Uradallk« In upravniki prostori i mi * u«D4 far Is »cU— I lil. Art W Oci t, 1117, •etfcarM m Jaae 14. Uit. 8TEV.—NUMBER 23 fttflagt proti poli- 60 ttmih imsIimiv zapMtftUi v konpeljo Vložene bodo v peiuM.vlvan*ki državni legialeturi. ' Pitteburgh, Pa. — Štiri pred-loge, ki jih aponsirs Ameriška unijs sa civilne svobodščlne, bodo predložene državni legislatu-ri ie tekom njenega aed^njega zasedanja. Namen teh predlog je, odpraviti policijske brutalnosti, katere so bile posebno o-čitne v premogarskih okrajih v zadnjih dveh letih. Te predloge so: (1> predloga za omejitev aktivnosti premo-garske in ielezne policije in jih postavki na isto stališče kot ga zavzema privatna policija na privatni lastnini; (2) predloga za omejitev moči državne policije; (8) predloga za forsira-nje inkorporacije kompanijskih mest; (4) predloga, da se rasvo-ljavi državni zakon projti uporom. Premogaraka organizacija je prejela obljube od nekaterih članov legislature, da bodo delali na to, da bodo predloge sprejete. lllmotekl zakonodajalci, lil so na alnefcernl Usti čikaikega sani-tarnaga dlatrikta, pridejo prid veleporoto. AJbany, N. V. — V zadnjem mesecu proilega leta je bilo 180 delavcev ubitih v newyor*klh Industrijah, ali povprečno pet delavcev na dan. Od teh jih jt bilo v mestu New York ubitih 118. V šeatlh mesecih pretočenega lota jih j« bilo ubitih v državi 924. Ubiti delavci sapuičajo 72 vdov, 79 otrok in 82 ostarelih Rtaržev, katere so podpirali s svojim sasluškom, in to vse v o-nem mesecu, decembru. Poročilo glede drugih, ki so bili odvisni od saslužka In so ostali bres podpore po smrti delavcev, le nI sestavljeno. Glavni vsrok, da se dogajajo pogoste nesreče v Industrijah, Je pripisovati bresobslrnosti tovarnarjev in njih lakomnosti po profitih, kar je posebno pokaia-la statistika o poškodbah strojnikov. Delovodje niti ne usttvi-jo obrata strojev, kadar je trobi izvršiti na njih majhna popravila, zato so nezgode na dnevnem redu. Nesadoatne varnostne naprave v tovarnah so tudi vsrok sa poškodbe in ponesre-čanja. Stavbni delavci, ki ds-lajo v zimskem šasu pri konstrukcijskih delih, so tudi (nastavljeni velikim nevarnostim, kot iskasuje poročilo o nesrečah v stavbni industriji. Inaullovi Interesi absorbirali prsmogovn^ družbo. Chkage. — Peeples Gaa Light & Coke Co., oddelek skupine jsvnopotrebščiaaklh naprav, pri katerih ima Samuel Inaull glavno besedo^ iskalUje v svojem poročilu is 1. 1988 rekordne pro-fite. Ampak rekordni preiti niso ni&nenavadjloga in Ineullo-vs družba JIH smatra sa staro povest. Peoplas Gm Likht & Coke Co. izkazuje v svojenft poročilu čisti dobiček 4t8344jR. Leta 1987. je njen dobiček znašal flMU,-898. Dražba zaznamuje v preteklem" Mi ie drugo posebno pridobitev. Peabody Coai Co., ki je sna največjih premogovnih družb na polju mehkega premoga, je bila absorbirana po Inaul-lovih interesih. Izvršena je bila konsoUMj«, ki bo dobavlja-la 90% premoga, ki fa rabi plinska družba v svoji industriji. Is delavskega vidiks je morda tO najvažnejša v družbinem poročilu. Paabod? družba Je bila odločujoči sila na premogovnem polju v drŽavi Illinois. Do 1. 1928 Je u poslovala unijske premogarje in J« Imela pogodbo z rudarsko organizacijo. Toda v letu. ko ao MeUonovi in Ročke-fellerjevi intereal skušali obratovati svojo promogorove s ne* organiziranimi premogarji in so pričeli kršiti . Jscksonvillsko mezdno lestvico, Js Peabody prenehala z obmtoviinjem v nekaterih avo^n velikih prtmagoro-vih in ji riaprart* pogodbo, da bo oskrbovala HHnoiald premogovni trg s premogom, ki je bil produciran v neunljzkih rov8i v državi Ksntucky. SedaJv ko Je bila Izvršena konsolidacija družbo s Insullovo plinsko kompanijo, bo Peabody operirala* ovoje premogorove v obeh, un^sklh in nsunljsklh pr*-mogorovih. Družbs lastuje 36 premogorov v drŽavah Illinois, Indlana, Kentuckv, Pennaylva-nia, Virginis in Wsst Vlrglnla. V teh rorlh znsšs letns produkcija premoga dvajset milijonov ton. Pmmogovns reaervs je bogata, ka|H na teh poljih Jo premoga nfcteHljsrde ton. Vse ta jMfcaftuje, da se nims Inaull bati ničessr, da bi zahteve organiziranih rudarjev ovirale produkcijo premoga In tako skrčile nJO0»ve prof i te. Pot njegovemu knljostvu je odprta in In-sull bo prav gotovo israbil priliko. da iS rsaflri In dobi popolno oblast v njegovih mejsh. Opoaklja Jo tadl na delu. AVaahlngton. D. C. — Regularni republikanci in voditelji demokratov v senatu obdržava-jo konference, da organisirajo definitiven program, potom ka-terega upajo, da bo sprejeta predloga sa sgradnjo bojnih ladij. Zgradba novih križarjev bo stala, kot Je preračunano, $174,-000,000. 8enatorji Hale, ftioaes, Bingham In Smoot pomagajo Ourtisu na strani administracije, medtem ko Roblnson is Arkan-saaa in Oepsland is New Torka podpirata 8wanaona na demokratski strani, da se porasl Nor-rie-Brookfcart4Ciog oposlelja. Podpori predloge sa veliko bojno brodovje so se končno ze-dinili, da ne bodo dovolili, da bi katera esnovs sa aproprlaolje prišla na*bato, dokler ne bodo popolnoma gotovi, da bo glaso-vanje v prid konstrukciji bojnih križarje* sasigurano. 8wsnson jo argumentiral, da ne bo nobene nevarnosti, ako se počaka i apropriacljami do posebnega 15. aprila. Aproprlaclji se na bodo rabile pred 1. julijam. Nobena tek grup, ki agitlrs sa veliko bojno brodovjs, še nI lsrekla svojega mnenja glede Dalllngerjavega amendmenta k predlogi^ v katerim so določbe, da se palovioa bojnih krlšarjev zgradi , v vladnih delavnicah. A-ko bi bU ta amendmsnt sprejet, bi to pomenilo več dela v vlad, < hicago. — Preiskava o korupciji v sanitarnem distriktu, ki se vleče ie več mseecev, je doalej odkrile sledeča dejstvs: Šestdeset poslancev v državni zakonodaji v Sprlngfleldu, Katerih imena so bila na plačilni Usti distrikta v prejšnjem letu. bo pozvanih pred februarsko Is-redno veleporoto, kateri bodo morali povedati, kako so prišli na plačilno listo in kij so naredili sa prsjate plače. •Uprava sanitarnega distrikta Ja tako Imenitno goepodarlla, da ima danes 1101,000,000 deficita in samo $4*00,000 v blagajni. Približno tri milijone dolarjev Je "Izgubljenih"; to se pravi, da Je bil denar enostavno vržen sine-kuroem, ne da bi bil distrlkt t-msl kaj od tega. Obtoženi poslanci, katerih l« mena se svetijo v listih — republikanci in demokratje so enako priaadet! — so rastreseni po vaem severnem In srednjem delu države. Prejemali ao redno od 1800 do 9800 mesečno sa rasns "legalne postrežbe." Bros malega vsi so advokatje. Nekaj Je bilo plačanih letno od 12800 do $5000. DrugI so bili "Inšpektorji" In "InvestigatarJi .'5nP Z novim letom, ko Je prišla korupciji "ft dan, so vsi ti "legalni pomočniki" zleteli s plačilne II-' ste. Pawtecfcet, r. I. — Dvesto delavcev v tekstilni tovarni Lons-dale Co. Je saetavkalo, Delavci sahtevajo 48 ur dela v tednu. DoeedaJ so delali M nr v tednu. Stavkarji tudi sahtevajo, da družba sprejme nasaj tri delavce, katere Ja odalovlla. TI trija delavci so bIH uradniki lokalne organlzaslje tekstilnih delavcev. Izvršni odborniki tekstilne organizacijo so na svoji seJI v Warrenttl lota; Cbtearo in Ciccro |7J0 m lata. |S.7t ta pol lata, Ia aa •Tro 10.00 NmIov aa vaa kar lasa atik a Uatoaii "PROBVETA* tS57-lt Sa, UvaJsfe Aeenue. Gkkago, lUlaaia. "THE ENUGHfENMENT" Organ of Um 3Iot«m National EmmTH Bodatf. Og^Ttfjs jMsesaa Natiassi MU Saffatf. wm—mm Advertlitof r»Ui on afteaissnt. ...........MM P" Sub*er1ptiont UolUd Stotot (exeept Cbleago) aad Canada 9*M pav Cbleofo 97.50. snd fortlara countri— IŠM par yasr. _______ MKMBER OP THE FEDERATED PRESS Datum v oklopaju n. pr. (Doc. SMWS) polog raiaga Imaoa na nailovu pomeni, de ra »Ja • Um doovofli potokla naročnina. Poaonto Jo prarošaaoo, te m vam aa aotavt llat. _ KAK&EN RED JE PA TO? Zato, ker v kapitalistični človeški družbi pasto j i načelo, ako dva storita enoinisto, ni enoinisto. Z drugimi besedami povedano, ako dva kršita zakon, ga nista oba prelomila. Ako stavkujoči delavci nagovarjajo stavkokaze, naj se pridružijo stavki, tedaj kapitalistično časopisje zatuli, da je to strahovanje stavkokazev in je to treba odpraviti v imenu reda in zakona. Te dni je krožila po čikaških dnevnikih vest, da so butlegarji v Cedar Citjrju, Utah, zapovedali prohibičnim vohunom, da morajo zapustiti mesto. Po teh vesteh jih je petnajst prišlo pred okrajno ječo in ukazalo prohibičnim agentom, da se poberejo iz mesta. Šerif je ukazal drhali, da se razide in je aretiral ene-£a prohibičnih agentov, ki je baje govoril e« prohibične agente: "Jaz lahko pretepem najboljšega moža v vaši sku- pinL" Butlegarji sd se najbrž smatrali vsi za na/boljše može, kajti vest dostavlja, da so butlegarji vlekli slamice. Tako so butlegarji izbrali svojega borca na pesti. Izbrani butlegar in določeni prohibični agent sta se pograbila. Dvoboj se je pričel in je končal s porazom prohibičnega agenta. # I i Kadar se razmere razvijejo tako daleč, tedaj je gotovo nekaj gnilega. Butlegarji smatrajo sebe za enako silo, kot prohibični agentje. Butlegarji se organizirajo, imajo svoje armade, ki so pripravljene se spoprijeti s pro-hibjčnimi agenti v skupinah ali pa posamič, a obenem so pri (volji voditi tudi boje med seboj zaradi butlegarskega plena. To zadnje izgleda kot boji fevdnih gospodov v fevdalnih časih, ko so fevdni gospodje najprvo odvzeli blago trgovcem in meščanom, ki so potovali po cestah skozi njih fevdna posestva, na to so se p* pograbili med seboj in odjemali drug drugemu na nepostaven način pridobljeno blago. To je bila pravica moči. Iz višjih oblasti so se norčevali, kot se zdaj butlegarji iz prohibičnih agentov, podrejenim zveznim oblastem za izvedenje prohibicije po Volsteadovem zakonu. Kapitalistično časopisje, ki ima zelo tanko vest, kadar stavkujoči delavci nagovarjajo stavkokaze, da se pridružijo stavki, ne kaže znamenj, da je zelo vznemirjeno zaradi dogodka v Cedar C!tyju, Utah. Ti listi ne vidijo tiste nevarnosti za red in mir, kakor jo vidijo tedaj, če se Ktavkujočl delavec drzne reči stavkokazu, pusti umazano delo in se pridruži svojim bratom stavkarjem. Daairavno je to, kar so butlegarji izvršili v Cedar Cityju, Utah, navadna pravica moči. Kakšne razlike delajo kapitalistični listi med vestmi, ki se tičejo butlegarskega naailja in nasilja stavkarjev, pokazuje vest o stavki pridelovalcev mleka, ki je izšla v istih listih, kot vest o butlegarskih in prohibičnih agentih. Vest pripoveduje, da so pridelovalci mlekk ustavili mlekarski vlak na Soo železnici in mleko razlili v jarke. Ali vest dostavlja, da so železniški uradniki izjavili, da se bo zahtevalo, da zvezne oblasti posežejo v stavko zaradi tega čina. Oba čina sta bila nepostavna. Butlegarji niso imeli pravice in moči ukazati prohibičnim agentom, da morajo zapustiti mesto, kakor farmarji niso imeli pravice zaseči mleka na vlaku in ga zliti v jarke ob železnici. Volstea-dov zakon prepoveduje izdelovanje, transportiranje in prodajanje opojnih pijač. Prohibični agenti so nastavljeni od zakladniškega tajništva, da pazijo na to* da se ta zakon spolnjuje. Torej so zvezni oblastveni organi za izvedenje in čuvanje zveznih zakonov. In če kdo takim organom javno grozi, da morajo zapustiti mesto, ted*j je prav gotovo izvršil kaznjivo dejanje, ker verjame v pravico moči. Kaznjlvo dejanje so izvršili tudi farmarji, ki so zasegli mleko in ga glili v jarke. ; Vprašanje je tu: Zakaj kapitalistični listi takoj od Strani groze farmarjem, da ae bo zahtevalo, da zvezne oblasti poaeftejo vmes, ne rečejo pa niti benede, da je okrajni šerif izjavil, da se obrne na zvezne oblasti, da se butlegarji poduče, kako se imajo obnašali napram prohibičnim agentom in da v Ameriki še ni uvedena pravica moči. . VESTI IZJjMEUM Odmev aa ž upnikovo okrožnica. Wood»ard. lowa. — 2elim ao apet malo oglasiti, da ne bodo čf-tatelji Prosvete mislili, da me je Miklavž kam odnesel. Sicer pa v Ameriki ta bradati moiicelj ni tako hudoben, kakor je bil v stari domovini s svojimi parkeljni. Spominjam se. kako je na njegov dan zvečer priropotal z verigo ter s košem na hrbtu, iz katerega je molelo en par starih škornjev. Otroci sjno mislili, da ima še kakšnega otroka, ker ni hotel moliti, v košu na glavo postavljenega. To nas je bilo res strah, namreč prazen strah. Ampak tukaj v svobodni Ameriki vsaj v toliko — človeku ni treba verjeti v bajke in hum-bug. Ko človek čez lužo pride, tedaj ima kmalu priložnost otresti Se tistih neumnosti, ki so mu bile v mladosti v glavo zabite. Saj tudi nI bilo drugače mogoče, kakor verjeti to, kar nas je duhovščina učila, povrh pa še mati, ker sama ni slišala nič boljšega, kar jI ni bilo zameriti. Čudno pa je, da se še toliko rojakov ravna po naukih starega kraja, ter hoče, da tudi njih mladina veruje v nekaj, kar ni resnica. Tuksj nikomur ni treba duhovščini rok lizati, kot krava tele. V atarem kraju je moral delavec s klobukom v roki, ali pa podi pazduho prositi za delo, kdor se je dal ponižati tako nizko. Ako kdo misli, da bo mladina zato bolj srečna, se zelo moti. Duhovšči-, na ie ni bila nikdar v kako korist delavskemu razredu, v škodo pa dosti. Rojaki, kateri še verjamejo, ds je Bog prvega človeka stlačil iz ilovice ter ga na plot prislonil, da se je posušil, taki so podobni tistemu hribovcu, ki je zapazil o velikonoči prvič procesijo ter se začudil, ksj pomeni, ko se mu je pojasnilo, je vzkliknil: "O moj Bog! Med takim hribovjem smo, da še ne izvemo kadar Kristus umre J" To so vaji} reveži. V'V Proaveti smo pred nekaj dnevi čitali o nekem ^duhovnu, ki baje toči krokodilove solze, češ, da je premalo katoliških nun in duhovnov. Po mojem mnenju jih je več kot preveč. Teh nebodi-jih treba je toliko potreba, vsaj za delavsko korist, kot pri vozu petega kolesa. * Ravno ko ta dopia pišem, pa vidim v listu Proaveta neko o* krožnico od barbertonekega župnika. Dragi kristjani! To so vam jitanije, kakršnih še verniki morda niso slišali. INeke nove vrste litsnija, kaj ne T Tu so prišli v poštev celo debeli pajki, kište in kokoši. Uboge prazno kovertice, kakšen polom delajo barbertonaki cerkvi. Torej vidite, da se je oni duhoven zmotil, in zastonj stoka zaradi pomanjkanja ovčjih paatirjev. To* je razvidno že iz fare barbertonake, ki jim je mala cerkev Še. prevelika^ Upati je, da se bodo še ostalim rojakom oči odprle, potem ps good-by mala cerkvica! 