r
ečja slovenski dnevnil^^ ▼ Združenih državah	I
$6.00 g
,.....$3.00 |
ew York celo . 47 00 I
l
- Velja za Tie leto 5 Za pol leta - .
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS
- " ^
last slovensBh idelavcev v Ameriki.
Hm largest Slovenian Daily a the United States.
Issued every da? except Sunday« and legal Holiday*. 75,030 Readers. -
TELEFON: CORTLANDT 2876.
Entered ai Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 187».
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 239. — ŠTEV. 239.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 10, 1294- — PETEK, 10. OKTOBRA 1924.
PO PADCU DELAVSKEGA MINISTRSTVA
Delavski kabinet vAngliji je padel, ko je poslanska zbornica glasovala za preiskavo zadeve komunističnega urednika. — Poraz je nastal po devetih mesecih MacDonaldovega režima. — Debata je trajala sedem ur ter se končala z glasovanjem 364 glasov proti 198. MacDonald je predlagal, naj se zbornica odgodi. — Splošne volitve bodo 8. novembra.
Poroča John Balderston.
London. Anglija, 9. oktobra. — Delavska vlada je bila strmoglavi jena včeraj zvečer, po devetih mesecih v uradu, ko so se koncem sedem ur trajajoče debate kon-servativei iti liberalci združili »ter sprejeli s 364 glasovi proti 11)8 zahtevo, da se uvede preiskavo glede potlaee-ii ja kazenskega zasledovanja nekega komunističnega u-rednika. obtoženega ustaje.
Campbell, urednik komunističnega tednika je obtožen, da je.ščuval vojake na upor in opozicija trdi, da je izvedla vlada svoj pritisk, da se je ustavilo kazensko zasledovanje.
* * Ce bo zbornica sprejela to ali ono resolucijo, bo po-menjalo lo konec."	^
Poslanska zbornica je porazila direktno konservativni predlog, potem ko je Stanley Baldwin, konservativni voditelj, priznal, da je zadovoljen z vladnim pojasnilom ob dozi te v, ki so bile dvignjene na temeljili tega slučaja. Rekel je. da bi bilo- primerno postopanje ne karati vlade, temveč zahtevati preiskavo), kot določeno v liberalnem amendmentu.
MacDonald in kolonijalni minister Thomas pa nista hotela sprejeti zahteve, da se odredi preiskavo. MacDonald je le priprosto zmajal z glavo, ko ga je Baldwin prosil. naj sprejme predlog ter imenuje komisijo, v kateri ne bo nobenega liberalca.
Solidno glasovanje konservativcev ter liberalcev, z izjemo dvanajstih, ki je sledilo, je strmoglavilo prvo angleško delavsko vlado.
Kakorhitro so bile številke objavljene, je MacDonald sredi največjega razburjenja ter velikanskih demonstracij svojih lastnih pristašev stavil predlog-, naj se
VOLUME XXXIf. — LETNIK XXXIL
RAZKRITJE AMERIKE V FILMU
F
LA FOLLETTE NA POTI PROTI ZAPADU
Pri zaključenju svoje kampanje v iztočnih državah je ponovil senator La Follet-le dvignjene obdolžitve. — Poslušalcem v Newarku je povedal, da bo zahteval preiskavo glede tajnega sklada republikanske stranke. — Izjavil je, da Wall Street ne bo kupil teh volitev. — Napad na transportacijsko postavo.
Xeka sme-riška kinematografska družba jo proizvedla film - Zgodovina Amerike". Slika nam predstavlja Kolumba ob izkrcanju na ameriški obali.
V CHICAGO, ILL., SO |VGDILNI BALON ZR-3 i MLAD KANAOEC HOČE LINČALI ZAMORCA! BO JUTRI ODPELI PRIVESLATI 00 PAPEŽA
Poroča George Authier.
V Chicagn je ljudska množica lin-; Sedaj je precej zagotovo določeno,
čala črnca, ker sta dve beli deklici izjavili, da se jima je približal na nespodoben način.
CCchago, 111.. 9. oktobra. — Tri in trideset let stari ernec William
da bo odplul velikanski vodilni balen ZR—3 v soboto proti Ameriki. — Tristo funtov pošte.
Friedrichshafen,
oktobra. — I)anc-
Nemčija, zvečer je
9. >ilo
Bell je bil včeraj zvečer v tukaj- \ objavljeno. <la bo odplul v soboto šil jem židovskem mestnem delu'proti Ameriki velikanski vodilni ubit otl nekako sto ljudi broječe | zrakoplov ZR—:{. katerega so ljudske množice, obstoječe iz m rt-! zgradili Nemci za ameriško mor-
zborniea odgodu kar pomenja, da namerava naprositi jikih in dečkov. Ljudska množica' narieo.
kralja, naj razpusti parlament ter skliče splošne volitve, je bila privabljena na lice mesta j Kljub temu je pa rekel dr. Eek-, Kralj Jurij je prekinil svoje škotske počitnice ter vsi«d kričanja dveh belih, mladih ier, ki bo poveljeval vodilnemu b'» dospel danes v London. Pričakuje se, da bo dobil mi-;žensk> ki sta se prit'»ži!">. da se ji- i»;<.nu. da je zaenkrat. se vse o«; nistrski predsednik takoj dovoljenje za volitve.	;ma ^ črnec vsiljeval. Poklicani-; \ :sn<> od
v. mena.
Poslanska zbornir-a se bo zbrala danes, da sprejme; l,o!iel-isk^ ™/Ayc so tekom razpr-;, Danes popoldne je bilo -sporoče-,5tiride6etUlwUllevih {m od zbornice lordov predlogo glede meja na Irskem ter jo!seilJa drhah ppijel" neka'ko ■*<>• <la divjajo «e«li Atlantika mHj izpremeni v postavo, če se bo umaknilo amendment lor-^'1	a 'T bl,lJwpe! 1 r«*cj5nji viharji in da bi bilo, ymyth se je udelež
Se vedno bojevitega razpoloženja je senator La Fol-lette v sredo zvečer navalil na New Jersey, napadel rekord senatorja Edge-a, ki hoče biti zopet izvoljen, ter seveda tudi obe stari stranki. Pojasnil jet zakaj misli, da • je gibanje za novo stranko upravičeno ter [ponovil svoje obdolžitve. da obstaja tajen republikanski sklad. Rekel je tudi, da bo vztrajal pri svoji zahtevi, naj se uvede preiskavo gflede tega sklada.
Govor v Newarku je zaključil kampanjo senatorja na iztoku in ob polnoči se je napotil v Detroit, kjer b<> imel svoj prvi govor pred zapadnim občinstvom, ker pričakuje dobiti tam največ glasov.
Senator je preživel ves dan v privatnem železniškem vozn na Lackawanna postaji v Hobokenu ter se je šele pozno popoldne odpeljal z avtomobilom v Newark.
Ni kakega vtisa niso napravila na senatorja trdifve. da ni nobenega tajnega sklada. Trditev so prišle iz Washingtona, (.'liieaga in Pittsburglia. Ni liotel govoriti o teh zanikanjih ter je le enostavno vztrajal pri trditvi. da se ta sklad ustvarja.
Ko je dospel v Hoboken. je rekel: — "Moj namen je vztrajati pri zahtevi, da se uvede Drzen veslač, ki hoče priti s svojo preiskavo glede posebnega sklada, katerega se je zbiralo kanoo v Rim, je dospel v New pod vodstvom W. L. Mellona v Pittsburglm, nečaka za-York, po dolgem in nevarnem kladniškejra tajnika ter Stotesbnrv-ja, phfladelpliijske-potovanju ob obali.	jga partnerja .Alorgana v namenu; da se kupi izvolitev
Coolidgea v dvomljivih državah. V sredo popoldne je pristal na | ^Jasno je. da je to ponovitev taktik, katerih se je Battery v New Yorku rdeče po- poslužij Mark Hana y kampanji leta 1888. barvan coin, ki je pričel vzbujati	uat-	~ i -v r ... TTT no«,.	.
nfWfir„ t - , t , - , •, r	Mi smo se sele pričeli bonti. Wall Street ne bo
pozornost sele tedaj, ko so videli ,	, ,	,,
, t . .	kupil teb volitev."
ljudje ob strani napis. Ai se. je. -	.	, „ , _ .	....
glasilu: — Sydney. x. s. v Rim,! shod se -1° vrsi| v Laurel Garden, drugi največji preko Xi'W Vurka. Umdona in dvorani v Newarku in zbrani poslušalci so burno pozdra-Pariza. — Drzni veslač je neki vili senatorja. Senator je izgubil le malo časa, da počasti Smyth. Kanadee, star tri in t ride- republikanskega senatorja Edge-/a iz jNew Jerseva. set let. ki je v petnajst čevljev I	Walter Edge-u." je rekel, "imate moža. ki ni
<iol?i kanoi iz eedrovlne v dva m nikdar zastopal interesov naroda New Jersey, ki pa je •vili prevozil i3,io verno služil velikem finančnim interesom, železnicam in
d'»v. da sme mejna komisija popraviti le majhne diferen-<•« glede meja, kar se bo najbrž zgodilo.
Snlosiie volitve se bodo vršile dne 8. novembra, ker ni nobenega resnega dvoma, da bo kralj privolil v razpust parlamenta, kljub govoricam na koridorjih, da bc kralj naprosil Baldwina, naj sestavi konservativno vlado
\ ladni voditelji so napravili včeraj dober utis in privatno mnenje številnih liberalcev, če ne večine, je bile pozneje, da so napravili njih voditelji velikansko napako in da bodo liberalci pri prihodnjih volitvah poraženi.
Sli pa so že predaleč, da bi se mogli obrniti in zadnj? poskus Asquitha, da uveljavi kompromis), jje odklonil MaroDnald s tem, da je zmajal enostavno z glavo.
Nepristranski opazovalci so mnenja, da bodo liberal <•[ največ trpeli pri novih volitvah.
Prejšni ministrski predsednik Lloyd George je bil baje v glavnem odgovoren za nastjop liberalcev in njegov namen pri tem je bil najbrž -postaviti na hladno svojp dva politična nasprotnika v liberalni stranki, Asquitha in Sir John Simona, ki bosta pri volitvah najbrž izgubila svoja sedeža.
Nato bo ostal Lloyd George edini preživeli liberalni voditelj, ki bo vodil svoje izdatno zmanjšane liberalne čete. To mu bo tudi olajšalo združenje s konservativci \ koaliciji.
Po glasovanju je izjavil J. R. Olvnes, vladni voditelj v poslanski zbornici: —
. 4'Še nikdar se ni z nobeno vlado postopalo na tak na čin. To je škandal in sramota. Jaz pa sem vesel in mi vsi smo veseli. To kaže deželi, kaj so naši nasprotniki Sedaj se jih bomo lotili ter jim pokazali, kakšni tepci so bili. Navalili bomo na deželo ter se vrnili z večine ter uveljavili delavsko vlado, ki bo imela zobe in ki ne bo glede podjtore odvisna od nobenih lažnjivih prijatele-ljev ali nevernih zaveznikov."
sceni, razven Otona Epsteina. Ir •rovea z vinom v sakramentalne jsvrhe. Policija «ra dolži, da je tolkel po Bellu z baseball k repel j-■em. Epstein zanikuje to ter pra-•i, da je sam poklical policijo.
Več sto policistov je patruli-alo danes po dotičnem mestneni lelu. Glasilo se je. da se ni trebi> ■ali nikakih ponovitev izgredov, '•oprav se je plemensko sovraštvo - zadnjem času povečalo radite-ra. ker so se črnci naselili v mest-lili okrajih, v katerih so dosedaj ' stanovali izključno le beli ino-:emei.
Epsteina je obdolžil George Sell, brat vbitega, neprovocrrane-ra napada, čeprav je sporočila »semnajst let stara st mografinja. letty Greenblatt ptfliciji. da jo !e Bell nagovoril, da fra je onn zavrnila, nakar jo je prijel za ro-co ter jo skušal potegnti na dru <?o stran ceste. To izjavo je pofr lila njena tovarišiea, <aio in <lvaj «*t let stara Berta Deutsch.
Julija meseca leta 1919 je izsri« bilo tekom spopadov med čmei ir belimi svoje življenje več k< dvajset ljudi. Spopadi so sledil; uboju nekega mladega črnca v nt kem pokopališču ob jezeru.
Policija je odredila vse potrebno. da vdrži v mestu mir in red ter da prepreči nadaljne izgrede in plemenske boje.
ROMUNSKO BRODOVJE
BEgmaap meji.
OB
ERZBERGERJEV MORILEC IZPUŠČEN NA MADŽARSKEM.
Bukaršeta, Rom umika, 9. okt. Berlin, Nemčija. 9. oktobra. — Romunska mornarica je dobila po- Danes je bil izpuščen na prosto velje, naj se koncentrira v bližini ITeinrich Schultz, o katerem je izliva Donave v morje. Dne 11.,' splošno znano, da je usmrtil nem-12. in 13. oktobra se bodo vršili škega ministra Erzbergerja. manevri v neposredni bližini bes&-j Madžarska vlada noče izročiti rabske meje. Manevre bo inšpiev morilca nemškim oblastim, čes, ral kralj sam in vsi armadni po- j da je bil Erzbergerjev umor poli-veljnii _	_	tienega značaja.
nevarno riskirati polet.
Ako se bo vršil polet proti severu, upa bo še po preteku šestih ui
1 SHENANDOAH' * PLUJE PRO TI CAUFORNIJI.
Port Worth, Texas, 9. oktobra. Danes je ameriška zračna ladja Shenandoah nadaljevala svej polet in njena prihodnja postaja bo San Diego; CaJ. Poveljnik Lans-downe pravi, da bo takoj po tem poletu ustanovljena stalna zračna služba.
vsem drugim posebno priviligiranm skupinam.
žil svetovne f "Senator Edpe," je nadaljeval. " vojne kot poročnik v canadskem	, ,	.. , \ , ,,
, ', ,	, -	li a vzel konioraeijskesra duha.
letalnem zboru, nakar je vrnil	Ci	.
Ir. Eekener. da v Toronto. Tam je sklenil s svn.! Senator je tlldl vpriZOril stranski
se je popolnoma
poletel jitni prijatelji stavo, da 1m» <
napad na Escli-Cummins transportacijsko postavo, za katero je senator
preko Angleškega kanala.	| siai v kanoi v Rim. obisk«.l pape-|E<lge glasoval in glede kamere je rekel senator, <la je bila
letel proti jugu. se bo ža pod pogojem, da se pi 1> pre- pisana *4od železnic za železnice/7
Ako ho
skušal izogniti vsem večjim fran-ik() Atlantida s parnikom. Smvthj O republikanski stranki je rekel, da je postala "pri-c os k an mestom, ker baje noče ^ je zapustil Synedy, Nova Scotia, vatna stvar" ter izzval predsednika Coolidge-a. naj ovrže ljudeh vzbujat! neljubih vojn i, dne 29. julija ter je bil 69 thli „a|nje£{OVO trditev, da ne zastopa naša vlada, kot obstaja da-1potl* od kater,h jih !>režIvel nes. naroda Združenih držav.
Obedn:ea je dobro založena. Xa ir štirideset z veslanjem. Moral je I	m ■ ■ i L • , , i
i - t	. .	-	Proritirstvo, je rekel. 4tki ne obstaialo tekom voi-
razpolago je dosti svezeea sadja, prestati več viharjev, a največja1 .	• . .	, ,	''	J , . '	J
. _ ne m po voini, le postalo v zadmih nar letih nrava mleka, kave m surovega masla, nevarno-t mu je pntila pri Bars .. ,,	J *' 1	icuu l,iaVtl
Balon bo vzel seboj tristo funtov d'Or, N. S., kjer j«,- bil si.:n v
pisem in drugih poštnih pošilja-'družili šestih š.i-kih učiteljic ter' Ti:c,j vojno je napadel La Follette, ko jo je opisal te v.	je komaj ušel zaroki. Smvt.i je kot "vojmx proglašeni da bo napravila svet varnim za
Včeraj je nabavil vodilni balon rekel:	!demokracijo" in da je v tej iluziji šest. milijonov fantov
svoj zadnji poskusni pol t. ki se! — T > vožnji sem vprizor'1 v in mladih ljudi odložilo svoje miroljubno delo ter prijele izborno ob nesel.	'glavnem radi pustolovstva in fi- Jo za orožje.
Dr. Eekener dosedaj še ni oblju-! nančni <'..ziri niso igrali nobene' bil. če bo pllil nad New Yorl.om j	T'n' januarja priho 1 ije-
ali ne. Rekel je h. da bo mogoče v 'll',a	veslati od Civit::
slučaju lepega in ugodnega vn j Veechia po Tiberi-navzznr v Rim.!
nena parkrat obkrožil am.-riSk-. <ia d".b[ID sv°j° stavo- VeLslal seni orestolico	*j Povprečno p<» deset ur na dan. a
____________________enkrat sem -reslal osemnajst ur
Iter prevozil G4 milj. ker je bil tok
ARMADA JE NAROČILA DE k*n
VET ZRAKOPLOVOV.
Los Angeles, Cak; 9. okt bra. Douglas družba, ki je zgradila leroplane. v katerih so poleteli
Le enkrat sem se prevrnil s kanoo in.sicer 14. septembra, ko sem skušal priti skozi valovje v bližini Pepham Beach. Maine.
— Mojo kanoo so pogosto obdajale črede delfinov, dolgih po
ameriški zrakoplove: krog sveta. . v	,	»
....	'	- !>	s^t čevljev ter težkih do 300 fun-
ic dobila naročila, nai zgra li za , ~ ... , . .	„
...•	, ,	tov. te bi kaki- tei živali padlo
ameriško armado devet transport-1	,	. . . .
