ll pr»milit»* - -i felfr H< HohdaV«. PROSVETA .TSAB MVTIL Usta ja |Mi GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdntlkt tn aprtvnllkl prostori: MS7 H. Uwudal« Af% Offle« o( Fubnc«tloo: t«67 South U«BdaU At«. Tstopkon«, Rockw«ll 4904 # « manam m lnmi ti IUI _______ a« « Omgrmmt iSJTTST CHICAGO, ILU, TOREK, 6. AVGUSTA (AUGII8T «), 1935. Safcsertptloa HM Y»*r|y. 8TKV«—NDMHKR 152 -----Acc^pUne« far m.ilin, at »podal rmU of po«ta«« propad f»r ln .^tlon 11M, Aet of 0«t. », 1917. authori.rd OB Jur.o 14. Hit. ena cvetka z vrta elektrarskih lobistov ^.jsnik je bil poplavljen s protestnimi pismi od revno plačanih prodajalk v 10-centnih trgovinah; ima lepo zbirko 10,00Q piaem z enakim besedilom, ki so ga narekovali lobisti. Zdaj je kongreinik naredil "razstavo" teh pisem, da jih lahko vsakdo vidi. Taka je slika "masnega pritiska" baronov na bedno plačane delavke! I»hiii*ton. — (FP) — Vsak »enatne preiskave o "mas-i pritisku" elektrarskih lobi prinese kaj novega in za-ivega. Znano je že, da so [lobisti na primer celo na po-po imena — "protest-Prelistali so tudi tele-ke in mestne imenike v gih krajih in iz njih kopi-tisoče in tisoče imen ter v imenu poslali telegrame in u proti odpravi "holding" npsnij. Najnovejša in izredno lepa z vrta teh lobistov so i protestni telegrami od sla-plačanih prodajalk neke 5-entne trgovine v Tennes-. Kongresnika Walterja dlerja so skoraj na kole-prosile, naj za božjo voljo jlasuje za Rayburn-Weeler-rukonski osnutek, ker pome-i "pričetek državnega socializ-velik udarec državnih pra-' in "ogroža električni na-ek naše dežele." Chandler je prejei 10,000 ta-. ' in podobnih protestov in Kranj. V besedilu ni dosti like. niti v pismenem papirne Iz pismenih protestov je kst enakih vrst papirje je sortiral po "kategori-"in napravil iz njih eno naj-toivejiih "razstav" v svo-uradu. Teh pisem in tele-»v ima deset tisoč. Najbolj čudno se mu je pa "ko je prejel šop telegra-I53 po številu, z enega na-■*»• Vsi telegrami so imeli »like podpise. Lahko so pri-■ « kakšnega dekliškega za-^ je ugibal kongresnik Chlndifr- Ker je pa dvomil, da 'njegovem distriktu obstoji ta-institucija, j« začel s preiska- ®JWtl je- da se na dotičnem P"« nahaja departmentn* nwin* "5 and 10" in da sodra- PWf|rame poslale prodajal- » « usluiljo okrog dolarja na «»'i pa še manj. Kljub temu vidno študirajo "državni Krll1m"< n«Klo izhlapevanje ni" P^vic" in "razvoj «* , ki bo šel pa po gobe, '""JJfre« končno odpravi ra- gj* "holding" kompanije. krnica sc temu še ved-•pira.) Nove persekucije se obetajo v Nemčiji Dr. Goebbels napoveduje nove navale na "sovražnike" Berlin, 5. avg. — Dr. Paul Jo-seph Goebbels, Hitlerjev minister propagande, je včeraj naznanil v svojem govoru v radio, da "čiščenja" Nemčije še ni konec in novi navali prihajajo na vse "sovražnike države", predvsem Žide, katolike in tujezem-ske časnikarske poročevalce, ki "samo lažejo" o tretjem rajhu. Goebbels je napovedal dekret, ki prepove ženitve med židi in a-rijci. Glede katolikov je rekel, da miru z njimi ne bo prej, dokler katoliška cerkev ne odstopi vse vzgoje katoliške mladine nacij-ski stranki. Cerkev se mora brigati le za nebesa vernikov in prepustiti vse posvetne stvari Hitlerju! Katoliško podzemsko gibanje v zapadni Nemčiji mora biti tetrebljeno. 4 - Dr. Gosbbel* j« besno napadel tudi tujezemske časopise, ki pošiljajo poročevalce v Nemčijo "ne zato, da bi poročali resnico, j temveč zato, da si izmislijo no-; ve laži". Zakaj ti listi ne poročajo o italijansko-abesinskem konfliktu, izgredih na Irskm in o dogodkih v Rusiji? — je grmel dr. Goebbels. V soboto so bili štirje nadaljnji katoliški duhovniki obsojeni v zapor zaradi političnih prestopkov. Domače^ vesti Obiski Ohicago. — Zadnje dni sta obiskala glavni urad SNPJ Math Hribar in njegov sin Joe iz Lloy-della, Pa. Žena aretirana, ker ga ne podpira! East St. Louis, 111. — Neki Milan Tatalovič je dal zadnji teden zapreti svojo bivšo ženo, od katere se je postavno ločil, ker ga McGrady»se spra- KONGRES V MOS-vil nadvodje unij KVI OBLJUBIL P0- B0RŽ0AZU1 mi delavci v "Friscu' Wa*hington. — (FP) — Delavski podtajnik MoGrady se je oči vidno pridružil paroplovnim družbam na sapadu v prizadevanju, da odstranijo militantne voditelje organiziranih prista-niščnih delavcev in mornarjev. To je razvidno iz izredno temperamentnega telegrama, v katerem je pozval ta mošnje unije, naj pošljejo delegacijo v Wa-shington. Vzrok McGradyjeve jeze in tudi jeze Vse, kar sovraži faii-zem, se mora združiti Položaj delavstva v Nemčiji V šestih letih se je živ-* Ijenski standard *ni< žal za več ko polovico NAČELO DIKTATU. RE OSTANE Moakva, 5. avg. — V poročilih in novih resolucijah, ki so bile predložene včeraj in v soboto sedmemu kongresu komintorne (komunistične internacionale), konservativnih unij- je ponovno poudarjeno, da so ko- ima imetje, on lovič se je poslu «1 noče materialno podpirati. Žena ?klh vodltelJev ter paroplovnih munisti pripravljeni združiti se ima imetje, on pa nič in Tata- baronov J® ta, ker pristaniAčni * buržujskimi demokratičnimi starega zak >- de,ttVci v San Franciscu ne ma- strankami v deže'ah, katere so '"»'V crc jc |>unlUZII HlHrt*K» 7M K )- . "" --------— "v ---------------------- """"v na, ki določa, da morajo imoviti raj0 rHzk,ad»ti P° skebih nalo- v nevarnosti fašistične diktature, sorodniki skrbeti za*«vne. Tata-1 ženih Ittdij' Na Mtavki 80 JurlJ D^itrov. »x»lg«rski ko- ..... . * ' r<><« niliatn. lovič je imel prej grocerijsko prodajalno. Clevelandske vesti Cleveland.—Uimrl je Jos. Nemec, star 47 let in doma iz Po-ljave v Prekmurju. Tu zapušča tri sinove in dve hčeri. Zena mu je umrla pred petimi tedni. — Družini Frank Cimperman je u-mrl enajstletni sin Louis. — Mestni svetovalec Anton Veho-vec ima spet tožbo na vratu. Toži ga za $5225 odškodnine neki W. J. Serpas, ki trdi, da je Ve-hovec s svojim avtom pri koli-ziji 27. aprila t. 1. poškodoval njegov avto. Ruski polet v Ameriko ponesrečen reč pristaniščni delavci v Van- muniHt» Jo M v Nemčiji ob-couverju, B. C. (Kanada). In ker imajo njih tovariši v San Franciscu predsodke proti direktni ali indirektni skebariji, tožen in oproščen požiga zbornične palače, je včeraj imročal o potrebi enotne fronte z buržua-zljo. Rekel je, da se komunisti ....... "" »iiuiivnmi anuuuriji, " ------------ enostavno ne marajo razkladati t1obrw *avw«jo, da je takšna e- 'Hdij, ki pridejo Iz Vancouverja. To, poleg drugi stvari, je po- notna fronta vseh protifašističnih elementov ne samo mogoča, temveč tudi potrebna, kjerkoli Letalci ao ae aevera vrnili Moskva, 5. avg.—Prvi poskus sovjetskega poleta iz Rusije v A vzročilo tudi frikcijo med mili- ;eV!ve€ \T »M,trJe,)n«- ^f*0* tantnimi vodHelji organizira-1dv,Ka MV^0 «Uvt>'V lch nih pristaniščnih ter mornar-' ^ a.h 80 ne4 bl ',rHV, nit»h(>: skih delavcev na zapadu in voJ^1 Vpr'dr1u4lenJ*m ^ ditelji mednarodnih organi^11 ^Č* dcmokra ične rii ^laiin.s in . , v 'j ivlsde, toda dolžnost komunistov l :,i;ednji i" Pa parobrodne' takih H,uč ih mo b|t| rf|t tZ^Ztll^vJ0 ,d!,aV' b,tl v-inc. In fKivsod v katfrlm^n i^ t 8(«Prednjih vrstah protifašistične Katerim so koitferirali o situa-' fronte. Nemški delegat Florin Je apeliral na komuniste v Ameriki, Angliji in Franci j, naj podajo ciji v pristaniftftnih na zapadni obali. Rezultat te konference, na ................... „„, kateri so bili poleg zastopnikov roko vnem onim, ki branijo tra-parobrodnih interesov navzoči diclje burtujske demokracije, tudi Andrew Furuseth in Vic-' "V vaših deklah Imumo Ae Xor Olander, prtdsdenik in pod- vedno demokratične pravic« or-predsednik morhaški unije, Wai- ganlzlrnnjarrhnrmrattla, *nvora ter Holt, .podpredsednik unije in tiska, ki jih fašizem sovraži In hi jih takoj zatrl, če pride na k i milo, toda te pravice so Že o-mejene in bojujte se proti nadaljnjim izgubam", jo pozival Orožne vaje za zatiranje izgredov Illinoiski miličniki se bodo učili metanja bomb ni P^vetil« nobenemu u • Ah zna biti cela ^ !r"ki bttr,,ni »majo lah-■L^1 ^nsrja, k. M ga v tem razmeUvali tJJTrj,'m- Amf>ak l«di manjka. Men r n| i ^^mtu" ^Tn1' t4 l('f,',,Mki'm'' ime" aiu, ,,d'"» l e tnimi prodate^ "»»ah "5 and lOc" t r*"nnkana. To se + k(> "ta w K^111 ^ preiska-l°bije. In te-^žKsti original- ■k. i "Kraniov. Rockford, III., 5. 