Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur Skupaj za dose zaščitnega zakona Z izjemno počasnimi koraki se v poslanski zbornici nadaljuje pot zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Furlaniji Julji-ski krajini. V petek 12. novembra je predvidena replika poročevalca Domenica Masellija na splošno razpravo, ki naj bi ji sledila teden kasneje obravnava o posameznih členov. Kot smo še zadnjič poudarili nam politična turbolenca, ki se je pojavila na ravni vlade in večinske koalicije, ne lajša poti. Tudi vse bolj pogoste kritike v javnosti glede Ma-sellijevega osnutka, do katerih prihaja v samih manjšinskih krogih, ne prispevajo k hitrejšemu razreševanju našega vprašanja. Prej ali slej se bo v Rimu našel tisti, ki nam bo rekel, “kaj bi se mi trudili, če manjšina z zakonom ni zadovoljna?” Ali ne bi raje združili svojih moči in energiji in se potrudili skupno nastopiti in poriniti zakon naprej? V tem pogledu se lahko marsikaj naučimo od naših sosedov in prijateljev Furlanov. Tudi med njimi so različni pogledi na vsebino zakona. In tudi na kulturno politiko za ohranitev furlanskega jezika in kulture gledajo dosti krat z nasprotujočih si bregov. Njih kulturno gibanje je do skrajnosti razdrobljeno. A znali so strniti svoje vrste. In sedaj pripravljajo skupno vsefur-lansko manifestacijo, ki bo v Vidmu, v dvorani Paolino D’Aquileia 5. novembra. Sicer pobudo zanjo sta dali furlanska Cerkev in videmska Univerza in prav nadškof Battisti in rektor Marzio Strassoldo bosta nvodno spregovorila, kar ni seveda politično zanemarljivo. Namen je odločno Pritiskati na Senat, kot piše tednik La vita cattolica, saj gre za nujen zakonski instrument, ki ga Furlani pri-dakujejo že več desetletij, uresničitev pravic, ki jih Priznava italijanska ustava. Zato združeni Cerkev in Univerza vabita na srečanje Vse predstavnike politične ln kulturne sfere v Deželi. Tako srečanje bo gotovo Zaleglo v Rimu.(jn) novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 ; Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 41 (980) Čedad, četrtek, 28. oktobra 1999 Ob Soči so padali tudi poljski vojaki Razstava ob praznovanju Dneva kobariškega muzeja Udeleženci otvoritve s predsednikom Državnega zbora Slovenije Janezom Podobnikom Konec prejšnjega tedna je minilo deset let, odkar je odprl vrata Kobariški muzej. Ni tvegano reči, da je na Slovenskem malo institucij, ki bi si v tako kratkem času pridobile tolikšen ugled. Ne le doma in v čezmejni soseščini, pač pa tudi v Evropi in svetu nasploh. Letošnji, sedaj že tradicionalni dan Kobariškega muzeja so minulo soboto proslavili z odprtjem razstave o udeležbi polj- skih vojakov na soški fronti v letih 1915 -1917. Pomen dogodka je bil razviden tudi iz množičnega obiska domačinov in uglednih gostov, med katerimi so bili predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik, veleposlanik republike Poljske v Sloveniji Maciej Szymanski, minister za kulturo Jožef Školč in državni sekretar Silvester Gabršček. beri na strani 4 Comunità, le deleghe nel direttivo Ieri l’assemblea della Comunità montana delle Valli del Natisone si è riunita per la discussione e la presa d’atto del programma politico-amministrativo della nuova gestione Mari-nig. É stato portato poi all’approvazione il Piano di sviluppo socio-economico nel triennio 1999/2001. La scorsa settimana, intanto, il riconfermato presidente ha assegnato le deleghe ai membri del direttivo. Marinig mantiene i rapporti con Comuni, Provincia e Regione. Beppino Crisetig è stato confermato assessore alla cultura, all’istruzione, ai problemi linguistici e al museo etnologico, così come Laura Tosolini prosegue la sua esperienza nei settori sanità, assistenza sociale e politiche giovanili. Lino Bordon si occuperà di territorio e ambiente, forestazione, protezione civi- le, commercio e artigianato, mentre a Giuseppe Spe-cogna sono stati affidati a-gricoltura, zootecnia, frutti-coltura, cooperazione agricola ed economia montana. Maurizio Namor è il nuovo assessore alla cooperazione transfrontaliera, ai problemi dell’Ue e agli obiettivi comunitari, Germano Cen-dou seguirà le opere pubbliche, l’ufficio di piano, l’urbanistica e gli insediamenti produttivi. Davide Clodig è l’assessore allo sport, al turismo, ai trasporti, all’emigrazione e ai gemellaggi. Infine Walter Pinton si occuperà di affari generali, finanze, programmazione, bilancio e personale. Nei giorni scorsi non era stato ancora sciolto il nodo della vicepresidenza. Tre i candidati, tra i quali Marinig è chiamato a scegliere il suo vice: Maurizio Namor, Walter Pinton e Lino Bordon. Beneško kulturo predstavili v Švici V Luganu razstavlja Lorette Dorbolò V petek in soboto je prišlo v Svici do pestre in kvalitetne predstavitve beneške slovenske kulture. Na pobudo osrednje Zveze Slovenci po svetu, njene sekcije v Ticinu in pod pokroviteljstvom italijanskega konzulata v Luganu so v petek 22. oktobra, v prostorih konzulata, odprli obsežno razstavo slik Lorette Dorbolò. Po uvodu predsednika Zveze Dina Chiabaia in ravnatelja Renza Matteliča, po pozdravih slovenske in italijanske konzulke ter ocene umetnostnega kritika je spregovorila tudi sama umetnica. In besede Lorette Dorbolò o iskanju svoje identitete, o svojem otroštvu in odnosu do domačega okolja ter o širšem iskanju v umetnosti so vzbudile še največ zanimanja pri številni publiki. Večer so obogatili s kulturnim programom in sicer s predstavitvijo koncerta “Tam gor je moja vas”, ki je nastal na osnovi zanimivega glasbenega projekta Daniela Zanettovicha ob 25. letnici Zveze slovenskih izslejencev. Na njem so se prepletali ljudska in umetniška glasbena govorica, pesein moškega zbora Nediških puobov in glasba godalnega oz. trobilnega kvarteta Glasbene matice s klavirsko spremljavo. Koncert so ponovili tudi naslednji dan, v soboto 23. oktobra ko so bili Nediški puobje gostje moškega pevskega zbora Coro viril Lumnezia, v kraju Villa v švicarskem kantonu Gra-ubiinden, kjer živijo Reto-romani. Tudi tu je številno občinstvo zelo uživalo tako ob ljudski pesmi kot pri njeni sodobni, umetniški predstavitvi. Razstava Lorette Dorbolò bo na ogled do 5. novembra. Tempi stretti per concludere la ristrutturazione degli alloggi finanziati dall’Obiettivo 5B per l’albergo diffuso. Il termine di chiusura dei lavori è fissato al 31 dicembre, e difficilmente verranno concesse proroghe. Entro marzo saranno poi decise le date dei collaudi. Lo ha ricordato lunedì sera il direttore dell’Ersa, Giorgio Pontoni, che ha preso parte ad un incontro organizzato a Pulfe- ro dall’Unione regionale e-conomica slovena e dall’amministrazione comunale. Erano presenti, oltre al sindaco Piergiorgio Domeniš, il consigliere regionale Roberto Asquini, la presidente dell’associazione “Bed & breakfast in Italy” Silvia Raccaro, i rappresentanti dell’Ures Boris Stocca e Renzo Devetag e il nuovo assessore al turismo della Comunità montana Davide Clodig. Dall’incontro - seguito da una sessantina di persone - è emerso il collegamento possibile tra l’attività del bed & breakfast e l’utilizzazione degli spazi ristrutturati con il 5B. Corbe ha spiegato Pontoni “per i proprietari c’è l’obbligo di utilizzare gli edifici, per almeno otto anni, ai fini dell’albergo diffuso, diversamente si va incontro a contenziosi di revoca”. (m.o.) segue a pagina 2 Telefon 0432/731190 Si è parlato di 5B e bed & breakfast in un incontro a Pulfero Albergo diffuso, lavori già in dirittura d’arrivo Gli intervenuti all’incontro di lunedì a Pulfero četrtek, 28. oktobra 1999 dalla prima pagina Significativi i dati che riguardano le Valli del Na-tisone: sono una cinquantina i progetti approvati dall’Ersa su un totale di 150 in tutta la regione. Una bella percentuale. “Evidentemente i vostri amministratori vi hanno suggerito bene, e voi siete stati sufficientemente furbi” ha commentato Pontoni. I proprietari potranno quindi optare per il bed & breakfast, se utilizzeranno non più di tre camere nell’abitazione di residenza, oppure per l’attività di affittacamere. Su questi temi sono intervenuti Asquini, primo firmatario della legge regionale che regola il bed & breakfast, e la signora Raccaro. Le norme sono state riprese da quelle approvate in Lazio in occasione del Giubileo e Incontro informativo a Pulfero organizzato dall’Ures Albergo diffuso, lavori chiusi entro dicembre permettono l’esenzione dall’Iva a chi saltuariamen- te mette a disposizione dei turisti la colazione e il per- Program polaganje vencev, ki ga v nedeljo 31. oktobra organizira Konzulat republike Slovenije, z ANPI in Zvezo borcev ter s posoškimi in beneškimi upravitelji ter slovenskimi kulturnimi organizacijami, je sledeči: 1. skupina - ob 9. uri Topolovo, ob 10. Svet Lenart, ob 11. uri Oborča, ob 12. uri Čedad, ob 13.30 Čenebola, ob 16.30 Osojane. 