..	,	,	' _ I v glavo, da se zaleti v mojo kr ioo.
ndi aeroplanov. Aerorplani bodo . . A , . __ .	'	,
, , . „„ ^	.	.	.. i ki tehta le .funtov, bi prišel
Jolgi 36 čevljev in 06 čevljev si- .	. , A	*
i • T . .. , , '	konec mojega /potovanja v Rim.
roki. Leteli bodo z naglico 100	J
milj na uro. V vsakem se bo lahko vozilo po osem potnikov.
SMRTN KOSA.
V New Yorku je umrl Jacob Mlakar, ki se je bavii s tem, da je oddajal sobe v rent. Prihranil si je precej premoženja. Njegov brat Blaž živi v Ohio.
Le sedem noči sem prespal v svoji kanoi. a ostale sem preživel na bregu, kjer sem si tudi pripravil jed. s katero sem bil bogato založen. V eelenr sem pristal dva in itiridesetkrat.
v-
ROJAKI. NAROČAJTE SB «1 'GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI . DNEVNIK V CDEUtENIB O&tAVJJL
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din — $15.30 2000 Din. _ $30.40 5000 Din. — $75.50
Pri nakazilih, ki znaSajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir.......... $46.50
Pri naročilih, ki znašajo map j kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trsta. Opatiji in Zadrti.
Eft poUljatve, ki presegajo rETTISOO DINABJSV all pa DYAXIBOft
UB dovoljujemo po mogoCnoett le poseben dopust. Vrednost Dinarjem fnUrara sedaj nt stalna, menja ee ve&rat In uprt iakovano; h tega razloga nam nI mogoče puliti mtfiHtčne eene reepr«! rrfTm»«rir pir rra! ffirtrm dirr trn nem prMci ponlenl ima v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM .PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE $L—»
lede izplačil v amer. dolarjih glejte poeeben ogla* ▼ tem Ustm.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all po New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE~BANK 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687.
O LAS NARODA. 10. OKIT. 1924.
"GLAS NARODA"
pLiVKNB BAILVI
P RAMR IAKI2R. »rmltmmt
mnt Publish««
fcyinli Publishing Compuf
LOUIS BKNKDIK. Truiunr
iA Corporation}
Pl»c* of Bu*ln«M «f Um Corporation and Adtfr t* Cortlantft Straat. Borough of Manhattan,
iuh of
Naw Y(
Abova Offlaarsi irk City. W, Y.
I L A^m NARODA"
(Vole* of tha Paopla)
Knry Pay E^eapt Sunday and Hollfan.
In
H.0*1 Za pol lata
9TM ......... tSJO
............. 13.001 Za Inozafnstva za aato Mb ..nmm.. WTM
«7............ $1.60' Za pol Ma .-.............................91.10
»ubacrlptlon Yearly »«.00
Advartlaamant on Agreement
wO!aa Naroda" Izhaja vaakl dan Izvzemil nedelj In pramll
Doplal, braa potfplaa In oaebnostl m na prlobCuJejo. Denar naj a« blaaoToU Vljatl po Money Order. Pri spremembi krajo naroCnlkov, proalmo. da M I tudi prajlnjl MraHKe nuna nI. da hitreje najdemo naalovnlka.
- Q L A « NARODA" Mroot, Borough of Manhattan, Noti Yam, ML V, Telephone: Cortlandt 2870
KAJ KORISTI BOGASTVO?
Peter Zgaga
•*«SWCETENED
^APORATEI"
Milk
Združene države so na j boga tel j ša dežela na svetu. Križ j<* le to. ker ni sleherni pa-ebivalec Združenih dr/av deležen že vsaj majhnega koščka te dobrobiti .
i)a je tudi sredi največjega ameriškega bogastva strahovita revščina, nam je malenkosten dokaz obravnava, ki se je vršila pred kratkim v Orange, N. J.
Pred sodnikom se ie morala zagovarjati ženska-de-\
' '.•-i
lavka.	i
Za bogato kuho, ki zahteva smetano, ga uporabljajte nerazredčenega. Na ta način imate lahko okusna bogata jedila, ki niso predraga.
Bordenovo Evaporirano Mleko se vzdrži dalje kot navadno mleko v steklenic ah-
Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporiranim Metkom nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom.	No. 1.
THE BORDEN COMPANV
BORDEN BLDC.	NEW YORK
Novice iz Slovenije.
Ce je res mladost kale izgovoi. ; ne bo liotel biti v bodočnosti no-j ben morilec .star več kot d vaj sel let.
★
Šolske učiteljice so tiste ženske, ki skrbe tedaj za otroke, ko so njihove matere v kinematografu. ★
Ameriško pravosodje si na vse mogoče načine prizadeva zadostiti postavi Ne samo eni postavi, pač pa splošno vsem postavam.
ZatLnjič sem čital v nekem wash-ingtonskem poročilu, da ameriška | pravosodna oblast ne bo prej mi-? roval:i, dokler ne bo vsak. ki krši: postavo, pod ključem.	i
Recimo, da se to posreči ame- j riški pravosodni oblasti.	)
Sveti Bog. kako dolgočasno bi ( bilo v tej prostrani republiki. | JMož poštenjak bi lahko hodil mi-lje in milje daleč, pa bi ne srečal nikogar.
Nikjer bi ne bilo nobenega po-licmana. ki bi mu pokazal pot. * X J kjer nobenega politika, nikjer nobenega prohibicijskega
ilitgnfilouanska
Ustanovljena L 1898
SCatnL Srimrrta
Inkorporirana L 19Q1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
• Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAX, 933 E. 185 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1S08 E. 32?>d Street. Lorain O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 411 — «tb Ay®, Eut, Duluth, Minn
Vrhovni xdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 305 American State Bank Bldg. «0« Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh. Psu
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASN1K, Room 206 Bake well Bid«, eor Diamond and Grant
Streets. Pittsburph. Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street. Chicago. HI. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver. Colo.
Pnrotnl odbor; LEONARD STj A BOD NIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup. Waak. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne poilljatv«
naj se pošiljajo r.a plavnefca tajnika. Vse pritožbe naj se pofiila na predsednika porotr.egra odbora. Prošnje za sprejem novtb članov ln botDlAka ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jeclnota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati Olan te orpnnJzaHJe. naj se zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novth nruStev se pa obrnite o* gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Nesreča v kamnolonm. ' ^ navedel med dragim tudi Ogorent-1 uradnika.
Cestar Marl in Turk, zaposlen, v /e. S tem se je č*1ll prizadetega! Strašno dolgočasno bi
kamnolomu okrajmega qestnega cr.zavni pravilnik Ogoreutz in vlo_ strašno žalostno.
... . . . .. , , .. .	. .	. . odbora novomeškega, je te dni rast- žil tožbo radi razžajenja časti zoJ Skoraj bi se ne izn'acalo
Sodnik io ie poklical k sebi, ker liieui otroci niso	.„1 i • r» + • •	-	, -	J	ui>.<naio.
• i- -i	strel jeval kamenja. Pota jena ini- por J.ajoviea. Ker sta oba usluž-
redlio zahajali v solo.	je nepričakovano eksplodirala besa pri ljubljanskem sodišču je
Ženska je povedala, da ima veliko družino lastnih in Turku močno razmesarila roko. bik za razpravo delegirano okrož- ?a nRTodcfV Je Jako koristna
Otrok ill da jili je polegtega še par primožila iz prvega Mihi Lavriču, ki se je nahajal v no sodišče v Mariboru. Zanimivo naprava; Njen namen ->e- otlsira-
zakona svojega moža.	v bližini, pa je kamen priletel v no- da je Lajovie odklor.ii vse ina_|11^vatl 111 PrePrecevatl vojne.
Njen mož ne zasluži dovolj, da bi bilo mogoče vse SO in mu jo zlomil. Oba sta bila riborske sodnike, ki imajo nemška' ° Je SI "a "dpovornost.
Iz Jugoslavije.
V obmejut's Slovencih bo1
otroke primerno obleči.	prepeljana v bolnieo milosrčnih i m na
Njenih otrok ni obenem nikdar lrtr cesti. Pa ne sa-,1,ratov v Kandiji-	f ,ta razprava zbudila spomine na
mo to. Niti toliko obleke nimajo, da bi vsi šoloobvezni	'stare čase, ko so bila ponemčena
šli v šolo.	J	Tatinski cigani.	,na slovenska imena zelo moderna.
Danes ^re ta. jutri «re oni	' let7li ci"aT1 Janez	in Višek ol>eutljivosti je menda do_
d ..,. " ' " i i! i	njegov tovariš 20 letni Viktor Ra i- searel neki Sehifko nri Sv Lenar-
Bratec obleče zjutraj revno m zakrpano obleko	m . , - ~ , , .. J » " ot , 1 ,d
, , x	hard iz Krope doma, sta v noei na tu v »Slovenskih src.vorieali ki ie
gre v solo. Njegov brate«* ga čaka donui v postelu.	... „ , , , .. « + v - " . '
^ X' 1 1 • • • • , . m ,	. ^P1^ udrla v razne lnse v va- tožil tamosniega kaplana zaradi
Naslednjega jutra izmenjata SVOJI vlogi. Tako je tteh v okolici Domžal ter okradla'razžaljenja časti kjer je njegove tudi s sestrami m majsnin otroci. <-e hočejo na ulico.	razne oblekc in dragocenosti v'ga otroka v šoli klieal za Živi«,
Kakorlutro se je izve<lelo za ta žalostni slučaj, je za- vrednosti-nad 5000 dinarjev. Ci-'namesto za Sehifka. čelo newyorsko časopisje o njem na dolgo in široko raz- ganov kljub intenzivnemu zašle-1
pravi jat i.	dovanju orožniki niso izsledili, ker! r 12 šolske službe'
Najbrž se je Ž(» tudi pojavilo nebroj ^dobrotnikov", sta se tak«,j po izvršenih tatvinah ^P^ojem so v šolski službi: ki so revni deci darovali dovoli ponošenih obl<?k, katere v družbi treh cigank umaknila brž- '™oh ^urlan' ^^tluciteij v siški
k one kam preti Dolenjski, kjer bol Bobert Cl^Ier' »adueitelj na Igu :
Ali bi ne bilo boljše, če
bilo. Prvi večji manevri vojne mornarice ti j. ri načui sta padla dva potnika | baker poroča?1: so bili te dni i/ naglo vozečega vlaka, in sicer k«.ro:ini prvi vočji manevri vojne posestnik Ljuba Kosekovič iz Si>_ 'ir.-u-nariee. ki '-.■t se vršili na Lu ^vet, kateremu je kolo odrezalo d ran u. Na manevrih se je pokazal obe nogi in trgovec Mareelj Vogt pravi vojaški duh iti vrlina šele v i z Zagreba, ki je ves razmesarjen početku razvoja se nahajajoč ostal na mestu mrtev, mornarice. Vajam j«' prisostovalo, bi Li"-a	višjih oficirjev iz višje j Skrlatica v Dalmaciji.
so njihovi otroci že zdavnaj zavrgli.
Otroci bodo lahko hodili oblečeni v šolo in s tem rl° vsi skuPa-i gotovo zopet posku-
narodov nekoliko omejila svoj de- v°jne akademije ki s" imt'H Prili-| Kt'r v Dalmaciji škrlatiea lokrog. Da bi namreč skrbela, da ko* sP0Zlianj° važnost in potre-.vedno bolj širi, je kompetentna s svojim delovali i eni ne bo dala morna,'ice za obrambo naše 600 '-Idast odredila, da se vse šole za
povoda nobeni vojni.
★
Pred kratkim je imel Mussolini svoj dolg govor, kij učil z besedami;
kilometrov dolge morske obale. Xa nedoločen čas zapro. dokler se e-manevrih je sodelovalo 13 edinic.|pidemija ne zatre. Ta odredba ve-Xa dolnjem in srednjem Jadranu.lja za vse »me kraje Dalmacije,
je vodil manevre sam komandant kjer vlada škrlatiea, zlasti za me-katerega je za- vojne m0rnarice admiral Priča, na'sto Split.
gornjem Jadranu pa adm. Kocli. - Živel italijanski kralj, žive- Vaje SQ pokazale prav dober re.
la Italija, živel fašizem!	zuUat t(jr se je vsem SOlUauj<lC.im
rasizem ie potemtakem višek i- -	< i i -i
1	edinicam izreklo službeno prizna-
vsega. Za fašizmom pride Italija
Karel Trošt, nad uči tel j v Št. Jer- nuele jiieju; Josip Turk, okrajni šolski
in za Italijo kralj.	i
To je največja degradacija, ki jo je mogel doživeti Vittorio Ema-'
nje in zahvala.
mislijo "dobrotniki*7, da SO opravili vse in izvršili bog >n SVojo	jnadzornik v Radovljici in Ljude-
ve kako človekoljilbno dejanje.	! Od doma in od svojega moža j-*	-Iski nadzor-j agitacija proti zaposlitvi otrok po	™
Coda revna druzma v Orange m edina svoje vrste	ilriAyi ^ 4->letTV>ik v Krškem.	tovarnah.	.	Simck Je bl1 tak'> 1
v Ameriki.
Ne samo velikim. pa<
pa tudi manjšim
Tereza Eršte iz Grčevja pri Dol. Dva smrtna slučaja na Jesenicah.! .V	^ Pa v Ameriki
aruzinam Kronovi. Ivljub vsem varnostnim- Z Jesenic poročajo: Te dni -e ie,SU t K SO (rtllo<'M1 nasprotniki
manjka večkrat obleke in tudi knilia, posebno če sta. oče odredbam ie doslei še niso mcM\	-i
11--111	i	J	1,1	"'"r" v samomorilnem namenu vr^el
• 111 lliaTl brez «ela lil se bolelma jmlegtega.	^slediti in se je bati, da se ji je pod vlak L>0 letni olektrikar Al (0t '
Koliko družin je v cunje oblečenih, koliko jili strada pripetila kaka nesreča.	bert Tu51> Vlak -e tako razme ;
in hira po zatohlih stanovanjih, ker očetova plača, tudi	'šaril, da ga niti spoznati niso mo-
če je zaposlen, ne zadostuje, da bi mogli žena in otroci Bestijalen roparski napad.
Dva vlaka trčila skupaj.
V Vojvodini sta na postaji Ha-
rabuc trčila skupaj dva vlaka. —
T7	^ •	m «'i Poštni vlak se je zaletel v tovor-
V Ameriki se je pojavila velika	...
ni vlak, ki je prihajal na postajo.
močan, da je bilo razbitih več vagonov in lokomotiva. Dvanajst oseb je bilo težko, 20 oseb lahko ranjenih.
vsakega dela, ne pa samo dela
Ril
>ie samo
★
takrat
govori r:s-
,T . . ,	nico, ko reče svojemu tovarišu- o-f.sltiviie
gh. \ smrt ga je gnal najbrže otl^. --	^ <l 1Jt
i»ošteno jesti, se spodobno oblačiti in stanovati kot Se v noci od 21. na 22. sept. je bil pust iz tovarne. Ponesrečil se je	laznji\ec.
Kongres zobotehnikov.
V Beogradu je bil zaključen kongres zobotehnikov iz cele Jiu Kongres je sprejel re_ olucijo, ki zahteva, da se čimbolj
Samomor šestnajstletne.
Xa Sušaku je ie dni vzbudil veliko senzacijo samomor lGletne Marice Sok«»lic, hčerke finančnega po«lkoutrolorja v p. Dekle se je vrglo s strehe na dvorišče in na niestu obležalo mrtvo. Motiv strašnega čina: beda in težke razmere v obitelji.
človeku spodobi.
letni Vineene Kinikl, posestnik IS letni delavec Peter Zimnic. Stis.
težko boleči-1
Kapitalistična družba preliva solze nad posamezni- [z Partinj, napaden na cesti med nila ga je železna plošča, težko C: mi Slučaji, v splošnem se pa ne meni za splošno revščino '^. Lenartom in Sv- Trojico. Dose-Vkoro 1(500 kg. V strašnih delavskega razreda in koraka preko nje in mimo nje, ne ozirajoč se niti na levo. niti na desno.
Polegtega se pa še pojavljajo strokovnjaki in državniki, ki pravijo in dokazujejo, da je vzreja velike družine poglavitna naloga vsakega posameznega dobrega državljana.	»J' ¥ O tem pišejo listi in to priporočajo, istočasno pa objavljajo poročila, kakoršne smo zgoraj navedli.
Da, velike in revne družine bi bile nekaterim po vol ji.
k 'lluiluiiifnfvi in fiiftUo in l-nii^nl ^4 ....t,.. 1.. _____
Španski kralj čuti, da se bližajo
naj bi pripadali pod kompetenco -:pan<ki veliki preobrati in hudi mi-nitrstva za trgovino, ker je nji-
n»ill o T-i^i^;	+ ; • • j-i casi-	hov posel obrt. Resolucija ie bila
nan, a pri polni zavesti ie izdihnil r i j, - , ,	• .	1
<	1 1	J i^iiiiinx Vsledtega je pobral ves svoj de- \v
nar iz španskih bank ter na nalo-'
Smrtna nesreča.	!žil v inozemstvo.	| Težka železniška nesreča
C4ostilničarka Jerica Podržaj na' S tem Je Potrdil sv°j° ljubezen je pripetila na progi med Zagrebom in^Sesvetami. Xa nepojas-
Dopis.
Conemaugh, Pa.
