Poštnina plačana v gotooini
MENTOR
DIJAŠKI LIST DEVETNAJSTO LETO
IV/V
V tem zvezku sodelujejo / Joža Lovrenčič / Janko Mlakar / Dr. Fr. Jaklič / A. C. M. K. / M. Kmetova / Dr. L. Sušnik / Narte Velikonja / J. Jalen / /. Dolenec/Ivo Brnčič j Jelenka / /. Rob / Jož. Debevec / Vanjuša/Stanko St./Hra-broslav / Bogo Pleničar / Crassus
Mentor / dijaški list / XIX. leto / 1931/32
Vsebina III številke.
Sir.
Joža Lovrenčič /	Naša zgodovina...............................................................73
Vanjuša	/	Pričakovanje .....................................................................  75
Janko Mlakar /	Spomini......................................................................7*>
Ivo Brnčič /	Samotno okno......................................................................8i
Dr. Fr. Jaklič	/ Nekaj o značilnosti ženske duše.................................................82
A. C. M. K.	/ Znamenje......................................................................  85
Hrabroslav /	Prošnja ..........................................................................86
J. D. / O ljubezni do domovine......................................................................87
Marija Kmetova	/ Božiči......................................................................87
Dr. L. Sušnik / Narodna propaganda v francoskem slovstvu............................................88
Narte Velikonja / Noht na mezincu...................................................................95
J. Jalen	/	Pod stropom neba....................................................................99
Stanko St. /	Mati je žito sejala..............................................................100
I. Dolenec /	Med Slovaki......................................................................101
Vanjuša	/	Umiranje pod nebom.................................................................102
Ivo Brnčič / Aleksa Šantič..................................................•......................103
Jelenka / Pred koncem sveta.........................................................................107
1. Rob / Poglavje iz »Popotne dume«.................................................................110
Jož. Debevec / Slovenski pesnik v Ameriki............................................................m
Obzornik /
Knjige in časopisi..................................................>......................113
Literarni pomenki.............................................................................
Kulturni paberki............................................................................1J6
Dijaški šah...................................................................................
Zabavni kotiček /
Meyeriada .......................................................................,	.	,	118
Drobiž...........................................................................,	,	,	,	118
Nugac latinae...............................................................................110
Rešitve ...................................................................................  120
Uredništvo lista: Prof. dr. Joža Lovrenčič, Ljubljana, Zrinjskega c. 7. / Na uredništvo sc pošiljajo vsi rokopisi in dopisi, ki so namenjeni za objavo v listu. / Rokopisi sc nc vračajo. / Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. / Na upravo sc naslavljajo vsa
naročila in reklamacije.
Vsak naročnik, naj dobiva list naravnost na svoj naslov ali pa pri poverjeniku, mora poravnati vso naročnino v prvi polovici letnika, sicer nc bo dobil več šeste številke.
Mentor izhaja med šolskim letom vsakega 1. v mesecu. Urednik prof. dr. Joža Lovrenčič, izdaja Prosvetna zveza (dr. Jakob Mohorič), tiska »Slovenija« (predst. Albert Kolman, Ljubljana, Celovška cesta 61). / Celoletna naročnina za dijake Din 30.—, za druge in zavode Din 40.—. Posamezna številka Din 4.—. Plačuje sc naprej. — Stcv. ček. računa pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.676. / Naročnina za Italijo: Lit. 10.— za dijake, Lit lS-— za druge; za Avstrijo: S 4.— za dijake, S 6.— za druge. — Plačuje se po italijanskih, oziroma avstrijskih čekovnih položnicah »Katoliških misijonov« v Grobljah pri Domžalah. ^	- Naročnina za Ameriko 1 dolar, za vse druge kraje vrednost 4 švic. frankov. /
Poverjeniki dobivajo za vsakih 10 plačanih izvodov enajstega zastonj. — Plačati pa morajo vso naročnino za vse naročene izvode pred izidom šeste številke vsakega letnika.
Joža Lovrenčič / Naša zgodovina.
Strmel sem in strmel v pravljično lepi čar, ki ga na jug in sever, na zapad in vzhod razgrnila je naša zemlja pred menoj, in sem zamaknil se in videl sem pohod iz krajev zarje in prevzet ko še nikdar zaklical sem: Postoj, moj duh, postoj!...
Jih vidiš ob bregovih dolgopote Save,
jih vidiš ob bregovih šumne Drave,
jih vidiš tam ob Muri in ob Soči,
kako se zgrinjajo tisoči in tisoči
in samo solnce jim žari v očeh,
ko po ravnicah širnih, zelenih bregeh
in poljih sočno plodnih
se razgledujejo in ustavljajo
in iz veselja prekipevajočih src svobodnih
glasno svoj novi dom pozdravljajo:
Pozdravljene gore, pozdravljena polja in lepa podolja, oko se ne more dovolj vas nazreti!
Najlepša na sveti pokrajina tod je, ki nam jo Usod je v svojino odločil in nam jo izročil, da se v njej hranimo in da jo branimo svobodno svobodni zdaj in vse dni!...
Kot Jozve solnce, rad bi ustavil čas, da mogel bi poslušati na veke sladki glas in pesmi naše sv6bodne uživati opoj, a čas beži... Postoj, moj duh, postoj!
Mentor, IV/V, 1931/32
73
Jih vidiš ob bregovih dolgopote Save, jih vidiš ob bregovih šumne Drave, jih vidiš tam ob Muri in ob Soči, kako so sklonjeni tisoči in tisoči in ni več ognja živega v očeh in jim neznan je jasen smeh?
Prisluhni pesmi njihovi! Ali ne poje, kako jim v rodni zemljici težko je:
Težka je, težka našega roda bridka usoda!
Niso strohnele v zemlji svobodni, zemljici rodni
našim pradedom bele kosti,
tujec k nam vdrl je in nam zastri je
solnce svob6de v sužnost noči.
Kje ste junaki, čili in jaki, da bi pognali
tujca iz zemlje in nam spet dali svobodne dni!...
O bridka, bridka pesem temnih, bridkih dob, doklej tožila boš, doklej naš rod bo rob?
Kaj, zemlja naša lepa, lepa, bo s teboj?
Cas vleče se ... Postoj, moj duh, postoj!
Jih vidiš ob bregovih dolgopote Save, jih vidiš ob bregovih šumne Drave, jih vidiš tam ob Muri in ob Soči, kako sc družijo tisoči in tis6či in stiskajo preteč ožuljene pesti in jim v očeh razgaden srd in gnev gori in iz vasi gre tihe, slišiš, v tiho vas ko ogenj vžigajoče pesmi glas:
Le vkup, le vkup, uboga gmajna, dovolj trpljenja, dovolj srag!
V nas samih moč je neomajna, ko vsi borimo se in vsak
za staro pravdo!
Le vkup, le vkup, uboga gmajna, iz sužnosti v svoboden dan!
Prihodnost čaka nas sijajna, naš rod ne bo več rod tlačan!
Le vkup, le vkup, uboga gmajna, na svoji zemlji bo naš rod v svob6di, ki bo v veke trajna, usode svoje svoj gospod!
Le vkup, le vkup, uboga gmajna, dovolj trpljenja, dovolj srag!
V nas samih moč je neomajna, ko vsi borimo se in vsak
za staro pravdo!
O tisoč pet sto sedemdeset tretje leto, ali si od Boga bilo prekleto, ali je Bog nam le trpljenje v delež dal, da kdaj naš rod sred lepih svojih tal v nesluteni bi slavi poveličan vstal?...
Oči, poglejte, ob bregovih dolgopote Save, oči, poglejte, ob bregovih šumne Drave, oči, poglejte, tam ob Muri in ob Soči vsi sklonjeni neme tisoči in tisoči v usodo vdani in bremena obnemogli nosijo in tujca v svoji zemlji miloščine prosijo!...
O, lepe zemlje bedni, nebogljeni rod, mar v veke sužnjil tujcu boš helot?----------
Zastri sem si oči, da bi ponižanja ne zrl,
in čutil sem, kako so vlekli se in vlekli veki,
podobni, ki se ne mudi ji v ravni, reki,
dokler oeroti časa niso vzplamenele ob nočeh najkrajih
in se ni vzgibal stari svet v svojih tečajih...
Prišel je dan, veliki dan, ko naš poldrugi milijon, okovov sužnjih sc zavedel je in težkih spon, in kar preroki vidci klicali so in oznanjevali, uresničilo se je, ko je bila najhujša noč: v poldrugi milijon se naš je povrnila moč, da razdrobil vek6vne težke je okove in vriskajoč v svobodne, solnčno jasne dnove, na zemlji svoji se je združil z brati in beli orel vzpel se je v svob6di zlati mogočno v našega neba sinjino
in bdi pod zvezdo naših kraljev zdaj nad domovino!
Vnnjušn I Pričakovanje.
Hotel bi zime, ko snežne poljane prepolne so belih polnočnih idil, ko v duši je mir, ves zasnežen in mil in misli s kristali so vse posejane.
Sel bi v tihoto. V božična zavzetja ko v mehke blazine bi sklonil glavo, zasanjal poglede v deviško nebo in čakal pokojno noči razodetja.
O, v blodnjah iskanja so tajnostni časi, ko duša ostavi snovnosti hrup, ko jo s praduhovnostjo spaja poljub in v tebi Bog sc ko himna oglisi.
Janko Mlakar / Spomini.
Količina.
Znano je, da so najstrožji profesorji navadno tisti, ki poučujejo kot glavna predmeta matematiko in fiziko. Tega zlasti za dijaštvo važnega pojava nam do danes, kakor se mi zdi, še nihče ni razložil.
Ob mojem času sta na gimnaziji strašila dva taka študentovska strahova, Hostar in Vašek.
Hostar je v nasprotju z drugimi profesorji zelo rad »intimno« občeval s svojimi podložniki. Večkrat je vzel dijaku, ki je bil vprašan, glavo med roke in z njo butal ob tablo. Ako bi bil to storil pri fiziki, zlasti pri akustiki, bi se človek ne čudil; delal je pa tako tudi pri matematiki. Najbrže je bil vnet za koncentracijo šolskega pouka.
Pri spraševanju je bil jako postrežljiv in je rad pomagal; vzel je v roke gobo in kredo ter pisal in brisal po tabli. Samo to je bilo nekoliko nerodno, da je večkrat zamenjal tablo z dijakovim obrazom.
V	Ljubljano je prišel iz Celovca; bil je menda kazensko premeščen. V svoji matematični preprostosti je namreč mislil, da je baronova glava prav tako pripravna kot kmetova. In tako je pri neki ugodni priliki v svoji zaslepljenosti z glavo sinu samega deželnega predsednika takole malo pobutal ob tablo. Ker je bila pa soba jako akustična, so sc zvoki tega butanja z žlahtno glavo slišali do ministrstva za uk in bogočastje in — Hostar je moral v pregnanstvo v Ljubljano.
Da bi ga bili dijaki ljubili, ne morem trditi; pač pa ga je marsikdo še po maturi nosil v želodcu.
Hostar je kot navdušen planinec rad hodil na Kum. Tam sc je najrajši spravil v sobo, namenjeno duhovnikom, ki so hodili iz bližnjih župnij opravljat božjo službo.
Neko soboto pride na goro mlad kaplan. Soba jc bila žc oddana. Ko zve, kdo je notri, zakliče ves vesel: »Profesor mora ven! On je mene vrgel iz matematike, jaz bom pa njega iz postelje.«
Hostarju ni nič pomagalo, da se je skliceval na druge prijaznejše duhovnike, ki so mu radovoljno prepuščali sobo. Moral je iz postelje, ker jc nekdanjemu svojemu učencu obležal v želodcu.
Jaz sem imel Hostarja samo eno konferenco, in sicer takoj v prvi; zato se ne morem spomniti, če jc delal z našimi glavami pri matematiki kakšne akustične poskuse. Pač pa še dobro vem, kako je nekoč celo uro spraševal, kaj je količina. Naj mu jc kdo odgovoril kakorkoli že, vsakokrat se jc zadrl: »Voda kravo pije.«
Zakaj? Tega nisem takrat vedel in še danes ne vem. Imenovani so bili pa zavoljo te nesrečne količine vsi, ki so bili ono uro vprašani. Jaz k sreči nisem prišel na vrsto, sicer bi bila tudi pri meni »voda kravo pila«.
Za Hostarjem jc prišel profesor Vašek, ki jc bil vkljub svojemu neslovenskemu imenu dober Slovenec in še boljši kristjan. Prvo lastnost simo opazili pri njem v višji gimnaziji, drugo pa pri šolski molitvi. Bil je srednje postave in bolj temne polti. Za eleganco v obleki sc v nasprotju s Sego ni prav nič brigal. Več let jc nosil eno in isto rjavo suknjo na »škrice«, s katero jc včasih brisal tablo, če ni bilo gobe pri rokah. Meni jc bilo to zelo všeč, ker sem tudi večkrat rabil rokav namesto gobe.
Vašek ni z dijaki nikdar »intimno« občeval kakor Hostar, tudi nam m dajal priimkov kakor Šega, pač pa se jc rad norčeval iz reveža, ki jc bil
vprašan in ni znal. Včasih ga je tako zmešal, da je fant naposled komaj Še vedel, kako se piše. Sodili smo sploh o njem, da »rad vrže«. Po mnogih skušnjah pa, ki sem si jih nabral tekom svojega šolskega delovanja, mislim, da je bila ta sodba neopravičena. Vsak profesor rad vidi, da mu dijaki znajo in da imajo dobre rede, seveda pošteno zaslužene. Sicer sem slišal o dveh profesorjih, ki sta tekmovala, kdo »jih« bo več vrgel, pa skoraj ne morem verjeti. Če ni to študentovska bajka, sta bila pač gospoda beli vrani med profesorji.
Vašek ni bil taka bela vrana. Res je, da si hodil pri njem kakor po ostrem grebenu, na katerem ne smeš kozolcev preobračati, če nočeš strmoglaviti v prepad; ako si pa storil svojo dolžnost, si prav lahko pri njem shajal.
Jaz sem ga imel skozi celo gimnazijo, pa sva se prav dobro razumela, čeprav se nisem mogel ponašati ne z matematiko ne s fiziko. Samo pri maturi... Toda, sedaj sem šele v prvi in	ne smem	predaleč segati.
Ker nas je bilo v razredu	76, je jasno, da je bilo vmes nekaj takih,	ki so
prišli na gimnazijo, da bi poskusili, če pojde. S temi sta Šega in Vašek tako korenito pometla, da nas je prišlo v drugo samo 42.
Tako pometanje v najnižjem razredu se mi ne zdi tako napačno. Kdor pade, se vrne v ljudsko šolo in si potem lahko izbere poklic, za katerega je bolj sposoben kakor za študiranje.
Vse drugače pa je, če dijak obtiči v kakem razredu višje gimnazije, ko potem večkrat ne ve, kam naj se obrne. Iz takih nesrečnežev so se v prejšnjem stoletju rekrutirali »berderbani« študentje, zakotni pisači in celo postopači, ki so po župniščih prosjačili v —	latinščini.	Le malo jih je	bilo, ki so našli	svoj
kruh v poklicu, za katerga ni	bilo treba	cele gimnazije.	Nekateri so šli	tudi
na učiteljišče in postali potem odlični učitelji. Pa takih ni bilo veliko. Jaz sem jih nekaj poznal. Med njimi je bil tudi mož, ki je tako čudovito študiral, da sc ga še danes v njegovi rodni vasi spominjajo. Ker bi bilo res škoda, če bi se historijat njegovega študija pozabil, naj ga tu na kratko popišem.
Bregar, gospodar na precej veliki kmetiji nekje na Gorenjskem, je dobil potomca. Pri krstu so mu dali ime Janez z iskreno željo, da bi iz malega kričača postal pozneje »gospod Janez«.
Ko je nekoliko odrasel, je pustil lahke prtene hlače s kravami in kozami vred v domačih hribih, oblekel debele iz gorenjskega sukna in šel v Ljubljano v šolo.
Koncem leta je prinesel domov spričevalo in povedal, da je jako dobro zdelal, da je celo — »cvajte«.
Mati je bila tako vesela, da ni mogla svoje sreče zase ohraniti. Šla je pred hišo in oznanjevala:
»Poslušajte, poslušajte, naš Janez je cvajte!«
Hudobni jeziki so pozneje temu izlivu materinskega veselja in ponosa pristavili:
»Še malo potrpite, pa bo drite!«
To prerokovanje sc je sicer spolnilo, vendar jo je Janez s pomočjo raznih preniestnih in ponavljalnih izpitov srečno privozil do sedme. Tu je pa obtičal. Morda bi jo bil v treh letih naredil, a so mu dovolili samo dve.
Bregarjev Janez pa ni dolgo premišljeval, kaj bi začel, marveč je mirno presedlal na učiteljišče. Doma je pa naznanil veselo novico, da gre v »lemenat«.
In tako so se Bregarjevi ponašali, da imajo »lemenatarja« pri hiši, med tem ko je »lemenatar« hodil pridno v »preparandijo«.
Ta prevara se je tem lažje izvršila, ker takrat bogoslovci o počitnicah niso nosili duhovske obleke.
Ko je prišlo četrto leto, so se Bregarjevi pripravljali na novo mašo, njihov Janez pa na maturo. Šele po srečno prestanem izpitu jim je pojasnil, da z novo mašo ne bo še nič.
»Vidite,« jim je razlagal, »jaz ne hodim v tisti ,lemenat‘, iz katerega prihajajo kaplani, ampak v oni, kjer se uče za ,dohtarje* sv. pisma, ki postanejo pozneje korarji, prošti in škofi. Zato pa moram študirati sedem let in šele potem bom novo mašo pel.«
Bregarjevi so mu verjeli in so bili zelo srečni v tej veri. Oče Bregar je še tisto leto vrgel preperelo slamo s strehe in pokril hišo z deskami, da bi nihče ne mogel reči, da je »škof Janez« izšel izpod slamnate strehe.
Bodoči škof je pa lepo učiteljeval nekje doli na Dolenjskem in pridno študiral sv. pismo. Prišel je pa samo do drugega poglavja Geneze in se ustavil pri 18. vrsti, v kateri pravi Bog, da človeku ni dobro samemu biti. Te besede je tako temeljito premišljeval, da so čez tri leta pri Bregarjevih slavili — ne nove maše, pač pa poroko.
Bregarjevi materi se je pa njena želja, da bi iz malega Janezka postal »gospod Janez« vsaj deloma uresničila. Njen sin je namreč to častno ime v domačem kraju nosil do smrti, čeprav se je oženil, namesto da 'ii bil pel novo mašo.
Morda sta Šega in Vašek s svojim postopanjem v prvi marsikako mater obvarovala bridkih razočaranj. Kdo ve!
Meni je šlo pri obeh »pometačih« čisto dobro, čeprav sem za prirodopis več časa porabil, kakor za latinščino in matematiko. Profesor Pavlin, ki nas je učil zemljepis in živalstvo, je rad videl, da smo imeli lastne zbirke hroščev, metuljev in druge take golazni. Ker pa večina teh živalic ne spada med hišne sostanovalke, mi je nalagal prirodopis prijetno dolžnost — potepanja. Spolnjeval sem jo zvesto, ne da bi mi bilo treba iskati pomoči pri neki gotovi kljuki. Pavlin je bil pač avtoriteta, kateri se je tudi moja mati morala ukloniti.
Tako sem se ob sredah in sobotah1 popoldne potikal po gozdovih ljubljanske okolice, kjer sem lovil, kar mi je prišlo pod roko, in redno prihajal šele z nočjo domov.
Da, prirodopis je bil takrat prijeten in zabaven, pa tudi koristen predmet. V šoli smo imeli kar cele živinske semnje. Navadni hrošči in metulji so bili po krajcarju, rogači, pa le samci (ženski spol se pri nas ni posebno cenil) po »fererju«, nekatere vrste kozličkov pa še dražje.
V	drugi se je v prvem polletju potepanje na račun prirodopisa ustavilo. Doma bi mi gotovo ne bili verjeli, če bi bil rekel, da si moram naloviti ptičev m Krokodilov. Zato sem pa drugo polletje hodil tem pridneje botanizirat.
Pri neki taki znanstveni ekspediciji je zadela tri moje součence velika nezgoda.
Sli so na Vaškov vrt, da bi spopolnili svojo botanično zbirko s črešnjami. er pa nesreča nikdar ne počiva, jih je profesor zasačil. Drugi dan jih je za azen vpra al in vsi trije so dobili »drite«*. Vsa zadeva je bila pa zlasti zato
imeli nnZfn ^Va P°P°'^neva st* bila prosta. Pozneje sc je prostost v toliko povečala, da smo imeli prosto v torek, četrtek in soboto popoldne.
Vaskov izraz za »ganzungeniigend«.
nevarna, ker se je to zgodilo o kresu in ker se je Vašek ravnal po načelu: »Ende gut, alles gut; Ende schlecht, alles schlecht«3
Tako so ti fantje že v zgodnji mladosti morali za dobro stvar trpeti. Črešnje iz Vaškovega vrta so bile namreč zelo debele in sladke ...
Zelenec.
Ko sem hodil v prvo, smo demonstrirali. To je bila moja prva pa tudi zadnja demonstracija, pri kateri sem pomagal delati hrup.
Takrat so postavili ljubljanski Nemci svojemu rojaku grofu Antonu Auerspergu, ki je koval pesmi pod imenom »Anastasius Griin«, poleg križev-niške cerkve spomenik in ga s primerno slovesnostjo odkrili. Vso to proslavo so nemški listi označili »kot junaški čin nemškega duha in hvalevreden korak v boju z drugo (!) narodnostjo v deželi«.
Slovenci smo seveda ta »junaški čin« smatrali za izzivanje, zlasti še, ker so bili povabljeni »Turnerji« iz Celja, Gradca, Celovca in Trsta. V tem društvu smo namreč takrat zrli nekako kristalizirano nemčurstvo.
Tedanji deželni predsednik Winkler se je bal nemirov in je zato prepovedal slovesno sprejemanje gostov. Dovolil je samo sprevod iz kazinskega vrta na Križevniški trg.
Za to »turnersko procesijo«, ki sc je pa vozila, smo dijaki, vsaj kar nas je bilo manjših, zvedeli šele dan poprej in smo se tudi nanjo pripravili.
Na dan slavnosti — bil je vnebohod — se zberemo po šolski maši pred kazinskim vrtom, ki je bil ves okrašen s frankfurtaricami4. (Pa ne s klobasicami, ampak z zastavami.)
Okrog enajste so se začeli Nemci voziti na slavnostni prostor pred Križanke. Vsak voz smo sprejeli z glasnim »pereat«“ in ga s kričanjem spremili po Kongresnem trgu do Gosposke ulice, kjer je stal kordon orožnikov in stražnikov. Pri tem »narodnem« delu so nam pomagali vajenci, ki so nas »šulfukse« drugače smrtno sovražili. Ker niso bili klasično izobraženi kakor
—	mi, so vpili namesto »pereat« — »pereja«. Sicer je šlo pa itak le — za hrup in krik, ne pa za njegovo vsebino.
Odkrivanje spomenika ni trajalo dolgo. Čeprav sem še zadnji voz, ki sc je vračal v Kazino, spremil z že nekoliko hripavim »pereat«, vendar nisem zamudil kosila.
Popoldne je preteklo precej mirno. Zvečer so sc pa spet začele demonstracije, ki so trpele pozno v noč. Jaz se jih nisem udeležil. Tega »narodnega greha« pa nisem bil sam kriv, ampak mati, ki me ni pustila z doma.
Drugo jutro smo v znak narodnega ogorčenja prišli v šolo okrašeni s slovenskimi trakovi. Sploh smo v tistih časih najhujšega narodnega boja radi nosili »slovence« — tako smo imenovali slovenske barve — da smo kazali svoje narodno navdušenje in jezili Nemce.
V	soboto smo pa želi vihar, ker smo v četrtek sejali veter.
Winkler je bil zaradi demonstracij silno hud, zlasti ker so jih vodili dijaki. Prišel je v šolo, sklical konferenco in oštel ves učiteljski zbor, ker ni znal krotiti gimnazijcev.
Nato je pa naredil ravnatelj Šuman drugo neumnost, kakor se je menda izrazil deželni predsednik" sam. Razglasil je v soboto tako zvane »Postave«,
•1 »Koncc dober, vse dobro; konec slab, vse slabo«.
' Frankfurtaricc so sc imenovale nemške zastave (črna, rdeča, zlata barva). 11 »Naj pogine!«
*	Prva je bila po njegovem mnenju, ker ni preprečil demonstracij.
katerih se pa, žal, vseh več ne spominjam. Med drugim nam je bilo strogo prepovedano hoditi	v gručah	(za »gručo« so veljali trije) in nositi	palice.
