Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja »zdaja »Ptujski tednik« zavod s samostojnim finansiranjem OdgovomJ urednik: \nton Bauman Uredništvo m uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 1S6, ćekovnj račun pri Narodni banki Ptuj št 604-19-3-206 Rokopisov ne vraćamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozemstvo 1500 din - Številka 54._PTUJ, 8. SEPTEMBRA 1961_CENA 20 DIN__Letnik XIV Dchiaradto bcoiira|$bc konfcrcncc šelov držav in vlad neblokovskih dežel Konferenca sprejela dva dokumenta: Deklaracijo in izjavo o vojni nevarnosti ter mirovni poziv Konferenca je hila v Beogradu ocl I. rio 6. septembra 1961. da bi izmenjali gledišča o mednarodnih problemih z namenom, da bi učinkoviteje pri.spe\ala k miru in varnosti v svetu ter miroljubnemu sodelovanju med narodi. Šefi držav in vlad omenjenih dežel so se sestali v trenutku, ko se je med- narodni položaj poslabšal, ko je svetovni mir resno ogrožen. L4eleženci te kon- ference, globoko zaskrbljeni za bodočnost miru. izražajoč težnje ogromne xecine ljudi v svetu ter zaxedajoc se, da se v sedanjeni času noben narod ali vlada ne moreta in ne smeta otresti odgovornosti za ohranite\- miru — potem ko «o v aunosferi enakopravnosti, odkritosti in medsebojnega zaupanja razmotrili seda- nje stanje mednarodnih odnosov iri teženj, ki prevladujejo v sodobnem s\etu — izja^ljajo naslednje: Šefi držav in vlad ne- bloki skih dežpl. ki so jim pred očmi krize, k; vo- dijo k svetovnemu spopadu na prehodu od starega reda, zasno- vanega na dominaciji, na novi red. zasnovan na sodelovanju med na- rodi — red, ki temelji na svo- bodi, enakosti in družbeni pra- vičnosti, ki menijo, da imajo di- namični procesi in oblike druž- benih sprememb pogosto za po- sledico, oziroma pomenijo spopad med starim ustaljenim redom in novimi racionalističnimi silami, ki se krepijo v veri, da je trajno mogoče doseči mir samo takrat, če to spoznanje starega jn novega reda privede do sveta, iz kate- rega bo popolnoma izkoreninjena dominacija kolonializma, imperi- alizma in neokolon alizma v vseh njegovih oblikah; ki spoznavajo resnico, da obstajajo v tem obdobju spo. padov v Afriki, Aziji Evropi in Latinski Ameriki resne nevarno- sti, ki ogrožajo svetovni mir m da ni moč izključiti možnosti, da bi nasprotstvo velikih sil privedlo do svetovnega požara; da popolna izkorenitev vzrokov spopadov pomeni izkoreninjenje kolonializma v ^seh njecjovih obli- kah nj sprejetje ter izvajanje po- litike miroljubne koeksistence; da se v skladu s temi načeli v prehodnem m nemirnem obdob- ju lahko postavijo trdni temelji sodelovanja in bratstva med na- rodi, izjavljajo naslednje; I. Še n koli ni vojna grozila s hujšimi posledicami človeštvu kot danes in se nikdar človeštvo ni razpolagalo z večjimi silami za odstranitev vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih odnosov, kot v našem času. Imtperializem slabi. Kolonia'lni imperiji in druge ob'ike tujega zatiranja narodov v Aziji. .Afriki in Latinski Ameriki postopoma izginjajo z zgodovinskega prizo- rišča. Izbojevani so veliki uspehi v borbi mnogih narodov za na- ciona'no neodvisnost in enako- prevnost. Narodi r.^tinske Ameri- ke Je naiprej dajejo v.se večji pri- spevek k boljšan.>u medn-arodnih ondoisov. Tak razvoj še dalje iz- podbujajo velike družbene spre- membe v svetu. Vse to ne pospe- šuje samo konca obdobja tujega zatiranja narodov, temveč posta- ja s tem miroljubno sodelovanje med narodi na načelih neodvisno- sti in enakopravnosti, nujno za njihovo svobodo in napredek. Dosežen je bil ogromen repre- dek v razvoju znanosti, tehnike in sredstev ekonomskega razvo- ja. Izpodbujene s takim razvojem na svetu, ogromna večina i.)udi vse bo'j spoznava, de vojna med narodi ni le anahronizem. temveč tudi zločin proti človeštvu. Ta za- vest ljudi postaja ogromna mo- ralna sile, ki je sposobna, bistve- no vplivati na razvoj mednarod- nih odnosov. Naslanjajoč se na to in na vo- ljo svojih narodov, vlade dezeJ, zastopanih na tej konferenci, od- ločno odklanjajo, kot malodušno in breziperspektivno tezx), da sta vo.jna in »hladna vojne« neizbež- ni, ker to nasprotuje interesom svetovnega napredka. Te v^ade potrjujejo svojo neomajno vero, da je mednarovski spori reševali za /clono mizo in ne mi razvali- nah iinircnili im-st in celili fle- žcl. '-prrmcnjrnih v prali in pe- pel / alomskini f>r(>/:jriii. V katerikoli dnižini v mestu in na р(м|р/г1ј|1, kjer imajo ra- dijski sprejemnik, časopis ali kakrinokoli napredno literatu- ro. so postali pozorni na beo- grajsko konferenco. Razvese- ljiva je v tej zvezi ugotovitev, da jp danes mnogo širši krog našega prebivalstva seznanjen z vsem (loca jan jem v svetu kot je bil prej in ria je bilo ob tej konferenci nešteto odraslih in mladih ver pri radijskih spre- jemni.kili kot sirer. Marsikdo je nestrpno segel po fasopisii. po svojem ali drugem, ker fn je zanimala vsebina govorov na konferenci. Pred televizij- skimi sprejemniki sp je iz ve- čera v лрсег, i/. popol(lne\a v popolilne zbiralo več ljudi kot sicer. Med seboj so po druži- nah več diskutirali o vsebini konference. Imena vodij delp- gacij. predsednikov, cesarjev in kraljev afriških in aziiskih (Ir/av. ki so se udeležili kon- ference. so danes v domovih v Halozah, v Slovenskih goricah, na Dravskem ali Ptujskem po- lju enako znana kot v Beogra- du, Ljubljani, Mariboru itd. Z zanimanjem so naši ljudje po- slušali uvoilni in poznejši gr)- vor predsednika Tita. Z enakim zanimanjem so prisluhnili pri- jetno zvenečemu glasu preva- jalke govorov predsednikov vlad Afganistana, Burme, Cej- lona, Cipra. C»ane. Gvineje itd. Vsaka njihova beseda o mi- ru. orotij, o odpravi jedrskih po- izkusov, o oflpravi Tojne na- ])etosti zaradi Berlina itd. je naletela na odobravanje vseh naših ljudi, od otroka do odra- slega. Večina žena je dobro ra- zumela govor predsednice Cej- lonske vlade S. Baudaranaike. Razveseljive so izjave otrok v prvih domačih nalogah o beo- grajski konferenci, ko se otroci izražajo z besedami delegatov na konferenci, ko brez nadalj- njega omenjajo imena Siroma- ЛО Bandaranaike. Hailr Sela- sie. V Nu. Habib Burgiba. Ga- mal Abdel Naser, dr. .\hmed Sukamo. Džavaharlal Nehru, Kvarne Nkrumah itd. V njiho- vih zvezkih so nalepljene iz ča- sopisov izrezane slikce teh osebnosti in razni zemljevidi, ki prikazujejo lego in obseg dežel, udeleženk konference. Mnogo ljudi v Ptuju se je ude- ležilo predavanj Delavske uni- verze. ki je poskrbela, da so se ljudje po skioptičnih slikah in primernem tekstu k njim lažje spomnili grozot minule vojne in novih vojnih nevarno- sti in bili se glasnejši r zahte- vi po odpravi nevarnosti za no- vo vojno in novih uničevanj človeštva v spopadu med blo- koma. Na predavanje, ki ga je v zvezi s konferenco т Beogra- du organiziral Občinski komite ZKS Ptuj in nanj povabil pre- davatelja iz Ljubljane tov. Voš- njaka, so radi prišli vsi, ki so za predavanje pravočasno zve- deli. Prav tako bodo radi pri- šli na predavanja o vsebini in sklepih konference ljudje po- vsixl. kjer bodo taka predava- nja. Tako bi v občini Ptuj tež- ko našli hišo, kjer ne vedo o konferenci vsaj tega, da se je med konferenco in po njej ne- mirno ozračje vsaj deloma po- mirilo, da je torej uspeh takoj viden in občuten. Jasno je, da je v Beogradu na konferenci zastopana tretjina človeštva od- ločno in glasno izrazila svojo željo in zahtevo po miru, po odpravi kolonializma, po odpra- vi blokovskih tekmovanj v obo- roževanju itd. Na vseh sejah, konferencah, zborih in drugih oblikah zbiranja ljudi v ptuj- ski občini bcxlo v bodoče tudi ljudje diskutirali o vsebini go- vora tov. Tita in govorov dru- gih državnikov na konferenci, o vsebini sklepov in o odme- vu konference v svetu. Vsak uspeh v duhu sklepov konfe- rence br>do z veseljem sprejeli. Tako pa ne bo samo pri nas, v naši občini, ampak po vsej naši domrwini, v vseh deželah, ude- leženkah konference in pri ostalih 2 milijardah člove.^tva, ki je za aktivno koeksisf-nco kot edinim izhodom za današ- nje reševanje sporov in vpra- šanj med državami z raznimi ureditvami in družbenimi siste- mi. Naš zvezni poslanec Zoran Polič je bil gost na konferenci. Ko bo prišel med volivce, jim bo rad raztolmačil svoje vtise s koaferencc. Na njej je bil no- vinar bližnjega dnevnika >Ve- čsra«. ki bo tudi žrtvovai; kak dan za Ptuj za predavanje o konferenci. Tudi ptujski kino bo dobil dnevnik o konferen- ci. ki ga bo zavrtel dopoldne za šolo, ob popoldnevih pa za odrasle. Na vse navedene načine, s ti- skom. radiom in z osebnim sti- kom se bo dalje širil v naši ob- čini duh konference v Beogra- du ki je bila upanje človeštva na odtrnitev vojne nevarnosti in ljudstva v svetu tudi ni v tem razočarald. VJ. Izjava o vojni nevarnosti in mirovni poziv »Konferenca šefov držav aH vlad neblokovskih de- žel je globoko zaskrbljena, ker grozi svetu resen in kritičen položa.j kot še nikoli popre.j z neposredno in zloslutno možnostjo spopada, ki I>i se pozneje skora.jda zaneslji>o razAÎI v s>etovno vo.jno. V tem obdobju atomskega orožja in kopičenja sredstev za množično uničeAanje hi tak spopad in лојпа neogibno pripeljala do pnstošenj, kakršnih doslej ne pomnimo, če že ne do II ničen ja sveta. 2. Konferenca sodi, da .je to katastrofo treba preprečiti in da je zaradi tega neodložno in nujno potrebno, da prizadete strani, posebno ZDA in ZSSR. takoj ustavijo svoje vojaške priprave in ukrepe, ki so jih storile zadnje dni. da ne store nobenih ukrepov, ki bi utegnili otežkočati sedanji položaj ter privesti do nadaljnjega poslab- šanja, da se lotijo mirnega re- ševanja obstoječih nesoglasij med njimi, z dolžnim spoštova- njem načel Združenih narodov, in da vztrajajo pri pogajanjih vse dotlej, dokler sami in ostali narodi sveta ne uresničijo po- polne razorožitve in trajnega miru. 3. Medtem ko danes odlo- čitve, ki vodijo k vojni ali mi- ru. zavisi jo od teh velesil, za- denejo posledice ves svet. Zato so vse države in narodi trajno zainteresirani in Jim .je do tega, da so stališča in postopki veli- kih sil takšni, da omogočajo človeštvu napredek na poti k miru in blaginji, ne pa k usodnemu uničenju. Ker zanes- ljivo ve, da želijo mir, poziva konferenca predsednika ZDA in predsednika ministrskega sveta ZSSR, da čim hitreje sto- pita v neposredni stik, da bi odstranili nevarnost, ki grozi, in ohranili mir. 4. Konferenca izraža resno upanje, da bodo vsi narodi, ki niso tukaj zastopani, zavedajoč se skrajne resnosti položaja, po- slali podoben poziv vodjem omenjenih sil ter s tem izrazili in poudarili željo in odločnost vsega človeštva, da dočaka uresničitev trajnega miru in varnosti ra vse narode. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 8. SEPTEMBRA 1901 DEKLARACIJA BEOGRAJSKE KONFERENCE (Nadaljevanje s 1 strani) pritisk ah vsiljevanje svoje vo- lje. lil. Zbrani šefi držav in vlad jzven- blokov&kih de¿e] ne dajejo kon- kretn h predlogov га reševanje vseh mcdnarodn h sporov, posebno ne sporov тгч1 obema blokoma. Predvsem želijo opozorjti na tiste pereče probl»mp sedanjega òasa, ki jih je treba h tro rešiti, ne da bi povzročili nepopravljive posle- dice, Pri tem posel>ej poudarjajo, da je nujno treba okrepiti občutek odgovornosti in realizma pri re- ševanju pusamezn h problemov, ki izvirajo iz različnosti družbenih sistemov. Izvenblokovske dežele, zastopa- ne na tej konferenc', ne stremijo po ustanovitvi novega bloka, niti ne morejo biti blok. Te dežele iskreno žel jo sodelovati z vsako vlado, ki želj prispevati k utrdit- vi zaupanja in mru v svetu, m to toliko bfjlj, ker se zavedajo, da sta mir jn trdnost v svetu v znatni meri odvisna od medse- bojn h odnosov velikih sil. Zavedajoč se tega, udeležcnci konference ničelno menjjo, da se rnorajo velike sile bolj odločno zavzeti za re.