2. skupina - ob 9. uri Svet Stoblank, ob 10. Gorenj Tarbi, ob 10.30. Svet Pavel Černetiči, ob 12. uri Čedad, ob 15. uri Matajur. nottamento. In definitiva, per le Valli del Natisone si aprono nuove strade nel settore della ricezione. Ora, ha sottolineato la Raccaro, “occorre creare le occasioni perché il turista sia invogliato a venire nelle nostre zone”. Una sfida raccolta da Stocca, che ha annunciato la creazione dell’Associazione per lo sviluppo turistico delle Valli, “realtà che farà da supporto alle varie iniziative”, (m.o.) Pisr ÌW iz Rima 1 Stojan Spetič jtKmrnm? | Berem kroniko v časopisu. V neki dvorani v Trstu je potekala razprava o našem zaščitnem zakonu. Med vrsticami ali kar naravnost izvem, da je bila udeležba pičla, takorekoč zanič. Le peščica ljudi, ki se kakor udarna enota selijo iz kraja v kraj, udeležujejo vseh predavanj in diskusij, izzivalno, včasih oholo, najpogosteje kričavo in s tem odjemljajo ljudem voljo do razprave, ki se niti od daleč ne približa kriterijem omikane dialektike, pač pa izpade predvsem kot moralno obračunavanje z nasprotnikom. Ta nikoli ni fašist Menia, pač pa poročevalec zakonq Maselli in njegovi predlogi, da o sodelavcih ne govorimo. Paradoksalno se tako dogaja, da v naši skupnosti zamira demokratično soočanje, vsevprek se prepiramo, kakor v karikaturah, ki jih o nas rišejo predvsem v Ljubljani, da smo bolestno in razdiralno sprta manjšina, ki konec koncev ne bo sposobna sprejeti izziva, ki ga prinašajo snujoče nove norme. Tu se ne bom loteval vprašanja, ali so te norme dobre ali slabe. Moje pismo je prekratko, da bi se o tem razpisal. Lahko pa se sprašujem, ali bomo v nedogled čakali na varstvo, kakršnega si želijo najostrejši kritiki Masellijevega osnutka. Nekaterim med njimi moram vsaj priznati, da imajo jasno predstavo, kako bo to mogoče doseči: z vojno. Predlaga- jo namreč, da Nato bombardira Avia-no in Rim‘ter izsili “pavi” zaščitni zakon. Očitno je, da gre za paradoksalno razmišljanje, s katerim skušajo omenjeni kritiki pokazati na nedoslednosti politike, ki je odobravala bombardiranje Beograda zaradi dogajanj na Kosovu. Paradoks, seveda, kajti vsem je očitna razlika med poboji in etničnim čiščenjem na Kosovu ter razmerami, ki jih riše Masellijev osnutek. Ce tega ne razumemo, pokličimo psihiatra. Drugi, ki se ne poslužujejo paradoksov in razmišljanj “per absurdum”, imajo pred očmi drugačen scenarij. Stavili so na skorajšnjo prevlado desnice v Italji, kar bi najbrž pomenilo odložitev vprašanja našega varstva za več let, vsekakor do vstopa Slovenije v EU. Tedaj bi Ljubljana za skupno evropsko mizo udarila s pestjo in rekla: “Orka-fiks, zaščitite nam, Slovence od Trsta do Trbiža, če ne, bom vse lipicance pobila za golaZ, v Krškem pa vsak drugi dan izpustila oblaček bekerelov...” Na koncu mučnih pogajanj bi Rim pod velikim pritiskom Slovenije in njenih evropskih zaveznic (?) sprejel celotno udejanjenje vseh mednarodnih pogodb in konvencij. Tragično se mi zdi, da je naša skupnost tako nepripravljena na usodne odločitve in se včasih vede prav otročje. Vendar je v demokraciji tudi tako prav. Včasih me obdajajo dvomi, ali bomo sploh sposobni slediti uresničevanju varstvenih norm, saj nas je sistem “enotne delegacije”, se pravi vrhovnega štaba boja za zaščito, dako odmaknil od stvarnega soodločanja, da vsa civilna družba (torej ne samo krovni organizaciji) ravodušno in nemarno sledi dogajanju. Tudi za to je razlaga. Več kot pol stoletja čakanja, v katerem smo bili prisiljeni sprejemati ukrepe samozaščite, nas je v bistvu naredilo apatične in nezaupljive. Ko se pogovarjam s prijatelji o svojem delu običajno opažam izraze pomilovanja, češ... glej ga, naivneža, ki še verjame v Miklavža. Res, do italijanske politike smo nakopičili tolikšno dozo nezaupanja , da je ni več mogoče premostiti. Priznajmo si, da spada tudi nezaupanje v sklop psiholoških ukrepov, s katerimi smo se zamejski Slovenci zavarovali pred razočaranji. Kajti živeti desetletja in hoditi od poraza do poraza, skorajda brez ene same zmage, ki bi ti olajšala pot, res ni preprosto. Imeti moraš v sebi obrambne mehanizme, ki te varujejo in dajejo možnost, da sprotne težave rešuješ z mislijo: “Stisnimo zobe, kmalu bo bolje”. Nekaj podobnega je bilo pri svetopisemskih Izraelcih, ki so šli na dolgo pot iz egiptovskega suženjstva v obljubljeno deZelo in 40 let preživeli v sinajski puščavi. Tedaj seje večini porušilo zaupanje v svoje voditelje in samega Boga, pa so se prepustili malikovanju zlatega teleta in nebrzdanemu veseljačenju, češ uživajmo sedaj, ker ne vemo, kaj bo jutri. Vemo, kako se je zadeva končala. Mojzes je svoje ljudi s prisilo in čudeži spet prepričal, da so šli naprej. Pri tem mu je seveda pomagal zamerljivi Jahve izza sinajskih kamnitih vrhov. To je bilo pred nekaj tisoč leti. Sedaj imamo demokracijo in nihče nima pravice ljudi prisiliti, a bodo srečni ali vsaj zadovoljni. Prepočasno usklajevanje zakonov z EU Slovenija se je v zadnjih dneh srečala z zakonsko stvarnostjo Evropske unije. Potem ko je vrh EU Ze pred časom opozoril Ljubljano, da prepočasi usklajuje zakonodajo, da bi jo naravnavala z evropsko, so tokrat evropski komisarji zagrozili, da bodo uvedli embargo za slovensko meso, ki se prodaja v zahodni Evropi. Posebna evropska veterinarska služba je namreč ugotovila, da so nekatere klavnice v Sloveniji pod normo in zato v neskladju z zakoni EU. Prizanesljivi evropski komisarji so sicer dali Sloveniji še nekaj mesecev časa, da uredi zadevo in da posodobi sistem klavnic, da bodo v skladu z zahtevami in zakoni. Ko bi do tega ne prišlo, bi se morali slovenski prodajalci mesa seznaniti s prvo resno blokado, ki bi temu sektorju zadala dokaj negativen udarec. Zadeva je še posebej zanimiva za naše kraje, saj je znano, da v naši deželi več kot polovico mesa kupujemo od slovenskih klavnic in to po ceni, ki je nižja od tiste, ki običajno velja v drugih deželah polotoka. Grožnja z blokado prodaje mesa je sprožila v Sloveniji živahne debate in ugibanja, ali bo Ljubljana v predvidenem roku uredila vse, da bo v koraku z evropskimi normativi. Optimisti še prednjačijo in več je takih, ki je prepričanih, da bo Sloveniji uspelo urediti vse, da bo lahko polnomočno vstopila v Evropsko unijo. Ob tem pa so se nekateri vprašali, če slovensko meso ni dobro za evropske mize, potem obstaja nevarnost, da Slovenci (in s tem tudi mi v deZe-li) uživajo nizko kakovostno meso. Glede tega so jim na pristojnih mestih zagotovili, da slovensko me- so je čisto v redu in enako užitno, kot tisto iz drugih evropskih držav. Ob aferi z “neevropsko” urejenimi klavnicami, smo v zadnjih dneh zabeležili ponovne polemike zaradi meje s Hrvaško. Povod zanje je dala izjava samega predsednika sosednje države Franja Tudjmana, ki je povedal, da je Piranski zaliv hrvaški in da se ne bo tam meja spremenila. Cisto dovolj, da so se v Ljubljani sprožile nove polemike o tem, ali je potrebno, da Slovenija pokaZe zobe Hrvaški, ali pa je boljše, da nadaljuje na mirnejši, diplomatski poti. Osebno se nagibam k drugi varianti tudi zaradi dejstva, da bodo še pred koncem leta na Hrvaškem parlamentarne in predsedniške volitve in da napovedi kažejo na propad Tudjmanovega prestola. V parlamentu naj bi se večinsko uveljavile zmerne in napredne sile, ki imajo tudi glede odnosov do severne sosede drugačne vizije in odnose, tudi kar zadeva vprašanje meja. Skratka, počakati velja še nekaj mesecev, potem pa z novo vladno ekipo v Zagrebu na novo nastaviti vsa odprta vprašanja, ki ne zadevajo le Piranskega zaliva. Odločitev večine v parlamentu, da ni potrebno za imenovanje odgovornih urednikov na nacionalni RTV soglasje zaposlenih, je dvignilo precej prahu. Nekateri v tem vidijo voljo politike, da se docela polasti nacionalne televizije, drugi pa dodajajo, da je treba ločiti pristojnosti, ki jih imajo uslužbenci in delodajalci. Sicer se bomo k tej temi še vrnili, saj se v Sloveniji pripravljajo na sprejem novega zakona o tisku, ki bo gotovo sprožil veliko debat in diskusij, (r.p.) A Lubiana gli euroscettici Visita da