»“osut n a piacana v gorovmt
Maribor, četrtek 6 decembra 1934
277	116,0	vn'-	w
MARIBORSKI
• Cena 1 Din.
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2486 lehaja razen nedelje In praznikov vaak dan eb 16. uri / Velja mesečno prejeman « upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglaal po ceniku / Oglasa sprejeme tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani t Poitnl čekovni račun it. 11.406
JUTRA
99
Potni listi in podpore
Število potnih listov, izdano od madžarskih oblasti teroristom, j'e zelo veliko. kar se pojasnjuje tako, da teroristi ju njihovi šefi, ki so morali potovati za izvrševanje svojih misij, niso mogli dohiti, potrebnih listin od lastne države. Ne moremo našteti vseh primerov, v katerih so bili izdani legalni madžarski Potni listi. Omejili se bomo le na najbolj znana imena: 1. Dva jugoslovanska emigranta, Dimitrije Šalevič in Gregorij Ata-nasov. sta dobila 1. 1930. v sporazumu z makedonsko revolucionarno organizaci-io legalna madžarska potna Usta. Prvi je bil izdan od šefa budinrpeštanske policije 20. novembra 1930. Atanasov je bil o-premljen s sličnim potnim listom, ki je bil 'zdan v Budimpešti 17. novembra 1. 1930 od iste oblasti. 2. Dr. Branimir Jelič, eden glavnih agentov Paveličeve bande, je često potoval v Belgijo in Južno Ameriko z namenom, da pridobi novih atentatorjev in je imel prav važno vlogo v pripravah za marsejski atentat; Imel ie madžarski potni list, ki ga je izdala budimpeštanska policija na njegovo pravo ime. Ta potni list je podpisal g. Geme-rl, ki je bi! tedaj šef odseka za potne liste pri notranjem ministrstvu. Po poročilu g. S. B. Sigvutsona, komisarja za »Emigrant Service« v Chicagu, je imenovani Jelič potoval tudi v Severno Ame riko. a z drugim potnim listom, izdanim
madžarskega poslaništva v Berlinu s številko 380/731. 3. Stepan Perič, advokat in eden znanih »ustašev«, ki je isto-tako večkrat potoval v cilju prevratne Propagande in pridobivanja teroristov, je bil 18. februarja 1934 aretiran od belgijske policije v Liegeu in je imel madžarski Potni list, izdan na lastno ime štev. A 400768/83720 od budimpeštanske policije 13. junija 193-4. 4. Andrija Artukovič, znan terorist, v odsotnosti obsojen zaradi napada nra neko orožniško postajo v Liki, je imel madžarski potni list, izdan na ime Arnauter, ki mu gia je dunajska Policija odvzela v začetku letošnjega leta. Pozneje ie imel pri sebi potni list izdan od policijske oblasti v Budimpešti S. februarja 1934, ki nni ga je odvzela francoska policija o priliki aretacije. 5. Josip Miljkovič je imel potni list izdan v mesecu avgustu 1932 od budimpeštanske policije. Lahko se še doda, da je imel terorist Oreh Peter, ki je prispel v Jugoslavijo z nalogo, da ubije Nj. Vel. kralja Aleksandra v mesecu novembru 1933. madžarski potni list, izdan na ime Benedikt Emil. Nadalje je imel njegov soudeleženec Herenčič Ivan madžarski potni list, izdan na ime Jožef Kren. Terorist Anton Crvič je potoval v Nemčijo leta j933 z madžarskim potnim listom, ki se je glasil na ime Alfred Klein.
Najbolj nepristranskemu človeku se tudi samo po sebi vriva vprašanje, od j^Je je prišla materialna podpora in finan-Č*ia pomoč v tako velikem obsegu, ka-^°r si ga nikdo ne more zamisliti. Z Madžarske strani se je poudarjalo, da so teroristi prejemali pomoč od različnih - ^olonij v Južni in Severni Ameriki, Bel-*iii itd, ter da so poleg tega živeli še od svojega lastnega dela. Pri resnem opazovanju pa to ne more držati. Če se tudi llPošteva, da so nekatere kolonije jugoslovanskih emigrantov v inozemstvu bile Popravljene podpreti teroristično akci-s tem še ni dokazano, da so jo zares Podprle. popolnoma izključeno pa je, ds bi mogle nuditi tako ogromno pomoč. Z (*ruge strani pa je treba za vodstvo teroristične akcije takega obsega ter za pre ''rano, oblačenje in oboroževanje ongani-zacije v dobi nad pel let tako ogromnih Sredstev, ki jih ne zmore nobena privat-
Italija trdno na strani Madžarske
Mahinacije italijanske diplomacije — Kampanja italijanskega tiska proti
Jugoslaviji in celotni mali antanti
RIM, 6. decembra. Vsi italijanski listi pripravljalo javnost na dogodke v Ženevi, naglašujoč, da bo Društvo narodov moralo ta teden prestati težko preizkušnjo in bo od njegovega zadržanja odvisen razvoj zelo važnih dogodkov za mednarodno politiko, kakor tudi za sam obstoj te ustanove. Z ozirom na to, da bo rešitev saarskega vprašanja po francosko-nemškem spo razumu zelo lahka, bo svet Društva narodov lahko naglo zaključil razpravo o Posaarju in se bo nato vse zanimanje osredotočilo na vprašanje odgovornosti za marsellleski atentat. To vprašanje pa italijanska diplomacija, po poročilih fašističnih dopisnikov iz Ženeve, ne smatra, za splošno mednarodno vprašanje, ampak hoče, da se ženevska razprava omeji tako, da bo namen intervencije Društva narodov samo likvidirati jugoslovansko-mad-
žarski spor.