'avg.—Eden oddelek od vsakega bataljona državne milice se bo ta teden uril v metanju bomb-solzavic in v napadih na izgrednike v tukajšnjem vojaškem taborišču. Vežbanje se je pričelo danes in se bo nadaljevalo jutri pod vodstvom polkovnika Alfreda Derouleta. V sredo se bodo vršile "praktične demonstracije", kako je treba zatirati izgrede. Štiristo miličnikov in vojaških častnikov bo v tej de-monutraciji igralo vlogo "dr-hali". Del miličnikov bo uprizoril "napad" na prve vrst« "drhali", drugi oddelki pa od strani. Pri tem bo sodelovala tudi letalska divizija, ki bo metala plinske bombe na "drhal" iz zraka." pristaniščnih delavcev, ter A. O. VVarton, ki je zastopal ekse-kutivo Ameriške delavske fede-racije — rezultat tega sestanka meriko čez severni tečaj, ki je Je b,! M nasprotnikom m ■ , i K a. H*tih mcM>. "Iirujevo izred-'t< k« ijo režima lfi ki zapor 225 ►dobili 1225 let rario ItaJiano" " K ki Ka jt. »Kuni kot gla-n/J f>tolcaPon-''k bil« upre. 'ratijako tal>o-ri ®'iA. V devt- Katoliiho plašilo proti H e ar št u Chirago. -r Katoliško glasilo The Catholic Worker za lullj-nvgust ima daljši članek, v katerem urgira čitateljev na b«»J-kotiranje Hearatovega časopisja. i , i_ i" i_ i " * do razmeaaril s|H»lovlla drju. to je v dveh dneh »n dveh no^eh,, Wllterju j. Haljerju, ki ne je po-kar bi bil rekord za brzino in re-, rM % nj|?jrovo /iHri>čenk(h Zu(1. kord prvega poleU preko sever- nj0 nedtomca runi A poskus ob prvi priložnosti. nom, da njena navzočnost omeh- kih imigrautov. ča njegove železne živce in ga potisne v zadrego, da bo kaj priznal, ali zmotili so s«. Zongu se je obnašal napram njej prav tako hladno kakor napram svojim inkvizitorjem in govorila sta z veliko prisilj< nosi jo navadne mu- Albonski mini- $ter—tihotapec Dunaj, 5. avg .— Iz Tirane Je prišla vest, da je albanski kralj Zog ukazal zapreti svojega ministra za javna dela Atima Sarak-čija na obtožbo, da je iz Avstrije utihotapljal papirčke za cigarete. Cigaretni papir v Albaniji je državni monopol. tih letih je bilo 3500 antifaši-stov obsojenih po izrednem sodišču na 13,000 let ječe in izgnanstvo. _____* Kim^riraik Matirv Materkk (d' «n«) \ rntvovoru t iMlvrlnikom F. Peroro in kfMigreiMiikom Kankinom o propagandi ekktrarsliega trunta. Rerlin. — (TIS) — Nemško delavstvo, kar velja tudi za srednje sloje, ima te dalj časa priliko spoznavati Hitlerjev "narodni socializem", s katerim je omamil dovolj "Mjhelnov", da je prišel na krmilo "legalno". Njih bednega položaja je bil kriv — "marksizem" in boljševizem, on pa da jih bo popeljal v pravi raj "narodnega socializma". In ker je povrhu še obljubil, da bo "marksistom" posekal glave, kar je res storil in pred dobrim letom pridejal še nekaj stotin fašističnih, je dobil tudi med razlaščenimi In brezpravnimi dovolj norcev, ki ho se pridružili buržvazijl in pričeli vzklikati: "Heil Hitler". Zdaj Nemcem, predvsem nemškemu delavstvu ne preostaja dosti drugega kakor |m>-snemati nacijske papige s kričanjem "Heil Hitler" ter loviti Žide in druge izobčence. Ce bi ne bilo ielodca, niti potrebe o-blačenja ter skrbeti zadruge posvetne potrebe, bi to mogoče še šlo. Ampak sam luksus z barbarskimi persekucijami tudi želodca ne more vedno ^»tolažiti. Ker se pa tisti, katerim Hitler najbolj stroji želodce, ne morejo ganiti radi srednjeveškega terorja, jim ne preostaja drugega kakor trpljenje in pa čakanje na preobrat. In kakšne so spremembe z o-zlrom na plače7 !*ta 1IHS9, ko so bili socialdemokrate v Mul lerjevi koalicijski vladi, so povprečne tedenske plače znašale mark. Za časa Hrueningove vlade, zadnje leto weimarske republike, so plače padle povprečno na 32 mark na teden. Hitler je imel vso to propadanje ustaviti in nemške delovne mase s srednjim razredom vred popeljati v raj "narodnega socializma". In namesto 32 mark pred Hitlerjevim pučem sedaj znašajo* povprečne teden ske plače okrog 20 mark al manj ko osem dolarjev. Stav hiriaki delavec zasluži na |>ri mer okrog 22 mark, če dela ves toden. Neni|ki delavec pa ne spravi niti tega bornega zaslužka. Za socialno zavarovanje mora pla čati dve murki in pol in približno toliko za "delavsko fronto" in drugo nacijsko propagando. Ostane mu le približno 15 mark. Poleg tega Je tudi velika draginja. Vmf to m« zrcali v padanju konauma, Znižanje |x>rabe mesa znaša v enem letu, od laiiaktt-ga maja do letošnjega, H odstotkov na osebo. - | In čeprav je hemško delavstvo |M»d Železno pi to ter Ji- pridljeno krilati "Heil Hitler". vseeno tudi fašistični glavarji nem pa tam opazijo, da ni vhc tako kakor bi moralo biti, da se riepokoj vedno bi»|J širi. In namesto da bi pol izboljšali, si v svojih pet ver/, lih mo/ganih izmišljajo nove re) r?-sije. I>r Ley, ' firet"-tiuei jske lavske frmitj", |e /a In j < a»e na znatril novo "reorgani* teHo", ki bo h še hotel delati Zedo IovhIo ne fs> več r urno pri < iljetio plačevanje priM(Hverjenik za Sakiton »ko j »o imenu Stiehler Je nazval člane te "MMIJske" slala svoje predstavnike na sejo Lige narodov. Informirani krogi smatrajo to nevtralnost oflciel-nega stališča Italije za dokaz, da Mussolini ne verjame v uspeh Liginih poskusov glede mirne poravnave konflikta. 'Italijanske letalske tovarne so silno zaposlene In obratujejo noč in dan. Izdelujejo bombna letala, ki jih bo Italija rabila v slučaju izbruha vojne med njo in alriško državo. Diktator Mussolini je včeraj objavil vsebino svojega govora, ki ga Je Imel pred raznimi fašističnimi organizacijami v Kbo-II pred nekaj tedni. Časopisja poudarja, da Je bil govor objavljen iz namena, da se dokaže zavajalnost citatov iz tega govora, ki so jih prinesli zunanji listi. Kil« II nIavek | tem govoru Me glasi, "da bodo prvi vojni skadroni napadli vsakega, ki bi hotel ustaviti naš pohod." London, 5. avg. - lirltska vlada je pričela sestavljati program, katerega bo predložila konfi fem-i treh velesil, na kateri se bo razpravljalo o italijansko-al^siiiNkem konfliktu. Ona Je še vedno prepričana, da bo na pariški konferenci padla odločitev, ali Je možna mirna perav-nava spora. | V Hinii»lu izjave A. Kdeua, angleškega predstavnika v Ligi narodov, bo ta program vnebo-val pogoje glede sodelovanja treh velesil - Italije, Prane i Je^ n Anglije v poskusih za o* hranitev miru. ( a»tef (oindolfo, Italija. Ti avg. Papež Pij, ki Me tu mudi na poiit n jen h, je prepričan, da bo Italija kr*ila načelo mirne ko* lonijrarlje v Afriki, toda preko kr*ilvu bo uveljavljeno drugo načelo razširjenje kato-lIMke vere v A»»e*iniji Katoliška propagandu ni imela, doslej dali iMju-ha v lej afriški dr/avl in visoki cerkveni krogi so u-ver J« ril, da •»•» dobila vefji zamah, i e pride Ahctinija pod kontrolo Italije. ih de1av»kih »frank. Aretiranih )i bilo /.e veeje Število teh "pobi >>.n Jakov", ker se niao marali firidrn>iti "delavski fronti". Nad Ji so ra/.puntili tudi zvezo bari ruli UNliiŽtMUieev, čeprav je prilji na nvaMtiko, Za|»leriili no tudi njeno urenifrtenje, kakor prej vseh Hiugih rlelavskih or-gani/itUVKMMU MABOONI JKDNOTN NarU > m M*litotoiJ- to » •toi.to. *• to »riUMi MU* _ A4*wtMikf '•»■» •• M"-»'"1-—■■......... M Mttvaa »ud wb»o1i*IU4 •nton*ka, članica Lige narodov, <»dgriznila KiUjnki Mandžurijo, ni Liga •torila ničesar* da