Sprehodne	palice so	bile takrat med dijaki zelo moderne.	Šuman	je pa
s to modo kar nakrat pometel, ker se tudi potem, ko so bile izredne postave odpravljene, nismo več oprijeli palic. Pač pa je postalo zelo moderno, obešati prazno desnico za palec v hlačni žep.
Poznam gospoda, ki še dandanes hodi po ljubljanskih ulicah nekoliko na desno nagnjen, ker se je te mode držal, dokler ni oblekel talarja. Potem seveda ni mogel več do hlačnega žepa.
Najhuje je	pa zadel,	zlasti večje dijake, paragraf, ki nam	je zapovedal,
da moramo biti	ob osmi	že doma. Prosim vas, kako naj bo	študent	tako
zgodaj že doma, pa celo v juniju, ko je ta čas še popolnoma dan!
Da so nam prepovedali nositi »slovence«, na to se tudi še dobro spominjam.
»Postave« smo morali doma lepo napisati in jih dati staršem, da so sc podpisali. Zahtevan je bil poleg podpisa tudi pečat. Morda so se bali, da se ne bi kdo sam podpisal. Neumnost! Kakor bi ne znali sami pečatiti! »Postave« so sc nam zdele krivične, pečatenje pa nespametno.
Za vsako prekršitev »Postav« je bila zažugana izključitev.
Glede »gruče« smo bili zelo radovedni, kdo bo izključen, ali vsi trije, ali samo tisti, ki je zadnji zraven prišel in tako naredil iz dveh »gručo«.
»Postave« smo morali takoj v soboto popoldne prinesti v šolo napisane, podpisane in pripečatene. Ko smo šli, seveda dva in dva v previdni razdalji zavoljo nevarne »gruče« mimo magistrata, je rekel neki gospod, ki nas je srečal: »Glej jih junakov, še policija se jih boji!«
Da bi nas videli, kako smo se upokončili! Gotovo niso zmagoviti francoski grenadirji tako ponosno korakali po osvojenem Dunaju, kakor mi proti gimnaziji, ko smo zvedeli, da se nas policaji boje ...
Tiste tedne, ko smo spolnjevali »Postave«, je bilo vsak večer okoli osme ure na ljubljanskih ulicah jako zabavno. Povsod so leteli večji in manjši dijaki in klicali: »S poti, s poti, ob osmi moram biti že doma, sicer bom izključen!« Čeprav sem bil navadno vsak večer doma, sem navzlic temu šel pred postavno uro tja po sedanji Stritarjevi ulici, da sem lahko tekel po Mestnem trgu in z glasnimi klici opozarjal, da sem tudi — gimnazijec in pod »Postavo«.
Kar se tiče zagrožene kazni, Šuman ni poznal šale. Neki prvošolec je stopil ob osmi v bližnjo pekarijo po kruh in takoj je bil izključen.
Proti koncu junija so bile »Postave« razveljavljene. Ljubljana se je pomirila in policija se je nehala — bati dijakov.
Izključenega prvošolca so pomilostili in ga sprejeli spet v šolo. Fant je bil pa preponosen, da bi bil prišel nazaj. Je pač vedel, da je bolje, če zapusti gimnazijo z vencem narodnega mučeništva, kakor pa s slabim spričevalom.
»Zelenčeve« demonstracije so izzvale po nekaterih nemških listih velikanski odpor. Pisali so, da si Nemci v Ljubljani niso več svesti življenja, in svarili tujce pred to »jamo razbojnikov«. Nemški poslanec Menger je vložil celo zaradi ljubljanskih izgredov v državnem zboru interpelacijo, v kateri je zahteval razpust občinskega sveta in zadoščenje za »v dno srca razžaljene in v najplemenitejših čuvstvih zadete Nemce«.
Takratni ministrski predsednik grof Taaffe pa interpelaciji ni ugodil. Menger je sicer predlagal, naj sc o predsednikovem odgovoru otvori debata, pa je s svojim predlogom pogorel.
Ko sem bral to poročilo v časniku, se mi je Taaffe jako prikupil, a takoj nato prav tako zameril zaradi teh besed: »Opravičeno dvomim, da bi se
avstrijski Nemci čutili v dno srca užaljene in v najplemenitejših čuvstvih zadete radi postopanja ljudske množice, obstoječe večinoma iz šolarjev (!), pouličnih dečkov (Gassenbuben) in rokodelskih učencev.«
Nečuveno sem bil ogorčen, da si upa »ta grof« imenovati nas gimnazijce — šolarje in dvomiti, da bi bili Nemci po naši »veličastni« demonstraciji razžaljeni. Kako se predrzne govoriti o nas, pred katerimi se je morala policija zavarovati s »Postavami«! »Zares nezaslisano!«
Zdi se mi, da sta prvošolec in osmošolec oba enako napuhnjena; prvošolec, ker je prišel v gimnazijo, osmošolec pa, ker upa, da jo skoraj zapusti. »Mentorjevi« naročniki obojega spola, prvošolci in maturanti, so seveda izvzeti.	I'
V	Ljubljani se je razburjenje kmalu poleglo. Dokler so stražniki varovali Zelenčev spomenik, smo še včasih šli tam mimo. Ko so pa stražo odvzeli, je izgubil Zelenec za nas vso privlačnost. Kdo bi pač silil tja, kamor ni prepovedano!
Anastasius Griin je v življenju obogatil nemško književnost, po smrti pa slovensko, čeprav ne najdete tega nikjer ne v slovenski ne v nemški slovstveni zgodovini. (So pač zgodovinarji zelo pristranski in kaj površni možje, da jim včasih uidejo največje znamenitosti!)
Takrat je namreč nastala nova narodna pesem, ki nam v umetni obliki popisuje, kako so pri neki demonstraciji pomazali Zelenčev spomenik z jajci in črnilom.
»Anastazius Griin, zelenčev sin, jajca jedel, tinto pil.«
Rime sicer niso tako čiste, kakor jih je delal Cimperman — so pač že nekoliko podobne modernim.
Tudi ta »biser« ljudske umetnosti prepuščam nabiravcem narodnega blaga v poljubno porabo.
Ivo Brnčič I Samotno okno.
Neznane so naše poti, nihče ne zmeni se zanje. Vsakdo sam seje se v dni, sam svojo bol si le Janje.
V oknu so krokarji mraka ... Topo dežjih prisluškuješ.
Tiho je. Nihče ne čaka, da bi te vprašal: Veruješ?...
Padajo ure ko st6pe.
Koplješ v srce za bolestjo. Življenje bolnik je, ki sope v dušah s kopnečo zavestjo.
Nimamo solz več ne žalosti, kam bi s seboj, ne vem6. Utonil je sen o vseznalosti. Kaplje gubi se v tem6 ...
Dr. Fr. Jaklič / Nekaj o značilnosti ženske duše.
Nekrščanski svet ni priznaval in še sedaj ne prizna dostojanstva žene. Žalostno je bilo in je še njeno stališče pri poganih, pri Indijcih ali pri muslimanih. Šele Kristus je vrnil ženstvu čast in poudaril, da je ženska duša določena za isto posmrtno srečo in da ima v življenju in v kulturi prav tako važne naloge kot moški. Koliko se torej ima ženski svet zahvaliti krščanstvu! Pa saj se je ženstvo krščanstvu v vseh stoletjih zares lepo oddolžilo.
Zeno čakajo v življenju dosti drugačne naloge kot moža, zato je dal Stvarnik njeni telesnosti, še bolj pa njeni duševnosti precej različne zmožnosti. Kaj pa je zlasti značilno za žensko dušo? Dobro je to vedeti, saj ima vsakdo že v lastni družini ob materi in ob sestrah dovolj prilike, da te ženske značilnosti upošteva.
Tu govorimo seveda le o splošnosti, kajti dosti je tudi takih ženskih osebnosti, ki so jih vzgoja, študij, stanovsko delo, družinske ali pa druge okol-nosti bolj ali manj po svoje izoblikovale ter jim bolj ali manj odvzele njih pristno ženski poudarek.
Katere so torej poglavitne značilnosti ženske duševnosti?
I.
Ženska duša je bolj tesno spojena s telesom, kot je moška. Zato telesnost na njeno dušo mnogo močneje vpliva. Pa tudi obratno: duševnost sc na njeni telesnosti vse bolj izrazito javlja kot pri moškem.
Zatorej je ženska bolj kot moški zavisna od razpoloženja in od vsakokratnega splošnega telesnega stanja. Vedrost in potrtost, pogum in malodušnost, tesnoben strah in trdna odločnost ji večkrat bolj koreninijo v telesnosti, bolj tudi v čuvstvenosti kot pa v miselni vzročnosti.
II.
Žena nima manj razuma kot mož, pač pa je način njenega mišljenja nekoliko drugačen.
Moški razum gradi v logični zvezi in po logičnih zakonih misel na misel in pride šele postoooma do zaključnih sodb o življenju in svetu. Zena pa vidi neposredno in do dna, njenemu dušnemu očesu sc jedro stvari trc-notno zasveti.
Ta spoznanja potem deva eno poleg drugega in tako sestavlja mozaiku podobno sliko o življenju, dočim mož izvaja eno spoznanje i z drugega.
Čemu je pa dobila ženska duša to »gledajoče«, intuitivno spoznanje? Zato pač, ker so njene naloge tako raznolike in tako odločilno važne, da bi večkrat ne imela ne časa ne potrebnih pogojev za dolgotrajno razmotrivanje, marveč se mora brž in trdno odločiti.
Zensko spoznanje o tem, kar je zanjo v življenju važno, ne obvisi na malenkostih in je ne begajo v toliki meri razna stranska vprašanja; cclota se ji prikaže v bolj določni in jasni obliki. Večja in bolj živa vernost ženske duše ima v tem neposrednem in globljem spoznavanju vsaj deloma svoj vzrok, ko »gtada« in neposredno doživlja lažje bivanje in delovanje.
Zenska nima veselja nad dokazovanjem in utemeljevanjem. Kar ve, to razvidi naravnost in ne šele kot odsev drugih, daljnih resnic.
Ker svojega spoznanja ne gradi vedno po logičnih zakonih, ampak stavi eno spoznavo poleg druge, je pogosto vzrok, da se to, kar sprejme v šoli ali v samoizobrazbi, ne spoji vedno in nujno z njeno duševnostjo in osebnostjo, marveč ostane lahko tudi neasimilirano v njej. — In njene mozaiku slično sestavljene spoznave ji tudi omogočajo, da laglje nosi v sebi nasprotujoče si misli in prerekajoča se čuvstva kot moški. Zensko kdaj tare leta in leta srčna bol, pa vendarle na svojo rano dostikrat docela pozabi in se od srca nasmeje. Železna doslednost moških budi v njej spoštovanje, včasi ji je pa povsem nerazumljiva in jo ima za neutemeljeno trmoglavost.
III.
Misli žene so čuvstveno pobarvane. Do pojavov življenja in okolice zavzema stališče simpatije ali antipatije, moški pa laglje ostane hladno objektiven. Ta čuvstvenost pomaga ženi, da se proti svojim nalogam določneje in silneje usmeri in se povzpne tudi do najtežjih žrtev. Ista čuvstvenost je pa zanjo seveda lahko nevarna, ker je pravilnejše, če so čuvstva pod vodstvom razuma in volje, kot pa da imajo ona krmilo.
Miselni šolski predmeti, zlasti matematika, so za kako dekle manj mikavni, kot pa so n. pr. zgodovina ali pa živi jezik. Vendar so zanjo prav primerni, ker jo vadijo in utrjujejo v objektivnosti, ki se je oprostila motečemu vplivu srca.
IV.
Zenski duši je konkretnost bližja in resnične posamičnosti so ji vse bliže, kot pa ji je splošnost in idejnost. Moški dela bolj za neko idejo, n. pr. za Cerkev, za domovino ali za obči blagor, za socialne, filozofske ali za politične ideje, za povzdigo svojega stanu itd.; žena pa dela zlasti za osebnost, katero ljubi, ali pa /oper osebnost, katero mrzi. Materi ali hčeri, sestri ali ženi ali nevesti je cilj delovanja to, da osrečuje osebnost, za katero jc zavzeta.
Ta osebno-čuvstvena usmerjenost ženske duše jo dela manj sposobno in pripravno za oblast in za vladanje, kajti vsako vladanje zahteva hladno ne-pristranost, dočim pri ženski soodločuje tudi srce. Ta ugotovitev pa še iz-daleka ne vsebuje kakega podcenjevanja ženske duševnosti. Moškim je trda usoda odločila udejstvovanje v javnosti, v kateri sc križajo in tarejo koristi in zahteve. Kolikokrat se vračajo s težkim srcem in tudi morda z obteženo vestjo v svoi dom! Njih zenc in matere, sestre in hčere so pa prejele vse lepšo in vse bolj blažilno nalogo.
V.
Posebna ženska značilnost je tudi otroškost. Ne otročjost, marveč ona lepa, preprosta in rahločutna otroškost, katero proslavlia božji Učenik z besedami: »Ako ne postanete kot o.troci, ne pridete v nebeško kraljestvo.«
Zenska sc zaradi svoje otroškosti zna čudovito prilagoditi otroku, in sicer ne samo v zunanjem občevanju, ampak tudi v mišljenju in čuvstvovanju. Pa saj kako bi sicer mogla mati živeti z otroki ter sc vživljati v njih nazore in težnje, če bi ne bila prejela od Boga te lastnosti?
Otroškost ženske duše sc lepo javlja v tem, da pri vsem svojem globokem življenskem spoznanju in gledanju bistva stvari utegne ohraniti rahločutno čistost otroka, plahost pred grehom in tolik odpor do vsake nedostoj-nosti, da občuti ob njej skoro telesno bolečino. Ob vsem svojem nagnjenju do
ničemurnosti je v svojem bistvu vendarle ponižna in skromna kot otrok. Ljubezni potrebuje, kot jo je potrebovala še kot dekletce, in je srčno vesela vsakega daru, najisi je še tako skromen, če se ga le drži del osebnosti in dih srca.
In še tole: otrokovega srca ni mogoče prevariti, otrok vidi vsakemu v srce in ve, kdo ga ljubi in kdo ga ne, kdo se mu hlini in kdo mu je tuj. Tu nobena maska nič ne opravi. Nekaj sličnega je tudi z žensko dušo: skozi navidezno prijaznost, hlimbo in laž vidi v srce, četudi si včasi sama noče priznati tega svojega spoznanja«, ker jo boli in peče.
VI.
Moška duševnost je bolj obrnjena k zunanjemu stvarnemu svetu in k duhovnim vprašanjem, žena je pa bolj osebna. Napačna in krivična pa bi bila trditev, da moški manj ljubi in je bolj sebičen k'ot ženska. Očetova ljubezen ni prav nič manjša, kot je materina. Razlika je le v tem: očetova ljubezen je zavedna in ukazana od volje, dočim materina ljubezen izvira iz silnega nagona, ki je položen v njeno dušo. Isto je z drugimi vrstami ženske ljubezni, z ljubeznijo hčere, sestre, žene ali neveste; žena ima prirojen nagon, da se hoče žrtvovati za druge, in najde svojo srečo v udejstvovanju tega plemenitega nagona. Požrtvovalnost mater in žen in sester je včasi tako junaška, da jo more moški le strme občudovati, ne pa posnemati.
Ako imamo to požrtvovalno ljubezen, ta osrečevalni gon ženske duše, pred očmi, bomo morda to ali ono vse ugodneje sodili, kot pa bi nam veleval prvi zunanji vtis. Hči ali sestra je kdaj zato manj cvetočega obraza ali pa manj dragoceno oblečena, ker daje svoje skromne dohodke ali prihranke očetu ali materi, bratom ali sestricam, ki so v težkem položaju. Včasi plemenita žena cela leta trpi in bolest pije njene dušne in telesne moči, ona pa molči iz rahločutne obzirnosti in usmiljenosti, da bi še drugim ne pripravila bridkosti, če bi potožila ali se razjokala. Ta ali oni mož ali sin ali brat ne vidi, kako mu žena ali mati ali sestra sproti razbere in izpolni vsako željo glede hrane, obleke ali udobnosti, sam pa je do nje sramotno majhen in sebično brezobziren. Mati ali žena ali sestra je kdaj v prah ponižana in kruto razžaljena, a vzlic temu še vedno opravičuje sina ali moža ali brata pred drugimi in tudi pred samo seboj. In ob boleznih ali drugih družinskih nesrečah popolnoma pozabi nase in ljubeče rahlja bolniško posteljo, bedi in streže in teši, ko sama komaj še stoji pokonci: to je ljubezen, vse bolj vredna opevanja kot pa zgolj čutna ljubezen. Stari Deseničan ne pravi tako napačno v Veroniki Deseniški:
Doslej sem mislil, da stoji življenje na bronastih nogah — kovaško delo, zdaj pa izvem,
da njega pajčevinasto tkanino nam drobni, beli prsti snujejo.
Ljubezen ženske duše more kdaj tako narasti, da prevpije vso ostalo duševnost in gazi tudi ukaze vesti. Kadar se ženska duševnost razplamti v vsem svojem žaru, je sposobna za vse, za dobro in za zlo. Njena ljubezen postane lahko tudi^ demon, ki upropašča sebe in druge.
•i v0 jc rehgioznost tako blagodejno vodilo in tako plemenito dopolnilo vsake ženske duše.
A. C. M. K. / Znamenje.
V	dneh judovskega kralja Ahaza je bilo. Vse ljudstvo je služilo Baalu in Astarti. Tedaj je v temine tistih dni sveti videc Izaija zaklical, da bo Devica rodila sina Emanuela, Boga z nami (Iz 7, 14). Evangelist stare zaveze nam je med svojimi veličastnimi slikami, najlepšimi biseri v vsem svetovnem slovstvu, prvi naslikal Bogorodico.
In se je zgodilo v dneh cesarja Avgusta in Heroda Groznega, da je preprosta Devica iz skritega Nazareta v votlini blizu Betlehema položila v jasli Detece-Boga. In so rekli, da je evangelist Luka prvi naslikal deviško Bogorodico, kar pa je le legenda. Res pa je, da je okoli 1. 60. navdihnjen od Svetega Duha jel pisati evangelij, kjer nam v prvih poglavjih prečudno lepo riše Devico, ki je Bogorodica.
In spet je bilo 1. 431. v Efezu. Carigrajski patrijarh Nestorij je začel tajiti, da bi bila Marija Bogorodica. Tedaj je oživelo maloazijsko mesto efeško. Od vseh strani so prihajali sveti očetje, da bi branili vero, da je Marija prava Bogorodica. In je prihitel sv. Ciril iz Aleksandrije, da je v svojem bisernem govoru slavil Bogorodico. Sv. zbor pa je izpovedal: »Če kdo ne prizna, da je Emanuel res pravi Bog in da je zato Devica zares postala Bogorodica — po mesu je rodila učlovečeno Očetovo Besedo — bodi preklet!« — Vse ljudstvo je ves dan do pozne noči pred cerkvijo čakalo odločitve. Ko pa so zvedeli resnico, tedaj so zagorele plamenice v Efezu in ljudstvo je slavilo sveto Bogorodico. In v tej veri sta se bratsko družila Vzhod in Zapad.
1500 letni spomin slavimo. Zrasli smo iz majhnega naroda slovenskega. Zrastli smo iz naroda, ki hrani dediščino sv. Cirila, ki je v svoji mladosti v Carigradu slavil Bogorodico in njeno slavo širil med nami, in Metoda, ki je najbrž v cerkvi Marije Snežnice mašnik postal in le-tam slovansko novo mašo pel. Zrastli smo iz naroda, ki hrani bisere o Bogorodici v narodni pesmi. Svoje žuljave roke so naše matere sklepale v čast Bogorodici za nas. Prav v preteklem stoletju je vstal iz slovenske zemlje svetcc Slomšek. V svetniški slutnji je odprl okno proti Vzhodu, ko je opozoril, naj bi Slovenci v duhu sv. Cirila in Metoda delali za sveto edinstvo. Vse svoje delo je izročil v varstvo presv. Bogorodici. Danes je jasno, da bo vprav zaradi te velike zamisli postal svetnik na naših slovenskih altarjih.
1500 letni spomin slavimo. Slovanska katoliška mladina je na kongresih v Ljubljani in Bratislavi ponovno naglasila veliko našo nalogo: delo za cerkveno edinost v duhu sv. Cirila in Metoda. Ni pa druge poti kot po Mariji. Izjavila sta to Leon XIII., ki je Bogorodico imenoval vez med Vzhodom in Zapadom, in Pij XI., ki je, ko je bil še nuncij na Poljskem, dejal, da silno želi preliti kri za cerkveno edinost, in je še zapisal 1. 1923., da vzhodne ločene Slovane njihova posebna ljubezen in pobožnost k deviški Materi božji loči od mnogih krivovercev in jih nam približuje; to je vez edinosti.
Rusi sami so te misli potrdili. Konvertit profesor P. Šuvalov je dejal: »Rusi nismo zaman ohranili češčenja Matere božje med dragulji svoje vere. Marija bo vez, ki bo združila obe Cerkvi.«
1500 letni spomin slavimo. Sv. Bogorodica je stala ob zibeli krščanstva v Rusiji. Veliko je bilo število cerkva v Rusiji. Važnih čudodelnih podob je bilo do 500. Globoka je ruska religiozna duša. Zato je vse Ruse globoko pretreslo, ko so pred tremi leti na glavnem trgu v Moskvi podrli kapelico Iverske Bogorodicc, kamor se je zatekal ves ruski narod. Ali bo ostalo res, kar pravi ruski filo/.of-svečcnik Sergej Bulgakov, da bo Bogorodica rešila Rusijo, ker sc po ruski zemlji še poznajo stopinje Bogorodice?
Ah,	odprimo okno	proti Vzhodu! Širen je razgled	po	poljanah	svete
Rusije,	ki	nam jih rišeta	Dostojevski in Tolstoj. Sveta Rusija,	širna	in pro-
strana, ali si še sveta?
V	skrivnostni grozi nam govori o razdejanju svete Rusije Vladimir So-lovjev,	izvoljenec, ki	je z detinskim očesom neskaljene čistosti	zrl	skrivnosti
božje; a	v	tej grozi zagleda na nebu čudovito znamenje ljubezni	(1.	1898):
Le eno	eno v vek! Naj v spečem hramu vstane
v tišini	grom in blesk pekla sred mračnih tmin*
naj pada vse — samo en prapor se ne zgane, samo en ščit se ne zmaje sred ruševin. —
K svetišču v mraku groznih sanj smo pribežali, v dušečem ognju se je ves naš hram kadil, po tleh srebra razbiti drobci so ležali, po strganih preprogah črn sc dim valil. —
Samo zaveze večne Znamenje nebeško
med nebom	in zcmlj6 kot nekdaj še stoji,
v nebeškem	siju, glej, Devico Nazarcško,
pod njo še sika zmaj strupeni — brez moči. ..
(Fr. Grivcc, Vladimir Solovjev str. 20, 28.)
Ah, Solovjev, videl si resnično grozo, ko se je na altar postavljal Lenin, med delavskim ljudstvom netil upor, se ruval iz src otrok Bog, sc polnile ječe z verniki, ko so na Soloveckih otokih umirali v zapuščenosti svečeniki in škofje, sc Kristus, ki ni imel svojega toliko, kamor bi glavo položil, kot prijatelj kapitalistov slikal, ko so vstajale sile podzemlja, da bi uničile vse; ah in takrat je bilo tebe strah in jc danes groza tudi nas. A odprli smo danes na 1500 letni spomin okno na Vzhod in v veliko tolažbo smo zazrli Tvojo drugo sliko, vizijo o cerkvenem zedinjenju ob koncu svetovne zgodovine: Ko se je sredi temne noči v bližini Jeruzalema izvršilo zedinjenje vseh kristjanov, je nočno temo naenkrat ožaril čudovit blesk, in na nebu sc je prikazalo veliko znamenje: Žena, oblečena v solncc, luna pod njenimi nogami, na glavi venec dvanajst zvezd. Prikazen je nekoliko časa stala nepremično, potem pa sc je pričela pomikati na jug. Papež Peter je zaklical: »Glejte, to je naša zastava! Pojdimo za njo!« In šli so za njo, k božji gori Sinaju... (Grivec, Cerkev, 311.)
