu duk me e arsyeshme qe te gjitha nusen duhen mbuluar te tera sepse bukurine e saj e kishte te drejte ta shihte vetem burri i saj per here te pare. Kjo dihej qe absurdi i asaj kohe ishte se as vajza as djali nuk e kishin pare njeri-tjetrin. Ata do e verifikonin njeri- tjetrin vetem diten e dasmes dhe bile ate dite nuk do te flinin bashke po nusja rrinte ne dhome me nje femije te vogel. Digka qe sot ky zakon te le me goje hapur! Mos fiasim pastaj per gargafin qe duhej 108 “Estetika e Groteskut Iti”, Alfred Ligi, fq. 58, Tirane 2001 154 --—- Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture treguar me nje njolle gjaku per tju mbushur mendjen te tjereve qe nusja ishte e paster. Sigurisht kjo nderhyrje kaq thelle ne intimitetin e tjetrit, tregonte qarte se jetesa ne fise e kishte lene peng individualizmin e njeriut. Keto zakone sigurisht nuk kane qene te perhapura ketu por ne shume vende dhe me te qyteteruara se ne. Virgjeria e femres quhej nje pasuri dhe ajo bente pjese ne pajen e saj, ishte kusht i heshtur midis burrit dhe gruas. Prandaj ajo duhet ta dinte mire se ne qofte se i mungonte ky kusht martesa mund te deshtonte. Ne kanunet tona martesore deri tek Lek Dukagjini dhe Skenderbeu nuk njiheshin martesat me prove por kushtet e fshehta e parashikonin kete gje, prandaj ne qofte se nje vajze e kishte humbur virgjerine para marteses duhet ta kuptonte mire se ne kete primitivizem qe jetonte do e kishte teper te zymte te ardhmen. Kjo nuk perbente fare problem kur nje grua e ve martohej per here te dyte me nje burre por te ishte i ve. Se ajo te merrte nje burre beqare pothuaj e kishte te pamundur, per arsye te opinionit teper te eger qe ekzistonte. Ritualet e dasmave ne trevat shqiptare dhe, respektivisht ketij shkrimi, ne Laberi jane rite teper te gmuar qe bota meqenese eshte globalizuar po i shikon keto gjera si perla te diversitetit, sepse ne po e shohim se gdo dite kultura boterore po i humbet ngjyrat dhe po centralizohet si kurre ndonjehere. Ne perundim, mund te themi se ne kemi arsye teper te plote te mendojme se karakteri i riteve tona popullore mbase po mbeti i pathyeshem ne kete bote globale, do jete gjithmone shprehje e nje karakteri diversiteti dhe ngjyre shume te gmueshme ne kolanen e artit boteror.Keto kalcifikime zakonore ritesh qendrojne shpesh here gjate te patundura, kur llogjika e tyre e brendshme ne mardhenie me psikologjine e popullit, jane teper harmonike ose me e thene tarnam behen pjese e A.D.N. se popullit dhe pothuajse jane te pashkaterrueshme. 155 Literatura: 1. S. Vaqarri, Tradicionalitet dhe risi ne dasmat tiranase, 2. S. Vaqarri, Praktika te ritualeve paramartesore 3. A. Dojaka, Dasmat ne Shqiperi A.Dojaka 4. V.K. Dil, Martesa neper shekuj dhe krushqia midis elementave ndryshe ne Shqiperi te lire, Tirane: Shtypshkronja "Gjinokastra", 1924 5. F. Gjabri, Nusja e dhendri, lotet ne dasmen tradicionale: kode te dasmes tradicionale, shqiptare, Ballkan. - Nr. 254, 24 tetor, 2006 6. N. Bajramaj, Dasma vlonjate 7. J. VVilliams “The Shkypetares”, 8. A, Ugi, “Estetika e Groteskut lil”, Alfred Ugi, Tirane 2001 9. F. Gjabri, Psikologjia e dasmes tradicionale : pjese nga ceremoniali i dasmes shqiptare te tradites, ritet dhe zakonet, Ballkan. - Nr. 280, 23 nentor, 2006, 10. M. Dibra, Bukuria e nuses ne kenget e ceremonialit te dasmes, Kultura popullore. - Nr. 1 - 2,, 2012 11. A. Isaku, Zakonet e harruara te dasmave, Koha jone. - Nr. 183, 3 korrik, 2011 12. G. A. Bakiu, Martesat dhe dasmat, Klan. - Nr. 621, 10 korrik, 2009, 13. Hapja e pajes se nuses : tradita e dasmes se vjeter, Nacional. - Nr. 76,19 - 26 dhjetor, 2010, Pellumb Gorica 14. M.Mato, : Marredheniet familjare, pjesa e I, Luarasi, 2001 156 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Ne vigjile te 2. Korrikut 1990 IZVINITE DRUŽE PREDSEDNIČE II Vazhdim i tekstit te dr. Skender Skenderit nga numri i kaluar Kushtetuta e re e Serbise me referendum popullor Me 25.06.1990 Kuvendi i Serbise aprovon niciativen per nxjerrjen e Kushtetutes se re te Serbise dhe po ate dite shpaiie edhe Referendumin popullor per nxjerrjen e Kushtetutes se republikane per territorin e Serbise, Kosoves dhe Vojvodines i čili mbahet me 1 dhe 2 korrik 1990, te cilin Kosova nuk e perfill. Me keto akte Kosova mbetet me nje statut te cilin e aprovon Serbia. Me 26.06.1990 Serbia nxjerre Ligjin mbi veprim ne rrethana te posagme ne Kosove, me te cilin filtoi zbatimi I masave te posagme ne ndermarrje dhe institucione ne gjithe Kosoven. Mbledhja e DHPB te Kuvendit te Kosoves 25.06.1990 Seanca filioi me kohe, u aprovua rendi i dites pas shtyrjes se shume pikave, reaiizimi i te ciiave nuk kishte pengese kohore. Me kete u pajtuam te gjithe. Disa nga ligjet qe mbeten per tu shqyrtuar kishin te bejne me regjistrimet ne shkoiia fillore, te mesme dhe fakultete. Disa pika tjera te rendit te dites ishin edhe me urgjente pasi nga ato varej mirevajtja e Kuvendit te RS te Serbise, pasi per to ishte i domosdoshem edhe mendimi i Kuvendit te KSA te Kosoves. Disa iigje te tjera kishin te bejne edhe me mirevajtjen e Kuvendit te RS F te Jugosilavise, ashtu qe mbledhja duhej te kryente punen sa me shpejte, pra pikat e rendit te +dites, mundesisht te shqyrtohen ne kete seance. U kaiua ne piken e pare dhe ajo u krye. Para se te kalohej ne piken e dyte te rendit te dites, delegatet serb e malazias e leshuan mbledhje, pa ndonje arsye bindese. lu be thirrja dhe lutja qe ta vazhdojme mbledhjes vetem per pikat me urgjente, por nuk pati sukses. Disa kolege me vone na treguan se para mbledhjes gjate bisedave, kishte pasur kerkesa qe te shtyhet kjo 158 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture seance se paku per tri - kater elite. Sinqerisht, une e dija se keto ishin shantazhe te porositura per pengimin e gdo gjeje jo vetem ne Kuvend por edhe ne shume vende tjera. Ta kemi parasysh rasti e konviktit te studenteve ne Prishtine, zbrazjen e konviktit, me kusht qe studentet te kthehen pas 7 ditesh, mos vijimin e mesimit te studenteve serb ne Universitetin e Prishtines etj. Para se te filloi seanca, delegate ve iu shpernda Konklusioni mbi “Disa geshtje aktuale nga fusha e arsimit, shkences dhe kultures” / čili ishte dergua nga Keshilli per arsim, shkence dhe kulture: Per hire te se kaluares ne kete Kuvend, per hir te shume gjerave tjera, pranuam qe, mbledhja te vazhdoj te henen me 27.06.1990 ne te njejten kohe ne perberje te plote. Obligim nga kryetari i Kuvendit te KSA te Kosoves nga data eshte lajmerimi se “Seanca Vlil e nderprere e Kuvendit te KSA te Kosoves vazhdon me 2.07.1990 ne 10:00”. Formimi i grupit te delegateve per veprime urgjente Vendimi i delegateve te pakenaqur per seancen e nderprere ne menyre arbitrare nga kryetari Bozhovig, vendosin te mbajne mbledhje te panderprere te Kuvendit deri ne zgjidhjen e problemeve me rendin e dites (21. 06. 