Ta sličnost zdi se 1111 dosti znamenita, da jo tukaj objavim. Ali obširnih besed mi ni treba dodajati; kajti kdor se s takimi stvarmi ukvarja, ve brez vsakega komentarja, kaj je, druge bralce pa mika sama pripovedka. M. Valjavee. Črtice Iz ethno- in topografije nekdanjega Norika in Panonije. Spisal Davorin Trstenjak. ij \o se je začelo dokazovati, da so že pred prihodom keltskih Bojev Skordiskov in lvgursko - keltskih Tauriskov 1 ter gallskih Volkov 1 • Tektosagov bili v Noriku in Panoniji prebivalci, in da so ti pre- bivalci bili slovenske narodnosti, začenjali so keltomanski pisatelji, kakor Math. Koch, trditi, da so noriški Tauriski neposrednji potomci krimskih Taurov, dasiravno je že Eustathij (in Dionys, ed. Bas. pag. 104) po- vedal: Norici autem Taurisci apud Geographuni al i i sunt, quam T a u r i isti. Drug zgodovinoslovec, dr. Ihvof, stopil je z drugim trdenjem na svetlo, ki se tako glasi: Das Volk der Kelten zog bei seiner Einwanderung ununterbrochen von Osten nach Westen, und nachdem es in Gallien festen Fuss ge- fasst, fand keine Rückwanderung eines ganzen keltischen Stammes nach Osten mehr statt; folglich wurden alle ostwärts von Gallien gelegenen und von Kelten bewohnten Länder mithin auch Noricum früher als 1 Skordisko - Taurisci so spadali k Sigovesovemu vlaku in so posedli dolenjo Pa- nonijo med 388— 382 pred Kristom. Ustanovili so se v današnji Bosni in Srbiji med Savo in Dunajem; glavni mesti njihovi ste bili Singiduiium (Zemun) in Taurunuui (Beligrad). Za Aleksandra Velikega so že pomešani med thraškimi in illyrskimi narodi živeli (Strabo 7.). Za Ptolomaja so se še našli ostanki na ustju Savinem. Voleae Tectosages so imeli svojo pradomovino v okrožju Garumne, zavoljo do- mačih nemirov jo je velika množica zapustila, črez Rhen potegnila in se v Illyriku na- selila. Okoli Olymp. 125. so ti Kelti napadli Grecijo pod vodjem Kanbautesom, dalje Pajonijo, Thrakijo in Makedonijo pod vodjem Belgijeni. Panonski rod Belgites imel bi jaz za keltsko pleme, vendar njegova stanovišča se ne dajo zasledovati. V gorenji Panoniji ni najti sledü keltskim naselbinam razven onih, ktere so ustanovili iz Italije pregnani Boji ob meji Norika. Najkrače naznači granice panonske Florus (v vreme Hadrijanovo (117 —138) takö-le: Pannonii duobus saltibus ae tribus fluviis Dravo, Savo, Histroque vallabantur, populati proximas intra ripas se recipiebant (Epi- tome, IV, 13). jenes, und zwar unmittelbar von Osten her bevölkert. (Dr. Fr. Ilwof, Beiträge zur Gesell, der Alpen und Donauländer str. 14.) Ilwof zavrže tedaj poročilo Caesarjevo (Bell. gall. 6, 24), kteri očitno pove, da so Kelti črez Rhen v Germanijo prišli, dalje Livijevo (5, 34), kteri tudi poroča, da so Kelti pod Sigovesom šli črez hereynske gozde in pod Bellovesom v Italijo črez grajske planine, dalje Tacitovo (Germ. 28), kteri jednako trdi, da so se bili med liercynskim gozdom ter rekama Rlienom in Moenom Ilelveti in dalje naprej Boji naselili, in da se je še za njega velika pokrajina njihovih stanovališc Bojohemum velela. Dalje zavrže Ilwof poročilo Justinovo, kteri iz Pompeja Troga, rojenega Galla (24, 4), navaja povest, da so se Galli, ker niso imeli v Galliji prostora, izselili, in da je jeden oddelek (portio) zasedel Italijo in drugi Panonijo raztezajoč se „usque ad illyrieos sinus". Tem poročilom so verjeli Ukert, Mannert, Niebuhr, Zeuss, Muchar, Gfrörer, Mommsen, samo graškemu zgodovinarju se ne spoljubi klasikom verjeti. G. Ilwof si torej misli, da so Kelti iz Azije prišedši skozi d u- najsko dolino naprej proti Galliji se pomikali in tako Norik in Pano- nijo obljudili, a tega zopet oni ne veruje, ki še kaj na klasike drži. Pot Keltov v Gallijo je bila za Karpati, njihovi prvi sedeži so bili po Plutarchu (Camill. 