Za 1500 letni spomin odprimo okno na Vzhod. Pa pomislimo, da smo prav Slovenci poklicani v prvi vrsti za veliko nalogo, ki nam jo je zapustil kot dragoceno dediščino svetec Slomšek, da ustvarimo most med Vzhodom m Zapadom. Bogorodica pa nas bo v teh hudih dneh varovala, da se bomo znašli nekoč vsi Slovani v bratskem objemu in edinosti sv. vere. Zgodi se, zgodi!
Hrabro slav I Prošnja.
..Popotnik pozni, kam hitiš?“
»Tema še gosta je pred mano, za mano krešejo sc strele. Gospod, pripelji me na pot, kjer ni ne bojev in ne zmot: svetloba v dušo naj posije, lepoto Tvojo mi razkrije! ...«
J. D. / O ljubezni do domovine.
V. Domovino ljubiš, kajne, sinko* moj?
O. Di, oče,* ljubim jo.
V. Zakaj jo ljubiš?
O. Ker je moja domovina.
V. Kajne, s tem hočeš reči: Svojo domovino ljubim, ker ji je Bog dal toliko prirodnih lepot, visokih gora in rodovitnih ravnin, prav kakor pesem poje:	J
Mila,	kuda si	nam ravna,
mila,	kuda si	planina.
In pa še zato jo ljubiš, kajne, ker ima tak6 dolgo, slavno zgodovino za seboj in nam je dala toliko slavnih mož, pesnikov, pisateljev, umetnikov in učenjakov, ki slovč po vsem svetu?
O. Ne, oče, Vi me nalašč skušate.
V. Kak6? Skušam te?
O. Di! Saj ste mi sami pravili, da ima n. pr. Švica še višje gore kakor so naše in da je n. pr. dolina ob reki Nilu v Egiptu še mnogo rodovitnejša od naših ravnin in da imajo druge dežele še mnogo več slavnih mož, pesnikov, pisateljev, umetnikov in učenjakov svetovnega slovčsa kakor pa naša Slovenija in Jugoslavija; in vendar: ako bi jaz, Vaš sin, moral po nevemkakšnem povelju živeti v Švici ali v Egiptu ali kjerkoli drugje, bi bil žalosten in ne bi nikdar tiste dežele tako ljubil kakor Slovenijo in sploh vso Jugoslavijo.
V. Zakaj	torej ljubiš Slovenijo	in sploh	Jugoslavijo?
O. Ljubi	oče, saj sem	Vam že	povedal.
V.	Povedal si mi?
O. No, seveda: ker je to moja domovina.	(p0	H.	Kleistu.)
*	Ako bi se ta razgovor porabil pri kakšni prireditvi, sc imeni »oče« — »sinko« lahko spremenita v »mamica« — »hčerka« ali »učitelj« — »učenec« in podobno.
Marija Kmetova / Božiči.
Sveti Miklavž,
med nebom in zemljo tiho hodiš, vodiš za roko otroške željč. Darov jim prinašaš, jim siješ ko solnce. Ko pa sanje o tebi zatonejo, je čar otroških dni že s kopreno zastrt, je že zaprt brez skrbnosti svetli vhod. Ti prvi si izmed božičev.
Ena sama dehteča je pot od Miklavža do tebe, sveti večer.
Samih belin prepoln je svet, en sam trepet je migljajočih snežink: se uži-gajo, krešejo, dnevov višino nižajo, dokler ni vsepovsod en sam mir: zvonenje in jaselce; Jezušček, Marija in Jožef; drevca v lučkah, v duši nebeški odmev: sveta noč, blažena noč ...
Sveti dan, štefanji dan, tepežni dan —
trije so dnevi veselja, hrupa, potic. Ena sama nedelja se na široko razteza; toplota, dih praznika v brezdelje zamamlja. Mladina v snegu z mladostjo košati se. Kratkih dni sleherni drobec rad6sti je poln. Mesečina v nočeh zmizlih snežink lučke zažiga. Nato Trije kralji sveti
zlata, kadila in mire donašajo. Zlata za duha, da vedro navzgor je za pota pripravljen.
Kadila za želje, koprnenje srca, da v molitvi razpn6 se, hitijo v nebo, poiščejo dom pri Gospodu. In mire za tiste grenkobe, ki v križu v sladkost se spreminjajo.
Svetih božičev poslednji pa žarek je svečnica.
Je ko ključek za solnce, za dneve najtanjše pomladi. Belina snega ni ostra, bodeča več. Mraza prijem, dasi hud, 'kar za šalo se zdi. Na tenko že zemlja budi se, še tiše se v drevju sokovi nabirajo. Ptiček, ko čivkne, že čuti pomlad ...
Dr. L. Sušnik / Narodna propaganda v francoskem slovstvu.
V	prvi vrsti je šlo pri tej propagandi za izgubljeni deželi A 1 z a c i j o i n Loreno. Da bi zopet dobili ti provinci, je bil konkretni in vsem vidni cilj
—	želje po revanši. Ta motiv se vedno zopet ponavlja pri razmotrivanjih o razmerju med Francozi in Nemci. Celo R. Rolland se mu ni mogel izogniti (Dans la Maiison, s. 224 ss.).
Tako se suče cela vrsta del okoli teh dveh pokrajin, kar je izliv ne le nacijonalnc, ampak tudi pokrajinarske note v slovstvu. Z njima so se bavili in ju budili k novemu življenju: Erckmann-Chatrian, Jean Variot, Umile Moselly, H. Bordeaux, A. Theuriet, Andre Lichtenberger, Charles du Rouvrc, Georges Ducrocq i. dr.,1 zlasti pa Rene Bazin in Maurice Barrčs.
Veliko pozornost je vzbudil Renč Bazin s svojim domoljubnim romanom Les Oberlč (1901). V njem nam slika razmere v Alzaciji pod Nemci ob zastopnikih treh rodov ene družine. Ded Filip se je še vojskoval proti Prusom in jih zato sovraži, a je ohromel. Višek je pač prizor, ko pokaže nemškemu grofu vrata (s. 309). Oče Jožef je povzdignil dedno posest in lesno trgovino ter sc iz praktičnih razlogov prilagodil nemškim oblastnikom. Hči Lucijana, ki se odgaja v penzijonatu v Baden-Baden, že ne čuti nobenega odpora več ter se kesneje celo zaroči s pruskim huzarskim častnikom baronom Parnovvom. Jožefov sin Ivan pa se vrne s svojega Študiranja v Monakovem in Berlinu kot srdit nasprotnik nemškega gospostva in goreč ljubitelj Francije: zato noče nastopiti uradniške karijere, temveč hoče prevzeti očetovo delo. Tako se križajo v rodbini razni vplivi in kažejo dogodki dva nasprotujoča si svetova. Ko bi moral Ivan odslužiti v Strasbourgu svoje prostovoljsko leto, ne more več zdržati, žrtvuje nado na zvezo z ljubljeno Otilijo, lepo županovo hčerko, in dezertira na Francosko. Tako se razdere tudi sestrina zaroka.
Vnet pristaš Francozov je zraven župana Bastiana zlasti še gozdar Urh, brat Jožefove žene Monike, bivši francoski dragonski oficir. Nemška vlada
1 Prim. »Dom in svet« 1922, str. 232 s.
tišči vse k tlom in neka m-ora leži na dušah. Skrivna skrb radi nemške mogočnosti jih razjeda. Nemci so naslikani ko trdosrčni, zlobni, samopašni, nerodni. Domovinsko čuvstvo Alzačanov in njih avtonomizem izzveni v simpatije do Francije, po kateri večinoma hrepenijo z vsem srcem. »Cest la France qui chante« (s. 396). Lepa romarska cerkev sv. Otilije na gori istega imena (Sainte-Odile) je nekak simbol ljudske duše alzaške.
Isto temo je povzel Renč Bazin še kesneje spričo svetovne vojne v Les Nouveaux Oberlč (1919). Alzačana Peter in Jože iz tovarnarjeve družine Ehrsam sta ob izbruhu vojne 1914 v težki dilemi. Peter se odloči za Francijo, pobegne čez mejo ter ima tam razne težave, ker mu ne zaupajo i. dr. Ranjen pride potem v Provanso, kjer se zaljubi v Marijo de Clairepee. Jože se bojuje med Nemci na vzhodni fronti v Litvi, pozneje pa pri Reimsu na zapadu; radi mnogih šikan zbeži slednjič tudi on k Francozom. Za Petrov dooust se snideta zopet doma. Jože ne mara biti manj vreden kot brat: javi sc k prostovoljcem na francoski strani. Peter pa se še odreče sreči z izvoljenko ter se rajši bojuje dalje.
Tudi ta roman preveva globoka domovinska ljubezen; je pa bližji pravi realnosti, kor Je lahko uporabil skušnje iz voine in so se med tem pojmi razčistili (Barres!). Nemci so narisani kot sirovi pokončevalci, Francozi imajo sicer tudi svoje napake, a zdrav razum in čast sta j>im nad vse. Najbolje oa Je označeno težko stališče Alzačanov, ki jih ne razumejo prav niti v Franciji niti v Prusiji, a se kljub vsem neprilikam in nevarnostim odločajo za Francijo, ki jo ljubijo ...
Drugače je Bazinova kompozicija dokaj ohlapna, tako da napravijo posamezna mesta boljši vtis kot pa celota.
Večje število patriotskih, globlje zasnovanih romanov pa je napisal strastni narodniak Maurice Barrčs. doma iz francoske Lorene. Z njimi je najbolj prebudil francosko mladino in ustvaril v njej bojevito razpoloženje. Njemu pritiče pri poglobitvi nacijonalncga čuvstvovanja največji delež.
V	prvi trojici romanov Le Culte du Moi (1888—1891) se bori proti teoriji o izključni odvisnosti človeka od čarovnega in krajevnega osredja, kot sta jo zagovarjala z nemškim duhom prežeta Taine in Renan in so jo v slovstvu uporabljali naturalisti s Zolajem na čelu. Kot aristokratski individualist napada vodilne in vendar tako povprečne ljudi v prestolnici ter se norčuje iz njihovega zoprnega, neznačajnega, barbarskega početja z ostro romantiško ironijo. V U n Hom m e libre, drugem teh romanov, zbežita dva enakomisleča prijatelja iz udejstvovanja v mestni družbi v samotno lorensko vas. Ob čitanju asketskomističnih del raziskujeta svojo notranjost, dokler jima ne Dokaže tamkajšnja okolica s svojo zgodovino izhoda iz brezplodnega samoogledovanja k — narodu! V njegovi tradiciji, v družini in domačiji, so trdne korenine sleherne moči. Kot največja nasprotnika se izkažeta brezvestni Pariz in dedni sovražnik za Vogczi, ki se opira na silo duha in orožja pa na dobro upravo.
Barres kaže tu pot k duševnemu prerodu s tem, da premišljeno nasvetuje odpoved pokvarjenemu življenju v velemestu in prelom z nazori, iz katerih vse to izhaja in ki jih podobno izpodbija P. Bourget. Le resno premišljevanje in žrtev trpljenja moreta dvigniti duševne energije.
Ob Barriisovih nadaljnjih delih, v katerih se uveljavlja kot kritik in kulturni psiholog, se da prav lepo zasledovati pomembni preobrat v francoski miselnosti od skeptičnega relativizma k aktivnemu nacijonalizmu. Njegovi spisi so mejniki na tem potu, po katerem mu je sledila večina francoske inteligence,
ker ji je imponirala njihova blesteča oblika in izredna metodičnost, s katero je sistematično izgradil stavbo vseobsežnega nacijonalizma.2
Sledeča trojica romanov (1897, 1900, 1902) ima naslov Roman de P£ n e r g i e nationale (prvi »Les Deracines«, drugi »L’Appel au Soldat«, tretji »Leurs Figures«). So to življenjske zgodbe 7 Lorencev, tovarišev iz liceja v Nancyju, ki, vzgojeni v napačnem filozofskem naziranju in izruvani iz domačega osredja, večinoma podležejo pogubnim razmeram v prestolnici. Ozadje tvorijo politični boji onega časa, krize ob nastopu generala Boulan-gerja, panamski škandal in — vsaj posredno — Drcyfusov proces: ob njih se odražajo mišljenja in nastopanja opisanih oseb, tako da dobite tu res nazorno in nepozabno sliko teh sicer zelo zamotanih dogodkov. Barrčs odn. njegov dvojnik Sturel razčlenjuje vse te krize, da bi dognal diagnozo bolezni, ki razjedajo Francijo: ideološka stran romanov, ki gre vzporedno z razvojem njegovega lastnega svetovnega nazora, pa naj pokaže zdravila, ki bi ji mogla pomagati.
Glavne napake so po njegovem (prim. zlasti poglavje IX.: La France dissociee ct d<5cčrcbrče v »Les Deracines): slab šolski sistem (vzgoja v drž. internatih), ki povzroča, da se mlado francosko izobraženstvo izkoreninja iz rodnih tal in da se ubija v njem konkretni domovinski čut na ljubo nekemu abstraktnemu državnemu idealu, sistem, ki odtujuje mladino tudi vsaki zdravi produktivni delavnosti, ker je preračunan le na odgoj uradnikov, dalje umazane intrige koruptnih parlamentarcev, podkupljeni listi, razcepljenost naroda in najvažnejših stanov, brczglavost v javnem življenju, ker primanjkuje resne politične doktrine, zlasti pa kakega dobrega voditelja. Zadnje je zlasti poudarjeno v vsem »L’Apel au Soldat«; »II faut toujours une traduction pla'tique aux sentiments des Frani;ais, qui ne peuvent rien čprouver sans Pincarner dans un homme« (str. 52).
Da bi temu odpomogel, skuša Barres predvsem zgraditi enotno teorijo o narodnosti. Njegova zamisel nacijonalizma skuša obseči vse prvine moderne duhovnom’ in upošteva zlasti vse vrste tradicije (kult prednikov, verstva, znanost, čuVstvovanjc. skušnje), pa tudi tako raznolike stvari kot so socija-lizem, regionalizem, federalizem. Da bi združil vse raznotere in nasprotujoče si politične in duhovne smeri Francije v eno rezultanto, ki naj bo celokupnost v'eh pozitivnih narodnih vrednot, in jim vdihnil nacijonalnega čutenja in hotenja, je zamislil Barrčs to svojo ideologijo novega nacijonalizma kar se da široko, vseobsežno, tako da je mogel privzeti vanjo vse, kar se mu je zdelo količkaj koristno: ustvariti je hotel možnost, da bi se ga lahko oprijeli tako katoliki kot pozitivisti, verni kot neverni, bogati kot ubogi, napredni kot konservativni. Temu idealu je posvetil vse svoje napore in vsa njegova dela so spisana v podkrepitev tega prizadevanja. Motril in sodil je vse edino s stališča Francije.
Prepričan, da narodova moč peša in da je državni organizem težko bolan, da je torej domovina hudo ogrožena, medtem ko sovražnik stalno napreduje, se ne more otresti čuvstva lastne in splošne nesigurnosti. Skrbno m previdno išče vse faktorje, ki bi mogli služiti uspešnejši obrambi; zlasti pa vedno znova dokazuje, da more priti rešitev le iz nepokvarjenih plasti podeželskega ljudstva. Kot dober poznavalec razmer za mejo in ob meji je gledal marsikaj z drugačnimi očmi kot ljudje v središču; zato sc je zavzemal za ohranitev tradicij, za primerno upoštevanje pokrajin (prim. zanimiv obisk
,	.. . l>r‘m- ^rllst Robert C u r t i u s, Maurice Barres und dic eeistigen Grundlagcn des
tranzosischen Nationalismus, Bonn 1921.
Saint-Phlina pri Mistralu v »L’Appel au Soldat« str. 380 ss.), zato se je trdovratno bojeval proti centralizmu v francoski politiki in upravi, zato je skušal pridobiti za svoje nazore tudi socijaliste. Končni smoter pa mu je osvoboditev Alzacije-Lorene.
Tako se je razvil Barres iz literarnega esteta polagoma v nacijonalnega pedagoga, ideologa in sociologa. Udejstvoval se je v tem smislu kot poslanec, predavatelj in organizator. V to svrho je napisal še vrsto političnih del, n. pr. L’E nnemi des Lois (1892), S c e n c s et doctrines du Nationa-lismc (1902) i. dr. Njegov nacijonalni sestav, ki ga podaja tu, ni samo političen, marveč tudi estetsko, religijozno in socijalno zasnovan. S tem je Barres politiko zelo poduhovil, še bolj pa čuvstveno dvignil. Dobro je namreč vedel: »L’intelligence, peuh! Nous sommes profondement des etres affectifs. L’emoti-vite, c’est la grande qualitč humaine« (Leurs Figures str. 341). Zato se kaže v njegovih spisih ne le vsa moč logike globokega misleca in visoko izobraženega moža, temveč tudi silna volja in strastna čuvstvenost izredno senzitivnega umetnika.
Potem ko je Barres v drugih delih (n. pr. Le Voyagc de Sparte 1906) opredelil svojo zamisel tudi z estetskega vidika ter se izjavil resda za prvenstvo klasicizma, a le takšnega, ki je v višji sintezi privzel vase tudi romantiko, je osvetlil še etično plat svojega nacijonalizma. Kot podlago za bodoči razvoi je pa prikazal najprej način, kako je treba v tem duhu vzgajati mladino. V Les Amitičs franjaises (1903), nacijonalnem »Emileu«, vzame pisatelj, ki je s^loh rad popotoval (zlasti na jug: v Španijo, Italijo, Grčijo, Sirijo itd.), sina Filipa s seboj na pot — med drugim tudi po Loreni in Alzaciji — ter ga ob vsakovrstnih pripetljajih in še ob nesporazumih z nemško guvernanto počasi privede do razumevanja vsakršnega organskega življenja, narodne časti in narodne dolžnosti, ki obsega tudi revanšo. Tako vcepi otroku tri glavne ideale: ljubezen, čast, razumevanje domače prirode.
Po takšnih pedagoških normah naj se vzgaja mladina k večji narodni zavednosti, zlasti še, da bo imela več smisla za trpeče obmejne pokrajine. Zakaj A 1 z a c i j a i n Lorena sta pisatelju najbolj pri srcu. Zopet in zopet hit<5 njegove misli tja v obrenske kraje, kjer sc jezikovna meja spreminja Nemcem v korist, ter budi zanimanje zanje ob vsaki priložnosti, da bi jih približal rojakom, ki so jih na splošno le premalo poznali. Vse dolgo potovanje po mozelski dolini v »L’Appel au Soldat« (str. 266—414) ima le namen, da avtor lahko nariše z vso ljubeznijo čare in posebnosti Lorene, njeno narečje, narodno blago, zgodovino, spomenike, prirodne lepote, značaj prebivalcev, socijalnc razmere in pa njeno težko usodo pod tujim jarmom: z boljo v duši beleži znake germanskega prodiranja in s srčnim zadoščenjem dokaze odpornosti, posebno kar se tiče ponemčevanja v šoli: »elle (Nemčija) preche l’annčantissement de notre langue, de notre pensče. Cest une guerre saerče« (str. 350).
Usoda svoj čas samostojne, potem dolgo avtonomne, slednjič v zadnjih par sto letih francoske Lorene je v marsičem značilna, za pojmovanje narodnosti poučna (prim. str. 371 ss). Če narod opusti svoje spomine, običaje, izročene ideale, se izgubi v drugem (str. 409). Da sedaj to ljudstvo ne izgine v nemški poplavi, je treba okrepiti njegovo odporno silo.
In tu je prilika, da pokaže Barrčs ob konkretnih primerih iz prakse, kako je zasnovana njegova nacijonalna etika, po kateri želi da bi se ravnali ljudje v zasedenih pokrajinah.
Kaj naj store, postavimo, zavedni lorenski fantje, ko pride čas, da naj bi odslužili pod Prusi vojaški rok? In pa — ali je prav in v redu, da se
domača dekleta može s priseljenimi Nemci? Kaj naj stori v takih notranjih konfliktih posameznik, da bo ravnal pravilno in narodno?
Po Barresovem mnenju je Bazin, ki je v »Les Oberle« načel ta vprašanja, svojo nalogo vsaj deloma napačno rešil. Mladina, zlasti ona iz svobodnih poklicev, naj bi	ne bežala	iz dežele, ker s tem le napravlja prostor	tujcem,
prepuščajoč jim	zemljo in	imetje	v njihovo največje veselje. Nasprotno. S
svojo bogato in plemenito osebnostjo, z žrtvijo trpljenja v vsem življenju naj vselijo nasprotniku spoštovanje pred svojo posebnostjo, pred svojim junaštvom. Njihova dolžnost ni, da slede trenotnim nagibom srca, kot so delali številni izseljenci 1. 1871/72, temveč da ravnajo vedno po dobro premišljenem načelu in ostanejo na mestu — kot kremen pod škornjem tujčevim!
Te probleme obravnavata dva romana pod skupnim naslovom: Les Bastionsde	1 ’ E s t: v	njih sc	kaže že nova borbena odločnost.
Prvi: Au	Service	de 1	’ A 11 e m a g n c (1905) se vrši v	Alzaciji
okoli Strasbourga in gore sv. Otilijc.
Prikazuje nam medicinca Pavla Ehrmanna, tovarnarjevega sina iz okolice Colmarja. Mladi Alzačan naj bi služil kot enoletni prostovoljec pri topništvu; a komaj stopi v ka'arno, žc hoče pod težo neprijetnosti zbezati ponoči z vlakom čez mejo. V zadnjem hipu sc odloči, da vztraja, in sc potem resno trudi, da vsem sitnostim nakljub dobro spolnjuje težke vojaške zapovedi. Poročnik inštruktor je končno zadovoljen z njim in ga celo pozove, naj služi še toliko, da bi postal častnik, a on to odkloni, ker se ne namerava v slučaju vojne bojevati na nemški strani proti sorodnikom v francoski armadi.
Barrčs pripoveduje vse to mirno in stvarno kot osebna priča dogodkov: polovico knjige obsegajo sploh lastni vtisi iz teh pokrajin in razmišljanja o ondotnih razmerah. Hladno, preračunano skuša z malimi značilnimi potezami prikazati manjvrednost nemških šeg, njihove nature, vzgoje in umetnosti. Iz takih mest zveni preziranje Nemcev, ki jih označuje nesamostojnost, topost, sirovost, samogoltnost. Nimajo okusa in so brez prave omike v nasprotju s finostjo in .plemenitostjo francosko. Razni prizori iz življenja v vojašnici in sožitja z nemškimi tovariši so kaj značilni. Posebno je očividno njihovo hlapčevsko ponašanje do višjih pa prevzetnost pred nižjimi. Da se pokaže nadmoč Francozov tudi v dejanju, pomečejo alzaški študentje v varieteju Nemce iz njihovih lož. Romanizacija Germanov je potemtakem dolžnost in stremljenje alzaških tal. Kcltoromani s svojo višjo prosveto morajo pregnati barbare, če ne drugače, z bojem z Vogezov. Take misli mu navdaja posebno gora, ki nosi ime zaščitnice domače zemlje, vekovita znanilka alzaške duševnosti. »Toutcs les puissances de Sainte-Odile se fondent dans un chant civilisatcur« (str. 56).
In kako naj se zadrže dekleta? Pač ne tako kot v nesrečni družini Obcrld pri Bazinu. O tem govori drugi roman Colette Baudoche (1908). Zgodba je pisana resno umetniško, a je prežeta globoke protinemške tendence, ki tembolj učinkuje, ker ni kričeča ali prisiljena. Mladi pruski profesor dr. phil. Friderik Asmus iz Kiinigsbcrga v Prusiji pride za učitelja na gimnazijo v Metz. Stanovanje dobi pri gospč Baudoche, ki se preživlja s svojo vnukinjo Colette z gospodinjstvom in šivanjem. Polagoma podleže Asmus vplivu francoske^ nravi dam in njihovega doma. Po nekem izletu zaprosi Coletto za roko, a ta si želi še časa za premislek. O počitnicah razderc pro-°r	zar°k° z rojakinjo, a ko se vrne, mu Coletta na spominski dan
za padlimi Francozi izjavi, da ga — Prusa — kot Francozinja ne more vzeti. Tako zmaga narodna zavednost nad ljubeznijo: Coletta žrtvuje lastno srečo iz domovinske ljubezni.
V	obeh primerih zmaga torej interes celote nad osebnimi oziri. Alzaški
mladenič in lorenska mladenka sta postavljena za zgled stanovitnosti in ponosa, da osvetlita v pravi luči takšne usodne odločitve, ki pomenijo same na sebi žrtev. Obe povesti dišeta veličino francoskega duha, globoko domoljubno občutje ter zrastlost z lepo pokrajino in njeno zgodovino, iz katerih je treba črpati sile in volje za uspešen odpor proti misijam pruskih lajtnantov in kulturonoscev.