bi zaščitila KiUjako, ki tudi njena članica. Ce bi se bila Liga hotela moško iztegniti za pravico Kitajske, bi bila potrebna oborožena akcija napram jajionakim miiiUristom, ampak Liga je za mir, samo za mir za vsako ceno, čeprav je ta cena vsa Kitajska. J m to igro zdaj Liga ponavlja v vzhodni Afri-kri. Abesinija, tudi članica Lige, zahteva od Lige, da jo ščiti pred grabeiljivim Mussolini-jem kakor je zahtevala Kitajska. Mussolini pa, kakor japonski miliUrlsti, ne prizna nobenih pravij Lig<* in hoče sam odločevati o vprašanju Abeainijs. Zdaj, če hoče Liga imeti mir z Italijo, mora Italija dobiti Abesinljo. To je cena za mir. Kaj pa je Abesinija? Kaj naj ena dežela, in povrhu še napol divja afriška dežela, pomeni za Ligo narodov? Abesinija — tudi tri Abesinije! — res ne pomeni dosti za ve« svet. Abesinski režim in abeitinski sistem življenja sta nam sploh zoper-na; oboje je barbarsko. Ampak to ni vprašanje, ki ga rešuje Liga in ne faAistična Italija. Ce bi priAlo na površje vpraAanje, kateri nami je po svoji civilizaciji in napredku vreden neodvisnosti, se l>odo voditelji Lige grdo potili, kajti pokazalo se bo, da marsikatera država, ki je bližje Evropi in prav v Evropi, ni nič bolja od Al>esinijc. Mussolini noče Abeslnljo zato, da jo "civilizira" vzlic temu, da ga njegova slinasta propaganda razglaša za nekakšnega "civilizator-ja", iti voditelji Lige to dobro vedo. Kalija se smatra za evropsko Japonsko, ki mora imeti bogate kolonije za zvoje sirovine in odviAno prebivalstvo. Vsi na čelu Lige to vedo in tudi govore o tem na svojih tajnih sejah v Ženevi. Tam ne govore o abesinski civilizaciji in potrebi odprave telesne sužnosti v tej deželi, temveč se razgovarjajo o aWsinskih rudah, petroleju in Itombažnih plantažah. To je, kar Italija potrebuje, ne pa altesinukih divjakov, kakrAnih ima dovolj doma in morda bi jih na-Ala kje drugje. .< Liga ima opraviti z vprašanjem ufriAke vojne in dobro razume to vpraAanje. To je vpraAanje nove kolonije. Kdo pa ima glavno bes«', do na čelu Lige? Anglija — največji kolonialni imperij, Francija * ogromnimi kolonijami v Afriki in Aziji! Ti dve imata glavno besedo. Rusija, ki tudi ima dovolj barbarskih aaijat-skih ljudstev na svojih ogromnih UritoriJah, ima laiiko vplivno besedo, toda ne glavne. Anglija. Krancija in sovjetska Rusija so za mir z ~~ Italijo kakor so /m mir i Japonsko do skrajne cene. Mir je lahk > sramoten in |x»ni-ftetalen, mir je lahko bole« in Ikandalozen, toda mir je mir ... Da bi m* evropske velesile zdaj spustile v nevaren konflikt zaradi neke afriške At»r«inije — kakor se niso hotele zaradi neke Mandžurije na drugem koncu sveta — m jim zdi smeAno. Muteolini to ve, zato ro|MH'-e kakor pijan pa-glavček Njegov ro|x>| j«. I«. propaganda, ali on ve, du m zaman. K*r Liga t Anglija, Francija in Itusija) hoče mir, bo *<de. Toda Novak ni bil eden tistih. On je bil že takrat zaveden socialist, ki je učil veliko več ko TT mržnjo do vere. Bolj od blizu sva ne s Francetom »poznala takrat, ko je začel izdajati svoj li»t. Prišel sem s zapada, kjer sem par let delal v premogoro-vlh. Zalasil sem se pri njem v njegovi pisarni. Kmalu nva bila v pogovorih o delavskih problemih. Naibolj se je pa zanimal za pofttojanke soc. stranke. Dejal ie: "rital xem tvoje dopise v P roleta reu, zato vem. da ti je peljem na izprehod. Aital njego. dopisa ter znano o nn*em tribun ju." Pove dal »eni mu kolikor »em pač vedel o delavMkem pololaiu na za« padu. Od takrat naprej sem njegova dela opazoval prav «h) blizu, posečal njegova pre«lavanja. z velikim zanimaniem • ve članke, »pi»e in tako rekoč |>o»tal njegov učenec. Za v»e svoje truda|x>lno delo, svoj čsn in mnoge gmotne žrtve ni nrejel niti Miča v povračilo, čenar on tudi ni zahteval niti t»rilakoval. Mento plačila pa je često bil deleten od temne utre-ni veliko gorja. Frank Novak ni ptičakovali nolietietra plačila, želel |>a je. da' hi njeirovo delo rodil«* *ad. To' ira je vodilo pri njeir«»v«*m delu in na svoje delo je bil do neke meje |Miim«en Njega in njegova dela «em tako vzljubil, da N I mu uledil kamorkoli iti «em bil pripravljen pri vsaki ideji z vso nv»«jo njega podpirati, četudi Jej bil vča»i nekoliko prenagel. Zgo dilo se Je, da njegova ideja nI,* S.N.D. in 50-letnl jubilej Sprinrfield, IN. —Ko čitam Prosveto in Proletarca, kako vesele zabave imajo rojaki v Ohiu fn Pennsylvaniji, se kar čudim, kako so se tam razmere pre-drugačile. Ni dolgo od tega, ko so imeli tamkajšnji premogarji ravno isti boj kakor ga imamo sedaj premogarji v Illinoisu. Morda bo tudi nam čas prinesel boljši sporazum, ker to mora priti. Za zgled imamo S. N. Dom. Poprej ko ni bilo prepira v naselbini, je S. N. Dom dobro napredoval, toda ko se je začel razkol med Slovenci, je to zadelo tudi S. N. Dom. Delničarji smo bili parkrat opozorjeni, naj držimo bratomorni boj izven Doma, ker to je naša ustanova, in nazadnje bomo vsi enako trpeli. In tako se je tudi zgodilo. SNPJ nam je posodila $7,000 na poslopje, in ker se ni moglo plačevati obresti, še manj pa na glavnico, je bila SNPJ prisiljena prevzeti poslopje in ga dati v najem. Dne 28. julija je bila delničarska seja, na kateri je bil izvoljen ve» novi odbor razen enega. Ta si je dal nalogo, da v dveh letih prireja zabave in veseUce, da se Čim voč napravi v Dotao-vo blagajno, in ko poteče dve leti, da zopet dobimo delničarji nazaj svoj Dom. Lepa hvala upravnemu odseku SNPJ, ker nas.je potegnil takorekoč iz Mata, v katerega smo zagazili. Pregovor pravi, da kjer se tepete dva, tretji dobiček ima. Ravno tako bi bilo z našim Domom, če bi imela ]>oeo-jilo na' njem kakAna banka. 2e zdavnaj bi bilo nam prodano, ker ne bi čakali, da bi se nabralo $800 obresti. NaAa dolžnost pa je, ko bomo prirejali zabave in veselice v zimski sezoni, da se vsi delničarji udeležujemo veselic, da tako zopet dobimo nazaj naA Slov. Nar. Dom. Končno naj mi bo dovoljeno se zahvaliti vsem mojim prijateljem, ki so me tako lepo presenetili za moj 50-letni rojstni dan. Je že moja navada, da se rad vozim v "lizi." če me le kdo povabi. Tako me je tudi povabila družina rhurch, naj »e malo In ko ae peljemo nazaj proti domu, smo sedem ur na dan in pet dni na teden. Zasluži se različno: nekateri nekoliko bolje, drugi, posebno tiati, ki nakladajo premog s strojem, pa prav slabo. Po starem sistemu nakladajo premog le po tiati h prostorih, kjer ne morejo s strojem. Za nakladanje plačajo v teh prostorih po — 52, 57 in 60 centov od tone. V bližini je Allegheny County Park, kjer delajo s polno paro, po 15 in 16 ur na dan in tudi ob nedeljah. Delo dobi pa le tisti, ki ima kaj političnega vpliva, oziroma se zna dobro prilizniti političnim bossom. Ne gledajo nič na potrebo, vsaj ne najprej. Ljudi je tukaj še dosti brez dela, ker ga tudi v premogovnikih ni mogoče dobiti. Tak je sedanji sistem. Omenim naj, da priredi naš klub piknik dne 18. avgusta v prid Slov. narodnemu domu na farmi Josepha Molija. Vabljeni ste vsi člani, da se udeležite v večjem številu kakor ste se udeležili društvenega piknika. Vabimo tudi rojake iz drugih naselbin, da naft obiščejo. Torej na svidenje 18. avgusta! John Grobin, 52. -JVtoral.