1990). Kundershtimet e fugishme te synimeve serbe; Krijimi i grupit joformal te Kuvendit per pune jashte Kuvendit (ne shtepine e delegatit dr. Sender Skenderi, Arberia 1, rruga” Metush Krasniqi “ nr. 27). Ishte koha kur tere pjesa shgiptare e delegateve kishin vetem nje orientim: te vihej ne rend dite inicimi i hartimit te Kushtetutes se KSA te Kosoves. Kjo kundershtohej me te gjitha mjetet nga Kryetari i Kuvendit Gjorgje Bozhoviq dhe te te gjithe delegateve serb, e perkrahej fuqimisht nga te gjithe delegatet joserb e malazias. Puna ne Komisionin kushtetues nuk kishte me mundesi as te mblidhej, dhe ne — _ 159 kete situate sekretari i Komisionit kushtetues z. Halit Muharremi mu lute qe te perpigem ta sigurojme nje vend pune jashte lokaleve te Kuvendit ku do te punoje nje grup i emergjences i delegate ve ne lidhje me geshtjen e Kushtetutes se Kosoves. Menjehere ofrova shtepine time, duke ju falenderuar per besimin qe kishte ne mua. Me tha ge te lajmeroja disa delegate, te cilet edhe ai do te perpiget ti lajmeronte. Ashtu u be. Vazhdimi i mbledhjes se DHPB nga 25.06.1990 27 . 06.1990 Sipaš marreveshjes se te premtes, delegatet shqiptare kishin ardhur ne terminin e caktuar per vazhdimin e mbledhjes se DHPB, por u pane dy mungesa te medha: nje, mungojne te te 6 delegatet serb e malazez, dhe dyert e salles se amfiteatrit te DHPB ishin te mbyllura! E gjithe administrata ishte ne neper vendet e punes, po ashtu te gjithe pergjegjesit ishin neper Kuvend, te gjithe e dinin se dyert e delegateve legjitim iu ishin mbyllur me urdher te dikujt (ne shumes), por asnje veprim i duhur nuk u mor! Ne vazhdim ishin shume propozim ligje republikane dhe federative per te dlat duhet deklaruar dhoma. Pas mbarimit te punes rreth ketyre ligje ve, delegatet e DHPB te Kuvendit te KSA te Kosoves, dhane edhe shume mendime e iniciativa te tjera qe lidheshin me disa mungesa ne punen e organeve te RS te Serbise, ndaj Kuvendit te RSA te Kosoves. Kishte shume pyetje pse draft ligjet dergohen ne shqyrtim ne Kosove vetem ne gjuhen serbe? Ne piken e rendit te dites cilat permendore duhej te mbroheshin me ligj ne Kosove, propozimet ishin te orientuara vetem ne pronat me perkatesi serbe e asnje te perkatesise se kulturave tjera qe jetojne ne Kosove. Delegati Adem Mikullovci propozoi qe ky ligj te refuzohej si i tille, dhe te plotesohet edhe me permendore kulturore tjera qe ne Kosove jane me shumice. Duhet qe per te gjitha keto te kete fjalen edhe Enti Krahinor per mbrojtjen e monumenteve kulturore. 160 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Mbledhja me ne fund punoi dhe mbaroi obligimet minimale (pasi shume pika ishin shty per mbledhjen tjeter - e čila nuk u mbajte kurrei). Jehona e kesaj mbledhje ne opinion ishte madheshtore. TV Prishtina, organizoi nje emision te posagem te gjalle, ku u thirren 5 delegate (dr. Skender Skenderi, Muharrem Shabani, Adem Mikuilofci, Ramadan Kelmendi dhe Bujar Gjurgjeala). Delegate te DHPB te kryetari Hišen Kajdomqaj 27. 06. 1990 Pas mbarimit te mbiedhjes se DHPB te KSAK delegatet Dr. Skender H. Skenderi dhe Muharrem Shabani ne emer te delegate ve tjere te DHPB Kuvendit te KSA te Kosoves shtruan kerkesen qe nje delegacion i ketij Kuvendi te pranohet se shpejti edhe ne Kryesine e KSA te Kosoves. Kjo eshte e domosdoshme sepse gjendja e rende ne Krahine ka arritur kulmin. Kryetari i Kryesise se KSA te Kosoves Kajdomqaj na pranoj po ate dite. Skender Skenderi falenderojme gatishmerine e juaj per pranim kaq te shpejte. Sig e dini situata ne Kosove po behet gjithnje e me e keqe. Nderhyrjet e Serbise nuk kane te ndaiur edhe ne kompetencat e Kosoves ndaj Federates. Ne patem takim me kreun e Oeverise Jugosllave ku shume gjera u prezantuan dhe u sqaruan, prandaj ne emer te delegateve te Kuvendit tone, kerkojme qe Ju te