Med tem ko razvija italijanski delegat baron Aloisi v Ženevi svojo akcijo v tej smeri, nadaljuje italijanski tisk svojo kampanjo proti Jugoslaviji in mali antanti ter pričakuje, da bo memorandum madžarske vlade, ki je bil včeraj izročen Društvu narodov, ne samo dokazal nedolžnost Madžarske, ampak bo tudi odkril »razdiralno akcijo, katero so države male antante vodile proti Madžarski in njenim prijateljem z namenom omajati evropski mir«. Braneč madžarski revizionizem in naglašujoč zgodovinsko poslanstvo Avstrije, katero vrši naslonjena na Italijo in Madžarsko, kljub nasprotni volji male antante in njenih zaveznikov, v Srednji Evropi v interesu zapadne civilizacije, se iašistični tisk revoltira, da se v Ženevi ne bo razširila diskusija o jugoslovansko-
madžarskem sporu na ves problem po litičnega terorizma tako, da bi se vključile tudi teroristične akcije raznih emigracij, v prvi vrsti italijanske protifašistične emigracije in emigracije iz Julijske Krajine.
Virginio Gayda objavlja gotovo že stetič svoje prazne obtožbe o protifašističnem terorizmu v Julijski Krajini, ki jih ponatiskujejo tudi vsi drugi italijanski listi. Znani fašistični agitator Coselschi (Kozelski) piše v listu »Vo* lonta d’ Italia« članek, v katerem zahteva, da civilizirana Evropa obsodi protifašistični terorizem v Julijski Kra .fini, kakor tudi zločine italijanskih eml grantov, ki so iz Francije organizirali razne teroristične akcije v Italiji in celo atentat na Mussolinija. Coselschi zahteva s temi obtožbami, da se da satisfakcija(?) tudi fašistični Italiji 7-vse žrtve protifašističnega terorja.
Zasedanje D?uit»a narodov
PRVA SEJA JE BILA VČERAJ POPOLDNE. — DANES JE NA VRSTI POSAARJE, JUTRI BO MARSEILLE.
ŽENEVA, 6. decembra. Ob 16. uri se je včeraj končno sestal plenum sve ta Društva narodov k prvi seji izrednega zasedanja, katero je otvoril in vodil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Najprej je bila tajna seja, ki je sklepala o dnevnem redu in načinu poslovanja. Po teh formalnostih je dr. Beneš izročil predsedstvo portugalskemu delegatu Vasconzelusu, nakar se je pričela razprava, ali naj se pritožba Jugoslavije proti Madžarski že sedaj stavi na dnevni red, ali pa od-godi na prihodnje redno zasedanie me seca januarja. V teku debate, ki je nastala, je dr. Beneš ostro zavrnil ne-
taktnost Madžarske glede njegovega predsedstva in naglasil, da je čutil sam dolžnost, ki mu jo .nalagata takt in statut Društva narodov, da ne predseduje sejam, kadar se bo razpravljalo
o	jugoslovanski pritožbi. Po tej ugotovitvi je bilo soglasno sklenjeno, da se postavi jugoslovanska spomenica že na dnevni red sedanjega zasedanja. Nato se je pričela razprava o saarskem vprašanju, ki se danes nadaljuje. Po vsej verjetnosti pride jugoslovanska spomenica, skupaj z madžarskim odgovorom, na vrsto že jutri. Madžarsko bo branil sam zunanji minister Kanya, ki prispe v Ženevo danes.
Adolf Hitler obišče Pariz
NEMŠKI DRŽAVNI VODITELJ BO SAM IZVEDEL SPOPRIJATELJITEV NEMČIJE IN FRANCIJE.
PARIZ, 6. decembra. »Intransigeant« objavlja poročilo svojega berlinskega do-pisiiika, v katerem pravi, da je Adolf Hitler takoj po vrnitvi iz Pariza sprejel v daljši avdienci svojega posebnega odposlanca von Ribbentropa. Ribbentrop je poročal ob tej priliki državnemu voditelju o svojih konferencah s francoskim zunanjim ministrom Lavalom in francoskimi bojevniki. Iz okolice urada državnega j
kancelarja se je pa izvedelo, da pripravlja Adolf Hitler takoj po plebiscitu v Posaarju v mesecu januarju prihodnjega leta veliko diplomatsko mirovno ofenzivo. Govori se celo, da bo Hitler sam potoval v Pariz, da pripravi s Flandinom, Lavalom in drugimi francoskimi državniki spoprijateljitev Nemčije in Francije. Ta senzacionalna vest se z uradne strani ne zanika in bo najbrže resnična.
na organizacija, pa naj bo še tako močna. Potovanja teroristov in njih šefov so zahtevala velike izdatke. Poleg tega pa je bilo življenje nekaterih članov zelo razkošno in se da i/. tega sklepati, da so imeli teroristi velike dohodke.