* P let»i r*. M i les Pratt, pristal louisian-skega diktatorja Leaiga la finančni komisar v New Orleaaau. darila. Posebno se pa zahvaliva najinima hčerama mrs. Barth in mrs. Antkovv, moji svakinji Ka-j rolini Jerin in prijateljici Kristi-I ni Nadvešnik za ves trud in po-I irtvovalnoat, da je vse tako do-ibro izpadlo. Ta dgn bo n^ia v lapominu celo življenje. C)B priložnosti bova skušala povrniti vsem. — Frank in Mary Megli*. Avtna nesreča in "aurprize" Ogteaby, III. — Da nesreča nikoli ne počiva, se je zopet izkazala dne 21. jul., ko so se v avt-ni koliziji ponesrečili rojak Lu-skovlč, njegova žena, hči Mary in 5-letna nečakinja Marv Kam-nfrkar blizu Lemonta. Trčili so namreč skupaj z drugo karo, ki je vozila iz Chicaga. Mlajša deklica je bila takoj mrtva. Iz kare, ki je vozila iz Chicaga, je tri dni pozneje umrla ena ženska. Vseh skupaj je bilo devet ranjenih, dva smrtno. Vsi ponesrečenci so bili pripeljani v St. Joseph bolnišnico v Jolietu. Luskovičeva družina se je 28. julija vrnila domov in je v domači zdravniški oskrbi. Želimo jim, da bi se kmalu pozdravili. Družini Kamnikar naše globoko sožalje. Naj nekoliko omenim še o "Hurprize" pikniku, ki so ga nama priredili številni prijatelji, znanci in sorodniki of> priliki najine 25-letnice zakonskega življenja. Imeli smo se dobro. Vsega je bilo dovolj—pijače in jesU vin. S harmoniko nas je pa zabaval Frank Zabavnik iz De Pue. Navzoči so bili rojaki iz Oglesby. ja, La Salla. Peruja. De Pueja. Ottaue, Ka*t Molina, Wenone in sorodniki iz Chicaga. Vsem skupaj ae lepo zahvaliva za veliko ude'ežbo in za mnoga Slabo državno zborovanje Milvvaukee. — Nedavno sem govoril z nekim uradnikom iz državnega urada za brezpoeelnost-no zavarovanje. Kakor sem iz tega pogovora spoznal, ni to zavarovanje tako dobro v praksi kakor'se ga slika v teoriji — Kar se delavstva na splošno tiče, je po moji sodbi tako zavarovanje bolj škodljivo kakor koristno. Sestavili so ga kapitalistični poslanci, od katerih ni pričakovati, da bi kaj boljega sešiti. Zakon je sestavljen tako, da tisti delavci, ki so dolgo brez dela, ne dobe nobene podpore, čeprav so jo najbolj potrebni. Poleg tega jim tudi otežkočuje dobiti delo, uposlenlm pa podaljšuje delovnik in povečuje priganjaš tvo. Zakon bi imel prvotno stopiti v veljavo 1. julija, 1934. Radi premajhne blagajne so ga odložili Za šest mesecev in ob novem letu to še enkrat ponovili iz istega vzroka za eno leto in pol. Stopiti ima v veljavo 1. julija 1936. Sele takrat bodo pričeli plačevati brezposelnostno podporo. Do nje bodo upravičeni le tisti, ki postanejo brezposelni po 1. juliju 1936. Tak je torej ta naš zakon. Sedanjim brezposelnim, čeprav so lahko brez dela že leta in leta, čisto nič ne koristi. Popolnoma so ignorirani. In ker v teoriji vviseonsinski zakon stremi za "stabilizacijo dela", bo to pomenilo, da podjetniki ne bodo najemali začasnih moči za izpolnitev sezonskih naročil, ampak bodo enostavno skušali nategniti delovnik za uposlene. Zakon namreč določa plačevanje prispevkov po stabilnosti dela: čim manj delavcev bo ta ali drugi podjetnik odpustil, toliko manj bo plačeval v sklad. To je tisto zapiranje vrat brezpoHelnim in podaljšanje delovnika ter natezanje, ki sem ga prej omenil. Jasno je, da tak zakon ni do bet za delavce. Mi zahtevamo in moramo zahtevati bolje zavarovanje proti brezposelnosti, tako, ki bo dajalo enake ugodnosti vsem brezposelnim. Zakon bo torej treba spremeniti. Kdaj pride do tega. je pa odvisno od števila delavskih zastopnikov v državni zbornici. Od kapitalističnih poslancev nimamo kaj pričakovati. Zapomnite si, da so prihodnje leto zopet volitve za državne poslance. Kdor je za boljše zavarovanje proti brezposelnosti, bo glasoval za delavske kandMa-t*. Joneph ITI«. k*Ml IVI.r« >kupina k»ngre»nikov opazuje pohod amerttktli p»morVako% Wa»hington. Motoričen zločinec od-iel iz ječe § prevaro fhicago. — Henry J. Ferne-kes, ki je izvršil pet umorov in dolgo vrsto ropov, je v noboto zapustil staro jolieUko jetnlšni-co, v katero je bil obsojen do smrti. Na nepojasnjen način Je dobil civHno obleko in preoblečen kot ohiskovaler je mirno odkorakal skoti glavna vrata, ne da bi ga stražniki »poznali in nadlegovali. Ko je bil na prostem. je izginil neznano kam. Dr-ža\ni oblastniki »umijo, da je Ferneke* podkupil svoje Htraiai-ke." Štirje stražniki so bili odstavljeni. Knjfcef ki io razburkale "Institute of Arts and 8cience." ' bijaki univerzi je pravkar o^ miJ jali so jih med seboj in napravili« ni «am 43 knjig, ki so po Jbi u ^ kete najbolj razburkale svet. Naj|Zf še ismed teh knjig naj navedemo Marx, Kapital; Freud, Psihoanaliza in sanje Spengler: Zaton zapada; Einstein, O posebni in splofini relativ teoriji; Mann (Thomas), Začarana gora-Bohr, Atomska teorija; Jung, Psihologija podzavesti; Remanjue, Na zapadu nič novega* Tolstoj, Kreutzerjeva sonata; Ibsen, Hedda Gabler; Lenjin, Imperializem (in več druirih sovjetski revoluciji) j w Trockij, Zgodovina ruske revolucije-Prouzt,»Lov za izgubljenim časom- ' Joyce (lames), Ulyase; Shaw, Človek in človek in pol (Mi S upe rman) ; ' H VVells, Pregled svetovne zgodovine-Bu#er, Pot vsega mesa; Kiplingi Džungla; Lewis, Glavna cesta; Dojrle (Conan), Prigode Sherlocka Ho Levviss.Babbitt; ^ James, Načela psihologije; Russel in Whitehead, Principia mai tica; # Boaa, Možgani primitivnega človeka; Rolland (Romain), Jean Christophe;' Eddinglon, Notranji ustroj zvezd; Ellis (Havetock), 8polna psihologija; Tarbell, Zgodovina družbe Standard i Jeans, Matematična teorija elektri magnetizma; Keynes, Gospodarske posledice miru; Angeli (Norman), Velika iluzija. Lov za belim zlatom Lani se je napotila neka ameriika mi na ekspedicija v gorovje Luen Lun, veru Tibeta, da bi Um iskala sledov človekom. Pred leti so naili takšne tk puščavi Gobi in te najdbe so bile taks da je po naziranju večine sodobnih palet gov v teh odročnih predelih zemlje iska domovino človeštva. Kaj ao v tem pogledu odkrili ameriil njaki v še bolj neraziskanem in ne« ozemlju Kuen Luna, še ni znano, pač pa kakor strela po vsej Kitajski vest, da pedicija odkrila tam ogromna ležišča p ve kovine. Vodja ekspedicije je to v« novno potrdil. Ni hotel sicer s podrobi na dan, vendar pa trdijo ljudje, ki so poučeni, da bi ena sama izmed odkritih jala na leto lahko 200 do 250,000 unč p! Kakor nekoč v Kalifornijo, v Južno in Alasko, so začeli tisoči od Hsiangi Nankinga. romati v Kuen Lun, da U-r kopali dragoceno kovino. Ostavili ae imetje in svoja družine, pa tudi gorje Kuen Luna, ki spadajo med nsjubolneji bivalce te zemlja, ao čisto omamljeni čakovanja pravljičnih zakladov. Celo on li starci se podajajo na dolgo pot, ne da deli, ali bodo sploh deapeli na cilj. Ob starih karavanskih cestah so pobr stotine in stotine mrtvih, iičrpanih in o* umirajočih iakalcev platine. Tisoči pa je tudi že prispeli na cilj in to med nji bruhnili srdita boji za najboljša osemlja. kingška vlada je bila prisiljena, da j« v Kuen Lun vojaške čete za vzdršrvanj« Shakespeare z druge »trsu Da je bil Shakespeare zelo bogat, ® t si edini vsi njegovi življenjepisi. IM da ai je pridobil počasi celo vrsto p<** hiš Ur da je prdcupčeval i »Isdom, M in žitom; bil je finačno soudelrfen t« raznih londonskih gledališčih. da v svoji oporoki zelo nstančnn govori < komu naj pripadejo njegova po**tv« vina, ne govori pa nič o svojih duštvjl" Vaekako pa je nekaj tve*«" pn*« Irene Millerjeve, ki trdi v nekem dnevniku, da ae je bavil "avons« HM i izpoaojevanjem denarja m «•<" » oderuh. Opira pa se pri tem ds rasn. ki niso potekali baš gladko. Tako j« U" tU nekega Johna €laytons. I mu n. funtov, nekega Rogersa je tožil ts^r tov za dobavljeni slad in za l. 1608. je tožil nekega AidenSr«« 6 funtov in ker ni mogel ifterjst. tef> ja. Je tožil Ae Addenbrookovega porou byja; . . \4 Shakespearov živi jen jep.