PISMA Dragi gospod Doropoljski! Iz naše prestolnice se Vam pa doslej — drugo leto že dobivam Vaš zanimivi in zabavni »Zvonček« —¦ še nihče ni oglasil. Hodim v prvi razred gimnazije. Od vseh predmetov mi najbolj ugajajo francoščina, srbohrvaščina in risan.je. V teh treh imam odlično, v drugih pa prav dobro, v mate-matiki samo dobro. Popoldne se hodim z mamico in atekom večkrat sprehajat na Kalimegdan, kjer uži-vamo razgled na lepi Beograd, ki ponosen leži pod nami. Če dežuje ali če piha ko-šava, gremo večkrat v kino, kadar je pred-stava tudi zame primerna. Drugega Vam danes ne vem več pisati. Prav lepo pozdravljam Vas in vse Zvonč-karje doma in na tujem! Vera Zarnikova, dijakinja B e o g r a d Cenjeni gospod Doropoljski! Dovolite, da se Vam predvsem iskreno zahvalim za Vaš lepi list, ki že dve leti prihaja med nas koroške malčke. Vsak me-sec že težko čakam in sem nad vse vesel, če mi ga podari striček, na čigar naslov prihaja. Verjetno sem »Zvončkov« najmlaj-ši bralec, veste, šele začenjam pravilno spoznavati črke meni tako drage materne govorice. V šoli se učimo pri nas samo nemški državni jezik, in da v naših malih glavicah ni vse narobe, šele počasi doma spoznavamo in se učimo svojo materinšči-no. Če smo zelo pridni in nam naši starši, tete in strici pridno pomagajo, se priučimo toliko, da razumemo našega kateheta, ki nam edini še razlaga krščanski nauk v slo-venskem jeziku, ter da znamo brati in tudi pisati slovenski. Tora.j vidite, kako zelo nam je potreben in zato dobrodošel Vaš krasni »Zvonček«, da se ob njem učimo in veselimo z Vami onstran meje. Rešil sem danes s pomočio tetke nekaj ugank in Vam jih pošiljam. Sprejmite prisrčne pozdrave od vseh nas iz Zilje z iskreno prošnjo: ne pozabite nas na Koroškem! Z odličnim spoštovanjem Janko Wiegele, Zahomec Koroška — Ostmarka Izredno vesel sem bil Jankovega pisma iz divne Koroške. Naj bo prisrčno po-zdravljen on, njegovi Ijubi starši in so-rodniki pa vsi mali Koroščki, ki naj pridno čitajo naš »Zvonček« in se češče oglašajo v njem. Saj mora biti naš tist najiskrenejša zveza med slovenskimi otroki vsega sveta! — Moja vrla Be.o-grajčanka Vera pa naj se — če ne že prej — oglasi vsaj po Vidovem dnevu, da bomo izvedeli, koliko redov je po-pravila v drugem polletju! Upam, da nam bo delala čast v kraljevskem Beo-(iradu! — Vsem Ijubim Zvončkarjem sicupuj pa: vesele, sončne, velikonočne praznike! Gospocl Doropoljski.