Organizacija marsejskega atentata se jo razvila v pravi luksuzni atmosferi, ki
io	je redko opaziti v sličnih podvigih. Mar sejskl zločinci so imeli popolnoma nove obleke, stanovali so in se hranili v hotelih prve vrste. Vsak !e imel pri sebi po dva do tri tisoč francoskih frankov. To vse je bilo mogoče samo ob ogromni finančni pomoči, ki prehaja sredstva čisto privatne organizacije.
Tudi to bo še vse razčiščeno. V tem
trenutku se jugoslovanska vladia omejuje samo na postavljanje enega najpomembnejših vprašanj v tej resni stvari: Za dobe mnogoštevilnih atentatov, ki so se vršili na jugoslovanskih tleh. so teroristi rabili in porabili toliko orožja, razstreliva, bomb, peklenskih strojev in drugega eksploziva, da je nemogoče, da bi bili to mogli kupiti v zasebni trgovini, ne da bi bili zbudili pozornosti. Todta znano je, da je v vseh državah izdelava in prodaja o-rožja in razstreliv za zasebno porabo pod vržena omejitvam. Težko bi se dala raz-umetH lahkota, s katero so se teroristi oboroževali, kakor tudi obstoj arzenalov mnnicijo in razstreliva, ne da bi pri
H'
tefti
bili soudeleženi državni organi.
Grozote boljševiške ^ustice
MOSKVA, 6. decembra. Včeraj sta bi*
10 v zvezi z umorom leningrajskega sov* jetskega tajnika Kirova v Moskvi in Le* ningradu dva istočasna, paralelna procesa pred prekiin vojaškim sodiščem. Zaradi obtožbe, da so sodelovali pri zaroti proti Staljinu in sedanjemu sovjetskemu vodstvu, je bilo v Moskvi obsojenih 41 obtožencev, v Leningradu pa so bili obsojeni še ostali. Od 73 obtožencev jih je bilo 66 obsojenih na smrt z ustrelitvijo. Obsojene so odpeljali naravnost iz sodne dvorane na dvorišče sodišča, kjer je za justifikacijo določena četa že čakala z nabitimi puškami. Obsojeni so bili brez vsake ceremonije postavljeni pred zid in ustreljeni. Med njimi je bil ustreljen tudi atentator Nikolajev. Tako postopajo bolj-ševiki s svojimi ljudmi, ki se ne strinjajo z vsem, kar dela Gruzinec Staljin. Pomisliti je namreč treba, da so bili vsi ti ju-stificirani tudi pravoverni boljševiki in ne morda caristi.
SPORAZUM O POSAARJU.
PARIZ. 6. decembra. Poročilo odbora trojice o saarskem vprašanju jes bilo včeraj razdeljeno med člane sveta Društva narodov v Ženevi in je bilo nato tudi objavljeno. Svet bo vsekakor sprejel to poročilo soglasno.
ITALIJANSKI ZID NA MEJI.
SUŠAK, 6. decembra. Vzdolž mrtvega kanala so na reški strani pričeli graditi Italijani zid, ki bo kakor se zatrjuje, visok 2 metra. Zakaj grade ta zid, ni znano. Nekateri trdijo, ga grade Italijani ta zid na meji zato, da bi preprečili beg fašističnih žrtev iz Italije v Jugoslavijo.
PREPREČEN ATENTAT.
TOKIO, 6. decembra. Neki 17-letni mladenič se je vtihotapil v letno rezidenco princa Sajondžija in ga hotel z bodalom umoriti. Princ je, kakor znano, nai-starejši član slavne rodbine japonskih državnikov. Služabniki so atentatorja pri jeli in izročili policiji.
POTRES V HONDURASU.
NEWYORK, 6. decembra. Po poročilih iz Hondurasa je bil tam strahovit potres, ki je do temeljev uničil oko
11 10 manjših mest in vasi. Število žrtev še ni znano. Med porušenimi kraji so Efiicarnacion, Saint Jorge in Saint Fernando
Dnevne vesti
ŠTEVILKA »VEČERNIKA«, ki bo izšla v petek 7. decembra, bo ležala 3 dni, zato bodo pa imeli oglasi v tej številki siguren uspeh. Cen}, inserente opozarjamo že sedaj »a to številko. Oglase za njo bo sprejemala uprava lista do petka 7. tm. do 9. ure zjutraj. Uprava »Večemi-ka«.
Notarska vest. Javni notar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Franc Stupica je podal ostavko na svoj položaj in prenehal s 30. novembrom izvrševati notarsko službo. Za njegovega namestnika je imenovan notarski pripravnik Fran Golob.
Smrt uglednega in zavednega Prleka. Včeraj 5. t. m. je nenadoma umrl na Ka-menščaku pri Ljutomeru obče spoštovani posestnik g. Franjo Luknar, ki je šele letos slavil v krogu svojih otrok zlato poroko. Udejstvoval se je zlasti pri požarni brambi v Cezanjevcih, bil je njen soustanovitelj in je prejel za to delo zasluženo priznanje. Še pred leti je bil vnet član in pevec Slovenskega pevskega dni štva v Ljutomeru. Sodeloval je kot tak zlasti pred vojno pri vseh narodnih prireditvah v Ljutomeru in okolici. Pokojnik je bil oče učitelja g. F. Luknarja na Teznem. Časten mu spomin, preostalim naše sožalje!
