jtaltnina plačana v gotovini.
Stev. 176.	V	Ljubljani,	ponedeljek,	8.	avgusta	1921.	Lato	I.
izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:	H	ML	.JpP	Wh	B	mSBmk	Jfll	CENE	PO	POSTI:
za celo leto K 144— »ffl ^|§1§S	WBSXm	|Qj	m	Setrl	!eta	K	36W
za pol leta K 72'—	««■	IbPBHf	HI	W$m	mSBSM&r	za	en	mesec	K	12	—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"- DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 8® VIN.
Uredništvo in uprivniJlvo t Kopitarjevi ulici štev. G — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon <= upravništva šiev. 323 e=»
»rmuin Isiizma ali — driaue".
Trst, 4. avgusta.
Fašizem je gnil, nezdrav pojav za državo, ki se more vzdržati le v skrajno ko-ruptnih razmerah. Izcimi se tam, kjer hoče ena kasta ali ena oseba ali skupina oseb prevladati v državi, a je ne podpirata niti zakon niti ljudstvo. Takrat je treba seči po sredstvih, ki so po dosedanjih nazorih zločinska in nedovoljena, da je namen dosežen.
To dejstvo je ustvarilo v Italiji fašizem, ki nima enotnega programa, ker ga ne nrore imeti, zakaj nastal je čez noč pod jaznimi vplivi in v razne namene. Kričal je na se bije za slavo Italije, a je dan za dnem rušil njen vgled pred kulturnim svetom, ®jal je, da se bije proti kapitalu, a je bil bogato plačan zato, ra je razdiral i..e<~ništva, tiskarne, delavske domove, po-hal delavce in jih na stotine pohabil. Ime-j0'. se je viteza, a ga ni bilo^sram napa-ab zahrbtno, s pestjo, zato,° ker mu je J^njkalo pametnih dokazov, da bi se bo-■ leval proti političnim nasprotnikom z raz-Urnom. In vendar ga je vse obsojalo, dasi v® Sa je balo. To so pokazale volitve, Fa-S*sti niso dobili onega močnega zastopstva, vf. So pričakovali. Njih zlagana sila je da razgaljena.
To ni ostalo brez vpliva. In ko fašisti v syoji objektivnosti niso jenjali s strahova-njem v imenu države, si je delavsko ljudstvo znalo pomagati in ustanovilo ljudske ardite, ki so kmalu šli — tudi oboroženi na delo. Padle so prve žrtve fašistov, ki so za-®eH prehajati v defenzivo. Skrajna levica uudske stranke je začela med tem sno-W bele ardite, komunisti so se tudi iz-'A^di, da osnujejo svojo »armado« proti fa-st04n in, drugim državnolvornim.
tu se je država zbala; »Kaj bo?« Bila )e nevarnost, da začne boj nož na nož z y.s.erni sredstvi, prava meščanska vojna. Kdo bo plačal? Fašizem in država? Brez . v°pa. Jeza delavskih množic je velika in J? “ boji ne bi imeli ravno mile oblike. Fa-S1zem, ki je nekaj tako nenaravnega in za sako državo nevarnega, se ne more vzdrhti, umakniti se mora ali pa pasti z drža-v°i z vlado vred.
To je vedela vlada, to so vedeli fašisti, *ato, edino zato so se spustili v pogajanja s socialisti in tudi sklenili mir. Ta mir po-pteni polom fašizma na celi črti, pomeni udi blamažo vlade, ki je s prijetnim pogledom gledala na počenjanje nerazsodnih, °d kapitala plačanih fantičev in je spremenila vedenje stoprav tedaj, ko je postala sduacija za vlado in državo samo silno ne-varna.
. Kaj bo v bodoče, ne vemo. Mir je skkr ^jen le med socialisti in fašisti. In Slovenci? To vprašanje je odprto. Če za nas še °stanejo, je to znak, da nas Italija noče vladati dobro in pravično. To je pa žalost-neiše za državo kakor za nas.
PODAJANJA MED VLADNIMI STRANKAMI.
Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) Ministri so se podali večinoma na oddih, poslanci pa so odšli iz Belgrada. Vsled tega je zavladalo v političnem življenju veliko mrtvilo in prestolica je dobila povsem drugo lice. Tudi direktna pogajanja med demokrati in radikalci za rekonstrukcijo kabineta se nič več ne nadaljujejo. V to svrho se sestanejo od obeh klubov določeni delegati še v sredo ali v četrtek, da končno formulirajo delovni program in se sporazumejo glede namestitve uradništva in drugih spornih točk.
Belgrad, 7. avgusta. Delegati radikalne in demokratske stranke še niso zgotovili svojih predlogov, ki naj bi služili za podlago pogajanjem pri dolčitvi novega delovnega programa koalicijske vlade. Bržkone bo ponovni skupni sestanek delegatov v sredo ali četrtek.
ZA MESTO PARIŠKEGA POSLANIKA.