2upnik pa lahko gre potem tja, kjer manjka takih ljudi. Ako bi duhoven, ki želi večje število duhovnov, piaal, da jih je ša preveč, bi vsaj pisal resnico. 2upnik Bombach predbacivn svojim faranom, češ, da morejo otroke krstiti, ter cerkveno poročiti se je treba, povrh pa hi radi pogrtb kakor kardinali. Seveda to vse atane denar, po mnenju Župnika, toda farani nimajo denarja ss take reči. 2upnik r« mora živeti — sa žulje delavca. Vaa čast gre barbertonskim rojakom, kateri ao se še otresli ata-rokrajake šege. Kaj neki k«ri-stl otroku krat in tista voda, ki se imenuje blagoslov? Dajt« o-troku ime kakršnega hočete, pa je "orajt." Poroka se lahko tudi Isvrši brez duhovna in njegovega blagoslova, ki velja ravno tolik« kot poroka v cerkvi. Je dovolj drugih prostorov, ds ae lah-ko poroči. Kaj je treba duhov-na in njegovih ceremonij pri pogrebu? gaj mrtvec ne allši in ne vidi in koriati mu nič ne oeta-ne. vam pa nekaj vsč avetih dolarjev v žepu. po katerih duhov-ščina hrepeni, g je njihov bog. kar aam! dobro vedo; brez dolarjev bi tudi bog ne imel nobenega pomena. Nekoč sem čitala neko poroči-lo o pogrebu, ko je neka žena n. menila, da je njeft mož bil skozi in akozi avobodomislec, toda ona kot njegova žena, gs je pustila pokopsti po katoliškem obredu, kar se pač zelo slabo skupaj ujema, posebno če je to storila proti njegovi želji Ali se ne boji, da bi jo pokojnik hodU nazaj za laze cukat? Včasih se je reklo, ds pokojnim se mora vsaka želja izpolniti, če jt le mogoče, če ne pa hodijo nažaj strašit. Duhovščina zelo rada gre umirajoče tolažit, posebno, še če ima alednji kaj pod palcem. Zdaj pa hočem še oceniti nč-kaj o rudarskih razmerah. Kar se tiče tukajšnjih rudnikov, obratujejo vsaki dan; nekateri delajo še ob nedeljah. Tudi taki so vmes, ki celi t*len aolnca ne vidijo, kot ob nedeljah, pa porabijo celih dvanajst ur v prid delu, seveda tudi za nižjo plačo, in to še taki vsevedneži, ki ao nekoč trdili, da do nižje plače ne bo nikdar prišlo in do druge polomije. Kaj neki ti ljudje sedaj porečejo, ko so šli na lima-nlce tistim, ki vedo, kaj delajo, ki gredo od Poncija do Pilata za delavstvo? Upati je, da so se takim rudarjem vsaj oči odprle ko je že — prepozno. Amen. Pozdrav vsem zavednim čita-teljem!—Mary Članstvo SNPJ, obiskujmo seje! Clevekuri. Ohio. — Pritožbe se čitajo iz raznih krajšv, lanskega in zopet Že tega leta, da ni zanimanja za seje. Kvorum je že dosti skrčen na sedem članov, pa še tistih ni, da bi se najnujnejše zadeve uredile. Zato se mi vidi potrebno, nekaj izgovorov navesti, kateri so zbfrani iz 5,000 različnih vzrokov, ki se jih poslužujejo taki, ki so hladni napram svoji organizaciji in dolžnostim, ter so obloženi z raznimi vprašanji: Čakaj cjruštvo ni tako? Zbirka vsebuje samo resnične točke, ki jih ob vsaki priliki ališite, ako vprašate, zakaj te ni bilo na sejo? Tu jih je 60: Sem moral delati* Z. Kurje »ko je bolelo; sem si noge odpočH. 8. Tajnik je "presmart;" me je suspendiral. 4. 8e nisem dobro počutil. 5. Na grem na sejo toliko časa kot bo Mike predsednik. g. Sem mislil, da je seja drugo nedeljo v meSecu. 7. Sem šel tam mimo, pa nisem nobenega videl/'', 8. Drugo obljubo sem imel izpolniti. < 9. Sem imel od drugega društva sejo. 10.K vlaku sem šel sorodnika čakat. 11. Sem bil iz merta po oprav kih. 12. Moj prijatelj je bolan; sem ga šel obiskat. 18. Sem tajniku povedal, da me ne bo. 14. Mi ni po v olj l kot se društvo vodi. 15. Kaj jt potreba? So eneln-iste čenče tam. 16. Sem mogel mesto druge* ga delati. 17. Na svatbi sem bil. 18. Nisem mogel društvgM knjige najti. 19. Imam dosti drugih opravkov. 20. Se mi ni ljubilo Iti. 21. Nisem bil prost 22. Premrzlo je tja gor hoditi. 23. Moja šena godrnja, ako Krem na seje. 24. Sam aa bil prohladll. 26. Društvo vodijo sami zga- garjl. 26. Bom prišel na drugo sejo. 27. Jaz pošljem moj asesment; ali ni to dovolj? 28. Ogenj je izbruhnil blizu mojega stanovanja. <1 29. Saro imel pogodbo akleniti. 30. Zakaj nimajo seje dopoldne? 81. Brez mene lahko opravijo. 32. Poulična železnica ni vozile; peš težko hodim. 7 38. Seja predolgo traja; živim predaleč proč. 34. Sem Imel vatopnioe ss \ gledališče. 36. Revmatisem me nadleguje 36. Jaz niaem ved A da imate aejo prvo nedeljo. 37. A, kar tako! 8e ae izplača. 36. Prevroče ja tam; dobimo drugo dvorano. 39. Me je križ bolel 40. 2ena ni rada aama doma. 41. Tisti dsn nisem prost. 42. Nisem mogel; avtomobil je polomljen. 43. Sem čisto pozabil! 44 Sem bolan od tistih sej! 46. Preveč čenčanjs zame. 46. Sem moral mašino popraviti. 47. Otroci so bili bolni. 48. Zob me je bolel. 49. Kaj se hočem še jaz mešati k tistim arakam! 50. Moj prijatelj je obhajal 25 etnico poroke; aem bil tam. 61. Sem bil šel na sprehod. 52. Moj aobrat je bil zaspsl. 3. Nisem imel nobenega denarja. 54, Ni mogoče; preveč sem zaposlen. 6A. 2ena ae ni dobro počutiš, i 56.' Kaj je potreba tja cap-jati? , k ■ 57. Gospodar je bil z doma. 58. Jaz se ne brigam za aejo. 59. "Lize" nisem mogel sprožiti. 60. Obisk sem imel; nisenfmo-gel od doma. Se bojim, da bi mi urednik ne pustil nadalje naštevati vzrokov. Pa so vendar le resnični, ter obžalovanja vredni in redko kdaj opravičeni. Naj se člani organizacije udeležujejo sej in ozdravijo od navedenih slabosti, ker le na ta način bomo izvedli marsikako koristno reformo. Samo en dopis sem čital, v katerem se je tajnik st. 459 SNPJ, Fly Creek, N. Y., pohvalil, da se člani po-v olj no udeležujejo sej. I Čast farmarskim bratom, ker izpolnjujejo svoje dolžnostih John Kapelar. pra opazovanja ■ Sametekoriščanje. vilno po kapitalistični in Moje časnikarsko delo traja tarski etiki? ■ približno osem ur pet dni v te- Socialisti so nekoč- po*, dnu, ob sobotah štiri ure. Zve- načelo: Osem ur dela. osem čer doma večkrat pišem še tri zabave in osem ur počitka, sli štiri ure, včasi pa tudi osem. V teoriji se to lepo čuje j„ Ob nedeljah in praznikih, če je ta, v praksi je pa to redko d slabo vreme, presedim večkrat stvo. Zabava in počitek j* po ves dan pri pisalnem stroju, deva posameznikovega oko Ako bi jednota zahtevala od Marsikdo ima zabavo v delu, mene, da delam deset, dvanajst si ga sam