Sarajevo Tutti e tre i membri della presidenza bosniaca - il croato Ante Jelavič, il bosniaco Alija Izetbegovič ed il serbo Živko Radišič -sono stati nei giorni scorsi in visita ufficiale a Lubiana. Si tratta della prima visita della dirigenza bosniaca all’estero dopo la firma degli accordi di Dayton. Al centro dell’attenzioni i temi della cooperazione, in primis in campo economico. Super maratona La maratona di Lubiana è molto più piccola delle più famose e prestigiose maratone di New York, Londra o Berlino, ma raccoglie sempre maggior consensi. Sono ben 1927 gli atleti che hanno partecipato all’edizione di quest’anno, la quarta, con una crescita degli iscritti del 30 per cento rispetto all’edizione precedente. La vittoria è andata all’etiope Wolley Jarra e alla russa Ljudmila Petrova. Carne vietata La Slovenia, in seguito alla relazione dell’ispezio- ne di veterinari dell’UE e prima ancora che la questione venga posta all’ordine del giorno a Bruxelles, ha vietato provvisoriamente l’esportazione di carne e selvaggina. Il Ministero dell’agricoltura intanto ha diposto una serie di provvedimenti disciplinari nei confronti dei responsabili dell’Istituto nazionale di veterinaria. Gaspari nel mirino I democratici cristiani sloveni (SKD) hanno deci- so di chiedere in parlamento il voto di sfiducia per il ministro delle finanze Mitja Gaspari. Sarebbe responsabile del “disordine nella finanza pubblica”. L’interpellanza prende le mosse dalle osservazioni della Corte dei conti che ha valutato negativamente l’amministrazione dei ministeri della pubblica istruzione e della difesa. Gaspari ribatte che sono i singoli ministri responsabili dei propri ministeri. Ex ministro alla sbarra É partito dalla Procura di Lubiana un atto d’accusa nei confronti dell’ex ministro alla difesa Alojz Krapež che avrebbe abusato della sua posizione per interessi personali. L’accusa riguarda l’acquisto illegale di un appartamento. Nell’accusa è coinvolta anche l’ex segretaria di stato al ministero della difesa Marija Ribič, attualmente vice segretario generale del governo sloveno. Euroscettici Si è riunito a Lubiana nei giorni scorsi il consiglio direttivo del Team, l’Unione europea anti Maastricht, fondata nel 1992 ad Edimburgo e che raccoglie 36 partiti e formazioni politiche di diversi paesi dell’UE e non so- lo. Si tratta di un’organizzazione che vede nei trattati di Maasticht e di Amsterdam una minaccia alla democrazia. Uno dei membri del consiglio direttivo è Gorazd Drevenšek, presidente del partito extraparlamentare sloveno Nova. Četrtek, 28. oktobra 1999 Kip Lavu Čermelju ob 110-letnici rojstva Bil je ena najmarkantnejših primorskih osebnosti V Ljubljani so pred nedavnim v Toscaninijevem parku odkrili doprsni kip dr. Lavu Čermelju, znanstveniku in rodoljubu, markantni osebnosti v življenju primorskih Slovencev. S tem se je slovensko glavno mesto (kip sta odkrila županja Vika Potočnik in pisatelj Boris Pahor), poklonilo Lavu Čermelju ob 110-letnici njegovega rojstva. Rojen je bil namreC v Trstu, 10. oktobra 1889, tam je tudi obiskoval nemške šole do konca gimnazije, nato pa je študiral še v Pragi in na Dunaju, kjer je ravno ob začetku prve svetovne vojne diplomiral iz matematike in fizike. Čermelj je vse do leta 1929 živel in delal v Trstu, kjer je poučeval na srednjih šolah. Kmalu je zaradi svoje narodne zavednosti in publicističnega dela postal nezanesljiv za tedanje fašistične oblasti. Bil je tudi organizator prosvetnega življenja med tržaškimi Slovenci, leta 1929 pa seje pred fašističnim preganjanjem umaknil v Ljubljano. Tam je nadaljeval s svojim Lavo Čermelj bogatim pedagoškim in publicističnim delom in se v predvojnem in povojnem obdobju zapisal med eminentne slovenske znanstvenike in publiciste. Njegovo publicistično delo je zelo obsežno. Pisal je šolske učbenike, bil je soustanovitelj in potem 22 let urednik prirodoslovne revije ”Proteus“. 2e pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri tedanjem manjšinskem inštitutu v Ljubljani. Objavljal je gradivo o položaju slovenske in hrvaške manjšine v tedanji Julijski krajini, v letu 1936 pa je v angleškem jeziku izšla njegova pomembna knjiga ”Life and death struggle of a national minority“ (Življenje in smrtni boj neke narodne manjšine), po kateri je lahko svet spoznal zatiranje primorskih Slovencev pod fašistično italijansko državo. Knjiga je postala eden izmed temeljnih tekstov za poznavanje tistega obdobja primorskih Slovencev. Pozneje je bila prevedena v veC jezikov, leta 1965 je izšla tudi v slovenščini z naslovom "Slovenci in Hrvatje pod Italijo". Mostra di Vasco Petricig a Tolmin Sarà inaugurata giovedì 4 novembre, alle 18, nella biblioteca Ciril Kosmač di Tolmin la mostra di Vasco Petricig intitolata “Approdi internazionali”. L’appuntamento consente di riprendere confidenza con un artista e-clettico, che in occasioni tutt’altro che frequenti -l’ultima per quanto riguarda la nostra zona è stata la sua partecipazione, alcuni anni fa, alla manifestazione “Stazione di Topolò-Postaja Topolove” - ha presentato i suoi interventi contrassegnati da una visione ironica, distaccata ed intelligente della realtà. Un’altra mostra personale è in fase di preparazione, invece, nella Beneška galerija di San Pietro al Natisone, dove verranno esposte le opere di Albino Stulin, giovane scultore di Tribil superiore. La rassegna, organizzata dall’Associazione degli artisti della Benecia, verrà inaugurata sabato 13 novembre. “Beneška Slovenija” za leto 2000 S hitrimi koraki se bliža Božic in z njim novo leto ali z drugimi besedami konec drugega tisočletja. Za praznovanje tega izjemnega dogodka se ves svet pripravlja in pobude na turistični, zabavni in kulturni ravni so iz dneva v dan pestrejše in zanimivejše. • . V ta okvir sodi tudi bogata ponudba publikacij, koledarjev in stenskih koledarjev. Tokrat želimo opozoriti naše bralce na “beneškji koledar”. “Beneška Slovenija 200” je koledar, ki nada- Cividale, biblioteca civica venerdì 29 ottobre, ore 18 La metafora del viaggio: esperienze artistiche e psicoterapiche a confronto Intervengono: Pier Francesco Galli, direttore della rivista “Psicoterapia e scienze umane", Giuliana Barbierato, responsabile del Centro salute mentale di Cividale, Manuela Tomad, rappresentante del “Gruppo Day" Comune di Cividale, Accademia “Harmonia", “Gruppo Day" di Cividale, “Folk club" di Buttrio ljuje uspešno sodelovanje med Milanom Gregom in Živo Gruden. Po fotomonografij, posvečeni Beneški Sloveniji, ki je lani izšla pri Založbi Družina, nam spet na prijeten naCin predstavljata Benečijo. Milan Grego je iz svoje-- ga bogatega fotografskega gradiva izbral 12 lepih barvnih slik , ki prikazujejo naravne lepote Nadiških in Terskih dolin. Živa Gruden je njegovo delo dopolnila z besedo. Napisala je sintetično predstavitev Beneške Slovenije, z izborom pesmi Viljema Cerna in Micheline Blasutig, ki jih je iz terskega oziroma nadiškega narečja prestavila v slovenski knjižnji jezik, je ponudila nekaj utrinkov iz sodobnega ustvarjanja. Koledar Beneška Slovenija 2000 je že na razpolago. Kdor ga Zeli naj se obrne v Beneško galerijo v Speter (ob torkih, Četrtkih, petkih in sobotah od 17. do 19. ure, ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure). “La demografia è lo studio statistico dei fenomeni di stato e di movimento della popolazione. I primi riguardano la popolazione di un dato territorio in un determinato momento: il numero degli abitanti e la loro divisione per sesso e per classe d'età: i secondi indicano i flussi migratori e il ricambio generazionale.”... “Le indagini demografiche sono importanti per l’amministrazione pubblica. I dati demografici, infatti orientano le scelte e-conomiche e politiche dei governi, in particolare per quanto riguarda le previsioni di spesa o di investimento” (http://www.educa-t i o n a 1 . r a i . it/lemma/testi/demografia). E’ chiaro il concetto? I classici “quattro gatti”, la maggioranza anziani, in una zona marginale dello Stato, per di più appartenenti alla minoranza slovena... non solo NON suscitano preoccupazioni in governi che hanno ben altre grane, ma diventano progressivamente statistica-mente insignificanti. Senza contare che parlare di “Sloveni” mette di malumore, Perché secondo l’abitudine alla semplificazione o al fa- Cosa è successo nella Slavia in questi ultimi vent’anni 0,0 -10,0 -20,0 -30,0 -40,0 -50,0 -60,0 J 111 ;;;;;*.»