Kakor prej nemške vojaške kroge, tako je narisal pisatelj tu po njegovem tipičnega pruskega intelektualca. Profesor Asmus je nespreten, nemodno oblečen, pedanten, drugače pa dobrega srca in dovzeten za višje čare francoske okolice. Ob različnih pomenkih in prireditvah je prilike dovolj, da se pokaže velika razlika med nemško in francosko nravjo in omiko.
Marsikaj je v obeh tendenčnih romanih, ki hočeta na vsak način dokazati pravilnost dane teze, seveda hote tako prikazanega, nalašč skonstruiranega, površno gledanega oz. zavestno karikiranega. S takšnim smešenjem hoče vzbuditi Barrčs tako rekoč instinktivni stud do Nemcev. Tako posploševanje ozir. priostrenje ev. napak so mu Nemci tudi najhuje zamerili, oponašajoč mu, da se da voditi zgolj od sovraštva. Ne da bi hoteli to postopanje zagovarjati, moramo resnici na ljubo omeniti, da priznava tudi nemške dobre strani, tako n. pr. znanstvene metode na univerzah, zdrav realizem, tesno spojitev reda in neodvisnosti itd. (v Roemerspacherjevem pismu iz Nemčije v »L’Appel au Soldat«, str. 28 ss.); s takšnim primerjanjem hoče globlje doumeti francoske posebnosti. Ni mu bila merodajna gola mržnja, temveč resno domoljubje in resnično prepričanje o vzvišenosti francoskih darov nad nemškimi. Zraven pa še ta-lc misel, ki jo je lahko povzel Barres iz psihološkega študija in vsakdanjih skušenj: Da sc kdo drage volje podredi, za to je potrebno čuvstvo spoštovanja do tistega, komur naj se podredi (Au Service de PAllemagne, str. 122). Najtrdnejša zapreka nekaj nižjega kot Francozi, odtod izhaja tudi vsa njegova ironija.
Marsikje se Barresova enostranska etika ne sklada s krščansko, zlasti ne ondi, kjer dopušča prednost sile pred pravico.
Drugače pa vidi Barrčs tudi v verski polnosti ideal: svojo teorijo bi rad podprl tudi z verskimi momenti. La C o 11 i n e inspirče (1913), eno najbolj dovršenih in zajemljivih njegovih del, se godi v Marijini romarski cerkvi Sion-Vaudčmont v Loreni, na kraju, »kjer veje duh«, in je svojevrsten izraz vekovnega boja med zavestnim in podzavestnim v verskih stvareh, ki naj se združita v višji sintezi; konec izzveni v klic po svetnikih. Barrčs se je čutil po svoji notranji naravi sorodnega mistikom: občudoval je tisočletno kat. dušeslovjc in njega prodiranje v tajne človeške duše ter se divil junaškim vzorom popolnosti v svetnikih. Ker pa je odrastel v dekadentni dobi, ki je bila veri skrajno nasprotna, in je bil sam zelo samovoljen in ponosen, se pri vsej simpatiji do katolištva, v čigar zunanjih oblikah se je rad naslajal, ni mogel povzpeti iz estetstva in relativizma do priznavanja vseh njegovih naukov. Pač pa mu je mnogo koristil s tem, da ga je poveličeval kot umetnik, ga vneto zagovarjal kot bistveni del francoske narodne tradicije ter vir vsega plemenitega in vzvišenega in se tudi kot parlamentarec zavzemal zanj: dokaz tega je njegov nastop za rešitev razpadajočih cerkva po deželi (La grande pitič des Cglises de France 1914) ali pa za francoske misijonarje na bližnjem Vzhodu (Au Pays du Lcvant 1922).
Precejšen del uspeha gre na račun njegovega jezika. Barrčs je mojster besede: ima izredno razvit dar za slikovito in jedrnato izražanje. Vsa njegova magična osebnost sc zrcali že v slogu. Kot mu je bil v življenju ideal neko premišljeno navdušenje, zavestna ekstaza (sentir le plus possible en analy-
sant le plus possible), je tudi v spisih zdaj malone učenjaško strokoven, zdaj rezek ali nežen, zdaj zopet pridušen ali zveneč, žgoč ali plamteč. Ponekod preseneča njegova vseprodirna intuitivnost, drugod prepričuje uverljivi ton očividca — rad namreč pripoveduje zgodbe kot soudeleženec. Na prvi pogled se zdi, da ne išče zunanjega učinka, vendar rabi tuintam izraze in iznaša stvari, ki so očividno preračunane tudi na uspeh pri povprečnem Francozu.
V	kompoziciji ni povsod enako skrben; rad pa uporablja simbole in ume naslikati grandiozne prizore, kot so obisk Napoleonovega groba, V. Hugojev pogreb ali pa smrt generala Boulangerja i. dr.
Kot č 1 o v c k je bil Barres ne lc obdarjen z izredno finimi čuti in visoko inteligenco, temveč je bil tudi značajen in resno stremeč: vestno se je trudil, da bi čim bolje izgradil svojo osebnost (kult lastnega jaza) in potem reformiral družbo (kritično razmotrivanje vseh sodobnih problemov) ter koristil svojemu narodu (požrtvovalni nacijonalizem). Osebno je bil plemenit, velikodušen: vsakršna nizkotnost mu je bila silno odvratna.1’ Povsod išče najprej duhovnih vrednot in neusahljiv je vir njegove dobre volje, da podpre vsako pozitivno prizadevanje.
Ni čudno po vsem tem, da skoraj ne najdete pri njem vedrega smeha ali brezskrbne veselosti. Je v vsem resna, otožna, skoraj tragična narava. Najbolje mogoče označujeta njegovo bistvo na barok spominjajoča naslova njegovih knjig: Du Sang, de la Voluptč et de la Mort (1894) ter Amori et Dolori sacrum (1903).
Lastno je bilo Barrčsu poleg žive fantazije globoko občutje, bolestna ljubezen, mistična strastnost. Njegova moška, kljub zanesenosti neizprosno dosledna narava je očarala vse. Zato so njegovi spisi o domovini, o obmejnih pokrajinah užigali kot pri nobenem drugem sodobniku. Po svoji sugestivni temperamentnosti je bil zelo podoben d’Annunziu. Odmev njegovega delovanja je bil nad vse močan in dolga je vrsta pisateljev, ki so mu sledili.
Sistem njegovega nacijonalizma je postal v Franciji kmalu splošno znan in najbolj uvaževan. Kdor se hoče kolikortoliko spoznati v teh rečeh, ne more mimo njega. In ker sc zdi, da je kljub vsej aktualnosti nacijonalnih vprašanj in tudi njegovega zanimanja za Slovence (poslanica ljubljanski univerzi 1. 1921, v kateri primerja pomen narodnih borb ob Renu in ob Dravi — posebej še po koroškem plebiscitu)'1 — Barrčs pri nas še toliko kot nepoznan, smo se pomudili pri njem nekoliko dalje.1'
Spričo važnosti vprašanj, ki jih je Barris na ta način reševal, in pomena, ki ga je njegova ideologija kot centralna os vsega gibanja ščasom dobila, je le naravno, da ni moglo manjkati tudi načelnih nasprotnikov, ki so mu v tem ali onem ugovarjali. Naj omenim tu le Andreja G i d e a , protestanta, artista, ki večkrat polemizira z Barrčsovo enostranostjo, a tako, da hoče Francoze povzdigniti, ne da bi poniževal, kar je pri Nemcih dobrega: Goethe, Niotzsche n. pr. sta bila vneta za Francoze. A Francozi so preveč retorični, dočim so Nemci preudarni in vztrajni; zato spadajo tudi oni v koncert evropske simfonije.®
(Dalje.)
" Prim. Henri Br^mond, Mauricc Barris, Pariš 1924, str. 24 ss.
*	Prim. Strani Pregled, Beograd (cir.), marec 1927, str. 31 s.
" Boli znan je pri Srbohrvatih. 2c pred vojno je A. G. MatoS prikazal njegovo knjigo »Greco ou le Sccret ue Tol^de« in 1. 1929 je izšla knjiga prevodov (»Koleta Bodo)*« in »Vrt na Oronti«) v Beogradu: Moris Bar ris. Izabrana dela, knjiga prva, preveo s franc. Ra-doje L. Kneievič, Beograd 1929 (cir.); lepo daljio študijo za uvod je napisal o njem univ. prof. dr. M. Ibrovac.
6 Prim. Andrž Gide, Morceaux choisis, 2e čd., Pariš 1921 (n. pr. str. 14 ss. o Barrisu ali str. 4$: R<5flexions sur 1’Allemagnc etc.).
Narte Velikonja / Noht na mezincu.
Bože mili, koliko je bilo prej posvetovanj in ugibanj! Kako se naj mali posestnik, ki mu zmerom trda prede za denar, takoj odloči. Nazadnje so vendar vse uredili. Pavel je bil določen, da pojde v prvi gimnazijski razred v mesto. Pavel, drugi sin Lešnikov iz Broda. Pet mlajših bratcev in sestric je bilo pri hiši, trinajstletni Tone, že domači vozataj, je bil najstarejši.
Pri uradniški vdovi, ki je tudi imela otroke v šoli, je oče najel Pavlu stanovanje. Dogovorili so se, da bo pripeljal krompirja, masti in jabolk. Domači gospod župnik mu je preskrbel hrano po znižani ceni v dijaški kuhinji.
Koliko pa so veljale vse priprave! Treba je bilo nove obleke in obuvala, preskrbeti so morali tudi posteljnino, nakupiti knjig in šolskih potrebščin. Sklenili so, da doma ostalim otrokom za zimo ne bodo kupili novih čevljev, temveč da bodo samo popravili stare. Mati je izročila denar, ki ga je hranila za novo praznično ruto, in oče že dva meseca ni kadil, češ, da ga dim peče v prsih.
Tako so odpravljali od hiše bodočega gospoda. Tone, bodoči gospodar, mu ni več pustil težjih del. »Da sc ne prehladiš in oboliš!« In je mesto njega dvignil koš jabolk ali poleno ali vrečo krompirja.
Pavel je že nekaj dni pred odhodom obiskal teto in strica in babico; povsod so mu stisnili pri odhodu novec v roko. Ko je hotel Tonetu 'kupiti svetlo zaponko pri nekem Dalmatincu, ki je krošnjaril po vasi, ga je brat zavrnil: »Nikar, denar boš bridko potreboval!«
Pavlu je vsa ta obzirnost okolice zadnjih dni šla čudno v glavo. Zapazil je, da sošolci spoštljivo umolknejo, če sc pojavi med njimi. Igrali so samo igre, ki jih je on predlagal, ter ga z občudovanjem poslušali, če je govoril.
»Saj boš lahko občinski tajnik ali pa gozdar!« mu je predložil sosedov
Peter.
»Kaj pa je tajnik ali gozdar? Zdravnik ali profesor ali sodnik, kar bom hotel!«
O, to bodo še zijali! Z avtom sc bo pripeljal.
Z nestrpnostjo je čakal, kdaj bo prišla ura odhoda. Mesto. Grad nad njim. Vse v solncu. Ceste brez blata in prahu in ravne in gladke kot led. Vse na ccsti živo in gosposko, kakor da je večen praznik. Gospodje in gospe, vsi oblečeni kakor učitelj ali učiteljica. Še lepše. Cerkve, ne ponižne kakor domača ali podružnica za vasjo, temveč mogočne in silne, v njih altarji kakor stolp visoki in orgle, da bi jih lahko slišal v sosednjo faro. In zvečer — celo mesto ko morje luči! O, to je tisto silno in mogočno mesto, ki ga čaka, da ga napravi za gospoda. Tam ni nič smešno majhnega, kakor je doma, tam ni slamnatih streh in petrolejke. Tam ni umazanih rok; videl je celo gospoda, ki je imel na mezincu dolg prišpičen noht. Bele roke in prišpičen noht!
Ko je sedel na vozu, je prihitela kopica bratcev in sestric. Sramežljivo so stiskali vsi zardeli v obraz od zadrege na hrbtu roke in niso vedeli v svoji nerodnosti, kako bi začeli, dokler ni prišel še Tone. Ta je stegnil desnico.
»Zbogom, Pavel!«
In ko je Pavel segel v roko, je zazvenel na tla dvodinarski novec. Ves v zadregi, da sc je stvar tako ponesrečila, ga je Tone naglo pobral, obrisal in ponudil:
»Če boš lačen, za žemljo!«
O, ne za kruh, za žemljo je dejal.
Led je bil prebit. Otroci so dvignili roke in ponujali:
»Še od mene, še od mene!«
In tiščali so proti vozu z dinarji in nežicami. Štiriletni Mihec je vsul v roko pet desetparskih novcev. Vse samo pritrgano bogastvo, kakor bi dajali kos srca.
Pavel pa je bil s svojimi mislimi že v mestu. Dražile so ga celo materine solze, ki jih ni razumel. Raztreseno je sprejemal darove.
»Kaj bom s tem!« je zavrnil Mihca. »Kdo bo nosil ta drobiž! In smrkav si ves, usekni se!«
Mihec si je v plašni presenečenosti še brisal nos in iskal po travi raztresene pare, ko je voz že zavil mimo vogla.
Mlajši bratci in sestrice so v krogu okoli matere strmeli za očetom, ki je odpeljal brata v mesto, in niso videli, kako je Tone dvignil Mihca v naročje in ga nesel v hlev. Iz slepega okna je izvlekel novo bezgovo pištolo ter ustrelil, da je zamašek v visokem loku padel skozi vrata na prosto.
»Nič ne de, s parami bova kupila mačka v Žaklju!« je tolažil Mihca. Čudno tesno mu je bilo pri srcu.
Mesto. Tone je bil z očetom tam. Velike hiše ki imajo ob široki cesti steklene stene in za šipami bogastva nakopičenega blaga. To je velik trg, kjer stoje za košarami prodajalke in okoli njih množica gospa, ki sc pogajajo za ceno. Najbolj mu je živel v spominu policaj sredi trga, ki je očeta nahrulil, ker ni v dovolj velikem krogu vozil okoli njega. Kako ga je to še danes grelo! In vsak hip se zadeneš ob človeka, ki nekam hiti ter te brezobzirno sune s hodnika na cesto, da si zmerom v smrtni nevarnosti radi avtomobilov in voz in kolesarjev. »Ali se ne znaš ogniti, teslo nerodno!« Mesto. Nikjer znanega obraza in trate, da bi legel nanjo. Kdor gre v mesto, se vrne gospod! Še sosedov Janez, ki je prej nosil raztrgane hlače in hodil bos, sc je vrnil s trdim ovratnikom in kravato in nizkimi šolni iz trojnega usnja. Da, iz bahavega trojnega usnja! In tudi Pavel gre v mesto ter se bo vrnil gospod!
V	hišo sc je vselilo stalno vprašanje, kaj dela Pavel, kod hodi Pavel, in mater je vsak dan skrbelo, ali je lačen. Vsak teden je prišla dopisnica, na kateri je pisal, da sc mu godi dobro in da imajo mnogo učenja in da se je profesorjev že privadil. Če je prišlo pismo, je ponavadi gospodinja pisala, da je treba fantu kupiti še to in ono. V domišljiji pa je Pavel otrokom postajal vedno bolj v skrivnost in tajno meglo zavit obraz, ki so ga obdajali s svetlim sijajem in spoštovanjem. Pavel! Ko sc bo vrnil, bo gospod iz mesta!
Bližale so sc prve počitnice. Pavel bo prišel! Oče je peljal gospodinji koline in zvečer sc bo vrnil z njim. Mihec si je cel dan brisal nos in gledal mater, ki je mesila in pekla potico in vse prezgodaj pripravila, da takoj ocvre jajca, ko pride. Odkar je odšel v mesto, v hiši niso imeli niti potice niti ocvrtih jajc.
»Bogvekako je stradal revček!« je razlagala Mihcu in Pepci, ki sta oprezovala, ali ni padla katera rozina pod mizo.
Ko je bila potica že pečena, se je Mihec ojunačil in vprašal:
»Ali bo vse sam snedel?«
»Saj bo dal tudi tebi, nič se ne boj!« ga je tolažila mati.
Mihec je trepetal od nestrpnosti, da pride Pavel, ki mu bo dal potice in cvrtja in bo videl, da ni nič več smrkav.
Ko je zaropotal voz, so se z vriščem usuli naproti. Oče je moral ustaviti in jih naložiti. Pavel je sedel s trdim ovratnikom in kravato moško pri očetu. Vsak je hotel bliže k njemu.
»Nikar ne vpijte tako!« je zavrnil njih pozdrave. »In nikar ne sili tako k meni, Mihec,« ga je potisnil od sebe, »ves si Del od moke. Bos si pa umazane roke imaš, saj me boš vsega popacal!«
Mihec je razkolačil svoje zvedave oči; osramočen se je stisnil v voz, ogledoval svoje bose, od mraza rdeče noge ter skril umazane roke na hrbtu.
Tone pa je osupnil zaradi novega odkritja. Na desnem mezincu je imel Pavel dolg prišpičen noht. Ni mogel ločiti pogleda od njega. Ta noht! Kaj naj pomeni in čemu mu služi? Ni mu dalo miru; opogumil se je in vprašal:
»Čemu ti je ta dolgi noht?«
Še oče se je ozrl.
»Čemu?« je malomarno odvrnil Pavel. »To je v mestu zdaj moderno. Gospodje imajo zdaj tak noht!«
»Da popraska po papirju?« je vprašal oče.
»Ne, kar tako!«
Ni hotel povedati, da stanuje v isti hiši trgovski pomočnik tudi s takim nohtom na mezincu ter ga čisti s koščeno žličko.
Tone je molčal; toda v duši je čutil neznano zoprnost proti takemu nohtu.
Molk je bil na vozu, niti šepetati si mali niso upali. Toliko da je voz zapeljal na dvorišče, je Mihec že planil k vodnjaku ter začel z vso močjo drgniti svoje umazane roke. Pred hišo je našel materin predpasnik ter si jih z njim obrisal. Stepel si je še vso moko s hlač in nato planil k materi:
»Mama, dajte mi čevlje!«
»Raztrgani so!« mu je odvrnila vsa zaposlena s cvrtjem.
»Zakaj mu jih pa ne kupite?« se je oglasil Pavel, ki je prav tedaj stopil iz izbe.
Mati mu ni nič odgovorila, samo povesila je oči in pobožala Mihca po glavi.
»Malo drv mi prinesi, Mihec!« je dejala, da je zakrila zadrego.
Pavel je že sedel pri mizi, ko je Mihec prinesel par polen v kuhinjo. Na krožniku je bila razrezana potica. Toliko kosov in sc več, kolikor je bilo otrok. Razen Toneta, ki je napajal živino, so vsi poželjivo strmeli v potico ter samo šepetali, da se Pavel ne bi jezil. Mati mu je pravkar postregla s krožnikom ocvrtih jajc.
»Tega pa je dosti!« je menil Pavel.
bala se je, da bi sam ne jedci, če bi mu povedala, da tudi drugi otroci čakajo, da jim da.
Pavlu je šla jed očividno v slast. Ko je pospravil, je odrinil krožnik s potico od sebe in dejal:
»Potice pa zdaj ne morem, sit sem!«
Kakor da je dahnila smrt med nje; otroci so se dvignili in potihoma šli iz kuhinje. Na vogalu sc je ustavil osemletni Lojzek in dejal ves žalosten:
»Prav nič mi ni dal!«
»Meni tudi nc!« je pritrdila Pepca in po licu so se ji usule solze kakor lešniki.
V kuhinji pa je na ves glas tulil Mihec in ko je mati obrazložila Pavlu, zakaj, je ta odJočno zatrjeval:
»Ta delitev z mize je proti lepemu vedenju, otroci se morajo tega odvaditi! V mestu tega ni!«
Tako so otroci doživljali vedno in vedno majhna razočaranja. Lojzek ni smel držati roke v hlačnem žepu, Pepca ni smela plezati po skalah za hišo in Mihec ni smel k sosedovim. V vse njihove vsakdanje navade je posegala Pavlova roka. Cisto nekaj novega je prišlo s Pavlovim prihodom med nje, kar jih je navdajalo z nemirom in nepriietnim občutkom.
V nedeljo sta šla Tone in Pavel k maši. Tone je imel čevlje z zaplato na
prstih in je bil brez suknje. Rokavi pri jopiču so mu bili prekratki, da so se zdele njegove roke še večje in bolj lopataste, nego so bile v resnici. Pavlovi čevlji pa so bili še novi in suknja se mu je prilegala. Hodil je važno in mahal z zaprto desnico, toda mezinec mu je štrlel nezaprt, da bi ljudje videli, kako je gosposki. In da bi s:e še bolj postavil, je od časa do časa postrgal s koščeno žličko izza nohta. Glasno je razlagal Tonetu, da so lahko slišali drugi za njima, kako je latinščina težka, kako je treba paziti na sklone pri samostalniku a 1 a u d a in kako ga vsi profesorji vikajo.
»Da te vikajo?« je začudeno ponovil Tone.
»Kako naj bi drugače!« je samozavestno menil Pavel. »Saj gimnazija ni domača šola! Pri nas ni nobenega bosca!«
»To pa je res!« je pritrdil Tone, ki ga je jezilo, da tega ni pomislil. »In vsi nosite take dolge nohte?«
»Kako pa!« je potrdil Pavel in lahna rdečica mu je šinila v lica, ko se je zavedel, da se je zlagal. Kakor nepričakovana rešitev sc mu jc zazdelo, ko sta dohitela gospoda učitelja.
»O, naš novi študent!« jc menil učitelj ter ponudil Pavlu roko. O, Pavel se je že znal vesti! Odkril sc je, segel v roko ter nato stopil gospodu učitelju na levo stran. Tone sc jc v prvem hipu znašel sam za njima. Ves neroden in v zadregi si jc pomagal in priskočil Pavlu na levo, da jc bil ta v sredi. Pavel je zardel od sramu radi brata ter mu šepnil:
»Naprej pojdi, tako ne gre. Ti pa tudi ne moreš z menoj, če grem z učiteljem!«
Tonetu je zaprlo sapo; pridržal jc korak ter se naredil, kakor da sc mu je odvezal čevelj. Ko sta onadva bila že par korakov spredaj, sc je spustil preko njive ter ju tako pretekel.
»Ali ne greš s Pavlom?« so ga vprašali tovariši, ki jih je dohitel.
»Prepočasi hodi!« je odvrnil malomarno, pred očmi pa so mu od bolečine plesali temni kolobarji.
Učitelj jc Pavla vedel s seboj v klop pred altar. DeČek je čutil, kako so se vse oči uprle vanj, zato sc je križal z velikim križem in poklekal in vstajal z učiteljem. Tone ni gledal, kako sc brat vede, njega jc motil samo tisti zoprni noht na mezincu, da ni mogel moliti in ni razumel, kaj pridiga gospod župnik. Neznan odpor se mu je porajal v srcu, trpko čuvstvo užaljenosti. Kakor da tam ne sedi več brat.
Preden so opoldne začeli zajemati iz sklede, je Pavel odločno zahteval, naj mu prineso poseben krožnik.
»Niti ni lepo niti ni zdravo, če zajemajo vsi iz ene sklede!« je poučil presenečeno mater.
»L>o zdaj sc še nihče ni zastrupil!« je jezno in uporno zabliskal z očmi
Tone.
»Tudi če se ni!« je odvrnil Pavel. »Tako je prav. V mestu nihče nc jč tako!«
Med otroke je padla iznova težka beseda. Mesto. To je tisto, kar tišči ves cas njih duše. Toda Tone se jc uprl in z vdano hvaležnostjo so zrli vanj.
»Pa pusti; mi nc bomo jedli po mestno!« jc krepko poudaril in zajci.
Pavel je zaripel v lice in se našobil.
»Kaj ti veš, kako jc!«
•	v ® to mcn' mar!« je rastel Tone, bodoči gospodar. »Mi se nc bomo nič pačih!«
»Otroci!« je prebledela mati, ki je s svojo slutnjo uganila, zakaj prav
za prav gre. »Saj je vseeno, mi bomo jedli iz sklede, Pavel pa iz krožnika, če ne mara drugače!«
»Če ga bo sam pomil!« je trdo potegnil oče s Tonetom. »Mati ima drugega dela dovolj!«
Pavel je bruhnil v jok; tedaj pa je oče dvignil roko ter pokazal vrata:
»Ven se pojdi kisat!«
Tako se je ta pravda končala.