naloži, dru^mu1)« ali celo 1« ur, bi vsekakor pro- bava počitek ali počitek zabi testiral — tako pa, ker si sam in tretji počiva med dH.,m. nalagam dodatno delo, sem za- Označiti sa da tole: Clo\ dovoljen in še dobro se počutim, ki si sam voli delo in kater* ako Čim več izvršim, dasi ni- je sam gospodar, je vesel tak mam od dodatnega dela kakih dela — in nikdar mu ga ni posebnih dohodkov. dosti. Tak člbvek je lahko Hffekih nas je ria stotine in ti- alist ali sebičnež. Idealist je soče. Marsikateri mehanik de- nekaj dela, ne da bi pričaki la zase, ko pride \t tovarne; kake gmotne koristi od t« marsikateri tesarski delavec sebičnež je, ako se izkorišča gradi ob nedeljah in praznikih zlomne točke samo zato, d* garažo ali kaj drugega domk. mega sebe okoristi. V obeh Farmar sploh ne pozna delovnih čajih ne more biti nikomur ur, nedelje ne praznika. govoren za svoje samoizkori če pa bi bil isti mehanik, te. nje. sar ali drugi delavec prisiljen Ljudje bodo v tem oziru< delati toliko časa v tovarni, bi no svobodni. Nemogoče je kričal o izkoriščanju in zahteval preprečiti. Človek lahko sed štrajk. Marsikateri je že stavkal leži in dela v — mislih: si za osemurnik — sam pa z vese- dobre načrte, formule, skii ljem dela dvakrat osem, če je itd., ki jih ob prvi priliki pi treba. pa papir. Kdo naj to zabr O Leninu pravijo, da je dejal 1 Končno je "samoizkori&ča osemnajst ur dnevno, na shoojh naravna potreba. Človek je pa grmel za osemurnik. •- stroj kemikalno-električne e Zakaj ta kontrast? Zakaj sipo' gije, ki mora vedno gibati ij proti izkoriščanju po drugih, aa-' kaj stvarjati, če noče obtiči mi se pa smemo izkoriščati do mrtvilu, ki je abnormalnost, skrajne meje — do uničenja ne bolezen. Po domače se t zdravja in skrajšanja življenja pravi lenoba. Brrr! — Doto v mnogih slučajih, rr- pa je pra- bilo, če bi bili vai škodljivci I Akcija za 8k>vem*i dom. Mapie Heights, O. — Nekako pred tremi leti se je sprožila tukaj ideja za postavitev stavbe Slovenski narodni dom. Sedaj zborujemo v privatnih stanovanjih. Naselbina pa vidi, da tako ne bo več moglo iti daleč, ker društva rastejo in naselbina se veča z vsakim dnem, da smo sedaj takorekoč prisiljeni postaviti si nekako središče, ki bo odgovarjalo našim potrebam. Idejo za Slovenski narodni dom v naši naselbini je sprožil Anton Pelko, ki je znan v naši naselbini kot naptt>den irf delaven rojak. Dal iteM je nekoliko pojasnila o stvari'1n nekaj denarja v ta namen. S tem je bil postavljen kvas, ki tako hitro raste, da je človek vesel takega napredka. Začeli smo prirejati veselice in koncerte in pobirati prostovoljno prispevke. Minilo je že dve leti in že smo kupili zemljišče, kjer bo stal naš Dom. Stalo nas je pribltžiio dva tisoč dolarjev. V tretjem letu amo dali družbo Doma inkorporirati in pričeli smo delovanje z delnicami. Pokazala je naša naselbina v tem oziru lep napredek, na čemur se ji moram na tem mestu zahvaliti. Posameznim osebam in društvom gre hvala, posebno društvu "Zvon", ki nam je v ta namen priredilo že več koncertov, in klubu "Pipa", ki nas je vselej posetil na naših veselicah. Rojak F. Gorše nam je dal prostor za veselico; hvala mu. Veselica je prinesla lepe novce in upati je, da se bomo kmalu zbirali pod skupno streho Slovenskega narodnega doma veselih src, ker bomo lahko s ponosom zrli ns naše akupno delo. Naš tajnik je zelo delaven pri tem delu; vedno prodaja delnice. Dne 27. januarja.se je vršila, pri F. Goršetu delniška «e-ja. — Dne 22. dec. L l. je tu preminul rojak Frank Kovačil, doma pri Veliki Loki na Dolenj-ekem. Ugonobila ga je pljučnica. Pokojni je bil zelo delaven na društvenem polju in naselbina ga bo pač težko pogrešsls, še tešje pa njegova soproga in šest malih otrok, katerih najstarejša hčerka je 12 let stara. — Družini naše aoftalje; njemu naj bo lahka ameriška gruda. — v Vlaeeat Tfanšek. PREDNO KUPITE FARME t 360 aretiranih v Chlcagv. Chicago. — Policija je v noči od petka na aoboto ponovno navalila v downtownake nižine in privlekla na poetaje 360 revno oblečenih in denarno mršavfh o-aeb. Policija pravi, da je med a-retiranci precej zločinskih karakterjev. Spektakuiarni ropi ao prenehali v Chkagu. odkar je policija pred fcnim tednom tsvr šila največjo mi no aretacijo v zgodovini mesta, toda manjši ceetnf ropi se kljub temu po-navijajo. Približno dva miljona ljudi *t seli vsako leto iz farm v mesta, poslavljajoč se od .poljedelstva. Na drpgi strani imamo protitok iz mesta na farmo, kajti nekaj malo več kot milijon ljudi mestnih prebivalcev se vsako leto vrača na farmo. Mnogo mestnih prebivalcev napenja vse svoje sile, da moTejo/ postati farmarji. Mnogi priseljenci, vzgojeni na deželi, bi se radi zopet posvečali .poljedelstvu. Za mnoge izmed njih je njihov indu-strijalni poklic, le stopnja k večji neodvisnosti ameriškega farmarja. Ali kupiti farmo,, ni tako lahka stvar, niti tedaj, kadar je mestni prebivalec- povsem pripravljen spremenil se v. farmarja. / Ako oni, ki namerava kupiti farmo skrbno uvažuje vso stvar in čuva svoje interese z vso potrebno previdnostjo, bo mnogo manj neuspehov , in grenkih razočaranj. >n Farmska hiša jq vse druga stvar kot hiša v mestu. Lastnina v mestu utegng biti investicija ali špekulacija, dočim lastnik dobiva svoj zaslužek od svojega rednega posla. Farma na drugi strani mora biti v stasu Izplačevati samo sebe in še povrh preskrbovati obdelovatelja in njegovo družinO/f potrebnifn zaalužkom za vzdrževanje. stikrat je ta farma,kraj, kjej: treba živeti in delaU vse živjje' nje. Hiša in posel na farmii^a nerazločljiva. Ako tovarniškemu delavcu ni prav soseščina^ kjer živi, se preaeli kam drufram. Na farmi pa treba delati in živeti tam. Tudi, ako farma je gmotno uspešna, utegnejo biti druge socijalne prilike neugodne. Vse to treba uvaževati. Viri informacije za one, ki nameravajo kupiti farmo. Da ima človek dober uspeh s farmskim podjetjem, je bistveno potrebno: 1. Da bodi farma zsdosti velika ln pridelek zadostno velik, da se obdelovsnje izplačuje. 2. Da je prst ali vrsta živine taka, da bo pridelek pokrival stroške produkcij in da Še nekaj ostane čes istega. 3. Da so tam ugodne razmere, kar se tiče naravnih virov potrebščin, tržišč in okoliša. 