Poročila sta se 4. oktobra Mr. Anton Spendal z Miss .Jo>e.phino Travnik, oba iz r'onemaugh. Pa. Zeitjn je član tukajšnje -lovenske godbe in nevesta, pa članica tu osigura eksitenea zobotehnikov, ki kajšuega pevskega društva 'Bled'.
daj še neznani napadalec je Kin-' kla udaril s kolom tako močno po svojo dušo. glavi, da je ta pade1! na tla. Ko se je KinkI hotel dvigniti, je napa-ilalec udrihal ponovno po njem
toliko časa, da je Kinkl obležal v BreSn pri Celju je v soboto po_ do domovme. nezavesti celih osem ui-. Drugi dan'P^dne naprosila čevljarja Mar J. španskem kralju pravijo, d, so ga prepeljali v bolnico v Mari_-tina Jtišta- fla Ji pomaga spraviti v.Je PreceJ pllh-	\
bor. kjer se je ugotovilo, da mu klet sod vina. Jošt ni poslušal' napadalec razbil lobanjo, zlo-'svarila gostilničarke in je sam za-
croeena pristojnim faktorjem.
Oba sta dobro znana in priljubljena. Xa svatbi smo se jako dobro imeli. Novofforočenea sta nam postregla z eno besedo povedano, z 100-proeentno postrežbo. Želim« jima vse najbolje v novem zakonskem stanu.
Conemaughčan.
je
Potem je že vsaj deloma podoben svojim španskim rojakom, ki
Kanonenfutra je treba, in kapital potrebuješ svr-mil dvakrat desno leht, ga težko ^ valiti sod (201 liter) v klet: imajo debel° ^nko Pred očmK iio izkoriščanja cenene predmete.	'	ranil, mu izbil pet zobov in mu o- konČH° Pa ^ omagal in padel. Sod,	Koverto nrft.im na- mJ
Čiinvečja beda vlada v družini,, temprej bodo n««- ^ Oropa, pa ga ie tudf »» f ^ ^ ^ Zu^i «»*<	"Ave Ma-
h oti-oci v tovarne in premogove.	popolnoma in ga pistil ležati na P™1 KOS» ^ako <ia je kmalu izdi-
Kapitalisti ne poznajo drugega kot izkoriščanje. Ik'u mesta v sauiih lllačah in sraj" 1 Stari si jim niso dovolj. Se nad nedolžnimi otroci že-, le vihteti svoj bič.
__i	Zanimiva razprava
Sedaj v dobi baseballskih iger in v volilni kampanji mi v časi
Smrtna kosa.
, V Draždanih na Saksonskem je tvarine za mojo kolono primanj-pri svoji hčeri umrl naš rojak in- kuje. so vrši pri okrožnem sodišču v Ma-'ženjer Fran Zmr7likar? rG(lom iz Dokler sem še "'Avo Marijo'*, riboru. Meseca marca je prinesel L&gatca, tovanar v Deut-sch. \Va.'dobival, sem marsikdaj kaj take-' 44Slovenecveč člankov o glasbi gramu v Avstriji. Četudi živeč v ga ponatisnil, da bi bili čitatelji
__i^P^1 'peresa skladatelja Aatona tujini je ostal vendar zvest svr je. kmalu smeha popokali.	j
\v™	^^lr« ~ n a i- - i...... • -LaJovica' deželnega sodnega svet- mu narodu. — V Sarajevu je umr J Posebno tiste zahvale na pred-'
lWl	V ^ bl UZ,Val mir Pn SV0J1 SteVllm nika v LJubljani. Dne 2. marca je Ia gospa Franeka Kavči^ rojena 'zadnji strani
Dragemu rojaku v spomin,
Sublet
rovjti. Po strmem 'potu se pripeljemo v višavo. Dospemo do prijaznega mesteca, kjer je precej slovanskih družin.
žamete jo hiše do pozimi na onih
Snežni zameti oken.
Nekoč sem bil 'Višarjah".
Od mraza je pokala streha' na hiši tako je bil pok zbudil in preplavil. sedaj mrtvega rojaka Johna Pagona. ki je postal žrtev zadnje eksplozije/
Rojak Pagon je tistega večera pripovedoval, kako je bilo v vojni. Malo pred vojno je bil namreč odšel v staro domovino. Namesto
drnrini o- M* nI" t 1 * 1 ------ ------------------------"	r raucKa jvavcic, rojena	an«" Ave Marije''
. ' ' ^ "a P°1010811 taKoj k v £.lanku	0 kulturnem ti- Cankar, sestra pokojnega pisatelja nekaj izvrstnega. Ko jih čita člo
j om^ \ ojna mu je ostala v pu germaniziranega Slovenca" rvana Cankarja. Iz Celja se je po. vek. se tako lahko in blaženo za
Zf^^tT il ^ tnd! r^ PiSaT0 ^l0:!dala <Sarajevo k bratu Ur.L.]^ v srednji vet
ku, kjer je zbolela na španski bolezni in pljučnici.
...........t,ste noC*1 P»f>»dno in na Pol venskih priimkov in ^e za zgled'k
lozimi "' tam mekaj prijetno, zdrami jen je najbrž domneval, da
se še vedno nahaja na krvavih poljanah. Vstal sem bil ter rekel: Xikar ne kriči 1 Saj si vendar v postelji. ne pa v strelnem jarku.
jel ter mi ponosno predstavil svojo družino.
Posebno je bil ponosen na svojega .sina Ladislava. 18-letnega Ko se je vzdramil, mi je začel mladeniča. Sedaj pa že oba poč>-
tožiti, da bi rad dobil v Ameriko svojo družino, pa ima žal slab prostor v pneanogorovu in ne more dosti zaslužit L
Letos meseca maja sem bil zopet na Sublet, Wyo.
Rojak Pagon me je veselo spre-
vata v črni zemlji.
Oba sta posrtala žrtev strašne eksplozije dne 16. septembra. • Tebi prijatelj Pagon in vsem
lahka ameriška zemlja.
Matija Pogorele.
Ko se človek rodi. kriči, ko živi.' se pritožuje, ko pa umira, je raz-
Nesreča na kolodvoru. .
Ponesrečil se je na državnem očaran, kolodvoru v Ljubljani 39 letni	*
svetilničar Ivan Pečnilk iz DraveljJ Posodi tistemu človeku, ki ti Imel je opravka na železniškem nima namena vrniti, pa si boš na-vagonu pri tem pa je padel raz'ko,Pal velikega sovražnika, stopnjic, dva metra visoko, vznak'	*
na tla. Nesrečnež je dobil težke | j^ti nam dajte, dela in obleke.
tvojim ostalim sotrpinom, katere i notranje poškodbe. Njegovi tova--pravijo Nemci, _ potem nas
je dohitela strašna smrt, naj. bu riši so obvestili rešilno postajo, ki pa lahko tudi hudiču zapišete,
je poslala na mesto voz, ki je ne- ne samo Ligi narodov, zavestnega prepeljal v bolnieo. '
Priporočljivo je, da nam pošljete v
VASE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
cc
Naša banka plačuje na vloške na
Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.

Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortlanilt Street, Hew York, N. Y. ~
tlfiftifiBfc^f« i"iMlT aaciJŽaMi) i
GLAS NARflfoA, 10. OKT. 1924:
Peklenski stroji.
(Konec.)
Kubanec Ju an Herrera in njego- mači vet* kot eno uro skušali sami va žena sta uživala izvrsten slo- zavezati rane, dokler so rJ. stanje ves. Herrera je bil superintendent ranjenega tako poslabšalo, da je apartment hiše št v. 1475 na Ful- bila treba zunanje pomoči. Poki;-ton Ave v Bronxu in pri obeh je cana je bila ambulanta iz Fordahm -tanovala sestra Mrs. Herrera ter bolnice.
neki star, že nekoliko otročji nočni j £ podrtij sobe, v kateri se je za-čuvaj. po imenu John 0'Farrel. vršila eksplozija, so spravili de_ Ko je hotel stopiti nekega veče- tektrvi na dan kemikalije, smod-ra v stanovanje, je zadel O'Far- njk klorov kali, cele in razbite fire!! pri vratih na paket,zavit v ole. sveženj bakrene žice, klopeic bel papir ter povezan z rdečim rdečega traka, bel ovijalni papir, trakom. Pobral je paket ter šel [prožna peresa in steklene cevi,
predvsem pa več "pol s strojem napisanih pripomb topogirafienega urada, v katerem je bil Klot". nastavljen.
Price je pogledal na pisavo stroja ter vskliknil:
— Našli smo bombnega atentatorja. Njegovo peklensko delo je postalo usodepolno za njega samega-
Ležeč na smrtni postalji je Klotz odločno zanikal vsako krivdo. Trdil je, da je eksperimentiral z eksplozivnimi snovmi v upanju, da bo iznašel abslutno brezdimen smodnik ter si pridobil s tem premoženje. Plinske cevi je baje našel v Crotona parku ter j;h razreza1 na kose, da jih napolni s svoji) mešanico kemikalij ter napravi pa-trone, katere bi potem k;e na deželi rastrelil, da ugotovi, koliko je napredoval s svojim delom z brez J dimnim smodnikom.	i
Vprašali so ga, če ve kaj glede
žnjim v obednieo, v kateri so sedeli Herrera, njegova žena in svakinja.	i * ~
—	Nekdo vam je poslal bonbone, — je rekel starec-
—	Me hočerte pač povleči za nos, John, — je rekla Mrs. Herrera. — Kdo bo pošiljal bonbone me. ni, poročeni ženski? Mislim, da se hočete prilizniti moji, sestri John
—	Da, — je vzkliknila sestra — Paket je namenjen meni.
Smehljaje je odšel 0'Farrell v s ve jo sobo. dočim sta se obe ženski smeje borili za posest paketa, pri čemur se je odtrgal trak. Mrs. FJcrrera je obdržala paket.
—	Na vsak način ti jih bom par dala, — je rekla svoji sestri ter dvignila pokrov.
V istem trenutku se je završila strašna eksplozija. Mrs. Herrera je bila d besedno raztrgana na koščke. Smodnik je uničil eno oko Juana ter ranil drugo, da je poz-m i-- izgubil vid na obeh. Svakinja
Premeteni pustolovci.
'" Hohštapler jev?— kajti v slovenščini nimamo nobene primei-
Pravice narodnih manjšin na Poljskem in drugje.
Na enem zadnjih zasedanj je notranje konsolidacije- Dobro bi poljska vlada končno predložila bilo, da slede njenemu zgledu tune besede, ki bi vsaj deloma krila parlamenta osnutek zakola o na-d i dr'ure države zl»sti Italija in pomen te nemške besde, — ne rodnih manjšinah, ki govori v do. Av-ir-j s k ier - slovanski ele-srnerno zamenjati z brutalnimi. ]of.bah 0 visoki kulturi poljskega ment tako izpostavljen raznarodo-
brezvestnimi zločinci, ki se ne Ustrašil jo nobene stvari, katerih ni strah moriti in ubijati.jče morejo s tem kaj doseči. Vsaki teden ču-
jt-rno o laikih slučajih, posebno ka- V/....	, , „ ,.
'	J ' 1	v olrniji m v enem delu Poljesja so
ko se rzvaja zločine z nevrjetno
naroda. V bodoče bodo morale vanju, da ga čaka neizogibna napol jske obla.sti sprejemati vse do- nacionalna smrt, če vlada teh dveh pise narodnih manjšin v njihovi držav pravočasno ne krenejo na materinščini. V vzhodni Galiciji, pot pravičnosti in zakonitosti.
Hcirere je dobila težke, a ne smrt-ihombe> ki J*e bila Pred enim ktomi nosno poškodbe. 0'Farrell je prišel'P°slana nekemu John Klečka. vj medtem že v svojo sobo ter ostal ^rooklynu, ki je bil istotako risar.
nepoškodovan.	|v uradu v Bl0nxu> a ™ nato P-"c-
* *	stavljen v Brooklyn. Klotz jt: re-!
Povsem naravno je bilo, da je kel' da ne ve ničesar. Dotična eks-j sumila policija OTarrella tega P^zija je bila precej malenkostna
:n Klečka je bil le lahko ranj<i:.l Takrat so aretirali nekega osumite-!
moram priznati!
4 4 Jas moram kaditi. Brez cigaret ne morem biti, in HELMARS mi dajo udobnost in veselje, ki odgovarja moji želji po turškem tobaku ter me napravi zadovoljnega in veselega."
Ni boljšega tobaka za cigarete kot je turški tobak, in HELMAR turške cigarete vsebujejo'samo turški tobak. Če kadite sedaj cigarete iz mešanega tobaka, boste z veseljem sačeli kaditi turške.
HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo.
Kot drugi, fco&te z veseljem začeli kaditi turške.
atentata, tembolj, ker se ga ni Smatralo popolnoma zdrave pa-
meti. V policijskem glavnem sta- ne«a' a S0 ZOPet «P«8tili radi! nil so starca strogo zaslišali in v pomanjkljivih dokazov. Pozneje je poteku zaslišanja je bil tako ustra- l aJe Kleč'ka lzJavil> da Je imel.pre-hovan, da ie konečno priznal vse, I>ir s IIenr>' Klotzom in da je bil | kar je hotela policija izvedeti od ta PrePir vzrok> da Jc bil Postav-njega. Se vedno pa je bilo nejasno, 1 'en-
kako je izvršil raadične bombne a- Xat0 so našli detektivi dolg? lent ate. Nt mogel sporočiti policiji, i-*kani pisalni stroj s posebnim 'a', kje in kako je izdeloval bombe in '» posebnim 'r' v uradu, v katc-j kje jo dobil za to potrebni materi- rem jo bil zaposlen Klotz. Zavija 1-jal. Vsa znamenja so kazala, da ni lli PaPir rdeč: trak, katerega! nikdar poznal Grace-Walker ali-0 našli v sobi, je bil iste vrst-.'■nI od njej in tudi ime sodnika kot na bombnih paketi!*. Rnsalsky.ja mu je bilo popolnoma Vedno več podrobnosti se Je iz J tuje. Herrera bomba ni imela no- \ edelo glede plahnegf. možkega, 'položili peklenski stroj na prah benega naslova, a je bila v vseh o katerem se je domnevalo, da be- 11 Jib stanovanj ' podrobnostih slična prejšnim pe- pred vsako žensko. Policija je' - " '-'otel sem eksperimentirali, klenskim strojem-	izvedela, da je Klotz pogosto za-1 ' - komič*". eksperiment, zelo
Nato pa je prevzela ulogo de- hajal v stanovanje Grace "Walkor, "nteresanten eksperiment. Slučaj tektiva smrt ter prinesla strašno in da se je sestal tam s petnajstlet- j* i-i-tel, da sem poiskal ravno a*a-rešitev skrivnosti...	no Violet Leonard. Tam Tu bil ni- io.£.rie Hcrrert.vjli.
* * *	ti plah, niti ponižen. Tako čudno i i'f r ur po teh presenetljivih pri-
V neki ponižni hiši na Fulton >e je obnašal, da so ga imenovali"z.'=i;-jih je izdihnil lopov svojo Ave v Bronxu so stanovali stari le ''Crazy Henry *. Ko so mu ob čr:»- :lušo... Herman Klotz, njegovi dve hčerki i::-kem obisku v -stanovanju spo-in njegov sin, Ilenrv Motz, mož :oČili, da so prevedli Leonard v srednje starosti. Oče in sin sta bi- dom Magdalene. izjavil, da t-* J la zaposlena kot risarja v topo- ga ce verjame, temveč da je Grace' grafičnem uradu, okraja Bronx, Walker skrila deklico pre.i njim.} starejši Klotz že več kot 25 let, Grace Waker, Leonari in dve: Ilenrv pa sedemnajst let.	drugi ženski so identificirale Klouj
Ilenry je bil ponižen, plah samec za kot "Crazy Henry_;a". Klot.j ki je preživel Številne ure v svoji pn J0 še vedno trdi1, da je bil raJ sobi v drugem nadstropju hiše ter 1Jt IJ	ekspW; -e tekom ckšju-'
se posvečal izključno le svojim a.m?ntov z "brezdimnim" sni od -
dr:- iKistjo.
V Ameriki ne igrajo resnični, pristni • *hohžtaplerji" nekake p<>--scano vtilike uloge. čeprav jc še vedno dosti zaupljivih Ijiuli. ki lun sedejo na limanice ter se dajo ujeti v njih mreže.
priznane vse pravice ukrajinščmi.'
Beloruščina uživa enake pravice n„ v,	.
kot poljščina v vojvodstvih Vil. DrUSIVO OapOV V SVBtOV"-
na, Novogorod in Grodno, v enem	i	,
delu Poljesja in v okraju Bjelostok '	f|l POlltlKli
liitvovski jezik je priznali v okra-'	_
jih Vilna-Troki in Švenčani. Ti
Vojna je zapustila svetovni tr_
Moderni -hohštapler^ pa je v tnje Jezikl p° nove™ Mkonn Wi globoke rane. ki jih bo mo-
priznani v omenjenih pokrajinih	zaeeliti edinnle
z napornim
kot obvezni za vse urade, ki ima- de]om in varčnostjo. Zveza naro-
ojega
Prijatelja dobre kapljice zasačena.
SMRTNO ZNAMENJE
d vem strastem: fotografiranju ter mehanizmu strelnega orožja.