«~ nekje omenil, 4» «> "fi \ zneske v času. ko je ssm Mnogo malih in o»>ubolanih aa U način za časa ir _ trpel gotovo »'^f* (PsJ)* »« Pw 1 tere izvira svetovna vojna ,r |§ ^ zaščitniki žive od mal»h aar«^- , mali narodi imel. grize in golU7 VUdarj. rsWuJ ^ likih kapiUlov ne P""* so danes Wileonovs Liga nsm- —-- estiiz oslavije (lsviru poročil« is JagoslavijcO Ljubijo L Jesenicah končen ff julija zvečer je prišlo IKuroa med zastopniki de- jrsSe J* ^priilidelavski zaupniki v to- delavstvo ^eje nahajalo stov-delavstvo, ter pojasmU „ »o delavci poroči ..adevoljstvom na znanje prenehati s štrajkom. ponoči so delavci zapu- Rv^e ter se vrnili na svo- ££ ostali ho v tovarni le popravljajo varnostno služ- iJnim obratovanjem začno LmA 22. julija in sicer po T Ukor zahteva to tehni- Lj delavstvom in podjetjem rilo do kompromisa glede spornih točk, le »lede treh bodo še pogajali, a bo tu-, teh prišlo do sporazuma, so-po poteku dosedanjih poga- k [terikakia "Prosvetna zveza" spet obnovljena ^ 17. februarja 1933, ko so klerikalci še v hudi opoziciji Ki vladi, je ljubljanski ban MK razpustil obe ve-Herikatai prosvetni matici, tw) zvezo v Ljubljani in vetno zvezo v Mariboru. S to bile razpuščene tudi vse Ovinke teh zvez in vsa dru-ki so bila včlanjena v teh zvezah. Ljubljanska radio Itaja, ki jo je imela dotlej v u ljubljanska Prosvetna je prešla v roke državnega ijatu. dftj je notranji minister dr. loicc g posebnim dekretom Jjavil razpust teh dveh zvez preko banske uprave sporočil vnikom teh zvez in v njih enih društev, da smejo ob-riti svoje delovanje, mivo je, da je ta dekret m menda prav istega dne, j« bil podpisan dekret o "Svobode", i bo Prosvetna zveza dobila f najem ljubljanski radio, i seveda vprašanje. Govori ifcbo vse jugoslovanske radio lUje prevzela v najem neka finančna družba. Radovedno. kaj je prav za prav v i »ploh še našega? ima svoje bralce za norce, drugače si ne bi sme-Jrivotfiti, društev razgnanih, pripravljal v«e tisto ^ k! J* toliko let tlačilo ZT',,oU/ni "Slovenec", J**" pmtl o evhariatičnem ki da bo moralno pre- JH °v,'n'ki narod, je o- jJ^Hvojt. morale tam, kjer Preklinja režim, ki J V ' navdušeno navedem« konkretno. dolgo let zelo obremenjeval. Ker tašča ni popustila in je Jereta preganjala preko sodišča, je prišlo do tega umora. Bratemorilec blazen? — Dne 1«. julija je stopil pred sodnike Dve irtvi požara. — V Župečji(30 letni posestnik Franc Rupar vasi v ptujski okolici je pred ne- it Ig. Brezovice pri Preserjah, o kaj dnevi požar uničil gospodar sko poslopje posestnika Antona Osla. Z gospodarskim poslopjem vred sta zgorela tudi dva mlatila, ki ju je bil posestnik najel za delo, Našli so njuni zogleneli trupli, a niso vedeli kdo sta. Gospodar jih je najel za nujno delo, ne da bi ju bil vprašal, kdo sta. Tako so tele poizvedbe po okolici pripomogle, da so ugotovili identiteto obeh žrtev. Sta to delavec Franc Mlakar od Sv. Bol-fenka in posestnik Jože Domjan-ko iz Sveče pri Majšpergu. Do-manjko je zapustil vdovo in pet malih otrok. Ogenj, ki je nastal ponoči, je bržkone zanetil kak potepin. Našli so na pogorišču o-žgano kolo, ki je bilo tisto noč nekemu vasovalcu ukradeno in je najbrže ta tat zažgal poslopje. O-ba mlatiča, ki sta spala na senu, sta postala žrtvi ognja. Gospodar ima razen tega zelo veliko škodo. v Spdraiid.—V četrtek 18! julija ponoči je izbruhnil o-^ J v hiši j posestnika in čevljarja Jožeta, Vesela v Sodražici. Ker stoje gospodarska poslopja prav blizu, se je bilo bati, da se ogenj razširi na gospodarska slopja in odtod na ostalo vas. ne in dekleta so naglo začela no- 20 t u ii i j ji piše, * dr. Stojadino- ^ dr vlad '*Uedj k<.t notranji M,-< farnim nav-J\«al«. k»r j,» | »omenila fl7'n 'Ha 1929 t* in leta l»*evdode-V vla-rav tisti dr. •^anji vladi Slovenec", r ia 1929 se-' vadi, zdaj ^montirati * 1*» dalje stor-rh' z navduše-" leti na-' rditi takrat In in pravilno "' a " arm nja za 1 '"" j komično-brskl -«>rte pti-' 1 »ahko mir-*** ^lankV. katerem smo poročali, da je 6. maja ustrelil svojega brata Toneta. Tudi to dejanje je bile izvršeno zaradi prepirov o preu-žitku. Na gruntu sta živela pri gospodarju njegov brat Tone in mati, oba sta zahtevala denarja in živil. Prepir 6. maja se je končal s tem, da je posestnik u-s tre lil tvojega brata, nato pa pobegnil v krimske gozdove, od koder p* je prišel sam v Ljubljano ter se jftvil v jetnišnici. Zdaj pred sodniki je iipovedal obtoženec, da je prišlo navzkriž, ko so ga začeli zmerjati, da je neumen in da je mati Ščuvala nanj brata. Pravi tudi, da sta mu brat in mati stregla po življenju. Obtoženec je govoril pred sodiščem precej zmedeno, a vmes so se mu oglasila tudi taka vprašanja: Na tisoče ljudi je pobitih v vojni, pa nihče ni kaznovan. Hodil sem k »dravnikom, pa so mi vsi dejaH^ naj povem sam, kaj mi je, pa vendar je njih dolžnost, da doženejo, za Čim boleham. Itd. Govoril pa je zmedeno o hipno-tizmu, o samomorih, Mojzesovih čudežih, o nekem skrivnostnem menihu in še bolj skrivnostnem volu v krimskih gozdovih — tako _______da sta zagovornik in državni siti vodo iz vodnjakov, dokler ni i tožilec predlagala, naj Franceta PtOSVgfA Green napovedal čiščenje v unijah Gonja proti organizaciji krznarskih delavcev Ruparja preiščejo psihijatri in ugotove, ali je zdrave pameti toliko, da sploh lahko odgovarja za svoja dejanja. S tem je bila razprava zaključena in odložena. Bik ga je nataknil. — Pri St. prispela požarna bramba iz več vasi ter začela sipati vodo na goreče poslopje. Toda hiše ni bilo mogoče rešiti, pogorela je do tal. Rešili so le otroke in živino. Pač pa so gasilci ubranili pred og- rjIm„g*™POdaraka P^PJ^^8 Hju v Slov." goricah se je'pretila nenavadna nesreča. Posestnik Ivan Golob je ponoči spuščal bika h kraviA pa je bik pobesnel ter nataknil gospodarja na rogove in pritisnil ob zid s tako silo, da mu je razparal ves trebuh in je posestnik na bikovih rogovih umrl. Pobesnelega bika so sosedje komaj ukrotili. r tem rešili vso vas. Škoda je velika, a le deloma krita z zavarovalnino. "Druitvo belih vdovcev".—O nenavadnem društvu poročajo iz Paračina. Lani so bili "beli vdovci" ali "slamnati vdovci" (možje, katerih žene so odpotovale na izlet ali letovišče) v Paračinu u-stanovili svoje društvo "Društvo belih vdovcev". Lani je štelo društvo 26 članov, letos jih šteje že 52 članov. Ijtkrati prihajajo iz raznih drugih mest prošnje, naj jim pošljejo svoja pravila, da tudi tamkaj organizirajo podobna društva. Namen društva je, da se možje medsebojno podpirajo in si krajšajo čas, ko se nahajajo žene v letoviščih. Redni člani društva plačujejo 10 Din članarine na mesec, kakor hitro pa se komu vrne žena, postane izredni član in se mu zniža članarina na polovico. Tudi skrbi društvo za cenejšo ali ugodnejšo nabavo oblek ženam, ki so v toplicah in letoviščih. Letos se je delokrog društva tako tospremenil, da sprejema tudi "bele vdove". Imajo tudi svoj znak: bucika z belo glavico v suknjiču na vidnem mestu. Iznajdba diši po Ameriki. Zastrupljenje preužitkarice.— Na Javorju v ljubljanski okolici (pri Stepanji vasi) je nenadoma umrla še precej čila preužitkari-ca Frančiška ZagarJeVa, stara 60 let. Takoj so začeli govoriti ljudje, da najbrže ni umrla naravne smrti. Žela je rž pri svojem zetu Janezu Jeretu, popila tamkaj šilce Žganja ter se vrnila na svoj dom, k sinu. Tam ji je postalo slabo in je kmalu umrla. Dognalo se je, da je dejanje izvršil sin posestnika Jereta. Posestnik Jere je vzel za ženo hčer Zagarjeve, s katero je odšel v A-meriko. Ko sta se po vojni vrnila, jima je Žagar izročil posestvo, sebi in ženi pa je izgovoril kot in užitek v precej visokih merah in znenkih. Stari Žagarje umrl, njegova iena je živela pri Jeretu. Pozneje so se začeli pričkati zaradi preužitka in Žagsrjeva se je preselila k svojemu sinu iz pr vega zakona, hodila i>a je še zmerom delat k Jeretu. Ugotovljeno Je. da je sin France Jere dal starki izpiti žganja. Ko so ga prijeli, je priznal mirnodušno, da je dal v ftfranje neke kroglice, ki da jih je našel na cesti. Preiskava trupla je dognala, da je bila starka zastrupljena s strihninom. Aretirali m posestnika Jereta janeža in njegovega sina Franceta (starega 1« let). Sin France je izpovedal, da je dal starki žganje on. ds