fostnme olarana t gotovrnL Leto IX., št. S2. („jutro« xvm., st. z3tavil zaradi izločitve španskega vpraš «rja. Potovanje lorda Haliiaxa v Nemčijo jc Imelo tri važne uspehe. Pr.i jt Dim _afina ugotovitev, da so zapadne v.e v gotovih okoliščinah pripravljene razpravljati i kolonij skih zadevah, da imajo z~io močan interes pri ohranitvi miru v sr-i;nji Evi- -pi. no poudarjeno b potovanjem francoskega ^.unanjegn ministra v vzhodno in sr^-tnjo Evropo in da smatrajo pogajanja ter sporazum z Nemčijo za mogoča. Danes sj pjaam bo^ši pogoji za diplomatske lazgovore. Tudi ua-6a drŽava je zanje pripravljena. Za nas bodo ttm lažji, ker smo glede na dogodke v 1. 1936 in 1937 i?vršil. priprave tudi za manj mirne čase, kakor so se priča;:ovali za L 1938 Zadnja pogajati/d v J onuonu, obisk tiancoskega zu:iatijegi minisra Delbosa v Pragi in rei.itta.ti ".eh dogodkov kakor tudi stališče, ki sta ga zavzeli berlinska Ln praška vlai^ po /sem tem, dokazujejo, da se je naša s£j.osna evropska politika obnesla, da smo na dobri poti m da smo tudi, kakor upamo, na poti k sporazumu z vsemi našimi sosedi. Nato je predsednik češkoslovaške republike govoril o notranjem političnem položaju češkoslovaške, pri čemer je pouaa-ril. da sta bili 1. 1936 in 1937 zlasti pomembni za razvoj češkoslovaške vojske, ki se ji bo posvečala posebna skrb tudi v prihodnjem letu. Za razvoj notranjih razmer v češkoslovaški republiki smatra predsednik dr. Beneš predvsem znač.lno, kar se je izvedlo v sporazumevanju med manjšinskimi narodi ter češkoslovaško večino. Zgodovinskega pomena je bil za karpatsko-rusko prebivalstvo dan. ko je bil p oglašsn ter »berem izveden zakon o avtonomiji te pokrajine. Važen notranji politični činitelj v razvoju češkoslovaške republike predstavlja tudi sklep vlade o manjšinskih za-deva.h od 18 februarja 1. 1933, ki omogoča izvedbo vsega, kar je predpisano o teh stvarrh že v češkoslovaški ustavi in kar izpopolnjuje, kar so češkoslovaške vlade izvršile od 1 1919 dalje. O tem je bilo no-vedano vse kar je b51o treba povesti Danes nih^e več n* dvomi n"d uresničenjem toze^evmh sklepov, ki se Izvajalo avtomatsko, dokler ne bodo popolnoma izvrtani. Da zahteva izvedba rešitve takih , aadev nekaj časa, mora biti vsakemu razumljivo, ki misli trezno polit čno in ki pozna zapletenost vseh političnih dogodkov. Popolnoma zaupam v naše prebivalstvo, pa naj bo katerekoli narodnosti, ker je na visokem političnem nivoju, ker je dobre volje in si želi miru mirnega sodelovanja ter spoštuje sodržavljane drugega jezika. njihova nazirania. njihova čustva in tradicije. Pri tem svojem mnenju ne iz- ključujem nikogar, niti iz vladne večine niti iz opozicije niti z levice niti z desnice. L. 1937 nam je prineslo veliko nepozabno žalost. Dne 14. septembra nas je zapustil naš prvi predsednik. Država in narod, ki sta imela takega moža na čelu, imata današnji generaciji in vsemu sv tu kaj povedati ter veliko dolžnost, da vodita nadalje svojo usodo v njegovem duhu. Ne pozabimo te svoje dolžnosti! odpor v Teruelu Francovi pristaši se branijo samo še v treh zgradbah Madrid, 26 dec. AA Tri dni po padcu Terueia so bile nacionalistične čete zabari-kadirane sredi mesta le še v treh zgradbah, v seminarju, v podružnici Narodne banke in v nekem večjem drugem poslopju. V semenišču se je zbralo okiog 400 ljudi, med njimi tudi mnogo žena in otrok. Republikansko poveljstvo jih je ponovno pozvalo naj se vdajo, nacionalisti pa so doslej vztrajali na teh svojih postojankah Medtem se je v Teruelu pričelo normalno življenje Teruel ima že obnovljene cestne, telefonske in brzojavne zveze z Barcelono in Valencijo V mestu vladata popoln mir in red ter pričakujejo sedaj prihod vojnega ministra Prieta Na jaramski fronti je bilo danes prekinjeno premirje zadnjih dni Republikansko topništvo je hudo bombardiralo vse prehode. preko katerih so skušali nacionalisti prodreti proti Pmgrcnu Tudi južno od reke Taie in v Estremaduri so se razvili hudi topn;ški boji Nacionalistično topništvo se je davi oglasilo tudi pred Madridom, vendar pa obstreljevanje republikanskih postojank ni imelo posebnega uspeha Salamanca. 26. dec. AA Po tukaišnjem radiu je bil snoči objavljen naslednji komunike: Republikanske čete. ki so obkoljevale Teruel. so neprestano obstreljevale naše postoianke Vsi sovražni napadi so bili odbiti Ceste, ki vod;io v Concudo. so popolnoma razdoiali Remiblikancka voicka je zato ostala brez vsakega stika s svojim za- ledjem Nacionalistično letalstvo je medtem ponovno bombardiralo Barcelono in še nekatera druga republikanska mesta Vrhovno poveljstvo generala Franca je objavilo davi naslednji komunike: Na te-ruelski fronti se operacije nadaljujejo Posadka v Teruelu še vedno odbija vse sovražne napade in je republikancem prizadela že mnogo izgub. Teruel popolnoma v republikanski oblasti Pariz, 26 dec. o Iz Valencije poročajo, da ie prispela v Teruel skup!na inozemskih novinarjev iz Barcelone, ki so se prepričali. da ie mesto popolnoma v ob'asti repub';kan-kih čet Vsi novinarji potriu-ifiio. da se ie republ;kancen1 po«rečilo odbiti vse hude napade nacionalistov. Uspeh republikanskih letalskih sil Madrid, 26 dec. o. Po službenih podatkih se je na božično jutro razvila severno-zapadno od Terueia krvava bitka, v kateri so Francove čete skušale osvoboditi oble-gance v mestu Posebno hudi boji so bili ob cesti, ki vodi proti Saragossi Napad nacionalistov pod vodstvom eenerala Aran-de. bivšega povelinika Ovieda. se je končal z zmaro republikancev Zasluga 7a uspeh republikancev gre predvsem njihovim letalskim silam. napetosti med Ameriko In Japonsko Washitfgtonska vlada sprejema z zadovoljstvom na znanje Japonska opravičila, vendar pa vztraja n«a ugotovitvah svoje preiskave zaradi dogodkov na Jangceju Washington. 36. dec. AA Poslanik Zedi-njenih držav v Tokiju je izročil japonski vladi noto o potopitvi topa;čarke »P«may« na reki Jans/ce. Ameriška vlada pravi o njej med druaim: Vlada Z»*dinjefiih držav je sprejela z zadovoljstvom na znanje naglico, s kaie o J3 japonska vlada kot odgovor na ameriško noto z dne 14. decembra spre e!a vso oigovor-.iost za incident pri Nankingu. izrazila c;vo-ie obžalovanje zaradi potopitve topničarke »Panay« in obenem ponudila primerno odškodnino Vlada Z edin jeni h držav je mnenja da poročilo jai>oj9k? vlade o odrejenih ukr©"ih ustreza zahtevam ki »o bile obrazložene v omenjerm ameriški noti. Kar «e tiče okoliščin, v katerih j.p nastal incident. ^ ie japonska vlada sk];cevala v svo-lem poročilu na zaključke svoje preiskovalne konr sije Kar se teli zakl uHkov tiče vztraja ameriška vlad* pri rezultatih svoje preiskave, kakc-r jib je obrazložila v oune-.lieni noti Zato upa amenlka vlada, da f.o-do ukrepi jarx>nske vlade zadostovali, da v bodo"p onemogočijo sleherni napadi in tudi vsakršna ne7^kon:ta intervencija japonskih oblasti ali fet. ki bi kakorkoli škodovala interesom in imetju am<»r£kih držav. Ameriška .lota. ki jo je poslanik Ureevv izročil zastopniku jaoonske vlade v Tokiju. ;e po trditvah tukajšnjih političnih krogov napravila konec napetim odnosaiem med obema drzavan«. vendar pa inc;dent pri Nanki.isu še ni likvidiran. Vsekakor je treba določiti odškodnino, ki jo tx) morala plačati jajponska vlada Na am^rički »tram tudi še ni povsem izginilo nezaupanje nasproti Japonski in je pričakovati, da ho ameriška vlada tudi v ho-iioča z ,ia'večjo pozornostjo zasledovala akcijo Japonske na Kitaiskum. Odgovor japonske vlade na protestne note ameriške vlade 7arndi pofonitve topmčar-kp >F anay« je ameriška javno t sprejela doka# prijazno, ameriški odgovorni krogi pripisujejo poseben pome.i jaronski razlagi incidenta, po kateri je bila ameriška voj-j na ladja bombardirana v zmoti, čeprav je 1 ameriška preiskovalna komisija ponovno proučila vse dokumente, ki jih ima na razpolago o tem incidentu od svoje komisije ij ia!