Nenavadna smrt »Večemikove« razna-šalke. Sinoči je umrla v tukajšnji bolnišnici od kapi zadeta v starosti 53 let Marija Muršičeva. Pokojnica je bila dolga le ta pridna in vestna raznašalka našega lista. Še včeraj popoldne je opravila svoj posel, zvečer pa jo je zadela kap in je v bolnišnici umrla. Pokopali jo bodo jutri v petek ob 12.45 uri na magdalenskem pokopališču. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočemu moža in hčerki pa naše najgloblje sožalje!
Tretja redna seja mestnega sveta bo v petek 14. t. m. ob 18. uri v mestni posve-
Pri zapeki, motnjah in prebavi, gore-čid v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
Obtožba Je končana. Mariborsko državno tožilstvo je sestavilo obtožbo proti raznim osebam, ki so bile v zaporih zaradi komunistične propagande. Obtožilo je 21 krivcev, ki bodo sojeni v dveh skupinah.
Spremembe v carinski tarifi. Na predlog finančnega ministrstva in sporazumno s trgovinskim ministrom je ministrski svet izdal odlok, po katerem se spremene posamezne številke in postavke u vozne in izvozne carinske postavke pred loga zakona o splošni carinski tarifi, ki je stopil v veljavo pred 9 leti. Po novem predlogu so znatno zmanjšane carine na nekatere predmete, ki jih uvažamo.
Zaprisega vojaških obveznikov rojstnih letnikov 1880 do 1914. Zaprisega vseh vo jaških obveznikov, nesprejetih rezervnih častnikov, invalidov, stalno in začasno nesposobnih obveznikov od rojstnega let nika 1880. do vključno 1914. se vrši na vojaškem vežbališču na Teznem pri Mariboru v nedeljo, dne 16. decembra 1934 točno ob 10. uri. Zaradi pribave podatkov onih voj. obveznikov, ki niso pristojni v Maribor, morajo pa priseči na Teznem, ker bivajo stalno v Mariboru, naj se prijavijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 11 med uradnimi urami v naslednjem redu: dne 10. decembra t. 1. od roj. letnika 1900 do 1914, dne 11. decembra tl. od roj. letnika 1890 do 1900, dne 12. decembra t. 1. od roj. letnika 1880 do 1890. Obveznikom, ki bivajo v Mariboru, so pa pristojni v občine Limbuš, Račje, Fram, Hoče, Pobrežje, Studenci, Košaki, Kamnica, Sv. Križ, Zg. Kungota, Št. Ilj, Pesnica, Jakobski dol, Sv. Marjeta ob Pesnici,- Duplek in
tovalnici. Na dnevnem redu bodo tudi Korena ni potreba, da se javijo vojaške-
med drugim nekatere zadeve, ki bi se moralo obravnavati na prvi redni seji, ki je bila prekinjena zaradi smrti blagopo-kojnega kralja.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v letošnji 98 številki uredbo o prirastkarini v mestni občini ljubljanski in pravilnik za izvrševanje določb uredbe o prirastkarini v mestni občini ljubljanski.
Voditelj jugoslovanskega Sokolstva na Češkoslovaškem. Prvi namestnik staroste Zveze SKJ Engelbert Gangl je odpotoval na češkoslovaško, kjer bo obiskal razna mesta in imel sokolska predavanja. Predsinočnjim je predaval v sokolski dvorani v Opavi, in sicer o sokolskem pokretu v Jugoslaviji.
Šahovski mojster Vasja Pirc na tur-H©Ji. Naš šahovski mojster g. Vasja Pirc se je odzval povabilu banjaluškega šahovskega kluba in priredil pretekli torek ■zvečer v veliki dvorani hotela Palače simultanko, za katero je bilo veliko zanikanje. Simultanka je bila ena največjih, tar jih je doslej odigral naš šahovski mojster Vasja Pirc. Nastopil je proti 42 nasprotnikom in dobil 26 iger, remiziral ,e 11, izgubil pa 5 iger.
Dohodki mariborske carinarnice v novembru. V mesecu novembru so znašali dohodki mariborske carinarnice o mili-Janov 202.326 Din, in sicer dohodki uvo-la 5 milijonov 191.582:50, izvoza pa 10.743:50. Depoziti so znašali pold-rug milijon.
Pohorska narodna noša. Kakor vse slo venske pokrajine, tako je imelo tudi naše Pohorje nekoč svojo lastno lepo narodno nošo. I'o nošo so nosili stari Po-iorci še pred 100 leti, pozneje je pa izginila tako popolnoma, da danes skoraj nihče več ne ve, kako je sploh izglodala. Celo mariborski muzej ima samo moško pohorsko nošo, kdor pa hoče videti tudi rensko, mora iti v graški muzej. Da bi ie pohorska narodna noša zopet obnovila, je sklicala podružnica SPD v Slovenski Bistrici posebno sejo, na kateri »ta referirala ravnatelj arhiva g. prof. Baš iz Maribora in šolski upravitelj s 1'inja g. Tomažič, Ideja obnovitve pothor ;ke narodne noše jo našla med Slovenje-iistričani, pa tudi med drugimi Pohorci ^bilo oboževalcev". Mnogi so sklenili najaviti si tako nošo in smemo zato upravičeno pričakovati, da se bo pojavila že »riliodnie leto na u^rodjiili prireditvah.