En teden po eksploziji na domu Ilerrere je izvedela policija potom Fordham bolnice, da se je pripetila na domu Klotzovih slič-na eksplozija in da leži Henry Klotz v bolnici. Njegova de<sno roka je bila raztrgana na drobce in zdravniki so bili ravno zaposleni
n -.oi.., katereg i je hotel iznajti. *
*
iJr" tej svoji trdUv:, j«? vztrajal lo i lv ur pred svojo smrtjo. Ko| pa so mu zdravn-k: pojasnili, i: j višla njegova zadnja ururi in i ico ;p sam čutii, kako s? mu bližaj sinit, je dal poklicati kapitan i:
Pr.< t:	j
j
s tem, da odstranijo iz velike luk- Odgovarjat; jr mogel lo še >! nje v desnih ljučih kos jekla. «vra!kim, pretkanimi besedami i Skrajno ne%-erjetno je bilo, da bi ^ri/n:.! pa je umor Grace WVtk-bolnik okreval.	Friznal {nai- da P^lal.
Družina težko ranjenega je sku- hcr:lbo sodniku Rosalskyju- Jezen j
šala izprva zabra«niti poslujočemu > 1:1 na Grace	ln 0
kapitanu Price in njegovim vstop niku Rosalysky-ju je čital stvar, ki
v bolniško sobo ter tudi ni hotela so Tudi	■?.
odgovarjati na stavljena vpraša- — Kaj vam jo storili družina Xa va„alu 5 Ave in 42 cestc
Čuden dogodljaj se se je pripetil inženirju Bakluzziju v Turinu. Vrnivši se iz počitnic v svojo vilo. je našel v stanovanju vse razmetano. Nenadoma sta stopila iz
neke sobe dva sumljiva indivi-dija, ki sta, videč, da sta zasa čena. planil k oknu, hotee pobegniti. kar ni bilo težko, ker se nahaja stanovanje v visokem par-; t^rju. Enemu izmed njih se je
1 beg v resnici tudi posrečil, dočim
j so drugega, ki je šepal in radi te-
j tra ni bil po-ebno dober dirkač, j 'T.hvatirr* karebinjerji. Zlikovca ->ta se vtihotapila v- stanovanje prejšni večer, ter sta pripravila lep plen. da ga ndneseta : nenadoma pa sta našla veliko buteljko konjaka, ki sta jo seveda takoj na lieu me^ta izpraznila. Mericfi je bila pa prevelika. Pijača ju je premagala in v hudi pijanosti sta v tujem stanovanju zaspala. Spa la pa sta tko trdno, da sta se zbu-fl:la šele drugi dan opoldne, ravno v trenotku. ko je prišel inženir demov. Ker se jima ni zdelo n mestno nositi plen pri belem dnevu po ee^iti. sta nameravala čakati do noči. pri čemur ju je lastnik vile zasačil.
• niMI VIIW CO. MCW.VO««
nja. Price pa je dognal, da se ni H-ura? — ga vpurašal detek-eulo eksplozije raven doma Klet- '-'vsk: kapitan, zovih, čeprav je bilo celo pohištvo -- Ničesar, — je uisein poznal. uniče<no ter so kazaile stene velike r - Kaj, niste jo poznali ? Za luknje. Izvedel je tudi, da so do- .icžjc voljo, Kljtz. zakaj ste potem
New Yorku je postavljeno znamenje, v ka/tero so vdelane štiri slike smrti. To je najboljši opomin avtomobalistom in pešcem, naj bodo pazljivi.
KITAJSKI VOJAKI STRELJAJO JETNIKE.
Tientsin, 8. oktobra. — V bližini Pekinga so vjeli 25 vstašgih vojakov. Postavili so jih k steni ter naročili vladnim vojakom, da so se učili streljati vanje.
najboljšem slučaju majhen in nt-znaten človek v primeri v s svo-
jirni kolegi iz davno minulih ea- JO P?sla 2 narodnimi manjšinami. dov je posvetila v osel,i sov. ko je bilo dosti resničnih "ve- Vse uradne publikacije morajo bi- stalnega tajinštva v Žene-vi po-likih gospodov"'. Ča^ih-lepnost 11 PKane v dveh ieoklh:V PoljKi- sebno pozornost položaiu svetovne teh hohštaplerjev je naravnost du 111 111 v Jeziku dot^ne narodne trgovine, kar dokazuje posebna fenomena In ih višin. Niso le igrali manJ«ine- Tudi sodišča lahko ura- spomenica, k i jo je izdalo menje-velikiih gospodov, temveč so bili dlW° v krajevnem jeziku. Ob- no tajinštvo o svetovni trgovini dejanski veliki gospodje, na višku lasti 80 dobile stl"°-i	da m°- povodom V. rednega ^zasedanja
svoje karijere.	rajo brezpogojno ustreči vsaki Zveze narodov. Spomenici prilo.
G i bal i so se med cvetom druš-	tujea» ki zahteva od njih u_ statistične tabele nudijo pre_
be. kot enaki med enakimi. Niso rad"0 korespondenco v svojem je- oied čez svetovno trgovino zad-p ozn al i le popolnosti gosposkega ziku- Isto	glede ljudskih šol, njih let. V teh tabelah ^so točni po_
vedenja. temveč so bili tudi duho- k-ier se poučuje v materinščini do- dat ki o 30 državah. Iz njih je razviti in razboriti.	ti(V narodne manjšine. Ako pa vidno, da so dobile, vse države le-Tzor 1; kega vel'kega holištap- tvori poljska deea v kakem kra- ta 1922. več uvoznega blaga iz lerja je bil Benečan Giacamo Ca- Ju 75 odstotkov vseh učencev, te- Zed in jenih držav, nego leta °1913. sap ova. sin nekega gledališkega daj je pouk v šolah samo v polj- Sedanji obseg ameriškega izvoza igralka in pevke, v kojega obsež- seini. Zadostuje pa prošnja 40 v resnici ni mnogo večji°od izvoza nih spominih najdemo najboga- staršev, ki imajo 25 učencev, da ],.ta 1913, vendar pa odpade na tejše kul.turno-zgodovinske vire iz mora oblast dovoliti dvojezično šo- Ameriko večina pasive ki jo iz_ osemnajstega stoletja ter celo po- lo. Če pa zahtevajo starši 150 učen- kazuje svetovna trgovina po vojni vest nje g ve pustolovske karijere. cev, da se otvorri ginmnazjja z napram predvojni dobi. Isto velja Popolnoma opremljen z izobraz- učnim jezikom dotične manjšine. Za Japonsko. Položaj nemške tr-bo onega časa, teolog in filozof, mora država tej želji brezpogojno jrovine se je poslabšal. Angleška pesnik in godbenik, se ni mogel ustreči. Vendar pa velja za gim- trgovina na evropskem kominen-o prijet i nobenega stalnega pokh- nazije določba, da se poučuje po_ tu se ni znižala. Leta 1912 in ca. ker je hotel uživati življenje Ijska zgodovina in literatura iz- i922. je znašala približno eno""tre-ter biti popolnoma samostojen. ključno v poljščini. V strokovnih tjino celokupnega an-leške-a iz Od svojega dvajstega pa do se- šolah se vrši pouk odslej v 2 je- voza. Ali večji del i zven evropskih demdesetega leta je živel na stro- zikih, čim zahteva to 40 dijakov, držav ne kupuje zdaj več toliko ske drugih ljudi. Ker je znal | Ni treba posel)ej omenjati, da v Angliji, kakor pred vojno. Te spretno izkoristiti praznoverje in SQ yse narodne manjšine s tem za- države so: Kitajska. Indija Jati eumnost svojih soljudi, so se mit konpm mU> zadovolj3ie> dasi je ponska> Xova Zelandija, Argentine zahvaljevali od njega prevara- prczrl VeUkoruse> žide in Nemce n3) Kanada ^^ Zedinjene dr ui, doc mi je on 'kot velik gospod g tem je storjen prvi korak k žave Tonh	Avstralija
ublažitvi politične napetosti, ki je in Južna Afrika. Vse te države visela kakor temni oblak nad Polj- predstavljajo kot arijemalke ekrog
zapravljal njih denar.
Znal si je pridobiti vstop na
vse evropske dv.ore in odprta so ,	,	- , .	. A	, ,, .	m
sk o republiko vsa povojna leta. ->0 odstotkov angleškega izvoza. To jbolj cikskluziv- t, t . ,	-.	, ,
<mu bila vrata najbolj nih in odličnih plemen i ta škili palač v Parizu in Londonu, na Dunaju in v Madridu, v Berlinu in Petrogradu. Veliki pustolovec m slepar je bil povabljen o.I Fride-
Ta zakon je tem večjega pomena, dokazuje, da je angleški izvoz ker prekaša po svojih plemenitih splošno nazadoval in da je angle-določbah vse ono, kar so storile za ška trgovina izgubila kontrolo nad narodne manjšine druge države. polovico sv »jih predvojnih tržišč. V angleški reviji ' Fourthnightlv1 večina evropskih držav je do_ rika Velikega, naj postane vz*o- Review' se je pojavil nedavno čla- hila 1923" razmeroma več 11-jitelj častniške mladine v Potsda- nek, v katerem govori avtor o po.	b!a-a 12 Francija in Ita.
mu. potem ko so mu postala pari- ložaju narodnih manjšin na Če- ne^r° Pred yojno. Izvzete so ška tla prevroča.	škoslovaškem, v Jugoslaviji in Ko. -lede "voza iz Francije samo Dan-
V Parizu je namreč neki sedem- muniji. Tendenca tega člauka, ki ska- Norveška, Rusija, Švica in deset let stari vojvovodinji za ve-1 sicer bazira na statistači^h. po_ -Jugoslavija, glede uvoza iz Italije 1 i kairski denar obljubil, da jo bo datkih, je zelo nepo voljna za mi- Bel-rifa: Finska, Norveška in zopet iszpremenil v otroka s po- rovne pogodbe. Avtor obsoja v pr. Rusija. Večina rzvenevropskih dr-močjo svoje magične umetnosti, vi vrsti angleško vlado, ki je za- žav Je tlldi reducirala svojo zuna-Stari ženica je umrla na posled- pisala na svoj prapor čisto nekaj ni° tl*govino s Francijo in Italijo, eah recepta, s srečnim smehlja- drugega, kot se dogaja sedaj v atl obo državi sta dobili po vojni jem na ustnicah. Katarina Velika. Srednji in jugovzhodni Evropi, razmeroma več vpliva na evrop _ ruska carica, je razpravljala ž Člankar, ki je prepotoval te dele ska' Pa tlldi na svetovna tržišča, njim o mod rosi ovni h vprašanjih. Evrope, trdi, da državniki, ki so! Vse te fakte potrjuje tudi ta-Brez beliča v žepu je stavil vi- sklepali mirovne pogodbe, niso u_ ^ela, ki kaže v odstotkih izvoz soko pri igri ter spravil dobiček poštevali onih principov, v Sijih ornenjenih 30 držav od Francije, hladno v žep. a ta slepar je bil kot imCnu je tekla na bojnih poljanah ItaliJp' Angleške, Japonske in lev pri obrambi svoje "časti". Ce kri, marveč ko jih nadomestili z -^-m^rike. \saka teh držav je pro-je kdo dvignil obtožijo proti nje- clrugimi. Zanimivo je njegovo rane. da'a *eta 1922. razmeroma več iz-mu. ga je Casanova pozval na dvo- nje 0 razmerah v Jugoslaviji, k jer voznega blaga v Ameriki in Japon-boj.» Vedel je vedno, kaj je dol- vidi arigieSki pisec konglomerat kakor leta 1913- Samo Grška, žan sebi kot velikemu gospodu. - raznjh narodnosti, med katerimi Kanade in Južna Afrika so uvaža-Cela armada takih pustolovcev. -e 700,000 Bolgarov v Makedoni- le 12 -Nemčije leta 1922. več kakor katetre označujemo sedaj s pro- in ob Vzhod.^i meji Jugoslavije. lcta 1913- Večina evropskih dr-
zaičnim imenom ''hohštapler'', se Razume se> pravi avt0r,' da je £rb- žav Je proda!a leta 1922. razmero-
____predstavlja kompakt
nove ^ bil tudi oni Cagliostro, o ng Aytor ^ ju?oslovensko via- d™of da prodajajo manj v Fran-
katerem se je dejanski splošn,, da se poslllžu^ represivnih ^i0 in Anglijo. Italija je zboljšala
domnevalo, da zna s pomočjo ma- sredstev -n da zl(yrablja celo agrar_ svoj trgovinski položaj v primeri
g.je izprememti vsa,ko kovino v nQ refoTmo za ra2narodovanje svo_ s položajem pred vojno. Splošno
"	jih manjšin.	jSe trgovina čedalje bo'lj koncen-
Pariška dvorna družba ga je na-	Itrira ha kontinentu, razvija <.e
ravnost oboževala in kralji in kne-' ^ anka opozarja Zvezo narodov vednQ bo] . ^^^ _ zi. ki so rabili že takrat dosti de- na kritacen položaj, v katerem se n(>tranje __ azj.ska ^ narja. so ga obsipali z dragocen- nahaja jo miro™ pogodbe ter ^ mnimiy da je y] mi darili, za katera pa se ni revan-	angleško vlado,^ da kn^jo £	y ^^ t	. čeda
žiral. Umri je konečno nekje, o- razmere, v katerih žive narodne samljen in reven.	manjšine, v sebi kali bodoče voj-
--ne. On je prepričan, da z nas":jem
ne bo mogoče zatreti nacijonalne-
manjše, dočim sta pridobili Amerika in Japonska na terenu malone vseh tržišč.
ZELEZNICE IMAJO NA LETO ENO WTTJJAKDO DOLARJEV
PROFITA.
ga čuta narodnih manjšin, in citira odstavek iz Masarykove knjige, "Nova Evropa", v katerem
Požar.
V Smarjeti pri Celju sta zgore-
Chicago 111 8 oktobra — Te- g°V°n Prezident CSR Precei ->asn0 lo gospodarcko poslopje in suSil-kom zadnjih dvaiiajstih let so ° POt/ebi ^zije ob:stoječih mi-;n5ea pose,tnika PraT>ca čaterja. le ameriške železnice nad deset 50Vnflh P^g0db' V ^ ^ra/'. Požrtvovalnoerti domačinov gre milijard profita. - To je izjavil jk°"Sale nekatere ma,e narode- hvala, da so bile obvarovane sose-danes E. H. Fitzgerald, predsed-j Poljska je s svojim zakonom o dne stavbe. Ko je prišlo gasilna nik bratovščine železniških Mer- narodnih manjšinah zavrgla pred- društvo iz Celja, ni imelo več de-kov.	sodek in položila temeljni kamen la. Škoda je zelo vetflia.
\
GLAS NARODA, 10. OKT. 1924.
ZANIMIVI IN KORISTMI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
NAJMANJŠI "LOTO Speaker" MA SVETU
BORBA ČLOVEKA PROTI BOLEZNI
Človek je vedno skušal lečiti četrtem, petem in šestem desetlet-samega sebe. ko je obolel, ali pri- ju prejšnjega stoletja ni bila kt>-
ne postane žrtev
zadeval se, da bolezni.
V pradavnih čas-ili se je divjak v svojih poskusih, da si ohrani zdravje, posluževal vedno istih vsredst"V. Človek 7. nerazsvetlje-nim in neizurjenim umom je skušal vedno premagati bolezen potom
zelišč, zaklinjanja ali drugih nadnaravnih sredstev.
Zgodovinarji radi opozarjajo na dejstvo, da je bilo že v starem veku znamenitih poskusov za čuvanj«* javnega zdravja. Znano je. da so stari Egipčani že v davnih časih precejali blatno vodovje Nila.
Jožefov studenec blizu Gizeh je bil izkopan skozi tristo čevljev trde ^kale in služi za vzgled kot ume ten vir čiste vode. Reservoari za vodo so bili v rabi že v davnih Časih; Kitajci >o mnogo tisoč let rabili galun za prečiščevanje kalnih vod. V Svetem Pismu najdemo, da je Mpjzes uvedel nekatere izvrstne zdravstvene odredbe. Občudovanja vredni razvoj teles-ne vzgoje med starimi Grki je vsem znaji. R;mljani so bili prvi narod, ki je spoznal vrednost prezračevanja ; zgradili so impozant-ne vodovode in izumili sistem podzemeljskih odtočnih kanalov.
Vsa taka podjetja so bila brez-dvomno velike važnosti za obče-zdravje. Da niso nastala vsletl znanstvenega spoznavanja, mai-več takorekoč iz navdahnjenosti. nikakor ne zmanjšuje njihove vred nosti.
Potem pa je prišlo nazadovanje za temnih časov Srednjega veka, večne vojne, a slabe vladne uprave. fanatizem in groba nemoral-no^t mi bili poglavitni vzroki za to. Tekom te dobe je malone prenehalo vsako sanitarno prizadevanje. Ljudje so živeli trumoma v stanovanjih, neprimernih za človeška bitja. Malokdaj so se kopali ali oprali svoja oblačila. Smeti in odpadke >o odkidali na ulico. Nalezljive bolezni so smatrali za kazen božjo in malo ali nič so storili, da se jih obvarujejo. Črna kupra je izbruhnila v jako hudi obliki sredi štirinjastega stoletja in tekom par deseletij je baje pokončala četrtino prebivalstva tedaj znanega sveta. Take kuge so se ponavljale presedlkoma tekoan več stoletij, ali ravno pustošnja
lera nič nenavadnega niti v Ameriki. Celo do prve pol-ovice prejšnjega stoletja so zdravniki mo-gl ile ugibati ^vzrokih nekaterih bolezni m dostikrat niso uganili.