>ons.ke vlade da bi se vsaj liolii pojasnile nekatere okoliščine. Listi pri tem ugo-tavl j a o. da je predsedniku Roo^eveltu uspelo aediniti ameriško iavno mnenje v t»j zadevi. tako da lahko razvije svojo nadalj.ijo akcijo, ne Ja bi se mu bilo treba Lati kakršnekoli kritike. »New York Herald« piSe. da priča japonski odgovor, kako naglo jx» ušča ja|K>it-.ka agresivnost. 6 to noto se je ustvaril nov položaj. v katerem pričakovati ie nadaljnie-ga popuAran.a nai>etositi m d obema silama. Argumenti, na ka:ere sameznib svojih vojaških im pomorskih organov. Sodeč po izgovorih, ki jih navaja ta nota ja-ronske poinonk? im vojaške oblasti na Kita Vakem ne delujeo vselej v skladu z interesi vlade v Tokiju. prav zaradi tega pa mora Amerika zahtevati tem resnejša jamstva. da bodo njeme zahleva v bodoče redno izpolnjevane. Japonci zavzeli Hangčov Sanghaj, 26. dec. AA. Japonci so končno zavzeli Hangčov. Njihove prednje čete so prodrle že do Fujanga, ki leži 30 km južno od te luke. Poveljstvo japonske mornarice je izdalo kratek komunike, v katerem zagotavlja tujim državljanom popolno svobodo in prosto pot v vse kraje južno od Sanghaia do Sučova Na osnovi tega zagotovila bodo tuja podjetja lnhko zopet odva-ala blago iz svojih skladišč v tem področju. Strašna nesreča na Savi pri Beogradu Beegrad. 26. dec. p. V soboto zjutraj okoli 2. ee je na Savi pri Obrsnovcu zgodila huda nesreča. Osem fantov iz voei Progar-eev je hotelo *redi noči preko narasla Save da hi obiskali sobotni sejem v Obrenovcu Čeprav so bili dobri veslači, jih ie potegnil mooni tok narasle reke « seboj. Klicali so na pomoč, vendar iih mh^e ni slišal, ker sta oba bregova tam nenaseljena. Okrog 2 zjutraj se jf čoln z vso *il0 zaMe) r neko izrvano drevo ki ga je valila Sav? « *eboj Zapletel se ie v »ei? in prevrnil Obupna bo-ba ponesrečenih fantov je ostalo brezuspešna. Le enemu se je posrečilo, ds ■e je obdržal na vodi do jutra, ko so ga I Mi a o-azili in redili Vseh ostalih sedem je utonilo Rešenca so prenesli v Obrenovac bil pa je pri zavesti le dobro uro. nato ee ie onesvestil tudi on Kljub zdravniška pomoči je popoldne umrl. tako da je strašna nesreča zahtevala osem mladih življanj. DanaSnjo ponedeljsko številko, ki je zadnja v tem letu, dobijo na ogled tudi nekateri onih naročnikov redne izdaje »Jutra«, ki na ponedeljsko izdajo še niso naročeni. Številke ni treba nikomur vračati. Priporočamo pa vsem, naj se naroče tudi na ponedeljsko izdajo, saj so danes nedelje križem sveta tako polne dogodkov, da tudi v ponedeljek težko pogreši list, kdor hoče biti sproti informiran o vsem, kar se dogaja doma in v tujini. Ponedeljska izdaja bo imela tudi v prihodnjem letu redno ilustrirano prilogo »Življenje in svet«, ki bo prinašala še več aktualnega in splošno zanimivega gradiva kakor doslej. Skupno s prilogo »Življenje in svet« velja ponedeljska izdaja samo 4 Din na mesec za one, ki prejemajo »Jutro« po pošti, 5 Din pa za one, ki se jim dostavlja z raznašalci na dom. Naročnino za ponedeljsko izdajo naj vsak pošlje kar skupno z naročnino za vsakodnevno izdajo in samo na zadnjo stran položnice naj pripiše, da se naroča tudi na ponedeljsko izdajo. Mladina pri svojem kralju Beograjsko bivanje mladih kraljevih gostov — Prisrčna svečanost na dvoru Beograd. 26. decembra, p. Mladi gostje Nj- Vel. kralja, ki prebivajo te dni v Beo-graah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov izvedejo korekture, ki so postale potrebne glede na izkušnje v praksi, kolikor te spre«nembe niso bile še izvršene z letošnjim fuMJičnim zaikonom od nosno z avtentičnimi tolmačenji minist etva pravde. Te korektj-Ti so izvedene na podlagi predlogov, ki 60 prišli od strani interesentov (dolžnikov in upnikov) kakor tudi od državnih oblastev. Med drugim daje nova uredba možnost pritožbe na okrožna sodišča zoper odločbe oblastev. ki izdajajo potrdila o s^ojstvn kmeta. Oblastva rp nvliiona D!n. 7 uredbo sanira finančno <-a7rnerje Sipada glede dolgov za gozdno takso nasproti ministrstvu a gozdove in rudnike, i Druga uredba se tiče reorganizacije Sipada in vsebuje določbe glede formalne tuzije »Sipada« z »Durmitorom« in tvornico celuloze v Drvaru, ki jo je lani država odkupila od švicarskih interesentov. Sipadu se priključijo tudi obrati bivše »Krivaje d d.«, ki so bili odkupljeni na dražbi v konkurznem postopanju. S priključitvijo »Durmitorja, Tvornice celuloze v Drvaru in obratov »Krivaje« nastane pod firmo »Sipad« velik gozdni-industrijski kombinat, ki bo eno izmed največjih lesnih industrijskih podjetij v Evropi. Delniška glavnica »Sipada« se poveča od 20 na 50 milijonov Din in v zvezi s priključitvijo »Durmitorja« ter Tvornice ccluloze v Drvarju na 65 milijonov Din. Obenem s finančno sanacijo in fuzijo se izvede tudi reorganizacija podjetja, ki dobi nov statut in pragmatiko Statut in pragmatika mu puščata vso potrebno trgovinsko elastičnost, država kot edina lastnica podjetja pa dobi večje možnosti kontrole, vpogleda in ingerence. Nov ban vrbaske banovine Beograd, 26. dec. AA. Za bana vrbaske banovine je bil imenovan narodni pos^nec dr Tcdor Lazarevič. Nova podguvernerja Narodne banke Beograd, 26. dec. AA. Razr^St-n je svojih dolžnosti prvi pod guverner Narc.'ne banke dr. Jovan LovAevič. — Na predlog fi. pnčnega ministra st* bila :mer.evana za prvega podguvernerja Narod >e banke dr. Ivo Belin, drugi pod guverner Narodne banke, za drugega podguvernerja pa Mi-lorad Zebič, načelnik ministrstvi za trgovino in industrijo v p. ter gla/m tajnik Ln grajske borze. Razpust obrtniške zbornice v Skoplju Skoplie. 