**? • tx".V J"y-r!'DTI\"ITT'. ” j ì‘ ; V li ^ !'>- " . .. , U i -1*4,6 ; •••; • j> *” ; : - 4 i ! ;. ; ; : : ; :: ! :. ; ; :• S: ::T 1 -1 ; i ,6 -4C ,5 "J/*J ° 7,2 . -58,5 ss« ••• loro torto. Cosa è successo nella Slavia negli ultimi 20 anni (tra il 1975 ed il 1996)? Il grafico a fianco conferma quanto già esposto in precedenza. A S. Pietro il primato: alla fine del 1996 aveva 12 persone in più che nel 1975; ma a Dren-chia si è scesi da 511 ab. a 212. II perché di questo risulta chiaro dalla tabella. Nel periodo considerato, a far fronte a 3.318 decessi non sono state certo sufficienti le 1.195 nascite; e sebbene gli iscritti nelle a-nagrafi comunali siano stati di poco inferiori alle can- cellazioni, alla fine mancavano 2.462 abitanti (per intenderci, è come se S. Pietro e Drenchia insieme fossero scomparsi nell’arco di 20 anni). Emigrazione! A molti sembra questa la ragione principale, ma non è così. Se vogliamo insistere sul termine, si tratta di emigrazione “definitiva” ... al camposanto. Infatti la causa éc\Yecatombe è attribuibile solo per il 14% al saldo migratorio (il quale è stato addirittura positivo dall'estero con 510 unità. Iscritti 810, cancellati 300); nell’86% dei casi i nati non sono riusciti a rimpiazzare i morti. -3- Kiccardo Ruttar re di tutte le erbe un “fascio”, non si distingue tra Sloveni italiani (nel senso di cittadini) e tutti gli altri slavi. Mezzo secolo per u-na legge di tutela? Ancora qualche lustro ed il problema, almeno per la Slavia si risolve da sé! Questo si chiama “orientamento delle scelte economiche e politiche” di cui sopra. Questa è la chiave di lettura delle “statistiche” che ci riguardano. Provate a dar In alto la variazione in percentuale dei residenti dei comuni della Slavia dal 1975 al 1996. Qui a fianco il movimento anagrafico complessivo nella Slavia durante lo stesso periodo di tempo Slavia - Movim. anagr. compless. 1975/1996 Nati Morti Iscritti Cancellati SALDO Drenchia 26 -208 247 -364 -299 Grimacco 100 -301 260 -423 -364 Pulfero 209 -725 875 -1156 -797 S. Leonardo 243 -498 628 -566 -193 S. Pietro 401 -853 1576 -1112 12 Savogna 131 -392 439 -606 428 Stregna 85 -341 257 -394 -393 1 195 - 3.318 4.282 4.621 2.462 četrtek, 28. oktobra 1999 4 Poudarek na partnerstvu Slovenije in Poljske Da se zlo ne bi več ponovilo s prve strani Prisotna pa sta bila tudi vojaška atašeja Poljske in Madžarske, skupaj s- kobariškim Zupanom Gregorčičem pa so bili tudi drugi upravitelji Posočja ter župan sosednje občine Po-dbonesec Piergiorgio Domeniš. Razstava se navezuje na lansko in predlansko pobudo, ko je bil spominski dan namenjen italijanskim in madžarskim vojakom. Tako se, kot je v nagovoru podčrtal ravnatelj muzeja Jože Šerbec, izjemna muzejska zbirka iz leta v leto dopolnjuje z novimi podatki o tem, koliko vojakov različnih narodov je umiralo na tem krvavem bojišču. "Paradoks je, da so vpj-ne hkrati delile jn povezovale narode, danes jih povezujeta predvsem spomin in želja, da se ne bi zlo nikoli ponovilo", je dejal slavnostni govornik, predsednik Državnega zbora Slovenije Janez Podobnik. Izrazil je občutek, ki ga v obiskovalcu vzbuja vse to, kar lahko vidi v tem muzeju. To je hkrati klic po miru in solidarnosti ter spoštovanju do zemlje, v kateri je toliko grobov. Podobnik je poudaril ve- a V šoli je nastopila dramska skupina iz Drežnice like zasluge kobariškega muzeja, da zmore tako učinkovito ohranjati spomin, ki združuje mnoge evropske narode. "Danes spomin združuje Slovenijo in Poljsko, ki kot partnerici vstopata v Evropsko zvezo", je dejal predsednik slovenskega parlamenta in izrazil zadovoljstvo, da je razstava tudi priložnost za pripoved o dvestoletnem boju Poljakov za njihovo neodvisnost. Drugi slavnostni govornik je bil veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Maciej Szymanski, ki se je pridružil Podobnikovim mislim in željam o vse te- Europa e sviluppo, l’Informest organizza un corso per laureati L’Informest, Centro di servizi e documentazione per la cooperazione economica internazionale con sede a Gorizia, organizza un corso di aggiornamento, denominato “Dimensione europea per lo sviluppo regionale, il nuovo euroconsulente”, rivolto a soddisfare le esigenze di euro-peizzazione degli attori dello sviluppo nel territorio. 11 corso è rivolto a 20 laureati non occupati, con laurea in Economia e commercio, Scienze politiche o Giurisprudenza conseguita entro il 16 novembre 1998, che nell’ultimo anno non abbiano svolto attività retribuite per più di 6 mesi consecutivamente. L’iniziativa ha come riferimento una figura professionale consapevole delle politiche di sviluppo e di cooperazione internazionale dell'Unione europea e capace di individuare le variabili ambientali, che possono essere ottimizzate uti- lizzando modelli di crescita e strumenti di supporto reperibili nella dimensione europea. Il corso, che si terrà a Udine, inizierà il 16 novembre e avrà la durata di 400 ore. Nella fase teorica prevede un viaggio di studio a Bruxelles, mentre le ultime quattro settimane, dal 7 febbraio al 3 marzo, prevedono uno stage presso un’amministrazione locale o un’agenzia di sviluppo presenti nel territorio regionale. I corsisti, ai quali è richiesta una buona conoscenza della lingua inglese, verrà corrisposta una borsa di studio di 3 mila 500 lire orarie. L’ammissione al corso è subordinata al superamento di una prova di selezione che avverrà a Gorizia il 9 e 10 novembre. Per informazioni ci si può rivolgere, entro le 18 del 28 ottobre, ad Angelina Piani, presso Informest, via Cadorna 36, Gorizia, tel. 0481-597411. snejšem sodelovanju med Slovenijo in Poljsko. "Veselim se, da nam na naši poti v Evropo prijateljuje Slovenija, ne kot tekmec, pač pa kot dober partner”, je dejal Szymanski, ki se je zaustavil tudi ob ključnih trenutkih zgodovine Poljske in njenih prizadevanjih za neodvisno državo. Kobariška razstava po njegovi oceni prispeva k osvetlitvi dogodkov, ki so tudi na Poljskem malo znani. Sama razstava, ki sta jo postavila muzej in dr. Pawel Maciukiewicz, je nameščena v treh prostorih in v pregledni postavitvi ponuja vrsto fotografij in dokumentov o udeležbi poljskih vojakov na Soški fronti. Gre za izsek zgodovine naroda, ki je kot malokateri v Evropi doživljal tragično usodo. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bila Poljska kot že prej v zgodovini ponovno razkosana in Poljaki so bili množično mobilizirani v avstrijsko, nem-1 ško in rusko vojsko, pozneje pa jih je bilo tudi v italijanski vojski več tisoč. Morali so umirati "za tujo stvar", po koncu prve svetovne vojne pa so le za kratkih dvajset let doživljali sen o neodvisni državi, dokler jih niso znova pomendrale Hitlerjeve horde. Na sobotnem praznovanju v Kobaridu sta k prazničnemu razpoloženju prispevala pihalni orkester Anhovo iz Deskel in Oktet izpod Krna, v šolski dvorani pa je zatem nastopila igralska skupina iz Drežni-ce pod vodstvom Rine Berginc. (D.U.) CIVIDALE 29 ottobre ore 19.30 sala Somsi presentazione del romanzo GLI SRADICATI dì Roman Firmam Slovenci po svetu ZELENI / LISTI Ace Mermolja Z ambicijami a brez talenta V Italiji se dogajata dve pomembni stvari. Po eni strani slavijo zaradi dvojne oprostitve Andreottija in Ferrarija, po drugi sadijo novo Oljko, ne vedo pa, kam, katero vrsto in kdo naj bo vrtnar. Abina-cija Andreotti - Ferrari je zanimiva, saj so mafija in motorij staro italijansko izvozno blago: Bugatti in Lachi Luciano; Reina in Ferrari. Težje je s sajenjem oljke, ki je sicer znamenito drevo in je pripomoglo h kulinaričnemu slovesu Italije. Očitno pa danes nima sreCe. Čeprav se novinarji skrivamo za etiketami profesionalnosti in objektivnosti, osebno ne skrivam simpatij do levice in levosredinske vlade. Nisem pa Vespa in družabniki, ki kot odlični mornarji slutijo, Ce bo pihal desni ali levi veter in posledično obrrtejo jadra. Ostajam pri svojem vetru, Čeprav vem, da sla- bo piha in ne ponuja zmage. Levosredinska koalicija se je namreC spremenila v prepirljivo druSCino, ki je tako zelo podobna starim večstrankarskim grupacijam. Razlika je, da so nekdanji “pentapartiti” vladali desetletja, sedanji koalicij pa grozi, da jo v prihodnjem krogu desnica povozi. V bistvu se ji ni treba preveC truditi, saj si sedanje vladne stranke in njihovi voditelji Škodijo sami. Ko sem pred letom dni pisal o krizi Prodijeve vlade, sem zagovarjal D'Ale-mo, ker se mi je zdel edini trezen izhod iz takratne situacije. Cossigo