ševanje posameznih problemov s pomočjo pogajanj in pr; tem pokazati potrebno kon- struktivnost ter pripravljenost, da dosežejo vzajemno spremenlji- ve in z8 svetovni mir koristne re- 9 tve. Udeleženci konference menijo, <3a je v sedanjih pogojih obstoj in miroljubna aktivnost :zvenblo- kovskih dežel eden izmed pomem- bnih čin teljev za ohranitev miru na svetu. Dežele udeleženke menijo, da je neobhodno potrebno, da izven- blokovske države sodelujejo pri reševanju nerešenih mednarodnih vprašanj, k se nanašajo na mir in varnost v svetu, kajti sleherno izmed njih zadevajo ti problemi in nobena do nj h ne more biti ravnodušna. Te dežolc menijo da pomeni na- daljnje širjenje nevezanega ob- močja na svetu edino mozno in nujno alernat-vo usmeritvi na poDolno blokovsko razdel(ev sve- la in zaostrovanje politike »hlad- ne vojne«. Izvenblokovske dežele so ohrabrujoča opora vsem naro- dom, ki se borijo za .svojo de- jansko neodv snost in enakoprav- nost. Udeleženci konference .so pre- pričam, da bedo novoosvobojene dežele nadalje prispevale k zožitvi področja blokovskih nasprotij m É tem ohrabrile težnje, katerih sm.ter je utrditev m.ru m- po- speševanje miroljubnega sodelo- vanja med neodvisnimi in enako- pravnimi narodi. 1. Udeleženci kotiference ob tej pnložnosti svečano potrjujejo svojo podporo »Deklaraciji o da- janju neodvisnosti kolonialnim deželam in narodom«, ki je bila sprejeta na petnajstem zaseda- nju Generalne skupščine OZN, m priporočajo, da kolonializem ta- koj brezpogojno, popolno m do- končno likvidirali. Sklenili so, da SI bodo skupno prizadevali, od- straniti .vse oblike neokoloniali- zma in imperialistične domina- cije v vseh njunih oblikah in manifestacijah. 2. Udeleženci konference zah- tevajo, da takoj prenehajo oboro- žene akdje in represivni ukrepi kakršnekoli vrste, ki .so naper- jeni proti odvisnim narodom, da bi jim tako omogočtli, da v miru in svobodi uživajo svojo pravico do popolne neodvisnosti tn da se spoštuje integriteta njihovega nacionalnega ozemlja. Vsaka po- moč, ki bi .jo katerakoli dežela dajala kolonialni sili za tako za- tiranje, je v nasprotju z usta- novno listino OZN. Ko globoko spoštujejo teritorialno nedotak- ljivost. se dežele-udeleženke z vsemi sred.stvi upirajo kakršnemu koli poskusu anektiranja s strani drugih držav. 3. Dežele udeleženke sodijo, da je borba alžirskega ljudstva za svobodo, samoodločbo, neodvis- nost in nedotakljivost nacional- nega ozemlja, vključno Saharo, pravična in nujna ш .so odlo- čene nuditi alžirskemu ljudstvu vso možno podporo in pomoč. Šefi držav -n vlad izražajo posebno zadovoljstvo, da na tej konferen- a Alžirijo predstavljajo legitimni predstavniki, predsednik začasne vlade alžirske republike. 4. Države-udeleženke 'konfe- rence z veliko zaskrbljenostjo opozarjajo na razvoj dogodkov v Angoli in na nedopustne repre-^ sivne ukrepe, ki jih proti angel- skemu ljudstvu izvajajo portu- galske kolonialne oblasti, ter zthtevajo, da takcg koiiča prelivanje krvi" angolskega ljud- stva in da vse miroljubne deže- le. posebno članice OZN, angel- skemu ljudstvu .pomagajo, da bi brez odlašanja doseglo svojo svo- bodno in neodvisno državo, ' 6. Udeleženci konference zah- tevajo, da se francoske oborože- ne. sile takoj umaknejo s gelot- nega tuniškega ozemlja v skladu z ligitimnimi! pravicami Tunisa po popolni nacionalni .suverenost. 7. Države, udeleženke konfe- rence zahtevajo, da se ne pono- vijo tragični dogodki v Kongu. Sodijo, da je dolžnost .svetovne skupnasti, da tudi .dalje.stori vse, kar je v njfni moči. da bi- odpra- vili pc.sledice in preprečili vsako bodočo tujo intervenajo v tej mladi afriški državi. Kongu je treba omogočiti, da. svobodno krene po. poti ,svmeni politika rasne diskriminacije kjerkoli po svetu resno kršitev ustanovne listine OZN in splošne deklaracije o- pravicah človeka. 9. Dežele udeleženke svečano izražajo svojo absolutno spošto- vanje pravic etničnih in venskih manjšin do zaščit, posebno pa pred zločini genocida ali kakršne- koli druge kršitve n.jihovih a4novn:h ljudskih pravic. 10. Udeleženci konference ob- soja.io imperialistično politiko na Srednjem vzhodu in izjavljajo svojo podporo popolni upostavitvi vseh pravic arabskega ljud.stva Palestine, v soglasju z ustanov- no listino in resolucijami Zdru- ženih narodov. 11. Države udeleženke sodijo, da pomeni upostavitev in vzdr- ževanje tujih vojnih oporišč na področju drugih držav, posebno če je to proti volji teh narodov, grobo kr.šitev suverenosti priza- detih držav in dajejo polno pod- poro deželam, ki «fremijoza opu- Rtivi.ip.^ teU^oporišč,! Udeleženke konference pozivajo di'žave, kjer so ta tuja oporišča, naj resno prouče možnosti za njihovo od- pravo, kar bi prispevalo k .miru na §vetu. 12. Udeleženko konference tudi priznavajo, da severnoameriško vojaško opori.šče v Guantanami na Kubi, proti kateremu se upi- rajo kubanska vlada in ljudstvo, krni suverenost in teritorialno nedotakljivost te dežele. 13. Udeleženci konference zno- va potrjujejo svoje prepričanje, )a) da imajo vsi narpdi pravico do enotnosti, samoodločbe in ne- odvisnosti, na podlagi katerih odločajo o svojem političnem statusu in svobodno hodijo po poti ekonomskega, družbenega in kulturnega razvoja, brez za- straševanja ali zaprek; b) da vsi narodi lahko zä ures- ničitev svojih lastnih- smotrov razpolagajo svobodno .s. svojimi naravnimi viri bogastev, da pa to ne gre na škodo kakršnihkoli obveznosti, ki izvirajo iz medna- rodnega e.konomskega sodelova- nja, zasnovanega na načelu vza- jemne koristi in mednarodnega prava. V nobenem primeru neki narod ne sme ostati brez lastnih sredstev za življenje. 13. Države udeleženke so pre- pričane, da je treba spoštovati pravico Kube in vseh narodov, da svobodno izbirajo svoje poli- tične in družbene sisteme v skladu s svojimi razmerami, pcf-¿ trebami in okoliščinami. ■ 14. Države udeleženke so od- ločno proti slehernemu zastrašei- vanju, vmešavanju ali-interven- ciji v pravici samoodločbe naro- dov, vključno s pravico do kon- struktivne in neodvisne politike, katere smoter je doseči in ohra- niti lastno suverenost. 15. Dežele udeleženke sodijo, da je razorožitev imperativna nujnost in najbolj nujna naloga človeštva. Po enotni oceni udele- žencev konference je temeljito reševanje problema, ki je postalo pereča potreba pri sedanjem sta- nju oborožitve, mogoče edino v splošni popolni razorožitvi pod strogo mednarodno kontrolo. 16. Šefi držav in vlad poUdar- jejo. da je treba v splošno in po- polno razorožitev vključiti tudi odstranitev oboroženih sil, oboro- žitve tujih oporišč, proizvodnjo orožja kakor tudi ustanov m na- prav za vojaški pouk. razen za potrebe notranje varnosti; da je treba vključiti v i>opolno prepo- ved proizvodnje, posedovanja in uporabe tudi jedrsko termonu- kleamo. bakteriološko m kemično orožje. 17. Države udeleženke poziva- jo vse države, pas^bno pa tiste, ki raziskujejo vesolje, da se za- vežejo, da bodo izkoristile vse- mirsTog:>dbo o splošni, in. popolni razorožitvi, da bi tako rešile človeštvo. pred strahctajTH vojne . in. os\obodile energijo ter . sredstva,, ki .jih se- daj trosijo za oborožitev, za mir- ni ekonomski in družbeni napre- dek vsega človeštva. Države ude- leženke prav tako sodija, da a) morajo . biti izveblokovske dežele zastopane v bodoče na vseh konferencah za ra- zorožitev; b) vse razprave o razorožitvi morajo biti pod pokrovitelj- stvom Združenih narodov; c) .splošna m popolna razoroži- tev mora biti zagotovljena z učinkovitim sistemom in- špekcije in kontrole. v ustrezna telesa pa morajo biti vključeni določeni člani Izvenblokovskih držav. 19 Udeleženci konference me- nijo, da je nujno potrebno čim- prej skleniti pogodbo o prepo- vedi vseh jedrskih in tejmonu- klearnih poskusov. Zato je nuj- 'nb,'da se takoj začnejo pogaja- 'nîa,^Ôddisl'posebej ali pa kot del pogajanj o splo.šni razorožitvi. Medtem pa je treba upostaviti moratorij nad poskusi z atom- skimi orožji, ki ga morajo spo- štovati vse države. 20. Udeleženci konference predlagajo, naj Generalna skup- ščina OZN na prihodnjem zase- danju siprcjme resolucijo o skli- canju jzrcdnega zasedanja Ge- npralne skupščine Združenih narodov, ki bi bilo posvečeno razpravi o razorožitvi, ali pa naj skličejo svetovno konferenco o razorožitvi pod pokroviteljstvom Združenih narodov, ki bi izpod- budila delo za splošno razoroži- tev. 21. Udeleženci konference so- dijo, da si je treba prizadevati, da bi odpravili ekonomsko ne- enakost, ki je dediščina kolonla- lizma in imperializma. Sodijo, da je nujno, da .s pomočjo po- S'pešenega ekonomskega, indu- strijskega in kmetijskega razvo- ja odpravijo vse širšo brezno med življenjskimi standardi ma- lega števila gospodarsko razvi- tih in številnih gospodarsko manj razvitih dežel. Udeleženci konference predlagajo, da se ta- koj ustanovi in začne delovati sklad OZN za kapitalni razvoj. Strinjali so se v tem, da je treba zahtevati pravične pogoje trgo- vanja za ekonomsko manj raz- vite dežele. Posebno si je treba konstruktivno prizadevati, da bi odpravili pretirane fluktuacije v trgovini s surovinami in ukinili omejitve, ki negativno delujejo na trgovino ter dohodke dežel, ki se šele razvijajo. Na splošno ude- leženci konference zahtevajo, da plodove znanstvene in tehnolo- ške revolucije uporabijo na vseh področjih ekonomskega razvoja, da bi tako pospešili uresničenje mednarodne družbene pravice. 22. Dežele udeleženke pozivajo vse države, ki se razvijajo, da učinkovito sodelujejo na gospo- darskem in trgovinskem pod- ročju, da bi se tako lahko uprle politiki pritiska na екопот.чкет področju kot tudi .škodljivim re- zultatom, ki bi l^ko bili sad ekonomskih blpkov razvitih de- žel. Te države pozivajo víe de- žele. ki se šele razvijajo, da čim- prej iikličejo mednarodno konfe- renco, na kateri bi obravnavale svoje skupne interese in dosegle sporazum o sredstvih in načinu odpravljanja ovir za svoj razvoj. Razpravljale naj bi in dosegle soglasje o najbolj primernih ukrepih, ki bi jim zagotovili eko- nomski in družbeni razvoj. 23. Dežele udeleženke konfe- rence izjavljajo, da morajo tiste države, ki dobivajo ekonomsko in tehnično pomoč, uživati pravico, da odločajo o tem, kako jo bodo uporab'le, ter da same izdelajo načrte in določijo prioriteto v skladu s svojimi potrebami. 24. Dežele udeleženke sedijo, da je nujno, da najde Generalna skupščina OZN z revizijo Usta- novne listine način, kako bi re- šila problem povečanja članstva v Varnostnem in Ekonomsko-so- cialnem svetu, da bi .sestavo in delovanje obeh najvažnejših or- ganov Generalne skupščine vskla- dili s potrebami te organizacijo in z razširjenim članstvom v Združenih narodih. 25. Enotnost te svetovne orga- nizacije in zagotovitev učinkovi- tosti njenega dola nujno terjata, da poiščejo ugodnejšo strukturo sekreteriata OZN pri čemer je treba upoštevati, da bodo soraz- merno zastopana vsa področja. 