15) onkraj riphejskih gor. Od onod vlekla se je jedna betva do severnega oceana, druga pa se je obrnila proti zapadu in se je med Alpami in Pyreneji ustanovila. Tako Plutarch, in v resnici ve Herodot le za Kelte na izviru Istra in okoli mesta Pyrene. Tudi Plutarch pripoveda, da so Kelti preje, nego so v Italijo prišli, XQOVOV jiolvv v Galliji prebivali. Kje pa so bile riphejske gore ? Ptoloniaeus (III, 5, V, U) je stavlja tja, kjer Tanais izvira, torej v Ural, in reče, da riphejske gore ločijo evropsko Sarmacijo od Azije. Tudi po Pliniju (4, 24), Lukanu (III, 273) izvira Tanais iz riphejskih gor, „ktere so mejašinje dvojih delov sveta". — Damastes (pri Steph. Bvzant. str. 727), kteri je 430 pred Kristom spisal ethnografijo, pripoveduje, da nad Skythi stanujejo Issedoni, vrh teh Arimaspi, in nad temi so riphejske gore; torej ta popis kaže zopet na Ural. Pomponij Mela (II, 1) je stavlja v bližino Kaspijskega morja, Orosius (I, 2) imenuje Ripheje Evropino iztočno mejo, torej Riplieji niso Karpati, kar basničar Apollonij trdi (Argon. 4, 285), kteri celo reko Dunaj daje iz riphejskih gor izvirati!! Od Urala so torej Kelti proti severu in zapadu potovali. Po isti poti so tudi šli Germani; od Ta- nais a je prišel po njihovih sporočilih Odin (Edda Saeniund, Tom. II, pag. 865, Geyer Gesch. von Schweden I, 19, 27); torej ni za Slovene v predhistorični dobi bilo tam prostora, kjer jih v historični pod imenom Veneti nahajamo, ker so se Kelti in Germani le počasoma pomikali proti zapadu. To potrjujejo tudi anthropologična preiskavanja. Po Lissaueru se lubanje, ki se najdejo kraj baltskega primorja, razločujejo po dolicho- kephaliji, in nahajajo se grobovi po vrstah, kar je vse značaj german- skega plemena (Zeitsch. für Ethnolog. VI., 1874); v Pomorju, Marki. Sileziji in v Thuringah se najdejo mesokephalske lubanje, kar po Vir- chowu na slovansko - germansko mešanje kaže (1. c. 1877, Nro. 11. 1878, Nro. 10). Resni zgodovinoslovci so si mnogo prizadevali dognati, kdo so bili prabivalci pokrajin, ki se za Rimljanov velijo Noricum in Panonia. Ott- fried Müller reče naravnost, da so „ein Räthsel". (Etrusk. pag. 134.) K. F. Becker (Gesch. der alt. Welt, III. Theil str. 226), da so bili „theils celtischer, theils eigenthümlicher unbekannter Her- kunft", — jedina poštena zgodovinoslovca Schlötzer in Mannert sta imela pogum izreči: tukaj je bila pradomovina Slovenov.1 Safarik je mislil, da so Kelti vse Slovene pregnali iz Norika in Panonije, a ostroumni Pallman ima prav, ako reče: tabula rasa ist in der Völkerkarte nie gewesen, nie ist ein Volksstamm aus seiner Heimat ganz ausgewandert, ohne dem siegreichen Nachfolger eine Grund- bevölkerung zurückzulassen (Pallman Der Sturz des weström. Reiches, pag. 85). Nomadi pa niso Sloveni že po svoji prirodi mogli biti, ker jih v najstarejših časiii nahajamo kot marljive poljedelce, ki so si hrame stavili in v zadrugah gojili patrijarhalno življenje. Najmanje trinajst sto let pred Kristom prebivali so Sloveni že med Karpati in Adrijo, ker so Veneti predstraža njihova; že 1300 pred Kristom so stopili od Julskih planin, ki so se v stari dobi po Ammianu Marcellinu velele venetske, na rodovitno benečansko polje, pretiravši iz njega etrurske Eugane (primeri C. Czörnig, Die alten Völker Ober- italiens str. 90). Po tem uvodu podam se v pojasnila nekterih panonskih in nori- ških rodičev, razlagajoč njih sedeže, imena mest, rek in gora. (f) I. Segeste in Sesestani. Med imenitnimi mesti stare Panonije bilo je tudi Segeste. Omenja ga Appian (In Illyr.) in pripoveda, da je Caesar (Octavianus Augustus) mesto premagal. 