smo pogoltnili v imenu levosredinske koristi. D’Alemova vlada se je veC mesecev dobro držala (pomislimo na vojno v Srbiji in na vrsto pomembnih dosežkov, kot je uspešen boj proti davčnim utajam), potem pa jo je pričela majati šib- kost koalicije. Razlog je očiten. Zal mi je, vendar so ljudje, kot so Di Pietro, Parisi, Mastella, La Malfa mladi in nekateri drugi, politiki tretje kategorije. Cossiga se šali, Casta-gnetti se mora izkazati, D’Alema in Veltroni pa sta ujeta v obroC križnih vetov ljudi, ki se hoCejo na vsak naCin uveljaviti, a nimajo talenta. Mislim, da je to resnica sedanje vladne koalicije, ki je po zaCetnem in zmagovitem zagonu Oljke, pristala na povprečnih predlogih in pri povprečnih ljudeh. Zal nastajajo težave tudi glede bodočega liderja, saj je edina rešitev Oljke v človeku, ki bi znal prerasti povprečje. D’Alema je kljub nekaterim značajskim hibam, ki jih ne prikriva, Čistokrven politik z odlično politično (zapišimo: KPI) Solo. Vendar bo moral premostiti veliko težav zato, da prevzame mesto voditelja. Povprečje sedanje Oljke mu bo preprečevalo vzpon. Ugotovitve so za Človeka levice nevesekj vendar je odkritost koristna. Spretni in izuCeni politiki bi že vsadili krepko drevo, sedanja generacija ga bo s težavo. Upanje seveda ne umre. Lettera al direttore Sullo sloveno Mattelig precisa Chiedo di poter precisare perchè non è stato consentito al consigliere della Comunità montana Valli del Natisone Alda Crucil di intervenire in sloveno all’Assemblea generale del 30 settembre. Non è stato consentito semplicemente perchè non è previsto nè dallo Statuto, nè dal Regolamento assembleare, per come invece prescritto dalla legge attuale che anzi prevede l’obbligo dell’uso della lingua italiana. Che poi qualcuno sostenga che l’uso dello slo- veno in Assemblea della Comunità montana è consentito perchè esiste un parere in tal senso del Servizio ispettivo della Direzione regionale, è solo questione di interpretazione, che sarebbe bene chiarire subito. In conclusione quindi si è trattato soltanto di fare rispettare le regole Scritte ' previste per il funzionamento dell’Assemblea della Comunità montana. Circa la storiella del giapponese smarrito a causa della guerra, si può dire che qui da noi alcuni sostenitori sloveni anche dopo che è finita la guerra continuano a combattere per slo-venizzare le Valli del Natisone anche tramite la Comunità montana Valli del Natisone che hanno battezzato in sloveno Gorska skupnost Nediških dolin, dimenticando che i tempi sono cambiati e che le Valli del Natisone hanno sempre avuto ed hanno storia, tradizioni e lingua proprie, delle quali vanno orgogliosi. Sergio Mattelig Al Buonacquisto trovi 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, ^^piccoli elettrodomestici e giocattoli . Četrtek, 28. oktobra 1999 Bencina: samuo še do 31. jih prav Tudi lietos se j’ odparlo lovsko lieto, jaga po naSim, za ve-seje vsieh beneških lovcu, jagarju. Takuo Giovanin an Bepino, dva razkačena jaga-rja, tu nediejo 2e zgu-oda sta odpela pise an se pobrala pruot tisti hosti, kjer 2e te pretekle tiedne je prerivu korenine an velik merjascem, cin- gjal- Kadar sta paršla na sredi hosti sta se arzspartila: Giovani je vzeu stazico na desno, pa Bepino na levo. Kajšno uro potlè Bepinu pas je zaCeu takuo lajat, de dobro ki se ni zadušiu, pa ni bluo čut žlaga. Kadar okuole pu-dneva sta se ušafala nazaj na sredi hosti, Bepino se j’ parkazu vas zasopen an prestrašen, zatuo Giovanin gaj’ poprašu, ka’ mu se je zgodilo. - MuC muC, muoj Giovanin, pojdi z mano dol pod Celo an boš videu s tojimi oCmi, ka’ mi se j’ zgodilo! Ko sta paršla pod Celo, Giovanin je za-gledu velikega Cin-gjala za debelim ka-manam z glavo arz-stuCeno! - Kuo more bit Bepino, de si ubu Cingjala brez ustrelit Zlaga? - Oh ja, je ries, ker nisem imeu cajta še snet puške iz ramena, ki me j’ začeu lovit tel veliki beštjon dol po host, an kadar sem biu pu metra nad Celam, sem se obarnu na žlag an skoCu gu debeu kostanj, an Cingjalu mu se je pa popuznilo an se je poraziu pod Celo! - Orka sajeta - je pogodernju preCu-dvan Giovanin - reCi za jo narest “v barge-ške”! - Oh ja, ka’ misleš, gor na kore rieC se j’ popuznu Cin-gjal?!?! ?! Per la tua pubblicità sul Novi Matajur telefona al 0432/731190 Iz fotoalbuma Sandre an Romea Se ankrat vse narbuojSe jim želmo Je bla sabota 11. setemberja, kar Sandra Borghese iz Skrutovega an Romeo Sibau iz Zabarda sta v cierkvi v Podutani jala adan te drugemu “ja” an takuo ratala moZ an zena. Otroc, ki hodejo v dvojezično Suolo v Spietre, kjer Sandra uCi, an njih starši (posebno mame!) so tiel videt, kakuo je bla liepa njih meštra, tisti dan ki seje Ženila, duo je nje moZ... an takuo napri. Mi smo paršli do fotgrafije an jo zvestuo publika-mo takuo bojo naš otroc an njih mame veseli, za nas je pa še adna parloznost za uošcit mlademu paru še ankrat vse narbuojSe v skukpnem življenju. otuberja Imata cajt samuo še do nedieje 31. otuberja za na-punt tesero (tisto piavo) za bencino dobar kup. Vsi tisti, ki živimo v občinah Dreka, Garmak, Prapetno, Sauodnja, Sriednje, Podboniesac an še Podu-tana, muormo iti na sedeZ podutanskega kamuna v Skrutovem. Urnik je od 9. do 12. ure an od 14. do 18. ure. V nediejo 31. pa samuo zjutra od 9. do 12. Za sabo muormo nest tesero, an dokument, ki priCa de živmo v adnim od telih kamunu, libret od avta (al pa “foglio di via provvisorio”), poflè še Certifikat zavarovanja (assicurazione). Ce do 31. otuberja na u-tegneta iti na podutanski kamun, se bota muorli o-barnit na sedež Tergovin-ske zbornice (Camera di commercio) v Vidme, na u-rad za bencino, od 2. do 12. novemberja. Za vse druge novice moreta poklicat na telefon 0432/273265. Parvo v cierkvi za sveto mašo, potlè pred Markulinovo hišo V Pečnijem praznik svetega Mihiela Bepulnam an z vso družino nas je povabu do pred njega hišo, kjer na mizi je bluo Ze paraCano vino, salam, panceta, ser, patatine an druge dobre stvari za naše skupno praznovanje. Smo bli vsi veseli an zadovoljni an zaries upamo, de tuole na bo naše te parvo an to zadnje srečanje v takuo liepim d-nevu, v duhu solidarnosti in ljubezni.. Ce so ble še ne barigli, ne puno puno o- biu vic ku trideset liet po barigle an kolaCarice, otroc truok, ne mladencu (puobu sviete an ki je v penzjonu in mladi, je biu ries te pravi an CeC), pa vseglih smo bli an stanuje v Ažli an na senjam, kakor smo ga vsi zadovoljni an veseli, PeCnijem, nam je zmolu preživieli v naših mladih posebno kadar naš vasnjan sveto mašo... an potlè, s se- lietah in ga na bomo mogli pre Miljo Markulinu, ki je stro Emo an nje moZam nikdar pozabit. Smo preživiel praznik svetega Mihiela parvo v peCjanski cierkvi, potlè pa veselo pred Markulinovo hišo. Nje bluo ne kolaCaric, V družino Simonette Manzini an Marina Bellida ’Naša Marjina je paršla z velikim letalom iz Indije4 “Imenujem se Marta in živim v Spetru. Tista deklica z mano na sliki se klice Marjina in je moja sestrična. Ist.sem jo Čakala dolgo Casa in spni gledala nimar v nebuo, da bom videla Ce bo prišla štorklja (Cikonja). Štorklje so letele po nebu, ampak nobedna se ni ustavila. Končno je prišla Marjina, ampak ne s štorkljo, paC pa z velikim letalom (aeroplanom). Stric Marino in teta Simo sta šla z letalom v Indijo, v Novo Delhi in stajo parpejala h nam.” Takuo je napisala Marta Dorgnach iz S-pietra za nam poviedat, de ima adno kuži-no tudi ona. Marjina (se preberè Margina) je tle med nam od miesca luja. Tisti, ki jo poznajo pravejo, de se je hitro parvadla živiet tle, ki za njo je pru an drugi sviet, ku de bi mi šli na drug konac sveta. Lohni zak tle je ušafala tisto mamo an tistega tata, ki jih je sanjala puno krat dol v Indiji. Je ušafala nono an nona, zie an kuZine. Je ušafala adno družino an puno parjatelju. Nje mama an nje tata sta Simonetta Manzini an Marino Bellida iz Spietra. Ona sta Zeliela imiet adnega otroka, ona je že-liela imiet mamo an tata... kajšan krat sanje se uresničijo (diventano realtà) an seda vsi tarje so zlo veseli. novi matajur Četrtek, 28. oktobra 1999 Minimatajur Nell’ambito del dibattito politico-letterario sul destino delle lingue nazionali “Guerra dell’alfabeto” e nuova scrittura slovena Le prime strofe della "Zdravljica" di France Prešeren con il segno della censura t iZxav It,e Pu'ZixtU . w nc • \ ' ? . /A- /*?" • A-?"; >/ , wf* V“7' Le ultime due strofe della “Zdravljica” di France Prešeren (Živi Orfej, Velika antologija slovenske poezije, 