Belgrad, 8. avg. (Izv.) Med demokrati in radikalci se še vedno vrši ljut boj za mesto poslanika v Parizu. Radikalci kandidirajo na to mesto Velizarja Jankoviča in Spalajkoviča, demokrati pa Radoviča. Spor za to mesto je ena glavnih točk nesporazuma med obema strankama. Ker na dosedanjih pogajanjih ni prišlo do končnega sklepa, so radikalci vkljub forsiranju tega vprašanja od strani demokratov sklenili, da se to vprašanje odstavi za enkrat iz dnevnega reda in je Pašič napovedal odgo-ditev rešitve do sestanka zakonodajne skupščine.
RAZMEJITEV Z ALBANIJO.
Belgrad, 7. avg. (ZNU) Vprašanje razmejitve med našo državo in Albanijo, ki bi se imelo rešiti na poslaniški konferenci v Parizu, je za sedaj odloženo. O njem se bo sklepalo šele prihodnji mesec. Delegat naše vlade Andrija Radovič ostane v Parizu.
RAZMEJITEV Z ROMUNIJO.
Belgrad, 8. avg. (Izv.) Danes prične z delom komisija za določitev meja med Romunijo in našo državo ter se danes sestanejo naši in romunski delegati, da določijo delovni program in si razdele delo. Razmejitveno delo bo zelo težko, ker so obmejne vasi predmet večnih sporov med obema državama, kajti vse vasi so naseljene tako od Srbov kot Romunov in vlada med obema narodnostima velika intoleranca. Delo te razmejitvene komisije bo trajalo vsled tega precej časa, da se urede vse sporne točke v obojestransko zadovoljnost.
Belgrad, 7. avgusta. V Vršcu prične jutri mešana komisija z razmejitvijo med Romunijo in našo državo. Sodi se, da so bila sporna vprašanja rešena že povodom bivanja Take Jonesca v Belgradu.
PAŠIČEVO POTOVANJE,
Belgrad, 7. avgusta. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, bo ministrski predsednik Pašič odpotoval na oddih že koncem tega tedna. Posle ministrskega
predsednika bo za njegove odsotnosti vršil minister Marko Tritkovič.
PLAČE DUHOVNIKOV.
LDU Belgrad, 6. avgusta. (ZNU) Na- j rodni skupščini se predloži v kratkem zakonski načrt o ureditvi sistematično urejenih plač za duhovnike. Tozadevni zakonski načrt je izdelalo ministrstvo za vere. Ta načrt se uzakoni na eni prvih skupščinskih sej.
KONGRES NACIONALNIH ŽELEZNIČARJEV.
LDU Belgrad, 6. avgusta. (ZNU) V Belgradu bo od dne 19. do 25. t. m, velik kongres nacionalnih železničarjev. Prometno minstrstvo je dovolilo posetnikom kongresa posebne ugodnosti.
RAZOROŽITEV BOLGARIJE.
LDU Sofija, 6. avgusta, (Presbiro.) — Bolgarska brzojavna agencija javlja; Z ozirom na zahteve medzavezniške vojaške komisije, da se popolnoma razpusti bolgarska vojska, je predlagal načelnik vrhovnega poveljstva načrt za razpustitev vojske in predložil načrt detajlnega pravilnika za rekrutacijo dobrovoljcev, katerim je povečal mesečne plače in podelil dolge dopuste. Začela se je v svrho rekru-tacije velika propaganda. Obstoja pa bojazen, da minimum dobrovoljcev, ki je ne-obhodno potreben za varstvo meje in reda v nekaterih večjih mestih, še ne bo rekrutiran do 1, oktobra,
VRHOVNI SVET.
LDU Pariz, 7. avgusta. (Wolff.) V »Tempsu« piše Poincare o sestanku vrhovnega sveta: Še enkrat se bodo zbrali zavezniški ministri pod imenom vrhovnega sveta, da bodo odločali o usodi narodov. Upajmo, da se jutri ne bodo zbrali zato, da se bodo pojutrišnjem odpočili, upajmo, da bodo ta sestanek porabili za to, da se bodo vendar enkrat splošno med seboj po-razgovorili in da se ne bodo prenaglili. Z odpočito glavo naj študirajo razne probleme, katere so zavezniki dosedaj reševali v nasprotni smeri. Čas je, da se v odnoša-jih narodov napravi nekoliko harmonije.
Pariz, 7. avg. (Wolff.) Francoska delegacija pri vrhovnem svetu obstaja iz ministrskega predsednika Brianda, ministra Leucheurja in generalnega tajnika Berthe-lota.
Pariš, 7. avg. (Wolff.) Italijanski minister za zunanje stvari Della Torretta je prišel v Pariz nocoj. Italijanski ministrski predsednik Bonomi bo prišel v Pariz šele jutri tik pred začetkom prve seje vrhovnega sevta.
Pariz, 7. avg. (Wolff.) Na dnevnem redu konference vrhovnega sveta so razen vprašanja pošiljatve vojaških ojačenj v Gornjo Šlezijo in dodelitve glasovalnega ozemlja tudi vprašanja ukinjenja prisilnih odredb na Renu, obsodbe vojnih krivcev, dobave zrakoplovnega materiala za zračni promet v Nemčiji, orijentsko vprašanje, pomoč Rusiji in finančni položaj Avstrije.
LDU London, 7. avgusta. (Wolff.) —
Lloyd George in lord Curzon sta davi z angleško delegacijo odpotovala v Pariz na seje vrhovnega sveta.
BOJI MED GRKI IN TURKI.