V letih 1831—32 je v 18 evropskih mestih, ima joči h skupno prebivalstvo štirih in pol milijonov čarov, urokov, čudofcvornili j ljudi, uumrlo za kolero nič manj
oil 50.000 ljudi. Na Ogrskem je lekom te epidemije umrl radi kolere po en človek za vsakih 46. V Montrealu je razmerje znašalo po enega za vsakih 20. V New Yorku je kolera pobrala en odstotek vsega prebivalstva. Celo leta 1873 je bila kolera epLdemična v devetnajstih zveznih državah.
Tifus je bil nekdaj v vedno \ spremstvu siromaštva in prenatr-panih bivališč; bil je vedno doma v mestnih nižinah, v ladjah in zaporih.
Pred Civilno vojno je bila rme-na mrzlica tako navadna v New Orleansu, Mobile, Key West, Pen-sacola in Charleston, da so nekateri označevali ta mesta kot domovino te bolezni. Philadelphia. Baltimore. New York in druga mesta so pretrpela mnogo epidemij te bolezni. Nič manj kot de-vetdesetkrat se je rmena bolezen razpasla po jZdružemih državah.
Kako vse drugače je to dandanes! Moderno zdravilstvo začno pravzaprav z delovanjem velikega Francoza, Louis Pasteur, med 1. 1857 in 1885. Pasteur je uspešno
i *
cof *»ifeix.RtviTo«.v!ew co. wo.Tonc
Ivan Nedland iz Hillsboro. N. D. je izdelal najmanjši radio-loud speaker, ki je tako majhen, da ga človfesk lahko stisne v pest. Kljub temu je pa toliko mo can. da s? sliši iz njega petje in - godba na razdaljo desetih če\ ljev.
Par navodil starišem glede vzgoje svojih otrok.
Najlepša čednost, katero naj di- ne uresniči pri vaših ljubekih ta či srce in um vsakega otroka, je izrek! Razne skušnje nas uče, da ubogljivost. Otrok pa mora uboga- je silno težko poboljšati lažnjive-ti .ne le svoje roditelje, nego tudi ga otroka.
svoje odgojiteJje, v obče vse, ka- Končno staršem še ta svet: — teri imajo oblast nad njim. Neu- Imejte vedno moralno moč nad bogljiv otrok je vedno le v ne- svojimi otroci, sicer postanete njih voljo ljudem, med tem ko je ulju- sužnji. Moralno moč pa imamo ta-den in ubogljiv otrok ljub in drag krat, kadar otroci z lahkoto in vsem.	zadovoljno ubogajo in se vsikdar
Ako opazujemo razne družine, uklonijo volji roditeljev.
zapazimo lahko takoj gnezdo ne-j	-
ubogljivosti. Namesto, da bti silili starši takoj v pričet ku otrvke ti-' bogati in bi se udajali otrokovi že-'
1 ji, popuščajo, da ostaja njihovo	-
povelje neizvršeno. Če se to več- Ljudje navajajo vsakovrstne vzroke za ločitev zakona in eden med njnmi je tudi prikrivanje telesne lepote. — Zanimiv slučaj, ki se je pred kratkim pripetil na Dunaju.
Vzroki ločitve zakona.
krat ponavlja, zapazi otrok kmalu, da roditeljevili poA*elj ni treba s*trogo izvrševati in se potem vedno manj zmeni za kake ukaze ter de-' luje po svoji volji.
Na ta način se nevidno izeimi že
Bilo je na Dunaju. Zasebni
zgodnji mladosti samovolja in' izpodbil domnevo, v katero so do.nagon k neubogljivosti in tako de- uradnik Albert K. je vložil zoper tedaj vsi verjeli, češ da gnitjejeo roditelji prav težko ukrote in	ženo Hedvigo tožbo za lo-
kvašenje in enaki procesi so po- vzgoje. PopoLnoma napačno je
čitev zakona. Y tožbi je navedel
sledica takozvane "spontane g«*'mnenje mnogih roditeljev, ako me- kat vzrok Povsem to. da je dva neracijenižjih bitij. t. j. da niž- nijo, da naj se prava vzgoja otro-'dni členjenem zakonu prišel ja bitja, ki to povzročujejo, se ka prične šele s petimi ali celo s na to' da Je W>va že!,,a llote5a sama od sebe vedno znova pora-1 šestim letom, češ, da je šele od te nedostatke telesne le"Pote Prikr* jajo iz same mrtve snovi. Pasteur "dobe otrokov razum zadostno raz- U na fa "acm' da S1 Je pftmaP«'a je med drugim dokazal, da neka-U Odgoja se mora začeti takoj Z nen»™vnmn sredstvi. Tako na tere bolezni v človeku in živalih1 po rojstvu	|Pr" * 'ie prS1 V	podložila,
so posledica neznanski drobnih.! V družinah, kjer kraljuje vsled ^	je ^^ "j**™
mikroskopičnih rastlin, ki rastejo 'pametnih rditeljev le ubogljivost,	^ nogo sepa, kax je Pre<l
in se brezštevilno razmnožujejo v zapovedujejo starši, otroci pa ubol	OP?V ™ V""
telesu bolnika; te najdrobnejše'^ Ako otrok- r' želi nrosi '	kurja očesa. No. ona
ra-stline	jih	SZlZ JE	TČ Ž o*
kot rastline) se imenujejo mikro-	dobro vf. „ mora srojo že. ffl	iu teh
ss ali b"iezenske ki,ee •»»•««* i« radoToij- sslstn;
0 J.'	, . . . . no Pustl- Yse drugače pa je, če je odvraitnost. Njegova žena leta
Pozneje so drugi raziskovalci neubgljivost že v otroku vkore-
odknli m stalno še odkrivajo raz-'nenjetlJL otroci ližejo doseči s
ne druge vrsti klic, od katerih je vsaka povzročitelj kake posebne
bolezni. Te klice spadajo deloma
trmo, kar si požele, hočejo izsiliti, se jim z vednim nadlegova-
v živalstvo, večinoma pa v rastlin- .
njem tudi v resnici posreči. To pa
"črne smrti" so zopet povzbudilrystv<>. ali prehod med rastlinami in ^ otroka človeštvo k zavesti. 4a je treba ne- živalimi pri najenostavnejših bi kaj storiti za obvarovanje proti
ima zle nasledke za starše, še bolj
nalezljivim boleznim. Ustanovili so kvarantine in imenovali čuvaje
t jih. obstoječih iz ene same stani-1 Starši moraj° marsikatero ne-ce. je tako malenkostna, da je to V™*0)™	otrokom,
vprašanje važno le za strokovnja- navadltl ->lh samozatajevanja, da javnega zdravja. Oblasti so izdale Niso pa vse bakterije škodi j i- se ta'ko Privadijo vsakdanjega res-zdravstvene naredbe; sezidali so ve; narobe, večji del njih je ko- ne"a »vljwija. Starši morajo biti kužniee. takozvane lazarete. Tudi ri^n, pa brez bakterij ni polje- **TOZl> s,cer bodo Vo^ieje bridko
delstvo ni vse življenje sploh ne obžalovali, da so ravnali premeh-bi bilo mogoče. Ali tu se bavimo ko C e Je	ubogljivost, se je
le z onimi bakterijami, ki so klice izgubil tudi rešpekt. Vedni prepir, nalezljivih bolezni. Do danes so tožbe, razsajanje in jok med brati, znanstveniki odkrili neposrednega sestrami in roditelji povzroča povzročitelja, bolezni: črm (an- ffnjus in zaničevanje sosedov in thrax), kolera, davica (difeteri- naših znancev sploh. Kjer pa kraja). favus (garje na glavi), smo-	ubogljivost, razumljivost in lika (konjska bolezen), trakulja, mir v družini, od take rodbine od-gobava bolezen (leproza}. malari- naša vsakdo najboljši vtis.
gotova bolezen je bila tedaj precej razširjena in ukrenilo se je nekaj za njihovo oskrbo in izolacijo. Dostikrat pa so proglašali go-bavce za uradno mrtve, poklen-kali so jim in izključili za vedn<j iz-človeške družbe. Nekje so morali ti nesrečnežueži nositi klopo-tlo v svarilo približajočim se ljudem.
Polagoma so se razmere začele izboljšati, ali jako počasi. Predsodek in nevednost, demonska
ja. meningitis (vnetje možganskih Glavni pogoj je, da sta roditelja,
,mren), bubonska kuga, pljučnica oče in mati, pri vzgoji edina, da (pneumonia), mrtvični krč (teta- vzgojujeta enako. Šele potem bo dvojčka teme, sta bila vedno pri-'mi.s^ .ietika ^tuberkuloza), legar možno otroke dobro vzgajati. Ce pravljena uničiti vsakogar, ki se1 rtlPhoid fever) in razne druge je pa oče v tej ali oni reči strog, je drznil od pirati knjigo narav«*. |nalezIJive bolezni. Glede nekaterih mati pa popustljiva ali če oče o-Celo tako pozno kot leta 1628 bolezni 211311	okuževanja, troka kaznuje, mati pa ga zago-
je imel Harvey največje težkoče da bi učenjake svoje dobe prepri-
ali povzročitelj ni bil še odkrit. varj3j to popolnoma napačno. S proučevanjem organizmov, ki To ^ stnip za ^roke, ker se tako čal o kavnem toku. Leta 1665 je ' P0vzročujejo bolezni, gre roko v prezirati očetova povelja, av_ zdravniški kolegij v Parizu prlpi- roko opazovanje njihovega delo- toriteto pravoveljarvnost. Starši Kal izbruh bil bo irske kuge hlapom,' vao:ja m YVhv» strupov (toksi- naj ^ med sehoj p0menijo ^ nas_ povzročenim "vsled delovanja nov)' kl	^P^jo v telesne protj& Q	raEodenej0j a ni-
solnca in ognja na veliko morje" staniee- ^ njihovega končnega vpli k<]oT ne y Drieujočnosti otrok, ali
in prerokovali so, da bo kuga na-, va na vse tel°- U te£a se ra3!VJJa pa celo takrat, kadar se otrok te-
daljvala, dokler solnce ostane v.znan^ In raba toksinov v s^rho 1<isn0 ka e
znaku Leva	diagnoz, antitoksinov (protistru-i _ w	. .
Zdravniška	i ^	pov> v svrto «iravlj«ija in obehl Laz naj ^ogo preganja m
od^rod tlakih nZo^TT^— - -^ov v svrho	kanuje, žalibo, ,ro.
par stoletij, morda bi lahko rekli le za skoraj eno stoletje, ali kako velikanskem ie oddaljenost glede
t1 preprečitve bolezni.
, vzročujejo čestokrat starši sami
laž, ker otrokom velevajo, naj
reko, če kdo pride, da niso doma
,in pridobe takdj izgovor, da je napredka. Zasiedujmo ta napredek^« se je r Ljublijani vršil velesejm to laž v sili -m ^ potl^)na v po-
ALI VESTE, —
e v Ljublijani vršil _______
j in <la so na njem vse slovenske indu-
tekrd,mf>aern0J" d0be	'stri je razstavi svoje izdelke? Ali" ve- fiebnih lučajih. Tako opravičen je
I>okler ni Jenner okoli leta 1798 ste. da vsled brezprimerne izbomosti je šepa^to, laž ostane laž. Na ta
dokazal vrednost cepljenja, so bi-,1^	turškega tobaka, vnebo-nagin ^ daje otrokom orožje v
3e kožice ra™ toliko navadne Va^l.V,nHelTJLl!ir?£!h ^^^ Iroko Preeovor nravi- Kdor laže J, . - -X ■ . J ,	__ . -eemjo kadilci vrednost dobrega tobakaJ	rregovor pravi, aow
^ot so o^>ree dandanes. V tretjem, ^ ^oiiane?	itodi krade. Pazite, starši, da se niso to človeari glasovi
zena
vsak dan na policijo, kjer dela o-vadbe. da jo mož zlostavlja, da ji grozi v vsem mogočim in da ga dala že dvakrat radi tega aretirati, navzlic temu. da ni imela razloga za to. Končno ga je začela zmerjati radi njegovega judovskega pokolenja in je delala venomer antisemitske opazke. Ko ji je kupil za god čokoladne bonbone, ga je pozvala, da mora najprej on jesti bombone, češ, da so zastrupljeni. In ker ga je obdolžila, da jo hoče zastrupiti, je s tem podan razlog več za ločitev zakona Toženka je pobijala moževe navedbe in pripomnila, da si je samo enkrat nadela prsi in sicer takrat, ko je bila na počitnicah v Reichenauu, kjer je doma. To pa je storila radi tega. da bi njene prejšnje sosede ne mislile, da se ji godi slabo in da je shujšala. Da sedaj nima podloženih p rs, se lahko sodišče samo prepriča. Glede bombonov pa je imela vedno navado, da je možu ponudila naj-preje, ker je to smatrala za vljudnost. Ovadbe na policiji je delal, ker jo je mož pniisiltil k tt-miL Neko noč ravno opolnoči jo j*e vrgel iz stanovanja, četudi je bila zelo lahno oblečena. Morala je iskati pomoči na policiji, ki jo je potem zopet pripeljala nazaj v njeno stanovanje.
Sodišče je uvaževalo izr" ^b« žene in je tož^o za loči: -v zakona zavrnilo z utemeljitvi j j. da podlaganje prsi s cunjami ne more biti razlog za "jčitev zakona ker je mož p-^al že 9 mesecev pred poroko telesne vrline svoje žene. Kar se ostalih tožiteljevih navedb tiče, je ona vse to delala v silobranu, ker je jasno, da se j^ je mož na vsak način hotel znt-biti.
0	izvoru in posledicah ma-
larije.
.Jled vojno rn sedaj jo postala preje malo znana malarija v Jugoslaviji že precej navadna bolezen. V Jugoslaviji se nahajajo, na pr. v Macedoniji iii ob balkanski meji močna ognjišča te tropient-
1	mrzlice, odkoder se prinašajo slučaji tudi na Slovensko. Do leta 1880 so še mislili, da povzročajo malarijo strupeni hlapi močvirij, ki okuži ji) s tem zrak. Ol tod tn d i ime od italijanskega "111313 aria" — slab zrak. Francoz Lave rans je Šele navedenega leta od-jnajlepie sposobnosti za delo so padli rpo številu /a 12 odkril. da nastane malarija vsled o- s,fotkov, invalidov pa ie na milijone.
kuženja krvi po neki vrsti sporo-1 ....... , „ ^ .„. —1---
. 1 , ..	I Nemčija je izgubila 10 miliio I
TOV. t. j. malarija para.,, ov noy ^ 1)ival,tv^ .	uniC-i!.-, krvava vojna fm-i.ia v
(Plasmodium malariae). Pred ko- .....	. ,	)...„..,.	. .
- , . . , ..	, eer 2 milijona vojakov, 1 do 2 dolu ^t 11-1I1 let zverinskesra khu.
maj dvemi deseletii pa so zdrav- ....	'	'	1
niki šele odkrili, kako da prihaja- ."»^oiia dns radi porasta umrlji nja.
jo to parasiti v človeško telo. Ma-|vostl. in 4 mihW ™di nazado_|--_
i --	-	,	I vanja porodov. NiVne izgube v
larijo prenaša in povzroča s svo- ! . .	J "»c«"«-
■ • -i	....	w : vojni so bile naivečie
jim pikom malarijska musica '	J J
(Anopeles). ki ima tudi v našem | Avstro-Ogrska, odnolsTio na-
ozračju mažnost življenja. Ta bo- j sledit vene države so- izgubile 1
lezen se povsod tam lahko razšir- j niiUjon ljudi, med 4>emi 300,000
ja, kjer se nahajajo prenašajoče j vojakov in okoli 120,000 ljudi ra_
raušiee in pa kronično oboleni 110- |di nazadovanja porodov. Skupne
silci parasitov v dovolj velikem j izgube germanske rase znašajo
številu in kjer se, pri odgovarja- ■ okoli S do 8 in p«l milijona ljudi.
Strahovite žrtve svetovne vojne.
Posebno društvo, ki si ie zadalo namen proučiti izgube svetovne vojne, je dognalo, da so izgubile vojskujoče se države v petih letih nad 15 milijonov ljudi.
V Kopenha^mi deluje društvu za socialno proučevanje. posledic svetovne vojne. Društvo je izdalo zanimivo statistiko, iz katere je razvidno, da so vojskujoče se države od sredine leta 1914. pa do polovice leta 1919. izgubile okoli 15 milijonov ljudi. Celokupno število prebivalstva se je zmanjšalo za okolu 45 milijonov ljudi. Približno 10 milijonov ljudi je padlo na bojiščih, 20 milijonov je manj radi nezadovanja porodov in 15 miijonov radi porasta umr-ijljivosti. Tčazen tesra so nastale še druge znatne izpremem-* j be tako v skupinah po starosti in spolu. Moški v dobi
Zadnji Obrenovio na Dunaju,
Na Dunaju se je pred kratkim vršil zanimiv proces. Viljem B.. j ki -se izdaja za sina kralja Mila-
joči temperaturi — povprečno naj tc je okoli 10 odst. vsega prebi. n;. c)bryn.,vič-a in kraljice Xatali-manje 17 do 18 stopinj t1 — raz- valstva. vijajo lahko nadalje v mušiei pa-| 1 Francija je
rasiti. Po nekolikih dnevih pri- vojakov, 1 in pol milijona ljudi tereni je navedeno da še živi po-bližno 12 do 20. lahko prenese do- ra(li pa<lca natelitete in 400,000 Uunec Obrcnovičev. Tlanek jena-tična mušioa klice na druge ose- radi porasta umrljivosti. Skupne! PUal bivši miiiLstr^ki predsednik be. Tako se sedaj lahko .razlaga. izgube znašajo torej 2 in pol mi J Vladam Ujorgjevič v llardinovent da se pojavijo pri nas slučaji pra- ,ijona liluli> kap predstavlja 8.4 listu "ZukuniV\ List. v katerem
je članek izšel je zadnji, in Vi-
je. j.- t(</.ii književnika M and la. izgubila 400.000 ker si j,- ta prisvojil časopis, v ka-
ve tipične malarije. Vsekakor je 0(lst od cel0kupnega bilo mnogo oseb ozdravljenih za gripo, črevesnim (katarjem, neural-:
prebi val-
ut m li. ga j.' zahteval o4 Mandia.
gijali itd., ki so se pozneje izka-'.