26. Dežele udeleženke konferen- ce, ki priznavajo vlado LR Kitaj- ske, priporočajo, da Generalna skupščina na prihodnjem zaseda- nju siirojme predstavnike vla- de LR Kitajske kot edine za- konite predstavnike te dežele v Združenih narodili. 27, Dr/avo, ki sodelujejo na kcmforiMici, sodijo, ])1(мпа Berlina. .^(»fi dr/a v ill vlad izvenblo- kovskih (Iržol so skliMiili, da se ta (Ickinrncija izrcW'i Združenim narodom in sporcx'i vstjn drža- vam. članicam to svetovne or- ganizacijo. To deklaracijo bo- do ^o=1a]i tudi vsem drufrim državam. Dežele udeleženke beograjske konference. zaposlenll prHIglu z živili? v okviru ukrepov za varovanje zdravja, da se zavaruje zdravje potrošnikov in da se ne bi pre- našale nalezljive bolezni, predvi- deva zakon obveizne, obdobne preglede vseh, ki so zaposleni neposredno pri delu z živili. Splošno znano je. da se mnogo bolezni nalezemo potom hrane, ki jo uživamo. Nosilci bolezni so klice, njihov vir pa je bolnik, ali oseba, kj preboleva bolezen, lahko pa tudi človek, ki je bil v stiku z bolnikom in je nalezei od njega klice, ki njemu samemu ne ško- dujejo, lahko pa povzroč jo bo- lezen pri drugem. Take ljudi ime- nujemo kliconosce. Pred nastopom ali najpozneje 14 dni po nastopu službe in nato vsakih šest mesecev mora b ti pregledano strežno osebje v trgovinah z živjli, v mlinih, mle- karnah, klavnicah, pri vodovodu, v vinskih kleteh, pri perutnini, v zbiralnih m predelovalnih obratih sadja ter strežno in ku- hinjsko o.seb.>e gostiln raenz. pe- karn, slaščičarn, internatov zdrav- stven h zavodov, gospodinjske pomočnice in podobno. Pri takem pregledu iščemo znake obolenj kože, gnojna vnet- ja. bolezni oči, pljuč, črevesja, pa tudi spolne bolezni. Gotove bolezni lahko ugotovi zdravnik že ob pregledu, druge, posebno кИсопо1Це pa pokažejo šele pre- iskave krvi, blata in seča v labo- ratorijih. Za naše področje opravlja te preiskave mariborski okrajni higienski zavod. Zato dòl^ivamo izv'de približno po enem tednu po odvzemu. Vsi iz- vidi se vpišejo v zdravstveno legitimacijo, ki jo dobi delavec živilske stroke po prvem pregle- du in jo spravi podjetje. S takimi ukrepi ščiti javna zdravstvena služba državljane pred okužbo preko zdravil. Preglede pri živilcih zaposlenih opravlja higienska postaja ptuj- skega zdravstvenega doma v prostorih železničarske ambulan- te na Ormoški cesti v Ptuju vsak dan od 7. do 12. ure, Vse inform.^cije dobite na telefon 202. Dolžnost vseh prizadetih delo- dajalcev je, da poskrbijo za pra- vočasne preglede svojih dclavcev. Hig'enska postaja Ptuj ZAKLAD V DIMNIKU v nekem starem, neuporabnem dimniku v stropu svoje spaJnice .i« dvanajstletni Mihael B-ìrry iz mesteca Victor v državi New York nHŠe' majhno leseno škatlico. V njej so ležali zlatniki v vrednosti 800 do'erjev Ob pogledu na ta majhen /eklad se je Michaelov oče opomnil svoje babice, ki je pred petdesetinti leti imö'a navado prgi^^ ti prrti stropu in'reči: »Tu zcipr-i.) leži zlato!« Takrat so m°- i:'i!i. da stara zrna ni povse'in nori- ma !n a. Nekaj kratkih s kmetijskega kombinata Ptuj Kmetijski kombinat Ptuj, ki; obsega nekaj nad 4.000 ha povr-1 šine in zaposluje nad 1,300 ljudi, je iiajvečji-socialistični kmetijski obrat v.občini Ptuj, ki si ob vsej sodobni agrotehniki prizadeva doseči zgledne hektarske donose v poljedelstvu, sadjarstvu in vi- nogradništvu ter kvalitetno vzre- jo goveda in svinj za zakol in za vzrejo. V svoji prostranosti, od Pragerskcga do Hrvatske meje ima vrsto problemov, ki jih uspešno rešuje in premaguje vse začetne razvojne težave kmetij- skega obrata, ki .se še ne more v celoti otresti sledov prejšnje raz- drobljenosti kmetijskih površin in pomanjkanja potrebnih gospo- darskih poslopij, naprav, strojne- ga parka in strokovnega kadra. V svojih breskvinih nasadih pri Ptu.iu je pridelal letaš kombinat Ptuj do 30 vagonov prvovrstnih breskev, ki so bile večinoma raz- prodane na domačem trgu, ker inozemski trg ni ponujal ugod- nejše odkupne céne. Z vso skrbnostjo za breskvin na.sad, z obilnim gnojenjem, z večkratnim škropljenjem in varo- vanjem pred vsemi škodljivimi pojavi, je sadjarski obrat Štuki zaslovel daleč po svetu in je de- ležen vsega priznanja tudi vseh domačih sadjarjev, ki vidijo da je skrbna nega sadovnjakov vsa- ko leto bogato poplačana z obil- nim, lepim in zdravim sadjem, po katerem je v domovini kot v ino- zemstvu veliko povpraševanje. Letos bo v sadonosnikih Kme- tijskega kombinata Ptuj nad 60 va- gonov pridelka kvalitetnih jabolk, kar so tudi planirali za letošnjo letino. Največ bodo imeli bobrov- i ca. zlate pramene in jonatana. Sadovnjake so letos vsaj 10 krat škropili z motornimi .škropilni- cami, zato sta drevje in plod zdrava. Na 400 ha vinogradniški povr- šini pričakuje letos Kombinat Ptuj razmeroma enako trgatev grozdja kot lani. Nekoliko mu je škodovalo deževje v času cve- tenja trte. Predvidevajo pridelek vsaj 8000 hektolitrov sladkega mošta. Trgatev bodo opravili s svojimi ljudmi. Deloma jim bodo v pomoč tudi šole s starejšimi učenci. Lansko leto so jim učenci v trgatvi mnogo pomagali, zlasti pri trgatvi sadja. Velike stiskalnice v Pt-)dlehniku, Zavrču in na Vurberku so že pri- pravljene na veliko akcijo. V bodoče bodo razširili vino- gradniške površine in rekonstru- irali nekaj sedanjih vinogradov, oboje na skupnih 110 ha v Ha- lozah na območju Zavrča in Pod- lehnika. Za ta dela bodo pora- bili nekaj nad 56 milijonov di- narjev. Elaborati za rekonstruk- cijo so že gotovi. Trganje hmelja na površinah Kmetijskega kombinata Ptuj, pri obratih Kidričevo, Zavrč, Sobe- tinci in Pragersko je že konča- no. Letošnji pridelek — okrog 2.000 kg po hektarju — je lepši od pridelka prejšnjih let. Skupni letošnji pridelek hmelja je okrog 90.000 kg in je vsega odkupil »HMEZAD« Žalec. Letošnje leto je v svetovni hmeljski krizi menda zadnje leto in bodo v bo- doče zopel ugodnejše cene га hmelj, kot so bila zadnja leta, V letošnji zimi bo za delavce Kombinata Ptuj več tečajev in seminarjev za strokovno izobra- ževanje, poleg tega pa se bo več delavcev udeleževalo predavanj in tečajev pri delavski univerz] in v Sindikalni politični šoli. Glavna skrb kombinata je usposobiti svoje delavce, da bodo strokovno delo obvladali in da bodo znali tudi dobro upravljati svoje obra- te in pravilno deliti dohodek, ki ga bodo s skupnimi močmi ustvarili. Med prvimi objekti, ki jih bo poleg hlevov za svinje in govcKlo še gradil kombinat, bodo tudi delavnice za popravilo kmetijskih strojev z vseh obratov, ki jih bodo opravljali pri kombinatu za- posleni delavoi. Vzdrževanje strojnega parka in popravila bodo v lastnih delavnicah hitrej- ša in cenejša kot so sedaj pri raznih servisih. V Domavi in v Kidričevem je zgradil kombinat 2 stanovanjski zgradbi po 6 stanovanj za svoje člane kolektiva. Taki stanovanj- ski zgradbi nameravajo graditi še pri Lovrencu in v Sobetincih. Stanovanjsko vprašanje za člane kolektiva, ki niso doma z območ- ja obratov in še nimajo stano- vanja, pa tudi za druge, ki rabi- jo stanovanje, je še vedno pereč problem, ki ga skuša kombinat reševati v koraku z drugimi vprašanji. Kmetovalci z območja obratov Kmetijskega kombinau Ptuj, vneto spremljajo vsako dela na obratih agrotehnične ukrepe, sredstva, ki se za nje rabijo in njih učinek in mnogi radi pri- hajajo k strokovnjakom kombi- nata pa nasvete. Mnogi vprašu- jejo za seme, ki ga kombinat dobavlja kmetijskim zadrugam in tam ga lahko dobijo vsi, ki se zanj zanimajo. Prava zanimivost za okolico obratov kombinata so silos-kom- banji, ki kosijo silažne rastline in jih režejo ter spravljajo na avtomobile, traktorje in traktor- ske prikolice ter jih odvaža.jo v silose obratov za prehrano živi- ne PTUJ, DNE 8 SEPTE^iBRA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Te dni v občini Danes, 8. septembra 1961. bo ob 18.50 seja upravnega odbo- ra Delavske univerze Ptuj. Na seji bo razprava o dopolnitvah programa o izobraževanju za obdobie 1961 62 in o ncrvejn ■pravilniku i^elavske univerze ^tuj. V nedeljo, 10. septembra 1961, bo ob 8. uri zjutraj v Delav- skem klubu v Ptuju, Ormuška cesta 2, ustanovni občni zbor nove sindikalne podružnice obrtnih delavcev in vajencev, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnih mojstrih na območju občine Ptuj. .Vova sindikalna podružnica bo imela v svojih vrstah nad sto članov sindikata in bo raz- deljena na pet sindikalnih grup. Tako bodo formirane .>in- dikalne grupe za kovinsko stro- ko, za lesno stroko, za sliko- pleskarsko in lončarsko stroko, za brivsko frizersko stroko, za oblačilno ter razne druge stro- ke. x\'a čelo sindikalne podružni- ce bodo izvolili izvršni odbor, na čelu sindikalnih grup pa bodo odbori sindikata sindikal- nih grup. Na* obenem zboru bo sprejet program bodočega de- la. Po končanem zboru si bodo udeleženci ustanovnega občne- ga zbora ogledali muzej na gradu. V torek. 11. septembra 1961, bo ob 14. uri v sejni sobi De- lavskega kluba Ptuj, Ormoška cesta 2 redno posvetovanje s predsedniki sindikalnih podruž- nic prosvetnih delavcev. Na po- svetovanju bo glavna razprava o nalogah v zvezi s pripravami in izvedbami letnih občnih zbo- rov sindikalnih podružnic pro- svetnih delavcev. V sindikalnih podružnicah prosvetnih delavcev so se že pričele prve priprave na letne občne zbore, ki br>do na ob- močju občine Ptuj v času od 1. oktobra in do 20. oktobra. Pred občnimi zbori bodo se- stanki^ članov sindikata po .»o- lah. Va teh sestankih borio na vsaki šoli izvoljeni odbori sin- dikata prosvetnih delavcev, ra- zen na tistih šolah, kjer obsta- ja samostojna sindikalna po- družnica. Letošnji občni zbori sindikal- nih podružnic prosvetnih de- lavcev bodo vsebinsko bogatej- ši od*dosedanjih, saj so se sin- dikalne podružnice prosvetnih delavcev v tem letu močno uve- ljavile skoraj, na vseh šolah. V sredo. 6. septembra 1961 se je sestalo na seji predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj v zvezi s pripravami na prvo skupno sejo Občinskih sindikal nili svetov Varaždin- Ptuj-Cakovec. ki bo v soboto, 16. septembra 1961 v Ptuju in v zvezi s pripravami na delov- no konferenco sindikatov ptuj- ske komune, ki bo v Ptuju v sredo. 20, spptembra 1961. F. R. Novo turistično društvo Ze dalj časa se sliši med l jud- mi obpesnibkih krajev in p e- delov na obronkih Slovenskih goric. t. j. (mI Tibolc pa do Most- ja in še naprej želja, da bi v tem predelu ustanovili turistič- no društvo, še posebno se za to zanimajo prebivalci iz Zamene Ш iz okolice. Torej turistično društvo v Zamencihr* Bržkone — da' V Zamencih so za delovanje turi- stičnega društva res zelo dobri in ugr>dni pogoji. Niso sicer na najvišji geografski točki ob Pesnici (ker je tam v neposred- ni okolici nekaj višjih tr>čk), pač pa so Zamence dostopnej- še s ceste. Ustreza tudi hrib, od koder je pogled na pesniško spodnjo in del zgornje doline, na vse Haloze. Roč. Pohorje, Ptujsko in Dravsko polje ter na del severozahodnega dela Slovenskih goric. Tu pa ni vprašanje zgolj raz- gled. ampak še nekaj važnejše; ga, a to je >Camping<. ki si bi ga to društvo napravilo. Za to so izredni pogoji. Na primer v letnem času je prijetno kopa- nje v čisti in zdravi vodi poto- ka Rrnice, v zimskem času pa primerno drsališče, smiičališče in drugo. Na iistajiovitev TD se v Za- mencih in okoliških vaseh z vso resnostjo pripravljajo. Pred- vsem o tem diskutirajo v raz- nih organizacijah in društvih ter se pripravljajo celo na prvi sestanek iniciativnega odbora, ki bo že to nedeljo, 10. septem- bra 1961. Z vsem srcem pa pričakuje- jo, da jim bodo tu pristopila v pomoč sé druga tovrstna lini- štva. organizacije. ljudska oblast in predvsem člani ptuj- skega Turističnega društva. Prebivalci iz Zamene in oko- lice imajo za to mnogo volje in smisla: so tudi gospotiarsko napredni, in bo to le še v večjo korist skupnosti in omenjene- mu društvu. Ni dvoma, da bo novousta- novljeno društvo doseglo lepe uspehe ter da bo vsestransko delalo za razvoj turizma, isto- časno pa tudi za olepšavo kra- ja. To bo vse dosegljivo, če bo- do društvo vodili sposobni, (Nadaljevanje na i. strani) OIIS*Ki!!rOllllllr.FfiD|ilZ№ Minulo nedeljo, 5. septembra smo Dornavi pokopali dr. Fra- nja Žgeča, profesorja in znanega naprednega slovenskega pedago- •škega pisatelja, ki se je s svojimi deli uvel.javil zlasti v letih 1924— 1958. Po osvoboditvi je začel bo- lehati v tolikšni meri, da ni mogel več pisati, čeprav >p njegov bor- beni duh vztrajno kljuboval trdo- vratni bolezni skoro do zadnjih dni zi\(jenja. Na pogreb sta prišla iz Ljub- ljane dr. Jože Potrč, zvezi.vi po.