1970) Zivé naj vsi narodi, ki hrepené dočakat dan, ki, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ki rojak prost bo vsak, ne vrag, le sósed bo mejak! Nazadnje Se, perjadi! kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ki dobro v sèrcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! Dopo il brindisi alla terra natale e agli Sloveni, all’amicizia dei popoli slavi, alle ragazze ed ai giovani sloveni, il poeta brinda quindi a tutti i popoli, che aspettano il giorno in cui l’odio sarà scacciato dal mondo e ognuno sarà amico e vicino di chi gli è confinante. Alza infine il bicchiere alla compagnia così affratellata dal comune sentimento. Tra i letterati sloveni all’inizio del XIX secolo scoppiò la ‘guerra dell’alfabeto’, ma il reale contenuto del dibattito riguardava anche il rinnovamento in senso laico dei temi della letteratura e il futuro delle lingue slave di minore estensione numerica e geografica; tra queste la lingua slovena. Di fronte alla germanizzazione diffusa tra gli uomini di penna e di fronte al rischio che la lingua slovena venisse estromessa dai circuiti culturali nelle regioni slovene, si posero queste alternative: che la letteratura individuasse il proprio spazio entro una lingua slava comune (in questo caso c’era anche chi vedeva la sopravvivenza dello sloveno come lingua strettamente locale o dialettale) e assumere come lingue letterarie le quattro maggiori lingue slave: il russo, il polacco, il ceco e l’illirico. Quest’ultimo — che si considerava fosse in origine una lingua protoslava — doveva diventare la lingua comune degli slavi del sud, a partire dal croato e dallo sloveno. Una seconda via era l’opzione nazionale in favore dello sloveno. Le obiezioni pratiche alle piccole lingue nazionali riguardavano i problemi editoriali, l’esiguità dei contributi letterari, il rischio del provincialismo, l’incomunicabilità tra popoli ‘fratelli’. Per gli Sloveni a questi problemi si aggiungevano la grande frammentazione dialettale e l’attrazione delle grandi lingue di confine sulle parlate periferiche. Di fronte alla germanizzazione, sembrò percorribile la strada dell’‘illirismo’, ma anche su questa questione ci furono forti contrasti. Così il problema si divise in due parti: a) l’unificazione delle lingue slave o la stessa soluzione illirica dovevano essere affidate al futuro e allo sviluppo spontaneo; b) il problema della scrittura poteva essere invece affrontato a parte, per mezzo di semplici modifiche alfabetiche. Lo scontro su quest’ultimo elemento giunse al punto da prendere il nome di ‘guerra dell’alfabeto’ (Crkarska, o abecedna, vojna), quando, dopo le prime proposte teoriche, cominciarono ad uscire articoli e libri scritti con le novità ortografiche e queste trovavano accoglienza nelle scuole. La fase acuta della ‘guerra dell’alfabeto’ si svolse tra il 1831 ed il 1833. Il pomo della discordia fu l’alfabeto di Fran Metelko. Questi aveva proposto sostanzialmente che rimanessero in uso le lettere latine, mentre i suoni estranei all’alfabeto latino dovevano essere integrati con lettere dell’alfabeto cirillico. I detrattori respingevano la pensata di Metelko come una bruttura e un ibrido stravagante. Alla ‘metelcica’ (la scrittura di Metelko) vennero appioppati spregiativamente i termini di ‘žabica’ e ‘krevljica’ e lo stes- so Prešeren entrò nella polemica, scrivendo il sonetto “Zherkarska pravda” in cui satireggiò sul modo di scrivere ‘kaj ha’ (kaša). France Prešeren, giovane poeta lirico, ormai affermato e riconosciuto nel mondo ■ letterario, si schierò anche contro la fusione dello sloveno nel mare di una ipotetica lingua illirica, e difese, soprattutto con la sua opera, le potenzialità espressive dello sloveno. La battaglia tra i sostenitori e i detrattori della riforma si sviluppò sulla stampa senza esclusione di colpi, con reciproche accuse, di conservatorismo da una parte e di laicismo mondano ed estremismo culturale dall’altra. Per il rumore suscitato sulla stampa, la ‘metelcica’ fu proibita e bandita dalle scuole. Lo stesso destino toccò alla scrittura, più semplice, proposta da Peter Dajnko, il cui alfabeto integrava le lettere latine con altre, nuove. La decisione di Janez Bleiweis di introdurre nella sua rivista Novice una nuova scrittura, la ‘gajica’— proposta dal croato Ljudevit Gaj, sul modello ceco, con i caratteristici segni diacritici al posto dei digrammi ‘Jh’, ‘sh’, ‘zh’ — fu decisiva per la svolta definitiva. Anche Prešeren accolse questa scrittura maturata nel vivo delle discussioni sul destino della lingua e della letteratura slovena. Per quel breve tratto di vita che gli rimaneva (morì nel 1849) usò la nuova scrittura, che è quella che oggi conosciamo. Nel 1848, l’anno cruciale delle rivoluzioni popolari in Europa, pubblicò, nella scrittura riformata, la “Zdravljica”, il brindisi (composto in precedenza e censurato), che è un inno alla libertà ed alla fratellanza tra i popo- li. Quelle parole sono entrate oggi nell’inno nazionale sloveno: non è difficile notarvi, in filigrana trasparente, un programma politico semplice nell’espressione, ma di e-levato contenuto morale. Accolta ufficialmente nel 1848, la nuova scrittura non richiese altre significative riforme (la perdita della ‘e’ semivocalica e alcuni accenti). Nata nel vivo delle battaglie sulla lingua, contribuì allo sviluppo di una letteratura vivace, impregnata dei fermenti politici e culturali dei popoli europei. Mi pare importante notare l’uso diffuso dello strumento alfabetico e del libro presso le classi popolari, particolarmente le popolazioni rurali. Va anche tenuto in considerazione il ruolo delle parlate locali, i dialetti, che trovano una collocazione funzionale nell’ambito delle analisi linguistiche. I linguisti sloveni insistono sulle funzioni sociali della lingua letteraria e quelle della lingua locale, analisi che troveranno presto spazio in una qualificata rubrica di questo giornale. (Scritture, 20) Paolo Petricig Iz bogate zakladnice ljudske kulture Pleši, pleši črni kos Pleš, pleši Crni kos! Kaj bom plesal, ker sem bos. Kam si svoje Čevlje dal? Stari babi sem prodal. Kaj pa ti je ona zanje dala? Enega mastnega prašiča. Kje ti je tisti prašič? V slanico ga je zakopala. Kje je tista slamica? Ogenj jo je pogorel. Kje je tisti ogenjček? Voda ga je pogasila. Kje je tista vodica? Golobčki sojo popili. Kje so tisti golobčki? Zleteli so na vejico. Kje je tista vejica? Sikirica jo je sesekala. Kje je tista sekirica? Kovač jo je skoval. Kje je tisti kovaC? V vodo je skočil, glavo zmočil. Slovenska narodna *** Kdor piha v ogenj, mu letijo iskre v oci. (nemSki pregovor) Kdor nastvalja mrežo, se bom sam vanjo ujel Kdor seje veter, žanje vihar. (iz Biblije) Kotič za liwči jazek M. S. Pogledajmo, da koj wže vimo! Tej somo vidali tu-w tedne, ka prišal, te rozajan-ski romonenj zna tri sjorte bisid: te moške, te ženske anu te sridnje biside. Te moške se rivawajo največ na -0, ženske največ na -a aliboj na -a anu te sridnje največ na -u aliboj na -e. Nas čemo se vvadit poznat te moške anu te ženske biside. Pošpegnimo šče nur, da kaku ni se rivawajo. Za jtin daržimo je za riidi tu-w glavi. Te moške biside danp lipi sinečp te rozajanski romonenj0 jsi/jti mužp je mlad0 mojp/twòjp muž0 je paršalp naš0/waš0 dèdp je starp TE ZENSKE BISIDE na lipa hčirica ta rozajanska gramatika jsa/jta žana je mlada ma/twa žana je wže paršla naša/waša baba je stara Wadimò se! Provajmò vibrat bisido, ka gre prow! 1. Tu-w tarinju je ............. (dan0 dulgi, na dulga) slupeč. 2. Ta-po travi skuèiiwa............(danp zaleni, na zalena) žaba. 3. Mie to mi plaža karjé...........(te rozajanski, ta rozajanska) ples. 4. Tabe to ti plaža inveci.................(vasp te rozajanski, wsa ta rozajanska) kultura. 5........... (Jsi biikavi, Jsa biikawa) gozd je karjè (vilekp, vilika). 6........... (Jti lipi, Jta lipa) planina jè wže karja timpa.......(zapuSóènp, zapuščana). 7. Ke je ............. (mojp čarni, ma čarna) k- lubiik? 8. Ta-na arbulu je (ostalp, ostala) kòj .......... (danp riisi, na riisa) hruška. 