LDU Carigrad, 6. avgusta. (Havas.) Po osemdnevni pavzi, ki je sledila grški ofenzivi v Anatoliji, se zdi, da je grška armada po vesteh grškega izvora zopet začela prodirati, in sicer z namenom, da takoj zasede Angoro. Intendantura in pre-skrbovališča so se preselila v Eskišehir, ki služi grški armadi pri prodiranju kot baza.
Carigrad, 8. avg. (Izvirno.) Po sem do* šlih vesteh so Kemalisti zapustili Angoro in so prenesli sedež vlade dalje v notranjost male Azije.
NESREČA NA MORJU.
LDU San Francisco, 7. avgusta. (Reuter.) Brezžična vest parnika »Aniox« javlja, da se je parnik »Alaska« potopil. Pri tem je baje mnogo ljudi prišlo ob življenje.
LDU San Francisco, 7. avgusta. (Reuter.) Parnik »Alaska«, ki je imel na krovu nad 200 potnikov, se je na višini Eureka v Kaliforniji potopil.. Neki parnik, ki je prihitel na pomoč, je rešil dva čolna, napolnjena s potniki potopljene ladje.
BIVŠI CESAR KARL.
LDU Rini, 6. avgusta. (Stefani.) Vsi listi dementirajo vesti o nameravani naselitvi bivšega cesarja Karla v Italiji in pravijo, da te vesti nimajo prav nobene podlage.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
LDU Rim, 6. avgusta. (Stefani,) Zbornica je sprejela več zakonskih načrtov, med njimi zakon o podpiranju brezposelnih in zakon o reformi uprave ter se je nate za nedoločen čas odgedila.
VODITELJI IRCEV SVOBODNI.
LDU Dublin, 6. avgusta. (Reuter.) Po uradni objavi je vlada v zmislu javne svečane obljube ministrskega predsednika, da bo na vse mogoče načine podpirala stremljenja po miru na Irskem, sedaj sklenila, da bo neutegoma in brezpogojno izpustila vse člane sinfajnovskega parlamenta, ki so sedaj internirani ali so v ječah.
KAZNOVANI KOMUNISTI.
Belgrad, 7. avgusta. Uprava mesta Belgrada je kaznovala z enomesečnim zaporom vse osebe, o katerih se je ugotovilo, da so kot komunistični agitatorji agitirali za komunistično stranko in niso bili zapleteni v noben atentat. Med njimi je tudi več komunističnih dijakov. Po končani kazni bodo vse te osebe iztirane v svoje rojstne kraje, kjer bodo postavljene pod policijsko nadzorstvo.
Širita ..HDV1 £HS“
Idrnstjerne Bjornson — Josij) Kremen:
žuEstoSss.
V ravni dolini mojega rojstnega kraja j® stanoval zakonski par s šestimi sinovi. ‘Učil sc je na velikem, a zanemarjenem Posestvu, dokler rti neka nesreča zahteva moževega življenja in je tako ostala Ze.na na težko obdeljivem gruntu in s še-shrni otroci čisto sama. A ni obupala, mar-p jo peljala svoja najstarejša sina h Jfstu, kjer sta obljubila, da bosta skrbela brate in pomagala svoji materi, v ko-'kor njima bo Bog dal moči. Tako sta ob->Y*bila in delala, dokler ni prejel najmlaj-1 brat zakramenta sv. birme.1 Nato sta se patrala odvezanim od prisege:	najsta-
,jsi je poročil gruntarjevo vdovo in dru-kmalu nato njeno premožno sestro.
Na ostale štiri brate je padla sedaj teža gospodarstva. In ker se dosedaj ?lsQ gibali samostojno, niso čutili poguma !a veselja zanj. Od mladega so bili navajeni trdnih zvez med dvema ali z vsemi firinii skupaj. In tako so delali tudi sedaj toliko bolj, ker so bili popolnoma navezani drug na drugega. Nobeden ni iz-
*	V starih in tudi v Bjikusonovih časih se le delil zakrament sv. birme, ko je vstopal otrok deklica) iz otročje v fantovsko 'dekliško! dobo, k j. med 12. in 10. letom.
razil svojega naziranja, dokler ni poznal misli ostalih treh. Da, dejansko niso vedeli niti za svoje misli, dokler se niso medsebojno spogledali. Brez posebnega dogovora je vendar vladalo med njimi tiho soglasje, da se ne bodo ločili pred materino smrtjo.
A mati je imela nekoliko drugačen načrt, in posrečilo se ji je pridobiti svoja najstarejša dva sinova zanj. Posestvo se je bilo znatno izboljšalo; zato je mati ‘predlagala, da naj si najstarejša dva oddelita posestvo ter da naj se domačija razdeli med vse štiri tako, da bosta po dva in dva gospodarila na enem delu. Poleg stare hiše naj bi se sezidala ena nova. V t onaj se preseli en par, drugi pa naj ostane pri njej. Todaizmed tistih dveh, ki bi se izselila, bi se moral eden oženiti; kajti za gospodinjstvo in živinorejo sta potrebovala pomoči. In mati je že imenovala bratom zaželjeno nevesto.