^!a- nec, član CK ZKJ m Vladko .Maj- hen, član Izvršnega sveta LKS in predsednik sveta za solstvo LHS, iz Mav-ibora pa Albert Žerj-av kot predstavnik Zveze pedagoških dru stev Slovenije ter republiški po- s anec Ivan Kranjčic. Iz Ptuja so se udeležili pogreoa Janko Voyri- nec, sekretar Občinskega komite- ja ZKS, Lojzke in Jože Stropnik, predsednica Občinskega ljudskega odbora Ptuj in direktor ptujskih strokovnih šol, Branko Goijup, predsednik Občinskega odbora SZDL Ptuj. godba na pihala -)Slo- bode« Ptuj, direktor telef. nad- zorstva Ptuj Alojz Cucek, pred- stavniki množičnih organizacij in društev iz Dornave, svojci pokoj- nega dr. PYanja Zgeča ii.i vascani. Od pokojnega so se ob odprtem grobu poslovili Stane Korpar iz Domare, .Albert Žerjav, profesor v Vzgojni svetova niči v Marinoru in dr. Jože Potrč. Govornik Albert Žerjav je med drugim dejal; »Dr. Franjo Zgeč se je rodil v kmečki hiši leta 1896. v Dornavi. Kot nadarjen yamnazijec se je udeležil prve svetovne vojne na rusk-i fronti, kjer se je zanimal za družbeno-politične spremembe, ki so se pred in po oktobrski re- volucl.ii dogajale v bivši cerski Rusiji Po od'ložitvi vojaške suk- nje je nadaljeval studij v Ljublja- ni. Postal je doktor pedagogike, profesor in borec za reformo vzgo je in šolstva pri nas. Pred profe- suro je svo.jevoljno služboval naj- prej ng osnovni šoli. da bi natsnč- neje spoznal vse prob eme ubitelj- skega poklica in oa razmere, v ka- terih so tedaj živeli starsi in nji- hova otroci. Ze tedaj se je zanimal zlasti za življenje in skrbi male- ge človeka, za družbena nasprot- ja in krivice, ki so ,iih doživljali naši delovni I.judje. Spoznal je, da je vzgoja zgodovinsko-druzbeni proces s svojimi zakonitastmi, ki jih je treba dobro poznati. Vrsto let je služboval na tedaj še ločenih mariborskih učitelji- ščili, ter se ie posvetil vzgoji uci- tel.jskega naraščaja. Resnica ie. da je bil Drof dr. Žgeč bolj priljub- ljen pri svojih dijakih kot pri predstojnikih. Zanimal se je /a življenjske razmere šfiHnntr>\/ t-or .jiim je odpiral oči za družbene in vzgojne probleme tistega casa. Za- radi tega .јз bil večkrat preme- ščen in to v Ptuj in v Celje. V tem času je tudi marljivo pisal knjige in razprave ter predaval učiteiljem, ki so se zače'i oklepati njegovih idej in nazorov. Njegovi številni spisi so močno odjeknili v tedan.ii kulturni javno.sti ter ce- lo povzročili preplah med staroko- pitneži. toda večina šolnikov je bila na Zgečevi strani. V sloven- ski pedagogiki se je pojavi! kot meteor, ki naglo razsvetli horizont. Taka so bila Žgečeva pedagoška dela: udarna, prepričevalna in ja- sna. Prvo njegovo pomembno delo je knjiga »Problemii vzgo.ie naiširših plasti na.šeqa naroda« (1924), ki je doživela velik odmev. Izkušeni avtor se je potegova'' za novo vzgo jo in šolo z željo, da bi se z zna- njem lahko okoristili vsi ljudje in ne samo izbranci. Vedel je, da je izobrazba važna za uveljavljanje osebnosti v družbenem delu in živ l.}enju. Povedal' ie tudi, kakšna bo- di izobrazba, d« bo öJoveka dvig- nila in družbeno okrepila. Nič manj zanimivo in aktualno je bdlo drugo Žgečevo delo. »AU Spolna v-zfloja res ni potrebna?« V tej kn.jigi je nakazal svoje po- gi'ede na odnose med spoloma, na ravnopravnost med ljudmi, da bi nastalo med njimi več S'poštova- nja in medsebo.ine pomoči. Razlo- žil je tudi, kako bi naj potekala pravilna sipolna vzgoja v družini in soli in kako naj starši pri tem sodelujejo. V današnji šoli .je spol- na vzgoja vključena v splošno vzgajanje kot enoten in nedeljiv prcces v telesnem in duševnem pogledu. V reviji »Sodobnost« se .je dr. Franjo Žgeč oglasil s študijo o »Halozah«, ki jih je proučevali z gospodarskega vidika, da bi od- kril vzroke življenjskih težav tam- kajšnjih ljudi, ki so bili brez zem- l.jc, islabo hranjeni in bolehni. Pri srcu mu je bila tedan.ja tjsoda šol- skih otrok, slabi učni uspehi in podobno. Večkrat mi ,je pravil, ka- ko bi rad tem ljudem pomagal ter jih dvignil na višjo stopnjo živ- ljen.ja. î^ogo raizpra-v je pokojnik na- pisal v revijah in zbornikih. Tam so raztreseni n.jegovd spisi, n. pr. o telesnem in duševnem razvoju otroka v šolski dobi, o načinih spoznavanja učencev in njihovih življenjskih pogojev, sestavil je psihološke popisnice, ki so bile te- daj novost v šolskem delu za uči- telje. Bivši »Pedagoški centrali« v Mariboru je kot predsednik do- loči] ide.ini in praktični program in še marsikaj drugega. Jasno je, da si je v tedanjih pogojih dela nakopal tudi nasprotnike, ki so ga tako ali drugače ovirali pri nje- govem znanstvenem deu in raz- iskovanju, toda v letih zdrav.ja se na to ni veliko oziral. Hodil je svojo pot ravno ter pozneje spo- da se po večini ni motil, kaj- ti dand?nes ie uresničenih mnono Zgečevih zamisli v tej a'li oni obliki, zlasti pa na področju šo- 'e, kjer se ie Dočutil srečnega ori de'u z mladino S svojo družino ie rad zahajal •v SVO.ÌO rojstno vas Domavo. Kljub bolezenskim kalem se je čuti' •yecneaa med domačimi njivami jn ^^fa.Idami; prisluškoval je oetju č'-ičkov in šenet?.nju drevj» okroa hiše v m^'sečini t'^r cenil kmečko de»'o v enaki meri knf- delavčeve v tovami Pred leti iz- f^čena želja se mu ie iznolnila: nociva v roi=tr-f vasi in domače nolickP cvetice hrdo krasile nje- o rob. Na.ileoši sDom^nik v slovenski •^«^^daoonfL"' ri nostavil s svo- -irni kn--"-'-^; r^-^li « Prof. dr. Franjo Zgec Naši borci po domovini in Evropi PADLI NA ŠTAJERSKEM Ko je okupator udušil v je- seni 1942 vstajo v ptujskem okraju, so odhajali fantje v nemško vojsko, saj drugega iz- hoda skoraj ni bilo, če so jih poklicali k vojakom. Tudi po- zneje, ko so znova postavili po- stojanke Osvobodilne fronte, so se fantje kar težko odločili, da bi se ne odzvali pozivu v nem- ško vojsko. Težko je bilo oditi v sovražnikovo armado, v fa- šistično vojsko, kjer je bilo živ- Ijnje na kocki za sovražniko- ve namene. Toda hude represa- lije nad domačimi so fante od- vrnile od tega, da bi se raje odločili za partizane, kakor pa izpolnili sovražnikov ukaz. V času ko so bile niti osvobodil- nega gibanja prekinjene, so le redki našli pot k partizanom, tudi če so se odločili, da vse- mu navkljub odidejo branit svojo domovino. Največ pritoka k partizanom je bilo ob vojaških dopustih. Bojevanje v sovražnikovi ar- madi se je borcem priskutilo in namesto nazaj v vojsko so (xlsli k partizanom. Represalije nad domačimi tudi niso sledile tako hitro kakor če se vpoklicani ni odzval pozivu. Včasih je oku- pator težko ugotovil, ali je morda vračajočega vojaka tlo- leleta smrt ob bombnih napadih na potu nazaj v armado, ali pa je odšel k vojakom v NOV. Ptujski borci so bili raztre- seni po raznih divizijah briga- dah in bataljonih. Na bližnjem Kozjanskem so padli Jurgec Konrad iz Paradiža, ubežnik iz nemške vojske, Ferdinad Kelc iz Drbetinec. ubežnik iz nem- škega zapora in Mihael Oster- man iz Ptuja, ki ga je okupa- tor med bojem ujel in v Fran- kolovem obesil. Zagorski brigadi sta padla Andrej Kranjc iz Vareje in "N incenc Slameršak i/. Zabovec. POHORSKI BORCI Med prvimi pohorskimi par- tizani sta bila komunista Karel Arnuš. krojaški pomočnik iz Ptuja, ki se je ranjen v boju na Klopnem vrhu v jeseni 194t vrnil domov na zdravljenje, a ga je okupator prijel in v riboru ustrelil in delavec v že- lezniških delavnicah v Ptuju Rudi Znidarič, ki ga je okupa- tor prijel na kurirski poti in ga nato ustrelil. Med prvimi pohorskimi partizani je bil tudi komunist Franc Peršon, mizar- ski pomočnik v Ptuju. Okupa- tor ga je pri Vurbergu ujel in ga leta 194^ v Mariboru ustre- lil. Leta 1942 je bil na Pohor- ju pri partizanih tudi FranC Osojnik. ki se je rešil iz bitke pri Most ju. V Ruški četi je po- stal politični komisar. Padel je 29. 12. 1942 v Krčevini pri Vur- berku zaradi izdajalca. Na Pohorju so padli v raznih formacijah .\lojz Herkovič iz ffrastovca. Janez Hrga iz Or- moža. Jože Gabrovec. krojaški pomočnik iz Velike Varnice, Otmar Kuhar, železostrugar iz Ptuja in še drugi. Med borci v Pohorskem bata- ljonu sta se odlikovala Vinko in Slavko G(^lob iz Zlatoličja na Dravskem polju. Vinko, koman- dir čete je padel februarja 1944 na Pohorju. Slavka, so Nemci ujeli, ko je vodil patrolo. 'Od- peljali so g ■ v taborišče, odko- fler se ni vrnil. Junaške smrti je padel na Pohorju trgovski pomočnik iz Ptuja >G^per< Filipič. Sovražnik ga je obko- lil v samotni bajtici, kjer se je sam boril do zadnjega strela. V BRIGADAH V Šercerje'-i brigadi so se bojevali in padli Franc Horvat iz Senika pri Ormožu. Janez Drevenšek iz Lovrenca, Anton Zunkovič iz Zupečje vasi, ki je padel pozneje v ptujskem okra- ju, Franc Bauman iz Središča in Matija Horvat, poljski dela- vec iz Senika ter Anton Ram- šek iz Slatine, ki so ga Nernci ujeli in obesili v Frankolovem. V bojih Tomšičeve brigade -o padli: dijak Vlado 'limenko iz Rogoznice. Rafael Melovnik iz Statenberga. Vinko Štabuc iz Male vasi. Ludvik Karba iz Drakonec. Andrej Herg iz Sre- dišča in Jože Crnko iz Zupeč- je vasi. .\Ino?okje na Štajerskem so v bojih z okupatorjem padli še prenekateri borci iz ptujskega okraja. Janez Mandl, zidar iz Dorna- ve, je padel na Sladki irori, Alojz Poštrak iz Grajenščaka, nekdanji pwloficir. je padel v Gornjem gradu. Janez Kristo- vič. železničar iz Zabovec je padel v Mali Mislinji. Franc Pen. mesarski pomočnik iz Trž- ca je končal blizu Hrastnika, Janeza Slano, kmeta iz Trnovec, je zadela smrt pri Mozirju. An- ton Šerona. mizarski pomočnik z Brega pri Ptuju, borec Kam- niško-zasavske;:a odreda, pa je med pogrešanimi. V Slandrovi brigadi sta padla Jože Kolednik iz Slatine in Franc Klajdarič iz Brezovec. .Na Koroškem pri Knežah j» padel februarja 1945 dijak Ju- rij Carf iz Ormoža, ki je živel med okupacijo pri dedu na Ko- roškem in IkkIìI v celovško gimnazijo. K |iartizanom ie od- šel že leta 1943. V bojih Lackovega odreda na Ko/jaku so izgubili življenje Franc .Antolič. sodar iz Sredi- šča ,\lojz Zidarič. delavec ter njegov brat Drago, tr^rovski po- močnik iz Središča. .