teto Pivka • L><lrc F ukonj.1, muha - Tomi Irilai Pivka Picus canus z veliko ptičjo muho kožuharico. Spodaj desno velika ptičja rnuha kožuharica Ornithomya avicularia.
ZUNANJI ZAJEDALCI PTIC
Tomi Trilar
V naravi je človeškim očem marsikaj skritega. Kadar opazujemo ptico le redko pomislimo, da se
v njenem perju lahko skriva še precej drugih organizmov. Ce seje človek z izboljšano higieno in pripomočki za pranje in čiščenje uspel otresti zunanjih
zajedalcev, pa so pri pticah to stalni spremljevalci. Zunanji zajedalci ptic so členonožci Arthropoda, in sicer pajkovci Arachnida teržuželke Insecta.
J ZUNANJI ZAJEDALO PTIC
letnik 7. Številka 2. junij 2001
ZUNANJI ZAJEDALCI PTIC
foto Tomi Trilar
Pršice na peruti črnoglavke Sylvia atricapilla.
Pršlce
Mod pajkovci so najstalnejši in najdrobnejši spremljevalci ptic pršice Acarina. Živijo tako na koži in med perjem kol tudi v vseh količkih gnezda. Prehranjujejo se s kožnimi izločki in organskim drobirjem (npr. koščki odmrle kože). V gnezdu so pršice med najpomembnejšimi razkrojevalci organskih odpadkov, med njimi najdemo tudi zunanje zajedalce.
Klopi
Najbolj znani predstavniki pršic so klopi Ixodidae. Do sedaj je znanih več kot 800 vrst klopov, od lega smo jih 13 našli v Sloveniji. Naš najpogostejši je gozdni klop Ixodes ricinus, ki je splošno razširjen. Omenim naj še breguljkinega klopa Ixodes I i vidi is. kije specializiran na življenje vgnezdilnih rovih breguljk Riparia riparia.
Kol pri vseh klopih tudi pri gozdnem klopu poznamo tri razvojne stadije: ličinko, nimfo in odraslega klopa. Ličinke so svetlorjave in imajo tri pare nog. Izležene iz jajčeca so velike od 0.4 do 0.5mm. nasesane krvi pa do Umni in so črne barve z vijoličnim nadihom. Nimfe in odrasli klopi imajo štiri pare nog. kar je temeljna značilnost pajkovcev. za razliko od
žuželk, ki imajo v odraslem stadiju tri pare nog. Nimfe so velike od 1,3 do 1.5 mm in so svetlorjave barve. Ko se napijejo krvi. so črne barve z vijoličnim nadihom in velike od 2,5 do 3mm. Odrasle samice imajo rdečkast zadek in temnorjav ščitek ter so velike od 3 do 3,6mm. Med sesanjem krvi zrastejo do II mm, zadek pa postane svetlosiv. Odrasli samci gozdnega klopa so veliki od 2.4 do 2.8mm. Vse telo prekriva temnorjav ščitek.
Pozno poleti in jeseni odrasle samice odložijo jajčeca, ki prezimijo. Konec pomladi in v začetku poletja se iz njih izležejo ličinke. Ličinke iščejo gostitelje med listjem in nizko podrastjo, zato običajno sesajo na malih sesalcih, npr. miši in voluharice, in na majhnih pticah, ki gnezdijo na tleh. Kot pri nimfah in odraslih klopih je tudi pri ličinkah glavni dražljaj za oprijemanje gostitelja premikanje, drugi dražljaji pa so toplota, oddajanje CO, in vonj kožnih izločkov. Ličinka nato na gostitelju poišče primerno mesto in se prisesa. Sesanje krvi običajno traja en teden. Klop v vsakem stadiju sesa kri le enkrat in to je tudi pogoj za razvoj v naslednji stadij. Nasesana ličinka odpade z gostitelja in se po nekajtedenskem mirovanju med listjem preobrazi v nimfo. Nimfe mirujejo do naslednje pomladi, ko ob zadosti ogreti podlagi zlezejo na rastlinske bilke. Nimfe čakajo mimoidoče gostitelje višje v podrasti kot ličinke in zato je raznolikost njihovih gostiteljev večja. Gostitelji nimf so poleg malih sesalcev in ptic tudi psi in druge domače živali ter človek. Po enotedenskem sesanju krvi nimfe odpadejo z gostitelja. Mirujejo nekaj tednov in se nato konec poletja preobrazijo v odrasle klope. Ti najprej poiščejo partnerja in takoj pričnejo s parjenjem. Samica že med parjenjem, ko naokrog prenaša samca, začne iskati gostitelja. Medtem ko samci zelo redko sesajo, so glavni gostitelji odrasle samice gozdnega klopa srne in jeleni, redkeje tudi mali sesalci, pt!či, psi, ovce, krave in človek. Samica sesa kri okrog enega tedna in nato odpade z gostitelja. Po nekajtedenskem mirovanju odloži do 2000 jajčec.