Ničesar niso imeli zoper. Toda sedaj je nastalo vprašanje, kateri par naj se izseli in kateri brat naj se oženi? Najstarejši je dejal, da je pač pripravljen izseliti se, a da se ne bo oženil nikdar. Vsi ostali pa so odločno odklanjali to misel.
Nato so se zjedinili z materjo, da prepuste deklici sami odločitev. Mati jo je poiskala na planini in. jo vprašala nekega večera, ali bo hotela priti za nevesto v
njeno novo hišo; deklica je bila seveda zadovoljna. Da, kateregakoli izmed fantov je le hotela, kajti dobiti je mogla, kateregakoli si je izvolila! Ne, tega mati še ni premislila. Potemtakem bi morala tudi to odločiti deklica, ker le od nje je odvisno. E no, na ta način bi se ženil najstarejši; toda ta je ženitev odločno odbil. Deklica je torej imenovala najmlajšega. A mati je menila, da bi izgledalo to nekam čudno.
; On je vendar najmlajši.«
»Pa drugi najmlajši.«
»»Zakaj pa ne drugi najstarejši?«
»Saj res! Zakaj pa ne drugi najstarejši?«, je odvrnila deklica, kajti ona je mislila že dolgo časa nanj in ga nalašč ni imenovala, Mati pa je slutila že od onega hipa, ko je najstarejši odklonil ženitev, da je storil to samo zato, ker je vedel, da sta se deklica in drugi najstarejši brat zagledala. Drugi se je tako poročil z deklico in najstarejši se je z njim vred izselil. O načinu razdelitve posestva ni vedel nihče izve ndružine, kajti delali in želi so skupaj kot prej, sedaj v ta, sedaj v oni pod.
Oez nekaj časa se je mati poslabšala. Potrebovala je miru in pomoči. Sinovi so se_ sporazumeli da najemo v ta namen deklico, ki je hodila k njim na dnino. Ko bodo drugi dan grabili listje, naj se dogovori z njo najmlajši, ker je najbolj pripraven za take reči. A najmlajši je imel
delico najbrže že dolgo v srcu, kajti ko jo je konečno vprašal, je storil to na tako nespreten način, da je smatrala ona njegove besede za ženitno ponudbo in je rekla: da! Fant se je ustrašil. Koj je odhitel k svojim bratom in jim povedal, kako narobe je naredil. Vsi štirje so postali resni in nobeden si ni upal zinili prvo besedo. A peti brat je izprevidel, da najmlajši deklico globoko ljubi in da odtod prihaja njegov strah. Takoj se je zavedel svoje usode, da bo moral ostati stric; kajti če se oženi najmlajši, se ne more on. Bilo mu je malo hudo, ker je tudi sam imel dopa-dajoče se mu dekle; a vspričo tega dejstva ni bilo iz te moke nič. Zato je zinil prvo besedo, da bi bilo namreč najboljše, ako postane deklica na posestvu gospodinja. Kakor hitro je bila rečena ta prva beseda, so se ji pridružili ostali trije in bratje so šli, da se dogovore z materjo. Ko pa so prišli domov, je bila mati težko bolna; počakati so morali, da okreva; in ko ji nič odleglo, so se bratje posvetovali še enkrat. In tu jih je pregovoril najmlajši, da ne bodo spreminjali stanu in stanja tako dolgo, dokler bo mati ležala; kajti deklica naj skrbi edinole za mater. Pri tem je tudi ostalo.
Šestnajst let je bila mati bolna, šestnajst let jo je negovala bodoča nevesta ti-hp in potrpežljivo, šestnajst let j>o se zbi-
Volitve v	sodiife.
Odborom, skupinam in zaupnikom.
Reklamacijsko postopanje za volitve v obrtno sodišče je razpisano od 9.—18. t. m. Zato pozivamo vse odbore in zaupnike, da store svojo dolžnost. Opozorite vsakega delavca, ki ima volivno pravico, da pogleda v imenik je li vpisan ali ne in če je pra\ilno vpisan. Volivno pravico ima vsak delavec, ki je že eno leto v Ljubljani ter zaposlen pri podjetju spadajočemu pod obrtno sodišče.
Volivni imenik je na vpogled: od 9. do 18. t. m. od 9. do 7. ure vsak dan v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze Stari trg 2, 1. nadstr. in cd 12. do 2. ure vsak dan v tajništvu SLS za Ljubljano Jugoslovanska tiskarna II. nadstr. Dne 14. do 15. t. m. pa od 9. do 12. ure na obeli straneh.
Dolžnost vsakega delavca z volivno pravico je, da nemudoma pogleda v imenik.
Ne dajmo si vzeti iz rok še to pravico, ki jo imamo.
Za posamezne stroke se določi in objavi še posebej, da bo dana možnost vsakemu, da stori svojo dolžiost.