26. dec. p. Z odlokom m'n:strstva tre<«vune in imdufdrije je bila razpui=čena obrtniška zbornica v SkopJju. ki je bila izvoljena v februarju t. L Za ko-nisarja je bil določen tajnik baneke uprave Brani^lav La-w'č. Do razpusta je prišlo baje zaradi ogorčenih bojev, ki so se vodili v zbonrei med obema skupinama članov. Pri februarskih volitvah st« bili postavljeni dve listi, iista Dušana Mladenm^ča in lista Jovana Dimo-viča. Prva ie dobik večino, vendar le ne-anatno. erdita borba med obema sknp;nama P* ee je nadaljevala Še po volitvah v zbornici sami- Gobbels gre v Egipt K*:ro 26. dec AA L-sti m>ro"«To d* bo 5. i> ufria pr>-iel v K^iro nerrf.Vi nro ptf^d i nv-Ver dr Gobbels. Vastednj--pa dne bo obiska' egm*skega mi-ist »kes;* predaednika Nah-as pašo. Gobbels namo-tava četa ti v Egiptu kakšne tri tedne. iJDTRO« pone^eljslča izdaja Fbneddjefc, 37. XH IS3T. Vesela mladinska MATINEJA 4 Razkošna parada 6 VELIKIH MICKET IN SILLY SIMFONIJ v naravnih barvah dnr.es ob 1-1.15 sm nepreklicno zadnjikrat v ELITNEM KINU MATICI BOGAT DOPOLNILNI SPORED! CENE MATINEJSKE ! mmrmffim Tv@nt!ea lanenke revaijah je zgorela Požarna katastrofa je zahtevala dve smrtni žrtvi škoda znaša okoli dveh milijonov dinarjev Guštanj, 26. decembra. Tukajšnje prebivalstvo je preživelo letošnje božične praznike pod vtiskom požarne katastrofe, po obsegu največje v 50 letih. Pogorela je do tal tvornica lepenke na Prevaijah, last grofa Duglasa Thurna. Požar je zahteval tudi dve smrtni žrtvi. Tri kilometre od Guštanja in dober kilometer od Preval j je stala pod cerkvijo sv. Barbare papirnica ob levi strani Maže v smeri proti Prevaljam Na predbo-žični dan so tu nehali z delom opoldne, da je delavstvo lahko šlo na svoje domove pripravljat božična drevesca in malenkostne priboljške za praznike. Le nekaj delavcev je še čistilo obrat Okrog % na 2 pa se je začel valiti gost dim iz žage. Obratovodja tvomice g Enci ss je lotil takoj gašenja toda vsi poizkusi, da bi udušil ogenj, so ostali zaman, ker je bilo okoli vse polno suhe žagovine. ki se je naglo vžigala Obratovodja se je močno opekel Stekel je do parnega kotla ir. odprl vse vodovodne ventile Sirena je zamolklo tulila in klicala na pomoč Na žalost se ni dobila telefonska zveza, ker so bili poštni uradi zaprti Ogenj je zajel med tem z oliern prepojene tramove, vendar pa bi se še dal udušiti ker je nad žago bila železna streha cd ostalih prostorov pa je bil prizadeti prostor ločen z zidov jem Prevalski gasilci so bili sicer prav kmalu na mestu in cevi kmalu položene, samo preden je pritekla voda po njih, je trajalo celo uro Kljub temu. da so imeli malo prej vajo in so vedeli, da je motorna bri-zgalna pokvarjena, je niso popravili, temveč pripeljali k požaru defektno Razumljivo je, da je zaradi tega nestrpnost spravila vse iz ravnotežja, da je delal vsak na svojo roko in da sta padli žrtvi prav po nepotrebnem. Gasilci iz Guštanja so do- speli zaradi oddaljenosti mnogo pozneje, a so začeli gasiti mnogo prej, preden se je posrečilo prevaljskim gasilcem spraviti v pogon brizgalno Med tem pa se je ogenj razširil že na vso tvornico. da je bilo vsako reševanje nepomembno Razširil se je požar skozi mala okna pri železni strehi tudi na okoli stoječe objekte V nevarnosti je že bila stanovanjska hiša. ki so jo izpraznili, ogromno skladišče lepenke in naokoli naloženi ogromni skladi lesa Kmalu se je začela rušili stavba, podirali so se tramovi, železna streha je zgr-mela k tlom in pokrila žareč- snov. čulo se je žvenketanie želemih strojev ki so padali s podstavkov Motorki pa sta blju-vali po smih ceveh ogromne množine vode v oseri Sele proti večeru se je posrečilo zajeziti besneči element Nevarnost, da bi se vžsali stanovanjska hiša in skladišča, je minila Skoda je cenjena na okoli 2 milijona dinarjev, saj so uničeni vsi stroji. 40 delavcev je na ta način izgubilo zaslužek Ko so ljudje hodili k polnočnicam — bila je krasna zimska noč — se je še vedno ža-rilo nebo Gasilci so se vsi premraženi z oledenelimi oblekami vrnili okrog 4. zjutraj domov Najbolj tragično je pa. da sta se ponesrečila iz Prevali 251etnl Valentin Vezjak in 601etni Kert Prvi je bil edini sin velikega posestnika drugi pa upokoien železničar Na njiju se je zrušila streha na severni strani z višine šestih metrov Pri oo-žaru sta bila orisotna tudi gg dr. Flis in dr Aschenbrenner. M sta takoj prevzela oba ranjenca v oskrbo Bila pa ie vsaka pomoč zaman in sta oba kmalu podlegla smrtnim poškodbam na glavah. :ez božične dni Ljubljana 20. decembra. Praznik božjega rojstva praznuje Ljubljana že po stari tradiciji v dvojnem znamenju' v znamenju dobrega dela in izletov v beio opojnost Skoraj lahko rečemo, da se je za praznike pol Ljubljane izselilo na deželo, deloma na obvezne božične obiske k svojim dragim, deloma na smuko, za katero je hladno vreme zadnjih dni terene odlične pripravilo. Vlaki so bili od petka do danes v vseh smereh oblegani od tolikšne množice potnikov, da so morah potniškim in brzim proti Zidanemu mostu nekajkrat dodati druge garniture, na Gorenjsko in proti Rakeku pa so jih morali v dobršni meri ojačiti. Prav tako so izletniški avtobusi odpeljali iz Ljubljane t.a praznike veliko število potnikov proti Italiji Po valu ostrega mraza je danes dopoldne prišel k nam spet sneg na kratek obisk, da je vsaj s tanko plastjo obnovil belo odejo. Božičnice Med božičnimi prireditvami, s katerimi je Ljubljana od nekdaj izkazovala svoje zlato srce, odprto vsem bednim in trpečim, je tudi letos odpadla velika božičmea, na kateri ie mestna občina v povojnih letih za vsak božič obdarovala stotine siromašnih druiin in posebej še najpotrebnejšo mladino Mestna občina je sicer tudi letos razdelila nekaj podpor v živilih, obleki :n denarju, a je opustila skupno prireditev, ki je nudila od nekdaj najboljšo priliko javne kontrole nad mestno socialno politiko Izmed društev so naše vrle Kolašice skrbno pripravile nekaj obdarovanj, v splošnem pa so se božične prireditve letos omejile na interni okvir posameznih zavodov in ustanov Tako so imeli prav prisrčno slavje v zavedu za vzgojo pokvarjene mladine v ietnišnici. ki je prinesla mnogo žarkov čiste radosti prav naibednejšim in najbolj zapuščenim. Na pobudo avtomobi- listov so Ljubljančani tudi letos organizirali obdarovanje prometnih stražnikov, teh popularnih. simpatičnih predstavnikov naše policijske uprave. Na prometnejših križiščih so postavili preprosto okrašena božična drevesca in ljudje so nanosili toliko dobrih in koristnih reči, da bodo prometni stražniki deležni za svojo odgovorno službo v resnici dostojne nagrade. Darovali niso samo avtomobilisti, temveč tudi številni pešci. Starokatoliki so za belič obdarovali 150 otrok V petek zvečer se je v Kazini vršila tiha božičnica, ki so jo pod vodstvom župnika g Ferda Lavrina in g Rada Jerina priredili starokatoliki ter na njej obdarovali nad 150 ubožnih otrok. Na božični smreki, ki je bila lepo okrašena, so zažgali svečice, pevci so zapeli »Sveto noče. nato pa je majhna deklica deklamirala dve pesmici. To je bil preprost, a prisrčen spored, ki se je zaključil z razdeljevanjem daril. Otroci so bili zbrani iz vseh krajev Ljubljane in celo nekaj iz Kranja Z njimi so prišli njihovi očetje in matere, oblečeni v svoje uboge nedeljske obleke in z obrazi, k? jim je beda vtisnila svoj neizbrisni pečat S to prireditvijo so starokatoliki pokazali mnogo iskrenega socialnega čuta in marsikatero otroško srce se jih bo še dolgo s hvaležnostjo spominjalo Razstava umetnin V prostorin arh. Mathiana as Tyrševi cesti so za i -aznike odprli razstavo likovnih del ki »blaži vso eozornost nase javnoeti Zastopani so na rv: skorajda vsi naši umetniška tvorci od predi m presioj istov do naj-ekstrem?