9. Ke je (twòjp, twa) ded? 10 (Našp, Naša) ded anu ..... (wašp, waša) baba so šla do w Vidan. Kaku to jè rawnu? (1. danp dulgi; 2. na zalena; 3. te rozajanski; 4. wsa ta rozajanska; 5. Jsi biikavi, vilekp; 6. Jta lipa, zapuščana; 7. mòjp čarni; 8. ostala, na riisa; 9. twojp; 10. Našp, waša. Za napisat jsò so bili doparani librinavi, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk. = Sport Risultati 1. Categoria Gonars - Valnatisone 0-2 JUNIORES Valnatisone - Centro Sedia 0-0 Allievi Valnatisone - Serenissima 1-0 Giovanissimi Reanese - Audace 2-3 Esordienti Audace - Donatello n.d. Pulcini Fortissimi/A - Audace/A n.d. Fortissimi/B - Audace/B n.d. Amatori Reai Filpa - Termokey 2-1 Al sole due - Valli Natisone n.d. Della salute - Poi. Valnatisone 1-0 Vertikal Val Torre - Sedilis 3-3 Bar S. Giacomo - Alla Leggenda 5-0 novi matajur četrtek, 28. oktobra 1999 7 Psm sedie - My car 3-0 Fantoni Val Torre - Pozzuolo 4-3 Calcetto Merenderos - Feletto 3-4 Carosello pub - Bronx Team n.p. Dorotea - Paradiso dei golosi 6-6 Paradiso dei golosi - Ediltomat 2-3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Reanese 3. Categoria Buonacquisto - Savognese (30/10) JUNIORES Pagnacco - Valnatisone Allievi Union 91 - Valnatisone Giovanissimi Audace - Centro Sedia Esordienti Lib. Atl. Rizzi/A - Audace Pulcini Audace/A - Manzanese/A Audace/B - Manzanese/B Amatori Racchiuso - Reai Filpa Valli Natisone - Dream team Resiutta Gunners 95 - Poi. Valnatisone Brigata Brovada - Vertikal Alla leggenda - Ai frati Fantoni Val Torre- Corte Orgnano Psm sedie - Pozzuolo Calcetto Gemona - Merenderos Bronx Team - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Union Nogaredo, Gemonese 16; Palazzo-Io 15; Valnatisone 12; Trivignano 10; Reanese 8; Flaibano*, Muzzanese, Riviera 7; Tavagnacco' 6; Ancona, Tarcentina 5; Maranese 4; Gonars 3; Bearzicolugna 2. 3. Categoria Libero Atletico Rizzi, Nimis, Cormor 7; Buttrio*, Gaglianese 6; Moimacco, Savor-gnanese, Assosangiftrgina 4; Stella azzurra 3; Savognese*, Chiavris 1; Fortissimi", Buonacquisto 0. JUNIORES Centro Sedia, Com. Tavagnacco, Nimis 9; Cussignacco, Serenissima 6; Pagnacco 5; Reanese 4; Azzurra, Com. Faedis, Torreanese 3; Buttrio 2; S. Gottardo 1; Valnatisone, Chiavris 0. Allievi Savorgnanese, Torreanese 7; Valnatisone, Gaglianese, S. Gottardo 6; Union 91 4; Azzurra 1 ; Serenissima, Buonacquisto, Centro Sedia 0. Tre stelle/B fuori classifica Giovanissimi Manzanese 9; Comunale Faedis 7; Gaglianese, Centro Sedia, Savorgnanese 6; Comunale Tavagnacco, Reanese, Fortissimi 3; Audace, Moimacco, Sere- nissima 1. Libero Atletico Rizzi/B e Union 91/B fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 6; Termokey, Coopca Tolmez-zo 5; Ediltomat, Warriors, Mereto Capitolo, Anni 80 3; Turkey pub, S. Daniele, Fa-gagna 2; Racchiuso, Bar Corrado 1. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone, Coop Premariacco, Dinamo Korda 5; Susans, Al sole due, Dream'team 4; Tramonti, Pers/S. Eliseo, Al gambero, Majano 2; Rojalese 1; Trep-po Grande 0. Amatori (2. Categoria) Bar S. Giacomo, Da Marco 5; Polisportiva Valnatisone, Il gabbiano, Agli amici 4; Brigata Brovada, Della salute, Gunners 95 3; Sedilis, Ai frati 2; Vertikal Val Torre 1; Alla leggenda Drenchia/Gri-macco 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornale alla settimana precedente. ' Una partita in meno La squadra giovanile della Valnatisone blocca sul nulla di fatto il Centro Sedia primo in classifica Juniores, un punto per risollevarsi Gli Allievi battono la Serenissima Continua la corsa del Reai Filpa Nel campionato di Terza categoria turno di riposo per la Savognese che sabato 30, alle 14.30, giocherà l’anticipo sul campo del Buonacquisto di Remanzacco. Gli Juniores della Valnatisone hanno bloccato la prima della classe, il Centro Sedia di Manzano-San Giovanni al Natisone, cancellando lo zero in classifica. Così, dopo tre sconfitte, gli azzurri allenati da Fulvio Degrassi (esclusala sua partenza per motivi di lavoro) hanno gettato alle spalle la sfortuna patita nelle precedenti esibizioni. É bastato un gol realizzato da Andrea Dugaro nei primi minuti della gara, agli Allievi, per avere ragione della Serenissima di Pradamano. Dopo questa rete i valligiani hanno sprecato un poker di palle gol. A causa del maltempo sono state rinviate le gare degli Esordienti e dei Pulcini dell’Audace. Continua, grazie alla vittoria sul Termokey, la fuga solitaria in vetta al campionato amatoriale di Eccellenza del Reai Filpa di Pulfe- M. Boer - Poi. Valnatisone ro. In Prima categoria la partita della Valli del Natisone a Tarcento è stata rinviata a causa del maltempo. Nel campionato di Seconda categoria la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale è stata sconfitta a Zi-racco dall’Osteria della salute. I ducali, sfortunati, hanno centrato due pali prima di subire la beffa. La Locanda alla Leggenda Drenchia/Grimacco ritorna dalla trasferta di Morsano di Strada ancora a mani vuote. La Vertikal Val Torre ha perso di misura il derby con il Sedilis. Gli Over 35 della Psm sedie di Cividale si regala- Ài Giovanissimi basta il primo tempo REANESE - AUDACE 2-3 Audace: Sessa, Giuseppe Dorbolò, S. Alessandro (Strazzolini) Tiro (Gabriele Dorbolò), Chiabai, V. Alessandro, Sibau (Chiuch), Vidic (Dus), Faracchio (Belli-da), Crisetig, Ruttar. Reana del Rojile, 24 ottobre - É arrivato in trasferta il primo succes- so stagionale dei Giovanissimi dell’Audace. I ragazzi valligiani allenati da Luciano Bellida si sono aggiudicati con pieno merito i tre punti in palio, resistendo per quarantatre dei 60’ a disposizione ai padroni di casa che si sono trovati in superiorità numerica a seguito dell’espulsione decretata dall’arbitro ai danni di Federico Chiabai. A quel punto la gara era già in ma- V Ljubljani predstavitev zamejskega Sporta medijem Prejšnji teden je bila na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani predstavitev športne dejavnosti med Slovenci v sosednjih državah, Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Tako kot lani so zamejski Sport prikazali novinarji in predstavniki osrednjih športnih organizacij. Slovence v Italiji je zastopala delegacija ZSSDI, ki jo je vodil predsednik Jurij Kufer-zin. Tudi letos so največ odmevnih rezultatov dosegli slovenski športniki iz naše dežele, sama predstavitev pa se je pokazala kot zelo koristna in je našla v slovenskih medijih dober odmev. no all’Audace che si era portata in vantaggio di tre reti. La gara vedeva gli o-spiti sbloccare il risultato al 2’ con Gabriele Sibau che trovata impreparata la difesa biancorossa, si ripeteva al 6’ siglando il raddoppio. La terza rete giungeva al 9’ ed era propiziata ancora da Sibau che serviva dal fondo a centro area Faracchio, lesto a depositare il pallone nella porta sguarnita. Al 16’ la Reanese usufruiva di un calcio di rigore dubbio che sprecava cal- ciando a lato. I padroni di casa accorciavano le distanze al 19’ ed al 27’ della prima frazione di gioco. Nei secondi 30’ l’Audace chiudeva tutti gli spazi ai padroni di casa che solo in due occasioni impegnavano seriamente il giovane portiere Alessandro Sessa. Gli ospiti andavano vicini alla quarta segnatura in tre occasioni con Bellida, Sibau e Crisetig. Paolo Caffi no, contro il My car, il terzo successo consecutivo grazie alla doppietta di Gosgnach e alla rete di Giaiotto. Continuano le soddisfazioni per l’allenatore Scoyni che vede la sua squadra a punteggio pieno. La Fantoni Val Torre è stata invece sconfitta per 4-2 nell’esibizione casalinga contro il Passons. Nel campionato di calcetto di Eccellenza i Merenderos sono stati sconfitti in casa all’ultimo istante. In attesa del derby di lu- nedì 1 novembre al Match ball di Campeglio, alle ore 20, il Bronx Team ha giocato martedì sera a Nimis con il Carosello pub. Dopo il pareggio inaugurale ottenuto col Dorotea mobili (gol di Blasutig, Dorbolò, Congiu, Specogna e doppietta di Pace) il Paradiso dei golosi ha ospitato l’Ediltomat. I ragazzi di Andreas Gosgnach hanno perso di misura. Le due reti sono state siglate da Pace e Blasutig. Vittoria esterna della Valnatisone a Gonars Riscatto con Golles e Mlinz GONARS 0 VALNATISONE 2 Valnatisone: Tuniz, Pic-caro, Cornelio, Mlinz, (38’ st. Bergnach), Mulloni, Po-drecca (40’ st. Bassetto), Rossi, Mottes, Domeniš, Golles (30’ st. Osgnach), Tomasetig. Pronto riscatto in trasferta della Valnatisone che ha così cancellato la sconfitta della scorsa settimana col Palazzolo. Le modifiche tattiche portate dal mister Ivano Martinig hanno dato i loro frutti, specialmente nel reparto arretrato. Il rientro di Mulloni ed il conseguente spostamento al centro di Podrecca hanno ridato fiducia agli azzurri che hanno rivisto in campo dal primo minuto di gara anche Golles. Toccava proprio al