Anglija je izgubila 800.000 vo-i15" lle /att'v« denarja, ne srbsk*
jakov, 8;10.000 ljudi radi nazado_i
! krone. neir<>
hoče doseči, da se kraljevskega rodu.
zale pri natančni preiskavi krvi -	-	u»-ot< vi 1
malairčno bolne: Razločujem,, tn van-ia natalitete in 260,000 radi ~ ' ' '
porasta ^mortaTitete. Skupne iz-	^ «lin.i dokument
s katerim lahko svojo trditev d<>-
vrste parasitov: tertiana parasite
(povzročitelje ^ke tri dni ponav- ?«^ ^ašajo torej 1,850,000 lju-	V 1 - t "1 '	^ T
t t < i i t i	Kaze. Uiivetnik. ki *ra ie naiel li
ljajoče mrzlice), kvartarni parasi-,d; a1'- 4 0<lst- od celokupnega pre-	T« n •
/ '	1	1 ,;v.l)vt,..,	| Je zante\al. da se	Mendla i>risili,
te (povzročitelje štiridnevne mr-j malst^a.	(la vrne tj, glanek< kajti blv/
žlice) m perm mu ozne ali tropičn* , Italija je izgubila 600,000 vo-'B. ne more doka/ati da ]e /ares parasite. Malarijo lahko prenaša-1 jakov, 1.400.0000 ljudi radi na-1 sin kralja Milana, jo le gotove vrste mušic. nekate- 'zadovanja natalitete in radi po-' x- ...	...
re samo gotove ^ste parasitov. 'rasta umrljivosti 220,000 ljudiJ ,	vprašanje, čemu
druge so pa sploh neškodljivo. ;ljudi ali 6A a<lst. celokupnega ^ "J.?"8?1 U"hv pr0tI kra,J'Cl
. v . Nataliji, ki je
živela v liiaritzu.
da prizna svojega zakonitega m-na, je B. odvrnil, da zato nima n-
Predstadij izbruha malarije je če- px-ebivalstva. Od malih držav je sto daljši, kot mislimo in to vsled iz^bila Srbija 1.650.000 ljudi, in
tega. ker.si odporne sile organiz-|sieer €>60,000 vojakov. Njene žrt- ,L-V ,	, +
ma in miming	L-li^o /Iv	,	. .	kaiklll (lOKiLZOV. Leta P>14 se ]C
ma m mirujoče, pa.si%ne klice rti- ve so bile v prjmeri z dr-u^imi dr-	- . • .
žijo tako dolgo ravnotežje, dokler ?.lvami 0^r0mnc	I	Pn	avstriJsk,',n 3ni~
ne povzroči kako drago slabi je-	"	'	j mstru pravde dr. Hoclienburger-
nje organizma izbruh mrzlice.' Iz vse"a te"a -iaST10 razvidlK)- Ju- venda1' brez uspeha. Njegova Najbolj uspešno sredstvo v bo.i# da So biIe žrtve' ki	mati Natalija mu sploh ni otlgo-
proti malariji je kinin. Po vojni iva!a svetovna vojna, ogromne in vorila na nobeno pismo. li. je izje nastala v terapiji, predvsem o|c;a treba ^ m«ogo truda, pre-'razil; da bo žt,Ma c.ije ime ll0sl
, - , ... , , .dno si bodo narodi opomogli. Na-' ;	, - , i** >* ..
bistvu kinmovega uemka cela 1 i-i___^___.„	, .	. s«iaj na smrtni postelji odkrila
teratura. Učinek kinina na para-
vedene številke pa tudi jasno pri-
- tajnost njegovega rojstva.
ičajo, da potrebuje ves 5?\*et. po-site je najbrže indirekten in sicei polnega miru, ker edinTi le z mir-1 Proces je končal tako. da je bii
obstoji v tem, da ojači odporno nim in naglim delom bo mogoče Mandl obsojen na jx>vračilo zašilo organizma.	po dolgih letih nadomestiti, kar htevanega li^ta. odnosno članka.
IGRALCI AMERIŠKE IN IGRALCI NARODNE BASEBALL LIGE
'UMicHi.ummgos & unsi««ooi>
So nekateri glasovi, katerih ne more čuti človeško uho, a žali bo g
mmsi^mm&s^mm as m&ssa^smmim^mmiAi .iwi!.iM>» m*
CKT*l«<T.iliriTOU.>ll«LC«L.>ll*.rpM,
Danes ae bo odigrala med basebalIskima kluboma, wasshingtonskimi "Senatorji' "Giants" odločilna bitka za prvenstvo.
in newyorškimi
F
i pred Meko.
Alojzij Musil objavlja v 4'Ven- ga boga. Najvišji vojaški pogla-kovu", z oteirom na objavo listov, var teh Eehanov je Fejsal eben da m1 je pleme Wahhabitov uprlo Daniš, ki je mogočnejši od Abda-kralju Ilusejnu in da ogroža sve- l;-ziza samega. Fejsal vodi vojsko to Meko, da Wahhabi ne tvorijo Wahhabov, ki se je 5. septembra enotnega plemena in da sploh ni- t. 1. polastila mesta Tajif in ogro-sn nikdar bili pokorni kralju Hu-jža zdaj Meko. seijnu.
GLAS NARODA, 10. OKT. 1924. ILA ••	'
Prebivalstvo sovjetske Rusije.
Preprečitev bolezni potom cepljenja.
ve št v o od eno največjih merilnih bolezni, je vsakemu znano- Koze' ali osepniee so bile nekdaj strah1 in trepet človeštva; dandanes, ko!
Kako zajtrkuje slon.
Sporni pas polja.
la še velika ozemlja z ruskim pre-
seda. Posestvi sta ležali že izza
davnih časov lepo mirno'drugo po- , . ,	, , .
, ,	. bivalstvom zapadno od Kijeva in
leg drugega m vse bi bilo v naj-
' ;i-cm miru in redu. da sta mo
irla tudi Ibrahim in Ahmed žive-
N»dalje piše: Wahhabi spadajo k raznim plemenom notranje Arabije in bi radi obnovili stari pri-prosti islam in so nekakšni muslimanski Taboriti. Njihovi največji nasprotniki so prebivalci Meke in M edine, ki žive <xl češeenja svetnikov iii od ugleda razlagalcev zakona, ki žive med njimi. Ni torej čudno, da žele Wahhabi uničiti obe središči svojih nasprotnikov, kar se jim je počet kom 19. stoletja tudi posrečilo, ko so obvladali Meko in Bagdad. Ce bi ne bil Mehmeda, utemeljitelja današnjega Egipta, bi se gibanje Wahhabov raztegnilo na celo islamski svet. Toda Ali Mehmed je razbil glavno taborišče "Wahhabov. lJoji so trajali do 1. 1^42. Politična moč Wahhabov je bila zlomljena Ln njihova edina religijozna država je razpadla na
ncbroj neodvisnih kneževim. To	.....
..	.no nasprotno tako in tako in <la pa so
so izkoristili Turki in razširili svoj	1
Današnja sovjetska Rusija šteje vkljub mnogim odpadlim pokra- ziroma klice kakor jih zovemo po jinam 132.000,000 prebivalcev in domače, najdejo ugodne razmere je po števihi prebivalcev, tretja in dosti hrane, se začno množiti in največja država na svetu. (Prva zar^ati velike družine. Pri ornih
kiticah, ki
V neko angleško mesto je pri-so skoraj vsi cepi/jeni, prati kozam,'ch.kus s ;J<J ,et starim hl
Kadar mrkrabi ali bakterije o- ie nevarnost razmeroma prav dortipnim slonom, ki so ga nasta-
majhna. Na enak način je mogoče nil; skupno z velblodi v hlevu -o-omejiti ali zatretri tudi pasjo ste- stilne. Slon je imel že prej razlie-klino in mrtvični krč.	ne htmiorne domisleke in zate si
| Upajmo, da bo znanost s časom je napravil njegov čuvaj ležišče tako napredovala, da nalezljive prav preti vrati. Proti juti mi pa se
od-
veštvu.	j pri vrata teh prekoračil svojega
j spečega čuvaja, ne da bi ga bir i prebudil. Ko je prišel na dvorišče. je iztaknil okno jedilne i shrambe. Odstranil je žično mri-
je Kitajska, z nad 400 milijoni; Kiacan> ,K1 povzročajo nalezljive	. . ,	„ . .
'druga pa angleški imperij z nad ^zni, je rast teh druži« zelo bo^zm sPloh ne bod° strasne cl°" Je slon okretno rešil verig,
'.350 milj. prebivalcev.) Rusija je st™P«*a- Ko bolezenske kliee pro-	_
poleg Poljske, Litvanske. Estonske drej° v človeško telo. začno rasti j
n , . .	, .	jLetonske in Finske, ki so postale in s<?	ak<> si razmere povo- DEgETLETm <*TTni57KrT nFf-PTT
Ibrahim m Ahmed sta bila so-lsamostojne narodne države, ^^ ljne za to, in njihov strup prejde DESETLETNIČUDEZNI DEČEK
naš organizem.
surovega krompirja, škruicelj graha, štiri zelnate glave, precej čebule in več hlebcev belega kruha. Nos se lifo je zavihal le nad velikim kosom mesa. Pri tem početju ni prav ničesar razbil in pokrov -s posodo za kruh je j>oložil skrbn » na tla. Ko ga je čuvaj pozneje karal zaradi tega greha, se je slon sramoval svoje sledkosnednosti ter je sramežljivo stisnil glavo v kot.
Mi vsi <vemo, kaj se zgodi, če v
ALI VESTE, —
«la pmlava na jugoslovanskih univerzah v srl n »-hrvatskem jeziku dvaiuSest-
j" .Besarabijo z nad 2,500,000 prebi- Presledkih zavžijemo male količi- Oglethorpe vseučilišče valci	ne strupa. Tobak na pr. vsebuje ^ojimt dijaki tudi "č
čudežnega
.-o, , ' + 1C-C • v- strup, nikotin. Ako otrok poskusi dečka, deset let starega Arthurj .i mimo dm, pole* «lruge«a. To- Od leta t,24 uo ,eta ISoS je bi.	postane Gottesnra,,. ki je hil sprejet po.H- F-»
- <" ":',a	zaka-i pas I»-'?.V R,IMJV ft	,To4 t-koj zelo slabo." ne odneha in	H, skušnjah, tekom katerih'-
lja je bil že nekaj let med njima jP" prvem ljudskem štetju 1. 1,24 J	sc j( u toviIo da ima (le5ek in.
sporen, vsak ga je hotel imeti za- so našteli 14.000,000 prebivalcev, f "da kajenju lahko ter. nekaj	,1(v,.t<1 ,	,
Ako je P-,lagal eden feed nji- 1. 1851 pa so pri takozvani "Ee- easa pokach najslabso e.garo brez	J
. .. .	. .. ! ....., n . _	__ -___„„ vsakih takojskih zlih posledic. Ka-
ju najsvetejše prisege pri živlie- [viziji . (kjer so novo rojene se-	J. . ^
nju svojih otrok, da teče skupna Stevali, mrtve pa črtali) našteli 69 to? *eT	nas organizem,
posestev še izza časov nje- milijonov glav. šele 1. 1S97 je bilo ee mu Aovoh ca*> doivolJ P™*»tru-
Atlanta, Ga., 9. oktobra. —! žo pri oknu ter začel iz shrambe |(losPt ruskih profesorjev? Ali veste, da
imn mr l' pobirati vse. kar mu je prišlo 'pod so teden za tednom iti leto za letom roko*. Izmakni! je cele pekače pe- ll,*lmar eiva. več kemadov rozinovega kru-
Turške <-ii:iiri>i«' nnjltolj zado-■ volji»vale milijone kadih-ev jxt vsej deželi? Tudi vi lvoste >ji«Vli z veseljem •l vreče moke. pol vrečice ]--a«nti turške.
meje
gov, ga starega očeta tako in tako.'prvo pravo ljudsko štetje, kjer so P«"Vda naPravi neškodljivo majh. in da je tedaj pas zemlje njegov,'našteli 132 milijonov ljudi in si-|n0	vsakega strupa, ki
je prisegal drugi pri prerokovi cer je odpadlo: na evropsko Ru-
io
prodre v tele. Po 10n.5 milj. in na azijsko 22.5 Previdnosti narave izdeluje orga-
Deček je pričel hoditi v šolo v starosti šestih let. a je hitro preskočil razrede. Arthur ni nikak j knjigojed, ker se udeležuje vseh
t - t"\ 7 . razvedril na prostem. Popolnoma tneki eudezm , .	.
zdrav je ter ima tezo in velikost I
FONOGRAF ZASTONJ
ZAVESI ZA OKNI
DVE
lipliv jx) celi Arabiji.
Početkom 20. stoletja so sc An-£rl, ži hali za svojo gospodarsko in Imorda tudi poLitično premoč v Perskem zalivu. Vetleli so za nakane Nemcev in zato obetali posameznim kneževinam {neodvisnost od Turške, jih podpirali in bili naklonjeni mlademu Abda'lai-zizu iz starega vladarskega rodu Wahhabov. ki je 1. 1902 hotel ob-•firA'iti z li. ihovo pomočj[o •staT'o kraljestvo »vojih očetov. Po desetletnih bojih se mu je z angleško pomočjo posrečilo pregnati zadnjega turškega vojaka in uradnika iz '•bmor-.ke province al-Hasa.
Alulalabl'z ne ^jjibi Anglež,ev. Boji jih, vendar rad sprejme njihova sredstvo v svrho svojih interesov. Xaj vladajo Angleži na morju in v trdno naseljenih zemljah, toda v notranjosti Arabije ho«"e hiti on gospod.
Angleži so bili veseli, da med vojno ni ogrožal njihovih akedj. l>a<i ni nikdar napadel Turkov, so ga vendar podpirali z zlatom in ga proglasili neodvisnim sultanom.
Spori med "Wahhabi in Angleži so nastali, ko so pričeli britanski imperialist i podpirati šerifa Hu_ sejna in njegovega sina. Ta se je do 1. 190." boril z nevernimi Mlado-turki proti pravovernim, dokler mu niso Angleži obljubili večje plače, kakršno so mu pa dajali Mladoturki. Tedaj je opustil sveto stvar islama, prodrla sni svoje dosedanje prijatelje za nevernike in se s pomočjo entente pripravljal na prestol vseh arabskih turških provinc in eelo na kalifat ve-aoljnega islama.
Kraljestvo osovražetijega šerifa iz Meke je pričelo obkrožati državo Wuliabov oil severovzhoda, severa, severozapada in zapada. Tega se je Ahdalaiziz ustrašil in pričel očitati Angliji izdajstvo, trdeč, da bi nikdar ne pristal na odstranitev slabotne turške vlade, če bi vedel, da bo nadomeščena z mogočno Husejnovo vlado, podpirano od angleških letal in z oboroženimi avtomobili. Anleški zastopniki so se poskusili pomiriti, toda brez uspeha. Abdalaziz očita, da oči-vklno vzdržujejo Ilusejna, ker mu dajejo pol milijona liberal na le-io.
Cerkvena glava ali imam vseh "Wahhabov je abdaliziran oče Ab-darahmaoi, bivajoč v oazi ar-Rijad, dočim je Abdlaziz posvetni politični poglavar. Vojaška sila Wahhabov je od L 1908 urejena popolnoma po načinu čeških Taborit ov. Kdor se odloči, da posveti svoje življenje preporodu islama, postane Brat, Eehnan in vstopa v družine, vodene od manjšilh načelnikov, ki hodijo z Brati na verska in politsiema romanja. Posamezne skupine Wahabov se naseljujejo s svojimi družinami ma ozemlju kraljestva Wahhabov ali pa med nezanesljivimi plemeni, od-
bradi, da teče še izza časov njego-'
vega prastarega očeta meja rav-'milj. ljudi- Prvega januarji. i914 nizem ne le zadostno količino pro_|
enili celokupno prebival- strupov za nevtralizacijo strupa,;	_
„e torej ta košček zemlje njegov. 'htvo na 179 milj. duš. kar znaša marveč še kaj več-	j
Ni trajalo dolgo in zgrabila sta se d leta 1S97 50 milijonov.	i Približno isti proces se vrši, ka- ZAVETIŠČE
sanfa drug drugega za brado, ime-! Carska vlada je sklenila vsako Pr°dro bolezenske klice v telo j
normalnega 10 let starejra dečka.