1 Tudi novejši zgodovinoslovci, na pr. slavni prof. Krones izpoveda, da še vpra- šanje: „über die Ursässigkeit der Slawen im Süden der Donau" ni popolnoma rešeno, in da on le „bis auf Weiteres" v onem taboru ostane, ki trdijo, da so Slovani „eist im Verlaufe der grossen Wanderung" — sem prišli. (Handb. der Gesch. Oesterr. I pag. 209.) Prebivalce mesta in okrožja imenuje Appian: Segestane, iz Pli- nija pa zvemo, da je grad Segeste stal tik Siska, — „Colapis in Savum infiuens juxta Sisciam gemino alveo insu lam ibi efficit, quae Sege- stica appellatur". (Histor. nat. III. 15.) Muhar, kteri bi rad celi svet s Keltogermani posejal, ako bi mu le klasiki ne nasprotovali, ima tudi Segestane za „Stammesbrüder der keltischen Skordisker", in drugega dokaza nima, kakor jednačenje imen, češ da v Hispaniji se tudi najde mesto z imenom Segestica in v Galliji: Segete. Ako bi preiskovateljem zgodovine že jednakost imen zadosto- vala, bila bi mu lahka naloga. Ko bi bil Muchar Appiana pazljivo pre- biral in malo kombinoval, prepričal bi se bil takoj, da niso panonski Segeštani mogli biti Kelti, kajti pri njih ne najdemo uprave kelt- skih plemen. Kelti so imeli kralje in vodje, o Panonih pa piše Ap- pian: „neque judicia communia illis adsunt, neque Principes, qui caeteris praesint" ; te kratke opazke kažejo na staroslovensko ljudovlado. Grad Se geste je stal na otoku med rekama Savo in Ivolpo in zval se je Sigešte. Rimljani sov izgovarjanju imena slišali svoj e, ki seje bližal staroslov. i.; zato so pisali: Segeste. Ivorenika tega imena je s i g, rusk. sig-at, sig-nut, o-sig-at, Sprüngen, hüpfen. Iz te osnove so nastala poznamenovanja za močvir- nate otoke, in že preslavni jugoslovanski starinoslovec Ivan Ivukuljevič je opazil: znamenito je, da naš narod još danas vodami i barami oto- čena mesta nazivlje: Segetcem, Sigetcem. Sravni današnja miesta: Se- getec, Sigetec, Siget, Sigetica bara. (Panonia rimska, v XXIII. knjigi Rada jugoslav. akad. str. 10.) Kraji vodami in barami otočeni se pri naraščajoči vodi poplavljajo, na močvirnatih tleh raste mah, in če človek po takem mahu koraka, ziblje se svet pod njim in skače, in zaradi tega skakanja in zibanja do- bili so taki otoki ime: siget in sela: Sigešte — Sigešče. Na Štajerskem beremo v starih urbarih: Siget, otok na Dravi blizu Velike Nedelje, beseda je tudi prišla v magjarščino: sziget, insula. Da je razlaga resnična, pričujejo analogije. Tako označuje v ruščini beseda: trjasetina, poljsk. trz^sawa, Moorboden, ker se tla tresejo, če preko njih korakaš; iz staroslov. pr^d-ati, salire, je novoslov. prod, insula; v poljšč. lig a wie a, solum uliginosum; lat- vinski: lig-ot-nis, die Stelle an Morästen, Seeufern, wo der Boden unter dem Tritte schwankt, izvaja se iz lig-öt, salire, oscillare, fluc- tuare, poljsk. lig-ac, calcitrare; in iz etymona: s ig, v ruščini: sig-la1 1 Iz korenike sig, salire, je tudi staroslov. siga, tessera, Würfel, kocka, ker koeke pri metanju odsigajo — odskočijo. V srbšč. siga, stalactit.es, Tropfstein, ker je krapanje (Tropfen) slično skakanju in ker je njegova vsednina gomoljasta in ledicam podobna (knollen- und nierenformiger Absatz rečejo mineralogi). (Dalb), trjasetina, Moorboden (Dalb s. v. sigat). Kdor je že po tleh otoka, kjer je stalo Sigešte, hodil, prepričal se je o istiriitosti te raz- lage, ker resnično pri vsakem koraku pod hodalcem dno siga. Ime Sigešte me spominja na Herodotove (V, 9.) Sigynae. Že Mannert je v njih Slovane spoznal (German, str. 499—501)1. Herodot ni mogel pri Thrakih nič zvedeti, kdo ob gorenjem Istru stanuje; samo toliko je slišal, da onkraj Istra, in sicer blizu reke, stanujejo: Sigynae, ki se po medijsko oblačijo in male kocas'te konjiče imajo, in da njihove naselbine segajo do mej adrijanskih Venetov. Strabon, Plinij, Appian, Ptolomaeus ne imenujejo jih več, Appolonius Ilhod. (Argon. 