«, šib modernistov, da nam odpira zanimiv uogled na splošni položaj našega slikarstva in kiparstva. Mojster Jakopič raz- Bilo je ponoči pred svetim vt'ceroit. Smreke na Kongresnem trgu so spele o1 robu. druga čez drugo. Malo j'h je bilo — ' —-- --------'U pa po drvarnicah, in čakale, da jih bodo naslednji večer okrasili in razsvetlili. Srež jih :e posul s srebrom, kakor bi Jih bil oblekel. Pa jim je bilo vendar hladno. V gozdu jim je zemlja skozi korenine prinašala tonloto, tu pa je bil pod njimi hladen kamen. Druga ura je odbila. Po trgu je stona' sem in t i a o^mik. zvit v dve (tube. oblečen. da mu skopaj rok in g'ave ni bilo mogoče razločiti Časih je postal, pogleda' na uro in šel potem spet dalje. Iz kavarn so odhajali poslednji ljudje. Čez trg je šel malokoo Druge poh so imeli Izza univerze jo je plašno primahal droben deček Deset, enajst let Pred kinom Je malo počakal, se ozrl in potem zavil proti Zvezdi, za drevje Slabo oblečen, premražen Potem, kakor bi se bil vdrl v tla Paznik si je na trgu prižgal cigareto in nekai godeI sam vese Stopil sem k njemu. »Je mraz kaj?« »Hudičevo pritiska. No, še nocoj. Jutri bo ie vre prazno « stavija nekaj znaStofh sHk, ki vprar čakajo kupcev. Najbolj temeljito je predstavljen France Pav lovec, čigar podobe eo v svoji pristnosti in poetičnosti iskreno lepo doživetje. Med drugimi razstavljajo še Karla Bulovčeva, (risbe). Maksim Sede j (risbe m olje). Avgust Černigoj, Tone Kralj, Fran Tratnik, Ivan in Bruno Vavpotič in Maksim Gaspari. Izmad kiparjev sta zastopana samo prof. Zaje in mladi Smerdu. Razstava je pomembna predvsem zaradi tega, ker nam poleg naše moderne prinaša tudri nekaj del prejšnjih generacij in nas seznanja z vsemi važnejšimi strujami iz naše in iz polpretekle dobe. Odprta bo še prihodnje dni, da bo imelo občinstvo priliko, izbrati med razstav- i ljenimi deli najprimernejše novoletno darilo. Na razstavi kanarčkov je živahno petje V soboto dopoldne je bila odprta v prostorih učiteljišča na Resijevi cesti razstava kanarčkov. Razstavo je otvoril g. župan. V pozdravnem govoru se mu je podpredsednik Društva za varstvo živali g. Gaber prisrčno zahvalil za pokroviteljstvo kakor tudi za pomoč pri postavljanju božičnega drevesca v Tivoliju. G. župan je obljubil vse svojo pomoč društva, ki skrbi za naše največje zaveznike v pokončeva-nju mrčesa po naših vrtovih. Razstavljenih je 27 kolekcij. Ocenjeval jih je znani evropslti sodnik Ascher iz Munchena. Ugotovil je, da imamo v splošnem izredno dober material, tako da se lahko kosamo z Nemci, ki zavzemajo v tem oziru prvo mesto na svetu. V prvem razred v. so pri vzgoji letoSnjih mladičev dosegli najlepše rezultate in bili odlikovani g. Miha Dobravec iz Celja, ki je dobil 324 točk in prehodno darilo — srebrni lovorjev venec, veliko zlato kolajno in diplomo. G. Štefan Gojznikar iz Ljubljane je dobil 318 točk in veliko zlato kolajno, g. Branko Konig iz Zagreba pa 312 toč m malo zlato kolajno Lepe uspehe so še dosegli Baje Franc (300 točk in srebrno kolajno)) in drugi, ki bodo prejeli častne diplome. V drugem razredu so bili starejši pevci lastne vzgoje. Rezultat je bil naslednji: G. Mihael Dobravec iz Celja 318 točk in veliko zlato kolajno. Jože Bitenc 284 točk in veliko srebrno kolajno. G. Omahna 216 točk in malo srebrno kolajno. Tudi v tem razredu je zastopan dober material. Hrano razstavlja Sever, kletke pa, ki so izdelane strokovnjaSko, g. Jurij Jugovič iz Ljubljane. Tajnik društva g. Kelnarič je Imel danes poučno predavanje o petju, boleznih in prehrani kanarčkov. Zvečer od 17.30 do 18. ure so pa prepevali kanarčki v radiu, da so njihovo božično petje lahko slišali tudi tisti prijatelji malih pevk. ki ne morejo v Ljubljano. Razstava je bila ves čas lepo otolskana-MaH prijatelji pa skrbijo za to, da obiskovalcem ni dolg£a3. Brez prenehanja se po razstavni dvor^md oglaša njihov čiv-čiv-fui-fiu in rrr. Golčanjs, odpevanje, klicanje hi Sviiga-nje ponehava s?mo takrat, ko drobni Mjun&ki brskajo med zrnjem in semenjem sili pa zajetmaijo kapljico vode. Ljudje se sprehajajo med kolekcijami, kupujejo srečke in včasih ta afli oni Iztegne roko in spusti v hišico sredi dvorane dinar, dobrovoljtnl prilog za prehrano ptic pevk v Tivoliju. Razstava bo zdjkfljučena v ponedeljek zvečer, zato si jo v teku ponedeljka lahko ogledajo še vsi, ki se zanimajo za varstvo malih živali. To zanimanje še ni vkoreni-njeno v najširših plateh naših meščanov, zato ima razstava tudi lepo vzgojno nalogo Žrtve nesreč in prepirov Med prazniki je eprejala ljubljanska toi-nišnica vrsto žrtev nesreč in prepirov. Tako se ie danes dopoldne polil z vrelo juho 2-letni Benedik Franc, sinko čevljarja iz Novih Jarš, in se nevarno opekei po vssm životu. V Spodnjih Bitnjah pri Stražišču je včeraj nekdo zabodel z nožem sina posestniee Jeraia Evgena v levo stran hrbta in ga hudo poškodoval. Na ledeni cesti je v Muljavi pri Stilni padel 15-letni gostilničarjev sin Kooevar Metod tako nesrečno, da si je zlomil levico nad komolcem. Danes proti jutru je posestnikov sin Oce-pek Viktor iz Zagorja iz neznanega vzroka zabodel z nožem v trebuh 15-letneira po-sastnikovega srna Grošlja Milana iz Jarš pri Zagorja. Grošelj ja nevarno poškodovan. Na Starem trgu v Ljubljani je padla X-letna postrežmea Rejčeva Kati in si zlomila desno nogo. Med prepirom je včeraj udaril delavec Intibar Ivan 52-letno poljsko dninarico Krn-čevo Uršulo po glavi in jo hudo ranil. V Notranjih Goricah je pos?-iinik Rakovec Aleksander na 6veti večer hotel hitro zažgati drva v peči, pa jih je poli! prej z bencinom. Po nesreči je švitmil plamen iz peči van i in ga ožsral Po obrazu. Sluga v Kreditnem zavodu in hišnik na Miklošičevi cesti 15 511etni Markič Andrej RADlO- aparati dovršene btagozood-nosti - pri mimmalru porabi toka iRMrml Radio Pegan UVBUASA — TYRSEVA 12 nHBraHHni je padel z lestve kakšnih 5 m globoko. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe. Zidarski delavec Kotnik Anton, stanujoč Pod Kočno pri Gorjah, uslužben pri Slo- gradu na Jesenicah, je padel s stavbe kakšnih 7 metrov globoko in si zlomil hrbtenico. V bolnišnico so ga prepevali v kritičnem stanju. — J Vreča zagorske pošte z 12.000 din izginila Morda je padla z voza med prevozom na postajo, pa si jo je nekdo prilastil Zasorje, 26. decembra Ko je ▼ četrtek pripeljala k večernemu vlaku zagorska pošta poštne pošiljke tar jih izročila poštnemu ainbulančnemu osebju, je to opozorilo pismonošo Antona Gorenca, da manjka ena poštna vreča, v kateri je bil znesek 12.000 din. Pismonoša se je zelo prestrašil, vendar je mislil, da je vrača ostala na poštnem uradu. Ta dan je bilo treba naložiti več paketov na voz in je bila možnost. da je nastala pogreška, zlasti ker sta pomagala pri nalaganju tudi drugi pismono-ša in Poštni voznik Vinko Vidmar. Ko se je potem odpeljal voz s celotno oo5l.no pošiljat-vijo proti postaji, je pobral Gorenc še iz trah nabiralnikov pošto, katero ie potem pri prihodu vlaka oddal, seveda brez vreče z denarjem. Po vrnitvi na žalost ni našei v uradu pričakovane vreče. 