\ifd akti v is ii osvobodil- ne fronit: Zaradi izdajalcev, ki jih zgo- dovina še ni dovolj ožigosala, je kosila smrt tudi med akti- visti narodnoosvobivdilnega gi- banja. Tak(i je moral umreti učitelj lierman Stožer iz Ptuja, med okiipacijo železniški urad- nik v Sevnici. Okupator ga je dol/il. da je pomagal pri mi- niranju železniške proge leta 1942. Padel je med talci okto- bra 1942 .Adolfa Stalcerja. uradnika iz Orešja. je okupator obesil v Frankolovem. Dušana Pahorja, urarskegč) pomočnika v Ptuju, ki je pomagal organizirati OF v M(v7irju. so Nemci ustrelili aprila 1942 v Mariboru. Fda Kamer ja s Hajdine, decembra 1941. Franca Kozela iz Tržca, mizarsketra pomočnika, pa leta 1942 v Mariboru. (Dalje priluMlnjič) V. R. V Moškonjcih bodo gradili kopalni bazen V Moškanjcih je pred kratkim posebna komisija določila loka- cijo za kopalni bazen. Nov bazen bodo gradili v neposredni bližini postaje. Izkoristili bodo prirodne izvire in potok, v katerega se bo odtekala umazana voda Tako bodo Moškanici prva vas na Ptuj- skem polju, ki bo imela kopalni bazen. Tovariš dr. lože Potrč je imel pb odprtem §robu dr. Franja Zgeča naslednji govor: ->fosiavi.iamo se od dobrega pri- jatelji in zelo draaocenega člo- veka dr. Franja Žgeča, Franjo Zgec je v revolucionarnih etih po prvi svetovni vojni prinesel r,a.>- plememtejse ideje Oktobrske re- volucije v nase kraje, po pravici ga štejemo za prvega organizator- ja KP.I v Ptuju in daljši okolici. Vedno mu bomo vsi stari komu- nisti, prav posebno pa še jaz osebno globoko hvaležni za vse. | kar je stocil z besedo in dejanjem i /a razširjenje socialistične mis i, ■ za osveščanje naših delovnih lju- di, se prsv posebno pa mladine in inteligence. Njemu so n. pr. v le- tih nn г.т^г,) reak-^ijp nn?:3vedni ljudje med drugimi očitali, da je tudi mene »zapeljal h komuniz- mu" Re.s ima zelo vel ke zaslu- ; ge. da sem tudi jaz na.šel po ; težkem iskanju resnice in živ- ! Ijenskepa smisla z-a mladega člo- i veka tiste dobe pot k ilegalnemu j delavskemu g'banju jn. na sploš- j no povedano, v tabor borcev za družben, napredek, za mir med narodi in za srečo vsega človeš- tva. Toda zdi se mi, da mi je dolžnost, da na njegovem svežem grobu izjavim, da me sploh m pridobival s propagando, ampak s svojo osebnostjo, polno navdu- šenja za najlepše ideale, s svojo doslednostjo in očito ljubeznijo do delovnega, takrat silno trpe- čega človeka. Če ~bi mu sploh smel kaj očitati, b bil to le oči- tek. da mi ni dajal propagandne literature v času, ko sem prišel na univerzo in ko me ie vključil v pedagoškj krožek na filozofski fakulteti. Da mora biti na komu- nizmu-marksizmu nekaj globo- kega, resničnega, to sem v letih iskanja, v letih silne antikomu- nistične propagande vseh zmago- vitih reakcionarnih sil, čutil z vso silo predvsem zato, ker je bil komunist — Franjo Žgeč. Poznal sem njegov odnos do člo- | veka, do vseh negativnih družbe- nih pojavov vsakodnevnega živ- ljenja, proti katerim se je Franjo tako dosledRo boril. In ko sem pozneje v Zagrebu na medicin- ski fakulteti prišel v stik s štu- denti marksisti, je zopet odigra- la osebnost prijatelja Zgeča silno j važno posredujočo vlogo Šelei takrat namreč sem izvedel, da je med socializmom jn delavskin gibanjem, o katerem sem mislil, ! da je to le gibanje za pravičnejšo ! plačo, notranja organska zveza I in da je nujno, da se moraš pri- | ključiti delavskemu gibanju, če hočeš socializem al- komunizem, ¡ to je zares pravične in človeške. odnose med ljudnu in vsestranski napredek človeštva. Temu giban- ju, tem idealom je b:l nas Franjo ' Zgec vedno zvest, dejanja m be-, sede so se pri njem vedno skia- : dale in zato je bil njegov vpljv : zlastj med mladino in med pe- I dagogi tako globok Slišali ste, ; kako je Franjo Zgeč kot mlad I doktor filozofije šel na vas za j učitelja Razen ljubezni do otro- ! ka ga je vodila njegova težnja, I da preizkuša teorijo v praksi, da ju poveže, kar je eno največjih i spoznani in ena etično najdrago--j cenejših vrednot znanstvenega i socializma. Posebei želim še en-1 krat omeniti (za predstavnikom ! Zveze pedagoških društev) Zge- j čevo brošuro o vzgoji najširših plasti ljudstva. Njen pomen je v ! tem, da izraža in utemeljuje pra- • vico vseh ljud, do izobrazbe, ki j naj nenehno narašča v korist de- lovnega človeka in vse človeške skupnosti. Ta pravica se danes v novi Titovi Jugoslaviji uresničuje na dozdaj neviden način Poleg rednega in Izrednega šolanja na vedno večjem številu naših šol, se odpira nešteto najrazličnejših možnosti za slehernega, da se lahko izobražuje in kvalif cira se- bi in vsei skupnosi v korist. Tu- di glede Žgečeve brošure o spolni vzgoji naj poudarim, da ie nien nainlohii in тлгрд traini pomen v tem, da je Zgeč že ta- krat, v prvem navalu mesčanske. takozvane spolne vzgoje reglede na neke manj bistvene zmote vendarle dal ves svoj poudarek človeškim odnošajem med spolo- loma. Franjo Žgeč je s to brošuro v prvi vrsti protestiral prot: tradicionalnim običajem, ki so spreminjal i žensko v lastnino mcškega, ki žensko ne pojmujejo kot človeka, temveč kot stvar ali blago za prodajo. Njegova zahteva je bila, naj se z žensko ravna kot s svobodnim n odgovornim človeškim bitjem, ki naj bo kot tako ljubljeno in spo- štovano. boril se je torej, kakor povsod, pač tudi na tem področju proti kričečim krivicam meščan- ske družbe Naj še omenim, da se negativnemu di'užbenemu pojavu, kot je pijančevanje, vedno z željo da s pravilno vzgojo pomaga de- lovnemu človeku, da bi dosegel čim večjo stopnjo «reče. Z vsemi svojimi idejami, z vso svojo osebnostjo je zatorej zapustil Franjo Zgeč globoke sledove ne samo v svojih učencih, ne samo pri delavcih ki so poslušali v društvih Svobode njegova znan- stvena in vzgojna predavanja, ampak v vsej naš skupnosti Na tem mestu je prav. da omenim, da je vse svoje delo opravil kljub dolgotrajni in zelo težki bolezni, kj ga je ovirala, da ni napravil še mnogo več tudi na ožjem po- litičnem področju Vipndar je nje- govo življenjsko delo dovolj ve liko, da bo še daleč v social zmu navdihovalo ne samo naše peda- goške, ampak tudi vse družbene delavce V zgodovini nnpredne pedagogike naj dob Žgečevo delo svoje pravo n esto in pra- vično oceno. Njegova osebnost pa naj živi v spominu mladih ge- neracij kot vzpodbuda v txjrbj /a ; nadaljnji razvoj socialističnih ; tovariških odnosov v borbi za I srečo vseh delovnih ljudi. I Stron 4 PTUJSKI TEDNIK fTl'J. DME « SEPTEMBRA 19B1 Sindik ilna politiiiiii š dii \ljiiii slii- šatrljrm. (ia so \ soboto. 2. sep- tembra l'K)1. 11:1 pivm^ni cksKiir- ziji videli kraje od Nhij^perkii do Raven na Kor(>škfm in kra- jih rn7;iimn(^ /. I)ela\- sko univerzo Pinj dh poiuoči Tovarni: Toliienili izdelkov iii Tovarne strojil .Majsi»erk. 2p vožnja z avtobusom do Валеп je bila zelo zanimiva. Popled na prirodne lepote in bog'a'^tva. na nov(> elektrarne Mariborski otok. O/balt. \ nita, Dravo^rrad, na novo/^'ra- jena stanovanjska poslopja, na Tolika jezera nad elektrarna- mi, na promet na eostah in na neštete ljudi na jioti na delo ali na saiiieni ])ot>l)- ločnih m SM peri, skozi valjar- no, čistilnico, kovačijo, nielia- nično delavnico. vzmetarno. •ti«kalnico itd. in jim povsod tolmačil posebnosti dela, izdel- kov in razvoja železarne. Skrb- jjo so 'ii vsi opledovali izdelke, od drobne kropi j ice do íO ton- skih o*i, ss pozdravljali z de- lavfi in se z enim ali drupini ynimopredc pomenili o tem. kar je pač kopa zanimalo. Vroči- na iz peči, пелагпо delo, pro- stornost oddelkov, različni iz- delki in v.sp, kar jp bilo sko- râj za Tsp novo, bo ostalo iz Raven Tipm v neizbrisnem sjto- minu. Po opledu Železarne Ravne in zpjo zaniinivppa niu- fpja z nazornim prikazom in- dijftrijskepa razvoja Mežiške doline je bil razpovor postov iz Majšperka in Piuja s i)red- sednikom DS I rantein Košar- jem ter z mladinskim funkcio- narjpm Janezom Strahom. Na rprašanje postor f> izkušnjah iz. plačevanja po učinku, o skrbi za življenje članov kolektiva, za njihovo izobraževanje itd. >tâ imenovana dnla л«а pojas- nila. Pri njih so po aiialiliki (Hi'iii (lelo\nili mest lahko iz- del.ili cenik del. po katerem je sedaj vsakiMiiu delavcu že /Jntraj (Vl) |;rev/enni dela jas- no. kellko bo zaslii/il ob uspeš- no opr;;\I jenem delu. / uvaja- njem ekoiKMiiskili enot in z no- vo delitvijo (liliodka nimajo te/av. Polep občutne ^krbi za strok(>\iio in politično \/poj<) ktidrov. za njihovo zdravje, za oddih in ertalo je članom ko- lektiva v olajšanje tudi vza- jemna samopomoč, ki dobro de- luje in so ljudje z njo zelo za- dovoljni. Ob koncu razpovora se je predstavnikoma kolektiva železarne iz Raven zahvalil za vso ljubeznivivst tov. I"e!iks Ra- par, ki je tudi izrazil željo, da I)i prišlo do obiska iz Raven v Ptuju in Majšperkii. kar sta imenovana tudi obljubila. Prav zanimiv j(> bil najprej opled Hude luknje, nato tudi opled termoelektrarne v Šo- štanju. /e prvi vtis ob i)op|edu na objekte elektrarne je mo- čan. še ploblji ])a je ob jiople- du na vsa notranja postrojenja in ves jjostopek proizvodnje električno enerpije. Večina na- vzoč'ih ic notranjost termoelek- trarne tokrat prvič videla. Vo- dič po elektrarni je ljubezni- vo odgovarjal na vsa viiraša- nja, opozarjal na posebnosti posameznih postrojçaj in nji- hovih zmopljivosti ter ie obe- nem tolmačil težave, ki so bile z praditvijo elektrarne in z na- bavo post rojenj. Danes je ta elektrarna drapocena pridobi- tev za našo pospodarstvo. Opled novepa ^'clenja in rudnika lipnita je bil i)o zaslu- pi vodiča tov. Šala ja. nidniške- pa funkcionarja, prav zanimiv. Po tolinačenjii o opromnili bo- pastvili v zemlji in o lOO-let- nem črjianju tepa bopastva, prikazano v milijardah ton pre- mopa, je toliko lažje razumljiv nastanc'k no\epa Velenja, nje- pove iirejeiiosti. sodelovanja ljudstva liri пје?о\(чп nasta a- nju in čuvanju njcpovepa le- pcpa in urejeiiepa lica. Nove stanovanjske zpradbe niso sa- mo \ isivke. ampak arliitekton- sko tako okusno oblikovane in barvno dovr.šeue. d.i ne iistva rijo pri pledaku samo vtisa, da pleda nekaj novepa. am|)ak iz- redno prijetnepa in domačepa. l'(vpled v notranjost teh zpradb je prav tako prijcMen. Lična, zračna, svetla, prostorna sta- novanja so za vsako družino res prijeten dom. v katerem je lepo in vredno živeti in z vese- ljem hoditi na delo. OeiiKMitne jioti, enakoinerno visoka trava in morji* raznoliarvnih cvetic okrop lii.š zbujajo pri pledalcii vtis, kot da pleda vse to v bo- pato ilustrirani slikanici, ne pa v ri-snici. Drupačna hi bila po- d(4j)a novepa Videnja, če bi se stanovalci iz nizkih in visokih lii.š bavili s sajenjem, krompir- ja. Fižola in dnipe zelenjave, kakor je to še marsikje okrop novih hiš, kjer ostaja okolica novih zpradb .še leta neureje- na in кј(-г stanovalci ne storijo niti delčka tepa za svoj novi dom. kar storijo Velenjčani kot ■imo po sebi iimevno. V Vele- nju za soboto popoldne ni nič čudno, če se okrop hiše zbe- rejo otlrasli in mladi stanoval- ci te hiše z vsem potrebnim orodjem in urejajo cvetlični nasad, da je r nedeljo zopet vse kot novo. Kamorkoli se ^ o Velenju oko ozre, je kaj lepe- pa. Polep že zprajenepa je še vedno v pradnji kaj novepa. Opledujoč si to in drupo so se postje iz Majšpcrka in Ptuja naenkrat znašli pri rudniku Velenje ter se tam jirepričali o delu in dohíKlkih rudarjev, o rudniških ¡lostrojenjih. o dvipa- nju premopa iz plobine nad 300 metrov, o dvipalnih na|)ravali opromnili kapacitet itd. Tova- riš Sala j je vse razkazal in raz- tolinačil. da je vsakomur se- daj jasen pospodarski |)omen rudnika za našo socialistično skupnost-in velik ter važen de- lež rudarjev v tej panogi naše- ga pospodarstva. Nešteto novili vtisov, slik in pojasnil so si nabrali vsi izlet- niki iz Majšperka in Ptnja te- kom tega lepega izletniškega dne. ki je vzbudil pri marsi- komu novo voljo za nadaljnjim izobraževanjem in spoznava- njem bopastva in lepot naše domovine, kar dajo jiredava- nja. knjipe in skupinski ogle- di na poučnih ekskurzijah. Od Velenja do .Majšperka jc čas v avtobusu zopet hitro mi- nil. S |)esmijo in razgovori so vsi potrdili, da jih vožnja in opledi je nakladal 5. 