pa so njegovi domači nekaj natresll v žganje. Najbrž* b<»do alfdile še nove aretacije u-morjenkinih sorodnikov, ki so morda zapleteni v ta umor Vzrok tega dejanja Je prepir glede preužitka. Jere ni mogel dajati dogovorjenega preužitka svoji tašči, ker nam težko živi. preuži-tek pa je aeUv velik in ga je te Narodu Mladinski li* najboljši mesečnik aa slo- vsRHks mladino! Atlantic Ctty, N. J., 5. avg — VVilljam Green, predsednik A-msriške delavske federacije, je sinoči namignil, da bo pričel s kampanjo, da se iztrebi komuniste iz unij. To izjavo je podal na predvečer Četrtletne seje eksekutivnega odbora federacije, ki se otvori v tem mestu. Kampanja bo zlasti naperjena proti uniji krznarskih delavcev, nad katero so baje komunisti dobili kontrolo z "vrtanjem od znotraj." Green je dalje rekel, da se bo eksekutiva bavila z mednarodno situacijo ih posebno še a konfliktom med Italijo in Abe-sinijo in nacijako Nemčijo. V izjavi, katero je Green podal zadnji teden, je nazval Hitlerjev režim barbarski zaradi stališča, ki ga je zavzel proti Židom, katolikom in strokovnim unijam, zaeno pa je urgiral boj. kotiranje produktov nacijske Nemčije. Dve najglavnejši vprašanji, ki bosta izzvali vroče debate na seji eksekutive, je Groen ignoriral v svojem naznanilu. Ako ne bosta rešeni na miren način, je gotovo, da bo federacija izgubila večje število unij. Boj se obeta med pristaši strokovnega unionizma in zagovorniki industrijskega unionizma. Slednji poudarjajo, da moderna masna produkcija zahteva industrijske, ne strokovne unije. John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je glav« ni zagovornik industrijskega u-nionizma med Člani eksekutive ADF in med njim in Greenom se obeta oster boj glede tega vprašanja. Drugi "družinski Hpor" v federaciji je boj meti dvema frakcijama v stavbinskem depart-mentu, od katerih se je ena u-prla Greenu in zapretila z iz- stopom iz federacije, ako< Green ne revidira svojega stališča. Ta frakcija kontrolira dvanajst gradbenih unij. Spor med tema frakcijama se je pričel zadnjo jesen zaradi kontrole nad federacijsko maši- Vesti s Primorskega Po IS letih Dne 16. julija je bil pred sodiščem v Puli obsojen Franc nerijo v zvezi s poravnavami j B r a n c e 11 a is neke va.si jurisdikcijskih konfliktov med blizu Bala na * let ječi, plačilo unijami stavbinskih delavcev. Japonski režim 'smrtno užaljen' Karikatura japonskafa mikada v ameriškem magazinu Waxhington. D. C, — Japonski poslanik Hirosi Saito je prejel navodila svoje vlade, naj protestira pri ameriški vladi proti "strašni žalitvi" japonskega mikada (cesarja) Hirohita v avgustov! Številki neuvorškega magazina "Vanity Fair". Tam je mikado narisan, kako vleče vozilo, v katerem je ogromen zvezek z napisom "Noblova mirovna nagrada". V japonskem poslaništvu so pojasnili, da za zvestega Japonca je smešenje njegovega vladarja najstrašnejša žalitev, kajti Japonci verujejo, da je njih mikado direktni potomec l»otan-stva solnca. Mikadovega imena *ne sme nihče izgovarjati in ne razpravljati o njem . , , POK A HA KI.KKTRIfNKGA TOKA Kar se tiče porabe električne, ga toka, stoje po nuj novejši statistiki Zedinjene države na prvem mestu. l«ani so ga pro-ducirule za 00 milijard kilovat-nih ur. Sledi Nemčija s 30.4, Japonska z 10, Francija s 16.8, Anglija s 15,79, fivica s 6.3, Bel-gija s 4 in Češkoslovaška z 2.76 milijarde kilovatnih ur. Največjo porast izkazujojo Angleška, Japonska in Italija, dočim so Nemčija, Francija, Belgija in Zedinjene države nazadovale. vseh stroškov in odškodnine, kakor jo je zahtevala civilna stranka. u - ■ • * * maja 1921. leta so se vršile v Italiji po vojni prve i*r-iamentarae volitve. V Istri kakor po drugih pokrajinah ob vzhodni italijanski meji so bile takrat politične rasmere silno težavne. Volilna borba je bila stalno na vrhuncu. Baš na volilni dan ae je pripetil v ob»o-jenčtvi rojstni vasi blizu Bala krvav dogodek. Italijanski pro-fesor Josip Celenti je bil v bil-žini vasi nenadoma napaden in teiko ranjen. Preiskava obta-sti je ostala spočetka brez pravega uspeha, pot ne je pa so pričeli sumiti, da so Celentija napadli trije hrvatski fantje, med njimi neki Udovčlč, ki so ga a-retirali in postavili pred sodi-Me. Bil je obsojen na 7 let tei-ke ječe. Ostala dva napadalca, Brancella, in neki njegov ne-•nani tovariš, pa sta vbetala preko moje. Sedaj, po 10 letih, so karahi-nerji Brancello, ki se je medtem vrnil domov, nenadoma prijeli in po kratkem zaslišanju je baje priznal, da je sodeloval pri napadu na profesorja Celentija. Na triaikl visoki šoli za gospodarske in trgovske vede je bil promoviran gospod Vladimir Turina ii Tržiča. Razpravljal je o tezah "Jugosloven-ska zunanja trgovina in gospodarski oduošajl med Italijo in Jugoslavijo." "Žitni problem v Jugoslaviji in njegovi učinki na trgovinsko bilanco" ter "Nezakonski otroci in načrt novega civilnega zakonika". Prvič po tolikih letih so bila na trftalkl univerzi obravnavana vprašanja, ki se neposredno nanašajo na jugosloveniko narodno go-spodarstvo. Zato je ta dogodek vzbudil posornoet ne le vseučlll- ških krogov, marveč tudi vae o-stal« javnosti. V Gorici imajo novega prefek-ta. Prod kratkim je vlada • posebnim dekretom premestila, vi>okojila in imenovala celo vrsto novih pokrajinskih poglavarjev. Med premeščenimi pre-fekti je bil tudi dosedanji gori-ski pokrajinski glavar Salvator Introua. Za njegovega nssled-nika je bil imenovan dr. Tomaž Ciampani, ki je bil doalej pre-fekt v At|ulli. O Introni Je šel po deieli glas, da je bil vodja tajne fašistične policije OVRA. Vse kaše, da tudi novi prefekt v tem ne zaostaja mnogo za njim. Leta 1925. Je bil eden ii-med vodilnih funkcionarjev pri generalni direkciji za javno varnost. V poslednjih letih je vodil pokrajinsko politično upravo v dveh pokrajinah. Znano je po poročilih ItalijftMkih listov, da so se šele lani delavci in kmetje pod vplivom antifaši-stično propagande v raznih kra-jih atjuilske pokrajine upirali oblastem . . . Prefekt dr. Clam-psnl pa Je vodil proti njim u-spešno borbo, tako da je ta pokrajina sedaj docela pomirjena. V času, ko so Italijani zasedli Dalmacijo, je dr. Ciampani slutil pri dalmatinski guvernerakt upravi. V Zadru ae Je tudi oženil z neko domučlnko. V Puli so se vršila v petek 12. julija velike fašistične manifestacije. Praznovali so 16 letnico fašizma v latri, Obenem ee je vršil letni občni zbor pokrajinske politične iveze. Na nekdanjem rimskem foru se je sbra-lo okrog 20,000 ljudi. Pokrajinski tajnik Bellini Je podal daljše poročilo o delovanju stranke, v katerem pa ni navedel uikakih konkretnih podatkov o številčni moči istrskega fašizma. V Velikem Dolu pri Komnu nameravajo sedanjo šolo dvigniti za eno nadatropje. Komen-ska občinska uprava J« v ta namen najela IS,000 lir poaojlla. j NIKDAR NI PUSTEGA HIPA itttltt^ptf^ NO KDO '.E ZAMUDILA VLAK? PUSTO ČAKANJ i, DOSTI LUCKtfS. IO RRI6A7 NE KM olGuck^Sthik m Hi - NIKDAR NI PUSTEGA HIPA-JAZ SEM TVOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA, JAZ SEM TVOJ LUCKY STRIKE. (MM TOBAK JE, KI ŠTEJE Ni ga boljšega tobaka kot oni, ki je rabljen v Luckies MU ASTAIM. H KO. ^ r»>> •!• V*"' - " "»««» *TWM —- ob S H C..T m. Moja mati ga je zelo cenila In še danes podpira njegovo družino. Vsi »mo bili prepričani, da je nedolžen, četudi »mo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je ob-dolten takega dejanja, da nam je bilo »pričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolien. Pozneje »mo t vedel i, da »e je na ta način, z latno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega apora med njima. Od t«-daj ga jas in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri avojih poslih, pa tudi »icer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vaega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo profil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zo-perniml sladkobnoatmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal. jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v *meh," j« končala Ada. "Jaz pa Čutim, da me j® zasovraži), čim me* je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle* "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni Ae nič znano!" 