756.), ki je iz Herodota zajemal, stavlja je na dolenjem Istru med thraškimi in skythskimi rodovi ter jih razločuje od Thrakov in Skythov. Utegnili so jih keltski navali tja dol poriniti. Ker so do mej Venetov stanovali, bili so betva P an on o v, pre- bivalci si g in mahovitega, močvirnatega sveta ogerskega, tamo nekje v okrožju Mohača, ki ima tudi ime po mahu (rusk. moh, Moor). Na luge in luže tudi opominjate rimski postaji: Lugione pri Battaszeku in L u si one pri Kömledu. Bivališča Sigynov v močvirnem svetu so menda uplivala na nji- hovo slabo telesno rast, ker jih Herodot popisuje kot ttiAQnvg <~i;: v.cd auioig /.al ädvmzovg avdoag. I)a so stari Slovani nosili medijska obla- čila in da so tudi imena nekterih oblačil perzijsko-medijska, na pr.: kontuš, kurtka, mantija itd., dokazal sem že v Vestniku štev. IV. in V. leta 1873. Sosedi Segeštanov so bili po Appianu Oderiates, torej prebivalci reke Odre, ki še nosi danes isto ime in se pri Sisku v Savo izliva; primeri Odra, ime reke na Ceskem. Naj še na koncu tega članka omenim, da sem v staropruščini našel akuzat. p a n n e a n. Moorbruch; nisem se torej motil, ko sem imena vasij v močvirnatih krajih stoječih : Paneče, Panovje, razlagal iz sansk. p a n - k a, panya, in staroprusk. p an ne an pričuje, daje tudi slovanščini naj- sorodnejši jezik to besedo iz azijske pradomovine prinesel seboj. Torej ni neverjetno, da je bila ta beseda Slovenom nekdaj obče znana, dasi- ravno je živi jeziki ne poznajo več. # 1 Mannert piše: Wer hat die Landstriche des heutigen Ungarn südlich und westlich von der Donau bis gegen die Sawe hin in früheren Zeiten, da noch keine keltischen Völkerschaften vorgedrungen waren, bewohnt? Sind sie menschenleer ge- wesen? Schwerlich wird Jemand sich zu dieser Behauptung bekennen wollen, da streifende benachbarte Haufen gewiss nicht unterlassen hatten die fruchtbare leere Gegend wenn auch nur als Nomaden zu benützen. Prelazec na He:odotovo poročilo, da onkraj Istra stanujejo Siginnä, izjavlja Mannert: Die Siginnä selbst sind ein sla- wischer Zweig. Ii. Montes Poeni. Ptoloraaios piše v III. knjigi cap. 1.: A septentrionibus auteni terminatur Italia Alpium jugis, quae Rhaetiae imminent, praeterea P o e n i s et Ocra et Carusadio montibus, qui suh Norico sunt. Mesto P o e n u s ima Strabon z navadno protheso : „Apeninus"; — alia sunt 111 v - rico obversa et Adriae Apeninus, Tullum, Phlygadia. Po tem Pto- lomajevem in Strabonovem popisu ne moremo misliti na Alpes ape- nin as, o kterih Plinij (Hist. nat. III, 17) poroča: juxta geminas Alpium foris Grajaš atque Peninas (var. Poeninas) — bis Poe nos Graiis llerculem transisse memorant. Te „alpes Poeni nae" so torej ono gorovje v zapadu Italije, ki se od primorskih Alp (Seealpen) skozi celo Italijo razprostira, Italijo v dva dela razdeljuje in še dandanašnji nosi ime: Apen i ne. Jasnejše nam lego Ptolomajevega „mons P o en u s" in Strabono- vega: „Apeninus" razlaga zgodovinopisec Zosimos. On piše v svoji rimski zgodovini lib. V., cap. 29, da je Stilichu nekdo glas prinesel, da se je Alarich, ko je Epirus