4. Da se ima zadosten kapital za nakup in opremo in sa stroške vsdrževanja do prihodnje letine. Kdor hoče kupiti farmo. mora. sa v velikem obsegu, zanašati na samega sebe. da ugotovi vse te pogoje v danem k*aju. Ali pametno ravna, ako as obrne na vae mogoče vire, kjer utegne dobiti posebne informacije. Tako na pr.. kar aa tiče kakovosti prsti, ja poljedelski de-par t men t oziroma njegov urad za prsti (Bureau of Soils) iskal prsti velikega dela Zdi nih držav in izidi teh prei so na razpolago ' za občii proti melenkoatnemu itn Treba pisati na Superinten of Documents, Cov't. Prii Office, Waahington, D. C. Ako kdo hoče kupiti fan zemljišče v irigacijskih okr ki jih je federalna vlada našlo zgradbo zaprto in za* ;raženo od številnih redarjev 1 orožnikov. V Zagreb je prišlo mnogo opozicijonalnih klancev, ki so imeli potem svetovanja, a niso bila izda-i nikaka poročila. Maček in ribičevič nista dajala nikakih jav. Tudi v Ljubljani vrši pea)e ipana še dosedanji župan dr. uc, demokrat. Veliki župan dr. odopivec pa se je odpeljal v eograd, odkoder se še ni vrnil. Zanimivo je kako so stranke »rejele te dogodke, ki so na ah prekinili dosedanji no-anjepolitični razvoj in ves ržavnopravni položaj v naši ržavi. "Slovenec" kakor "Ju-o" govorita v svojih današ-jih uvodnih člankih o cilju ade, gojiti zakonitost, pravico enakost... "Jutro" končuje oj uvodnik: "Kdor ljubi igoslavijo, mora želeti, da bo-) možje, ki so 6. januarja potili prisego, dorasli besnim som, katere preživljamo, ker njihovih rokah je usoda Ju-mlavije." — "Slovenec" pa rnčuje svoj uvodnik sledeče: < vlado, ki ima fc>olno zaupanje adarja in odgovarja resnični tečnjam in potrebam ljud-va, imamo zaupanje tudi mi. aše zaupanje do nje je tem ker smo v njej zaatopa-I>o najboljšem sinu naše ožje ►movine, čigar delovanje je bi-vedno dosledno, odkrito in »teno: Za blagor domovine, i*ega kralja in ljudstva." Tako pišeta naša dva glasila mokratov in klerikalcev. Oba rujeta v uspešno delo vlade, w pravi, oba sa strinjata s danjim novim režimom. Prav ko pišejo vsi doslej tako hu-' "pozicijonalni listi v Zagre-ki so naravnost z navdušeni »prejeli novo vlado. Vse etfanske in kapitalistične ranke tvorijo sedaj na zunaj tabor. Meje so začrtane o-- Kako bodo sodjalisti r«'jHi \ lado, bomo videli ta u. Inozemstvo je delno sprejelo vesti z veseljem, češ, da je to 1 "lini izhod iz ta državne v Jugoslaviji. In naši no-ministri zagotovljajo svojo S sledečimi besedami: • močno roko, vsak na dolo-nfm mestu, nastopati taktno raznim političnim stru-da * jih pridobi aa sodeJo-irJJp v drŽavi." s'kW po pisanju raznih "* *n*kih naaprotnih ai listov, VM> sprejemajo sedanji ra> •J. Jih je režim že pridobil sa ittovanjs v državi kakor J«J*v|ja|i navf m|niitri. Vae ^•nske utranke se bodo na-f v objema... Sicer pa je he-1 j">n'i«kacUe v Zagrebu — v Pijani nI treU.^ s»*na žetev. Te dni ja umr-s«vi pH Jesenicah v 4S le-*Uro»tl K lira beta Tarman. J. Jamar, žena tov. delavca na l vi. PISMO IZ ZAGREBA. Zagreb, 2. januarja 1929. Politično življenje pri nas tvorijo prav za prav samo izjave PHbičeviča ali Mačka, vodi i kmečko-demokratske koalicije. Vsak dan novinarji obiščejo oba voditelja, da jim dasta izjave k dogodkom v Beogradu, in te izjave prinašajo časopisi vsak dan. To je prav za prav celo življenje v našem Zagrebu. In še nekaj. Razni akti, odredbe, ki obiskujejo naše mesto in našo oblast —: ti so i>oleg izjav politikov najvažnejši. .že radi tega, ker se oel proces našega političnega žfvljčnja vrti tako-!e: Iz Beograda pride pismo, pride akt, aH Človek, ali. vest o demisiji vlade, o tem in onem. In na vse to šele dajejo izjave zagrebški politiki. V tem je prav spor: Beograd re-če, ukaže, tako in tako — Zagreb ugovarja in na zadnje u-tihne. Zagrebčani pa bi radi, da bi Zagreb govoril, in da bi jim Beograd ugovarjal, a se jim vendarle uklonil. Te dni n. pr. dajejo zagrebški opozicijonalci izjav^ k demisiji vlade. Dr. Maček, vodja radi-čevcev izjavlja: "Od ostavke tlade ne pričakujem ničesar, kar bi vplivalo na rešitev hrvatskega vprašanja. Vse stranke Če-tvorne koalicije so položile z .tabornim uspehom izpit, da ne vidijo dalje od svojega nosa. Ponavljam, kar sem že tolikokrat rekel: obstoji državna kriza, a nasproti njej so vse vladne krise mačji kašelj. Drtavna kriza se da rešiti eamo s popolno preureditvijo države." Tako je izjavljal dr. Maček 81. decembra 1908. Torej precej samozavestno, z nekakim prepričanjem, da bo njegova obveljala. Na vprašanje, ali bi kmečko-demokratska* opozicija sodelovala v parlamentarnem cte-lu bodoče Narodne skupščine, ki bi bila po svobodnih volitvah res pravi izraz narodnega zastopstva Je dejal Msček: "Ne bi sodelovali. Ne bi. Mi Hrvatje v nobeni beograjski skupščini ne bomo sodelovali niti prisostvovali, ker ne maramo biti* v tem državnem h klopu zastopani kot stranka, ampak kot narod," A pol ure nato je izjavljal manj pogumno. Vprašali ao ga namreč, ali bi opozicija šla na konzultiranje v Beograd ali ne? Na to vprašanje je Maček odgovoril bolj ponižno: "Glasom zaključkov, ki ao bili sprejeti dne 1. avgusta ne priznavamo sedanje Narodne skupščine niti vlade iz te skupščine. Po vsem tem je jasno, da sfe člaftl opozicije ne morejo udeleževati korizultlranj ob priliki vladnih kriz. Toda, ker stoji kmečko^iemokrataka koalicija na stališču "narod in kralj", sa Samo po sebi razume, da so vodje koalicije bili zase-rom pripravljeni in m tadl zdaj pripravljeni, pojasniti kralju svoje stališče glede rešitve ne parlamentame in vladne, marveč državne krize/* 1 ' Drugi vodje opozicija pa spet Izjavljajo, da se bosta Maček in Pribičevič odzvala konzultacijam in tolažijo ljudstvo po časopisih, da gledamo lahko z zaupanjem v bodočnost in da se vsa vprašanja pač ne daje takoj rešiti... To pomeni malo omeb-čanje opozicije. Iz Beograda pa prihajajo v Zagreb naredbe, črtani proračuni itd. Ne oziraje ae na raspo-loženje Hrvatov, posebno še Zagrebčanov. stopa Beograd Zagrebu ns prste. Zagrebški oblastni odbor je predložil finan-čnemu ministru dr. Nlku Subo-tiču proračun sa 1. 1M BaS za Sil vestrovo je predsednik oblastne skupščine dobil iz Beograds vrnjen proračun, ki ga jerfmlni-ster precej črtal. Oblastni odbor je namreč napisal aa nekatere namene prevelika vsote ali pa je postavil take izdatke, ki jih minister ne priznava. Tako je proračun predvideval točke: Za kulturne institucije, izobrazbo. isebraževalne kmečke organizacije, učne zavode 000 din.: sa osnovanje kmečki imel kuj slikarskega da-ru. Tedaj se prigneto v kupe trojica: zalo dekle v spremstvu starejše dame in eleguntnegu gospoda. "Ni prostora, oprostite," brani dama v črnem. Drjutha se ozira. Gospa proseče pogledu. Rrž vstanem in se stisnem k oknu. Damu ponudi moji ] prostor zali deklici, gospod ostane pri vratih, gospa obstoji prl mladenki. Dama 'V črnem me ošine s karajočim pogledom, nato mučen odmor. Polagoma potem kupe spet oživi. Turoma kramljajo ljudje, tarnajo o vročini, politikujejo in udrihajo po l^ihih. "Nobilu se zdaj gotovo kol-ca," si mfsllm, ko slišim, kako ga obdelujejo, t« Tedaj nas vse iznenadi razi-grmi smeh, Mlada lepotica ki Je prišla s gi»spodom in damo, se smeje, smeje, smeje. Pogleda tega, pa** smeje, pogleda onega — in se smeje. Kakor se kdo okrene in dar kdo sine, pri njej izzove vse zgolj smeh. Gospod ln gospa, ki sta bila prišla ž njo. se ji (udi smehljata in nič ne rečeta, Potniki se spogledujejo. "Ali