1	mu uradu, ker bodo zapriseženi 16. tm. na Teznem s svojimi pristojnimi občinami. Vse informacije v zadevi zaprisege daje mestni vojaški urad mariborski med uradnim časom.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 7. decembra ob 20.15 se nadaljuje politični ciklus, ki obravnava važne dogodke okoli leta 1914. O politični situaciji Hrvatov leta 1914. bo predaval g. Krešimir Kovačič, pisatelj v Zagrebu, ki je prvovrstni poznavalec te važne snovi. V ponedeljek, dne 10. decembra predava g. prof. Zalokar o poklicnih boleznih žene.
Za nov reševalni avto sta darovala trgovec Josip Laufer in Ana Ertlova po 50 Din, zakar se jima vodstvo reševalnega oddelka prisrčno zahvaljuje z željo, naj bi našla še več posnemovalcev.
JustifikaciJa dveh bratov. V Pančevu sta bila včeraj zjutraj justificirana brata Nikola in Marko Draksin, ki sta pred meseci zavratno umorila in oropala nekega zdravnika. Pred smrtjo sta se oba kesala svojega dejanja in prosila sorodnike umorjenega zdravnika, naj jima odpuste grdi zločin.
Maltretiranje našega državljana v Italiji. Te dni je prispel v ljubljansko bolnišnico 30-letni trgovski pomočnik Josip Može, ki je pred približno enim mesecem odpotoval s potnim listom v Italijo, kjer mu je umrla teta. Italijanske obmejne oblasti pa so ga aretirale v Postojni in odpravile r.ato v Trst, kjer jo bil 18 dni v zaporu zaradi suma špionaže. V zaporu so ga tako mučili, da je moral iskati potem, ko je bil izpuščen in ko se je vrnil, pomoči v bolnišnici.
Posnemajte! Pisarna odvetnika gosp. dr. F. Lašiča je izročila azilskemu skladu Protituberkulozne lige v Mariboru iz neke kazenske poravnave 100 Din. Imenovana pisarna je s tem plemenitim činom že drugič podčrtala veliki pomen akcije za zgradbo azila za tuberkulozne bolniike v Mariboru. Lepa hvala!
Velika jesenska gasilska vaja. Mariborska gasilska osta bo priredila v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri veliko gasilsko vajo, pri kateri bo nastopila z vsemi pripomočki in z vsem moštvom. Požarni objekt, bo Narodni dom in bo ob času gasilske vaje promet v Tattenbachovi in Kopališki ulici ustavljen. Ogenj bo naznanil plat zvona, vaja pa se bo izvršila pod vodstvom poveljnika g. Benedičiča. V akcijo bo stopil tudi reševalni oddelek.
V	unionski dvorani bo v soboto 8. tm zaključni večer Obrtniškega tedna z najpestrejšim sporedom. Nekaj novega in originalnega bodo slike iz življenja rokodelcev. Pevski zbor, godba in ples bodo skrbeli za razvedrilo in zabavo občinstva. Dolžnost vsakega obrtnika je, da se te zaključne priredbe zanesljivo udeleži, s seboj pripelje pa tudi svoje prijatelje in znance. Začetek ob 20. uri. • Vstopnine ni Posebna vabila se ne bodo izdajala. Odbor.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Danes četrtek ob 17. uri
čajanka s olesom
koncertom in sporedom Vallka kavarna
Na sokolskem odru v Studencih se
vprizori v proslavo Nušioeve sedemdesetletnice izborna njegova veseloigra »Navaden človek«. Predstavi bosta vso boto, dne 8. XII. in v nedeljo dne 9. XII. Oba dneva ob 20. uri.
V	soboto 8. decembra Miklavžev večer v Narodnem domu. Pomočniški odbor združenja trgovcev.
Zdravniško društvo v Mariboru ima jutri v petek, dne 7. t m. ob 18 JO uri od-borovo sejo v srebrni sobi kolodvorske restavracije. Važna davčna zadeva. Vab Ijeni vsi člani. Tajnik.
Zaprisega rez. častnikov. V vojašnici kr. Aleksandra I. (Melje) bo 9. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne zaprisega vseh rezervnih in vpokojenih častnikov, vojaških uradnikov in častnikov v ostavki. Pozivajo se vsi v Mariboru bivajoči rez. in vpok. častniki, da prisostvujejo navedenega dne zaprisegi točno ob določeni nri in prinesejo s seboj že napisano prisego. Podrobnejša navodila dobe rez. Častniki v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11.
Sokolsko društvo Maribor I. Zaradi tehničnih ovir se predstava »Magda« za v soboto odpove.
Na obrtniško zborovanje, ki se vrši v soboto, dne 8. tm. ob 10. uri v pritlični kazinski dvorani, na Slomškovem trgu, poziva Krajevni delavni odbor za priredbo Obrtniškega tedna vse mariborske obrtnike k najštevilnejši udeležbi. Naj ne bo zavednega stanovskega tovariša, ki bi se ne odzval termi klicu! Prosimo pa tudi vse rokodelstvu naklonjeno občinstvo, da pride na to zborovanje, ki bo razpravljalo o težkem položaju našega obrtništva.
Pobrežani pozor! Zbor malih harmonikarjev bo nastopil v soboto 8. t. m. ob 17. uri na Pobrežju v Renčljevi dvorani na koncertu »Zarje«. Kdor še ni slišal teh malčkov, naj ne zamudi te prilike.