Tukaj se vr. m nudi | ZASTONJ. Str. j je take j K-ann:i matesKonRka shramba.
novala sta se drug drugega sle- iet0 ponoviti ljudsko štetje, toda, j'n začnejo izdelovati svoje strupe, j pariz Frand- 9 oktobra __: parja. roparja in sina slepih psov. ker ni imela zadostnega števila v c"e st> napravile le majhno količiJ^ <tjjidi„ pf>roj;,a *	" t™;!,-,.s, okras
fako ni moglo iti dalje. Zato sta |a nanien izvežbanega uradinistva, no strupa ali če ta strup ni zelo italija.nski ministrski
idr.n prilika.	nabavite dober in trajen gramofon
■•:tn .la likliko v.-.-- J,loži: igrate z enim samim navitjem. ,..,....	Xa n>m lahko igrate velike in male rekorde. Če
!!",.' J^^V,^	1,1 n,oraH 1'1:l"aU Z:inJ Iep ,1-nur' ea vam damo
v v.fm ZAMiiNJ. r.»ll.MTE. .!a je naša tozadevna ponudba samo za kratek lli hočemo, da bi vsi vaši sosedje vi.ieli krasne zavese na vaSem m vprašat za naslov. .,dkj. ste jih narofili. Ako naročite za-ese .rti nas. vam damo Kmmofr.n brezjilueno. Zavese so najmodernejše zadnji vomiSki izdelek. Njih«.v uzorec ie krasen. Napravljene so iz najbolj Sega ma-, t-n.mla. I 'rej si jih n- morete predstavljati, dokler jih ne vidite. Zavese bodo iva. Ponavadi prodajajo take zavese za \isoko ceno mi 1st " Midi" poroča da namerava tpa h<,0*'mo 8«'»anitl 4 njimi vso javm.;t in vsledt.-pa sta vi jamo za kratek 1	t-, i-resetiet"""
ii^TELIGENTOV.
Caa veljavna. ol:nu ter prišli k
šla h kadijn.
...	-	Ji*-------- ca s
setietljivo prnudbo. POSHJAMO VAM TE KRASNE ZAVESE ZA DVE 1 .	, Ilir ------------ ------predsednik |OKNI ZA $5.95 in povrhu vam damo ut.imofon zastonj, če pomislite- tako dra-
izvajala tega sklepa in tako jo močan, prizaueta oseoa ie laimo ^ju.ls0]jni ponU(iiti Li^i narodov	slvar d"hiti z:i t:lk" l,w,jh"n ,lPnar- > nek:i-> čudovitega. Ne odlašajte.
Kadi, ki mu je bila Stvar Že zna- • ««,hitpH cvetovm vo^na in re zboli in kmalu premaga svojo sla_! , , ^ . ,	" . x	Takoj vzemite pero ^ rok«.t.- r nam spor»tite svoj naslov. Denarja ne zahtevamo
' . . .	..... je P*niteia svetovna \ojna in re-	1 e. j i otok Capn, da se ustanovi tam za-!	Priložite -nmo =5 rento«- v znamkah za stroške, ?5.9S Pa oia.'ate ko
, je sedel udobno s prekrizanimi vr,lueijai ki je divjala nepreneho-	kajti telo je lutro izdeloval- j veti^e počivališče za inteli-entob,oso-
»gami na svoji preprogi 111 Je ma ^^ i r" 1 leta združena z lahkoto zadosti prtiatrupov za nevtraliza-\'.....u	° i	WALTER SPECIALTY CO.
_	.vseh narodov,
in kužnimi boleznimi. Klub temu vseSa strupa. Ce pa bolezenski | 0tok Cflpri ]eži ob južnem vhf).
pa se je vršilo leta 1920 nekako klice izpuste v telo znatno koiU|du v napolj,ski zaUv ter je štiri
in pol milje dolg ter tri milje š; rok. Rimska cesarja Avgust us n
V(,J°* znltata. Naštelo se je na površini krat. ne more pravočasno izdelova-° ' [cd 18,399,532 kvadratnih vrst 132 ^ primerne količine proti strupov;
'	__•!*•________i_*____1________TV'iwadota rtsoha roenn yhnli till oo
prizadeta oseba resno zboli ali eelo umre.
srebal mirno modrost iz svoje pipe. Poklical je sovražna soseda v
niko sobo posamič, enega za drn- ,rjudsko"štetje;^^ kV vsled"lakote in ^o strupa ali toksina, ali če je
mirov ni moglo dati pravega re- ta struP močan, tedaj telo dosti.
Ibrahim, vem. polje je tvoje.
dasiravno je težko to natančno
kazati; pa kaj mi daš, ako _____ ...	, .
. . milijonov prebivalcev, tvojemu nasprotniku naložiti JO	J
poštenih udarcev po podplatih, da' Povprečna gostota prebivalstva bo verjel in te pustil v miru:" Je znašala pod carističnc Kusijo 19
-Kadi!" — je vzkliknil Ibra-|oseb na kvadratno vrsto, vendar Prouce^anju him. — "4 Slava tvoji
Allah naj da tebi in tvojim uča- terih delih
kati tisoč let! Ti sam praviš in jac'pride ob Dnjepru	_	#
prisegam, polje je moje. Ce daš vrsto od 60 do 100 ljudi, me<l f^errje tudi xzven človeškega te-
temu pohabljenemu sinu neumne- Dnjeprom in Donom od 50 do 60 S tem da se ^'^P1 ta antitok-ga goveda za njegovo predrznost ljudi, nad Donom in Volgo od 30 sin v osebo' ^ je zbolela na difte-naložlti dvajset udarcev, ;ako go-'do 50, vzhodno od Volge pa ko- n^ se ^^ dlftenJe nevtralizira, tovo kakor sem tu, polje na i bi.'maj 30 ljudi. V nekaterih guber. Predno 11113 P»liko napraviti kaj tvojeT'	nijah (Arhangeljsk) pa pride ]e Skode telesu; bolnilni se s tem pi-
"Dobro!" — je dejal Kadi, g* 'en mož na kvadratno vrsto: v SL hraili težka borba Proti ^oleTinl prijazno odslovil in poklical Ah-'birskih Tundrah in puščavah Tur- Da je temu tako, dokazuje dejstvo, meda k sebi.	jkestana pa le 0.19 na kvadratno f Pred odkritjem tega enti-
vrs^0	toksina umirala vsaka drugo ose-
Prebivalstvo sovjetske, kakor ba'. ki je zbolela na davici. Od te-
1 daj pa je razmerje, padlo na enega
11217 N. Paulina Street, Dept. 820
CHICAGO, ILL.
Tiberius sta se rada mudila na tem otoku. Razvaline njih gradu ob stajajo še danes. Prav posebno je slaven otok radi svoje "modri?
klic, ki povzročajo
modrosti Pa je gostota prebivalstva v neka- davico (^phtheria bacillus), od-
mnogo večja. Tako kri1' da mogoče izdelovati pro-na eno kvadr. tistruP ali antitoksin proti strupu
Leta 1894. je neki učenjak pri dupline ali špilje. v katero je mo-
goče priti le z vodne strani.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAB IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo.
ROJAKI. PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO.
Ridgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 5506
359 Grove Street
"Ahmed!" — je dejal sedaj temu, — "tudi jaz mislim, da je po
Ije tvoje, dasiravno se da to tež-'tudi prej Caristične Rusije, ko dokazati. Bodiva toraj kratka . 'pretežni večini seljaško. V Ali mi daš polje, ako dam
stari
izmed vsake desetorice in tudi v
homu naložiti dvajset udarcev,1
Ibra- Rusiji je živelo v mestih le 13 7 teh slučajih bi bila rešitev mogo-'odstotkov, na deželi pa 86.3 odstot- da s0 bolniku dali lek pravo-da bo pohabil ime, pj^pir in pol;:c knv vseh državljanov. Kmetov je^^0" in bo končno enkrat mir med vama?'*
"O. Kadi!" — je vzkliknil Ah med radostno. — "če to stališ, naj bo polje tvoje!"
Dal je vsakemu izmed obeh na-. tcm nam dasta Moskva in Lenin. ddfteriji. S tem, da se v telo v te-loziti dvajset dobro namer jen, h \	Leta 191„	^ d denskih presledkih vcepijo tri do-
111 gorkih udarcev z vrbovko na občutljive podplate — kakor
, bilo 73 odstotkov celokupnega pre- j Blagodejni \^pliv tega proti-jbivalstva- Za časa meščanske voj- strupa ni trajen, kajti v par tednih (ske in lakote so se meščani selili se že izgubi iz telesa. Našli pa so na deželo in tako so mesta čim- način, kako naj človek ostane za (dalje bolj propadala. Jasno sliko ^dno varen Uimuniziran) prota
je obdržal polje seveda zase.
Za kadilce.
^ 2,400,000 prebivalcev, v letu 1920 ™ neke zmesi strupov da vice ta-
t?,ipa le 11.400,000 prebivalcev. Toda kozvanega (toxicant it oxin), se
j z urejevanjem razmer in z dviga- .tako vspodbuja k izdelovanju za-
njem gospodarstva zopet narašča- dosti protistrupov, da je bolnik
1 jo mesta. Tnko ima da-.es Lenin- varen pred difterijo bržkone za
Igrad že nad 1,500,000 in Moskva vse življenje. Cepljenje proti da-
!okrog 2,000,000 prebivalcev. Velik vici je naravnost dolžnost zlasti
c- t č,	. , T narast imajo tudi druga mesta. V glede otrok. Boljše je poslužiti se
Sir JamesCantlie je imel vLoi*.L ^ _e ,jilo ]p ^ ^ s te enostavne pr^tidnosti, nego iz-
donu v tamosnjem higijenskem m-	prekvaleev, leta 1908 že postaviti otroka nevarnosti, dado-
stitutu predavanje o ueinku toba-' „ , . „ ^ ,	v- ,
,	i t^ 1 , . , . 22. sedaj Da že več kot 50 mest. bi davico.
ka na človeka. Dokazal je, da je VT ., * vv . , ,	1 _	.	, , , . .
izmed alkohola, čaja. kave in to-'Najbolj naras*aJ° obmorska me.| Legar je druga bolezen, ki jo
baka primeroma še najmanj škod-iSta' zlastl pa mesta V Sedežl avto'*je danost premagala. Kdor se ho-ljivo dražilo tobak. Svoje pre:la-inomTlih oblatl' kakor 50 Hartov' če obvarovati pred nevarnostjo le-vanje je končal takole: 4<Ne bojte iMinsk' Tiflis in dr-	!sari*» ^asti ako se nahaja v kra-
se, da bi vam svetoval, opustiti f V L 1987 so našteli 64,504,000 jih, kjer pitna voda ni čista, je kajenje. Tega itak nihče ne bo	6^,436,000 žen in sicer edini sigurni način cepljenje vak-
storil. Rajši kadite zmerno in red- ** bil° v niestih več mož, na deželi činov proti legarju. Tekom svetovno naprej, samo ne čez mero. vsak Pa so prevladovale žene. V sploš- ne vojne se je izkazalo, kako važ-dan 10. 20, največ 30 cigaret, ni- nem so prevladovale žene, zlasti ne je to sredstvo proti legarju. Na kakor pa ne več. V tej količini to-|Pri. turških rodovih, kjer je jako drugi strani pa je legar takrat, ko bak ne škoduje dosti, bolj ško-,malo moških porodov. Po končani vakcinov še niso poznali, ubil v duje človeku kava, ki jo ima za svetovni in meščanski vojni, ki je .vojnah več vojakov, kot puške in zajutrk, kakor cigarete, če zmer-!zahtevala nad 7,000,000 mrtvih in topovi.
no kadi".	ipohabljenih mož, je število žen že j Da je cepljenje koz rešilo člo-
--jznatno narastlo v razmerju z mo- -
STRAŠNE EKSPLOZIJE IN O- škimi. Pravega razmerja pa ni mo- pokrajinah pa je znašalo razmerje 4ENJ V GALIFOBNUL igoče določiti.	j celo 50 proti 1000. Kar se tiče u-
✓ Normalni narastek je znašal miranja, je bila Rusija na prvem pred vojno 17 oseb na 1000 (47 ro- oziroma zadnjem mestu evropskih jenih, od katerih je umrlo 39). —(držav, to pa vsled pomanjkanja Najbolj je tiaraščalo prebivalstva zdravstvenih naprav. Statistični
Santa Barbara, Cal.. 9. oktobra. V Sumerland petrolejskem okraju je nastala strašna eksplozija,
kateri je sledil velik ipožar. Veli-J v Sibiriji, Turkestanu, Kavkazu inurad poroča sedaj o stalnem nara-kanski petrolejski rezervar je uni-1 Ukrajini. V mestu je naraščalo v ščanju prebivalstva in to radi vra-koder t besedo «n polko razširja jo'čen. Koliko ljudi je izgubilo živ-jrazmerju 34 proti 1500, na deželičanju emigrantov, radi novih na-^n utrjujejo nauk častilcev edine-j ljenje, ni znano.	pa 47 poti 1000- V Crnomorskih seljevanj in normalizacije razmer.
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani___________________1.50
Kova velika sanjska knjiga...................... .90
Sanjska knjiga, srednja___________________________ .36
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar_____ .76
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana_____________________ 1.46
Slovensko-angieska slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana______1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek — ______________1.—.
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 — 1918. . ____________1.25
^obinson, povest —___________________.65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman _______.80
Rinaldo Rinaldini	________________ M
Sveta Genovefa . _______________________ .50
Predtržani, Prežern in drugi svetniki v gramofonu — .25
čarovnica starega gradu __________________ .26
Hitri računar ali Praktični računar . ~ ________ .76
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platnc rezano_______________3.—
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi------------------------------ .00
Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za Štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi P.fffl
(K naroČilu priložite pokritje v fcnamWJi ali M. O J Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenk Publishing Company
82 Cortlandt 8trw« : s .	Vmr York. V. T.

.. mi	•-'<■ ■ * •
glas naroda, ie. f>m.
POGOVOR Z ZNAMENJI
MORSKI JASTREB.
ftptol B*M Itbttini. — Z« G. N. priradfl f.
• Nadaljevanje.)
—	Resnično je. prisegam. Lord. — je ponovila.
—	Da. — je odvrnil on in resno kimal. — Ali pa morete to dokazati?
—	Kak boljši dckaz bi mogla navesti kot ta. da ga ljubim, da
j-em poročila ž njim*
—	IIj. — j»* vzkliknil Sir -John.
—	To. — je rekel Lord Hcnrv z nežnim glasom, — dokazuje le. da ste vi sama vrjda v to presenetljivo povest. Xe dokazuje pa. da je povt-t sajna po *-ebi resnična. Domnevam, tla ste jo izvedeli od Oliver Tressiliana >amega
—	To je res. a v navzočnosti Lionela in Lionel sam je povest potrdil ter priznal, da je resnična.
—	Vi »i drznete reči to.' — je vzkliknil Sir John ter zrl srepo nanjo. — Moj Bog. vi >i drznete reči kaj takega.'
—	Drznem in.storim tako, — je odvrnila ter vrnila izzivalni pogled.
Lord Henry je omahnil nazaj v svojem stolu ter se zamislil. Ne-kaj je bilo v t«-j povesti, česar ni megel razumeti.
—	Gospica Hozamunda. — je rekel hladno. — opozarjam vas. da pomislite na Resnost svojih besed. Vi dejanski dcižite človeka, ki se ne mere več braniti. Ce bo vaša povest potrjena, bo ime Llone! Trt-siliana za vedno omadeževano. Vprašam vas še enkrat ter vas prosim, da odgovorite verodostojno: — Ali je Lionel Tressilian priznal resnico .stvari, katere ga je obdolžil jetnik, kot pravite?
—	Se enkrat prisegam slovesno, da je to, kar sem povedal, resnično: da je Licnel Tressilian v moji navzočnosti, ko ga je Sir Oliver obdolžil umora mojega brata ter odvedenja jjjega samega, prizna! obdoliitev. Ali morem govoriti bolj jasno, gospodje?
Lord Ilenrv je razprostrl roki.
—	Killiprew, jaz mislim, da ne moremo iti še dalje v tej zadevo. Sir Oliver mora iti z nenu v Anglijo ter stopiti tam pred sodišče.
Med častniki pa je bil eden. po imenu'Youldon. ki je bil očivid-no bistrejše glave.
—	Z vašim dovoljenjem, lord. — je rekel ter se obrnil proti pri-
— Ob kateri priliki je Sir Oliver izsilil to priznanje iz svojega
brata ?
Odgovorila je po resnici.
—	V svoji hiši v Alžirju, v noči, ko . . . Prenehala je naenkrat, kajti zapazila je past. ki je bila nastavljena. To so zapadli tudi o tali. Sir John je takoj skočil v razpoko, katero je napravilo vprašanje Vouldona v njeni obrambi.
—	Naprej, prosim, — je rekel. — V noči: ko . . .
—	V noči. ko smo dospeli tjakaj. — je odgovorila obupno in r le-čica se je počasi umikala z njenega obraza.
—	In to seveda, — je rekel Sir John počasi, za niči j i vo, — je bila prva prilika, ko si zvedela za to pojasnilo obnašanja Sir Oliver ja ?
—	Da, — je rekla, prisiljena.
—	Torej. — je vztrajal Sir John, ki je ni hotel spustiti iz zanj-
—	si do one noči povsem naravno neprestano vrjela da ie Sir Oli ver morilec tvojega brata f
Molče je povesila glavo, kajti spoznala je. da ne bo mogla resnica zmagati, ker jo je omadeževala z lažjo, katero so sedaj spravili na dan.
—	Odgovori mi. — je ukazal Sir John.
—	Nobenega odgovora ni treba. — je rekel Lord Henry počasi. 7. niu'nim glasom in povešenimi očmi — Nobenega odgovora sploh ne more biti. Gospodična Rozamunda nam je povedala, da je ni s silo odvedel: <ia je šla ž njim i/, svoje proste volje ter se poročila ž n.i m. To okoliščino je navajala kot dokaz, da ga je smatral nedolžnim. Sedaj pa je postalo jasno, da je bila ob času, ko je zapustila Anglijo njim, že vedno prepričana, da je morilec njenega brata. Vendar pa nas prosi, naj verujemo, da je ni odvedel.