ste zmerom tako veseli, gospodična?" vpraša lepotico debelušen možak, ki se po malem še tudi sam hahlja. Dekle ga pogleda, se za hipec zresni, ne reče nič in se začne takoj spet smejati. . Kakor jo gledamo, se ne moremo premagati. Njena zagonetna razigranost nas tako premaga. da kmalu ves kup«* odmeva od smeha, še is sosednjih oddelkov se gnetejo ljudje po hodniku proti nam. Vsak novo* došli gMa, vprašuje nekaj Časa, potem pa buši v smeh. Tudi sprevodnik se ne nuire premagati. Na« steno naslonjen se grohoče ii| Je ves solzen od smeka,—-- Kdino dama v črnem Je nejevoljna. I "Gospodična, ali ne bi malo manj —M Svoje prošnje niti ne dokonča, ko lepotica vstane, (»ogleda okrog sebe, spet sunkoma sede in se zsčne smejati, da se vsa trese, "Taka brezobzirnost," se jezi gospa v Črnem. "Oprostite," se hkratu oglasi doma — njena mati! Raztrgana in rgstapana in pijana, ku-kor je povedulu služkinja. Javkala je okoli dekleta in povedala, kdo je. Služkinja jo je sicer odgnala, toda mlkdenka ni imela več miru. Silila je v naju z ženo, dokler ji nisva prisnala resnice. Tedaj je saihtela, ko pu sva jo s ženo začela tolažiti, je hušila v smeh. In odtlej se smeje, smeje, smeje., Med tem se je kupe umiril. Ko sem se ozrl po lepi deklici, sem opazil, da spi. "Ko mine nupud, vselej za* "pi." Jo pojasnil gospod, "tako je izmučena. Vse smo že po-■kuslli — dve leti že traja njena bolezen, toda vse zdravljenje je zumun," Gospa v črnem si je otrla aol- EO. r "To je smrt, Jp več ko amrt!" Gospod se je molče umaknil nu svoje prejšnje mesto............. | Vsi sme govorili sedaj samo šepetajo. Kakor nevidna pošast nas je dušil spomin na ti-stj strašni, blasnl smeh. Plumberjl livojevaU višjo mesdo. St. Leuis, Mo. — Organizirani plumberjl so isvojsvali povl-šunjs mezde. Njih dnevna mezda Je sedaj $1H za ossmurno delo, Dobili so SOc poviška. Stavbni delavci prejemajo sedaj 91.50 nf uro in zahtevajo 2&c poviška na uro. V cerkvi, župnik pokliče ženo nekega župljsns in JI pravi ogorčeno: — ------------------Vaš mož se Je včeraj v eerkvi da so sa ti organi pri živa- jedsstojno vedeL 4redl pridige —. To mu morete odpustiti, gospod župnik. Siromek kodi v •panju. Nkromea želja. — Ah, če bi mogel postati še enkrat otrok. — Zakaj? — Danes se moram odpel j«'I viškom, pa bi plačal samo po- V gledališču nekdo etelno *<>- Užaljene dama se nejevoljno osne. Gospod stopi k njej in Ji nekaj pri|*oveduje, toda sm«h i ki kupejtf me Uko gluši, da n« čujem nobene besede. Dama v črnem strnil, maje s glavo in iiatMmled globoko vzdihne: "Sirota!" Z očmi ftie povabi, naj stopim k njej. Pomislite," pravi, "veste, kam se pelje gospodična?" "J " "V blaznico!" (•ospod ' pojasni nato s zamolklim glasom: "Kot polletnega otroka sva Jo s ženo vzela za svojo j njena mati Je bila izgubljenka Vzgajala sva Jo po svoje. Deklka se Je lepo razvijala. Pozneje v šoli je bila med prvimi. Včasi Je vpraševala po roditeljih, POJASNIL* DR UST V Ml M TAJNIKOM IN POllUATK. 1JKM RASNIH NAZNANIL. Kadar pošljete Uste Preove ta, kakorftnakoll naznanila la sakvals o smrti, tedaj veslej povejte v pisma, aH Selite Imeti plačan atlas aM kot navadne vest. Ako je prlshšaas kot navadna vest, as lspnetl Is nila vse eesbne sakvals la na poeamesnlkev, naznanile Kadar pa hočete Imeti prtofcto no cele vrste raznih imen la drugih stvari, je pa te ogtae, aa li ■ t imm m* iMMta Aa m m Katerega ee mwi piacnii, 10 ve- 1^ JNIj^*® dalje velja late Ml sa rasas prireditve, veesRse, shode, Itd Vselej je tr*l* povedati ali ke-čete Imeti plačan oglaa aM same r takem slučaju ss sa navadno vest, naredi stvar bolj aa kratko la ss pove le važnojfti del. Co pa naročite, ds naj bo plsčaa e> giaa, se priobči vse, kar sakte-vste. Iste lake veUs ss vsa droga naznanila če se koga išče, ženitvene poaadbe, .predaje, Itd Za vae take stvari ee mara vodna povedati, da aaj bo to oglaa, kelikokrat naj as lati prleMI In da bedele sanj plačali Ta po-Jaaalle dajem radi tega, ker Je te sklep konvencije, da ae |*tem ravnamo vsi, droMva, šlaal, aa* rošalki la upra valit ve Usta. P rešim, da te epeltevate la ee potem ravnata. — Filip Oedlaa upravitelj. NAROČNIKI POZOR! Zaamtnje (Dec. SI-2H) pomeni da vam Je aarslnlna potekle U daa.' Ponovite Je prevočaaoo, da vam NeU ae ustavimo. Ake Usta ae prejmete, Je mogeše vstavljen, km al Ml plačan. Ake Je val Hsl plačan la ga ae prejmete, Jedrne-rolo vslavljea vsšsd eapešnega aaalevs, pišite aam aa vodite stari la aeet Naši zastopniki SS št veni tajniki In drogi ki pri katerih ggfl i as m*' i|i#imiie* ms»s»r iicmmnmre i ^-------• — v j* i ■■■ '»v p*« ■ » ■»» w sntene, podobne oni« pri brez- »'ori s svojo ženo. Sosed se radi v,ndar jo t uiw prepričala. žičnih postajah 1 *«*• razburi In reče «OSM0»š| Labovaki. ki je skušal svoja1 "Dovollt*. človek ne čuje opazovanja še bolj utemeljiti In bene besede." raztegniti poj m JEMllMalh Klepetov! gospod se razjeri: komaaikaclj z radio valovi, si Je "Kaj vas pa briga, kaj govorim dejal takole: Najenostavnejše > svoji ženi." da riji*na roditelja ne živita več. S to mlatijo se Je sprijaznit Tako *Va upala, da Ji nikdar ne bo v nadlego temna prošlost njene matere. Tedaj I »h pride — naju z trno ni bilo Naročnina sa cele lete Js M JO la za pol leta pa M.00, Osni H. N. J» doplača|o |4.H0 sa leta. za pol leta |f .40. U moete Chlcago hi Okere sa lete 97.10, pol leta 91.71, aa Za Bvvepe slane sa psi l*a 14.50, za vas lete pa 90.90. Tednik stane sa iiiepe 91.79. Claal Mladinski lisi ataae sa lete 91 JO. pošljete aa UFKAVNIttVO "PROSVETA" 1997 E lesradale Ave CIIICAOa ILL. PROSVETA PONDELJEK, 28. J A M ARJ 3 Jin G K. VIŠNJEVI KRIŽ Ckenitrto*. Fr. roljantc. Med »rebrnim jutranjim robom in zeleno it bleaketaJotim robom morja ja ladja pristala v Hararichu in itpuatlla roj ljudstva kot muhe; moš, ki ra moramo slediti, nikakor ni bU pomemben — pa tudi ielel ni. da bi bil. Prav nič znamenitega ni bilo na njem razen lahnega nssprotjs med praznilko m-dostnostjo njegove obleke in u-radno resnostjo njegovega o-braza. Med oblačili je imel lahen bledo siv suknjič, bel telovnik in srebrn slamnik a aivo viinjevtm robom. Njegov auhi paJi so. da se bo skušal okori stlti a izrednoetjo in zmedo evharističnega koagreaa. ki ee je tedaj začenjal v Londonu. Brftkone bo potoval kot kak nitji piaar ali tajnik v zveai s tam; seveda ee pa Valentin ni mogel saaeeti; nihče ee na PUmbeaujs ni mogel zanesti. Maogo let je ia tega, kar je U zločinski orjak nenadoma nehal avet vznemirjali; in ko je nehal, kakor ao dejali, po Ro-landovi smrti, je zamljo prevzel velik pokoj. Toda v svojih najboljših dnevih (mislim — ae-veds — najalabšOl) je bil Flambeau prikazen kot aijajen k i pa raki izdelek tako mednaroden kakor nemški cesar. Skoro vsako jutro ao dnevniki na- obraz je bil vsled nasprototva da je poaledlcam enega temen in se končeval a kratko črno brado, ki je dajala španski videz in je v domišljiji pri-dodajala še čipkast ovratnik Elizabeti ne dobe. Kadil je cigareto a reenobo postopača. Nič na njem ni naznanjalo dejstva, da js sivi suknjič pokrival nabit revolver, da je beli telovnik poiicijeld snak. ali. da je slamnik pokrival enega najsitnajših umov v Evropi. Bil je namreč sam Valentin, načelnik pariška policije in najalavnajši zaeledo-vavec na avetu; šel je 4a> Bruslja v London, da isvdlt največjo aretacijo stoletje. 