Socijalni odsek občine Ruše priredi v soboto, dne 8. decembra ob 20. uri zvečer v dvorani Sokolskega doma v Rušah dobrodelno prireditev, katere čisti dobiček je namenjen ubožnim šolskim o-trokom. Pri prireditvi sodelujejo: Orkester. Sokolskega društva Ruše, šolska mladina, mladinski pevski zbor Sokolskega pevskega društva, delavska kulturna zveza »Svobodam Ruše, Prosvetno društvo v Rušah, ženska podružnica CMD, Pevsko društvo »Ruše«, gledališki odsek bralnega društva z burko »Ljubosumnost«. Vstopnina: Balkon in prve vrste 10 Din, druga vrsta 5 Din, stojišča 3 Din, Z ozirom na humani značaj prireditve vabimo k polnoštevilni udeležbi!
Borza deti išče vratarja z družino, ki bi bil pripravljen prevzeti vzdrževanje pokopališča. Nadalje išče tudi strojno pletiljo.
Radio Ljubljana. Spored za petek 7. t. m.: Ob 11.00: šolska ura: »Kako iščemo rude?«; 12.15: slovanski plesi na ploščah: 12.50: poročila; 13.00: čas, podoknica na ploščah; 13.20: predavanje zbornice TOI; 18.00; literarna ura; 18.20: radio-orkester; 18.40: sokolska misel v teoriji in praksi; 19.00: radio-orkester; 19.25: nacionalna ura; 19.50 čas, jedilni list, program za soboto: 20: prenos iz Zagreba; 22. ča£ poročila; 22. 22.15: ra-dio-orkesteF.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 6. decembra ob 20. uri »Vrh, grof Celjski« red A.
Petek, 7. decembra. Zaprto.
Sobota, 8. decembra ob 20. uri »Žalujoči ostali«. Premijera.
Nedelja, 9. decembra ob 15. uri »Carjevič«, ob 20. uri »Žalujoči ostali«.
Premiera Nušičeve najnovejše veseloigre »Žalujoči ostali«, bo na Marijin praz nik, v soboto 8. tm. ob 20. uri. To delo, ki so ga uprizorili po vseh naših odrih s polnim uspehom je prav uspela satira na grabežljivo žlahto, prežečo na dedščino, ki pa noče več imeti nobenega opravka s pokojnikom, čim izve, da jim je zapusti! le bagatelo. Režija je Kovičeva, glavno ulogo zvitega spletkarja Agatona igra Grom. Pri premieri veljajo bloki.
Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne ob 15. uri ponove melodiozno Le-harjevo opereto »Carjevič«. Na to prvo letošnjo glasbeno popoldansko predstavo opozarjamo zlasti ono občinstvo, ki med tednom ne utegne obiskati gledališča. — Zvečer ob 20. uri bo prva ponovitev Nušičeve najnovejše satirične komedije »Žalujoči ostali«.
Zemunski most bodo slovesno izročili prometu 16. tm. Ob otvoritvi bodo velike svečanosti in bo dobil most ime »Most viteškega kralja Aleksandra I. Zedini telja«.
Železarna na Muti prešla v druge roke.
Železarno na Muti, ob Draviki že od aprila ni obratovala in je zaradi tega bilo hudo prizadetih okrog .150 delavcev, je kupila Štajerska železno-industrijska družba iz Zreč. Te dni so že pričeli popravljati tovarniške objekte in jez, da bo začela tovarna redno obratovati v dobrih treh tednih in bo dobilo delo v tovarni okrog 200 delavcev, ki so doslej životarili in s strahom gledali v bodočnost.
Rdeči petelin na Dravskem polju. Ni
se še polegel strah pred ognjem v Pon-gercili, kjer je zgorelo vse premoženje in imetje posestnikoma Josipu Kmetecu in Ivanu Baumanu, že je sinoči okrog 18. ure ponovno zažarelo Dravsko polje. — Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Plečnika v Trničah. Ker je bilo poslopje s slauno krito, so o-gnjeni zublji namah objeli tudi blizu stoječo stanovanjsko hišo. Na pomoč so takoj prihi !eli gasilci od Št. Janža in iz Ge rečje vasi, ki so takoj stopili v akcijo i« rešili pohištvo, živino, vozove in drugo gospodarsko orodje. Vse ostalo pa je o-genj vpepelil. Gasit so prihiteli tudi gasilci s Pobrežja in se jim je z združenimi močmi posrečilo ogenj lokalizirati, ker je bila v nevarnosti tudi soseska. Kako je ogenj nastal, ne vejo, sumijo pa, da ga ie zanetila zločinska roka požigalca. Škoda, ki jo je požar povzročil, je precenjena na okroglo 150.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino.
Dve nezgodi. Pri Treh ribnikih .ie včeraj popoldne podrl na tla neki kolesar 42-letnega hlapca Ferdinanda Gamzeja. Pri padcu si je hlapec izpahnil desno nogo v gležnju in so ga morali poklicani reševalci prepeljati v bolnišnico. Tja so pripeljali iz Razvanja tudi 9-Ietno železničarjevo hčerko Anico DvorŠakovo, ki je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo pod kolenom.