na mundesoni takimin e nje delegacioni te Kuvendit te Kosoves me Kryesine e RSFJ-se, mundesisht sa me shpejte. Muharrem Shabani duke i bere veshtrim mbiedhjes se kaluar dyditeshe te Kuvendit te RS te Serbise, tha se “delegatet nuk do te pranojne asnje vendim qe shkon ne dem te popullates shqiptare ne Kosove, por as ne dem te cilitdo komb a kombesi ne Krahinen tone. Ne delegatet, shtoi ai, nuk kemi pranuar dhe nuk do te pranojme kurrfare separatizmi, por duam te mbrojme Jugosllavine te ndertuar mbi baza te KAQKJ-se dhe autonomine e Kosoves. Me kete, pra, nuk kerkojme asgje me shume, por njeheresh edhe asgje me pak se te tjeret dhe luti Hišen Kajdomqajn qe keto bindje dhe kerkesa te — 161 delegateve, por edhe te popullit tu percillen organeve me te larta te vendit” 709 . Ne fund Muharrem Shabani konstatoi se gjendja e jashtezakonshme ne Kosove “de jure” eshte hequr, por “de facto” ajo eshte trashur edhe me shume dhe theksoi se masat e fundit te Kuvendit te RS te Serbise jane vetem nje Hoj stabilizimi fiktiv i gjendjes, por me to nuk arrihet asgje ne shtigje me te gjata”. Feride Hyseni u angazhua qe Kryetari dhe Kryesia e tij te bejne perpjekje per zhbtlokimin e punes te Kuvendit te KSAK dhe te ruhet niveli i pariamentit, sepse, shtoi ajo, ne nuk duam te pushtojme Kuvendin dhe ne nuk jemi per majorizim, sig trumbetohet nga disa mjete te informimit e zyrtare. Ajo shtoi edhe kerkesa konkrete: te ruhet elementi konstituiv i KSAK ne Jugosllavi, organet krahinore te jene me aktive dhe ta ndajne fatin me popullin, si dhe ti mobilizojne te gjitha forcat per tejkalimin e situates se tashme te rende ne Krahine dhe ta ruajme barazine. Bujar Gjurgjeala pati verejtje per pasivitetin e Kryesise se KSAK dhe tha se shtrohet pyetja a kemi fare Kryesi apo jo. Ai vleresoi se politike e tashme ndaj Kosoves nuk zgjidh asgje, por vetem destabilizon edhe me tutje gjendjen dhe ne kete aspekt kerkoi te ndermerren aksione stabilizuese. Ramadan Kelmendi kerkoi qš ne kuader te kompetencave te Kryesise te aktualizohet gjendja ne Kosove. Per ndryshimet kushtetuese ne Serbi, nderkag, shprehu bindjen se jane te papranueshme dhe kunder-kushtetuese dhe ne kete aspekt vegmas apostrofoi Ligjin repubiikan per veprim ne rrethana te posagme ne Kosove. Edhe ky delegat u angazhua per elementin konstituiv te Kosoves ne Federate, dhe qe akti me i larte juridik i saj te jete kushtetuta, e jo statuti, sig propozohet. Sabri Hashani kerkoi nga Kryesia te veproje ne menyre me energjike dhe urgjente per te penguar koiapsin e ekonomise se Kosoves. Ai tha se ne Elektro-ekonomi te Kosoves milicia eshte vazhdimisht e pranishme dhe se ajo pengon mbajtjen e mbledhjeve. 109 Per mua, ky qendrim ishte shkak qe Muharrem Shabani duhej ta udhehiqte seancen Vili te Kuvendet te KSAK. 162 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Ky foles ne fund permendi edhe kercenimin e kryetarit te Keshillit punedrejtues te Elektro-ekonomise se Kosoves Petar Kostiq. Basri Bajrami u angazhua qe Kryesia e KSAK dhe kryetari i saj te kene qendrimin e vet, pastaj permendi rastin e fabrikes se Tubave ne Ferizaj, ku tha, ai, manipulohet me djersen e 900 punetoreve shqiptare te qitur ne rruge, kurse 300 punetor serbe e malazez marrin n ga 15 milia rde dinare te i /jeter rroge ne baze te rezultateve te arritura ne pune me heret e me djersen edhe te punetoreve shgiptare. Ne fund ky grup delegatesh kerkoi nga Hišen Kajdomqaj qe te insistohet edhe te kryetari i Kuvendit te KSA te Kosoves Gjorgje Bozhoviq per ta mbajtur ne rregull seancen e caktuar