4j.nh Na Anglelkem je birPUm-beau. Policija treh drtav pt velikega zločinca sledila nazadnje is Genta v Bruselj, iz Brualjs v Hook ns Nizozemskem; In skle- zločlna ušel tako. da je zagrešil drugega. Bilje Gaskonjec o-gromne postave in osebno drzo-vit; najbolj divjs povesti so pripovedovali o tem, kako ee je raziivljal v svoji razuzdani dobri volji; kako je preiakovalne-ga sodnika zavihtel od zgoraj navzdol in ga na glavo potftavil. "da mu pamet razbistri"; kako je tekel doli po Rlvolski cesti, pod vsako pazduho pa drial policaja. Njemu v čast zmo dolžni povedati, da ja svojo pravljično telesno moč nava&o izrabljal za take nekrvave, dasi nedostojne prizore; njegovi pravi zločini ao bili duhoviti ropi in ropi na debelo. Skoro vsaka njsgovs tatvina je bil greh nove vrste, in bi sama izpolnila posebno povest. On je apratf) v tek veli- ko mlekarsko drfcfbo v Londo-ikost. Ce bi bilo Valentinovo gib-nu brez mlekarn, brea krav, koliko ugledalo veliko branjev-braa vos. brez mleka, paš pa z ko z jabolki, velikega gre-nekaj tisoči naročnikov. Po-1 nadirja, ali pa sa silo tudi va-stregel jim je na prafrroeti na-|liko kneginjo, bi jim bil na čin da je male mlečne ročke j mestu napovedal zapor. Toda na ljudem izpred vrat prenašal kvsej njegovi poti ni bilo niko-svojim odjemalcem. Oh je jar, ki bi mogel biti preoblečen vzdrževal nerazložljivo ln tajno Flambeau kaj bolj. kakor bi dopisovanje s mlado plemkinjo. maček mogel biti preoblečena kater« celotno piaamako vrečo je Žlrafa. tajal s nenavadno svijače, da jej Glede ljudi na pamiku se je Hvcja poročila neekončno maj- sam prepričal; in ljudje, ki ao h no fotografiral na mikroako- se zbrali v Harwichij ali na povo drsalnico. Marelkatorega poti, so se z vso gotovostjo o-njegovih poskusov js pa odliko- mejili na šestorico. Najprej je V als preprostot, Id je človeka za bil majhen železniški uradnik, seboj potegnila. Pravijo, da ji!ki je potoval do konca proge, nekoč v tihi noči pjaelikal vaa dalje trije kar majhni trgovski številke v neki ulici samo, da je vrtnarji, Id so jih pobrali dve popotnika speljal v postaji kaaneje, neka zelo majh-Gotovo je, da Je iznašel j na ovdovela goepa* ki je priha-preneeljiv steber e poštnim na-jala iz nekega majhnega eseške-biralnikom, ki ga Je v mirnih Iga mesta, in neki zelo majhen predmestjih postavljal na vo- katonski duhovni!*, ki je priha-gle, da so v ugodni priliki tujci jal iz neke majhne sseške vasi. metali vanj svoja potna nara- Ko ji nastopil ta sadnjl, ae je čila. Nazadnje je bil znan kot Valentin vdal in toliko da ee ni pozornost vzbujajoč rokoborec; zasmejal. |fali duhovnik je ta-navzlk svoji ogromni postavi ko zelo predstavljal bistvo teh je mogel kakor kobilica in ka-lvzhodnih ravnin; obraz je i-kor opica izginiti v vrhove dra- mel še okrogel in neumen ka-vea. Ko ae je tarej vsliki Va- kor norfolški cmok; oči je več lentin odločil najti Flambeauja, I rjavih papirnati* savitkov, ki aa je prav dobra zavedal, da njegovih pustolovščin ne konic, če ga najdi. jih nikakor ni bo j E vharističn i dvoma izbazal zbrati, ji brez podeželske Toda kako naj ga najde? Gle-1 okoeteneloeti mnogo takih bitij, da tega so ae miali velikega Va- slepih, da si niso znali nič po- 77* . • • - • MMil U Xa rmn trn. »A lantlna še le u*edal*fl Ena reč je bila, ki je Flam magati kakor krt, de ga iz ze- - m|je v I Va izkoplješ. Jack London: morski vrag (iS sagMMRse pr.nl L M.) "Ali sedaj dela? Koliko ji sUraf "Kakih sedimdeeet," je odgovoril. Nato pa je prešerno nadaljeval: "Tam v naši deželi vsi delamo od rojstva, dokler ne umrjemo. Zaradi tega živimo tako dolgo. Jas učakam sto let." Nikdar ne pozabim tega razgovora. Ti baaedi so bik poslednji, ki aim jih ališal is njagovih ust Morobiti so bile tudi sploh zadnji. ki Jih ji bil isgovoril. Ko sem namreč odšel v kabino, da bi šel spat, mi js bilo spodaj preveč* zaduhlo, da bi mogel spati. Noč Je bila mirna. Bili smo zunaj pasatnih vetrov in naš Duh je vozil komaj en vozel na uro. Radi tega som vtaknil blazino in odejo pod pasduho in odšsl na krov. Ko sam stopal mod Harrisonom in kom-pašno hišico, stm opazil, da jo bil topot ccle tri točki od pravo smeri Mislil sam, da Ji bil to ji bila njegova Izredna veli beau s vso svojo spretnoetjo v Valentin je bil verski dvo-pretvarjanju ni mogel skriti, inimljivec na strogi francoski na- " čin in do duhovnih ni mogel imeti nikake ljubezni; pač pa je mogal z njimi Imeti usmiljenje, in ta bi bil pač v vsakomer vzbudil usmiljenje. Imel je ve-Ik, ponoš^n dežnik, ki mu je venomer padal na tla. Videti ja bilo, kakor da ne ve, kateri konec njegove povratne pozovnice je pravi. Razlagal je s preprostostjo tepčka vsakomur v vosu, da mora biti previden, kir ima v enem svojih rjavih papirnatih zavojev s seboj nekaj, kar jr \z srebra z 'višnjevimi kamiftiV Njegova čudna mešanica eseške puhloglavosti in svete preprostdStt je Franco-sa neprestano zabavala, dokler duhovni^ ni dospel (kakorže-koli) v TotteiMftr z vsemi svojimi zavitki Tirae vrnil po dežnik. V _ •' Ob tej priliki ji bil Valentin I toliko dobre volje, da ga je posvaril, naj -za srebro ne skrbi zaspal, ln kar sem ga želel obvarovati ukora aH Še kaj hujšega, eem ga nagovoril Vendar ni spal. Oči js imil široko odprti, bil ji vi-deti silno rssburjsn, da ml niti odgovoriti ni mogel. "Kaj pa ti jer aem ga vprašal. "Ali ai bolan r Zmajal je s glavo, globoko vsdihnil, kakor da bi se baš prebudil in lovil sapo. "Potam ji najboljši, da naravnaš ladljo v pravo smer," aem ga pokaral. Zasukal js kolo In gledal sam, kako ss Ji kompaani list počaai zasukal na 8SZ, nekoli-kokrat zanihal In as uravnal. Popravil sam odijo pod pasduho in ss pripravljal, da bi odšil naprej, kar sem sapasil neko premikanje in osrl ssm se proti koncu ladije. . p *fi» Mišičasta roka« od katere je kapljala voda, ae je močno oprijemala ograje. Poleg nje ee ja v tirni prikasaia druga roka. Vee savaet sem strmel tja. Kakšnega obiakovalca Is morskih globin ao imele videti ,poje oči? Najsi je bilo karkoli, vedel aim. da nekaj plesa po vrvi brzinomara na krov. Prikazala se je glava, vsa mokra, satom oči In obraz Wolfa Lareena. Deeno lice Je bilo rdeči od krvi, ki ji tekla is rane na glavi. Urno je skočil čas ograjo, so vzravnal pokonci, se hitro osrl po mornarju pri krmilnem koleeu. kakor da bi ae hotel prepričati, kdo da je in da ae mu nI nič bati od njega. Moreka voda je curljala od nJega, je eltšno tekla po krovu, da aem bil vee smeden. Ko je stopil proti meni, sem ae zdrznil In ae nagiboms umaknil nasaj. kajti v njegovih očeh sem videl neksj, kar Je osnanjalo smrt. "Ze dobro. Klada.' je dejal s zamolklim glasom. "Kje pa ji prvi mornar T Zmajal aem s glavo. "Johaneen t" je saklical tiho. "Johan-sen!" "Kje pa jef je vprašal Harrieona. Mladi mornar ae je bil v tem po veej priliki umiril In odgovoril je s precej trdim glasom: "Ne vem. goapod Pred malo čaaa aem ga videl iti naprej." "Tudi jaa sem šel. Videl si pa. da nisem Prišel nasaj odtod, kamor sem bil šel. Ali ml moreš to pojaanitir Pesti sto morali v morje, gospod." "Ali naj ga grem iakat v med k rov je r eem ga vprašal. Wolf Laraen Je odkimal. "Ne bi ga na-šel. Klada. Pojdi a menoj Pusti tisto odejo; naj leži, kjer je." Odšel sem sa njim. Sredi ladje se nikdo al ganil. 