zapustil in soteske, ktere prelaz iz Pano- nije do Venetov zapirajo, premagal, pri mestu Emoni utaboril, ktero mesto stoji med gorenjo Panonijo in Norikom. Ko pa se je iz Emone podal in črez reko Aquilis prišel, stopil je v Norik, preje premagavši apeninske gore. Na drugem mestu pravi Zosimos: On sam (Theodosius leta 388) mislil je s svojo vojsko skozi gorenjo Panonijo in apeninsko gorovje (Tüv 'Anevivutv ilgwi'J v Aquilejo se podati in nepripravljenega sovražnika prijeti; in zopet lib. IV. cap. 46: Theodosius je porinil svojo vojsko skozi Pano- nijo in apeninsko gorovje (Iv rnlg lAnevivotq oQtoi) ter Maksimijanovce naglo prijel. Že Mucliar (Gesch. der Steier. I., str. 12) je spoznal po- zivaje se na Ptolomaja II, 14. 15 in Zosima, da ti „montes Poeni" — „A p e n i n i" so današnje m ej n o gorovje š t a j e r sko - kr a nj s k o. Ime grajskih Penin —- Apenin izvajal je Plinij iz Poenus, Punier, češ da so črez te Alpe Punci v Italijo korakali, a že Liviju ni hila ta razlaga po volji, in on jo je z drugo nadomestil: — „neque, Hercule, montibus bis (si quem forte id movet) a transitu Poe- norum incolae jugis ejus, norunt nomen inditum, sed ab co, quem in summo sacratum vertice Peninum montani appellant (Liv. 21, 38), torej po božanstvu, ki se je Peninus velelo in kteremu v čast so se res tudi našli spomeniki postavljeni: De o Po eni no (Orelli, Nro. 237.). Diefenbach misli pri razlagi imena na kambrobrit. pen, caput. Ker jaz trdim, da so prabivalci Norika in Panonije bili Sloveni, imam tudi dokazati, da je ime domače — slovensko. Podstava je ptni, penb, truncus, novoslov. penj, rusk. penb, česk. peti, srh. panj, poljsk. pien, in v poljskem narečju v Galiciji je še danes povsod znana beseda pienina za pozname no vanje strčeče gore (glej: Časopis česk. mus. 15, 1, 38). V ruščini penb, vsjaka torčkom (hervorragend, her- vorstehend) stojaščaja vešč, slov. pen-ovje, retae, penjevje, rožje, staroslov. penievie, vites, penbki., strčeč odrezan trs, odtod slov. penkla, Reblaus. Na Štajerskem imamo dvojno Penovje, jedno ob reki Dravini, drugo ob reki Paki. IJelostenec (suh v. retae): penovje, tak koje z bregov v potoke visi, kak koje vu njem ležeče, prehod ladjam pači. Ako si podobo teh gora, med ktere spadajo: Grintovec, Štoržič. Okrešel itd., pogledamo, pripadalo jim je po pravici ime: Penine, strčeče gore, gore, ki se penjajo, in die Höhe aufwärtsstreben, her- vorragen. Krivo se v geografskih knjigah navajajo pod imenom: Kar- vank. Ptolomajev in Strabonov „Karvankas" ima se v drugem gorovju iskati, in mi hočemo tudi to gorovje v jednem poznejših člankov pretresavati. eis III. Aravisci in Osi. Tega narodiča omenjajo Ptolomaios (III, 10), ki ga navaja v za- padni Panoniji, Plinij (III, 25) in Tacit (Germ. 28). Plinijevi codices imajo obliko: Aravisci, tako tudi Tacitovi, med tem ko nekteri Pto- lomajevi: 'vigaviazm in pa vigaßta/.ni; vendar av kakor ctß = av po bizant. izgovarjanju. Obče se misli, da so 'Aqaßiaxoi — Aravisci dobili svoje ime po reki: Raba — gršk. !'Aqaßiov, lat. Arabo, in da bi torej bili prebivalci ob reki Rabe — Rabščani, a rimski napisi imajo obliko: Ar a vis cu s, in ta je gotovo pravilna. Aravisci so govorili panonski jezik, kakor Tacit poroča pišoč: Osos p a no nie a lingua coarguit non esse Germanos (Germ. 43). Osi so stanovali ob panogah: Luna sylva, kteri gozd starinoslovci najti mislijo v današnjem Manhartsbergu, prof. Krones pa v malih Karpatih na severu od Press- burga. To okrožje je bilo za Tacita v oblasti germanskih Markomanov1, 1 Markomani so za Caesarja imeli svoje sedeže na