'To je tako, Pavle ..dovoli ml, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno aamoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Ce pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. t>r., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in ae zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija In se prijetno zabavali. Skovali ao nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpelJ»H v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa ao že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima Je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo. kajti bal se je. kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu. ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se js s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Ok reši ju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. 2e davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado In Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, naj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prosto-dušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niao v zadregi zastran pogovora In zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prosto-dušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sU delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so ta- Frank Heller: ko značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do frhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Pariš ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil te take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar t^mo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj ... Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te . . .," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim ... no, da . .. vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubno-sti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti . .." "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja In da želim, da se ml nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo In pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, Če sem jo nekoliko (ne popoljioma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. AH bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarje-nejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj s«, je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh . . . no, da . . . «icer mi pa oprosti!" _____ _t Dalj« prlhodnjld.1 „ SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanje.) OKMO POGLI^AVJK Kjer ne večerja s nonllcl ni»*lo-pajočega reda — Mmlame, — Je dejal plavo> lasi igrač, — Ae ven moram vi-drtl. Va* smem posetiti? Kdaj? Kje? —- Goepod, — Je otl|r'»vt>rila Nad j a llinaka. — zelo vihravi skoraj viiiljivi ste, Stanujem v vi«l Caritaa. Prijatelje spre Je- rdečo. — To čitam v vaših očeh, —■ prijel jo je za roko in jo poljubil na dlan, —- in v potezah vale krasne roke. Na vaših večerih je gotovo malo gontov, — Malo gostov? — je vpra-Aala gospa Nadja. — Kaj mislite s tem? — Toda madame, — Je dejal plavolasi igrač, ki je bil tisti hip baA dobil sedem tisoč mark na rdečo, — naj ste vendar rekli, da vabite samo tiste svoje prijate- mam na čajankah vsako »r«do ki niso preveč vročekrvni. In popoldne. — A svoji resnične prijate I Je? — je vprašal plavolati igrač in pogledal Nadjl v oči. m kakor morska voda. — Mar so vsi resnični prijatelji šest dni v tednu pregnani od vašeira (»bra-za? — t»onp«»d. — Je dejala Nadja očitajoče, — sdaj vidim, da «te res relo vsiljivi. Poznam v a* ko. maj dobro uro. Jezna sem na vas! Za svoje resnične prijatelje, ki pa niso preveč vročekrvni. prirejam včasih skromni« čerje. — hobro arre imate. — jc vzkliknil plavolasi igrač ves »ča-ran in naročil svojemu tajniku, M j stavi rede m tisoč mark na kako bi bilo mogoče? Poljubil ji Jr zgovorno drugo roko v *a|M»stju med dvema težkima zlatima xa|>e*tnirama. Oo-»pa Nadja Jek ugotovila, da je najslmpatičnejši mol. s katerim se Je seznanila v Zdppotu in da Je čudovito ravnoduA«>n napram svoji Izredni sreči v Ijrri Ves denar. kar ga je priigral, je prepuščal svojemu tajniku. In tudi njegov tajnik Je Kil kaj čuden mo* <*V hi l,i|\ajnik poljubil gos ne Nadji roko v zapestju m«*d zapestnicami, bi bila gospa Nadja takoj i^U-dala. če »o na njih Ae vsi dragulji. <;«*!*» Nadia je bila ločena ie-tta vUoke. vitke (mm ta ve In tako kačje mehke koš«, kakršno vidi- mo Mamo pri slovanskih ženah. Imela je temno plave lase in kakor mleko belo polt. Misel na pobotanje njenih dolgih prstov je mogla pognati moškega v blaznost ali pa v borzne špekulacije. Navadno se je zgodilo drugo. V trenutku, ko se je plavolasi igrač odstranil, je vpraAala go-»pa Nadja plešastega tajnika, kdo ji. njegov gospodar. Tajnikov odgovor jo je povsem zadovoljil; mo*. za katerega je igral, je bil milijonar v zlatih markah. Plavolasi igrač se Je vrnil in pogovor med njim in gospo Na-djo je poatajal vedno živahnejši, dokler ga nI prekinil predrzen tujec, sedeč na nasprotni strani. Kar tebi nič, meni nič Je obdolžil kavalirja gospe Nadje, da mu ie ukradel obleko in denar, povrhu pa Ae, da je blazen in da je po)>egnll. To bi bilo smešno, «v*bi ne bilo zelo žalostno. Toda l/avalir go-*pe Sadje je sprejel to žalitev n* kaj čuden način. Tžaljen po tujcu, zasledovan po krupieru In zapuščen po avojem lastnem taj-nil«u, je \endar tnal v zadnjem hipu zasukati stvar v svoj pri* k* Tujca, ki ga je bil razžalil. je zirrnl>il za roko in odvedel na rav. nateljst\o. goapa Nadja je pa ča-kala. misleč, da se ada) vrne kot rmagovalec T'«la ni *e vrnil. Nihče se ni vrnii, niti on, niti tujec, niti taj- rtOITITl" nik. Kaj se je zgodilo? Tega nihče ni vedel. Govorili so vsi v prek Baje se je izkazalo, da je plavolasi igrač nemški general. Baje je poskusil umoriti tujca v zastavljalnici in zastaviti njegovo uro. Tujec naj bi bil po zatrjevanju enih mrtev, po zatrjevanju drugih pa aretiran. Njegov tajnik je po zatrjevanju enih pobegnil z gospodarjevim denarjem, drugi so pa trdili, da so ga ujeli in mu vzeli ves denar. Take govorice so krožile, če je pa kdo vpraAal v pisarni, kaj je na tem resnice in kaj je s škandalom, so odgovorili: — Ničesar ne vemo, ml nismo slišali o nobenem škandalu. Samo eno je gotovo, da se v naš igralnici ne dogajajo noben škandali. Slednjič je gospa Nadja skomignila s krasnimi rameni in se odpeljala domov v svojo vilo. Sklenila je bila pregnati si plavolaaega igrača is misli. Toda mož se ni dal tako lahko pregnati. Bil ni tak, kakor drugi Njegov obraz je bil obraz svet-skega kavalirja, obenem pa nedolžen, kakor otroški. Nastopal je kot častnik, obenem je pa i mel v kretnjah nekaj, kar je spominjalo na razposajenega šolarja. Govoril je mirno najčudovitej še stvari, priznal ji je ljubezen, čeprav sta se poznala komaj pol ure. Tajnik je trdH, da je milijonar in tujec je zatrjeval, da mu je ukradel obleko. Skratka, bil je zagoneten in gospa Nadja se ni mogla Iznebiti misli nanj. Tistega večera je povabila gospa Nadja nekaj prijateljev na večerjo, tri gospode in dve dami. Gospodje so bili trije zelo dis-tingvirani, tujci, ki se je bila njimi seznanila v kazini, Anglež, Francoz in Italijan. Bili so tudi zagonetni. Gospa Nadja ni vedela, kaj so, vedela je samo, da so zelo dlstingvirani in da se zanimajo za