0 nezgodi je šele drugo jutro poročal jjoetni upraviteljici gdč. Karli Fliskcvi. Ljubljanska poštna direkcija je med tem talefonkno zahtevala pojasnila. Obveščeno orožništvo je s komandirjem g. Bahorjem pričelo preiskavo. Po zaslišanju pismonoše Gorcinca in voznika Vidmarja ee je zadava pojasnila v toliko, da je bila vreča na potu proti postaji izgubljena z voza Voz. ki vozi pošto, je cisto navaden voziček brez posebne shrambe in seveda tudi ne zapore. Ker eo naložili precej paketov, je na vrh prišla tudi ta vreča. Voz se js po razorani in zmrzii cesti ziba' in je velika možnosi, da je padLa ta poštna pošiljka, ki ie bila na vrhu na tla, ne da bi opazila vomik in pi«inonoM». Na podlagi te doume« }s orožniStvo preiskalo ves okoliš Zagorja do postaje, ake bi se našla kakšna sled, kajti možnost je, da je nekdo vraoo našel, denar pobral, ostale pošiljke pa zavrgel ali kje aažgal. Celodnevna preiskava žal mi dognala ničesar. S popoldanskim vlakom se je je pripeljat inšpektor pošte dr. Kurbus iz Ljubljane m zasiisal vse prizadete, ki eo mu pojasnili v9o nazgodo. G. inšpektor ei je ogledal tudi vozilo in vprašal, zakaj pošta nima predpisanega voza Zaradi pogodibe samo za eno leto kakor tudi zavoljo vsakoletnega znižanja cene prevažanju, je nabava potrebnega voza nemogoča. Za tri vožnje dnevno na postajo in nazaj prejme pošta le okrog 12 dinarjev. Javnost ja bila že davno prepričana, da se mora enkrat pripetiti kaj zlesa Ker je pošta velika, zaipostoje pa «mtk> d^e pietnonoši. ki morata poleg uradnega posla vršiti sna-žanie uradov, napravo dry in kuriti peči, je gotovo, da opravljata v**e to delo v naglici in po 15 do 16 ur dnevno. Prej je imela pošta svojapa posebnega slugo za ta dela« Naša javnost, poe^ebno pa iadustrija, upa, da se bo našla vsaj pisemska pošta, 6e denarja ne bo mogoče več dobiti. Včeraj zjutraj sta prišla iz Ljubljane dva datektiva. Informacije sta dobila najprej na orožnišhi postaji in Doštnem uradu. Potem so poklicali na oro?n'5ko posiiajo pismonošo Gorenca. voznika Vidmarja in neko žensko, ki je sredi pora pn sedla in ee pripeljala do postaje 0 polenu in izidu preiskave bomo še po t očali. Izsledeni vlomile! v vinske hrame Poleg vina so kradli tudi droge reči Trebnje, 26. decentbn Pred prazniki so bile kvršene tod okoli razne tatvine. Zlasti kokošnjaki nieo biK varni pred dolgimi prsti. Da bi pa dotaro-prstnežam bolje teknila pečenka, sc mora zalivati tJtndi z dobro dolenjsko kapljico, ki pa je shranjena po samotnih hramih v vinskih goricah. Tja je pot dolga, p« saj imajo kolesa. Dva člana te doigoprstne družte sta bi'a na veo moč žejna Zato sta neke no^i sedla na kolesi in ee peljala skozi Radne proti vinskim goricam. A ubrala sta slabo pot Rsdjnske tinte so sumili, da oni kradejo vino, zato eo ee botoli osvetiti nad pravimi tatovi. Ko so videli, da «« se dva pozno zvečer peljala po vasi, so jima zabeli s!^ diti. Ko -k> prišli v gozd, sta neznanca skrila koles: v grmov:e m sfi r**5 napotila * bližnjemu hramu. Ko sta imeia pogodi P<>1-ni, sta hotela iti domov, a v grmovju ni bilo več obeh koles- Med časom, ko sta tatica točila vino. so namreč lantje odpeljali eno kolo domov, drugo pa pustili na mestu. Eden izmed fantov je šel k orožnikom povedat, kdo je kradel vino, ker je latu spozna) po kolesu. Tako so se radanski fantje znebili stran« in tukajšnjim orožnikom olajšali delo. Eden izmed obeh fantov je že pod ključem ▼ Trebnjem. S tem odkritjem je dobila tatinska družba hud udarec, ker ji zdaj ne bo imel kdo delati ključev tn vetribor. saj j; bil aretiranec po poklicu kovač iz Polen je Nemške vasi. Zlikovci eo hoteli veselo preživeti praznike. Ni jim bilo samo za pečenko in vino, ampak so si zaželeli tudi godba. Za tako reč pa ni bilo denana. A kaj za to. saj je imel trebanjski g. dekan dva ra-Jia, eiiega doma v župni&ou, a drugega daleč od doma v samotnem hramu. To so vlomilci vedeli, zato eo vlomili v hram Ln mu odnesli radio. Poleg radia pa so ukradli ludi rjuhe in ue- »Kako je kupčija?« »Letos Je bolje Ljudje imajo več denarja Samo cene zbijajo. Skopariti so se navadili Veste « Iznenada je obstal sredi besed, se obrnil in skočil proti drevesom Pogledal sem za njim. Deček, ki sem ga bil ie skoraj Izgubil iz spomina, se je pokazal iz teme. S seboj je vlekel smreko, ki je bila sicer majhna, a vendar večja od njega. Začel je bežati proti Matici Paznik pa za njim Tam pri univerzi je nenadno izpustil smreko na tla Videti je moral, da je ne bo zmogel ln da ga bo paznik ujel, preden bo mogel dovoli daleč ubežati in se skriti. Potem se je izgubil v temi. Počasi se je paznik vrnil na sredo trga, kjer sem ga čpkal •Seme tatinsko/« Je nekai godel sam vase »Pa koliko jih je letos .* Nekje daleč pa je bil le deček Praznih rok Morda je hotel domačim napraviti veselje in jim prinesti smreko, ker bi bili dru&ače brez nje. morda pa jo je mislil prodati in v z denarjem kupit' kaj majhnega za božič — kdo ve? * Polnočnica. Poslednji akordi orgel tn ljudje se začno vsipati Iz cerkve Trg, ki je bU prej čisto prmeen. kakor preddverje svetišča, ki se mu vsakdo, kdor ni svetih misli, ogne, se napolni. Pod stopnicami stoji berač Ali pa je brezposeln delavec Ti in oni so enako oblečeni, ti in oni prosijo enako, le da so delavci večji siromaki V mrazu stoji brez suknje in Izteza roko. Velika je ta roka m nekoč je bila morda močna. Mimo hite ljudje Vsi v svetih občutkih, zapeti in molčečni Nihče ne vidi te roke Zaman prosi. roti: »Ljudje, dajte kaj Bogu ste dali njegovo. zdaj dajte še človeku .. Doma čakajo drevesca, čakajo koline, otroci spe... Hladno je. Doma puhti iz peči vročina. Kdo bi mislil na roko, ki se izteza v mraz? Kdo bi mislil nanjo? Čeprav se morda nevidno Iztezajo za njo še druge, uvele »n mlade, premlade... * Nekje pojejo zvonovi v noč. Daleč, da jih sliši samo dobro uho. Skozi meglice prihajajo glasovi Vse poti so izhojene, umazane Kje so nove? Kdo jih bo našel? Kamor greš, povsod so enake Toliko je božičev, tolike ljudi Nekje streljajo topiči, drugod s topovi Nekje se smodnik razgubi v hladnem ozračju, drugje trgata svinec tn železo zidove tn telesa. Nekje je mfc ' Stat mizar gre po cesti. Šestdeset jih šteje. Zvečer so ga po odgonu privedli čez mejo Delal je tam. v '.ujmi, zdaj ko ne more več, so ga poslali tja. odkoder je nekoč prišel. Bo še našel koga tam? Ali mu bo dal kdo streho in žlico tople jedi m toplo besedo? Vsaj poslednje. Za božič. Kdo ve? Starec gre po cesti. Umazana Je, izho-icna Drugi so hodili po njej, tudi on nekoč. Kam ga bo privedla? K prazni peči in prazni skledi? K ljubezni. Kdo ve? ★ Petletna Tonka pravi materi: »Mati, pri sosedovih so pekli potice...c Molk. »Mati.. »Kaj hočeš?« Glas je ujedljiv, a vendar »'.dno nežen. »Mati. zakaj jih pa vi niste spekli? Vsaj eno.. jc Mati molči. Ali naj pove otroku, dm ni denarja. Kaj bo pomagalo? ®Saj jih bom za veliko noč*r »Zakaj ne Zb božič?