'TI prokleti lovci." je dejal kapitan. "Preveč so rejaai in lenUda bi UilUM Jtrali." Na spodnjem koncu ladije pa sva našla tri mornarja, ki epali. Prevalil jih je in jim pogledal v obraz. Bili ao straža na krovu; navada na Indiji je bila, da je ob lepem vremenu smela straža spati« razen častnika, krmarja in opazovalca. > "Kdo je opazovalec r' je vprašal. "Jas, gospod," se je oglasil Holyoak, eden visokomorskih mornarjev, z rahlo tresočim gjgaom. "Pravkar sem malo zadremal, goapod. Obžalujem, vendar ae ne bo več prigodilo." "Ali ai kaj ališal ali videl na krovu?" "Ne, goapod, Mm--." VVolf Larsen je saničljivo sarentačil in se obrnil od mornarja, ki ai Je začuden mel oči, kar Je tako brez škode prišel Iz stiske. "Sadaj pa le tiho," me je opozoril Wolf Larsen šepataji, ko je svil telo v dve gubi In ae pripravil, da bi ae podal v sprednji del ladje. Srce mi je trepitalo, ko sem mu sledil. Niti misliti nisem utegnil na to, kaj ae je zgodilo in kaj aa bo zgodilo. Kri ja bila priUta ln Wolf Larsen ni aplasal brez vsroka s tako rano na glavi čez ograjo na ladiji. Povrh tega ao po- Topdt sem aS prvikrat podal v ta notranji del ladije; ne bom tako kmalu pozabil vti-aa, ki ga jiauridll nama, ko som stal notri ob vznožju lastvici. Ta proetor je bH zgrajen v sprednjem koncu ladije in je imel obliko trikotnika; ob treh njegovih straneh so b|la nameščena ležišča sa mornarje v dvojni legi, vsega skupaj dvanajst. Prostor nI bil večji od navadno spalna sobe in vendar ao bili mornarji natrpani v njem, jedil, apali in prsftive)! v njem tudi ostale uro. Moja spalnica doma ni bila valika, a vendar bi vanjo šlo col tucat takih prostorov, tudi dvajast, če bi vpošteval višino stropa. Po proatoru je dišalo klalo ln saduhlo. Pri msdli luči nihajoče mornarafci avatilki sšm videl, da je bil ves proett prostor na stenah na. debelo pokrit s obešenimi pomorskimi škor-nji, obleko in povoščenega platna in vsakovrstno navadno obleko, čisto ln umasano. Vse to ss Ji s vsakim zibanjem ladija gtkgalo semin-tJa. in dilalo roštanje, kakor dala drevje ob si-dqvje ali streho. Nekdo je močno zaropotal čevilj ln butal v redov Iti h presledkih ob sto-no. Daal je bila zunaj mirna noč, je bilo vseeno slišati neprestano šumenje vode pod tlemi. Speči mornarji se niso zmenili za vee to. Bilo jih je oeem; ozračje je bilo polno toplote ln duha njihovega dihanja, na nšaaa mi je pa zvenelo njihovo smrčanje, vzdihovanje, Ječanja, znamenja počitka Živalakagn človeka. Ali reenlcl apeli? Val? Ali so preje tudi To bi Wolf Ursen očividno rad dognal doanal, kdo je spal In kdo nI epa!, ali kdo prav pred kratkim ni spal. Pri tem pa je raVnal na način, ki me je prav močno spominjal na neko povest iz Boccaecia. Snel ji ivitilko iz nihajočega okvira in jo izročil meni. Najprej je pričal praiakovati ležišča na aprednji desni strani. Na vrhnjem je ležal Oofty-Ooofty. kakor so ga klicali tovariši, Kanakec in izboron mornar. Spal jo vznak In dihal mirno kot ženaka. Eno roko je drial pod glavo, druga pa je ležala na odeji. VVolf Larsen ga je prijel s palcem in kazalcem za zapestje in štel vtrlp žili. S radi štetja ae ji Kanakec prebudil. Zbudil se je tako rahlo kit je spal. Oči mu se odprli na široko in strmel brez mežikanja nama v obraz. Wolf Larsen Je polotil pret na usta v znamenje, naj bo tiho. in oči so ee zopet zaprle. V spodnjem ležišču Je ležal Louia, topel In prepoten, spal je v reenlcl. Ko ga je drial Wolf Ursen aa zapestje, se je nemirno premikal in tako upogib.«! telo, da je sa hip ležalo na plečih In petah. Ustnice so ae mu gibale In Uamov sin); to zveni kakor neke vrsto dstomor. Izkratka, v našem življenju ji ssstartna bajnih naključij, ki jih ljudje, proeaično'računajoči, lahko venomer zgreši. Kakor Je to do-bro izrazil Poejev paradoks: modrost mora računati z nepre-videnimi rečmi. Ar isti d Valentin je bil nedo-umno francoski; in francoska razboritost je osebne vrste in ga ji ni para. On ni bil "mi-sleč stroj"; to je namreč brezglava rečeniea modernega fatalizma in materializma. Stroj je samo zato stroj, Iker ne more misliti. On je bil pa misleč. človek in hkrati odkrit človek.' Vse svoje čudovite uspehe, ki ao bili videti kakor čarovnije, je pridobil z doslednim razmišljanjem, ki ai je ž njim belil gla vo, z jasnim in preprostim francoskim mišljenjem. Francozi ne elektrisirajo sveta s tem, da bi iznašli katerikoli paradoks, oni elektrisirajo svet s tem, da povedo očitno resnico. Očitno resnico pa ženo tako daleč, kakor so jo v francosk revoluciji. ' Toda prav zato ker je Valentin poznal razum, je poznal tudi maje razuma. Samo človek ki o motorjih nič ne ve, govori o vožnji z motorjem bres bencina; aamo Človek, ki o razumu nič ne ve, govori o dokazovanju brez trdnih, neizpodbitnih prvih načel. Tu on ni imdl nobenih prvih načel. Flambeauja ao iz-grešili v Harwichu; če je bil sploh v Londontf, je utegnil biti karkoli, od visokega postopača na wimbledonskem travnik udo visokega slavnostnega reditelja v hotelu Metropoli. T C Dalje prihodnjič.) Pred poroko. — Iskreno ti čestitam, dragi prijatelj! Nikoli več ne boš doživel tako srečnega dne, kaksr e današnji — Da, toda poročim se šele jutri. — Saj to j* tisto, kar sem ti hotel povedati. Danes je zadnji srečni dan tvojega življenja. • Rdeče vino. — Zakaj je pri vas rdeče vino dražje od belega? — To je povsem naravno. Ce bi ga ne prodajal dražje, bi mislili, da dobivam barvilo brezplačno. Gorje. ~ P» tako robantii . jateij? Človek bi mislil, ......♦ ............................ Knjigi pošljite na naalov: ......................... ...... Naalov. Mesto .................................. Država........ pošljem tudi naročnino za liet Proeveta svoto ------- CUad 8. V. F. J. plačajo sa celo lato $4.80, sa pol Ista $L40 in na člani $8.00 ga naročnino. (To volja izvzeuši Chicago, Clcero aa knjiga In m ■