nga ai per 2 komik te ketij viti. Hišen Kajdomqaj duke iu drejtuar ketyre delegate ve, theksoi se qysh sot e neser ne mbledhje ne nivei republikan dhe ate federativ do t’ i percjelle te gjitha keto kerkesa, bashke me ate qe ato te pranohen edhe ne Kryesi te RSFJ-se. Takimi i pare: Formimi i grupit te delegateve dhe njohurite me detyrat 27.06.1990 Veprimtaria e ketij grupi ishte perqendruar ne pergatitjen e nje dokumenti te cilen Kuvendi do ta reaiizonte urgjentisht. U be edhe nje thirrje disa udhehegesve dhe funksionareve nga Kosova per deklarim publik, e čila u botua aso kohe ne Rilindje. Ne Rilindjen e dy korrikut ishte dekiarimi i z. Riža Sapunxhiu. Ne seancen e pare ishin prezent 17 deri 20 delegate. Te gjitha takimet e ketij grupi u mbajten ne shtepine time ne Prishtine, ne lagjen “Arberia 1” ne rrugen “Metush Krasniqi”nr. 27 (ish Dragodan). 1. Halit Muharremi, sekretar i Kom is ion it Kushtetues. 2. Skender Skenderi, delegat 3. Muharrem Shabani 4. Ramadan Kelmendi 163 5. Bujar Gjurgjeala 6. Kadrije Ismali 7. Selvije Gjinaj 8. Enver Pula 9. Shaban Hashani 10. Qazim Kelmendi 11. Sabri Hashani 12. Ruzhdi Bakalli 13. Adem Mikullovci 14. GafurrKiseri 15. Rushdi Bakalli 16. Oemajl Sahatqiu 17. Adem Mikullovci 18. Shemsi Hajdini etj. (Ne gdo takim ka pasur edhe delegate te tjere). Gjorgjeviqi nderron datšn 2.07.1990 per vazhdimin e mbledhjes me 5.07.1990 Me datšn 30. 06. 1990 Kryetari i Kuvendit dergon telegram shteteror me kete permbajtje: TELEGRAM SHTETEROR Vazhdimi i mbledhjes se nderprere te te gjitha dhomave te Kuvendit te KSA te Kosoves do te mbahet me 5. 07. 1990 ne ora 10 : 00 . Prishtine, me 30 gershor 1990 Kryetarii Kuvendit, Gjorgje Bozhovic, d. d. Thirrje urgjente ne Kryesine e Kuvendit U thirren disa delegat per te aprovuar shtyrjen e dates se mbajtje se seances se Vlil jo. me 2. 07. 1990 sig ishte caktuar me 164 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture pare, por te mbahet me 5.07.1990. Ishim prezent delegat te perzier. Por asnje nga delegatet shgiptar nuk pranoj kete ndryshim. Urgjent nje emision TV Me qellim te popullarizimit te dates Dy korrik 1990 e čila ishte pranuar si e pershtatshme edhe nga grupi joformal i delegate ve nen udheheqjen e Haiit Muharremi, tasht si date te shpalljes se Deklarates Kushtetuese. TV shteteror organizoj kete emision ne te cilin ishin keta delegat: Dr. Skender H. Skenderi, Muharrem Shabani, Adem Mikullofci, Bujar Gjurgjeala dhe Ramadan Kelmendi. Gazetar ishin Sylejman, drejtues i emisionit dhe Mahmuti, kontaktuesi me degjuesit e emisionit. Takimi i dyte e grupit te delegateve: Informim per pergatitjen e vazhdimit te trete te seances se Vlil 29.06.1990 Versioni i pare: mbledhja mbahet ne sallen solemne. Ne vartesi se kush do te kryesoj mbledhjen, duhej percjell situaten ne lidhje me rendin e dites. Ne te duhej te vihej pika e re Nxjerrja e Deklarates Kushtetuese e Kosoves. Versioni i dyte: mbledhja nuk lejohet te mbahet brenda. Sipaš situates qe e krijuam ne Kuvend ne seancat e fundit, kete e pritshim te gjithe. Ne kete rast, pas arritjes se kuorumit te duhur te delegateve, Dr. Skender Skenderi me nje arsyetim se mungojne kryesuesit e Kuvendit, do tu drejtohej delegateve me keto fjale: “Kolege te nderuar, nese me lejoni, propozoi qe kete seance ta kryesoi delegati Bujar Gjurgjeala, pasi kemi kuorumin”. Versioni i trete: si ta lypte nevoja. Deklarata Kushtetutare mbi Kosoven e Re Demokratike e Forumit Demokratikte Kosoves (1. 01. 