Namrdnil je ustnici zaničljivo.
-— Končajmo vse. za božjo voljo. — je rekel Sir John.
—	Čakajte, — je vzkliknila ona. — Prisegam vam, da je vse, kar sem rekla, resnica, — vse. z izjemo odvedenja. Priznavam to, a sem mu oil pustila, ko sem spoznali resnico. -
—	Ona priznava, — se je rogal Sir John.
Rozamunda pa je nadaljevala, ne da bi se brigala zanj.
—	Iver vem. koliko je trpel vsled zlobnosti drugih, ga z veseljem lastujem kot moža, v upanju, da bom vsaj nekoliko popravila krivico, katero sem mu jaz sama storila. Morate.mi vrjeti, gospodje. Če pa nočete, pa vprašam, če ne velja ničesar pri vas njegovo včerajšnje tie ja n je?
Zrli so nanjo v svežem presenečenju.
—	Kaj imate v mislih, gospodična? Kaj je storil?
—	Ah vam je res treba vpraševati? Ali ste res tako željni umoriti ga, da se delate nevednim? Gotovo veste, da je poslal Lionela. da vas informira o moji navzočnosti na korzarski ladji.
Lord Hcnrv nam pripoveduje, da je udaril po mizi v napadu jeze, katere ni mogel še nadalje zadrževati.
- To je preveč, — je vzkliknil. — Mislil sem, da ste odkritosrčna. a varana in da se molite. Taka premišljena laž pa presega vse meje. Kaj se je zgodilo z vami, deklica? Lionel sam nam je povedal okoliščine bega z galere. Sam je povedal, kako ga je dal ta lopov bičati ter vreči nato v morje kot mrtvega.
—	Ah. — je siknil Sir Oliver med zobmi. — V tem spoznam zopet Lionela!
Rozamunda, ki je zašla v zagato, se je ozrla na lorda Henryja in druge v napadu kraljevske jeze.
—	Lagal je. da podli, izdajalski pes!
—	Madama. — jo je pokaral Sir John, — vi govorite o človeku, ki je malo manj kot mrtev.
—	In tem bolj proklet. — je dostavil Sir Oliver. — Gospodje. — je vzkliknil. — vi dokazujete le svojo lastno omejenost, ko dolžite to nežno gospodična laži.
—	Dosti smo čulš. — gospod. — ga je prekinil Lord Henry.
—	Res ste, pri Bogu, — je zarjovel Oliver. — Culi boste se več. Retiuiea bo zmagala, kot ste rekli >ami. Resnica bo zmagala, ker želi tako ta sladka gospica.
Oliver je meril povzoče s pogledi, ki so bili kot jeklene pšice. Stal je pred njimi, napol porogljiv in brezbrižen, pripravljen na vislice ter z edino željo v srcu, da bi bilo čimpreje vsega konec. Vse to pa je čutil, predno je domneval, da bi mu moglo življenje, še kaj nuditi in ko je bil mnenja, da je Rozamunda za večno izguljljena zanj. Res se je spominjal nežnosti, katero mu je kazala na krovu pa-tyre v prejšni noci. a zdele se mu je, da je bila' ta nežnost le posledica položaja, v katerem sta se nahajala. Tudi pred sodniki je bil istih mii-li, dokler ni bil priča njenega obupnega boja za njegovo življe-
Nekateri zapadni indijanski ro lo vi. imajo poseben jezik, ki >e ne očituje z glasovi, pač pa z znamenji. Te '•govorice" se človek hitro priuči. Slika na::i kaže ameriškega generalnega majorja Lenosa Seotta. ko m> z znamenji pogovarja z načelnikom nekega indijanskega plemena.
nje. dokler ni Čul in jucmcril ^odkritosrčnosti njenega priznanja, da ga je ljubila in da hoče vsaj nekoliko popraviti vse. kar j.> pretrpel \ preteklosti. To ga je podžgalo in če bi bilo treba še nadaljnega bodrila. ga je dobil, ko so jo obdolžili laži. Navdala ga je jeza in spom--iil se je edine pril:ke. ki mu je še c>tala. prilike, katero mu je proti njegovi volji naklonil usmiljeni Bog.
—	Malo sem vedi-I. gospodje, — je rekel. — da vodi Sir Johna roka use. le. lo je preteklega večera, proti pogojem predaje, vzel z moje galere nadaljnega jetnika Ta mož, kot sem rekel, je prejšni angleški mornar/ja. per Leigh. Padel je vmoje roke pred par mesec ter si izbral isto pot kol jaz. da uide suženjstvu ter življenju pri ve-sJu. ild sem usmiljen, ko sem mu dovolil storit; to. kajti on je bil on kapitan, kateremu je dul Lionel naročilo, naj me prime ter proda v suženjstvo. Z menoj vred je padel v roke Špancev. Privedite ga sem ter vprašajte.
Molče so vsi zrli nanj, a na več kot enem licu je zrl odsev presenečenja v spričo njegove nesramnosti, kot so domnevali.
Konečno se je oglasil Lord Ilenrv.
—	Gotovo gospotl je čudno, izvanredno Čudno, — je rekel in uikdo ni mogel dvomiti, da se norčuje. — Isti mož na krovu in zajet, skoro slučajno . . .
—	Ne popolnoma slučajno, a skoro slučajno. Jezen je bil na Lionela, kapti Lionel ga je spravil v to nesrečo. Pretekli večer, ko jt skočil Lionel tako prenagljeno na našo galero. je videl -Jasper Leigh priliko, da poravna star račun ter se ie Midi poslužil. Vsled tega je bil tudi aretiran.
-- Celo Jako je -lučaj naravnost čudežen.
—	Čudeži. Lord moj. se morajo včasih pripetiti, če hoče zrna ga-ri resnica. — j<. odvrnil Sir Oliver, nekoliko porogljivo, — Privedite ga semkaj ter zaslišite. On ne ve ničesar o tem. kar se je pripetilo tukaj. Blaznost bi bila domnevati. da.->m ga jaz prepariral za položaj, katerega bi ne mogel nikdo videti vnaprej. Privedite ga torej sem.
Zunaj so se oglasili koraki, a zaenkrat se ni nikdo brigal zanje.
—	Gotovo. je rekel Sir John. — dosti dolgo so nas že vodili ".a no., lažnjivci.
Vrata so se odprla in prikazala se je vitka, črna postava zdravnika.
-- Sir John. — je rekel zdravnik ter prekinil postopanje, — Master Tressilian je prišel k zavesti. Zahteva vas in svojega brata. Hi.ro. gospodje: Naglo pojema.
Konce prihodnjič.
Idrijski fašisti
se nahajajo v veliki krizi. Rene-gat Viahovič, tajnik idrijskega društva je odstavljen. S tem je do_ igral svojo žalostno vlogo. Mož je lansko leto izposloval tudi razpust idrijske čitalnice, katere lokale je nato prevzel idrijski smop za svoje. Čas bi že bil, da se ta krivica popravi in da se Slovencem njihovi prostori vrnejo.
NEIL HAMILTON as NATHAN HOLDEN in D.W. GRIFFITH'S "AMERICA'
DANES SE PRIČNE V
STATE THEATRE
Broadway &. 45th Street	New York
PO Z.MERXIH C EX A11 PREDSTAVA H. \V. GHIFF1THOVE
"AMERICA"
senzacij.ili.a zgodba, katero so priredili v sOiko največji ravnatelji. Za napravo tf slik«- je btfo treba na milijone dolarjev in več let dela. To je zgodovina ameriške revolucije, ki bo zanimala vse tujerodce Ameriki. V tej mojsterski sliki so krasni ljubavni in vojni prizori. V kratkem boste čitaJi v tem listu kako lahko dobite brezplačne vstopnice.
RAZOROŽEVALNA PREDLOGA PRED DANSKIM PARLAMENTOM.
Kodanj, Dansko". 9. oktobra. — Vlada je včeraj predložila parlamentu načrt za popolno razorože-nje. Ako b ) parlament, z načrtom zadovoljen, bosta armada in mornarica popolnoma odpravljeni i7i dpravljeuci bo tudi postava glede splošne vojaške službe.
Za vzdrževanje reda v državi bo potrebnih le 7240 mož. Debata > predlogu se bo začela mesec.i decembra.
Na polu v domovino.
V stari kraj so odpotovalp posredovanjem tvrdke —
FRANK SAKSER STATE BANK
naslednji rojaki: —
S parnikom "Suffren" dne 13. septembra:
Rajni umi Pirih iz Cleveland. O., v San Florijan. V. G.
S parnikom "Berengaria" dne 24. septembra:
Bartoncelj Louis iz Sugar it te. N. Mex., v Stransko vas.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni na t Ji a ti naročnino za dnevnik "Glar P" S roda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo ca svoto katero je prejet Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
F^T
Kretanje parnikov - Shipping News
■F5
14.	oktobra:
Reliance, Cherbourg tn Hamburg; — America, Genoa.
15.	oktobra: Berengaria, Cherbourg.
1«. oktobra:
Minnekahda, Cherbourg in Hamburg Westphalia. Cherbourg In Hamburg
11 oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Char bourg: Columbus, Cherbourg In Bre men; Deutschland. Cherbourg in w«m burg; Conte Rosso, Genoa.
22. oktobi*a:
Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg America, Cherbourg in Bremen.
<3. oktobra:
Martha Washington, Trat, 18. oktobra:
Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cht.r bourg in Hamburg; Lancastria, Cher bourg; Muencheri, Cherbourg in lire men; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Ge noa. Pres. Harding, Cherbourg li Bremen.
28.	oktobra:
Resolute, Cherbourg In Hamburg.
29.	oktobra:
i"ranee, Havre; Aqultanla. Cherbourg
1. novembra:
Homeric, Cherbourg; Volendam. Boulogne; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen; Mount Clay, Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa
4.	novembra:
Colombo. Genoa. Bremen, Bremen:
5.	novembra:
Berengaria, Cherbourg Ftovhambeuu. Havre.
6. novembra:
Pittsburgh, Cherbourg.
8. novembra:
l.eviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Veendum. Boulogne; Saxo-nia, Cherbourg. De Grasse, Havre;
12.	novembra:
Mauretania, Cherbourg.
13.	novembra:
Lapland, Cherbourg; Albert BnJIin. Cherbourg In Hamburg; Arabic, Cherbourg.
15. novembra:
Olympic. Cherbourg: Columbus. Cher bourg, Bremen; La Savoie, Havre; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Niew Amsterdam, Boulogne.
19. novembra:
Paris, Havre, Aqultanla, Cherbourg.
2C. novembra:
Minnekahda, Cherbourg; Thuringia. Cherbourg in Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen; Orca. (Bermuda), Cherbourg.
26. novembra:
Berengaria, Cherbourg; France. Havre.
27. novembra:
America, Cherbourg Zeeland, Cherbourg; Cherbourg in Bremen; Cherbourg iti Bremen.
In Bremen: Deutschland. Minnekahda.
29. novembra:
.Majestic, Cherbourg;	Rotterdam.
Boulogne; IJuilio, Genoa;	1'residente Wilson. Trst.
33 darov zastonj. 21-Ramenska pozlačena ura $13,89
Da d0kaŽem° ObseWt naSc razprodaje. vam bomo podali PO j,cst< ul. t Jc.si-reru v brezplačno preiskavo našo novo 21-kamensko 14 karatno pozivno uro. V krasnem engVa vi ranem, mo ™m Z3nem r^kroS, 'J--ant.ranoza dvaj-^t let. Xj-no ceno smo skrčili na «13.89 in poleglega bomo Ja. Se 3C DAROV ALI NAGRAD ZASTONJ. Darovi so: verižica z oLskom knajsk, prstan «reče, žepni kinematograf s 50 slikami, žepno ogledalce glavnik, dobra britev, čopič za britje, imitacijpka zapestna ura. 52 igralnih kart *Ta bu'1i-!ia ~ močnim zvoncem, ki je sama vredna najmanj dva dolarja, kom-binac-jski žepni než z dvema klinjama. odpiralec in rezalec stekla, pozlačen nudaljonček križ. ir.snfetni gvmbi, operno kukalo z dvojno lečo ovratnica rinka za ključe, ovratni gumb:, broška, fountain Den, uhani, egipčanska Vedc-£eva!ka, ki
pove sre*o, kravatna iglif, naratiinice. imitacijskl 32-loiliberaki re-
I vol ver s R streli in avtomatični ražrgaiec smodk. Oe hočete izkoristiti to veliko ponudbo, izrežite takoj ta csjIef, in nam ga pefilijte »eno z 20 centi v srebru a.ii znamkah v dokaz, da nainerr.vate kupiti. Ostinek la^iko plačate, ko dobite b!ago. Garantirno, da bor-te zadovoljni. NaroČite takoj — DANES. Pismo naslovite-
Universal Export Company 268 Grov* street- ^-.J;«"«. Wi,.
Naročnina za "G'as Naroda" Je: Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00 <* gtlrl mesce $2.00: za Četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo je $7. za eno •eto.
California:
San Francisco, Jacob Latudn.
Colorado:
I>enver, Frank Skrabec; LeadvlUe, A.. Tamnik; Pneblo, Peter Cnllg, John ■ierm, Frank Janesb; Salida, Loul» Costello; Walsenburg, M. J. Baytik.
ndiana:
Indian polls, Louis Budmxn.
IliDois:
Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel In John Kren; La Salle- J. Spelieh; Mascoutah, Frank Augustin; North Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ogrin; Springfield, Matija Barboricb; Waukegan. Frank Petkovšek.
Kansas:
Franklin In okolico, Anton Seljaa.
Maryland:
Kitzmlllef, Fr. VodoplrM.
Michigan.
Detroit, Ants Janezlcb In J. D. Judnich.
Minnesota:
Chlsholm, Frank GouSe; Ely, Job J. Peshel; Eveleth. Louis Gou2e; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Pov fie? Virginia, Frank Hrvatich.
Missouri:
St. Louis, Mike Grabrljam. Montana:
East Holena, Frank Hrella; Klein. Greogr Zobec.
New York:
Gowanda, Karl Sterol*ha.; Llttlr Falls. Frank Maal*.
Ohio:
Barberton. A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Siin-CiC in Charles Karlinger; Collinwood. Math. Slapnlk; Lorain, Louis Balan in J. Kumse; Niles, Frank KogovSek; SToungstown, Anton KlkelJ.
rennsyIvanin:
Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Ixiuis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdlne. John Demshar; Conemaugh, Vid Ro-vanSek in J. Brezovec; Clarldge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis SupanČiC, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okora; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Midva y, John Žust; Moon Bun. Fr. Ma-■hek In Fr. PodmllSek; Pittsburgh, Z Takshe, Ig.. Magister, Vine. Arh in U rakobich; Reading. J.Pezdirc; Steel ton. Hren; Turtle Creek In okolico, Fr. Sohifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Prelvch; Willock. J. PeterneL
Wot Tbstatos
Coketon, Frank
JUtiian Hine
SAVIGAZlOJIi GENERALP 1TALUNA
NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH
Odpluje iz n. Y 25. 0kt'
' —	jn 2'J. novembra	-sr--:
COLOMBO
=3 Odpluje iz N*. Y. 4 IIOV.
■—: in 10. decembra "	" =
Obrnite se na avtorizirane ^LJ '■	r gen te.
I ta'j a America Ship. Corp.^ ; V	1 State Street
B -—	New York
Nova gimnazija v Sarajevo.
V smislu sklepa ministrskega sveta se koncem septembra otvori v Sarajevu nova oseanrazredna gim 11 a zija. i
ITALIJANSKE HAEMONIKE.
Ml izdelujemo ln Importiramo razne prvo-vrstne ročno napravljene ITALIJANSKE
IŠČEM STAREJŠEGA MOŽA,
ki nima svoj dom. -htz imam farmo. kjer bi našel lep dom. če bi mi malo pomagal. — John Kalina, Box 73. Mauston, Wis. (3x 9. 10. 11.)
Kako se potuje \ stari kraj in nazaj v Ameriko.
K
HARMONIKE, naJholjSe ria svetu. Deset let garantirane. Naše cene so nižjs kol drugih Izdelovalcev. Brezplačen pouk \ igranju kupcem. PiSite po BREZPLAČNI cenil:	RUATTA SERENELLI & CO.
817 Blue Island Ave, Dept. 32, Chicago, lit.
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo« Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin.
Bbudc Diamond. G. 4
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "G las Naroda".
DOM Je namenjen potovati ? atari kraj. Je potrebno, da 24 natančno poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, Id vam Jih aainoreatq dati t sled naše dolgoletne lskufinji* Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi prV poročamo vedno le prvovrstne par nike, ki imajo kabine tudi v in. t*»-redu.
Glasom nove nsselnlške postave, ki
ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, tamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi del j ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniskl komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu ▼ stari kraj glasom najnovejše odredbe
Kako dobiti Bvojct lx starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej plge za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripnščenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.	*
Prodajamo vozne liste oa vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser Stat« Baafc 82 Cortland* 81, Maw York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste * njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
ADVERTISE in GLAS NARODA
Rock
poMzstt
J. B. K. J.
(oriuredalk ao poobUSOenl
toil vrt tajniki
Posebna ponudba našim c i ta te I j en!
Prenovljen! pisalni stroj "0LIVEB" £20 —
B strešico *a slovenske čr-ke, č, i, i —« £25.-
*OLIVEB* PISALNI STROJI 80 ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-Jlo vsak piie. Hitrost pisanja dobite ■ yajo,
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Oortlaadt StrMt	V«w York, V.