gorenjem in srednjem Mainu. Ko so Rimljani Norik in Panonijo podjarmili, potegnili so jo Markomani v zemljo Bojev pod svojim kraljem Marobodom in so Boje vrgli ("rez Dunaj. Pa tudi Boji niso bili prvi stanovniki v Bojehemu. To spozna sam bistrovidni Contzen pišoč: Jedoch darf man mit Gewissheit annehmen, dass sie (die Bojer) nicht die ersten Bewohner des Landes (Boiohemum) waren. — Wer aber diese Urbewohner gewesen sind, ist eine schwer zu lösende Frage: keltisches Wesen hat überall auf Sprache und Sitte zer- setzend eingewirkt und sie verschlungen (Wanderungen der Kelten, pag. 48). Ti zato Tacit Öse med germanskimi rodovi navaja. Vendar zemlja, ki je bila pozneje v oblasti germanskih Markomanov in Kvadov, bila je izvirno naseljena po Slovanih. To je že spoznal nemški zgodovinopisec Heinrich Schulze, ki v svoji knjigi: Urgeschichte des deutschen Volkes, sledeče piše: Die Slawen sind in allen den Gegenden des östlichen Deutschlands und der untern Donau von frühester Zeit her ansässig, aber deutsche Kriegerstämme haben das östliche Germanien in langen, blutigen, während der Urzeit geführten Kämpfen mit dem Slawenstamme erworben und sich daselbst als Besieger als Feudalherrn, wie die Franken unter den Galliern, die Longobarden unter den Italienern, niedergelassen, und die mittelalter- liche Geschichte des östlichen Germaniens ist nur eine Wiederholung seiner urzeitlichen. Ose panonski jezik govoreče so torej germanski Markomani tam našli, kjer jih Tacit navaja, in oni so si tudi pod oblastjo Germanov svoj jezik ohranili. Z jezikom Osov pa je bil jednak jezik Ara viškov, kar zopet Tacit (Germ. 28) sporoča, pišoč: utrum Aravisci in Pannoniam ab Osis Germanorum (to je Germaniae) natione, an Osi ab Araviscis in Germaniam cömmigraverint, quum eodemadhuc sermone utantur, incertum est. Kaj označuje ime Araviscus? Nič druga nego rojaka iz A r a ve — Araviščana. Arava je starejša oblika za Orava, in tako se še danes veli jedna županija ogerska, ležeča na Slovaškem ob meji Gali- cije. V tej županiji teče reka: Oravica in nahaja seselo: Oravky. Orava označuje: doneča, srb. o rit i se, wiederhallen, rusk. oratb, revet, garkat, kričat (Dalb s. v.). Araviščani, ki so v zapadni Pa- noniji stanovali, utegnili so se torej iz Arave — Orave tam naseliti in ime seboj prinesti. Vendar v ruščini: arava, malorusk. orava tudi označuje: tolpa, Schar, ljudnaja senu.ja, množestvo naroda vi kuče, vsja čeljadb vb dome (Dalb s. v. arava), in Araviščani bi torej bili zadruž- niki. Sicer pa ime reke Orava (v Galiciji je reka z imenom Oriva), Oravica, in poznamenovanje za množestvo naroda izhajata iz jedno iste podstave : oni, schreie, mache Geräusch, ker tam, kjer je množestvo ljudij, je dokaj vrišča, krika in vika. Ime Araviscus je tudi znalo iz oblike Araviska nastati, primeri krajija imena: Jasliska, „Urbewohner" so bili po mojem mnenju večni tlačani — Slovani, kterih gotovo niso niti Kelti niti Germani popolnoma požrli. V tem smislu ima Semberova theorija ve- ljavnost, a keltske Boje in germanske Svabine imeti za Slovane, kterega mnenja sem tudi jaz kratek čas bil, nikakor ne kaže. Markomani, Kvadi itd. bili so gospodarji črez slovanske prabivalee, ktere so že tam našli, a sami so bili germanske narodnosti. Tudi ostroumni historik prof. Krones ne taji, da so med Svabini tudi Slovani stanovali, a njemu so le „vorgeschobene Slavenvölker". Lutoviska itd. v Galiciji. Sem spadajo tudi poljsk. trzesawisko, Moorboden, česk. 1 a t o v i s k o, muža. Plinij imenuje med panonskimi rodiči tudi Ar i vate; kje so sta- novali, ne more se