1990, Prishtine) 165 Forumi Demokratik i Kosoves (ne perberje nga perfaqesuesit e te gjitha Partive dhe Grupeve politike opozitare, LDK - ja , Parlamenti rinor, PSDK, Partia Fshatare, UJDI, dega ne Prishtine, Keshilli iniciativ i Partise se te Gjelberve te Kosoves, Intelektualet e pa varur dhe KMLD (Keshilli per Mbrojtjen e Lirive dhe te Drejtave te njeriut) ne Kosove aprovoi Deklaraten Kushtetuese mbi Kosoven e Re Demokratike. Kjo eshte baza politike (e arritur me konsensus te plote) mbi te cilin synohet ndertimi i Kosoves se Re. Ne Forum murren pjese mbi 500 veta perfaqesues te te gjitha Partive dhe Grupeve opozitare te Kosoves. Pasi qe forcat policore u kercenuan se do te shpšrndajne tubimin me dhune, Forumi aprovoi Deklaraten pa diskutime dhe pa debat. Kongresi i pare i Bashkimit te Sindikatave te pavarura te Kosoves (1-2. 07. 1990, Gjakove) Ne Gjakove u mbajte me plot sukses Kongresi i Pare i Bashkimit te Sindikatave te Pavarura te Kosoves. Referatin kryesor e paraqiti dr. Hajrullah Gorani i čili nga Kongresi u zgjodh Kryetar i BSPK. Pak para perfundimit te punimeve te Kongresit, ne salte hyne inspektoret e sigurimit serb dhe e arrestuan dr. Hajrullah Goranin, i čili u leshua pas “bisedes informative” me pushtetin policor serb. Ne kete ishte prezente edhe veprimtarja e njohur nderkombetare Eva Bredli. Teksti final i Deklarates Kushtetuese e Kuvendit (“Bota Sot”, 2 korrik 2005, faqe 7) Nuk ka shqiptar qe nuk rreqethet kur i degjon fjalet e Muharrem Shabanit, edhe pas, me siguri per te 100-te here nga leximi i pare me 2 korrik te vitit 1990. Lus te gjithe degjuesit qe sa here ti degjojne keto fjale historike, te mendojne se i lexon akademiku i nderuari Akademik profesor dr. Gazmend Zaimi, se i lexon profesor dr. Ejup Statovci, se i lexon profesor dr. Kurtesh Salihu, se i lexon profesor dr. Ismet Salihu, se i lexon profesor dr. Riža Smaka, se i lexon profesor dr. Fatmir Fehmiu, pasi ne pyetjen: kush e pergatiti tekstin final te Deklarates Kushtetuese te 2 Korrikut 1990 dhe Kushtetuten e pare te Republikes se Kosoves - Kaganikut, te 7 shtatorit , koordinatori i detyrave te fundit permbledhese me nje grup 166 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture delegatesh, i čili ka gene ne gender te te gjitha ngjarjeve, zoti Halit Muharremi deklaron: .. Akademia e Shkencave dhe e Arteve te Kosoves, ne krye te se ciles atehere ishte Akademik Gazmend Zajmi”, z. Halit Muharremi me tutje shkruan: “Sa per koincidente, pikerisht sot, me 29 gershor, kur edhe e zhvillojme kete bisede per “Boten Sot”, behen 15 vjet kurperhere te pare ne shtepine e deiegatit Skender Skenderi, ne Arberia 1, ish Dragodani ne Prishtine, kisha ftuar nja 15 delegate te Kuvendit te Kosoves, ku per here te pare shpalova konceptin politik te Deklarates Kushtetuese. Ne ate takim definitivisht jemi marre vesh dhe dakorduar edhe per te gjitha detajet e tjera te organizimit te mbledhjes se 2 Korrikut, jemi marre vesh se kush do ta udheheg mbledhjen, kush do ta lexoje tekstin e Deklarates, por jemi marre vesh edhe per variantet, nese ndodhe keshtu, apo ashtu, ne rast te nderhyrjes se policise serbe etj. Po ne kete takim kemi harmonizuar perfundimisht edhe tekstin final te Deklarates, ge ne fakt ishte i kryer ne takimet e tjera te rrethit me te ngushte te eksperte ve tane eminente shkencore ge ato dite punonin pa nderprere ne kete geshtje, e ata ishin: Profesor dr. Ejup Statovci, profesor dr. Kurtesh Salihu, profesor dr. Ismet Saiihu, profesor dr. Riža Smaka, profesor dr. Fatmir Fehmiu. Takimi lil: Shpalosja e "Deklarates Kushtatuese" 1.06.1990 Ne seancen e trete e grupit