« Mati molči. Da, za veliko noč Morda jih bo takrat ret spekla Morda bo takrat kaj moke v hifr. kaj sledkoria. kaj rozin .. Blagor njPrijatelj«. Sporočite svoj naslov upravi »Prijatelja Ljubljana 108, ki Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled. Celje med prazniki Celje, 26. decembra. Božični pravniki so potekli v Celju brez posebnih dogodkov. Zelo velik promet )« bii na železniški postaji. Smučarji so pohiteli v velikem številu iz Celja, da se na-užijejo lepot belega športa v zimski pri-rodi. Celjske kavarne in oba kinematografa je v soboto in nedejlo obiskalo izredno mnogo ljudi. Vreme je bilo oba dneva še dokaj ugodno, le v soboto zvečer in nedeljo dopoldne je malo snežilo. Kakor smo poročali, je bil zaradi velikih tatvin železnine v skladiš&f tvrdke Rakusch aretiran trgovski pomočnik V al ter H. is Celja. Pozneje je celjska policija aretirala Še eno osebo. Mehanik Anton B. je bil tik pred aretacijo pobegnil v Zagreb. Na božič zvečer pa se je vrnil v Celje in se j« prostovoljno prijavil policiji. Preiskavo bodo zdaj pospešili. Afera zavzema vedno večji obseg in sega celo v kraje izven celjskega sreza. Pričakovati je še več aretacij. Te dni sta se zgodili dve nesreči. V Goričici pri St. Juriiu ob južni železnici je padla šestletna posestnikova hčerka Alojzija Solinčeva na domačem dvorišču tako nesrečno, da t/i je zlomila levo nogo nad kolenom. Ko je 311etni kočar Josip Breznik iz Letuša sekal v gozdu drva, je padlo nanj deblo in mu zlomilo levo nogo v stopalu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. Pododbor UROIR v Celju vabi vse člane, da pošljejo tajniku pododbora Vrečku t cinkarni zanesljivo do torka 28. t m železniške legitimacije zaradi podaljšanja za prihodnje leto. Priložite dva dinarja za železniško takso. Zunanji člani naj pošljejo poleg tega osem dinarjev za poštnino in odpremo. — Mestno poglavarstvo v Celju opozarja vse rezervne oficirje, ki imajo stare železniške legitimacije, da jih čimprej predložijo vojaškemu oddelku zaradi podaljšanja. S seboj morajo prinesti železniško markico za dva dinarja. Oni, ki doslej še niso imeli legitimacij, naj se javijo zaradi izposlova-nja nove. Objave Uprava Elitnega kina Matice opozarja £s danes cenjeno občinstvo, da se bo vršilo veselo silvestrovanje v vseh prostorih kina Matice Po končanem rednem filmu, torej po polnoči bo velikomestni kabaretni program in lahko izdamo samo to, da bo za prijetno razpoloženje kakor za duševna in telesr.a okrepčila v obilni meri preskrbljeno. Nadaljnje podrobnosti bomo Sc obja- »JUTRO« ponedeljska bela)« 3 Ponedeljek, 27. XXL 1037« pirssiniolko Prva tekma v hokeju na leda Hokejsko moštvo SK Ilirije je imelo včeraj svoj prvi nastop in je z dvoštevitčnim rezultatom zmagalo nad zagrebškim Marathonom Ljubljana, 26. decembra V športu ra letošnji Božič nI bilo velfldh dogodkov. In je v splošnem tudi prav tako! Saj se redko dogaja, da bi bili pri nas v teh dnevih zadovoljni s športnim sporedom, ker je že stara navada, da so zastopniki letnih panog ta čas popolnoma na odmoru, pristaši zimskih športov pa zaradi vremenskih prilik ali neprilik še ne morejo razviti svojega delovanja. Tako se pač ponavlja leto za letom, da z ostalimi miroljubnimi državljani praznujejo lepi zimski praznik tudi športniki vseh panog in kategorij . . . Re kapitulacija prazniškega športa doma Je potemtakem prav kratka. V Ljubljani smo imeli edino športno prireditev, prvo tekmo v hokeju na ledu, ki je kljub skromni reklami privabila mnogo gledalcev ln prinesla dober šport. V Zagrebu so tekali za žogo številni nogometaši iz nižjih razredov, v Beogradu pa Iz solidarnosti s ostalimi sploh niso priredili ničesar. Bask je šel na dvodnevno gostovanje na Suša k. Jugoslavija pa samo čez Dunav — v prijazni Zemun. Zaradi nogometa . . . Smučarji so imeli vremena in priložnosti dovolj, pa se za športno prireditev ob tem zgodnjem terminu še niso mogli zediniti. Zdaj se bo pa začelo takoj! Ilirija: Marathon 14 s 0, (3:0, 6:09 5 • 0) Dober led, dober šport, dober obisk Mrzlo vreme zadnjih dni, živo srebro se , preveč naprezal in je prepustil aktivnost $€,• stalno gibalo okoli 5 stopinj pod ničlo aH Se nižje, je omogočilo Iliriji, da je neobičajno zgodaj otvorila sezono v hokeju na ledu. Doslej so bili njeni gosti zmerom tuji klubi, tokrat pa si je izbrala za svojega partnerja zagrebški Marathon, ki je Jani premagal razen Ilirije vse domače nasprotnike to je zato veljal za neoficielne-.ga prvaka Zagreba. Zaradi južnega vremena lani razpisanega državnega prvenstva ni bilo in je vprašanje najmočnejšega hokejskega kluba v Jugoslaviji ostalo do danes odprto. Današnja tekma, čeprav prijateljska, je zadevo razčistila. Ljubljan-fctni so prepričevalno dokazali, da jim Zagrebčani v tej panogi niso k03 in se j} m od te strani še dolgo ni bati enakovredne konkurence. Ilirija je z lahkoto dosegla dvostevilčno zmago, da si Je Marathon nastopil ojačen z igralci Concordije in je bilo moštvo torej prav za prav zagrebška reprezentanca. Ilirija je nastopila z istim moštvom kakor prejšnja leta v postavi: Ice—Kačič, Pogačnik—I. napad Gogala, Pavletič, Gre-gorič, IL napad Svetic. Aljančdč, Morbacher. Marathon pa z moštvom: Gluhak—Pfaff M-, dr. Pfaff Z.,—I. napad Starman, Košak. Wtttebacher. H- napad Donoval, Baj-Rad osi av. Beseda o domačih Od vsega početka se je pokazala ogromna. razlika v tehniki drsanja. Ilirija je CBiatoo prekašala svojega nasprotnika, ki Je bdi nasproti bliskovitim napadom brez moča in sploh ni mogel vprizoriti nobene erruselno zgrajene poteze. Zato je bila igra jrečtaoma enostranska, kajti Zagrebčani eo ee zabarikadirali pred svojim golom in so ce samo branili. Le, kadar so si domači dovolili nekoliko odmora, so precej boječe Džiipadli, so se pa morali ustaviti že pri fcranilcdh, ne da bi prišli do strela. še očitnejša je bila razlika v Igri sami Dočim so Ljubljančani obvladovali »puckc A sugl. strokovni izraz za igralno ploščico) 37 vsaki poziciji ta v največji hitrosti je bilo videti pri gostih pomanjkanje tehnike, ki je pač vezana na popolno obvladanje drsanja. Pri Iliriji smo videli vrsto lepo izvedenih napadov, ko je plošča biiskovito Temala od moža do moža in je akcijo za-Jdiučil oster strel na goL Zlasti pivi napad je krasno kombiniral in kadar je pričel s polno paro. se je zdelo, kakor da bi se igrala mačka z miško. Sploh je bilo ©paziti pri Iliriji znaten napredek, še zmerom so se sicer vrstili bliskoviti solo prodori, vendar ne v tolikšni meri kakor prejšnja leta. Tokrat, so nam pokazali Igro zgrajeno po vsem moštvu, ki je tipična za kanadska moštva, šele v *ej ob-lild je hokej zares igra moštva in ne posameznikov. Tudi taktično .ko precej pridobili. Napade so izvajali iz cbrarrAr. in sicer zmerom s strnjeno trojico kompletne napadalne vrste. Le v ne^rr. so grešili — po izgub.lcni »p^ck« t* nlsj vračali baS prenagljt no. Morda je bil temu kriv žll>ek nasprotnik, ki je bil zadovoljen, da je srečno odbil napad in ni mislil na nasprotno akcijo. Napredek smo opasili tu di v pogledu streljanja. V začetku so bili sicer le nizld streli, ko pa so igrajci Spoznali, d 1 je za te nasprotni vid ar raz-jneroma siguren, so začeli pcJiliatl visoke Strele in so goli padali v redkih presledkih. Najboljši mož domačih je bil Pavletič. V začetku igre se je omejil na razdeljevanje plošče, proti koncu pa je menda hotel gostom pokazati, kaj je solo akrim. V velikem loku dobil zalet in nate tiignil mimo nasprotnikov do njihovega gola, kjer pa s svojimi streli ni imel sreče. V splošnem je prvi napad znatno prekašal drugega. Obramba je imela le malo posla. Kačič je bil lakomen na gole in se je sprehajal v napadu ter prepustil obrambo Pogačniku, ki je svojo nalogo temeljito opravil. Ice v golu je le dvakrat posegel v dogodke. Zagrebški gostfe jo bali v primeru z domačimi skoraj začetniki. V njihovem moštvu so bili najboljši naši stari znanci Slovenci Košak, {Starman in Bajde, četudi so tudi ti zaostajali. Prav priden je bil vratar, ki pa 4>i bil moral imeti deset rok, če bd bil hotel obraniti vse, s čimer so ga nenehoma obsipali nadležni Ilirijani. Prav v črno je zadel, ko je po končani igri izjavil: »Kaj hočem, kad su se lopte red al e kao muhe. Jednu si uhvatil, a druga je več bila u golu! Lepo igra ju dečki!