foto Matija CogaU iti Tomi lr l,)r Nimfa, samec, nenapita in napita samica gozdnega klopa Ixodes ricinus (povečava 15x).
SVfcl PTIC 5
revija Druiiva ¿a opazovanje ir proučevanji* ptic Slovenije DOPPS
ZUNANJI ZAJEDALCI PTIC
R
azvojni krog gozdnega klopa pri nas običajno traja dve leti. ob neugodnih vremenskih razmerah pa tudi tri leta. V odvisnosti od podnebnih razmer se v severnejših predelih razvojni krog lahko podaljša na 6 let.
0
d žuželk ptice zajedajo perojedi Mallophaga. bolhe Siphonaptera, stenice Hemiptera in razni dvokrilci Diptera.
Perojedi
Perojedi in tekuti so majhne brezkrile žuželke, ki so zunanji zajedalci ptic in sesalcev. Perojedi živijo na pticah, tekuti pa na sesalcih. So zelo podobni ušem Anoplura, ki parazitirajo
t
%'V
(« C
■A.
forc romi TfiUf
Samec laseovičje bolhe Ceratophyllus hirundinis (povečava 77x).
izključno na sesalcih, in se od njih razlikujejo po ustnih delih in glavi, kije pri perojedih enako široka kol trup. Ustne okončine perojedov in tekutov so grizala. pri ušeh pa so prilagojene za prebadanje in sesanje.
Poznanih je nekaj manj kot 4000 vrst perojedov in tekutov. Od tega jih v Evropi živi čez 700 vrst, v Sloveniji okrog 500. Perojedi preživijo vse svoje življenje na telesu ptice. Prehajanje iz enega osebka na drugega se pogosto dogodi šele. ko dva osebka prideta v kontakt. Brez gostitelja ne preživijo dolgo. Močno strukturi rana jajčeca lepijo z nekakšno cementu podobno snovjo posamič na perje. Imajo nepopolno preobrazbo, pri kateri je ličinka po videzu skoraj popolnoma podobna odrasli živali, razen seveda po velikosti. Manjkajo ji tudi spolni organi. Ličinke sc hranijo na popolnoma enak način kot odrasle živali. Po treh levitvah prenehajo rasti in se brez vmesnega stadija preobrazijo v spolno zrelo odraslo žival. Ves razvoj od jajčeca do odrasle živali traja od štirih do šestih tednov.
Perojedi so močno hitinizirani, njihovo telo pa je sploščeno od zgoraj. Veliki so od 1 do 3 mm, nekatere vrste celo do lOtnm. So najrazličnejših barv. kar jim pomaga, da se dobro skrijejo med gostiteljevim perjem. Tako je labodov perojed OrnUliobitis ngni bele barve, kobilarjev perojed Ricinus
doHchocepliahis rumene barve, liskina perojeda Lemobollirium alrinn in Fulicoffiila lurida pa sta črne barve.
Glavni del prehrane perojedov je keratin. ki .je v perju, površinskih luskah povrhnjice in lojnatih izločkih kože. Strogo vzelo torej sploh niso pravi zajedalci. temveč čistijo kožo in perje. Za svoje gostitelje kljub temu niso povsem neškodljivi. Kadar se zelo namnožijo, lahko močno uničijo perje in s stalnim vznemirjanjem in draženjem oslabijo gostitelja. Mnoge ptice se redno kopajo v prahu, s čimer sc najlažje znebijo perojedov.