te delegateve u lexuan dy tekstet e prezantuara dhe u be aprovimi i tekstit te Akademise se shkencave dhe arteve te Kosoves. Ky tekst ishte i emertuar “Deklarate Kushtetuese” ge do ta aprovonte Kuvendi ne mbledhjen e rreguilt te Kuvendit ge ishte caktuar zyrtarisht per 2 korrik te vitit 1990. Sipaš vendimit te grupit te delegate ve ge punonin ne shtepine e deiegatit Skender Skenderi, nen koordinimin e Halit Muharremit, mbremjen e dites e diel, 1 korrik 1990 u pergatit mbledhja solemne e Kuvendit te RSA te Kosoves dhe u shpaios permbajtja e Deklarates . 167 kushtetuese edhe per te pranishmit ne ate mbtedhje (perpos delegateve, aty ndodhej edhe Nadire Skenderi, arsimtare, e zonja e shtepise, Burbuge Skenderi, stud. e mjekesise, Arbene Skenderi, st. e Fizikes dhe Besnik Skenderi, qe me shokun e tij Mustafa benin roje prapa shtepise por nuk di a d in in perse? Kuvendin do ta kryesoj delegati Bujar Gjurgjeala, i čili e ka kryesua edhe Seancen lil te Dhomes se Punes se Bashkuar. Tekstin e Deklarates, sipas te njejtit vendim do ta lexoi delegati Muharrem Shabani. U vendos qe me pergatitjen teknike, te shtypjes, te shumezimit dhe te dorezimit ne gastin e duhur ta beje dr. Skender Skenderi. Ne kete mbledhje eshte aprovuar teksti e Deklarates se dyte pa asnje verejtje nga ana e koordinatorit dhe e te gjithe delegateve prezent: Halit Muharremi, koordinator dhe kryetar i Komisionit Kushtetues, Skender Skenderi, Muharrem Shabani, Selvije Gjinaj, Bujar Gjurgjeala, Kadrije ismaili, Enver Batalli, Adem Mikullofci, Kadrije Gashi etj. Detyrat me me rendesi iu besuan delegateve te caktuar te dlet te propozuar nga koordinatori z. Halit Muharremi jane: Udheheqja e seances plenare te te tri dhomave i besohet delegatit Bujar Gjurgjeala; Pergatitja teknike e tekstit te draft Deklarates Kushtetuese dhe ruajtja e saj deri ne gastin e leximit i besohet delegatit Dr. Skender Skenderi; Leximi i tekstit te Deklarates Kushtetuese i besohet delegatit Muharrem Shabani; Grupi i delegateve per thirrjen e udhehegesve te Kosoves u besohet delegateve: Skender Skenderi, Muharrem Shabani, Bujar Gjurgjeala, Selvije Gjinaj dhe Ramaden Kelmendi. Pas mbarimit te puneve, delegatet qe udhetonin me larg e leshuan shtepine te paret. Me pastaj grupi tjeter dhe aty mbetem pak delegat dhe i fundit qe e leshoi shtepine ishte Halit Muharremi. 168 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture ' POEZI ■ ---—- 169 Nikolin Gurakuqi Himni i shpirtit Vetrni te dua shume Ti me jep privilegjin Te te puth.te te prek,te te ndjej i privilegjuari yt jam se ti me ben zot te heshtjes, zot te qetesise se mistershme zot te gjithesise zot te tingujve te kambanes shpiterore tinguj qe ndryshe quhen “Himni i Shpirtit” himn qenuk kendohet as ne teatra as ne dasma,as ne vaki, por midis mureve te padukshme te kambanes shpirterore himn renkues qe kurre nuk ekzaltohet por aty poshte rri ne notat e uleta te pentagramit e nen shoqerine e tij me vetrni, me mua perqafohet e meben vehten ta ndjej zot te heshtjes e te gjithesise. Te vertetattua Ne pusin e thelle te ndergjegjes njerezore Ku ruhen ne skedare shume te verteta te pathena u shtuan edhe te vertetat e tua te skeduara te bukura, te trishta, te embla, te hidhura, si vete dielli, si vete hena. 170 Alternativa- Reviste per shkence dhe kulture Ecim presim Ne anijen e ferrit kemi hipur Ne humanet dykembesh Dhe presim,presim duke rrugetuar me anijen prej dheu qe kurre nuk ndalet se ecuri, ndersa ne presim, presim, presim qe femije te lindim, pstaj vrapojme per t’i rritur kur semuren