Toda med otroke je nekaj prišlo, da se niso mogli niti tako igrati niti tako govoriti kot prej. Rekel bi, da so komaj čakali, kdaj pojde spet nazaj. Tone se ni poslovil od brata in je nalašč šel v gozd po suhljad, da se je izognil. In ko je sedel na parobku in strmel v dolino, se je v daljavi belilo mesto. Tesno ga je zazeblo v dušo in po možganih mu je vrtalo:
»Tisti noht, tisti smešni noht na mezincu!«
Bilo mu je pri srcu, kakor da so neznani ljudje v mestu odnesli brata v grob.
J. Jalen / Pod stropom neba.
Rosa.
»Rosa je padavina, ki nastane na ta način, da se spremene zračni hlapovi vsled prcnasičenja zračne vlage, katero povzroči vsled nočnega izžarevanja zemlje znižana temperatura, v vodne kapljice, katere obvise na ohlajenih predmetih, kakor na primer: na travi, na kamenju in na strešni opeki in tako dalje...«
Tako nekako smo si v »pismarico« zapisali, se nadrgnili in smo kakor očenaš znali povedati v šoli, kaj je rosa. Če pa si hotel dobiti 1, ki je veljala tiste čase za najboljši red, si moral k rosi v eni sami sapi pridejati še slano. Slano pa smo takole nekako opredelili:
»Kadar sc pa to preoblikovanje vrši pri temperaturi pod 0°, vodni hlapovi zmrznejo, in nastane mesto rose slana.«
Ooo,	smo bili tiči! Kaj?
Učeno smo znali povedati, kaj je rosa, pri tem pa skoraj pozabili, da je rosa — mokra.
Tiste počitnice takrat, ko so mi bili v šoli ubili v glavo roso in slano, smo pri nas šekli nastilj na Vrheh. Za Sv. Petrom nad Begunjami so tisti Vrhi.
Naš Joža je bil takrat že za toliko, da se je poskušal s koso in pa — s prvimi cigaretami. Jaz pa kose še nisem znal prijeti v roke, cigareto pa že.
No, torej. Tisto leto takrat...
Zgodaj zjutraj sva vstala, sc najedla žgancev in mleka, zavezala vsak pri svojem suknjiču po en rokav, spravila v Joževcga kruh in klobaso, v mojega pa vtaknila steklenico kave, natočila na koritu v putrišček vode, se še parkrat prestopila, in že sva bila na Rebri.
Pod Skokom sva prepodila lisjaka, nad katerim sva zalajala kakor prav dva prava lovska psa, pa sc mu vseeno nič kaj ni mudilo v Peči.
Na Počivalu sva pa počila. Jutro je bilo tako jasno, da sva s prostim očesom preštela čolne na Blejskem jezeru.
Potem sva pa prižgala vsak svojo, in pazila, kdaj se bo prikazala za Ro-
dinami Johana, ki je imela priti za nama. Dolgo ie ni bilo. 2e davno prej sva midva zmetala ogorke v mel, da bi naju ne izdali.
Z Johano je šel še neki moški. Prepoznati ga nisva mogla, je bilo vendar le predaleč, bila pa sva oba teh misli, da je Ještin.
Da bi počivanje utegnila, sva potem hitreje stopila in se z vso vnemo lotila dela. Oba sva imela že premočeni srajci, preden je prišla Johana za nama. Pa tako nekako od strani se je nama muzala. Pa — ženska je ženska — ni dolgo strpela, je morala ziniti:
»Jaz bom pa mami povedala.«
»Kaj pa?«
»Da sta kadila.«
»Videla vaju nisem, pa ...«
»Naju mar ovohaš?« Korajžno sva dihnila v njo, ker sva si prej pošteno izprala usta in za vse slučaje zagriznila nekaj kruha.
»Tudi ovoham vaju ne, pa ...« se je muzala Johana.
»Kaj pa potem govoriš,« sva se branila midva.
»Še to vem, da sta na Počivalu kadila.«
»No, pa vedi. Le kdo ti je povedal?« Tega nisva tako povedala, kakor bi hotela priznati, ampak tako, da sc je reklo: »Kdo bi sc prepiral z žensko.«
Johana je pa dobesedno poprijela. Malo je pomežiknila in rekla:
»Ještin mi je povedal.«
»Kako naj pa Ještin ve, ki jc ves čas hodil s teboj?«
»Na Počivalu je okrog sebe pogledal, opazil na grušču obžganc šibice in rekel: ,Vaša dva sta pa kadila.' Jaz sem vaju zagovarjala in rekla, da tudi drugi na Počivalu počivajo in kade, kako da bi morala biti ravno vidva. Pa me je zavrnil: ,Šibice poglej. Druge so od rose mokre, dve sta pa suhi. No, pa če ne vidiš, te bom pa koj prepričal.* Pobral je šibice in jih za povrstjo vse prižgal. Vajini dve sta se takoj vžgali, druge pa počasi. In je še to po stopinjah v pesku ugotovil, da sta danes na Vrhe samo vidva šla pred nama, in da ima na vsak način on prav. In jaz sem mu tudi morala dati prav.«
Midva z bratom sva kar zijala. Le to sva še prosila sestro, naj nikar mami ne pove, da ne bodo hudi.
Res ni povedala. Ještin tudi ne. Bog mu daj dobro. Predlanskim jc umrl.
Od tistega jutra naprej nikdar ne pozabim, da je rosa tudi mokra, in če prav je brezbarvna, začne včasih — kakor s tajno tinto — že pod noč pisati v skrivnostno knjigo, ki noč in dan leži odprta pod stropom neba. Še naju z bratom je izdala, da sva kadila.
No, Joža sc jc kaditi že davno odvadil, jaz pa še do danes ne.
(Dalje.)
Stanko St. I Mati je žito sejala.
VSk, vSk ...	Materi v srcu jc tcsn6:
Pada na levo, pada na desno,	»O Bog, zadnje ooscvam zdai žito!
pada pSenica na črno zemljo,	Bo5 li zrnje to kleno ohranil,
materi iz roke žito zlat6 ...	boš poleti nevihte ga branil?
O	Bog, daj, da bo vzklilo, daj, o Dobri, da bo rodilo sad tisočeren — za lačne otroke!«
Všk, vSk...
Materi v srcu jc do solz bridk6, ko pada iito na črno zcmlj6...
L Dolenec / Med Slovaki.
4. »Incident« v Levoči.
Na kongresih ne manjka raznih banketov z daljšimi in krajšimi napitnicami resne in šaljive vsebine. Na Slovaško so prišli zastopniki iz dveh slovanskih držav: iz Jugoslavije in Poljske; prav za prav iz treh, ker so bili tudi Rusi zraven. Torej neke vrste obisk iz prijateljskega inozemstva. Ob slovanski gostoljubnosti je umljivo, da so goste povsod pozdravljali zastopniki države, občine in cerkve. Reči moram, da Slovaki znajo sprejemati: počutili smo se med njimi res kakor doma.
Kongres se je zaključil 10. julija v Levoči, manjšem mestu s slovaškim in nemškim prebivalstvom. Zanimalo me je, da sta bili v mestu s kakimi 7000 prebivalci kar dve gimnaziji: ena s slovaškim in ena z nemškim učnim jezikom. Zaključnega banketa so se udeležili tudi zastopniki oblasti, med njimi predsednik ondotnega sodišča, po veri protestant. Ta sc je udeležil tudi našega zborovanja, se seznanil z nekaterimi vodilnimi osebnostmi na kongresu, pa si je na banketu izprosil dovoljenje, da sme odkrito povedati, nad čim so se nekateri prebivalci Levoče ob našem prihodu spotikali: ni jim bilo prav, da prihajamo v Levočo kot k a t o 1 i -š k i Slovani; ljubše bi jim bilo, če bi prišli samo kot Slovani, ker nas skupna kri družf, različnost vere pa loči.
Ta govor sc je torej precej ločil od običajnih govorov na banketih, kjer se naivadno izločijo vsa sporna vprašanja, taKo da je prireditev namenjena samo družabnosti. Toda možu mora biti vsako odkrito in prijateljsko povedano mnenje dobrodošlo, pa najsi sc tudi izreče ob neobičajni priliki. In tako se je razvnel tudi o tem vprašanju prijateljski razgovor. Ljubeznivo, kakor je govoril predsednik sodišča, sta mu odgovarjala profesorja dr. Grivec in Hrvat dr. Petlič, ra/.motrivalo se je pa vprašanje tudi v medsebojnem razgovoru, pa smo se zedinili nekako takole:
Vsi Slovani moramo gledati na to, da se medsebojno spoznavamo. Zato moramo iskati medsebojnega stika, kjerkoli je mogoče. Pri skupnih sestankih spoznavamo razmere in težave posameznih slovanskih narodov in njih držav, iz poznanja se rodi zaupanje m ljubezen. Nepoznavanje ima za posledico predsodke, ki jih skupni sestanki podirajo.
Pota, po katerih hodimo drug k drugemu, so lahko različna. V splošnem pa velja: ljudje se med seboj tem laže in raje razgovarjajo, čim več vezi jih medsebojno druži. Prav posebno skupnost ustvarjajo med ljudmi isti verski
Grad v Nitri s staro cerkvijo.
ideali. Dobro, pa se združujte na tem temelju! Druge veže skupnost stanu, tretji imajo iste znanstvene težnje, četrti slično politično naziranje itd. Naj se le družijo enaki z enakimi, saj vsak medsebojni obisk ne rodi koristi samo za posamezno skupino, ampak tudi za celoto. Na sestanke ne prihajamo samo n. pr. kot pravoslavni, kot zgodovinarji, kot zastopniki tega ali onega stanu, ampak vedno tudi kot Slovani!
Kar se tiče trditve, da nas vera loči, naj dostavimo tole: čimbolj se medseboj spoznavamo, tem jasneje nam postaja, da so verske razlike zlasti med katoličani in pravoslavnimi manjše, nego se splošno misli. Prav je, da katoličani spoznavajo pravoslavne ali obratno. Nobena razlika ni tako velika, da bi se med poštenimi ljudmi dobre volje ne mogla sčasom premostiti. Vsi Slovani častijo sv. Cirila in Metoda. Bil je čas, ko med Slovani ni bilo verske razlike, in prišel bo tudi čas, ko — je ne bo več. Kdaj bo to, ne vemo. Za slovanstvo pa dela vsak, kdor količkaj pripomore, da se ta čas približa.
m;1
*
it
Razvaline gradu Devina.
(Dalje.)
Vanjuša I Umiranja pod nebom,.
Večer. Oblaki so zamolklo modri. Topoli črno sp6.
Sam sem. Dalje mi v očeh ko kodri temni valovi.
Nekje mladosti venejo v samoto, neznane, zapuščene.
Vem: Skoro v smrti najdejo Lepoto, nc bo več mene ...
Rastoče sence so ko rok pobožnih bolni molk.
Večer, večer je ... Dih poslednji snov otožnih tih je in dolg.
In oni tajni čas ob mojem vzglavju bo?, ti veliki moj dan, izjokan v noč, ti vonj odmrlih rož, ti kri iz mladih ran ...
Ivo Brnčič / Aleksa Santič.
Ona zemlja, ki je dala srbohrvat-stvu izbrano lepoto narodnega govora in najpopolnejši, najjeklenejši in najkrepkejši sel jaški narodni tip; ki je dala v ncbr°iu junakov in hajdukov najči-stejši ideal onega neupogljivega borca, ki si je nadel ime Kraljeviča Marka in j® postal prvi narodni simbol; ki je dala tisoče zgledov one prvotne neizkoren-ljive in skoro obupne prirastlosti na grudo, ki je vedno najzanesljivejši porok duhovne moči naroda, ona Hercegovina je bila zibel najizrazitejšega modernega apostola srbohrvatskega duha, njegove prave, nepotvorjene in v stoletni legendi zasidrane bistvenosti.
Aleksa Santič se je rodil 1. 1868. v Mostarju, ^v mestu, ki je spojilo vzhod in zapad zc v^ zgodnji dobi v neobičajno duhovno živahnost. Bil je iz stare in ugledne obitelji. Po šolanju v Ljubljani in Trstu se je posvetil trgovini. Prvič sc jc javno oglasil 1. 1887. v somborskem »Golubu«. Malo kasneje je razvil skupno s pesnikom Jovanom Dučičem v rodnem mestu tako živo književno delovanje, da jc bil Mostar nekaj let eno prvih srbskih kulturnih središč. Zbirke njegovih pesmi so izhajale v presledkih nekaj let zaporedoma od
1.	1891. do 1908. L. 1911. mu jc izdala Srbska književna zadruga »Izbor pje-sama«, o priliki balkanskih vojn pa je izšla knjiga »Na starim ognjištima« (1913). Prvič so bile izdane Santičevc pesmi v latinici 1. 1919. v Zagrebu, končni izbor pa jc izšel v Beogradu 1. 1925. Napisal jc tudi štiri dramolete v stihih. (Nagrajena »Hasaniginica«, »Pod maglom«, »Andjelija«, »Sunce«.) Prevajal je mnogo iz nemške (Heine) in češke poezije (Svatopluk Čeh.) Med vojno so ga jako preganjale avstrijske oblasti. Umrl jc 1. 1924. v Mostarju.
Santič je v pravem pomenu besede pesnik-samouk. Kot tak je bil dolgo pod tujimi vplivi in razvijal se jc zelo polagoma. Posebno je podlegal Zmaju in Iliču, dokler sc ni naposled uvel v frazeologijo srbske moderne, realistično-plastične in simbolistične poezije. Mehka, prijemljiva in dostopna narava mu ni dala, da bi se povsem otresel vseh vplivov. Toda Santič jc kot pravi, rojeni talent nadomestil osebno refleksivnost z višjim in včlikim odzvanjanjem na stoterne tajne zvoke onega, kar jc vsakomur najsvetejše, narodne duše. Tako jc postala brezličnost in brezosebnost Šantičcve poezije in pesniške postave obenem njena največja vrlina, kajti prav ta velika sposobnost podoživljanja jc napravila iz njega najsubtilnejšega in najbolj rahločutnega glasnika naroda, njegovih najglobljih in vekovnih stremljenj. V najzrelejših Šantičevih pesnitvah jc jasno očiten podtalni odvzok narodnih pesmi, ki dosega v njih višek svoje kristalne popolnosti. Nikdo drugi v vsej srbohrvatski poeziji ni tako zaokroženo dojel onega skrivnostnega, fluidnega čuta, ki je alfa in omega src milijonov in ki ga imenujemo narodni mitos; nikdo ni tako posrečeno podredil svoje individualnosti temu silnemu gibalu. Zaradi tega jc Santič eden
najpopularnejših naših pesnikov, zato je bil sprejet v duhovno svojino širokih narodnih slojev in zato je skrita didaktična vrednost, ki se taji v vsaki poeziji, pri njem še posebnega pomena. Šantic je pravi nacionalni poet, izraz duševnega valovanja in nastrojenja vsega narodnega občestva in zato je tako trdno vlit v sleherni utrip svoje zemlje. Sam pravi:
Ne plačem samo s bolom svoga srca rad zemlje ove uboge i gole — mene sve rane moga roda	bole,
i moja duša s njim pati i	grča.
Vzlic vsej zakopanosti v svojo usojeno glasniško nalogo ni Šantič enoličen,	temveč	baš	nasprotno. Njegova pesem	je bogata	in	pestra	ko	pristni
prostonarodni	čilim,	ki so ga stkale žuljave	roke	pod	bednim	kmetskim
krovom, ki pa je dostojen kraljevskih dvorov; raznolika je in v svoji preprostosti razkošna ko njegova ožja domovina, stara, slavna in lepa Hercegovina, dežela, kjer se križajo svetovi in si podajata roki vzhod in zapad na čisto poseben, lasten način in ki je zato edinstvena med vsemi pokrajinami sveta.
V	Šantičevi poeziji so spojeni oni izraziti, topli, molovski orientalski elementi s svežo, globoko in studenčno prozorno slovansko duhovnostjo v ono čudovito soglasje, v ono vrsto izvirne, temne in skoro da azijatske mistike, ki je tako značilna in ki je med poglavitnimi lepotami in največjimi zakladi našega juga.
Od mrke, zategle poezije noči, od onega tako našega in svojstvenega dojemanja prirode, ki se osredotočuje predvsem na elegično krasoto temot in velikih spanj, ko —
—	— — reka trabuni i spava, uljuljana poznim tičijim cvrkutom.
Noč uza me stupa i svilenim skutom sjajne kaplje runi sa procvalih trava — —
in ko pesnik na povratku »kuči nosi(m) punu pregršt zvezda lepih« —; preko dovršenih slik kamenitega Mostarja in hercegovskega okolja, ki mu dajejo številne »bašte« s »šedrvani«, hiše s »kapidžiki«, »čaršije« in kavarne s »komšijami«, s častitljivimi, patriarhalnimi filozofi ag in begov in končno barvitost narodnih noš tako značilno obeležje —; preko tople, nežne, le rahlo osebno naglašenc južnjaške ljubezni pod melanholičnim jutrovskim mesecem; preko pretresljivih podob golega in divjega Dinarskega krasa; in končno do žalostnega večera ob zaspalem in brezmejnem morju — vse en sam prebogat album zbiratelja, ki je hodil z odprtim srcem in je nabral vse najlepše in najvrednejše, kar je narod podedoval in ustvaril. Takšen narodopisni ilustrativni moment Šantičeve poezije je skoro brez primere:
Lepote! Uz reku, kao labud beo, leži Mostar i pun sunca, adidjara, sav trepti, i stremi s kopljima munara, kao da bi nebu poleteti hteo.
Iz neposrednega in osebnega stika z narodom izvira tudi ona posebna nota Santičeve poezije, ki je ena njenih najvidnejših vrednot in njena odlika.
Santičeva rodoljubna pesem se je oglasila v časih, ko je patriotično pesništvo že davno prenehalo in je ubilo svojo vrednost v plehkem rimanju vsakdanjih političnih krilatic, ko pa je tudi ves narod nagonsko in presenetljivo določno čutil bližan je najusodnejših dob svoje rasti, ko je čakal nestrpno, da mu kdo onih velikih vodnikov, ki jih rodijo ljudstva v najtežjih trenotkih, pove vseodrešujočo besedo za bodočnost in novo vstajenje, šantič
je bil dorastel tej nalogi; njegova rodoljubna poezija pomen ja pravi preporod in novo vstoličenje te vrste pesništva, ki ga je spravil v najpopolnejšo skladnost s sodobnim obrazom časa.
Njen temelj je zopet ona Šantičeva domačnost človeka, ki je do kraja doumel visoki etos svoje skalovite grude, vsega znoja in vse krvi stoterih rodov, ki jih je ta siromašna mati dojila s tolikšno ljubeznijo. Zato je Šantičev patriotizem neizmerno tuj vsaki retorični pozi, je ves oni preprosti, prvotni in tihi ogenj, ki je radi svoje pronicave toplote tako svojstven poslednjemu srbskemu seljaku in ki je spočel narodno pesem, ki je dajal svoje stoletne krvave hekatombe, ki je končno v poslednji polpreteklosti strnil epos z resničnostjo.
Iz tihih, idiličnih nastrojenj stare praslovanske »porodice«, družine, ki je bila prvi podtalni vir vse srbske narodne sile in ki je ohranjena prav v pesnikovih domačih krajih v vsej svoji lepi nedotaknjenosti, diha ves skrivnostni vonj te posvečene družabne edinice. Šantič se spominja osamljen in z diskretno, pobožno žalostjo svoje matere, vse ovite v ono našo tipično svetniško in mučeniško svetlobo, ki ga pomembno približuje drugemu najčistejšemu predstavniku srbohrvatskega duha, mojstru Meštroviču, in ki je prav tako bridko lastna Cankarju in slovenstvu. Spominja se svojega očeta, ki je bil »kao jela visok« in ko bajeslovni heroj na konju in v orožju. Iz te samote, ko gleda, kako se ruši njegov »Stari dom«, se mu izvijejo zaokroženi, do najvišje tajnostne dognanosti ubrani zvoki »Predprazničnega večera«, onih čudnih, svetlih, plemenitih, edinstvenih stihov, ki veljajo za najlepšo pesem srbohrvatske umetne poezije.
Šantič pa je premalo samosvoj in preveč občen, da bi vztrajal le pri osebni noti. Topli in skromni družinski krov mu je samo prva postaja do najmogočnejših hramov najožje krvne pripadnosti k narodu. Šantič, ki je poln subjektivne boli, je globok in popoln optimist, kadar govori o narodu in iz naroda. Prav ta svetlogledost, ta kremenita vera v »Našega apostola«, ki sc poraja v vsaki zori na daljnih višinah, je najzanesljivejši porok pesnikove moči, njegovega zdravja in moralne dopolnjenosti. Šantič ne poje davorij in hvalnic, ampak tiho, nevidno in usodno snovanje naroda, ki mora brezpogojno rasti zato, ker poganja izključno iz trpljenja in veselja svoje zemlje. Tako prihaja pesnik do svojih »Težakov-titanov«, do »Sejačev«, do »Žetve«, do pesnitev, ki očitujejo vso silno polnoto, vso ono trdo, primitivno energijo in neupogljivo pravoljo, ki veže našega človeka prirode na življenje in na vzgon in ki nam je predstavljala mejnike v zgodovini, povzpne se do vznesene epopeje, do veličastne apoteoze kmetstva:
1 pada sjeme iz žuljavih ruka;
a ozgor Otac silazi sve bliže.
Uz pratnju silnih i čudesnih zvuka
orcol sjajni On polaže viš’ njih...
I svud iz neba, s vrhova i luka,
zvoni i zvoni: »Osana vo viiSnjih!«
... Sja suncc, zlatno k6 klasje što dozre;
Bik riiSc ispod jela stogodišnjih,
i jutro kadi dimom nozdre ...
Ta ljubezen in taka privrženost h grudi pa nosi že v svoji kali oni značilni tragični prizvok, ki ga je rodila gola, kamenita in nerodovitna goličava hercegovskih planin, ki stoka v silnih kraških burjah in ki je poistovetil »delo« z »muko«, ki je dvignil prav zbog vsemu slovanstvu prirojenega pojmovanja
trpljenja	to	delo	do odrešujočega, prekaljujočega	križevega	pota. In	seljak,
ki	»Pod	križem«	obdeluje svojo ubogo zemljo, ki	mu	ne	bo	rodila žetve	—
... za suzom ne če slati klctvu,
jer taj, Sto sc mora vjcčno s krstom	peti,
taj ne smije nikad plakati ni kleti . . .
Tako prihaja pesnik do svoje socialne strune. Ta oblika Šantičevega pesništva pa je povsem svojevrstna, je neskončno oddaljena od vsakih vsakdanjih gesel in je že bolestno zakoreninjena v narodu, v njegovem težkem in neprestanem ubijanju, bornih kočah in izžetih njivah. Poplemenitena je s krščansko vseljubeznijo, ki vse ve, vse čuti in vse odpušča, ki objema vse, prav vse črne in grenke čase našega ratarja. Tu je vrsta turobnih, izredno doživljenih in liričnih slik obupne borbe za »koru hljeba otrdnuta«, malih sel pod žalostnimi križi, tihih in udanih molitev, kakor jih molijo samo trpini kamenitih polj, napornega tovorjenja po planinah, gladilih suš, ostrih zim s tolpami podivjanih volkov in končno naše najbolj krvaveče narodne rane, izseljevanja. Iz te poslednje boli se je pognal presunljivi, elementarni krik:
Ostajte ovdjel... Suncc tudjeg neba neče vas grijat’ k6 što ovo grije; grki su tamo zalogaji hljeba gdje svoga nema i gdje brata nije.
Ta poezija trpljenja, ki izdrgeta svojo končno izpoved v pretresljivem, do skrajne bolečine globokem klicu »hljeba, hljeba, hljeba!« — pa se ne izostri v brezup, ampak zavre v ono moč, ki jo daje samo zemlja, ki kliče narodu skozi pesnikova usta svoj večni velelnik: »Treba mi vaše krvi i vašijeh muka!« Santič črpa iz trpljenja le visoko pozitivne izkušnje, ki propovedujejo en sam preroško jasen in nadsveten nauk: »V j c r u j i moli i pati i čuti.«
Posebno poglavje tvori Šantičev jezik, o katerem pravi Avguštin Ujevič, da je »jezik kao suza«. Tudi to vrlino je dala pesniku njegova Hercegovina, zibelka najtočnejše, najgibčnejše in najmuzikalnejše srbohrvatske besede. Vse te lastnosti se razpestrujejo v Santiču ko žarek v svetlobni prizmi: njegovo pesem odlikuje silno bogastvo izrazov iz najprvotnejših vrelcev. Nekateri srečno vloženi muslimanski lokalizmi jih še živahneje ornamentirajo in jih presevajo z neko temno orientalno gracijo, podobno vrtu razkošnih eksotičnih cvetov. Santič obvlada vso to bogato izbiro suvereno in južnjaški značaj daje njegovemu slogu tako okretnost, da je njegov jezik prosto sel jaški govor in izbrušeno izrazilo zapletenega čuvstvenega sveta obenem.