Pazite na vsako številko »Novega časa«.
politični dogodki,
Državotvoren element. Na eni zadnjih sej ministrskega sveta so obravnavali spomenico socialnih demokratov. V spomenici se socialni demokratje zelo pritožujejo nad postopanjem političnih oblasti v Vojvodini, zlasti v Subotici in nje okolici proti organiziranim socialnim demokratom. Spomenica se tudi pritožuje nad dejstvom, da so' državni organi izgnali več socialnih demokratov, med njimi nekega Kalmarja. Minister notranjih del Pribičevič je izjavil, da je bil Kalmar izgnan, ker je bil v kabinetu Bele Kuna. Vlada stoji na stališču, da proti socialnim demokratom ne podvza-me nobenih ostrih mez, zato pa naj tudi vodstvo soc. dem. stranke skrbi, da se v stranko ne vrivajo razni sumljivi, posebno komunistični elementi. Socialno demokratična stranka naj bi posebno v obmejnih mestih in krajih skrbela za to, da ne prihajajo v njene vrste komunistični agitatorji.
—	Toliko še v odgovor »Napreju:, ki se je toliko razburil vslecl našega poročila o prihodu socialpotriotskih voditeljev v Belgrad. G -j- Veliki gromovnik dr. Niko Županič se je v nedeljskem »Narodu« razkoračil in napisal nadvse visokoleteče misli v članku »Razvojne sile«, ki jih je »Slovenski Narod« priobčil, ker je »svobodomiseln list«. Tako je zažvrgolel: »Z zadoščenjem ugotavljamo, da se nahajajo komunistična, klerikalna in Peskova stranka v likvidaciji.« Iz tega stavka in ker misli g. Županič ustanoviti v Sloveniji radikalno stranko s pomočjo prvih slovenskih radikalcev Hribarja in Tavčarja, sklepamo, da je g. direktor že prišel do tega, da je demokratska stranka v Sloveniji že davno likvidirala. V tem smo mi istih misli ž njim. Ali čuješ na ta »zgodovinski dan« demokratsko »Jutro«, da boš kmalu dobilo tovariša-državotvorca:	»Slovenski	Nar.«,
glasilo radikalne stranke SHS?
-j- Sokolska ljubezen. Boj, ki ga vodi JDS proti g. Pesku in celi NSS, vodi že do ogabnosti. Sedaj očitajo g. Pesku moralne delikte in so krenili s tem na zloglasno pot osebne politike, in to kljub temu, da je dobil pretekli teden g. Pesek že zadoščenje v enem slučaju in obljublja v včerajšnji »Jugoslaviji«, da bo tudi on pri-
rali sinovi vsak večer ob njeni postelji k molitvi, in ob nedeljah sta prihajala tudi oba najstarejša. Večkrat jih je prosila ob teh tihih urah, naj se spominjajo tiste, ki ji je stregla. Razumeli so njeno željo in ji obljubili. Celih šestnajst let je mati blagoslavljala svojo bolezen, ker ji je cel čas vzbujala prijetne materinske občutke. Zahvaljevala se je svojim sinovom, kadarkoli so se sešli, in enkrat je bilo nazadnje. ------—
Ko je bila mrtva, se je sešla šestorica bratov da jo sami pokopljejo. V teh krajih je bilo v navadi, da so šle za pogrebom tudi ženske", v tem slučaju pa je sledila krsti cela fara možki in ženske, vsi, ki so jih nesle noge, celo otrok ni manjkalo poleg. Prvi je šel cerkovnik kot pevec, za njim je korakala šestorica bratov, katerim je sledila cela cerkvena občina med daleč se razlegajočim popevanjem žalostink. In ko je bila blagoslovljena krsta, ko so bratje zasuli grob, tedaj je šlo celokupno žalno spremstvo v cerkev, kajti lam se je vršila obenem poroka najmlajšega. Tako so hoteli imeti bratje, ker sta pogreb in poroka v bistvu spadala skupaj. Pri tej je govoril tedanji župnik, moj že umrli oče', o zvestobi. In pridigoval je tako navdušeno, da sem mislil jaz ki sem slučajno prišel zraven, da so se dvignile gore in morje in veličina narave obenem.
* Ponekod ženske ne smejo iti za pogrebom.
* Prot esf n n! o vsk i duhovniki so oženjeni.
čel na ta način. Kak bratomorni boj in medsebojno masakriranje med brati Sokoli v NSS in brati Sokoli v JDS je razpadla strankarska strast. Kako ostudno je to medsebojno blalenje in vsa ta malomeščanska politika!
+ Dobrovoljci proti fašistom. Glasilo ; Saveza Dobrovoljcev:: — »Nova Otadž-birnu (nova očetnjava) piše povodom organiziranja fašizma v Jugosaviji. »Tisto, kar potrebujemo, je ubijanje zla v njegovi korenini, preosnova vseh razmer, zastarelih in suženjskih, ki se je neštetokrat obetala, a nikoli izvršila, upeljava modernih, času primernih sistemov v upravo, pravilna organizacija dela in pravilno pojmovanje dolžnosti in pravic, energično čiščenje vseh upravnih koles in vijakov, danes tako zarjavelih, na katerih sloni državni aparat in zlasti — kar smo vedno najenergičnejše zahtevali — popolno čiščenje v narodnem in moralnem smislu vseh tistih elementov, ki so danes neizbežno in naravnost vmešani v vse zlo, ki nas mori od osvobojenja sem. Zato organizirajmo državo, ne pa fašistov. Parlament in vlada sta prva, ki naj postaneta poprišče dela, ne pa kupčij in afer.:: Dobrovoljcev »Jutro;: morda še ne prišteva med »radikalne elemente«?