« Gluhak je v eačetku pokazal dovolj sigurnosti pri nizkih udarcih, nasproti visokim pa je bil bnsz moči. Opustiti bo moral napako, da se meče za vsako ploščo in jo skuša odbiti z loparjem namesto da bi češče uporabljal roko. Tako pa je zakrival le spodnjo polovico gola in je gornji del ostal nekrit. Kratek potek Tekma ae je začela z nekoliko zamude ob 10.15. Led je bil gladek kakor ogledalo Jn Je dovoljeval razvijanje polne hitrosti. y prvi tretjini se prvi napad Ilirije nI drugemu napadu. Moštvo se dolgo ni znašlo, naito pa je v 3. minuti otvorii serijo golov Svetic, kateremu sta do odmora pridala Aljančič in Kačič še vsak po enega. V drugi tretjini je šlo zares. Zagrebčani so bili popolnoma potisnjeni v obrambo. V tem delu se je zlasti izkazal prvi napad domačih, v streljanju pa še posebno Gogala. K prvim trem se je pridružilo še 6 nadaljnjih golov po Gogali (3), Mor-bacherju (2) in Pavletiču. Kačič je bil nekoliko preveč ognjevit in ga je sodnik poslal na »hladno", kakor še pozneje v zadnji tretjini. V zadnji tretjini je Grego-rič zvišal najprej na 11 : 0, nato je zabil Gogala še svoj četrti gol, končni rezultat 14 : 0 pa je postavil Kačič z dvema zaporednima goloma. Občinstva je bilo nekaj sto, za začetek sezone dovolj. V začetku druge tretjine je začelo po malem snežiti, proti koncu pa je kar gosto naletavalo in plošča ni več drsela dovolj gladko. Prčič je sicer smučarjev ideal, pri hokeju pa precejšnja ovira. Sodil je z mnogo avtoritete g. Vodl-šek — zadovoljivo za obe strani. Kaj pripravila hokejska Ilirija Hokejska sekcija SK Ilirije je v agilni režiji g. Vodiška pripravila za prihodnje tedne prav pester spored, s pogojem seveda, če se bo toplomer sukal v višinah, kjer se v zadnjih dneh. Tako je za konec tedna, v dnevih 30. in 31. decembra, dokončno sklenjeno gostovanje odličnega hokejskega moštva »Telefon-cluba Romana* iz Bukarešte, ki je trenutno na prvem mestu v Rumuniji. Ekipa, v kateri igra tudi rumunski princ C&nta-cuzenu, je že pred 4 leti nastopila v Ljubljani to je ostal njen takratni nastop našemu športnemu občinstvu v najboljšem spominu. še teden dni pozneje, dne 5. odn. 6. januarja bo prišel v goste celovški ILAC, bivši avstrijski državni prvak v hokeju, ki je tudi že dvakrat nastopil v Ljubljani in bil Iliriji vselej resen ta prijeten nasprotnik. Za njim bo na vrsti, vse to kajpak, če bo temperatura najmanj na ničli, drugi predstavnik iz Avstrije. Villaeher SV iz Beljaka, s katerim je dogovorjeno dvodnevno gostovanje v Ljubljani v dnevih 8. ta 9. januarja. Sredi januarja namerava Ilirija vrniti obisk Avstrijcem ter odigrati po eno re-vanžno tekmo v Beljaku ta Celovcu. Termina 22. in 23. januar pa sta odrejena za finale za državno prvenstvo, v katerem bodo razen Ilirije igrala še tri moštva Iz zagrebškega medkiubskega odbora. Onstran Sotle je vsega šest klubov, ki se trudijo tudi s to športno panogo, so pa po današnjem nastopu enega izmed njih sodeč po kvaliteti še daleč za našim Toda najboljši trije bodo do tedaj vendarle nekaj pridobili v formi in tako se za takrat obeta prav zanimiv hokejski turnir, na katerem bodo v šestih tekmah nastopila štiri moštva — za naslov državnega prvaka. Ilirija je v tej konkurenci skoraj nedosegljiv favorit in bo to tekmovanje imelo v glavnem ta namen, da bi zagrebški klubi dobili nekaj več tekmovalne rutine. Naše športno občinstvo pa sredi zime nekaj lepih športnih prireditev. Upajmo, da nebeški vremenarji letos s tem našim hokejem ne bodo tako krivični, kakor so boli lani! Smučarski klubski dan v Celju Dne 9. januarja 1938 bodo v 'zvedbi vseh smučarskih klubov v Celju tekme za smučarsko prvenstvo Celja in tudi posameznih klubov. Da bodo mogli nastopiti tudi mlajši tekmovalci (stari od 14 do 18 let), bodo imeli posebej določeno progo, dolgo 6 km. Skoki bodo popoldne na skakalnici v Zagradu, ki dopušča skoke do 18 m daljave. Objava rezultatov ln razdelitev daril bo po končanih tekmah v restavraciji Stegu. Nogomet Pred tekmami za zimski pokal Začel© se feodo v nedeljo Z. januarja — Ljubljana bo igrala s Haškom Beograd. 26. decembra, i ljana in Hašk, ki se morata predvsem Samo tukajšnja Jugoslavija je bila pred prazniki še med vsemi, za katero se ni vedelo, ali bo sodelovala v tekmovanju za zimski pokal ali ne. BSK, ki je sprožil ta predlog, je po drugem načrtu nekoliko spremenil propozicije, toda, kakor se je pozneje izkazalo, samo pomotoma. Šlo je za sre čanja med beograjskimi ligaši, med katerimi hoče Jugoslavija v prvem kolu imeti za nasprotnika Jedinstvo. Zdaj je ta nesporazum urejen in tekme za zimski pokal so sklenjena stvar. Začele se bodo s tritedensko zamudo po prvem načrtu, v nedeljo 2. januarja, toda še vedno zgodaj dovolj, da bodo lahko zaključene do začetka spomladanskih tekem v ligi. Razpored tekem v prvem kolu je ostal nespremenjen. Tako se bodo v prvem kolu srečali naslednji pari: BSK — BASK Jugoslavija — Jedinstvo Gradjanski — Concordia in Hašk — Ljubljana. Haiduk in saraievska Slavija sta v tem kolu prosta. Tekme se igrajo po vseh pravilih in pravilnikih JNS. Pravico igranja imajo vsi igralci, ki imajo v svoiih klubih pravico nastopa v prijateljskih tekmah. Vse podrobnosti slede organiziranja teh tekem so prepuščene klubom samim. Beograiski in zaSTebški klubi bodo to uredili lahko ustno, edina dva ki bosta morala imeti pogajanja ore-cej na hitro in pismeno, sta naša Ljub sporazumeti, ali bosta prvo tekmo igrala v Zagrebu ali v Ljubljani. Kočljivo je tudi vprašanje delegiranja sod nikov, glede česar pa se morajo prav tako zediniti klubi sami. Čeprav smo glede brezhibnega poteka teh tekem nekoliko skeptični, ker je bil dogovor kljub vsej dobri volji sklenjen nekoliko »na brzo roko«, upamo vendar, da bodo koristno izpolnile vrzel med jesenskim in spo« mladanskim tekmovanjem v ligi ter tako za igralce prinesle dobre sadove, za nogometno nubliko pa nekaj nadomestila za ligaški spored. Izidi na »zelenem« polju Sušah: Basa, bodo imeli vsega 144 poslancev ali 12 odstotkov in pol. Sovjetska tajna policija GPU, ki predstavlja pol odstotka prebivalstva, je dobila 66 odstotkov, torej skoraj polovico toliko, kakor vw. M 0,iuiiwiii»jdu UjUUlJCUiC. V/Aiug J.AV UiapUOlUV^V, \ bi bila v resnici vsa reč, če bi voda od- njimi tudi posnetka v naravnih barvah •JUTRO« ponedeljska izdaje s 4 Ponedeljek, 27. XIL 1937. Trije slavni zvezdniki v isti filmski opereti V kratkem se nam obeta filmska opereta, o kateri piše ves svetovni tisk, da po svojih uspehih presega še celo priljublje- no »Rosemarie«. »španski bezeg« se imenuje in za podnaslov so ji dali precej splošen naziv »Valček strasti«. V glavnih vlogah igrata Jeanette Macdonaid in Nelson Eddy, dva velika pevca, poleg njiju pa ee pokaže v mojstrski vlogi eden najboljših ameriških karaktemih igralcev John Ba-rymore. Film se odigTava v teaterskem vzdušju ta Macdonaldova ima vlogo slavljeme pri-madone pariške opere, čeprav je še v začetku svoje slave, ve zanjo že ves svet. Za vse to Se mora zahvaliti svoji prirojeni nadarjenosti za petje, še več pa svojemu dobremu učitelju petja. Toda cema, ki jo Nazarov, njen učitelj petja, zahteva, je zelo velika. Po svečanostih na carskem dvoru, kjer je MarcLa — to Ime ima Macdonaldova v filmu —, doživela