9. 1Q61 na voz 100 kg težkega bika. Ko je hotel s konjem odpeljati na- tovornjen voz. se je ta na manj.šem parobku nekoliko na- pnil. Pavel Potočnik je hotel z lastno močjo voz zadržati. Ne- mirna žival je voz zagugala, da se je ta vseeno nagnil "ii stlačil pod sebe voznika. Hudo po.ikodovan po hrbtu je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. Vlado Rerden z Murskega vrha je bil zaposlen v Ormo- žu pri kopanju studenca. 2e ko je bil studenec gotov in ko ga ,ie Vlade z lestvijo vred zapu- ščal, se je že pri vrhu zlomil klin, na katerem je stal in Vla- do je padel nad 10 m globe > v studenec. K sreči se je z ro- kama odbil od traverze " sre- dini studenca, da je padel mi- mo лје T vodo. V njej bi se za- dušil, če mu ne bi prihitcl • studenec na pomoč sodciavec Jakob Himelrajh, ki ga je spra- vil ob pomoči drugih d cev iz studenca. Poškodovanega na roki in medenici so prepeljali ' ptujsko bolnišnico. Miroslav Kojj 7 Me.stnega vrha. star 5 let je dobil z vro- čim mlekom hude opekline po obrazu, prsih in roki ter no- gi, d« je mor« zdraviti т bol- nišnici. Zlatko Antolič iz Trgovišča pri Veliki Nedelje je žagal s cirkularno letve. Pri tem ni Dil dovolj previden in ga je zgra- bil list cirkularke za roko in mu poškod )val tri prste. Stanko Kovačič iz .\pač se je peljel 3. septembra t9hl iz Hajdine v Apače. Da ne bi poškodoval dva otroka z vo' č- kom, ki sta mu nenadoma preč- kala ce- rocild, vremenska napoved :n radijski koledar. 8.110 Porofila. ll.IlO Vasilij Mirk: Štirje glasbeni utrinki (pianist Aci Ber- tonceli). ¡1.41 Ba itonist Tone Koilevčar хлроје tri pesmi Reniamina Ipavca (Po- mlad — .Menih — Tvoje qoste frne lase). |1..')0 Jdnez M.ititlč; Poeme Ivrique (izvaja violinist Iqor Ozim, fri klavirju ilild-i Horak-Cdsl 12.00 Kvartet -Stir|e lantie<. l:-M5 Kmtillj>iki ni sveti — .lanko Lipo- vec: skladišč finjo jabolj in bru.šk. 12.25 Melodi|e ra íviv>ldne. U.OG Napoved (asa, pororilh, vremenska napoved, prireditve dneva :n objava dne"ne(|rt snoreda l-i И Obvestila in zabavna qlasba. Ti.'iO Po n.iši Inpi deíeli , . , (narodne in (luni>i( e me'iodiie) 13.5.') Orkester Sloven-.te fil; harmonije' dirigira fíamo Hubad; Petar ' Diimif ir Suita za ооЛа1п1 orkester; Мн- tija Rravni' ir: Simfonična antitf/a. 14.3.') Nd.ii fosliiSak: ćestitrijo in pozdravljajo, t') (^O Oh vest i l.î, reklame In raba^'iia qlas- iM 14 30 Rariiiski dnevnik. 20.00 Pone- (li'lkovfi zabdvnih inelod'j. 31.:.',')- 23.00 Simfonit-ni koncert orkestra Padi'i Lp p7'q, dir'qeni I-k-rbert Kpqel W. ^ Mo/art; DiverMmonlo v Es-dtini, R Smetana: Goridin; kvartet v e-niol:i, B. ^lartinu. G-Tda'ni k-'Ttet 7 orV-st'o:!!. I. Stravinski: Igra kart — vme^s ob 22.00 de 22.15 Napoved tasa, poiočila, vremen ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan 23.00 Poročila. 2.4.05 Plesna glasba. 24.00 Zadnja foročila in zaklju- celt oddaje. TOREK, 12. SEPTEMBRA 5.0(K 800 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob Г).1)5- .i. 10 Poročita, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.45 Neka) domačih, fi nO (¡.I.") Na- pDved časa, poročila, pregled tiika, vre- menska napoved in obvestila. 6.30 -6,40 Reklame, 7.00—7.15 Napoved časa, poro- čila, vremenska nafoved in radiiskf ko- ledar. H,00 Poročila, 11.01) Pet pevcev — pet popevk. 11.1.') Branje za vroče dni — Irakli Andronlkov; Portret — I. 11.35 Ivo Lhotka-Kalinski; PiiSialkni Uspavan- ka — poje tenorist Drago Stare, 11.ti Bož:dar Sirola: Prizori iz marionetne igre (pianistka Marija DBiellč). 12.01 Pesmi slovenskih skladateljev pojeta otro.iki in mladinski fevski zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kuharja. 12.15 K'meli|ski nasveti —. ing. Stefan Erjevec; Sejmo še več krinskega ječmena. 12,25 Melodije za opoldne. llOO Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pr reditve dneva in objava dnevnega s-poreda l,'î.l,ï Ohvestil.a in zabavna glasba. 13 Pri- zori Iz Puccin^eve opere Turandoti Arija C»!afa iz 1. dejdn|a (Mario del Monaco) — Pii/or treh vprašanj (Inge Borkh, Ma- rio del Monaco, Renata Tebaldi, »".aetano Fanelli) — Arija Tiirenrtot iz 2. dejanja (leonie Rysanelc) — Arija Liu iz 3 de- lanja (Maria Callas), 14.P5 Radijska šola za vi.ijo stopnjo — Em4 Adamič. 10.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba, П.ЗО Radijski dnevn V.. ■>0 00 Zbor SH- venvke filbarmopij». 20.1П Radijska igra 7'npim:r Ba'S'i': r,—aO(5 Debro jutro I. (piian glaibenl »pored) — vntti Ob 5.05—8,10 Poročila, viemeinska napoved in dnevni koledar. .^.25—5.45 Nekaj domačih. 6 00—1,15 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvesUla. é,30—6,40 Retíame. 7.00—7,15 Napoved časa. ooro- čila, vremenska natoved In radijski ko- ladar, 8.00 Poeročila, 11.00 Ро|в zbor Srednje glasbene iole p. v, .laneza Bo- leta. 11,15 Branje /a vroči! dni - Irakli Andronikov: Portret — II, 1I.S5 CeikI in jugo»levan»ki zabavni ansambli in vokalni »olisti. 12.Ol) Zvenp'e so orglic«, 12.15 Kmetijski nasveti — ing. .lože Pur. lan: Koristnost plastičnih snovi v vrt- narski proltvodnji. 12.25 Hammond ergle 12 4П Domači napevi izpod zelenega Po- horja. Sodelujejo: Dravski flosarji, nojo Tri Mojc«, Manberaki nhaln ansambel p. v, Oraga Lorbeka, Pohorski tantje, pojeta Sonja in Milan, Aneambel Vitek in Planinski oktet. 13.00 Napoved časa, poročila vremenska napoved, iregled tiska in eb|ava dnevnega »poreda 13,15 Obvestila in rabavna glasba. 13.30 Gio- acchino Ross'ni-Oltorlno Resplghl: Fanta- stična fíndajalna (t.ondonski »imion čni orkester dir.p'ra Ernest Ansermet). lO.OO Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 20,45 Glasbena medigra. 20..50 Literarni večer — Srbija je velika skrivnost (.Antolo- gija -srbske knjiT.evnostl med NOBl. 21.30 hanilo Sverà: Tretja simfonija (orkester Slovenake filharmonije r rigira Jakov Ciaci) 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved In pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plenna glasba. 22.45 Walter Piston: Sonata za flavto :B klavir — izvajala: Anica Stokov», tlavta, in členka Gogalovi, klavir. 23 Oo Poro- čil». 23,0.*) NornI akordi, 24.00 Zadnia poročila n zaključek oddaje. PETiK, 1.^. SEPTEMilA 5.Ü0—800 Dobro jutro I (pisan glasben. spored) — vnae» «h 5,05—0.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10-5.30 Nekaj domačih. 6,00—«,15 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- nnanika napoved in obvestila. 6,30—6.40 Reklame, 7.00—7.13 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in radijski ko- ledar. 8.00 Poročila, 11,00 Ciklut neunl Zlalka Grgoieviča poje sopranlslka M;- leva Perlot, pri klavirju Marijan Vodo- pivec, II.là Intermezzo t pihali — Marc De'.mas: Ballade feerique (Jože Halout — rog, Nada Verbič-Oman - klavir). Alee Twnpletoíi. Sonata (Alojz Zupan — kla- rinet, Janez Lovie — klavir, Frane Ja- godlc — tolkala). Prva lïvedba, 11.30 Zoltan Kodaly: Olroiki fleii (pianistka Edith Farnadi). 11.40 Priljubljene oopev- ke. 12 00 Narodni motivi... 12 15 Kme- tijski nasveti — ing. .Jo/e Spanring- op s pšeničnih sort 7.a lelošnje sezono 1220 Melodije z» opo'.dne, 13,00 Napoved časa, poročil«, vremenska napoved frireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13,15 Obvestila in zabavna glasba. I.'J30 Poie zbor Viije pedagoške iole. 1342 Anja Ì7 oper Gliimači in Cavalleria rusticane — R Leoncavallo: Prolog k onori Ghi- mači (Leonard Warren) — Arija ^ eride iz 1. dej. opere GlumačI (Victoria de Los Angeles) — P. Mascagni: Arija Santuze ir opere Cavalleria rusticana (Renala Tehaldi) — Slovo od matere iz onere Ca- valleria rusticana (Jussl B'örling). 19 00 Obvestita, reklame in zabavn* glasba, 19,30 Radilski dnevnik. 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana. 20.15 Tedenski zunanjefoHt'čn; pregled. 20.,"O Iz del An- tonina TJvnfaka, 21,15 Oddaj» a morju In pomorščakih, 22 00 Napoved časa, po- ročila, vremenska nanoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15 G»da!a v noči. 22.35 Moderna nlesna glasba. 32..50 Literarni nokturno. 23,00 Poročila. 23,05 Richard Strauss: Sonata za violinn •n klavir, on. t«, v Es-duru (vioIin;st Igor Ozim, pri klavirju tis« von Alfín- heimt 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PTUJ, DNE 8 SEPTE^iBRA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 GO^i SO iiS PRIVABILE Na Triglav, na Jelovec, na Mojstrovko ali na kateri vrh to- likokrat opevanih Julijskih alpV Pet članov planinskega društva iz .Ptuja, SP nas je pod vodstvom učitelja Karla Jošta odločilo za Triglav in tja smo tudi odpoto- vali. V deset h dneh bivanja med vrhovi Julijcev smo si ogledali lepote, ki jih čuvajo naše slo- venske plan-ne. Mirna gladina Bohinjskega je- zera jn strme skale okrog jezera so nam zapustile globok vtis. Malo smo se ustavili ob slapu Sa- vice in mimo Sv. Janeza smo za- vili v Stare Fužine. Tu sc je za- čel vzpon s polnimi nahrbtnik: proti Vojam. Po večurni hojj srno zagledali znamenito Velo polje pod Triglavom. Mimo Konjskega sedla smo prispeli do Vodnikove koče. Prvi dan je bila naporna pot, vendar nam ni zmanjkalo dobre volje. Za to je skrbel Ci- prijan. Zjutraj smo z^apustilj gostoljubno planinsko kočo in jo mahnili do Planinke, to je koče pod Triglavom. Vzpon na Triglav je bil zani- miv in poučen. Naš vodja Karel nam je povedal ime vsakega vrha in kraja. Tu je Drago ves navdu- šen vzkliknil: »Če je kaj na sve- tu čudovitega, potem so naše gore-« Ciprijan pa je pripravljal fotoaparat, da je po.snel Tri- glavsko rožo, o kateri je zap'sal Zupančič, da je roža mogoča. Pot smo nadaljevali pod Vernarjem do Golica, kjer smo prenočevali. Našli smo tam neznane planince iz Zagreba in se z njimi hitro vpletli v razgovor. Naslednji dan smo nadaljevali mimo Plemenic in Komarja na Pihavec. Tu smo imeli krasen razgled na mogočno severno ste- no in na ledenik Triglava. Od- dahnili smo se, ko je bil za na- mi Bovški Gamsovec in smo za- gledali planinsko kočo pri Križ- kih jezerih (Pogačnikov dom). Čim smo odložili nahrbtnike, smo pohiteli z daljnogledom, da bi si ogledali novi svet planin. Karel je hitel z naštevanjem vrhov: »Vidiš, to je Krn, Rombom, Ra- zor, Prehodavoi, a pod nami je čudovito lepa dolina Trente...!« Dan pozneje smo preplezali južno steno Razorja. Tu smo morali prek ledenikov. Slikovita je gor- ska pot skozi Mlinarice. Gorska flora južne strani Prisojnika nam je nudila možnost, da smo lahko opazovali cvetice v vsej njihovi krasoti, Ciprijan je pridno zapi- soval v svojo beležnico in slikal zašč tene cvetice. Sreča je hotela, da smo videli tudi gamse, vla- darje skalnatega sveta. Na Vršiču v Erjavčevi koči smo se ustavili za dva dni, vendar ni- smo tu počivali, pač pa smo se podali v dolino Tamar. Vračali smo se prek znamenitega Sleme- na, od koder je čudovit razgled na Jalovec in Mojstrovko. Pogled sega celo do Ziljskih alp. Po lepi cesti smo prispeli k izviru Soče. Iz temne globeli pri- teka vedno čista in modra Soča. Zopet postanek pri mogočnem spomeniku planinca Kygija. Za botanika je znamenit alpinet »Julijana«, kjer je vsa alpska flora. Tudi tu je Ciprijan beležil in slikal. V Logu v Trenti smo se usta- vili in drugi dan smo po 7-urni hoji prispeli na Prehodavce. Pot je bila dolga, vendar na vsakem koraku je bila nova znamenitost. Skalnat svet oživlja gorsko cvet- je — ledeniki. Na Prehodavcih je prekrasen pogled na Vršac, Konjavec, Gamsovec, Prisojnik in Razor, seveda tokrat z druge strani. Po Zajezerski-- dolini smo dospeli do Triglavskih jezer, kjer smo v koči pri Triglavskih jeze- rih prenočevali. Pot smo nadaljevali do koče pod Bogatinom. Tu v okolici je mnogo znamenitih gorskih cvetic, zlasti pa mikaven Zlati klobuk. M'imo hotela na Komni smo se vrnili v Bohinj in tu vzkliknili: »Na svidenje naše gore!