Aleksa Šantič, o katerem je zapisal srbski predvojni kulturni »arbiter«, Jovan Skcrlič, da je »pesnik naše rase, našega vremena i naše duše«, zares zasluži ta naziv. Primitivna jasnost in neposrednost njegove pesmi, ki je vsebinsko zrastla iz najintimnejših utripov narodnih doživetij; njena prisrčnost in odkritost, ki je nosilec vse njene velike dojemljivosti; nenarejenost, spojena s popolnostjo oblike, čeprav brez vsakega virtuoznega igranja z mero in stiki — vse to daje Šantiču nekaj tako našega, bratskega, poznanega in toplega, da je zaključen samo v tej edini domačnosti in da je le ž njo in prav v tej enostranosti toliko dražji in toliko več vreden. In morda sc dandanes niti približno ne zavedamo, kake važnosti je bil vpliv tega novodobnega guslarja na oni rod, ki je šel skozi viharje zadnjih vojn in dokrvavel našo alelujo, ki jo je pozdravil Šantič z zanosnim »Novim pokolenjem«:
Na vrelu bratstva oprasmo očiju vid, i sada mi nismo slepi ...
Oprasmo mrlje, i krv, i greh, i stid,
i	sad smo k6 bogovi lepil
Jelenka / Pred koncem sveta.
V	zakristiji samostanske cerkve je pozvonilo. Cerkovnik, samostanski brat, se je nejevoljno obrnil: »Kdo se spet zaletava v zvonec?« Trdo je odprl vrata. Prikazala se je stara ženica. Stopila je v senco dolge zavese, da je ni mogel brat natančno opazovati. Vendar je spoznal v njej žensko in z vljudnim vprašanjem je hotel popraviti svojo osornost. »Želite?«
»Krst,« je odgovorila žena robato in zasmejala se je, da je čudno zabobnelo v prostoru, ki je bil teman in je grobna tišina mirno dihala v njem. Brat ni mogel verjeti svojim ušesom. Stopil je k steni in je prižgal luč. Svetloba je padla na debelo, starikavo, malo oblečeno žensko. Razbohoteno telo, poosebljena strast, zalit vrat, nos rdeč in debel, v očeh tema ... Gole, tolste roke so držale v umazane cunje povitega otroka.
»Vaš otrok?« je vprašal brat osuplo.
Zena se mu je približala prav do obraza, da je čutil težko in leno dihanje. Pomežiknila mu je z majhnimi, zalitimi očmi, se stegnila k njegovemu ušesu in šepnila: »Svojih ne polivam z vodo.« Brat se je zdrznil. Zaničljivo jo je premeril od nog do glave.
»Ha, ha, ha,« se je ostudno zasmejala ženska.
»In kako ste si drznili prestopiti cerkveni prag, saj ste vendar javna grcšnica?«
»Ho, ho, ho! Dobra služba. Hi, hi, hi! Sladka ... Če si upam v cerkev? Zakaj ne? Zdaj vendar ni več cerkve in ne vere in ne Boga. Zdaj smo si bratje, he?« Stopila je tik njega in mu je ovila roko okoli vratu.
»Bratje, he?«
Otresel sc je tolskega objema.
»Pa saj se poznava, he?« Namignila mu je z drobnimi očmi. »Neko noč sva bila skupaj... Zdi se mi, da v kavarni ,Pri vragu'.«
»Pusti me, ženska,« je zakričal brat in je stopil korak nazaj.
»Ej bratec, nikar!«	,
»Česa želite?« je osorno vprašal.
»Krsta, če hočete. Pa saj bi sama znala politi otročiča, da bi zavekal, he?«
»Odidite!« ji je pokazal brat vrata.
»Ne prehitro, bratec! Pokliči mi meniha, da bo krstil otroka. Revne matere sinko. Boječa je, pa se hoče zavarovati pred peklom ...«
Brat je razljučen stopil k telefonu: »Halo, krst!«
Brat Sergij se je odzval. Vendar je podvomil sam nad seboj. Znabiti ne sliši dobro.
»Halo! Ali prav slišim ... krst?«
»Krst!« je bil oster odgovor.
Brat Sergij je ves ifcnenaden sedel v naslonjač. Zamislil se je za trcnotek. Kdaj je bil zadnji krst? Zdi se, da pred sedmimi meseci. Takrat so krstili na ime Elijo. Tako je hotel p. Angelus. Otroka pa so potem klicali za ,Mamuta' ali ,Slavca1... Na cesti je bil brat... V uradu tudi brat, oče mu je bil brat...
»Halo! P. Salvador! Krst!« To je bil nekdanji predstojnik. Sedaj je bratstvo zaobjelo menihe in niso ga več poslušali. Samo boječi. To so bili starčki...
»Halo! Zaposlen.« Nenavaden glas je bil to. Ali se brat Sergij norčuje?
»Halo!... P. Egidij! Krst!«
»Halo! Odpotujem.«
Brat Sergij je klical dalje po številkah.
»Halo! Štev. 10! Krst!«
»Halo! Nimam prakse!« Odgovor mladega meniha.
Dalje je klical brat Sergij.
»Štev. 3! Krst!«
»Ni mogoče!« je odgovoril šegav glas.
Cerkovnik-brat je nestrpno zvonil, zakaj neprijetno se je počutili v čudni družbi tolste ženske.
»Halo! P. Angelus! Krst!«
»Takoj!« se je odzval veselo slaboten glas.
V	kameniti votlinici, skoraj v nekaki majhni kleti je stanoval starček-samotar. Nebo je gledalo skozi okence, časih je zabrenčala muha, ki je našla pri usmiljenem starčku zavetje pred strupenim ozračjem v belih, zračnih sobanah menihov. P. Angelus je bil slikar. Toda bil je božji slikar in v svetu ga niso poznali. Slišali so časih o čudovitih obrazih, o živih slikah, o neskončno lepih barvah ... Pravili so, da slika nebesa, in so sc smejali. P. Angelus se ni kazal svetu. Zjutraj ga je zvonček vabil v cerkev, da je živega Boga sprejel v svoje srce in ga je prinesel v tiho celico, da mu je vodil roko in mu odkrival svoje božanstvo. Pred sedmimi meseci je še krsčcval... Potem pa je slikal . .. Očeta in Sina v stari in novi zavezi, Očetov vek in Sinov vek ... Malo samostansko cerkvico je spremenil v umetniški raj, v božji raj. Ljudje zunaj pa niso bili več umetniki in ne božji služabniki, zato je bila cerkev prazna in p. Angelus je slikal angelskim vrstam v veselje, Mariji v slavo ter Očetu in Sinu in Svetemu Duhu v zadoščenje. Na stenah njegove celice so stali živi ljudje, ki so govorili in mislili. Časih mu je prišla misel in roka jo je trenotno oblikovala. Menihi niso razumeli teh slik, ker so bile odete v meglo ... P. Angelus je imel skrivnostna razsvetljenja.
Krst!... Razveselilo se je samotarjevo oko in dušo mu je pobožala sveta misel. »O Bog, dušo hočeš, da očistim! Nevreden sem. Zahvaljen bodi, da si mi poslal ovčico v tolažbo. Daj, Gospod, zaščiti jo pred sovražniki, pred volkovi, pred brati jo zaščiti, Gospod, zakaj oskrunili so ljudje bratstvo in so Boga vrgli od sebe. In vendar, Gospod, kjer ti ne kraljuješ med dvema bratoma in ju ne združuješ v mislih in dejanjih, tam je vrag med njima. Pošlji Svetega Duha, o Gospod!«
Pobožno je molil pater pred lesenim križem, ki je segal od tal do stropa in je imel Zveličar na njem trnjevo krono na glavi, ostre žeblje in žive rane. Sam si ga je postavil — sebi v uteho. Čez vso zadnjo steno je bil razpet Zveličar. Položiti ga ne bi mogel, ker je bila celica majhna. Za Boga niso imeli ljudje postelje. Jasli in križ... P. Angelus je jokal nad grehi sveta in ko se je znočilo, je stopil h križu, snel levo roko, potem desno, položil je žeblje in trnjevo krono na žametno blazinico ter je vzel Zveličarja v naročje in ga )e položil kot velikega Otroka v posteljo. Sam pa je stopil na križ in je molil. Nikoli ga ni našel spečega božji Odrešenik.
.. Angelus jc ogrnil dolgo rjavo suknjo, ki je nekako povzdignila častitljivi obraz do svetosti. Potem je stopil iz celice ter je hitel po širokih in svetlih hodnikih in stopniščih, kjer ni bilo slišati niti najmanjšega šuma. Hrepenenje ga je vodilo, svetniško hrepenenje. Veliko črno dušo je videl pred seboj. In prišel bo do nje, dotaknil se bo duše v imenu božjem in bo oživela. O, čudodelnik! Še en teman hodnik... beseda božja... o čudodelnik! Še en korak ... o božja umetnost... o duša! Božji služabnik je odprl vrata zakristije. V naslonjaču je sedel cerkovnik, s hrbtom obrnjen proti razuzdani zenski. Ko je prišel p. Angelus, sc je spoštljivo poklonil, vzel iz omarice vse, kar je potreboval za krst, in je odšel v cerkev.
»Kaj hočeš od Cerkve božje?« je vprašal svetniški samotar, žena pa je prežala nanj z majhnimi, zalitimi očmi. Cerkovnik je odgovarjal. Potem je vzel otroka ženi iz naročja, položil ga je na desno roko, z levico pa je držal svečo. 2cna se je smejala ... P. Angelus je vstal, dvignil roke proti nebu in molil. Vzel je vrč z vodo in sc je sklonil k otroku .. . Strašna črta se je naredila na njegovem obrazu, na čelu, okoli oči in okoli ust. .. Bliskovito je obrnil glavo proti nebu, roko je držal, kot bi se hotel ubraniti nečesa groznega ...
»Pojdi!« je zapovedal bratu in ni več obrnil oči od velikega altarja, na katerem je prebival Bog. Ustnice se niso premikale, stal je kot kip, kot Mojzes sredi cerkve. Stal je kot vladar v umetniškem raju, kot služabnik v božjem svetišču. — —
Poldne je bilo, ko se je plazil p. Angelus po svetlih, širokih hodnikih v svojo votlinico. Plahe sence so se zakopale v gube njegovega obraza. Poslušal je menih rajsko ptico sto let in siva brada mu je zrastla do pasu . . . Videl je starček čudo in postaral se je za sto let... In ko se je vrnil menih, ni nikogar poznal . .. Starček je prišel v svojo celico in je ni več poznal. Kot da je od nekod čudna svetloba prišla in je dala barvam svoj sijaj in je iz-Dremcnila obraze in postave in živi jen je na slikah. In šel je menih v samostan, kjer je nekoč živel, in menihi so odprli debelo knjigo, kateri so rekli kronika, in tu je stalo napisano o menihu in rajski ptici ... P. Angelus se je vrnil v celico, vzel je iz stene voglato ploščo in notri je našel knjigo. Velikanska rdeča knjiga, vsa popisana in porisana. Kronika p. Angelusa. Odprl je knjigo, počasi in boječe, kakor otrok, ki ni vajen prebirati knjig, pa jih vendar prebira z okorno ročico, čeprav sc časih raztrga tenak papir. Brat je neslišno prinesel skromno kosilce in	ga položil na	okence. Tako	kot vsak dan...
Starček sc ni ozrl. Z velikimi	črnimi črkami	je	pisal na belo	stran: »Antikrist.«
In prijel jc čopič in je porisal belo stran. Brat je prišel po posodo, toda bila je še nedotaknjena. Priplazil se je v votlinico in sc sklonil nad 'tarčkovo ramo. In — o čudo! Brat ic videl in sc jc pobožno prekrižal. In hušknil jc ven pa se jc vrnil kmalu s celim krdelom. Očetje in bratje ... In vsi vprek so drveli v samotarčkovo votlinico. Šepetali so, da bodo videli Kristusa kot živega na belem papirju. P. Angelus jc čudodelnik!
Drug za drugim so se sklonili nad starčkovim ramenom in so strmeli. Jezus Kristus... In ko so izgovorili sveto ime, jc zadrhtel starčkov obraz in oči so se mu zasvetile. Vstal je z nizkega stolčka in sc je zravnal pokonci, da je bil velik kot Zveličar na križu, od ral do stropa skoraj, velik kot prerok . .. In jc govoril: »Bratje v Gospodu, rodil sc je, katerega potrebujejo nebesa, da se razrušijo svetovi, da se izpolni kakor jc pisano. Antikristovo stoletje .. .«
In bratje menihi so se spogledali in najpogumnejši je odgovoril: »Motiš se, dragec, Kristusa si narisal. Vidiš to milo obličje, vidiš te božje oči, vidiš ta nebeška usta...« In pater Angclus.se jc zdrznil. Uprl jc oči v Križanega in jc zaprosil: »Svetega Duha nam pošlji,	o	Gospod!« In jc govoril dalje:
»Bratje, motite se. Glejte,	prišel jc tisti,	ki	bo opustošil	svet in bo tulil z
volkovi in razpršila se bo čreda. Mislile bodo ovce, da so brez pastirja, pa bodo šle v sovražni tabor in bodo tulile z volkovi. Toda pastir bo ostal in bo plakal nad ovcami. Kadar bo izgubil vso čredo, tedaj sc bo dvignila moč v njem in šel bo v sovražni tabor, da reši svojo čredo. In ker je moč v njem, ker jc v njem ljubezen, bo zmagal in razrušil svetlo stavbo sovragovo... Antikrist jc, bratje ...«
»Motiš se!« so klicali pogumnejši, drugi pa so zapustili celico in so
odhajali počasi, rekoč: »Starček je, otemnel mu je um.« Nekateri pa so rekli: »Velik umetnik je.«
Nazadnje je ostal v celici samo še brat Peter, ki je verno poslušal svetega moža. Ko je to videl p. Angelus, sc je zgrudil pod križem in je zajokal: »Glej, Gospod, najzvestejši so se zarotili! Kaj bo s tvojo čredo? Zakaj prišel bo človek, ki bo lep in dostojanstven in bo z magično silo privlačil nase svet... Pošlji nam Svetega Duha, o Gospod!«
Brat Peter je pobožno molil s svetim starčkom, potem pa je neslišno odšel. P. Angelus se je dvignil, potegnil je žebelj iz leve roke in ga položil na blazinico. Poljubil je zevajočo rano, roko pa je spustil na svojo levo ramo. Potem je vzel desnico in trnjev venec. Držal je v naročju Zveličarja sveta in je poljubljal krvave rane in je molil in jokal... Pripovedoval mu je o otroku, ki ga ni krstil, ker ni bil otrok, ampak satan, ker je bil Antikrist. In vpraševal je Zveličarja, zakaj je poslal skušnjavca v svet, in je prosil, naj pošlje angele, ki bodo vodili čredo, naj pošlje Svetega Duha, da bodo spoznali.
Zveličarjevo obličje se je razjasnilo. Kot bi stal na gori, ko ga je skušal skušnjavec, in so potem prišli angeli in so mu stregli. V angelskih rokah p. An-gelusa je zasanjal božji Zveličar ...
I. Rob / Poglavje iz »Popotne dume«.
Cul sem, kako je zvenelo moje srci.
Nekaj Ahasverjevega je v vsakem človeku. Hodil bi in hodil, pomudil bi se tu, ustavil bi se tam, pa bi spet odšel brez cilja in poti. Pa kaj, ko je njegova duša preslabotna. Zahrepenel bo spet po miru in po domu, da bi se odpočil. O, kako ubogi smo ljudje: delamo zato, da se lahko odpočijemo, in počivamo zato, da bi lahko spet delali.
Sediiti za mizo v orehovi senci. Pod menoj se koplje dolina v večernem solncu. Nad njo drobni, svetli oblački. Vse	je tako	izpremenjeno, tako čudno.
Saj to gnezdece med drevjem in	vejevjem ne more	biti ona vas, kjer se	fantje
vsako nedeljo step6. In ta hišica, iz katere sc tako domače, tako prijazno kadi, saj ni dom na j večjega skopuha in oderuha v vasi. Ne, ne. To so si izmislili zlobni ljudje, ki živijo v dežju in megli, ne pa v teh mehkih večerih.
Pod temi zlatimi strehami so doma samo ljudje z zlatimi srci. Kadar zapihlja sapica, takole kakor zdaj nad menoj, saj ne more človek imeti grdih misli. In tam doli tudi pihlja sapica in pozibava vrhove, ki so kakor stražniki v vasi.
Na oni strani dolinice se skrivajo temne gore za vijoličastim mrakom. Tam že sanjajo. O, da bi hotel večno trajati ta mir! V srce bi zaklenil to tišino, legel na mah in umrl. ..
Oreh nad menoj še vedno	šepeta. Z	vetrom	se pogovarja kakor	otrok
z materjo. Ko bi vsaj malo razumel njegovo šepetanje! Morda je pa bolje, da človek ničesar ne razume. Take stvari bi slišal, da bi sebe pozabil in skoprnel. Tako si pa pri tem šepetanju lahko vsak svoje misli in najde tolažbo za svoje neizpolnjene želje.
Za trenotek je vse utihnilo.
Tam nad vijoličastimi gorami je vstal Ahasver. Brada in plašč sta mu valovila v vetru. Gledal je na vse strani, kakor da nekoga išče. Dolgo, dolgo je Khjdal in grizel mrak z očmi. Stoj, zdaj se je obrnil proti meni. Njegove oči, ki so skozi tisočletja pile roso in solnce, so sc zalesketale
kakor morje in čutil sem, da se je nekaj toplega dotaknilo moje duše. Tako neskončno, tako daljno je bilo... In takrat je zabučala v meni simfonija hrepenenja. Vse je pelo in vriskalo. Zagrmele so gore, ki sem jih gledal iz daljave, in zapela je zarja, ki je zlatila razrite skale. Zažuboreli so studenci, kjer sem žejo gasil, šumeli potoki in bobnele reke. Cvetke v tisočerih barvah so pozvanjale in me klicale, tisočera grla iz lok in gajev so me vabila na pot, šumeli so gozdovi v svoji neskončno globoki pesmi in mirno so valovile mehke trave. Vse je oživelo v meni. Stopile so pred me oči, že davno pozabljene, obrazi iz daljnih dežel, ki jim ne vem imena. Mah me je božal po licih, kakor takrat, ko sem v noči spal na njem in so mi zvezde žarele... Pogledal sem proti nebu in res so že migljale zvezde na njem. Bila je že skoraj noč. Pogledal sem proti goram, kjer je prej stal Ahasver, toda ni ga bilo več tam. Samo še rob plašča je vihral nad slemeni...
Počakaj, Ahasver, jaz grem s teboj!
Jož. Debevec / Slovenski pesnik v Ameriki.
V	»Amerikanskem Slovencu« z dne 8. nov. 1930 objavlja g. Urankar to-le ostro, uničevalno sodbo o slovenskih izseljencih: »Hitreje nego drugi narodi drvimo Slovenci v svojo narodno smrt; drugi narodi kljubujejo desetkrat delj raznarodovalnim vplivom Amerike nego Slovenci. Rajši smo hlapci in dekle tujine, kakor pa da bi bili sami svoji gospodarji. Le zakaj? Za skledo leče je — vobče — Slovenec pripravljen prodati svoje prvorojenstvo (t. j. svojo slovensko narodnost). Pri drugih narodih (Nemcih, Švedih, Čehih, Poljakih, Italijanih . ..) še trije rodovi po naselitvi žive pristno narodno življenje, da ne govorim o Ircih, ki sploh ostanejo trdni; pri Slovencih pa — že prvi rod (t. j. sinovi in hčere staršev, rojenih še v stari domovini!) že ne zna več dobro slovenski.« »Kdo je kriv tega žalostnega dejstva?« vprašuje člankar in mčni, da so največ krivi starši sami.
Veliki nemški narod skrbi, da ali v zadnjem kotu sveta, ne
Žalostno je to dejstvo za nas Slovence, se niti en Nemec, pa naj bo kje v Avstraliji
izneveri nemštvu, nemški narodnosti, nemški kulturi; nam pa, ki smo že po usodi zgodovine tako majhni in po svetovni vojni neusmiljeno razsekani, se glede narodnosti (seveda, še prej glede vere, od matere jim v stari domovini vcepljene) zgubljajo kar v trumah naši ljudje, ki so vendarle, četudi daleč onkraj morja, del naše domovine ...
Zato moramo biti pa iz srca hvaležni vsem tistim činiteljem, ki skušajo to odpadanje ustaviti, zadrževati. Ti činitelji so: cerkev, župnijske šole (šolske sestre!), slovensko časopisje, slovenska društva (podporna in izobraževalna) ter — last not least — slovenska pesem.
Iz zgodovine vemo: petsto let je srbska (in bolgarska) narodna pesem budila narod, da je ostal zvest veri in jeziku ter pripravljal lepšo bodočnost.
V	naših časih mora vršiti delo narodne probuje umetna pesem. In to vele-važno delo res vrši med ameriškimi Slovenci pesem Ivana Zormana.
Dozdaj je izdal že štiri knjige lirike (1. 1919, 1922, 1925, 1931), vse v Clevelandu, kjer biva že od mladih nog. (Dovršil je ondi High School t. j. srednjo šolo in del vseučilišča in je zdaj ravnatelj opere v Clevelandu. Tu živi že toliko let s svojo obiteljo; tudi mati je pri njem, ki z zanimanjem prebira sinove pesmi. Bog jo živi mater pesnikovo! Rodil se je 1. 1889. v Velesovem pri Kranju; komaj leto starega je oče s seboj vzel v Sev. Ameriko; kot desetleten deček se je za eno leto vrnil v staro domovino; takrat je dobil najmočnejše vtise v mlado dušo.) Ne bomo tu pregledovali (saj Mentor nima prostora za obširnišo razpravo), kaj vse obsega Zormanova lirika; le to naj mladi čitatelji vidijo, da pesnik Zorman v vseh štirih zbirkah spodbuja rojake k zvestobi napram stari domovini. Zorman čisto jasno vidi, kaj tli v srcih starejših priseljencev — silno domotožje; zato jih tolaži, jim v spomin kliče lepoto stare domovine tam pod Triglavom, mladini živo naroča, naj ljubi jezik in pesem svojih staršev, staršem tak6 po ovinkih daje nauk s tem, ko s tako ljubeznijo in s tako hvaležnostjo v več prekrasnih pesmih pripoveduje o svojem rajnkem očetu kot svojem najboljšem učitelju, učečem ga spoznavati prirodo, zlasti pa lepi slovenski jezik, slovenske narodne običaje, slovenske pesnike: Prešerna, Jenka, Levstika, Gregorčiča,	Medveda itd.
Jude, živeče v babilonski sužnosti, so preroki tolažili,	pa	tudi	bodrili,
naj nikdar ne pozabijo Jeruzalema: tak6, se mi zdi, naš pesnik Zorman vedno.
in vedno drami svoje rojake tam sredi amerikanskega materializma, kjer je
dolar vse, duh pa malo ali nič, naj ne pozabijo matere domovine, ki s skrbjo
misli nanje. Ista želja kakor nekdaj Prešerna ga prešinja, da bi kot Orfej mogel
ganiti rojake,	..	.	.	,
da bi jim srca vnel za čast dežele ...
Zo rman se je izobraževal v angleških šolah ob angleških in starih kla>-sikih, slovenske je čital iz lastne pridnosti. In	vendar, kako	mu teče	beseda,
ritem! Od leta do leta je napredoval; najlepša	je zadnja zbirka:	Pota lju-
bezni, Cleveland, 1931. (Z jeklorezi jo je okrasil B. Jakac.)
Kot zgled lepe besede pesnikove naj ob koncu sledi pesem iz zadnje zbirke (str. 88, nasl.):
Na sveti večer.
Nocoj, ko spet obhajamo spomin, spomin, ko božji sc rodil je Sin, prinesel nam Očetovo povelje, da vladaj v svetu bratstvo, mir, veselje, na vas, očetje naši, mislim, o usodi, ki vas po svetu razkropila je in s težkim znojem vas pojila je, in zdaj v te tuje zemlje grob vas vodi.