Bolhe
Bolhe so majhne brezkrile žuželke. Kot odrasle se prehranjujejo s krvjo ptic in sesalcev. Predstavljajo enotno skupino, katere izvor še ni popolnoma pojasnjen. Do danes so opisali okrog 1600 vrst bolh. V Evropi živi okrog 120 vrst. V Sloveniji smo našli 52 vrst, vendar jih pričakujemo vsaj še 20.
Telo odrasle bolhe je močno bočno sploščeno in tako ozko. daje videli od spredaj kot tanka črta. Na telesu je mnogo nazaj usmerjenih dlak, ki se lahko združujejo v tvorbe imenovane glavniki. Bolhe dobro skačejo in imajo dolge noge z zelo povečanimi stegenci in parom krempeljcev na stopalcih. Taka telesna zgradba omogoča bolham okretno in hiiro premikanje med dlakami in perjem ter hiter beg pred praskanjem, grizenjem ali kljuvanjem, kar je običajna reakcija gostitelja na srbeče vbode. Ko bolha prebode kožo. vbrizga v rano slino in tako prepreči strjevanje krvi. Bolha
loto Tomi Tril.ir
Pupariona v gnezdu kmečke lastovke Hininclo nistiett (poveriva 9x).
(, ZUNANJI ZAJLLMU.I PIIC
letnik 7, šrcvilka 2, junij 2001
ZUNANJI ZAJEDALCI PTIC
lahko naenkrat poje do 0.005 ml krvi. Ker so njihovi vbodi srbeči, bolha zaradi reakcije gostitelja pogosto prekine sesanje in ga nadaljuje na drugem mestu. Tako lahko v zelo kratkem času zada gostitelju veliko srbečih vbodov. Običajno bolha zaužije en obrok krvi na dan. brez hrane pa lahko zdrži tudi do 18 mesecev.
Samica bolhe začne odlagati jajčeca en dan po prvem obroku krvi. Naenkrat odloži od šest do deset jajčec, nato pa mora spet sesati kri. Običajno ena samica odlaga jajčeca okrog tri mesece. Jajčeca odlaga v gnezdo gostitelja. Samica bolhe lahko odloži od 400 do 500jajčec, pri nekaterih vrstah celo do 1000. Iz jajčec, ki so bledo belorumene barve in velika 0,5 mm. se v štirih do petih dneh izležejo ličinke.
B
olšja ličinka jc na prvi pogled podobna mušji žerki in nima z.ajcdalskih navad odraslih živali, temveč živi v gnezdu ali njegovi bližini ter se hrani z. raznimi organskimi ostanki. Zelo pomemben delež prehrane predstavlja neprebavljena kri iz iztrebkov odraslih bolh. V času razvoja se dvakrat levi. Po dveh do treh tednih sprede 5 do 8 mm velika ličinka kokon. ki ga obda z gradivom iz okolice. Drobci prsti ali peska, dlake, koščki perja in podobno gradivo zamaskirajo kokon in ga mehansko ščitijo. Po tretji levitvi se znotraj kokona ličinka zabubi. Takemu razvoju pravimo popolna preobrazba. Buba je. tako kot ličinka, sprva bledo rumenobela, potem sc prebarva v temno rjavo. Že po osmih do štirinajstih dneh se iz bubc izleže odrasla bolha, ki nato v kokonu počaka na ugodne razmere za izleganje. Odrasla bolha lahko izležena miruje v kokonu tudi vso zimo in iz kokona prileze ob prvi spomladanski toploti oziroma ob povratku ptice v gnezdo.
Odrasle bolhe se začnejo parili takoj, ko zapustijo kokon. Manjši in nežnejši samčki nosijo med parjenjem samičko na hrbtu. Pri tem jo držijo s tipalnicami in dobro razvitim spolnim aparatom. Takoj po parjenju pričnejo bolhe iskati svojega gostitelja.