Ker je kupoval ukradene stvari. Pred sodnikom poedinceni mariborskega krožnega sodišča se je zagovarjal včeraj 321etni mizarski pomočnik Alojzij Mlinarič, ker je kupoval ukradene predmete. Obtožen je bil, da je kupil od neznanca letos v oktobru 3 zimske kožuhe, ki so bili ukradeni iz mrtvašnice na radvanjskem pokopališču. Pri razpravi se je skušal Mlinarič zagovarjati na vse načine, toda sodnik ga je spoznal za krivega in ga je obsodil na mesec dni strogega zapora.
Vlom v poštni urad. V poštni urad v Vuzenici so vlomili predvčerajšnjim neznani storilci in odnesli železno ročno
blagajno, v kateri je bilo 200 Din m
več
raznih znamk v vrednosti 1.000 Din. Ke so bili zasačeni, se niso mogli ke blagajne in so na pobegu odvrgli u železno ročno blagajno, z vsebino pa • zaenkrat izginili brez sledu.	^
»Čuvajte Jugoslaviiol
■7 M a r i I) o r u. dne 6. XTT. 1$$!.
; J-3OT'JWlttaCi3EE3B
Mariborski »Večerntlu 3&M.
"'TrwaaRS agsMBBBPaopraiiiiiffl
Po 18 elih iz ruskega uijetnfštva
POLITIČNE IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE V SOVJETSKI RUSIJI. V RUSIJI ŽIVI ŠE MNOGO NAŠIH LJUDI, KI N E DOBE DOVOLJENJA ZA VRNITEV
V DOMOVINO.
Mariborska policija je imela te dni v gosteh zanimivega potnika v osebi 62-jetnega bivšega srbskega učitelja Pavla čoniča, ki se je vrnil po 18. letih iz rus-skega ujetništva. Nervozno je nenavaden gost čakal v mariborskih policijskih zaporih na rešitev formalnosti, s katero mu je izročala naša oblast dovoljenje za nadaljnjo pot v Sombor, njegov rojstni kraj, kjer ga nestrpno pričakuje še živeča žena s sedmimi otroci. S posebnim dovoljenjem policijskega predstojnika je ruskega ujetnika obiskal v zaporih tudi naš poročevalec in bodo izjave, ki mu jih je dal, prav gotovo zanimale vso javnost, obenem pa naj bodo resen opomin mladim sanjarjem.
Ruski ujetnik Gonič je bil zelo zgovoren. Kljub šestim križem je še korenjak, čeprav je pretrpel mnogo strašnega in grozotnega v rdeči Rusiji. Pozabil ni svojega materinega jezika in govoril je čisto srbohrvaščino. V mirni dobi je bil upravnik srbske šole v Mostarju, ko pa je izbruhnila svetovna vojna, je inoral pod orožje. Bil je ujet v Bukovini leta 1916. in prepeljan v ujetniško taborišče v bližini Kijeva. Ko pa so na jesen istega leta zavzele avstrijske čete Kijev, se je preselilo taborišče v okolico Krasnojarskega. Tu je živel vse do rdeče revolucije. Nekaj časa je bil zaposlen v zavarovalni agenturi z majhno plačo, ko pa so boljševiki izvedli registracijo, je dobil dovoljenje za svobodno življenje, ker ni vstopil v polk vojaških dezerterjev. Kaj kmalu se je seznanil z nekim uglednim Rusom, -ki je bil zaradi levičarske politike že v carski dobi pod ključem. Iz zapora pa so mu pomagali pobegniti srbski vojaki, ki so stražili zapore in je bil prav zaradi tega zelo naklonjen Srbom, ko je prevzel neko važno funkcijo v rdeči armadi. Ta je pripomogel Čoniču, da je dobil službo blagajniška na neki prometni postaji v bližini Krasnojarskega, ki jo je opravljal nad 8 let, dovoljenje za vrnitev v domovino pa mu ni mogel izposlovati. Od svo je žene Čonič ni prejel vsa leta po prevratu niti enega pisma in je šele po svoji hčerki, ki je uslužbena v neki srbsko-francoski banki v Pariziu izvedel, da mu še žive žena in otroci. Energično se je hčerka zavzela za svojega ujetega očeta in mu pripomogla potom našega konzulata do dovoljenja za vrnitev v domovino.