ogromen uspeh, jo namreč vpraša, ali ne bi hotela postati njegova žena. Marcia, ka še ne ve, kaj je ljubezen, iz hvaležnosti snubca ne odkloni. In potem ae je zgodilo to, kar se v podobnih primerih pogosto dogaja. Spozna se s človekom, ki ga v prvem trenutku vzljubi. Tako nastane v njeni duši boj med ljubeznijo in obljubo, med mlado strastjo in dolžnostjo Kako se ta boj konča? Ne borno vam povedali ,da vam ne izdamo vse vsebine in da vas ne prikrajšamo za užitek, ki ga boste imeli, ko boete film gledali. Rečemo vam samo, da je film po vsebini in po igri vreden mojstrov, ki so ga istvarili, in da boste mnogo izgubih. če si ga ne boste ogledali. Pri filmih, kjer r se ni hotel ločiti od nje, si je izprosil dovoljenje, da ji sme postaviti edinstveno grobnico. Dal je truplo balzaimirati in poloi i v kristalno krsto. Na nekem kraju parka, od koder je posebno lep razgled na morje, stoji mavzolej. V tem mavzoleju je rov, v katerega so krsto spustili z dvigalom Majhen pritisk zadostuje, da dvigne naprava krsto iz rova. Grobnica je tujcem nedostopna. Letala za sto potnikov Pravi vzrok Liadberghovega potovanja v Ameriko Aljehlna bi radi premagali Komaj je dr. Aljehin malo sedel na la-vorike svetovnega šahovskega prvaka, že dobiva od vseh strani pozive velemojstrov ki bi sami radi sedli na šahovski prestol. O Flohru, ki ga je mednarodna šahovska zveza imenovala za svojega oficialnega kandidata za to mesto smo že poročali, da mu je poslal poziv za dvoboj, ki se bo pa vršil šele 1. 1940 — ali pa sploh ne. Računajo s tem, da se bo tudi bivši svetovni mojster Capablanca oglasil s podobnim pozivom, saj je že sporočil, da bi lahko izvršil finančne obveznosti, ki so zvezane s takšnim dvobojem. Oglasil pa se je že sedaj tudi lastnik znanega hotelskega koncema na Semerniku Zimdin, ki je sporočil dr. Aljehinu, da je pripravljen položiti 10 tisoč dolarjev, če bi hotel svetovni mojster sprejeti borbo z estonskim mojstrom Ke-resom. Ta borba naj bi se odigrala že prihodnje leto na Semerniku. Zimdinu pa je šlo v tem primeru bržkone bolj za reklamo za lastna podjetja nego za kaj drugega. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Prvotno so menili, da se Je polkovnik Lindbergh vrnil v Ameriko samo z namenom, da ba preživel božične praznike pri svoji tašči, ge. Morrowi. Kakor pa sedaj poročajo ameriški lieti, ima njegov prihod v domovino še druge vzroke. Neiposredno po njegov etm povratku je družba za zračni promet Pan-American Airways, kakor seno že poročali, poslala osmim podjetjem ki izdelujejo letala, poziv, naj ji pošljejo ponudbe glede letal, ki bi mogla prevažati po sto potnikov in ki bi imela 5000 milj akcijskega radija. Ta letala bi imela nadalje spalne kajute, jedilno dvorano, brzino 200 milj na uro in bi mogla prenašati bremena po 13.000 kilogramov vsakokrat. Pan-American Airways Je obenem sporočila, da je pcslati ponudbe na njenega tehničnega svetovalca, polkovnika Lind-j bergha, ne pa nanjo samo. Med tem je Lndbergh nekoliko ponudb že prejel in jih pregledal. Ali je med načrti dobil že kaj primernega, ni znano. Lsrtočasno je tudi francoska družba Air France naročila prvo letalo, ki bo opravljalo redni zračni promet z Amieniiko. To letalo bo krnelo šejt motorjev, ki bodo razvijaM 1500 k. a. in brzino povprečno 217 milj na uro, po potrebi pa tudi 260 milj. Na severni progi bodo taksna letala prevažala po 20 potnikov, aa južni pa po 40. Ma iimm neveljavnih Ameriški triki za pospeševanje tujskega premeta Mesto Reno v severnoameriški državi Nevaui si je pridobilo svetovno slavo s svojimi posebnimi paragrafi, ki omogočajo ne samo UomačJiom, ampak tudi tujcem ločitve zakonov brez težav. Za tujce zadostuje. cia prebijejo ŠLSt tednov v Renu, potem jim zakon ločijo brez posebnih forma-litet. Mestni očetje Rena so doigo časa gledali z zavistjo, kako so potovali razprti zakonski pari v mesta in mesteca ob mehiški meji, kjer jim je bilo mogoče, da so se ločili po nekoliko urah. Prav tako jim je bilo mogoče, da se v nekoliko urah zopet poroče. Tujski promet v teh mehiških krajih je bil zavoljo tega nad vse živahen. Nevadčani pa so si rekli, da pr.naša takšen tujski promet velike dobičke in tako so se odločili, da napravijo iz Rena takšen ločitveni paradiž. To so napravili s pristno ameriško propagando in kmalu je bilo mesto prenapolnjeno z dvojicami, ki so se hotele ločiti. Ti zakonci so prihajali po večini iz New Torka, Chicaga in Los Angtle-sa oziroma Hollywooda Samo zavoljo njih je bilo treba graditi nove hotele, dohodki iz »tujskega prometa« so bili ogromni. Ta- , ko je bilo še pred nekoliko tedni. Tedaj pa se je zgodilo, da se je neka ga. Dorothy Ferguson Jardineova pritožila na sodišče v Ulinoisu proti svojemu možu Charlesu F. Jardineu in zahtevala, naj nje zakon z njim ločijo, češ da sta se poročila potem, ko se je Jardine ločil od svoje prve žene v Renu, ta ločitev pa da je bila sleparska. Po paragrafih severnoameri- ških držav se morajo v posameznih državah ločiti namreč samo domačini, izjemni paragrafi Rena pa ne morejo biti veljavni, ker se n. pr. nekdo, ki je državljan v Blinoisu, po šestih tednih bivanja v Renu ne more spremeniti v nevadskega državljana. Ulinoiško sodišče se je priključilo tem razlogom in je razsodilo, da so vse ločitve zakonov v Renu za Illinois neveljavne. Tudi v državi New Yorku so kmalu potem razsodili na podoben način in zdi se, da se bodo tudi druge uni;;ske države Izjavile o ločitvah v Renu, da so zanje neveljavne. To je za nevadsko mesto težak udarec, saj se Je razvijalo največ zavoljo svojih posebnih paragrafov. Nevada se bori sicer z novim propagandnim nastopom za svoje pravice, a to ni moglo preprečiti, da bi ne postali tudi najbolj vneti interesenti za ločitev nezaupni. Namesto da bi se dajali sedaj po kratkem postopku ločiti po oblasteh v Renu, se zadovoljujejo rajši z daljšimi procedurami v svojih domačih krajih. Ločitveni paradiž je izgubil svojo privlačnost. ne glede na to, da žive sedaj tisoči mož in žena, ki so se ločil v Renu, v velikem strahu, da jim domače obiasti ne bodo priznale teh ločitev, in se zato boje novih zakonov oziroma se tresejo za usodo zakonov, ki so jih po ločitvi sklenili v Renu. Mestni očetje v Renu si bodo morali izmisliti kakšen drug trik, da bi se dvignil tujski promet v njih kraju. Vsemogočni je danes poklical k Sebi našo ljubo mater, staro mater in teto, gospo Marijo škrabec roj. Pollack Pogreb bo v ponedeljek 27. decembra ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina. C. 11/12., na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 25. decembra 1937. Žalujoča rodbina PIŠKUR In sorodstvo. ar*-*. v ».}> •; .-i- :*-. .V ■v .-.nji 7 'Vv^^i^^t^.^-Ti^^S^ p f ^fifei^ Naš ljubljeni soprog In predobri oče, stari oče, tast in brat, gospod veleposestnik je danes, 23. t. m., po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo 26. t. m. ob 2. ari iz hiše žalosti na domače farno pokopališče. ŽELEZNIKI, dne 23. decembra 1937. Žalujoče rodbine: GLOBOČNIK, BAUER, DEMŠAR - Urejuje Oavonn Kavljen. — Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adolt Riboikat. — Za Narodno tiskarno d. d. kol Usk&rnarja Fran Jeran. — Za knseratni dal ta odgovoren AJoja Novak. — Val v Ljubljani