bravo attaccante valligiano sbloccare il risultato al 44’ approfittando di uno svarione difensivo dei locali. La Valnatisone nella ripresa rientrava in campo più consapevole della sua forza, mettendo al sicuro il Cristian Mulloni risultato al 10’ con un’azione di contropiede finalizzata da Flavio Mlinz. A questo punto la gara poteva considerarsi conclusa, vista la scarsa vena messa in mostra dai padroni di casa. Nell'annuale gara amichevole internazionale con carabina calibro 22 si sono confrontate, presso il Poligono di tiro di Cividale, le rappresentanze italiane dei Carabinieri, della Polizia di Stato, della Finanza, della Polizia municipale e di quella penitenziaria, mentre per la Slovenia erano presenti la Polizia di Bovec, quella confinaria di Kobarid e la Finanza slovena. A vincere il Trofeo Interforze è stata la Polizia municipale (con Chiara Del Bianco, Gianni Matteucig e Claudio Casasola, nella foto), seguita dalla Polizia di Stato e dalla confinaria di Kobarid. Nella classifica individuale ha avuto la meglio Chiara Del Bianco 8 novi mata j ur Četrtek, 28. oktobra 1999 SOVODNJE BmmmmammammammmBmm Ceplešišče Srečanje s Furlani Je že vič liet, ki v Ce-plešiSču, v prestorih kjer ankrat je bila Suola, ho-dejo poliete, pa tudi v koncu tiedna an v cajtu Suole mladi, ki so v skupini “oratorio San Giovanni Bosco” iz Manzana. Zadnje cajte hodejo tudi njih starsi an noni za se odpočit nomalo al za preživiet kak dan v mieru. V ČepleSiSCu so že vajeni na telo “invažjon” an takuo, ki se spodobi, so ratali tudi parjatelji tele skupine, ki iz lieta v lieto rase. 2e vic cajta se je guorilo, de bi bluo lepuo organizat 'no skupno srečanje med dviemam skupnostima, tisto iz Ce-plešišCa an tisto iz Manzana. Na koncu, kako ne-diejo od tegà, se je tuole zgodilo. Vasnjani iz CepleSiSCa so na dugih mizah venesli vsake sort dobruote, nieso manjkal kostanj an rebula, an Se naše ramonike. De bo vse Se buj uradno (ufficiale) je na pravi senjam parSu tudi sauonjski Zupan, Lorenzo Cernoia. An na koncu so bli vsi dakor-do: se muora le napri organizat take srečanja za z-bližat tele dvie cerkvene skupnosti. SPETER mm Ažla Senjam malonu za naSe otroke V Ažli so vekuStal Se adno. Tisti od komitata s tele vasi so organizal parvi senjam malonu. Sta lepuo zastopil: malonu. Sejmu so dal ime “Baby Hal-lovveen” an bo v Ažli v saboto 30. otuberja, od 19. ure napri. Na tel senjam lahko pridejo vsi tisti otroc, ki željo. Morejo parnest malone nariezene an lepuo obdielane. Na koncu na- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotoslavek in tisk PENTA GRAPH sii Videm / Udine lì Včlanjen v USPI/Associalo all’USPI Settimanate - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% gradijo (premjajo) vse tiste, ki jih parnesejo. Je na liepa parložnost, da se nasi otroc srečajo. Muormo pa reC, de tel senjam ga praznujejo v A-meriki (“Halloween” nie naSa besieda!). Nomalo liet od tegà so ga zaCel ru-nat tudi po miestah Italije, seda Se tle par nas. NiC pruot, bi bluo pa pru de bi oživiel an naSe stare navade, ku tista od “hliebcu” al pa “priesce”: zadnji dan otuberja smo hodil od vasi do vasi, od hise do hiše molit za te rance an gaspodinja al ga-spodar od hiSe nam je za Ion dala hliebcic kruha al pa kak sudic. Seda so še riedke tiste vasi, kjer tala navada Sele živi, senjam malona pa se Sieri nimar vic. SVET LENART Kravar - Linjan Zapustila nas je Maria Kovačinova V Spitalu v Latisani je umarla Maria Rosa Dugaro uduova Qualizza. Učakala je 84 liet. Parjelo jo je slavo an par tiednu priet, a po-muoC miedihu ji nie nic pomagala. Maria se je rodila v Ko-vaCinovi družini v Kravarje. Nje brat je biu Vigi, ki je uCaku zaries vesoko starost, saj kar je zapustu tel sviet je imeu vic ku stuo liet. Ko se je poročila je Marija ostala le v vasi: nje mož je biu Genjo Utankine družine. Tudi Maria an Genjo sta sla po sviete. Puno liet sta živiela v Belgiji, kjer sta daržala ristorant. Kar sta se varnila damu nih dvajst liet od tegà sta Sla živet v Linjan. Tle sta odparla drugi ristorant, ki ga seda darži adan njih sin. Marija je z nje smartjo v žalost pustila sinuove Giannija an Giorgia, nevie-sto, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v VENDO causa inutilizzo macchina da maglieria “Brother” KH-820 ad una frontura, in buone condizioni ed a prezzo onesto, completa di 25 schede e libretto istruzioni. Tel. 0432/723248, ore 12.30/13 - 20.30/21 e chiedere di Andreina VENDESI bella casa a San Leonardo, 90 metri quadri circa, con riscaldamento. Abitabile da subito. Telefonare allo 0432/723154 Linjane v petak 22. otuberja. Za ji dat zadnji pozdrav so se zbrali v tistim miestace tudi vasnjani an žlahta, ki živi tle doma. SREDNJE Salguje Žalostna novica V petak 22. otuberja smo tle v Oblici pozdravili zadnji krat adnega našega vasnjana taz Salguja. Klicu se je Pietro Marseu - Mar-sinac po domaCe. Umaru je v videmskem Spitale an je imeu 85 liet. Na telim svietu je zapustu ženo, ki je Na goric tih iz Oblice, sinuove, hCere, zete, nevieste, navuode an vso drugo žlahto. Dolenj Tarbi Zbuogam Egidia I V Cedajskem Spitale nas je v petak 22. otuberja zju-tra za nimar zapustila Egidia Codromaz, uduova Du-riava. Imiela je 71 liet. Gidja se je rodila par Kodarmacih, v Kocjanovi družin. Je bla mlada CeCa kar se je oženila v Dolenj Tarbi, v veliko Durjavovo družino. Nje mož je biu Toni Duriavu, ki nas je premlad zapustu že vic liet od tegà. Durjavova družina je bla zlo poznana tudi dol po LaSkem zak je imiela veliko kimetijo an tu Stal puno žvine. Gidja se ni u-strašla tegà an hitro je pokazala, de je bla ta prava neviesta za tako družino. Potlè so paršli še otroc. Parvo tri CeCe, Lucia, A-driana an Renza, an potlè Se dva puoba, Paolo an Roberto. Puoba sta bla Sele majhana, kar je njih tata u-maru an za nje je Gidja bla mama, pa tudi tata. Vsi nje otroc so jo imiel zlo radi an tuole se je videlo an v cajtu boliezni, ki jo je v kratkim cajtu ukradla družini. Gidja se je Cula slavo, hitro so jo pejal v Spitau. Se kak dan troštanja, de ostane med nam, pa takuo na žalost nie Slo. Z nje smartjo je v žalost pustila hCere, sinuove, zete, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v saboto 23. otuberja .popudan go par svetim Pavle (ČerneCje). Ce-glih je bila slava ura an je se je daž liu se je okuole žalostne družine zbralo zaries puno ljudi. ČEDAD Čedad - Spietar Smart parlietne žene V torak 19. oktobra smo se zbrali v Cedajskem duo-rnu za se zadnji krat posloviti od Emme Braides, u-duove Partanni. Učakala je vesoko starost, 88 liet. Emma Braides je bila poznana tudi po beneških dolinah. Parvo, ker je nje družina po parvi svetovni uojski paršla iz Laškega živet v Barnas. Bla je velika družina an Emma je bla ad-na od devetih otruok. Drug ražon zaradi katerega je bila poznana je, de je bila meStra an puno liet je uCila tudi po naših dolinah. Z možem nista imiela o-truok sta pa imiela veliko ljubezen do bližnjega an skarb za socialne probleme, takuo de sta obadva pustila moCno slied v Cedajskem ambientu. On je zapustu hišo an vse njega i-metje Pokrajini an sada i-ma v njega hiši sedež Univerza tretje dobe (Università della terza età). Tu so ušafali njih nuov dom parvi extracomunitari, ki so paršli v Cedad. Emma je diela-la v okviru cerkve an se je ries razdajala za potriebne, Se posebno za otroke. Imiela je vic “sinov” v Indiji, ki jim je lieta an lieta pomagala. Tudi kadar je bila že v lietih an je bolehala je vickrat, za vic miescu, Sla dol v Indijo ku misionarka. Nie bluo lahko an nji, pomagala pa ji je glaboka vie-ra an moCna ljubezan do bližnjega. Naj v mieru počiva. Se ancora non lo avete fatto, avete ancora un’ultima domenica a disposizione per venire alla mostra mercato di Ponte San Quirino e per contribuire alla riuscita dell’iniziativa “Un dolce per l’adozione a distanza”. Domenica 31 presenteranno i loro dolci le parrocchie di Savogna, Grimacco e Tribil Superiore. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 30. OKTOBRA DO 5. NOVEMBRA Sauodnja tel. 714206 Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: vsriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj : v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 vsriedo od 17.00do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tèi. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07,20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad ..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281