dognati. Gotovo se tudi to ime jednači z aravo, in utegnila se je kakšna rečica veleti: Ariva (primeri gore omenjeno gališko reko: Oriva) ali pa so A ri v a ti = ar a v ati, die geseharten, v zadrugi živeči. Rimski spomenik, najden v gorenjem Sv. Ivanu blizu Budina, ohranil nam je troje imen Araviščanov. Ker se je spomenik blizu Budina (Buda, Ofen) našel, sme se sklepati, da so Araviščani ob desnem pobrežju Dunaja bili naseljeni. Napis na tem spomeniku se glasi: BATO. TRANTONIS. FILIVS. ARAVISCVS. ANN. L. hic situs est, MAGIT MARVS testamenta monumentum posuit. (Sitzungsber. der k. k. Akadem. der Wiss. Philol. bist. Classe 1853. str. 308). Bato je bilo, kakor Appian poroča, pri Panonih: nomen popu- läre. Pri Cehih se še v listinah iz leta 1143. najdejo osebna imena: Bato, Bata, Bat-ik; to ime nosil je slavni vodja panonskih I» r a j cev. T ran t o je staroslov. oblika staročeskih in ruskih imen T rut iz t ran t, česk. troutit, stossen, poljsk. tr^-cič, abprallen, primeri staroslov. tr^ti», erabro, novoslov. trot, Brutbiene, srb. trut, Drohne; tudi staroslov. tr^ti, phalanx, je iz te korenike. Po glavarju zadruge: Trot-ku je dobila ime vas: Trot-k-ova v fari Sv. Benedikta v Slov. goricah, sosedna vas B a č k o v a pa po B a t - k u. Tudi ime M a g i t m a r se že na prvi pogled kot slovensko pred- stavlja; rusk. mag it (Dalb s. v.), silni, krepki, močni; mar = mer v imenih Vladimer, Moj mar iz Mogimar. Tudi v Panoniji je mogla jedna betvaOsov prebivati, kajti peta rimska postaja na cesti iz Saba- rije (Steinamanger) v Acincum (Budin) se je velela: Oso nibus (Itiner. Anton.) to je: pri Ozon ili. Išče se v današnjem Mooru. Kaj bi ime: Osi — Oso n es pomenjalo, ni mi jasno. Na Hrvaškem je še kraj: O z - a 1 j, malorusk. s predudarkom: v — v-oz-n-yca, Darrhaus, staro- poljsk. ožnica; menda je pri „Oso ni bu s" — bila kakšna oznyca, in Oz i — O zoni so bili ljudje, ki so sad sušili. V malorušč. tudi oz-n-yca označuje Rauchloch im Strohdach. Gutsmann ima: oz d i t i. darren, ozdica, Darre. Glasnik d je epenthesis, kakor v besedah: raz d rešiti za razrešiti, solvere (staroslov.), razdrušati, evertere, za razrušati, razdrezati za razrezati, scindere. Isti epenthetični d sliši se v besedi: grozd it i = groziti se, drohen. Prof. Krones piše o Ozih: Tacitus sagt — die Osen hätten die. gleiche Sprache mit den Araviskern, von denen sie sich getrennt hätten, das ist die pannonische. Man wäre allerdings versucht dies als Irrthum abzufertigen. Aber wenn keltische Bojer in Italien, in Böhmen, dann in Pannonien als Rest auftauchen, warum sollen nicht die Osen als ab- getrenntes Stück der pannonischen Bevölkerung gelten können, als Bruderstamm der Aravisker, welche an der Raab wohnten? (Hdb. der Gesch. Oester. I, 216). IV. Jasi, Seretes in Serapili. Jazov spominja Plinij vzdolž Drave. Ker je Schoenwiesner v Va- raždinu videl rimski spomenik prenesen iz varaždinskih Toplic z na- pisom: Imp. Caes. Fl. Val. Constantinus. Felix. Maximus. Aug. AQVAS IASIAS olim. vi. ignis, consumtas. cum. porticibus. et. omnibus. orna- mcntis. ad pristinam. faciem. restituit. (glej Schoenwiesner: Antiqua Sabaria pag. 4. b.), torej so Jazi stanovali v okrožju varaždinskih Toplic Na Peutingerjevi deski in v Antoninovem Itineraru se te toplice tudi omenjajo, a pod imenom: Aqua vi v a. Od Petovia do Aquae vivae je bilo XX. M. P. Na Peutingerjevi tabli je še med Petovium in Aqua viva postavljena postaja: Remis te (nektere ko- pije imajo obliko : R a m i s t e = R a m i š t e — R a m i š č e); starinoslovci iščejo to stanovališce v Zavrečju, drugi