Vendar razlit nad vami jc nocoj mladosti vaše rajskosvetli soj; spomin na srečni božič v domovini življenja vam večer sladi v tujini spet v duhu zapojo čez plan zvonovi, po jaslic mahu bajno zadehti, domača pesem radostno zveni o blagovesti srcu večno novi.
Ne morete v mladosti dni nazaj, minil je zlati čas za vekomaj.
Zdaj zarod nov ob vaši strani vstaja, s skrbjo in upom srca vam navdaja.
O da navzel bi vaših se kreposti: pošten značaj, za delo pridna dlan, v ljubezni zvest, v težavah mož srčan, šegav in zdrav v preskušeni modrosti!
Po bliskovo beži naš novi čas, strog, neizprosen je njegov ukaz —
Srce poeta m61i v noči sveti:
Daj, božji Sin, še dolgo nam živčti —
mladina naša krepko naj zajemlje
iz naših dedov močnega srca,
da v njej ostal bo ogenj njih duhš,
da v njej ostal bo duh slovenske zemlje.*
* Na našo prošnio je pesnik Mentorju podaril nekaj izvodov te zadnje zbirke. Komu naj jih damo? Oaločili smo se, da tistim, ki nam prvi pridobe vsaj pet novih naročnikov. G. pesniku pa izreka za lepi dar uredništvo Mentorja najiskrenejšo zahvalo!
Obzornik.
Knjige in časopisi.
Narte Velikonja:	Otroci. Novele.
1931. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Strani z $ 3. Cena: vez. Din 6o'—, broširana Din 45’—.
—	Lepa knjiga, pomembna knjiga. Pregelj je nekoč napisal, »da jc novela, vsaj prvotna, stara novela prav za prav bistveno isto kar balada ali romanca, namreč zgodbica, zanimiva, pretresljiva, pa tudi šegava in resna«, ki se je razvila izza Boccaccia preko najrazličnejših mojstrov peresa v prošlih stoletjih v svojo današnjo formo, ki je zakroženo zlita iz enega kova, strogo epična in zelo zanimiva. Zanimivost se kaže v žarki izvirnosti, fra-pantni fantaziji in jasno pogojeni realistiki. »Moderna novela,« pravi dalje, »ni več samo tvorba fantazije, temveč zahteva psihologič-nega poznavanja ljudi in ljudske duše.« (Mentor, X. str. 67—68.) Vse one značilnosti, ki jih po poetiki mora vsebovati novela, očitu-jejo Velikonjeve zgodbe od prve do zadnje, od najkrajše do najdaljše. Svet, iz katerega zajeda, so otroci — mali in veliki — vsi pa v dobi zorenja. Spominjam se, kako pozor-
nost so vzbudile te novelice in novele v Domu in svetu, v katerem so — po večini — izhajale že pred vojno. — Z umevanjem in potrebno obzirnostjo se je lotil pisatelj problemov, ki jih do tedaj naše slovstvo ni bilo še načelo. Reševal jih je spretno, neredko z jedko satiro — v čemer jc poseben mojster. Sicer pa preveva v glavnem vse zgodbe — dvanajst jih je — baladnotragično vzdušje, v katerem se izgubljajo težki, zategli klici...
Lepa knjiga, pomembna knjiga, ki pa ni isana za lahkomišljene ljudi. Težka knjiga, akor so težki njeni problemi, ob katerih ima človek pomisleke, kdaj in kako naj jih rešuje, tla bi bilo prav. Tolle, lege — pedagog! L.
Gabriel Scott:	Mala	trojka.	Ljub-
ljana, 1931. Str. 173. — Cena: vez. Din 40'—. Kot četrta knjiga prvega kola Zbirke mladinskih spisov Jugoslov. knjigarne v Ljubljani smo dobili Scottovo zbirko zgodeb, katerih junaki so neugnana trojka — mladci Stoffer, Kristemann in Gabrijel. Niso naših gor listi ti junaki, a ko se seznanjaš z njimi, pozabiš, da junačijo na mrzlem severu, zakaj prav tako vročo kri imajo, kakor naš »mali človek«, pa naj živi v mestu ali na deželi. Otrok je otrok in kjer-
koli pod svodom neba — povsod je enak, razlika je le ta, da mu posvečajo drugod več pazljivosti in več ljubezni, zlasti v književnosti. Naša mladinska knjiga je bore uboga in kdo \e, ali bi ne bili v zadregi, če bi šlo za to, da bi morali pokazati pred svetom izbor naših mladinskih knjig s številom prstov ene roke. Prav je zato, da se razgledamo po svetovnem mladinskem slovstvu in prevzamemo iz njega najlepše, ob čemer morda končno le spoznamo, kako je treba pisati za mladino. S Scottom je imela Jugoslovanska knjigarna srečno roko. Zlepa že nisem bral tako svežih mladinskih stvari, kot so »Ogenj in dinamit«, »Robinson Crusoe«, »Trojanska vojna«, »Lov na skalpe«, »Rdeče jabolko«, »Pomorska bitka v Svanbotalu«, »Vsakdanji kruh« in »V daljni svet«, ob katerih je mala trojka s svojimi tovariši, tovarišicami in sovražniki oživela pred menoj nepotvorjeno in ne narejeno in ne skonstruirano življenje. Tak je otrok, ko se začne buditi v njem fantazija, katero skuša uresničiti — kajpada vedno velikopotezno v svojem svetu ... Rezultat — spoznanje, ki zaleže več ko še tako privzdignjen kazalec... Malo trojko je prevedel Ivan Vouk v splošnem lepo, v sliki pa jo je ponazoril Milko Bambič.
Miklavž se bliža in božič in Mala trojka čaka, da pride v roke naših malih — tudi gimnazijcev nižjih razredov — da jim bo krajšala dolge zimske večere in jih zabavala. Po njej!	L.
Henrik Sienkiewicz: Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1931. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Str. 334. Cena vez. Din 60.—., broš. Din 40.—. Kako je tudi ta Sienkiewiczev roman, ki se godi v času, ko so gradili Sueški prekop, priljubljen, priča dejstvo, da je v 17. zvezku »Ljudske knjižnice« v revodu dr. L. Lenarda že davno pošel, a da je ilo povpraševanje po njem toliko, da se je odločila založnica in ga v redakciji I. Vouka na novo izdala. Uverjcn sem, da bodo ne samo stari bravci, ki že poznajo napete zgode in nezgode pogumnega Stanka in prijazne Nelke, ponovno segli po novi izdaji, kaj šele oni, ki doslej še niso poznali tega romana, v katerem jih ne bo zanimala samo zgodba, temveč tudi življenje v afriških pustinjah in puščavah.
Bcrnhard K c 11 c r m a n n : Pot bogov po Indiji, Malem Tibetu in Siamu. 1931. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tisk Jugoslov. tiskarne. Strani 179. Cena: Din 90.—. V knjižnih zbirkah Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, ki so po pravici vzbudile splošno zanimanje in priznanje, izhaja tudi »Kosmos«, zbirka poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov, spominov, potovanj itd. V zelo okusni opremi kvartformata so izšle doslej tri knjige, katerih vsaka pomeni pravi dogodek za vse, ki ljubijo lepo knjigo in iščejo v njej rešitev na razna vprašanja, ki jih zastavlja življenje. Prva knji-
ga je bila v tej seriji globoka študija univ. prof. dr. Fr. Vebra o svetem Avguštinu, ki je kot pravo veledelo odjeknila v vseh krogih našega razumništva in utrla gotovo pri mnogih pot k — Bogu. — Kakor je bila Vebrova knjiga potrebna za duhovno obnovo našega časa, tako sta arhitekta J. Mesar in I. Spin-čič s svojim »Stanovanje m« podala delo, kakršnega doslej nismo imeli. Povojna leta so se naša mesta, naši trgi in naše vasi kar pravljično izpreminjali — če okusno, je drugo vprašanje, in še drugo, če praktično in udobno. »Stanovanje« pokaže z besedo in slikami (načrti, slikami, fotografijami — 201 jih je v tekstu in dodatku še 8!), da naša hiša in naše stanovanje ni lepo samo tedaj, kadar mu je lepota prvi in glavni namen, marveč da je še mnogo lepše, kadar nudi še udobnost, domačnost in praktičnost. Knjiga opozarja čitatelja, kako si bolje, udobneje in ceneje uredi stanovanje, ki bo odgovarjalo njegovim razmeram in potrebam in še, kako si stanovanje opremi do zadnjega kota, pri čemer daje gospodarju in gospodinji nasvete, ki jih moreta v svojem stanovanju, gospodarstvu in gospodinjstvu praktično realizirati in doseči tako v svojem domu udobnost, ob kateri ju zadovoljstvo ne mine. — Če vprašaš, čemu v dijaškem listu poročilo o tej knjigi, vedi, da je med našimi naročniki mnogo realcev in realnih gimnazijcev, ki bodo študirali tehniko. In nanje mislim, ki že sedaj kažejo zanimanje za to stroko, in jim svetujem, naj si nabavijo to knjigo, ki jih tako lepo seznani s sodobnimi težnjami v praktični arhitekturi! — Cena je Din 100.—.
Pot bogov je tretja knjiga, ki nas vodi na pravljični vzhod, v pravo deveto deželo čud in dogodkov, o katerih se nam Evropcem, ako nismo čitali Swen Hedina ali kakih misijonskih poročil — tudi naših misijonarjev in misijonark — niti ne sanja. Kcllermann zna tako pisati in podajati svoje doživljaje, da mu slediš, kot bi bral eksotičen roman. Da vzbudim tvoje zanimanje, naj navedem samo poglavja: Čez Himalajo, »Om mani padme hum«, V deželi rdečih lam, Bogovi in ljudje, Daritev vsemirja, Samostani, Ples demonov, V Indiji!, The Grand Trunk Road, Bogovom godbo, Suženj, Sleparji in svetniki, Neodvisni knezi, Srce Indije, Zopet na Veliki cesti, Berač, V Siamu, V kačji farmi, Umetnosti, ki izumirajo, Mrtvim čast, Proti severu, Tikov les, Po Me-namu, Vpepclitcv kralja Kambodže. — Ali slutiš, kakšen svet ti razgrinja pisatelj? Iz zgodovine si ga ne moreš predstavljati, ker sc je o teh narodih nisi učil, iz zemljepisja sc ti mogoče majčkeno svetlika, a ob tej knjigi, ki je bogato ilustrirana, spoznaš ta daljni, nedostopni svet in njegove ljudi in boš strmci in se čudil. In kaj porečeš, če ti povem, da je po teh krajih hodil že v začetku 18. stoletja — goriški Slovenec? Res, Ivan Krstnik Mesar, D. J. se je 1. 1702. odpeljal v te kraje in je tam tudi umrl mučeniške smrti 15. junija 1723 po sedemnajstletnem uspešnem misijonskem delovanju. (Prim. A. Carli-Luko-
viŽ: Evfemija in drugi spisi, izd. Goriška matica, !. 1924, str. 47—53). In še bi nas morala ta knjiga zanimati, ko imamo tam v Indiji svojo jugoslovansko misijonsko postajo, kjer delujejo naši rojaki iz D. J.
Prevod dr. V. B o h i n c a je lep in se gladko bere, vendar se čudim ob napakah ponijev(!) golen (str. 9) ali oni, da so duhovi visoki »po dva nadstropja« (!!) str. 46. — Cena v platno vezani knjigi Din 90.—. Ako bi bil naročnik zbirke, bi pa dobil vse tri	knjige	»Kosmosa«
za Din 120, ki	bi	jih lahko	plačeval v meseč-
nih obrokih po Din 10.—. Podobne ugodnosti so tudi pri drugih zbirkah. Pomisli in pretehtaj to okolnost in, če moreš, misli, kako bi mimogrede prišel do lepe knjižnice, ki ti bo od leta do leta delala večje veselje!	L.
Joža Lovrenčič: Publius in Hispala. Cesta in njen vozel. Ljudska knjižnica 43. zv. Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. Tisk »Slovenije« v Ljubljani. Strani 218.— Cena: vez. Din 40’—, broširana Din 28'—.
»Tam daleč	za	morjem...« je	igra v treh
slikah, katera	je	v prvi	vrsti	namenjena
moški mladini, ki se zbira v Marijanskih kongregacijah in v Marijinih vrtcih. Ima blag namen: razvneti v idealnih mladih srcih iskro požrtvovalne ljubezni do trpečih, poganskih src. Torej mladina: uprizarjaj vsepovsodi to originalno blažilno igro! Ni plemenito pozabiti na nesrečne! Prireditev je dovoljena brez posebnih obveznosti!
Knjižica stanc po pošti Din 4'— in sc dobi pri Družbi sv. Petra Klavcrja v Ljubljani, Metelkova ul. 1.
Alfred Tennyson:	Hcnoh Arden.
Iz angleščine prevedel J. Debevec. Ponatis iz Vigredi. S štirimi slikami. Str. 45. — Pravkar izšlo! Eden izmed najlepših biserov novejše angleške poezije! Je to povest (v 915 verzih) o mornarju, deset let pogrešanem; ko se vrne, najde svojo ženo drugič poročeno; Henoh molči do zadnje ure. Pesem je prevedena v skoro vse jezike. Srbski prevod (od J. Jovanoviča-Zmaja iz 1. 1880) je naše prosvetno ministrstvo v zmislu učnega načrta določilo kot domače čtivo za V. gimn. razred (SN št. 23.921 z dne 12. julija 1927.) Slovenski prevod stanc, trdo broširan, v zalogi Vigredi v Ljubljani, Ljudski dom, 8 Din, v knjigarnah 10 Din. Priporočamo! Pišite torej na Vigred ali pa pridite osebno tja po to lepo novo knjigo!
Literarni pomenki.
Volkun Bclopoljski, Novo mesto. Upam, da ste bili zadovoljni. Ali ste spoznali, kaj Vam še manjka? Ne izgubljajte sc v prazne besede in ne silite v dolžino, ki vse razblini. Nastroj zadenete, a poantirati ga še ne umete. No, pa bo že tudi to prišlo. In še sc oglasite!
France P., Ljubljana. Saj že dolgo pišem naše pomenke, a tako podvzetnega za-
četnika še ni bilo. S »Sonetnim vencem« ste se predstavili, kateremu se močno pozna, da ste ga vili ob Prešernovem, česar Vam prav nič ne zamerim, ker vem, da ga ni začetnika, ki bi mu ne botroval Prešeren pri prvih sonetih. Celo ista usoda Vas je zadela ko Prešerna, kar priča druga pesem »Nezvesti«. Če Vam je samo petošolska bolezen potisnila pero v roko, jo boste z literarno influenco vred lepo mimogrede preboleli, če pa je res kaj v Vas, se boste ob Prešernu še marsičesa naučili
—	samo dokler bodo Vaše pesmi vaje, Vam jih ne bomo mogli priobčiti.
Hrabroslav, Št. Vid. Drobcena stvarca, a je le dobra. Priobčim. Pošljite drugič kaj več!
M. Bohorič, K. Tudi »Večera in jutra« ne morem še priobčiti, dasi je pisano nekoliko bolje, a ne bolje nego navadno pismo, ki poroča o kakem dogodku. Vašim stvarem manjka ono neizrazno, ki je duša sleherne umetnine. Ali bo oživelo kdaj v Vas in se izlivalo v Vašo besedo, ne vem.
P. Ki. G. Skoraj bi dvomil v Vaše štu-dentovstvo, dasi mi je pred leti res pisal iz Vaših krajev študent, ko se je prvič oglasil, razigrano šegavo, a tako dovtipno, da sem ga bil vesel. Vaša beseda v pismu s psevdonimom vred pa je kakor kaka potegavščina, da sem sc le težko odločil za odgovor. Pesem o prevaranem srcu je boljša ko pismo, a dobra le še ni. Primere in izvajanja se mi zdijo prebanalna. Če imate kaj boljšega, pošljite, a obenem bi Vas opozoril na takt, da se lepo predstavite!
E. G. Poznam Vas že po Vaših pesmih v mladinskih listih in se zanimam za Vas, ker je v Vaših verzih, ki pojo kraje, na katere često mislim, res nekaj svežega, lepega. Da bi še peli in ne bili tako mahedravi! Tudi poslani so taki. Pozdravljeni!
G. R., Ljubljana. Vaše pošiljke sem bil vesel. Res, posebno rubriko bi morali imeti, v kateri bi vzgajali tudi naš vpodabljajoči naraščaj. Radi bi to storili, a dokler se Mentor ne dvigne do takega števila naklade, da bi zmogel izdatke za klišeje, ni prav mogoče začeti s takimi pomenki, ki bi imeli le ob reprodukciji vposlanih risb in slik pravi pomen. Pri odgovoru ne gre samo za to, da bi avtor izvedel sodbo, temveč da bi sc ob odgovoru in sliki tudi drugi učili. — Ker želite ocene, jo pa podam. Da bodo vedeli tudi drugi, kaj predstavlja Vaša risba, jo naslovim »Med izpraševanjem«. Šolski oder s tablo in katedrom. Za katedrom profesor, ki kaže z levo roko na tablo, pred katero stoji »ubogi« dijak, a za njim personifikacija — groze ali strahu ali slabe vesti. Situacija je taka, da vemo, da bo ostala — ta-bula rasa... Tehniško je slika začetnika ilustratorja dokaj dobra, čeprav so na levi neke proporcijske in perspektivične napake. Tudi je frontalna perspektiva preveč dolgočasna. Scena ne bi smela biti tako raztegnjena, osredotočiti bi jo morali. Vsaka slika mora prikazati trcno-tek giba, misli, dejanja. Na Vaši moti ona ale-
gorija, ki razdvoji dejanje. — Tako. Sicer le pogumno naprej in delajte, kakor Vam je v očeh in v roki, skušajte pa vedno poudariti bistvo, kar dosežete s poenostavljenjem.
Jelovčan, Ljubljana. Pesem se sicer lepo bere, a je prazna. Nič ni v njej takega, da bi začutil iz nje resničen utrip srca. Proza je boljša. Njeno neznatnost dvigne končna poanta. Morda jo še priobčim, da Vam vzbudim pogum in veselje in mi boste postali prihodnjič kaj daljšega in še boljšega.
Vsem: 2e prošla leta sem opozarjal, da naj naši mladi sotrudniki vsako pošiljko označijo tudi s svojim pravim imenom, da vemo, s kom imamo opraviti. Nekateri se za to ne zmenijo več. Povem jim, da se tudi pomenkar ne bo zmenil zanje, ako bi vztrajali tudi pred njim s svojo psevdonimnostjo!
Kulturni paberki.
Kako nastajajo umotvori.
2e v preteklem stoletju je dnevnik L e T e m p s otvoril iavno vprašanje na takratne pisatelje, kako delajo. Slično se je letos Cha-rcnsol obrnil na neke sodobnike, da bi zvedel kaj podrobnega o njihovem slovstvenem snovanju. G. Duhamel n. pr. ne zaupa svojemu spominu in ne veruje, da bi nadarjenost že zadoščala. Zato kopiči zapiske, ki si jih dovoljuje celo med jedjo. Ako mu prileti kaka misel, jo pri priči napiči na papir. »Ponoči imam poleg sebe vselej beležnico in velik svinčnik. Ce se mi zasveti ideja, jo kar v temi tipaje zaznamujem, .kajti na pomnež se ni zanašati. Tu lahko ostane deset let, včasih dozori in se vrine v tok žive misli, da ustvari umetnino. Zaznamek pa mora biti neposredni odraz, blisk, celo muhasta domislica, nikakor pa ne premleta, prežvečena stvar ... Kadar potem vre, sc kuha in kvasi, sc vsekdar obogati.«
Tu vidiš, kako odličen pisatelj neguje svoje delo, ki se rodi iz tisoč skrbi, iz tisočere pozornosti, iz neštetih pomislekov in dvomov, da neki dan vstane pred nami svetlo in sijajno, a da niti ne slutimo truda in napora. Lepo-znanski nauk tistim, ki mislijo, da v umetnosti velja zgolj veleum, zgolj ženij.	Cr.
Paradoks o pesniku in vojaku.
Znani romanopisec Picrre Benoit izjavlja v pesnitvi Diadumine, da se glede umetnosti ne drži »vsakdanjega predsodka, po katerem bi nji dajal prednost pred lepim bronastim mečem.« Politika in vojaka stavi precej nad »kegljača«, kakor je približno govoril o pesniku parnasovski zakonodajcc Malherbe. Taka skromnost pri sinovih Modric je redka. Kaj pa pravijo ljudje?
»Kako, da politik in vojak ne bi bila pesnika? Saj ta poje na varnem, za zidom. Kdor čuva obzidje in straži mesto, ustvarjajoč mir, potreben za življenje, pač opravlja bolj vzvišen
posel nego duhovit rapsod, ki nas očaruje ob urah oddiha.«
»Bog ne daj,« odgovarjajo drugi, »da bi hoteli vzkratiti čast mestnim gospodarjem! A ti so prav za prav pesniku le sluge. Kaj bi bil red in prospeh, ako se politične vrednote ne klanjajo večnim postavam duha? Samo večnost nekaj pomeni. Kaj nam je danes stara Grčija? Homer, Aishil, Sofoklej, Euripid, Platon, Pitagora, Aristotel...«
»Ne zamerite,« slišim iz prve vrste, »ali ste pozabili, da se umetnost popolnoma razcvete, kadar vlada red v državi? Periklejeve Atene, Avgustov Rim, Ptolemcjska Aleksandrija ...«
»Spomnite sc neverjetne italijanske anarhije ob renesanci,« je zazvenelo iz druge vrste.
Tako bi se dalo nadaljevati. Toda Napoleonov biograf Jacques Bainville spravlja v sklad oba tabora, rekoč, da je bil Bonaparte predvsem književnik. Mar ni za bistvo svoje slave cesar dolžan zahvalo temu, da je bil v njem čudovit umetnik, pripravljen izluščiti iz dogodkov patetičnost in jo uporabiti za svoj načrt? In to je delal tako imenitno, da njegova zgodovina ni več to, kar je želel, da naj bi bila.
Za pesnika to ni tako slabo.	Cr.
Victor Berard (1864—1931).
Dne 13. nov. je preminul francoski senator Berard, ki je bil več let načelnik v nauč-nem oddelku, preden je prešel v odsek za tujino. Znanost pa žaluje za odličnim zastopnikom grške prosvete. Bčrard je zavračal teorijo, ki je nedavno štela homerske epopeje za samonikel proizvod ljudske domišljije, dozorel mnogo pred izumitvijo pisave. Potakcm Homera sploh ne bi bilo potreba. Svoje mišljenje opira na tri nova odkritja.
Do konca prejšnjega stoletja smo poznali Odiseio in 1 I i j a d o le po bizantinskih rokopisih, nastalih sto let po dobi Karla Velikega. Toda 1890. so v neki vasi v Zgornjem Egiptu zasledili papiruse iz 4. stoletja pred krščanskim štetjem, z odlomki Homerovih spevov. Besedilo teh papirusov je natanko slično bizantinskim manuskriptom: na ta način veda poskoči za 13 stoletij nazaj proti homerskim časom. Razen tega pa izkopanine v Troji, Mi-kenah in Tirintu dokazujejo, da sc Homerovi popisi pohištva, okrasa, hiš samih strinjajo z istinitostjo. Arheologi so našli zlato Helenino skodelo in Menelajevo bodalo, dognali gradove, katerih talni načrt se ujema z Odisejevim. Kdo bi si upal še trditi, da homerske prosvete ni bilo? Ako je torej Homer živel — kakor poroča Herodot — okoli 1. 850. pred našo ero, je pričetnik novih časov, saj je prvi na umetniški način obravnaval predmet, ki zahteva veliko iznajdljivost. In pisavo je rabil. L. 1925. so v podrtinah Byblosa izkopali napis iz 1. 1250. pred Kr. Torej je abeceda tačas že obče slu-
žila, in Homer, sin najdarovitejšega plemena, naj bi je ne bil poznal 400 let po njeni iznajdbi?
Od zgodovine je V. Berard prešel na zemljepis. Ker so gmotni Homerovi opisi točni, zakaj ne bi bili tudi geografski popisi? Korakoma je sledil itaškega kralja po vseh njegovih vožnjah in blodnjah ter ugotovil točnost na vseh mestih. Mnogo mu je pomagalo znanje feniščine. Tako se n. pr. Nesos Kalypsus (Otok Kalipsin, t. j. Otok Skrivanja) pravi v feni-škem jeziku: I’Spania, torej Špansko. Kyklo-pia je zemlja okroglih oči; v feniškem izvirniku Oinotria znači neapelsko okolico, posejano z ognjeniškimi »očesi«, ugaslimi vulkani, z lavo, z žrelom Vezuva, ki že vedno toguje kot Uliksov enooki Polifem. Tako sta mu zrasla dva snopiča »Les Pheniciens et l’Odyss£e« poleg štirih zvezkov o zapadnejših krajih Sredozem-nega morja. Letos je v filmu kazal vse kraje, ki jih je prehodil, prebrodil ali preblodil »po-lytlas Odyssevs«, in v avgustu-septembru je nad sto znanstvenikov napravilo po Berardo-vem navodilu z ladjo izlet na večino krajev, omenjenih v obeh Homcrovih epih, katera je Berard povedal natanko, pa vendar s pesniškim poletom.