e ne shtrat gozhdohen si Jezusi ne kryq, ne presim,presim, nga semundja te glirohen Anija prej dheu lodhet duke pritur, prandaj nuk ndalet se ecuri, ndersa ne presim,presim, presim diellin te linde, henen te ndrigoje ne erresire shiun te vrapoje,boren te vallzoje, stinet njera tjetren te zevendesojne, presim femijet t’i shkollojme, e pataj t’i martojme, presim rrogen te marrim, pushimet te marrim, pastaj presim qeverite te nderrohen, e lumturine te na bjere nga qielli ashtu si shiu, pastaj presim, presim duke rrugetuar me anijen prej dheu, presim te gjithe te pasur e te varfer, te gjalle e te vdekur, presim ne pension te dalim, me anijen prej dheu ecim, hipur ne anijen prej ferri, pastaj presim per te vdekur, ecim, ecim,pastaj presim,presim, nga asgjeja lindim,nga asgjeja vdesim, nga asgjeja vijme,nga asgjeja shkojme, 2 71 se asgje jemi, kohe e humbur jemi, kot qe t’j filiojme, anija prej dheu ecen edhe pa pranine tone. 172 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Gjystes Thanen aken dit pazarit Dikush trekton, dikush en pun Kallabllek ulej prej malit Vet en shkoll e ti me dru Fushes Dinoshes jem tye u ul Tye me qesh tye kuvet Aterrrishim mejaj gur Me pushua me zan vet Na konopet i shtrgoshim Kurja merrte ana gomarit N’maje fgishtet na u goshim Meu rrok per krye samarit Po kur delshim prej Podgoricet Dora.dora si dy temi U afroshim rrax Pllanicet Aty u dashim plote dashtni Tuk u dashim me merrte malli Se nuk dijsha kur kem me u pa. Ty po t‘merr fusha e mua mali Em dhepte zemra gi jem da Vet t’kqyrsha prej majes malit Per buz Cemit ka pom tret Ater i peshilsha syt e ballit Se zemra eme po pelset Ura e Dinoshes kjoft mallkua Se shum her naka da Jekshtu Zoti neka shkrua Kurrma Gjyste mos meu pa Dashtnija jon u gkaterrua Kur m’errdh letra per ushtri E ty ropet t’kan fejua Vet su ktheva ma ne Malsi! Dode Gjeka Vulaj _ 173 Hasan Elshani 174 Alternativa- Reviste pershkence dhe kulture Qe Urine n'troje e veta kerkon I ulur ne cep te kenges Historikun ne e shkruajm: E krismave na kendojn mbi kry As kush nuk me degjon edhe pse fjala eshte e lire Edje kur flisjamkeg per evropen I pa lekundeshem qendroja Kerkesat me gjakun tone mbroja Te mbushur shpres ne rrezet e diellit Neperdallget e bubullia Ne trazirash detrash e furtuna Djelt si sokola mbrojten toke e shtepia Nder shekuj numerore rrojne Perkrenare nga ajo koke e brinje dhie Gjergj Kastrioti e der ne Adem Jasharn. QazimXani Ne qerpikun tand nje pik loti krenarie Mbi gatit Kugerore. Tjershi petalesh, ne plaken mbi varr. Ooo ,Mos me thuani se ka ikur pa kethim Ne kete vjeshte ari, te ketij muaji 15. 10.2014 mos me thoni qe s'eshte me ne Qazimi Ndiej plage, per Ty daje, shoke, pikon malli Do te vij ketu te premtoj, do ta shuaj mallin Pran varroit Tend.... At JE n’Juug Ah, mbremja me therrt Ne labirintin e gjere Atje ku frymon kenga Gezimi dhe dashuria Versulem fluturimth Ne perqafim te eres se jugut Per ti prekur Yjet e shkendit e shkrepuara _ 175 Andej mbi valet e liqenit Ngjyra, ngjyre argjendi Te mbytem ne endrra tjetes Si nje mergimtar i vjeter Udhetar Neperrruge kryqe Fala zemren Ne heshtje m'shkoje shiqimi e prap heshtje I pluherosur nga udhetimi Nga large i ardhur Me shigon. dhe heshtje Po, duaret e thara E asgje ne duarboshe... Monolog i zbehur Deshprim jete e heshtje E shpresen e mori era Eh, dorethati i ngati Ska nderim.... Rruges hecnim heshtnim Vetem nje rrugetim I shkurte e vije fundi. Rruget shperndahen Si deshirat, por kujtimet Mbesin pe tere jete Pike ne zemer mbesin Udhetar i vetmuar mbetem 176 ■)