v Babincu. Aqua viva ni druga, nego prevod panonskoslovenskega: živa voda, kakor še šta- jerski Slovenci tu pa tam zdaj varaždinske toplice imenujejo, in Rusom označuje živa voda isto, kar k 1 j u č a j a, Quellwasser, Springquell, Springbrunnen, in res vir varaždinskih toplic z močnim vzliitom izvira. Ne samo kraj, kjer je vrelec varaždinskih toplic, je jazast, tudi dolina pod varaždinskimi toplicami, kakor tudi severni gorski svet ima mnogo jazvij; celo reka, ki skozi te kraje teče z imenom: Bednja, dobila je ime po kakšnosti kraja. Staroslov. podstava je jaz, iz ktere j a z - v a foramen, fovea, j a z - v - i n a, latibulum, novoslov. jaz- b a, Höhle, jaz-b-ec, Dachs —• Höhlenbewohner. Od teh panonskih Jazov imajo se razločevati: Jassi, ki so bili Dalci, kakor napis na rimskem spomeniku: Dacorum Jassorum pričuje, in kteri so sta- novali v Daciji. Med podrävskimi rodici imenuje Plinij (III, 25) tudi: Seretcs in Serapili. Mislim, da so stanovali v onem okrožju, kjer je stalo rimsko stanovišče: Sero ta. Na cesti, ki je držala iz Petovija v Murso 1 Vendar se je utegnil njihov kotar dalje proti jugu raztegovati, kakor v Pod- borju najden spomenik z napisom: Divo Commodo respublica Jasorum pričuje. Rim- ljani so jim torej pustili še domačo upravo — statum liberae civitatis. (Osjek), voli so v Antoninovem Itineraru peta postaja: Ser o ta. Iščejo jo starinoslovci v današnji Gradi ni. Ako bi mi ona okrajina bila znana, utegnil bi pravo razlago za- deti, za zdaj pa dajem le nekoliko napotkov. Podstava je gotovo: seri, staroslov. glaucus in rubigo. Primeri pričajo, da se ljudstva tudi po barvi poznamenujejo; jaz opominjam na štajersko - slovenske Rjavce, na švicarske: G r i s o n e — Graubündner, staronemšk. Fahlen, in na Nestorjeve Polovce — Plavce. Utegnila pa je tudi kakšnost zemlje ali ime kakšne rečice dati početek imenu. Na Ruskem so rečice: Sera, Serava, v srbskih spisih iz leta 1078. imenuje semestice: Ser en in a, monakovski geograf nam imenuje ruski rodič: Serauici = Seravci. V staroslov. in rusk. pa sera tudi pomenja: Schwefel, v ruščini tudi Baumharz. Se- retes bi torej tudi znalo označevati prebivalce v kraju, kjer so bili žvepleni viri, ali pa ljudi, ki so se s kuhanjem sere — smole pečali, in na to razlago bi kazalo ime: Ser a pili, to se ljudje, ki so s er o pylali (rusk. pylat = palit, brennen). Ime bi se torej ujemalo z bulg. Smole ny, z rusk. Smoljani in polabskimi Smolinci. Tudi na slovenskem Stajerju so Smolinci, in ti so dobili ime, ker od nekdaj v bližnjih gozdili radi smolo kuhajo. Naj hrvatski starinoslovci stvar natančneje preiščejo. Na Peutingerjevi deski še jedno rimsko sta- novišče s podstavo ser najdem, naimer: Seronis. Bila je jednajsta na cesti iz Petovija v Murso, ali peta iz Murse v Petovium. Kukuljevič jo išče v današnji Moslavini. (Konec pride.) —— 0 razširjanju rastlinskih plodov in semen. še dolgo, odkar se ukvarja razumništvo z istimi rastlinami, ki so nebeškim višavam tem bližje, na čim višjih gorah imajo svoje domovje; a vendar je sedaj že znanih več stotin zanimivih planink, ki so v mar- sičem pospeševale vedo. Oborožen z vsemi pripravami koraka rastlino- slovec upiraje se na močno palico, kakoršne so po planinskem svetu sploh običajne, ob potoku navzgor proti skalnatim višinam, želeč v možno kratkem času doseči svoj smoter. Kljubu vsemu temu pomika se vendar le počasi naprej, kajti povsod jo njegovo oko, pazljivo bistreč vsako premembo v obližju. Tü je treba pogledati v kako votlino, razpoko, globel ali večjo jamo, ondi za drevo ali skalo, ki nekoliko oddaljena