Ob zaključku kolonijalne razstave.
P. Prist je v »Revuc Belge« v septembru objavil pohvalen članek o velikanski razstavi v Vinccnnesu pri Parizu. »To ni mesto,« pravi med drugim, »to je svet. Obideš ga tik pred pariškimi vrati. Tu sc slavi sto let francoskega duha, francoskega uma, francoske omike. Ta zapečkarski narod je ustvaril sijajen imperij, ki premore sto milijonov ljudi in neizmerne zaklade. Občinstvo se po pravici zavzema ob raznih paviljonih ... Maršal Lyautey je dal v Vin-cennesu nauk, a tudi spodbudo. Vincennes bo podžigal bodoča pokolenja. Zoo je bil posebno srečna zamisel. Pod milim nebom prikazane živali — to je pristna podoba kolonij...«
Kolonijalno živalstvo je že lani prikazal v zanimivi zbirki novel Andre Demaison. Eno sem poslovenil za neki naš mesečnik. Neumorni potovalec pa sc tudi uspešno poglablja v tajne primitivnega življenja. Tako je v novembru t. I. objavil knjigo I) i a e I i. Kdo jc to? Nihče drugi nego temnopolti trubadurji, dvorni pesniki pri afriških vladarjih. To so pač preprosti ljudje, si boste mislili. Vendar ne. Afriški jeziki so bogatejši in prožnejši od mnogih evropskih. Uolofščina 11. pr. ima gur= mož, junak, in nit = človek, kakor latinski v i r 'n h o m o, a francoščina za oboje samo I' o m m e. Demaison prinaša obširne vzorce zamorskega pripovedništva, za zdaj naj pobe-rem iz njega le nekaj pregovorov.
Tale nas domisli čisto afriških razmer, nehote sc spomniš potnika, ki preži po puščavski krajini:
»Če ptica ne pije v potoku, gotovo pozni drugo vodno shrambo.«
Drugi je hudomušen, ves po naravi prikrojen:
»Tri stvari, ki dajejo srečo, ne morejo imeti dlake: podplat, dlan in jezik.«
Naslednji se mi zdi skeptičen:
»Kralja ljubiti je dobro; da te pa kralj ljubi, je še boljše.«
Pravega modrijana razodeva nastopna iver:
»Stvar, ki bolnik radi nje tuli, bi delala še veselje mrtvecu.«
Ciničen pa je izrek:
»Izdaj ga, kdor te ne izda: Bog te bo izdal.«
Naposled še črnsko rečenico, ki je trcnotno pomembna za današnjo Evropo:
»V vodnjak padati se ne učimo; treba jc zgolj prestopiti prag, potlej gre samo po sebi.«
Cr.
Dijaški šah.
Ureja Bogo Pleničar.
Problem štev. 17.
(Po arabskem rokopisu iz 8. stoletja.)
Najstarejši problem, ki je v fragmentih po tradiciji ohranjen, izvira od kalifa Mutasima, kateri je vladal v Bagdadu od 1. 833. do 842. Ohranjeni so pa nekateri staro-arabski in staro-perzijski problemi po originalnih manu-skriptih v britanskem muzeju. Priobčujemo sledečo velezanimivo končnico, to pot hkratu z rešitvijo:
Beli: K f8, Tdi, Tfi, Sf3, pešec C4; skupaj 5 figur
7
5
3
2
d
f g h
a b
c
e
Črni: Ke6, Tg6, Th7, SI16, pešec ej; skupaj 5 figur.
Tropoteznica: beli vleče ter da mat v tretji potezi.
Rešitev: i-) Sf3—gj + Tg6 X Sgj
črni nima druge poteze; sledi ponovna žrtev:
2.) Tf 1—f6 + Ke6 X f6 zopet edina možnost
3.) Tdi—d6 šahmat.
Zabavni kotiček.
Meyeriada.
XI. spev.
AEAEPOT APIZTE1A. LEDERERJEVO JUNAŠTVO.
Zdaj pa povejte mi, Muze, ki dom vam Olimp je visoki, kdo je junak, ki naslednjega dne začel je z motnjavo? Lederer bil je junak, ki si je z dejanjem pogubnim zapor nakopal strašen, tako je pač hotel Kronides.
Len na hodniku je stal in čakal, da pride profesor, ko se približa mu muca služiteljeva, mišelovka.
Leno plazeč se je predla — glej, Lederer brž jo zapazi, zgrabi jo ročno za rep in urno v razred odnese.
Tam ji takoj je	tačke zavezal s	koncem	vrvice,
zver pa	nato je	privezal za stol	učenika	trpina,
daljšo vrvico pa ji zavozlal za rep je odzadaj.
Sedel nato je v klop, v rokih pa je držal vrvico, drugim junakom pa je velel, da naj bodo prav mirni.
Ko pa je starček prišel in sedel na staro je mesto, ko je z razlago začel, ko vneto so ga poslušali, glej, pa potegne močno za vrvico mladenič zvijačni.
Mačka zamijavkala je, ker to ji je bol povzročilo.
Silno sc	starček	je zbal in rekel	krilate	besede:
»Nekdo	nagaja	mi spet in hoče	posnemati mačko.
Šalo to dobro poznam — v nji novega prav nič ne najdem!« Dečke je govor zveselil in zvonko so sc nasmejali.
Mojster je šalo ponovil in maček, čuteč bolečino, znova je milo zamijavkal in rad bi vrvi se razrešil.
Meyer, učeča starina, sc zbal je in ves se je stresel, sunil z nogo je prav trdo usmiljenja vredno živalco, to pa bil6 je preveč še mačku, mišjemu lovcu, šavsnil je jezno profesorja v meča, močno ga ugriznil.
Ta pa prestrašen je skočil, zavpil in zagledal zverino, videl je tudi vrvico, ki Lederer io je še držal.
Jezno, z grozečim pogledom zaklical je težke besede:
»Take reptilije nosiš s seboj, — o grdi hudobnež.
Človek nesrečni, pomisli — kako lahko bi ubil jo!
Prav tega mi je treba bilo — zdaj slušaj, kar rečem: »Mačka ti bom konfisciral, k ravnatelju bom ga odnesel.
Ce potrebuje ga mati, dobi ga v njegovem predalu!«
“JeJ> )eJ. jej, stari pa mačka dobil je,« so vpili junaki,
»sc slanika mu prinesite, ki močno soljin bo!«
Tiho razrešil vezi je starček mišjemu lovcu, nežno ga vzel je v roke, k ravnatelju ga je odnesel.
XII. spev.
TEIXOMAXIA — BOJ PRED OH7IDJEM.
Dež, ki do kože premoči, se ulil naslednjega dne je in kot navajeni psi, kadar gospodar jim ukaže, v vodo radi zaženo se in pljuskajo dalje plavaje, prav tako vdrli junaki v številni so tolpi v dvorano, vsakdo pač z dežoodbojnim ščitom prišil je opremljen, htno izvršenim iz volne in svile, z lesenim ročajem.
Gustav Jeiteles, sin, bil tudi je s ščitom opremljen, častivrednim na pogled, s sovražnimi sunki prebitim, da je prijazno curljalo skozi zijavc razpoke.
ni zn?c"'! za to> Pr> srcu bil mu je stari dežnik za dež in sneg, ker čestokrat ga je zastavil,
Drobiž.
Opredelitev pesništva.
Fagus, veliki pesnik zbirk »Ixion« in »La Guirlandc A 1’ čpousče«, je nekje opredelil pesništvo. V bistvu pravi takole:
Manjše umetnosti: zgodovina, živaloslovje, roman i. dr. opisujejo stvore in stvari. — Pesništvo pa je umetnost in veda, kako izraziti razmerja med stvori in stvarmi. — Slično, vendar na manj bistven način, graditeljstvo in glasba. Tako stoji poezija nad vsem, z matematiko. Sama je meta - matematika. Ker ji je vse razmerje, ji je vse ritem, ubranost misli, idej, podob, čuvstev, občutkov — v jedru je to vse eno — in potemtakem ubranost izraza, torej besedni ritem .
Francoska poezija je v pravem pomenu besede popolno pesništvo. »Pen-ser« je »peser« — tuhtati, tehtati: ona misli, šteje in meri. Čeprav rabi število nič manj od antike
—	brez števila pač ni prave poezije — in barvitost zvoka, ostane vendar mera njen globoki živelj. Potemtakem tudi stik ali rima...
Ta notranji ritem, ritem misli, je vzrok, da je pesništvo vesoljna govorica, četudi sc verzi sami na sebi ne dajo prevesti...
Vsakdanja aritmetika zna delovati zgolj na istovetnih tvarinah. Poezija, ta meta-matematika, pa istoveti nepričakovane snovi, najde med njimi istinitc odnošajf, na katere poprečni smrtniki ne bi bili nikdar mislili, kesnejc pa priznavajo njih razvidnost in nujnost.
Ta meta - matematika, združena z nekakšno alkc-mijo, že sama po sebi razlaga temačnost, po navadi začasno, tega ali onega pesnika.	Cr.
da je denarce dobil in plzensko pivo si kupil, ali pa hrenovke drobne in dolge rjave cigare.
Ko že v razredu je stal, začel je tako govoriti:
»Svoje dežnike zgrabite, razpnite jih, da posušč se, in položite jih brž okoli katedra, da Meyer blizu mogel ne bo, vse one, ki mesta na tleh pa našli ne bodo, zvršičitc jih previdno nad druge.«
To je rekel junak, z veseljem so vsi mu sledili, kmalu zgrajen je bil zid iz dežnikov okoli katedra, gori do stropa visok, na tla pa curljala je voda.
Ko torej Meyer, starina, prestopil je v seksto prostrano in obzidje zagledal, močno se tedaj je razkačil.
Naglo stopil je tja in sunil z nervozno desnico v spodaj ležeči dežnik, zamajala se lahka je zgradba in zagrmeli so brž na tla okrogli dežniki, padali mu na glavo, močno so konice ga bodle. Neugasljiv krohot nad tem so zagnali junaki.
Stari pa je začel: »O vi ničvredni dečiki,
proč odnesite mi zdaj na mah odtod te dežnike,
ali pa sam jih	odnesem,	no, ta je	pa res zopet lepa!«
To je govoril	staruh in	kvišku planili so	dečki,
ven sc zagnali tuleč, da dežnike bi svoje pobrdli.
Strašna bili je to borba, ruvali so se ob katedru, vsak je izpulil sosedu dežnik, med krulbo in tulbo, češ, da njegov jc dežnik, a oni goljuf je nesramen. Trdno zamotani v klopčič so mnogi po tleh se valjali, ta pod dežnikom je skrite imel onemogle nožiče, drugemu spet	so visoko	v zraku	obupno	bingljale,
ker mu glavo	pritiskal je k tlom	sovrag	podivjani.
Starček s trepetom jc gledal, nesreče odgnati ni mogel. Najsi jc vpil na ves glas, glasneje so vpili junaki.
Ročno jc stari pograbil pero — edino orožje, ki mu jc zdaj še ostalo — in vse jc v razrcdnico vpisal. Pravzaprav storil je to kar tako, zapisal pa nič ni, kajti bil jc najboljši profesor, ki kdaj so živeli,
(namreč po srcu samo), če p d je le moral, dobrina, kdaj zatožiti učenca, to storil s krvavim jc srcem.
Zdaj pa povsod je potihnil vihar, razrešil sc klopčič in junaki vrnili so spet sc v sedeže svoje.
Mcycr pa, starček, začel je sedaj predavanje mično, dobesedno iz Gindcly-ja, na strani petnajsti.
XIII.	spev.
MAXII Em TM1 NstTZlN. BOJ PRI LADJAH.
Zadaj pa Chlapec si jc izmislil sijajno motnjavo: vsi po vrsti naj bi, kot so danes zbrani v dvorani, roke dvignili v zrak, sc javili, s tem od starine si dovoljenje sprosili, da smeli na kraj bi potrebe toliko časa hoditi, da razred povsem bi bil prazen. Klapp jc prvi pom61il rokč visoko na kvišku, kričal je: »Ja/, bi rad ven šel — prosim, jaz bi rad ven
šel!«
Starček pokimal molče, z obrvmi je črnimi mignil ■n ambrozijski kodri z glavč so božanske sc vsuli.
Ta pa jc ven odbrzel in zapustil razred jc sckstc.
Brž na to dvignil je Chlapec roko v zrak in zatulil: »Oooooo, trebuh boli me — prosim, jaz bi rad ven šel!« Starček molče jc pokazal na vrata in ta odbrzel je. Jcitcles šel jc brž iz klopi in stopil h katedru.
Robec zavezal si jc okoli obline trebuščka.
Tak sc postavil jc tja in rekel krilate besede,
Šola, predmestje, šport.
Karel Poldček je nedavno izdal v Pragi humoristični nogometski roman »Možje v offside-u«. Zdaj pa se je pojavil njegov do-polnek, dijaški športni roman »Finish«. To je zadnji snopič trilogije, kjer M. B. Bohnel obravnava prizore in probleme iz srednje šole. To pot gre za razmerje med šolo in športom: ponazoruje ga na no-gobrcnem klubu iz praške periferije, čigar nastanek in razvoj odločno posega v življenje srednješolcev. Izrazitega umetniškega oblikovanja ni v tem delu, niti ni osnovno vprašanje dokončno razvozlano, vendar mu kritika nekaj priznava: to je sunek v ledino, prikazan je športni glad proletarcev v velemestni okolici, vešče in stvarno bogati znanost o imenovanih slojih. Tudi jezikovni fundus instructus je nekaj pridobil. Cr.
Prva znamka
je izšla pred 91 leti dne 6. maja 1840. Bila jc to črna znamka za 1 pennv ali cent v Veliki Britaniji za vlade kraljice Viktorije (1817—1901). Na znamki ic slika tedaj še mlade kra-ljicc, katero srečuješ na angleških znamkah vse do 1. 1901, torej 60 let, kar je prava filatelistična redkost. — Prej so plačevali Doštnino za pisma, a tedaj jc sir Rolland Hill, pravi reformator angleške pošte, uvedel prve znamke. Načrt za prvo znamko je napravil Fr. Heath. graver in slikar, a tiskala jih je tiskarna Perkins, Bacon et Cie v Londonu. Slika kraljice jc v okviru, a na vrhu je malteški križ. Papir jc močen, vodeni znak pa je bila mala angleška krona. Prva marka jc bila rezana, šele drugo leto so začeli z zobčenjem znamk, kar je poslej prišlo v navado.
glavo je nagnil naprej, da nihče besed bi ne slišal:
»Prosim, že nekaj dni sem me strašna pobrzica muči in že skrajna je sila, da me iz razreda pustite!«
»Pojdite le, sicer se utegne zgoditi nesreča!«
Jeiteles je odbrzel in zadaj je Fanta se javil.
»Fanta, česa želite?« vprašal je starče. »Rad ven bi!« rekel je Fanta pritlikavec, »glava prav strašno boli me.«
»Saj jih je nekaj že zunaj!« ga mrko zavrnil je Meyer. Zadaj ta hip pa božanski je Lederer glasno zakričal: »Huhuhu, trebuh boli me, trebuh, moj trebuh boli me, prvega mene spustite, saj Fanti ni nič, lahko čaka!«
S krikom zavrne ga Fanta: »Lederer bi Vas rad varal, glava mene vse hujše boli kakor njega želodec!«
»Čakaj!« ukazal je starec, »da vrnejo se mi ostali!
Lederer, kadar bo Chlapec Vaclav sc vrnil ven pojdeš!«
Ta pa odvrnil mu je: »Potem bo gotovo prepozno!« »Jasno,« odreže se sosed mu Eidlitz, »hudo ga že sili!« Njemu odvrnil na to z mogočnim glasom je stari:
»Eidlitz, pojdite ven in vsem, ki so zunaj, recite, da naj sc vrnejo brž, če ne jih kar sam bom iskat šel! Eidlitz odšel je skoz vrata, a Meyer zaman ga je čakal, če bi se morda le vrnil in prišel iz kraja potrebe.
Vsi zdaj ostali so zunaj i Klapp i Chlapec i Eidlitz in še Jeiteles tudi — igrali tarok so v štirih, eden pa vedno je čakal in stražil, da nihče ne pride. Lederer pa in Fanta začela sta strašno tuliti, da ju je moral starina, čeprav z nevoljo, spustiti. »Ampak,« rekel je še, »da Eidlitz takoj se mi vrne z dečki ostalimi, ki mu ukazal sem jih privesti.«
Ni še zapustil dvorane, ko javil Kohn sc je zadaj, roke vse črne imel je od tinte, to sam se polil je:
»Prosim, ali smem ven, rok£ sem polil si s črnilom!«
Starec molče je pomignil in ta odbrzel je pri vratih. Donebaucr začel se nato je javljati divje, robec je držal pred nosom, češ kot da kri bi mu tekla. Kroginkrog pa junaki so vpili: »Kri teče mu, prosim, ven ga pošljite takoj, potreben je mrzlih obkladkov.«
V	strahu škrbin jim odvrnil je ta: »Naj le hitro odide, Bog obvaruj, da sam bi odšel — onesvesti lahko se!«
Ta odbrzel je skoz vrata, takoj iz klopi so udrli,
da bi pospremili ga: Grab, Wankc in Miiller in Tatschner,
tekli za njim so Kronberger, Taufiig in Steiner,
Doležal, Cohn s »C« in Tauber in Schick in Gehorsam. Prazen že skoraj razred je bil, zdaj stari s preudarkom rekel je: »Ta je pa lepa — dečaki so cestni capini!
Kisik in ribe.
V	hudi zimi 1928/29 je v Tivolskem jezercu kakor seveda tudi drugod poginilo vse polno rib, ako-tudi ni nedostajalo vode.
Nemški učenjaki so zbog tega preiskovali, koliko zraka je treba ribi za obstanek. Dognali so, da količina ni pri vseh vrstah enaka. Rdeče ribe in krapi trpe ter gredo po zlu, kadar sc kisik v vodi od 4 stotink skrči na desetino stotinke. Pri tej količini sc ostriž ne počuti več dobro, premine pa ob
0.08%. Ščuka zahteva dosti več, o.s do 0.8% kisika. Ta gibki plavutar sc že duši-, medtem ko sc v isti vodi krap še veselo giblje. — Odpornost ribe spričo prepičlega kisika ne zavisi od njene živnosti. Jegulja, znana po svoji trdoživosti, je med vsemi ribami prva gagnila. Cr.
Latinsko-ncmški dovtip.
Nekdo je obljubil Židu, da mu bo naznanil svojo preselitev z eno samo besedo, in sicer latinsko. Pa mu je pisal: »Iudicium«. (= Jud’, i zieh um = Jude, ich zichc um = Zid, selim sc.) Zid pa je tudi odgovoril z eno samo latinsko besedo: »Officium« (= O Vich, zieh um! = Govedina, le preseli sc!).
Crassus I Nugae latinae.
1. Ad medieum qucndam Styriae, cui Sol-lag nomen est, sodalis mcus has sententias canerinas protulit: »Sollag, ama Gallos!« »Sol-lag, emc gallos!« »Sollag, ede gallos!«
1.	Similiter studiosus medicinac, cum Vin-dobonae corpus hominis mortui dissecaret, condiscipulum suum adhortatus est: »Scces, Sovre, nervos seccs!«
3. Num vera sentit ille, qui sociis suis hoc consilium retrogradum dedit: »Sitis in astu, ut sani sitis?«
4. Cum miles nequam, qui Taus appclla-batur, otiosus castra perlustraret, laccris in-dutus bracis (brageše) vel femoralibus, quac apud Tertullianum sarilbarac dicuntur, decu-rio eius modo cancrino iussit: »Taus sarabaras suat«.
Rešitve.
Kriialjko so prav rešili:	Ferjančič Karel,
Jelenc Danilo, Ličina Milan in Skvarč Anton, gimnazijci v Kočevju; Erzar Stanko, šestošolec v Kranju.
Latinske uganke in križaljko je rešil Dobrovoljc Alojzij, dijak v Ljubljani.
1. Poslal mu je ladjo brez prednjega in brez zadnjega konca; torej pozdrav A VE.
2. a) Si pa res, Scrapis?
b) Martinova Manda debelo prede.
3. Latinske besede se glase: as, cs, is, os, us.
4. Vodoravno: 2. češarek; 6. Gc; 7; oda; 8. ar; 9. roj; 10. jod; 11. ara.
Navpično: 1. had; 2. čer; 3. Šoja; 4. raja; 5. kad.
KNJIGARNA
Nova Založba
TRGOVINA S PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI
R.Z.ZO.Z.
LJUBLJANA
NA KONGRESNEM TRGU
priporoča dijakom in njih staršem bogato izbiro vsakršnih šolskih in pisarniških potrebščin, vse knjige za šole, zvezke, pisalno in risalno orodje, barve, papir za risanje in za načrte i. t. d.
Kdor kup' za 100'— Din, dobi na izbiro: Podobe iz sanj, (Cankar), ali dramo Kasijo (Majcen), ali pesmi Tristia ex Siberia (Mole) kot dar. Pri Novi Založbi je izšla Literarna veda (dr. Keleminovo).
Najstarejša knjigarna Jugoslavije 1 Ustanovljena leta 1782.
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 16 Telefon 31-33
Največja zaloga tu- in inozemskih knjig in časopisov, muzikalij (not) za vse instrumente, ki jih potrebujete in si jih želite: učne in leposlovne, mladinske, znanstvene itd., knjige v slovenskem, nemškem, francoskem, angleškem in vsakem drugem jeziku. — Originale in prevode grških in latinskih klasikov, enako tudi kompletno „Reclams-Universal-Bibliothek", „Miniatur Bibliothek" in „Samm!ung Goeschen", športno in šahovsko literaturo itd., kakor tudi vse pisarniške potrebščine.
Torej ne pozabite knjigarne Kleiomayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16
Za nakup šolskih in tehničnih potrebščin se priporoča trgovina s papirjem
M. TIČAR
LJUBLJANA
Obvestila.
Uprava Mentorja opozarja vse, ki bi si radi naročili prejšnje letnike, da jih ima Sc nekaj v zalogi. Letnik 1927/28 (četrta številka manjka) Din q'—. letnik 1928/29 (celoten) Din jo"—, letnik 1929/30 (celoten) Din 30'—. Tudi lanski letnik, ki je nepopoln, se še dobi.
Poverjenike prosimo, da bi sc kakor prošla leta zavzeli za Mentorja ter mu pridobili čim več novih naročnikov, da se bo mogel Sc lepše razviti. Uredništvo in uprava se bosta potrudila, da bo list ustrezal in nudil naročnikom od številke do številke lepo opremljen izbrano in koristno čtivo. Prosimo tudi, da bi zamudniki čimprej poravnali zaostalo naročnino!
Kdor kupuje knjige
gre v
Jugoslovansko knjigarno
v Ljubljani
Zahtevaj le prospekte!
Zbirke žepnih slovarjev in učbenikov I Leposlovne knjižnice / ljudske knjižnice / Zbirke domačih pisateljev / Zbirke mladinskih spisov I Zbirke „Kosmos“ / Možnost mesečnega plačevanja /
Naročniki knjižnih zbirlc uživajo 25°l„ popusta pri nakupu drugih knjig iz trnše založbe (izvz. šolskih)
LJUDSKA
POSOJILNICA
REG. ZADRUGA Z NEOMEJ. ZAVEZO
V	LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po naj-' ugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Svoje prostore imn tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din
Trgovske knjige in šolski zvezki!
Vedno v zalogi: glavne knjige, orne-rikanski j o urn ali, štrace, spominske knjige, bloki, mape
i.	t. d.
ant. Janežič
LJUBLJANA
FLORIJANSKA UL. ŠT. 14
Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
TELEFON 27-65
I	--------- SLOVENIJA
DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO
V	LJUBLJANI, WOLFOVA ULICA 1
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Časopisi, knjige, revije brošure, vabila, letaki, plakati i. t. d. Zaloga betežnih in stenskih koledarjev.