V naših krajih lahko bolhe glede na njihove gostitelje razvrstimo v 13 ekoloških skupin. Kljub temu. da kar 94 odstotkov vseh do sedaj poznanih vrst bolh parazitira na sesalcih in le (i odstotkov na pticah, pri nas poznamo pet ekoloških skupin bolh. ki parazitirajo na pticah. Dve skupini sta manj specializirani; to so bolhe ptic, ki gnezdijo na tleh, na vodni površini ali tik nad njo in bolhe drobnih ptic pevk, ki gnezdijo v krošnjah dreves, duplih in v grmovju. Tri pa so bolj specializirane, to so bolhe goloba Cotumba ima z enim predstavnikom -golobjo bolho CeratophvUus columbae, bolhe brcguljke Riparia riparia z. breguljkino bolho CeratophvUus sii a kol najznačilnješim predstavnikom in bolhe lastovk, ki
Uy.it Tdith Tnlar
Perojed iz rodu Brueelia ria zadku velike ptičje muhe kožuharice Ornithom/a avicularia (povečava 30x).
parazitirajo na kmečki Hiritndo ritnica in mestni lastovki Dcliclion tirbica, z lastovičjo bolho Ceraiapltiilus hirundinis kot najznačilnejšim predstavnikom.
Stenice
Pri stenicah so pravi zunanji zajedalci ptic in sesalcev le krvosese stenice (družina Cimicidae). Z okoli 80 vrstami so razširjene po vsem svetu. Pel vrst jih živi v Evropi. Najbolj znan predstavnik je posteljna stenica Cime.x lecitilarius. na pticah pa parazitira lastovičja stenica Oeciaais lunmdinis. Kot vsi predstavniki družine krvosesih stenic je tudi lastovičja stenica brezkrila. Ploščato telo je rjasto rjave barve in pokrilo z drobnimi dlačicami. Odrasla je velika od 4 do 5 mm. Zanimivo je, da samice nimajo paritvenih organov. Med parjenjem samec zabode kot nož oster spolni organ med dva člena na spodnji strani samičinega zadka in spermiji nato po telesni votlini potujejo do ovarijev. V Sloveniji je bila do sedaj najdena v gnezdih polha (ilis glis in mestne lastovke, od koder redko zatava na okensko šipo ali celo v stanovanje. Samica odlaga ovalna jajčeca s pokrovčkom v gnezdo gostitelja. Imajo nepopolno preobrazbo s petimi stadiji ličinke, ki ravno tako sesa kri. Med sedemmesečnim obdobjem odsotnosti mestne lastovke ždijo v gnezdu in sc postijo. Preživijo ga le višji stadiji ličink in odrasle živali.
Muhe kožuharlce
Muhe kožuharice Hippoboscidae so zajedalski dvokrilci, ki sesajo kri ptic in večjih sesalcev. Razširjene so po vsem svetu in jih poznamo nekaj več kot 200 vrst. V Evropi živi 28 vrst. V Sloveniji smo do sedaj našli 12 vrst. od katerih dve vrsti živita na sesalcih, ostale pa na pticah.
Telo odraslih živali je močno hrbtno sploščeno in poraslo z
svet ptic 7
revija Druiiva ¿a opazovanje ir proučevanji* ptic Slovenije DOPPS
ZUNANJI ZAJEDALCI PTIC
močnimi dlakami in trni. Na nogah so močni kaveljčki, kar jim omogoča dobro pritrjanje na gostitelja. Imajo tanko dobro hitinizirano sesalo. Pri muhah kožuharicah je opazna težnja po zmanjševanju letalnega sistema, kar sovpada z biologijo njihovih gostiteljev. Pri krilatih vrstah se to kaže kot poenostavljena ožiljenost kril npr. ptičjih muh (rod Orniihoiina). Krila veliko hudournikove muhe kožuharice Craiaerina melbae. male hudournikove muhe kožuharice Crataerinapallida in laslovičje muhe kožuharice Stenepteryx hirundinis so že tako zakrnela, da te vrste niso sposobne leteti in živijo le v gnezdih gostiteljev.