.-j- Potreba nove, poštene vlade. Sarajevski .Narod«, ki ne pripada kaki opo-zicionalni stranki, piše: Prav je, da grajani protestirajo proti postopanju komunistov. Toda mnogo bolje bi bilo delati na to, da se uprava iz temelja reorganizira. Strankarski sistem bo morda primeren za našo državo, kadar se uredi. Sedaj je pred vsem potrebno, najti upravni sistem, ki otvarja možnost vsem sposobnim domoljubom, da ga podpirajo m ustvarijo javno mnenje, ki bo močnejše od strankarskega. Zakoni o delu, ustava in vsi zakoni in na-redbe z »obznano« vred bodo drugače ostali samo popisan papir. Samo vlada, ki ne potrebuje uradnikov kot agitatorjev, more doseči, da se njene odločbe izvršujejo in spoštujejo. To more biti samo vlada sposobnih ljudi, v katere ima narod zaupanje — brez ozira na stranke in plemena. Treba je pobijati komunistične zlorabe, a obenem je treba pobijati nesposobnost in korupcijo, ki porajata tak komunizem.«
+ Novi poljski poslanik v Bclgradu.
Za novega poljskega poslanika na našem dvoru je imenovan Vladimir Okecki, ki je že odpotoval iz Varšave v Belgrad.
+ Boj proti komunistom v Bolgariji.
Bolgarska vlada jc ustanovila posebne formacije, ki imajo nalogo, da zaduše komunistični teror. Nekaj voditeljev komunistov je bilo odvedenih v Kiistendil in nekateri od teh so bili baje že ustreljeni. — Tako poročajo belgrajski listi.
-j- Selma Lagcrlof kandidira. V jeseni bodo na Švedskem volitve za drugo komoro. Pri teh volitvah bodo prvič kandidirale tudi žene. Med njimi tudi znana pisateljica Selma Lagerlof.
^Dnevni dogodku
— Prvi slučaj vladnega nasilstva nad cerkveno lastjo. Poročali smo žc, da je občinski bdbor v Šmarjeti sklenil rekvirirati za občinsko pisarno sobo v kaplaniji, ki je cerkvena last in ki je doslej služila 1. organistu za delno stanovanje, kjer je imel shranjen svoj gtasovir in je poučeval cerkveno petje; 2. izobraževalnemu društvu za zborovanja in predavanja; 3. »Orlu« za sestanke in telovadnico; 4. cerkvi za shode Mar. družb, velikonočna izpraševanja itd. Pritožbo je poverjeništvo za socialno skrbstvo zavrnilo (podpisan dr. Gcšič). Pripomnimo, da imajo v Šmarjeti prazna stanovanja na razpolago posestniki: Ivan Karlovšek, Ilovar in Fr. Poljanec celo ponujata brezplačno, Apolonija Kure, Stezi-nar sam kar tri stanovanja. Amandus Bar-borič kar celo popolnoma prazno hišo itd. Županstvo je javilo dne 1. avg. župniku, da naj izprazni stanovanje v treh oziroma po mnenju županstva v dveh dneh, namreč do 3. avgusta. Župan Povše pride dne 3. avgusta popoldne v kaplanijo in ker župnika, ki je imel shranjen ključ od zaklenjene društvene sobe, ni bilo doma, s silo vdere v sobo. Župnik je seveda takoj, ko je prišel domov, vložil protest na županstvo proti temu početju, ker je pač smatral rok za izpraznitev sobe do 3. avg, inclusive zlasti zato, ker je po stanovanjski odredbi najkrajši rok za izpraznitev zasežene sobe osem dni in najdaljši osemindvajset dni. Radovedni smo, kako bo »nepristranski« glavar Svetec za ta »junaški« čin pohvalil svojega ljubljenčka Povšeta. Opozarjamo na ta slučaj cerkveno oblast, SKSZ in OZ, ker z isto pravico nam nazadnje zasežejo vse zakristije, društvene domove in telovadnice. Vse države se trudijo za izobrazbo državljanov, pri nas samo še to pričakujemo, kdaj nam bodo še ljudske šole in gimnazije rekvirirali za kakšne pisarne.
— Kako so izpeljuje agrarna reforma. Nek samostojen odbornik iz Šmarjete se je takole izrazii proti nekemu našemu možu: »Če bi ti z nami notesmih bi lahko kosil
(namreč po agrarni reformi deljive grajske travnike Ulmove) tako pa ne boš.« Imena na razpolago.
— Jugosloveiiski fašizem. Še pred kratkim se je zgodilo, da so nacionalni pre-napeteži napadli uredništva naših listov v Splitu in jih poškodovali. Sedaj so pa izrabili žalostni slučaj političnega umora in, misleč, da pospešujejo edinstvo države, dejansko napadli katoliško dijaštvo, ki je imelo svoj sestanek v Splitu. Ranili so urednika »Jadrana« Baniča in še mnogo dijakov. Razmere so skrajno nezdrave, ker se tem potom država le razkraja in ne uje-dinjuje. Sad tega belega terorističnega divjanja bo nadvse slab.