« S. Petrovič Krbsen razgled RIBICE PO VODI PLAVAJO... Bilo je včeraj... Še pred sonč- rim vziiodoTh so se zbrali na do- govorjenem mestu, opremljeni z vsemi ribiškimi rekviziti, z mre- žami, čolnom in drugim, Marko, Franc, Janez, Drago Jože in še kdo. Ta iTjihov dan je bil name- njen skuipnemu delu, ribolovu v Dravi ali Dravinji. Ni jim bilo vseeno kako bodo llovili in kaj rail ovili. Tokirat bi morali nalo- viti nekaj za ribiško veselico, ki bo v nedeljo, 10. septembra 1961 popoldne v gostišču »Pri Roziki«. Vseko leto se ponavlja ribiška veseiica s pojedino. Na njo pri- dejo Ptujčami ne glede na to, ali se bavijo z ribolovom ali ne. Predpogoj je, da radi jedo ribe in upoštevajo, da ribe plavajo ... Na cilj so prispeli v dobri pol wi. vsi dobre volje. Ribiči so di- icipiinirani. Pred ribolovom se re pije. Ta šport zahteva trezne ljudi. Takoj so vložili zaporno mre- žo čez rokav in čisto polihoma odveslali proti gornjemu koncu rakava. Tam so vložili še vlečno mrežo. Vsi naKzoči so se razpo- redili vsak na svojo doižnost. Jqnez .je veslal. Mrežo so imeli na skrbi gospodar Marko, Franc, Drago in Jože. Z vlečno mrežo se je posadka tiho, previdno in spretno vračala navzdol po roka- vu. Kmalu so se prib iželi zaporni mreži na 50 m Na zaporni mre- ži je marko opazil potapljanje plovcev. »Počasi vlečite, da nam boleni ne podurhajo!« je naipol glasno dejal in potegni! obtežiln-i drog. Vsi so lepo vlekli mrežo in za trenutek obstali, ker so po- sta/le ribe v mreži preveč nemir- ne.Marko, ki je imei obute gumi- jaste škornje, je zagazil v vodo in dvignili mrežo, ki je bila že na plitvini. Tako .je preprečil pobeg boienov. Še nekaj krepkih sunkov v mreži in naglo delo moštva ... V čolnu je bil vedno večji kup podusti, pločičev in velikih ščuk. Po vrsti so jih .jemali iz mreže in .i'ih polagali v ćo'n. 100 kg, 200 in še več .jih je bilo. Zvijale so se in metaile v zrak. Mreži sta bili končno na suhem. Po dveh urah skrbnega dela je bil !ov končan. Plen je bil lep. Vsi so bili nasme- jani. Tovcr so prepeljali s čol- nom na drugo obrežje, kjer jih ye čaikai tovornjak. Bele so bile na- menjene potrošnikom, čme pa so očistil in spravili na led, kjer čakajo na ribiško pojedino. Po tem končanem lovu je mo- štvo posedlo okrog mize in se okrenialo kot se spodobi po na- pornem delu Bilo je kaj za pod zob, pa tudi za žejo. Pomenili so se o podrobnosti o b'džnji prire- ditvi, nato pa še o potro.šnikih in njihovih žel.iah po ribah, o ri- bah v ribnikih v Podvincih, Pa~ cinju inVelovlaku. v Dravinji in Dravi. Pogovor se jim je zasukal še trgovino za pr^xla.^anje rib v Ptu.ju, na ribe iz Hrastovca. iz morja in ostarlo. Ča.« jim je hitro minil in Ptuj jih -e z veseljem .^prejel, sej se niso \'mi!i brez p'ena... Ribe za ribiško pojedino so pri- pravl.iene. V nedeljo 10. septem- bra 1961 dopoldne bo »Pri Rozi- ki« in naokoli dišalo po cvrtju rib. Marsikogar bodo te dišave priteg- nile v gostišče Ribiško veselje je malokdaj, zatr pa ie takrat lepše in bo'j sproščeno. VB. Zjutraj na ribolovu V bližini Poreča ulovili dva morska psa Okrog devete ure zvečer je pred dnevi ribiška posadka z ladjo »Zlatoperko« izplovila na odprto morje lovit ribe. Ko so zjutraj okrog devete ure izvlekli mreže na palubo, so zagledali v mreži dva morska psa. frvi je bil dolg okrog dva metra in te- žak 30 kilogramov, drugi pa dolg 80 centimetrov in težak 15 kilo- gramov. Po dveurni borbi z vesli so premagali razbesnela psa, ki sta se hotela rešiti iz mreže. Ulo- vili so ju v bližini Poreča. Obleka iz lastnih 1 a s Dragoceno in nenavadno obleko so razstavili v Bramenu v Mor- genstern — muzeju. Sedaj že po- kojni Švedinji Ani Andersotter, ki je živela v Bremenu, so zrasli rjavi lasje prav do gležnjev. Sče- sane lase je oprala, razpela in splela v elegantno in trpežno ob- leko, ki pa je imela samo eno po- manjkljivost: obleka je močno srbela. Japonski minia- turui tranzistorji Na beograjskem sejmu tehnike so razstavila japonska podjetja predvsem svoje min meiu uspeha pa še dalje skozi Italijo. Novi vlaki imajo še eno pred- nost. Vsak vagon je mogoče od- klopiti in ga priključiti na ka- terikoli drugi vlak. Vsekakor bodo vozovi z nadstropjem za opazovanje prirodnih lepot ko- r stni v vsaki kompoziciji. Še en Van Allenov pasokoii zem! e Po nedavnih vesteh so sovjet- ski znanstveniki odkrili še en pas močne radioaktivnosti, ki oklepa našo Zeml.jo. Kot znano je prav dva takšna radioaktivna pasova odkril ameriški astrofizik dr. James Van Allen, in po "jem sta pa.sova dobila tudi ime. Tretji pas radioaktivnosti so odkrili s pomočjo .samodejnih naprav, ki so jih vgradili v ve- soljske rakete. Po dosedanjih po- datkih se razprostira ta pas od višine 55.000 km nad zemeljsko površino, traja pa vse do višine 7.'i.000 km nad Zemljo. Sovjetski znanstveniki so objav li že tudi teorijo o njegovem nastanku. Po tej teoriji nastaja tretji pas ra- dioaktivnosti okoli našega plane- ta — enako kot prva dva Van Allenova pasova — zaradi učinka Sončnih žarkov. Močno pospešeni elektroni, ki jih izžareva Sonce, priletijo v zemeljsko magnetno polje in le-to jih »ujame«. Elek- troni pri tem oddajo več j: del svoje energije, hkrati pa se zbe- rejo v nekakšen pas, ki od vseh strani obdaja Zemljo. Zanimanje znanstvenikov za te pasove močne rad oaktivnosti, ki kot nekakšna kletka obdajajo naš planet, je razumljivo; človek prestopa prag vesolja in se od- ' pravlja na pot v n.edplanetarni prostor. Nobeden od dosedanjih štirih kozmonavtov se še ni sre- čal z močno radioakt vnostjo v vesolju, ki utegne bitj za človeški organizem smrtonosna. Znanstve- niki morajo najprej natanko spoznati nevarnosti, ki čakajo človeka na poti v vesolje, da bi ga pred temi nevarnostmi lahko zaščitili. Tri n€hđantc šolske tn učUcifslie Podeželsko sožitje Na deželi je l)i]o po piirpali. tako so pravili središču fare in šolskcfra okoliša, kjer so stale šole. cerkev, vaška gostilna in trgovina, življenje v nekem ozirii in za nekatere prav idi- lično. Zamislite si lepo pokra- jino med polji, gozdovi in vin- skimi goricami. Površen vtis: ljudje so tu srečni, zemlja je tu radoilarna. in če je človek l)ri(len in skrben, prav prijetno živi. 'l o l)i ugotovil površni opa- zovalec. ki se ne spušča v glo- liino takratne po<]ežeIske i)ro- l)lcmatike. kjer bi naletel na ncj)remostljiva soçialna, gospo- darska in no vem kakšna vpra- šanja. ki so terjala rešitve. Po- nek(KÌ sta se s takimi vprašanji ukvarjala gO'v in pustila življenju pro- sto pot. Zanju je l)ilo to dobro. Xjuna življenjska filozofija je l)ila približno takn: kaj lahko človek jiočne v takem lepem, vendar dolgočasnem kraju na deželi? Ce imaš dobrega prija- telja. si lahko ob kozarcu do- bre kapljice, ob tečni pečenki in klobasi, ob taroku in zaso- ljenih vicili uspešno preganja.š (lolge dneve. Tako sta delala tudi nadučitelj in župnik v T. Nekega lepega majskega jutra je srl gospod nadučitelj kakor navadno mimo župnišča v golo. /upnik že l)il opravil svojo mašo in pogrel). in /.daj mu je liilo dolgčas. .Stoji na pragu in zakličp nadiičitelju: llej. go- spod školnik. hitro se nekaj zlazitelc >Nimam časa, pravi gospod nadučitelj. in gospod nadzornik je tu, moram takoj v šolo.< lo je bilo nekaj /a župnika. Ze se je \ ik(> je p(K«iegla v tiinko in pripravila najboljši olied. Gospod je iirinesel iz kle- ti baterijo zapra.šeiiili bu- teljk. .. ()lK)ldne je l)ilo vse narod. Gospod župnik je hoilil gledat na ])rag. ali že gresta. \o. pa jo je primalial sem od šole go- •^ргк! nadučitelj kar sam. >Кје je gosjXKl nadzorniki:'« je ne- strpno vprašal župnik. -'K.ak- šen nadzornik?« je (Kivrnil nad- učitelj. >.\li niste zjutraj rekli, da je prišel gospod nadzornik?« Sem,« jo odgovoril nadučitelj. >pa saj ste mi rekli, da sc mo- ram hitro nekaj zlagati.« Kaj sta lioteln? Čakala je obložena miza, zalo sla pova- bila na kosilo še gospoda po- štarja. Dobro so se imeli tudi bre/ nadzornika, in po obedu so začeli pokati po mizi tudi taroki. Skok čez ajdo šolski nadzornik K. je včasih prišel na šolo že zvečer. To je bd velik dogodek. Gospod nad- učitelj, učitelji in učiteljice pa še kdo so ostali skupaj pri ko- dobre kapljice do polno- či ali še čez. Drugi dan je nad- zornik nadzoroval razrede in potem -voflil nadzorniško kon- ferenco čisto korektno ter da- jal navmlilii in nauke učnemu osebju v tistem sicer nekoliko uradnem, vendar dobrohotnem in prijateljskem tonu, kakor je to znal le on. Vsi so bili za- dovoljni. Zvečer je bila večerja pri natliičitelju. In po večerji s4) "-C nadaljevali pogovori, pra- vili vici in pele pcMiiice pozno v п(К'. Onolnoči so je nadzor- nik vzdignil: -Oprostite, do so- sedne šole je še dve uri hoda. Do zore l)om ravno tam. jutri me čaka nadzorovanje.« lüden od mladih učiteljev Tu pa je. kolikor se spominjam, l)ližnjica,« pravi nadzornik. Gresta med njivami in prideta do ozkega ogona cvetoče ajfle. Bila je mesečina in tisti ogon ajde se je svetil v luninem so- ju kot srbrnkast vodni trak, kot majhen potok. Nadzornik F. je bil vseli muh poln, pa pra- vi: >llej. vi mladi tovariš, tu pa bova morala skakati, če ho- čeva priti na ono stran, saj ni nobene brvi.« Mladi učitelj, ki mu je dobra kapljica zameglila pogled, je res mislil, da sta pred iiotokom. Bazen tega je to izjavil gospod nadzornik, nje- gova najvišja avtoriteta. >Kar vi prvi skočite.« pravi nadzor- nik, >potem bom pa jaz.« Mla- di učitelj se požene, a ne pre- skoči. Telebne v rosno ajdo, in ker je bila rosna, se je vendar- le malo zmočil, zato je še bolj verjel, da je skočil čez vodo. Nadzornik je pa dobro skočil. Nato sta nadaljevala pot. Ko se jc zjutraj mladi uči- telj vračal, je zastonj iskal po- tok. ki ga je ponof-i z nadzor- nikom skušal preskočiti. Povej, koj ti je pošepnil? Nadučitelj B. je bil dober človek in šolnilč. Spoštovali so ga učitelji, učenci^ in vse ljudstvo šolskega okoliša. Kako ,je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ioliko ljudstva še nisem videl pri kakem po- grebu na deželi. Poučeval je šesti razred, to je najstarejše in jih »priprav- ljal za življenje«. Pri njego- vem pouku je vladala vzorna disciplina. Učenci pa so mu tudi zaupali. Odkritosrčno so mu povedali vse, kar je hotel oil njih zveNeeš povedal? Kaj si mu le- kel?« Nadučiteljev glas je re- zek in zapovedovalen. Učenec molči in solze mu polže po licu. »Zakrknjenec, bova po šoli ora- la, le čakaj!« pravi nadučitelj in se obrne k součencu: Pa ti povej, kaj ti je pošepnil!« ludi součenec počasi vstane in — molči. Zdaj se je /delo gospo- du nadiičitelju te trme le pre- več. Začne vpiti in groziti. So- učenec v jok in med jokom in solzami hlipaje pove: -Reka je... reka je... ka ste hodili hcot!