Muhe kožuharice so živorodne. Ličinka ves razvoj s tremi stadiji preživi v maternici podobnem jajcevodu samice, kjer se prehranjuje z izločki žlez. Hranilne izločke deloma skladišči v prebavilu in porablja šele v puparionu. Ličinka je belkasta z izrazito temnimi zadnjimi stigmami. Samica odlaga ličinke tik pred zabubljenjem. V zelo kratkem času se ličinka preobrazi v sodčkasto bubo. imenovano puparion. ki postopno počrni. Puparioni so ovalne oblike, edine opazne strukture so dihalne odprtine na zadnjem delu. Puparioni se bodisi prilepijo na gostitelja bodisi padejo na zemljo ali ostanejo vgnezdu. Velika ptičja muha kožuharica Ornilhonna aviadaria. mala ptičja muha kožuharica Omilhoim afringillina, mala hudournikova muha kožuharica in lastovičja muha kožuharica imajo pri nas dve generaciji v letu. Parjen je poteka na gostitelju. En teden po parjenju samice običajno izležejo prvi puparion. Nadaljnji intervali trajajo od 1 do 8 dni. Samice, ki živijo od 2 do 3 mesece, izležejo nekaj deset puparionov. Vezanost na gostitelje je pri muhah kožuharicah zelo različna. Nekatere vrste, kol so ptičje muhe. parazitirajo na različnih vrstah ptic. Srednje in velike vrste ptic so močneje zaparazilirane kot majhne vrste. Na eni ptici lahko najdemo več vvsv muh kožuharic. Druge vrste so navezane le na določeno vrsto gostitelja. Velika hudournikova muha kožuharica parazitira le na planinskem hudourniku Taclivmarptis nielba. mala hudournikova muha kožuharica na planinskem in črnem hudourniku Apus apus, orlova muha kožuharica Olfersiaftimipeiniis pa le na ribjem orlu Pandi on Imliaetus.
Približno desetina pri nas pojavljajočih se ptičjih muh ima na svojem telesu ali pod krili pritrjene pršice vrste Mvialges unais. nekatere pa perojede iz rodu Brneelia. Pršice in perojedi se z muhami kožuharicami prevažajo od enega gostitelja na drugega in jim ne škodujejo.
Od dvokrilcev omenimo še sokoljo muho Camus apterus. ki je bila v Sloveniji doslej dvakrat najdena na mladičih v gnezdu postovke Falco rinnnnailiis. Sokolja muha se je tako
prilagodila parazitskemu življenju, da ima ne le popolnoma zakrnela krila, temveč tako poenostavljeno zgradbo, dajo s težavo prepoznamo za žuželko.
Vpliv na ptice
ln kako zajedalci in njihovo število vpliva na ptice? Junija 1993 sem v Kranju v enem gnezdu mestne lastovke našel kar 1930 kri sesajočih zunanjih zajedalccv: 1879 lastovičjih stenic in 51 lastovičjih bolh. Povprečno je bilo v 20 gnezdih prisotnih 293 lastovičjih stenic. 79 lastovičjih bolh in 2 lastovičji muhi kožuharici, kar znese 374 kri sesajočih zunanjih zajedalcev. Iz petih gnezd so bili mladiči že speljani, v 14 gnezdih so bili po štirje mladiči in le v enem gnezdu trije mladiči, vendar dopuščam možnost, da seje četrti že speljal. Pri naslednji kontroli gnezd nisem našel niti enega neizleženega legla ali poginulega mladiča. Izjemno veliko število zunanjih zajedalcev, kot kaže. nima večjega vpliva na gnezditveno uspešnost mestne lastovke.
Vsi omenjeni ptičji zunanji zajedalci ne prehajajo na človeka in so zanj neškodljivi. Izjema so le klopi, ki pa tako ali tako niso specializirani samo na ptice. ■ ■ ■
Viri:
t'rilarT., Gogala A., Cogal.i M. (1997): Distribution ofthe swallow bug (Oeciacus hirundinis) in Slovenia, with an unusual finding in a fat dormouse (Myoxus glis) nest.- Acta eruomologica slovemca 5(1): 45-50, Ljubljana.
Trilnr T. (1998): Ectoparasites from the nests of House Martin (Delichon urbica) in Slovenia: I. faunistic Survey.- Acta entomologies slovenica 6(2): 89-98. Ljubljana. Trilnr I. ( I999): ectoparasites from the nests of House Martin (Delichon urbica) in Slovenia: 2. Sex ratio and developmental cycles of Oeciacus hirundinis, Ceratophyllus hirundinis and Stenepleryx hirundinis. Acta entomologica slovenica 7(1): 5-13, Ljubljana.
S ZUNANJI ZAJEDALCI PTIC