— Doslednost naše vlade. Po vladni odredbi imajo prireditve izobraževalnih društev prednost, da plačajo od vstopnine davka mesto 30% samo 10%. Na drugi strani pa je vlada potrdila zaseg sobe iz-obraževalngea društva in orlovske telovadnice v Šmarjeti za občinsko pisarno, dasi-ravno je ta soba neprimerna za pisarno, ker ima zelo neroden in ozek vhod po stopnicah v prvo nadstropje in bo morala občina od te precej velike sobe plačevati cerkvi znatno najemnino, ker je soba cerkvena last, med tem ko drugi posestniki v Šmarjeti, nekaieri celo zastonj, ponujajo veliko primernejše sobe v pritličju. — Kaj pa če bi naši občinski odbori začeli rekvirirati sokolske telovadnice in čitalnice?!
— Ljubljanski župan g. Pesek je zelo nadležen g. direktorju Županiču. Mislili smo, da je to iz strankarske strasti. A nedeljska »Jugoslavija« poroča, da je uredništvo »Jugoslavije« odklonilo sotrudništvo dr. Županiča, kljub temu, da je povabil g. Peska na kosilo. Zato ta jeza. Čestitamo »Sl. Narodu« na takem sotrudniku.
— Razsodba v Šuflajevem veleizdaj-niškem procesu je bila razglašena v soboto 6. t. m. pred zagrebškim sodiščem. Dr. Milan pl. Šuflaj je obsojen na tri in pol leta ječe, Rudolf Vidak na 4 leta, Josip Spolja-nec na 2 leti in 4 mesece, Fran Škodorac na 3 leta, Jakob Petrič na 3 leta, Dragotin Caboršak na 3 leta, Pavel See na 12 let, Milan Galovič na 6 mesecev, Gabrijel Kru-hak na 6 mesecev, dr. Ivan Pilar na 2 meseca pogojno za 1 leto. Trije obtoženci so bili oproščeni.
— Nov red za hotele v Zagrebu je upe-Ijala zagrebška policija. Cene za sobe so določene naslednje: Sobe z eno posteljo 30 kron do največ 50 K dnevno, sobe z dvema posteljama 60—80 K, ležišče na divanu 20 K. Da hoteli ne bodo zatočišča nenravnosti, je policija določila, da morajo lastniki strogo paziti, da bodo jemali v službo le zanesljivo osobje, najboljše starejše ženske. Oddajanje : dnevnih sob je najstrožje prepovedano. Policija bo hotele stalno nadzorovala.
— Vedno nova odkritja. Kakor poročajo zagrebški listi, je zagrebška policija odkrila nadaljnje nevarne načrte terorističnih trojk, katerih član je bil atentator na ministra Draškoviča. Razen Aljagiča, Čola-koviča in Lopaniča so dosedaj zaprli še šest drugih oseb.
— Ustrelil orožnika. Benetti Santo, italijanski finančni paznik je v Bohinju našega orožnika ustrelil. Benetti se skriva baje na našem ozemlju.
— Tatvina preprog. Leonu Košanu, bančnemu uradniku v Mariboru, je bilo iz dveh zabojev, ki sta mu bila doposlana iz Černovic, še predno sta mu bila izročena od tvrdke Schenker & Comp. ukradeno iz njih več preprog, namiznih prtov in drugih vrednosti v višini nad sto tisoč kron.
Velika goljufija. Honig Evgen, okrog 30 let star, ima rudeče lase, je izvršil goljufijo za 2,200.000 K in pobegnil. Je ma-žarski državljan in se potika v Zagrebu.
— Obnova knjižnice v Ldwnu v Belgiji. Začetkom vojske so Nemci popolnoma uničili prej lepo mesto Lowen. Sedaj obnavljajo to mesto in so pred kratkim vzidali temeljni kamen za vseučiliščno knjižnico, ki so jo Nemci ravnotako razrušili. Pri slavnostnem zborovanju so govorili znani belgijski kardinal Mercier, ameri-kanski zastopnik Buttler in Francoz Poin-care. Slavnosti so prisostvovali belgijska kraljeva dvojica, vsi ministri in odposlanci inozemskih univerz. Po zborovanju se je na Ljudskem trgu vršilo slavlnostno vzi-danje temeljnega kamna in je prisostvovala ogromna množica ljudstva.
— Vročina ua Češkem. Češki listi poročajo o mnogobrojnih poljskih in gozdnih požarih, ki jih je povzročila vročina.
— Država naj plačuje »manifestacije« vladnih strank. Na »manifestacijo« za agr. reformo so češki agrarci poklicali tudi 800 kmetov iz Podkarpatske Rusije. Tem ljudem so morali plačati vožnjo. Sedaj zahtevajo agrarci od vlade, da jim da 900 tisoč češkoslovaških kron. — Tej zahtevi se nekateri češki listi precej čudijo.
£jubljanski dogodki.
Ij Zaprisega uradništva. Dne 6. t. m.
je v smislu čl. 136 ustave gradbeni direktor A. Klinar zaprisegel vse uradnike tuk.
gradb. direkcije ni oddelka za javna dela
pokrajinske uprave za Slovenijo. Cerkvene obrede pri prisegi je izvršil g. konzist, svetnik in stolni župnik Josip Erker.