« Nauk: Tudi učitelj ne sme biti preveč radoveden. A. 2. PTUJ, DNE 8 SEPTE^iBRA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 6 šport * šport * šport Ш№.11 Püílil ш coop Lepo sončno vreme zadnjih dni je omogočilo, da so 2. in 3. sep- tembra 1.1. pomerili svoje znanje padalci vseh aeroklubov iz Štajer- ske na letališču v Celju. Razen aeroklubov iz Štajerske (Slovenj- gradec, Maribor, Ptuj in Celje) so'sodelovali tudi padalci alpske- ga letalskega centra Lesce—Bled in aerokluba Ljubljana. Naša ekipa iz Ptuja, ki so jo sestavljali Maks Vaupotič, Adolf Meglič in Matevž Cestnjk, je v dobrem razpoloženju in z zau- panjem v uspeh odšla v soboto navsezgodaj iz Ptuja. Toda tak- šno razpoloženje nas je takoj po prihodu y Celje minulo, ker pač nismo računali s tako veliko konkurenco kot smo jo našlj na letališču. Med znanimi padalci so nastopili Škofič iz Lesc, Vrečko iz Maribora in svetovna re- korderka Erika Fras Takoj po dvanajsti uri se i e začelo. Pet motornih letal PO-2, je začelo dvigati prve padalce v višino 600 metrov. Njihova nalo- ga je bila pristati čim bliže cilju, ki, je t)il označen z belim plat- nom. Že po končanih prvih sko- kih smo računali z boljšim plasmanom, saj smo se zvrstili na I., П. in IV. mesto. Druga disciplina je bila enaka prvi. Zopet skok s 600 metrov višine s pristankom na cilju. Tu se je vrstni red že spremenil, vendar v toliko, da smo -imeli že prvi dan zagotovljeno I. mesto. Naš tekmovalec Adolf Meglič iz Spuhlje je namreč pristal najbli- že cilju na tem tekmovanju (3,80 metrov). Naslednji dan nas je že čakala лajtežja disciplina, to je skok z višine 1.000 metrov s pristankom na določenem cilju. Iz naše ekipe smo izbrali prvaka prvega dne Adolfa Megliča, Pilot — uprav- nik Aerokluba Ptuj, Veljko Štal- cer je previdno nadletel cilj in padalec je odskočil. Začel se je boj v zraku in sicer med padal- cem in vetrom, ki je neizprosno zanašal padalo. Znanje in spret- nost Adolfa Megliča sta tudi to- krat zmagala nad prirodnimi si- lami. Še nekaj metrov iz višine in naš padalec Adolf Meglič je pristal najbližje cilju v tej disci- plini samo 20 metrov od cil.ja. -S tem .je postal absolutni prvak iz Štajerske, pa tudi vse Slovenije za leto 1961, Po končanih skokih je komisi- ja objavila rezultate, ki so bili naslednji: Moški: 1. Adolf Meglič, Ptuj 253 točk. 2. Edo Vrečko, Mari- bor, 170 točk. 3. Mirko Perse, Slovenjgradec 167 točk itd. Ženske: 1. Anica Tisnikar, Slovenjgradec 126 točk, 2. Jožica Vrečko! Maribor, 42 točk, 3. Slavka Kramar, Celje. 5 točk itd. Borba za I. štajerski coup je končana z velikim uspehom ptujskih padalcev, posebej še, ker je v Ptuju prvak za 1961. leto. Pokal, ki ga je prejel Aeroklub V/trajno last, je samo simbolično priznanje za požrtvovalno delo naših članov. —cm— Adolf Meglič R O K O ]V\ E T 1R0JN1 llSPin DRAIE DRAVA - BRANIK 8:5 (3:0) V četrtek je imela ženska eki- pa Drave v gosteh novega Ugaša Branika. Pomerili sta se v pri- jateljski tekmi pred začetkom sa- mega prvenstva. Domačinke so bile boljše in so vse od začetka do konca tekme zanesljivo vodile. Igrale so povprečni rokomet, saj so pred tekmo imele komaj nekaj treningov, kar je še vse premalo za ples, ki se bo že to nedeljo pričel. Pa tudi Branik ni najbolje pnpravljen za borbo v eliti. Pri Dravi lahko pohvalimo celoto, iz- stopila pa je tokrat odlična Je- linekova s 3 zadetki. BRANIK — DRAVA 4:9 (5:4) V soboto je bila pod reflek- torji povratna tekma. Branik je tolo-at nastopil v najmočnejši po- stavi. Domačin'ke so bile povsem prepričane v uspeh. Drava je bila okrnjena in ni nastopila s stan- dardno ekipo. Domačinke so imele tudi prednost igrišča, publike, ki mnogokrat odloča v rezultatu. Drava pa je zaigrala poletno, da domačim sploh ni uspelo ustavljati njihovih silovitih pro- dorov. Bila je to lepa igra polna duhovitih kombinacij in nenadnih protinapadov. Izkazala se je tudi Toplakova v vratih, ki je bila po odmoru nepremagljiva. Za uspeh ima zasluge celoten kolektiv, grajati pa moramo nešporten iz- pad Šilakove, irava zopet uvrstila v finale tekmovanja, kot lani. ko je z zmago nad Svobodo bila tudi prvak. Upa.jmo. da ji bo lanski uspeh zopet uspel. M. Strslstvo Tekmovanje v Juršincih v počastitev 20. obletnice vstaje jugosl. narorlov je orga- nizirala strelska družina |ur- šinci v nedeljo, septembra, strelsko ekipno tekmovanje z MK puško. Povabili so ekii;)o SD Delie in Železničarja iz Ptuja ter Vidma ob Sčavnici. Slednja se vabilu ni odzvala. Tekmovanje se je pričelo ob 9. uri na novem strelišču s strelsko lopo, ki so ga zgradili požrtvovalni domači strelci s prostovoljnim delom. Goste je pozdravil prizadeven predsed- nik SD juršinc tov. Štrucl. Iz- redno lep, sončen dan je dal tekmovalcem poseben prispe- vek k temu športnemu užitku. Že začetek tekmovanja je pokazal, da so si domačini iz- brali prehude nasprotnike, to- da to jih ni motilo, ker na zma- go niso računali, saj je priredi- tev imela prvenstveno značaj proslavitve in prijateljskega športnega zbližanja. Zmagala je pomlajena ekipa Železničarja s 505 krogi. Ekipa Delte je nastreljala 588, a do- mači po 281 krogov. Od posameznikov so bili naj- boljši: Volgemut 115 krogov, Klinger 108, Rašl 105 (vsi Že- lezničar), Meško Q8 (Delta). Od domačih pa je bil najuspešnej- ši Vršič Konrad s ""5 krogi. Po zaključku tekmovanja so se ptujski strelci še nekaj časa zadržali v prijetni družbi do- mačinom' in se kmalu zadovolj- ni napotili proti domu. Strelci Juršinc pa so nada- ljevali popoldanski program ■/ veselično prireditvijo. K. A ii J A V A Vsi, ki ste se prijavili v šolo za odrasle pri osnovni šoli To- neta Žnidariča v Ptuju, se javi- te v sredo, 13. septembra, ob 16. uri v sobi 1-8. Upraviteljstvo Izobraževalnim centromSZDL! ^■odstva izobraževalnih cen- trov SZDL so že prejela plan izobraževalnega dela DU Ptuj. Na podlagi njega bi naj sesta- vila svoje programe izobraže- vanja. V njih naj bi izrazila vse potrebe in želje s svojega območja. Voflstva naj ne odlašajo s se- stavljanjem programov do zad- njega. Le dobro preverjeni pro- grami bodo lahko dali uspešne rezultate. Pok za dos.t«Tvo programov je do 1. oktobra t. 1. Obenem s programi naj bi centri" javili tudi morebitne spremembe v vodstvih in dru- ge spremembe, odnosno okoli- ščine, ki bodo kakorkoli v^jli- vale na izobraževalno delo v izobraževalnem centru. DU Ptuj Prodam motorno kolo tipa 1959 M. Z. cm 125. Kolednik, j Jadranska 4 Ptuj. Ogled vsak i dan. Vprašati na štev. 6. i Prodamo kompletno vodovodno črpalko. Otroški vrtec, Ptuj. PRODAM košnjo otaviča. Ptuj, Mariborska cesta 10. GOSPODINJSKA POMOCNl- СЛ dobi službo v Ptuju. Ta- koj! Naslov v upravi. OPREMLJENO SOBO oddam dvema dijakinjama. Bistrovič Olga, Mariborska 9. GIMNAZIJKO SPREJMEM na hrano in stanovanje. Naslov v upravi. Trem dijakom ali drugim o,se- bam oddam sobo. Vprašati v upravi. Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel v Spuhlji pro- metnemu miličniku Slemenšek Milanu, iz postaje LM, Ptuj. Žuran Jože, Ptuj. KINO SPORED za čas od 8. do 14. sept. 1961 KINO »ORMOŽ« Sobota 9. in v nedeljo 10. sep- tembra 1961 ameriški cinema- scopski film »ZELENI OGENJ«. Sreda 13. in četrtek 14. sef»- tembra 1961 ameriški barvni ci- nemascopski film »DAVEK NA KRUTOST«. Kino »Svoboda» Kidričevo Soljota 9. septembra 1961 ame- riški črnobeli film »PREPOVE- DAN PLANET«. Sobota 16. sep- tembra 1961 italijanski črno-beli film »RIMLJANKA«. KINO ZAVRČ V nedeljo, 10, septembra 1961 italijanski barvni film »SIRO- MAŠNI ALI LEPI«. Mestni kino Ptuj Od petka, 8. septembra 1961 do nedelje, 10. septembra 1961 ameriški barvni film >BENI GUDMAN«. Predstave .dnevno ob 17.45 in 20. uri. V nedeljo pa ob 15.30 in 17.45 ter ob 20. uri. Od ponedeljka, 11. septembra 1%1 do torka. 12. septembra lOht domači film >M.\RT1N V OBLAKIH«. Zaradi izrednega zanimanja za ta film brnlo pred- stave oba dni ob 15.30 in ob 17.^5. V sredo. 1". septembra 1961 nemški film, ki je bil nagrajen z drugo nagrado na filmskem festivalu v Moskvi. Predstavi ob 15.30 in 17.Ì5. V četrtek 14. in v petek 15. septembra 1061 nemški barvni film »FRANČIŠKA«. Predstave T četrtek ob 15.30 ob 17.45 in ob 20. uri. v petek pa ob 15.30, 17.45 in ob 20. uri. na matičnem območju občine Ptuj Dečke .so rodile: Kelc Terezija, Paradiž 37 — Franca; Strelec Ana, Nadkrižovljani — Slavka; Kiselak Marija, Kungota 35 — Franca; Breg Kristina, Krčevina 105 — Milana; Težak Zora, Sp. Hajdina 138 a — Otoja; Vrbnjak Helena, Metova 58, Maribor — dečka; Mlakar Milena, Cirkulane 15 — Stanka; Ozmec Barbara, Cvetkovci 88 — Stanislava; Weis- baher Manja. Apače 48 — Jožefa; Savurdžič Marija, Gregorčičev drevored 1-3 —Nenada; Repni'i< Marija. Pecke 59 — Marjana; Kline Marija, Subetinci 6 — deč- ka; Knaflič Marija, Lovrenc na Dravskem polju — Franca; Kaci- jan Lucija, Skrblje 5 — Venče- slava; Rib<č Kristina, Zlatoličje 87 — dečka; Skela Kristina, Do- brin 65 — Milana; Arnuš Jelka. Kicar 51 — Marjana; Tetičkovtč Marjeta, Ljutomerska 18 — Samo- ta; Milošič Kristina, Pobrežje 10 — dečka; Mlakar Frančiška, Man- borska 1 — dečka; Cvetko Ma- rija, Pršetinci 2 — Slavkota; Kro- peč Anica, Apače 1.39 — dečka; Pukšič Ana, Bukovci 127 — deč- ka; Ozmec Enka, Osluševci 15 — Ljubota. Deklice so rodile: Dajnko Mari- .ia. Podlože 9 — Ireno; Polajžer Štefanija Pobrežje 58 — Darjo; Kosar Alojzija Stranske Makole 17 — Zlatko; Hameršak Alojzija, Trnovska vas 22 — Marijo; Špe- honja Julijana. Kidričevo 4 — So- njo; Golubič Frančiška. Sp. Haj- dina 143 — Majdico; Jakob Ka- tarina, Hradišče 53 — Vlastos; Sankovč Ljudmila, Jadranska 7, — Delkico; Dukanč Ljuba, Jaz- ! bina 72 — Ivanko; Hostnik Ma- j rija. Zagrebška 63 — Ireno; Ko- larič Mar ja, Nova vas 31 — Ma- , rico; Plajnšek Adela, Sp. Haj- dina 132 —Vlasto; Muršec Marija, Lovrenc na Dr. polju 49 — dekli- co; Keres Kristina, Stogovce 12 — deklico; Fingušt Katarina, Zg. Jablane 16 — Marijo; Rajh Tere- zija, Hajdna 77 — Mileno; .le- renc Marija, Strajna 43 — Mar-¡ janeo; Kacijan Ana, Hajdoše 28 _ Milko. Poroke : Mere Martin, Muršičeva 7 «n Železnik Marija, Budina 34 Hor- vat Alojz, Spuhlja 64 in Pajnki- her Apolonija, Krčevina pri Vurb. 126 Lugarič Albin, Mar borska 29 in Babsek Veronika. Breg 13 pri Majšpergu Toš Janez, Maribor m Kokol Ivanka, Muzejski trg 1. Smrti: Fišer Terezija, Nadóle 19 (1885), umrla 28. 8. 1961; Furek Jakob, Ptuj, Zagrebška cesta 18 (1877), umrl 28. 8. 1961; Ceh Julijana, Vintarovci 63, (1884), umrla 1. 9. 1961; Lah Janez, Ore- šje 28, (1904), umrl 2. 9. 1961. Razno V NAJEM oddam majhno po- sestvo. Interesenti se naj se glase v nedeljo, 10. septem- bra 1961. do 12. ure v Placar- ju štev. 45. Vabilo Sindikalna podružnica »LES«. Ptuj, priredi v nedeljo 10. sep- tembra 1961, ob 14. uri pred do- mom SZDL Vičava, VESELO VRTieO VESELICO Z BOGATIM SRECOLOVOM I^ VINSKO TRGATVIJO. Izbrana jedila: prleške gibance čevapčiči, odojki itd., pristna ha- loška kapljica. Za zabavo in ples bo igral ve- seli kvartet »DO — RE — MI« V slučaju slabega vremena bo pri- reditev ob tstem času v NAROD- NEM DOMU. Obvestilo Zaradi letnih dopustov ordiniri specialist tov. dr. Viktor Tomin- šek v okulistični ordinaciji v me secu septembru samo vsako sredi od 13. ure dalje. Tov. dr. Svetozar Breznik, spe cialist, bo ordinira! v dermatolosk ambulanti šele od 26. septem- bra 1961 dalje. V. d. upravnik zdravstvenega doma Ptu dr. Mitja Mrgole