politiko. Spoznali so se enako dobro na Almanah Gotha, kakor na navaden koledar, poznali so vse intrige na Wilhelmstrasse, kakor tudi protlintrige na Qua d'Orsay. Poznali so može, ki so imeli rokah niti v Westmlnstru, v Padala Bourbon in Monte Carlu. Nazivalf so Lloyda Georga L. G. Giollitija piskavi dedek in Mu stafo Kemal pašo Mustafček. Iz njihovih pbgovorov je sledilo, da so se udeležili mirovne konference v Versaillesu hi da so imeli velik del zasluge na tem, da se je posrečila. Dalje je sledilo, da so bili v Gdinji zato. da bi uredili razmere novega svobodnega mesta. Gospej Nadji so ti znanci močno imponirali. Niso ji bili znani nji hovi priimki. Z diskretnimi nasmehi so ji namignili, da jih politični oziri silijo nastopati napol inkognito. Medsebojno so se klicali monsieur Raymond, mi ster David In signor Orazio. Sami in Nadja so se smejali tem krasnim Imenom kot posrečenemu, toda napol prozornemu maskiranju. Mister David in signor Orazio sta nazivala gospo Nadjo madame Ilinska. Mister Raymond je bil najstarejši, imel je zopern sokratski obraz z o-strimi očmi in bil je nekoliko plešast. Obraz mistra Davida je bil kakor is kavčuka zgneten, I-mel je jamice na bradi in na licih. Rad je imel besedne igre in čarovniške vragolije. Signor Orazio je bil končno enako mladih misli, kakor narod, ki mu je pripadal. Klical je slavo vsem nazorom, če jih Je kdo izgovarjal v izvestnih presledkih. Gorel je od navdušenja pri najmanjšem suparlativu, oči so mu žarele*. Njegovi črni lasje, ki ao bili po sredini razče-Hani, so Atrleli kvišku kakor dve krili, da j* bil močno podoben Mefistu. <1*1» prflioSnjtf.) ZSK2LLavcu Kongrešnik Martin Dies se je udobno stegnil na stolu, ko je nastopil na^zZlišln m grenim odsekom. On Je aktiven v kampanji za deportadjo vseh ■cdriavliai.m- P' Peter Robinzon: Vlak po potrebi Pozorišče: Majhna železniška postaja lokalne železnice. Postajno poslopje je obraslo "s prijav nim zelenjem", kakor se navadno izraža izobražen človek; danes pa napravlja prav melanholičen vtisk, zakaj s prijaznega zelenja dere voda v veletokih. Že ves dan — zdaj jfe četrt na 7. uro — je deževalo. Zato ni sprejel vlak, ki se je bil pravkar pdpeljal, nobenega potnika, čeprav je nedelja. Na stranskem tiru stoji vlak, sestoječ iz stroja in dveh vozov. Vlak je čisto brez nadzorstva, tako rekoč brez gospodarja. Iz lokomotive se kadi in se širi neprijeten vonj. Osebe: dva postajna nameščenca, strojevodja, kurjač in sprevodnik zapuščenega vlaka. Zadržujejo se v prostoru, ki ni prav razkošno opremljen in ki ima^ napis Sprejemanje in oddajanje prtljage, Prvi trije igrajo marjaš. kurjač kibicira, sprevodnik spi na zaboju z napisom: Brzovozno blago! Pokvarljivo! Dež pada dalje kakor vrednote brez dividend, iz lokomotive se še zmerom kadi, strojevodja je napovedal berača, toda je že pri tretjem vzetku ujet, kurjač si znova tlači pipo, sprevodnik smrči nemelodično, postajna ura se pomakne na 7:20. Zdajci prihitita z vso naglico debel gospod in pes nedoločljivega plemena, mešanica ovčjaka in duhovitega vprašanja. Zunaj privezani pes sliši gospodarjev glas in začne besno lajati. Sprevodnik, ki so ga zmotili samo v spanju, ne pri kartah, je prijazno razpoložen, in po vede tujca ven pred vozni red. "To je samo vlak po potrebi," pojasni, "saj vidite pripombo." Tri minute poteče jo, preden debeli gospod prečita itfjfipmbo^ Vlak ob 7:50 v*zi'iz mldheimj^ pb nedeljah po potrebi, če se proda vsaj 40 voznih listkov." I Postajna ura kaže zdaj 7.36. Kakor se vidi, se v debelem gospodu pripravlja mogočen Bklep. Točno ob 7:36 se spet od-pro v bata prtljažnega prostora in pokaže se skoro veder obraz debelega gospoda. "Prosim, kdaj se pa odpre blagajna za vozne listke?" ena je prodal debelemu i 40 voznih listkov, ki sem mark 50 pfenigov.' z blagom na debelo mu ji denar pred roke h tisti prijazno gesto, ki naj | obilici in zaničevanju dej Debeli gospod je vrata. "Vi, kakšne zgodbe ste1 ml pa pripovedovali! V voznem redu Je še en vlak. in sicer za 7:50." Glas debelega gospoda Je globoko ulaljen. Od njegovih liesed se sprevodnik zbudi In se počasi dvigne na brzovoz-nem zaboju s pok varljivo vsebino do sedečega položaja. ganirarl|a Ima običajno svoje Postajnemu nameščencu šte-glaailo. Torej agitatoričnl dopisi j vilki eni postane neprijetno, kar In nainanlla drugih podpornih Je razumljivo, saj igra marjaš. orgar.lzacl) In njih društev naj I "Poglejte sami. pmsim vas prisebne pošilja jo H»ta Proaveta.; j»*no V debelem gospodu se 7T . duh zaužitih pijač—drugega du- Ali ste le naročili piusveto sli ha morda sploh nima—hudo raz-Mlarilnnkl I i* t srojemu prijete-j m Ali m- jradn.itvo za o»„'m- jazbečarja. Pes vleče gospodar ja j jo Jz lokomotive 8e ^J™ ka Nameščenec skomigne ni in gleda ravnodušno "Vozni listek za psa t ud bujete. Ne gre drugače.' Debeli gospod dobi tei obraz, klati z rokama oki in začne v naslednjem 1 vse križem zmerjati. Kj postajni uri se pomakne postajni nameščenec štev dvigne roko v znak za o< • * * Časopisno poročilo: Ra potnik. Sinoči je na posta heimu privatnik Birkbu pijanosti zagrešil hude žaka je postajno osobje likim trudom obvladak buechler se bo moral za« pred sodiščem zaradi m| in telesne poškodbe in Ijenja postajnega osobji di. Postajni nameščenec številka TISKARNA S. N. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slov« Češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI V»a pojasnila daje vodstvo tiskarn«.—Cene zmerne, unijsko delo Pilite po informacije na naalov: ( S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam m dobe na teljo tudi vu untrnrn« poiaaniia. SLOVENSKA NARODNA POD- PORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije In Ae poNchno list Proaveta za koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev In članitvt In za propagando avojih idej. Nikakor pa ne za propagando drugih pod P«»rnlh organizacij. Vnaka or- l|u ali aorednlku v domovino? je edini dar trajne vrednosti, ki ra »a mal denar lahko poAlje-<0 svojcem ▼ toMifat, stvo ali občinstvo za uredništvo, kriči in izkuša dati svojemu obrazu zmagoslaven irrai. kakor bi bil sam duhovni *početnik tega UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO p« mktopm 10. redne koaveaelfe m lahke nareti na H«» šteje eden, dva. tri, fttlri ali pet tlanov ii eae draliii* h •»« Proeveta etane *a vae enake, aa čleae ali Brflaae $* •• »• "" ' ni no Ker pa flaal fte plačaj« pri aeeemeata $1.20 m trdnih, m »teje k nerotnlnl. Torej aeda) al vireke, reči. di Je !»•» ^"JJ n. N. r. J. Llet Proeveta Je vaia laetniae i« 1' * v"k< ki bi rad čital llet veak den. Ceaa listu Pro-»H« Je: 7.a Zdmf. drŽave 1» Kaaade IS.00 «a Cirere i* rfcic«* )• ' tednik in.............. S tednika In............... I tednike i«............... 4 tednike In............... l.M I tednikov in.............. nlf 7.m Rvrepn Je ............ Iipolnite * n°da J i kupon, prilniite potrehne r>rdev v pi.ni« in el narWit» Pruevete. Iwt. ki )# lerteie« ^ Pajaanil«:— VeaieJ kekor hitro kee n trh pre»»M * "T tli Ce.ee predli prV od druiine in »h. tehu-v»l mh> •»•! ( moral tinti Član It d.>U*ne drntine, ki )t teko tkuj.no Protv<»to, to takoj natneniti upravniltvu lieta. In ob*n* veoto lutu Proeveta. A ko t*fe ne itore. tedej datum ta to v»oia narotnikn. _ _ m I tednik ........... t tednik, ie S tednike .......... 4 tedalke la ....... 5 tednikov ie ......It o« n«« deeerje obenem ■ iprutil^ 1'KOSVETA. »KPJ. »4*7 IU. Uoedele A". < proe**!' * " 1 llet PHlolene nehillam nareCnlne te I) Ime......................../........ Nt.lof ............................... 1'elaette tednik in ga pripOtte k »•)' drntine? n.rofnmi »d -lede/k » *ev ..........C* ......n t<.....& .....d ..Drteve ..... Star ssrefslh M*" * 41 dre**» *