1 j Poroka. V tukajšnji frančiškanski cerkvi se je včeraj popoldne poročil gosp* Konrad Vidic, pekovski mojster in hišni posestnik na Jesenicah (Gorenjsko) z gospodično Štefanko Križarjevo, doma iz sorske župnije pri Medvodah. Naše čestitke!
lj Umrl je od kapi zadet dolgoletni član J. S. Z. Matija Potušek, delavec Vevške papirnice. Pogreba danes zjutraj se je udeležila skupina J. S. Z. v D. M. v Polju in Orli z godbo ter veliko število delavstva. Pokojni je bil v najlepši moški dobi m vedno zvest in delaven član skupine J. S. Z. in Orla. Naj v miru počiva! Družini pa Vi imenu skupine J. S. Z. in Orla v D. M. V Polju iskreno sožalje.	„	.
lj Nočni ciir in pokoj v Ljubljani. Vce* raj popoldne, zvečer in ponoči je imelo Šentjakobsko napredno društvo na vojaškem strelišču semenj, kjer so državotvorni elementi imeli svoj »veseli dan« j® brez skrbi pridno rajali in plesali do ranih ur. Ko je bil oficielni zaključek zabave sc se ljubljanski državotvorni purgarji podali na ulico in nadaljevali tam nemotene svoj dirindaj v nadvse veselem razpoloženju. Svoj koncert so spremljali z živin" skoodurnimi glasovi, da so splašili iz naJ' slajšega spanja utrujene prebivalce, ki s takimi nenaročenimi prireditvami nikakor ne morejo biti zadovoljni. Opozarjamo nase policijo na tako razgrajanje, ker se včasih zdi, da mož postave zatisne eno oko, kakor da bi bili taki razgrajači in tuleči dervisj izven zakona. Pred zakonom smo vsi enaki i
lj Čudno postopanje pGicijskih oti*’ nov. Poročajo nam: V soboto zvečer je šla družba treh dam in enega gospoda pr°jl domu. Pred opernim glediščem pristopi k eni izmed 4am laborant realke, jo pri1116 za roko in zaustavi. Gospodična, začudena nad to predrznostjo, se mu iztrga, češ, kal hočete od mene, jaz vas ne poznam, na k®5 je laborant realke pričel žvižgati policij0; kakor da je detektiv. Družbi gospodov, ki je šla slučajno mimo, se je postopanje re' alčnega laboranta zdelo nekam čudno, so zahtevali, da se legitimira, česar seveda tj1 mogel in jo je hotel popihati. Šele po dolgem iskanju se je posrečilo dobiti stražnika, ki je stal skrit za drevesom v neposredni bližini. Značilno je, da se je ta stražnik s tem predrznežem malo prej v kavar-prav prijazno in skrivnostno razgovarjal. Čudno je tudi, da službujoči vodja straže ril hotel zaslišati gospodov, in je predrzne-žk takoj izpustil. Prepričani smo, da bo policijsko ravnateljstvo v interesu ugleda policije celo stvar natančno preiskalo.
lj Nesreča pri kopanju. Včeraj po ko-silu se je šla gospa Olga Rant iz D. M. v Polju kopat v Ljubljanico, ter utonila P° nesreči. Nesreče je kriva nevednost naših ljudi, ki si v takih slučajih ne znajo pomagati. Poklicani zdravnik g. dr. Polajnar je mogel konštatirati le smrt. Družini blago pokojnice iskreno sožalje, njej pa večni mir in pokoj.
lj Zdrava valuta ga je zapeljala. Dno
31. julija 1921 jc naznanil Rudolf Koutelj iz Landola obč, Hrenovice, okr. Postojna« da je bil dne 29, julija 1921 v Ljubljani v družbi strojnika in.šoferja Alojzija Grubt-ča, kateremu je na njegovo prigovarjanje izročil 400 lir Grubiču, je ta odšel in se n> več vrnil. Grubič je okoli 27 let star, baje iz Črnomlja.
—	Zdravstveni odsek razpisuje mesto asistenta na internem oddelku splošn® bolnice v Mariboru. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
j\Caša društva.
d Okrožna seja J. S. Z. se vrši danes ob 6. uri popoldne v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze na Starem trgu 2/1. — Predsednik.
d Osrednji odbor »Krekove prosvete^ ima sejo v torek 9. t. m. ob 8. uri zvečer.
—	Podpredsednica.
d Šentpctersko prosvetno društvo im® v torek 9. t. m. ob 8. uri zvečer odborovo sejo. Prosim polnoštevilne udeležbe. Predsednik.
d Proslava 25 letnice obstoja Marijiue družbe v Šenčurju, 15. avgusta 1921 (Vel* Šmaren). Vspored: 1. Ob pol 2. sprejem sosednih Mar. družb v dvorani. 2. Ob 2-cervkeni govor ter pete litanije M. B. 3 ) dvorani: a) Petje, b) deklamacija (Marij® Jagodic); c) zgodovina naše družbe, govori č. g. župnik Piber; č) pomen Mar. družbe« govori g. bog. J. Jagodic; d) Fabijola in Neža, igra s petjem v štirih dejanjih; e) P°' svetitev vseh Mar. družb Mariji.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubllaa!.
Gradbeno podjetje
ing. Bulič in drug
LJUBLJANA, Resljeva cesta 9.
88 priporoča za vsa v to stroko spadajoča dala.