Vse Goničevo prizadevanje in vse nje gove neštete prošnje so bile zaman, da bi dobil potni list. Potrošil je v ta namen ves težko prisluženi denar, dokler ga ni rešila iz suženjstva njegova lastna hčerka in založila primemo vsoto denarja za potne stroške. Čonič je pripovedoval, da živi v okolici Krasnojarskega še več naših ljudi, ki si žele v domo-
kah boljševikov in o kaki svobodi in volji naroda ni govora. Gorje tistemu, ki bi se le najmanj pregrešil zoper voljo in hotenje boljševizma. Kakor ni v Rusiji politične, tako tudi ni verske svobode, čeprav oblasti vere ne prepovedujejo. Toda vera je med narodom umrla. Na deželi so cerkve spremenjene v skladišča, v nekaterih krajih pa so jih sploh podrli. V Krasnojarskem so največjo in najlepšo cerkev preuredili v garažo za avtomobile. Le v Moskvi, ki je večmilijonsko mesto, so ostale nekatere manjše cerkvice nedotaknjene in v njih imajo verniki tudi svoje pevske zbo re in molijo nemoteno svojega Boga. Ker je odvzeta narodn politična in verska svoboda, mu je po načelih boljševizma odvzeta tudi samovoljna pravica do živ Ijenja. Nekdanja Rusija, zakladnica žita, danes pa je edina skrb slehernega njenega podanika, kaj bo dal pod zob, kako se bo preživel. Boljševizem ie vzel v zakup vse življenje in delo, vse je podržavljeno, vse je državno: industrija, obrt in poljedelstvo ter vse gospodarstvo. Med mestom in deželo ni nobenih stikov. Slednji žive zase, po svoje. Kmet mora obdelovati zemljo in mora izročiti ob žetvi določeni kvantum svojih pridelkov, ne glede na to, ali je letina obrodila ali ne. Država deli kmetom živino, ki jo morajo rediti in ko je vzrejena, namesto, da bi uživali koristi, 'jim država živino odvzame. Če slabo obrodi letina, nastane glad na deželi. Bili so časi, ko so pekli kmetje kruh iz plev, pomešanih z mahom in moko. Kmetje so popolnoma gospodarsko odvisni od boljševiških obla sti, ki ne skrbe zanje prav v nobenem pogledu. Bosi in oblečeni v cunje garajo od zore do mraka za državo. Na deželi je umrlo vse prosvetno, kulturno in versko življenje.
Glavna in večja mesta so med seboj povezana v dobrimi železniškimi in cest nimi zvezami. Kraji na deželi pa nimajo s centri nobenih zvez in so vse ceste zapuščene. To je tudi vzrok, da na jesen na deželi segnijejo in propadejo ogromne zailoge žita in drugih poljskih pridelkov, ki jih je država pobrala kmetom, ker jih zaradi slabih cest ne morejo spraviti v centre. Vsa širša okolica Krasnojarskega je zelo rodovitna. Tu bujno uspeva pšenica, riž, ječmen, oves, pa tudi krompir, repa, korenje, zelje in drugo sočivje.
Vse drugačno pa je življenje po mestih in večjih krajih. Ni skoro kraja, ki bi ne imel visoko razvite industrije, trgovi-
ne in obrti. Toda vse to je državno. V tovarnah je zaposlena mladina že od 12. leta starosti obojega spola, čez dan trdo dela, zvečer pa igre umazana in raztrgana v šole, kjer se izobrazuie za nadaljnje življenje. Morala med mladino je na najnižji stopnji. So primeri, ko živita 14-leten fant in 10-letna deklica skupno življenje z dovoljenjem staršev. Ker obratujejo v industrijskih centrih tovarne dan in noč, so ponoči zaipostem starejši delavci. Za svoje delo prejemajo razmeroma minimalne mezde, s katerimi se jedva preživljajo in oblačijo. Mimo plače za delo pa dobe tudi izkaznice. Ker je delavstvo razdefljeno na 3 kategorije, dobi tudi izkaznice treh barv. S temi izkaznicami je upravičeno do nakupa živilskih potrebščin v takozvanih komer cialmih trgovinah. Tudi opravičujejo te izkaznice delavstvo do popusta pri nakupu. Talko stane kilogram kruha v pekarnah, ki so jih odprli šele 1. oktobra lanskega leta, 40 kopejk, brez nakaznice Pa 3.5 rublja. Mestnega življenja, kakor ga poznajo druga evropska mesta, v Rusiji ni. Gledališča in druga morebitna zabavišča so v službi boljševizma. Državno uradništvo je slabo plačano in se mn nič boljše ne godi kakor delavstvu ter živi v stalnem strahu za svoj obstanek. Najbolj skrbi država za vojaštvo. Vojaška služba je obvezna in traja dve leti. Vojaki vseh rodov orožja so lepo oblečeni in dobro živijo. Na svoj račun pa pridejo tudi vidni in nevidni eksponenti boljševiške stranke. Ti so nekaki tolmači volje in želje ruskega naroda na merodajnih mestih.
čeprav je živel Čonič dolga leta v Rusiji, vendar ni mogel doumeti vseh sredstev, ki se jih poslužuje boljševizem v praksi. Tujci, ki prihajajo v Rusijo, uživajo posebne ugodnosti. Boljševiki so znali naprarn tujcem spretno skriti porazne posledice svojih odredb in paragrafov. Če piše Rus pismo v tujino, ga mora frankirati z znamko za 15 kopejk, če ga pa piše svojemu sosedu v Rusiji, ga mora framfcirati z znamko 20 kopejk. Nekaj podobnega tudi na železnicah, če potuje potnik iz Krasnojarskega v Moskvo, mora plačati za vozni listek 135 rubljev, če pa potuje do državne meje in je namenjen iz države, plača za vozni listek samo 80 rubljev.
Še marsikaj zanimivega bi bil rad povedal ujetnik Čonič našemu poročevalcu, ki pa je bil uvideven, ker je bil Čonič že vidno utrujen. Pokadila sta oiga-rete in pokramljala o naših razmerah, nad katerimi je bil ruski ujetnik naravnost vzhičen in skoro ni mogel verjeti, da je v naši državi res vse tako lepo ure jeno. Ob slovesu sta si krepko stisnila roke in je naš poročevalec želel Čoniču srečno pot.
Iz vrst naših vzgojiteljev
ZBOROVANJE OBMEJNEGA UČITELJSTVA.
Učiteljsko društvo za okraj Maribor , levi breg, je zborovalo in obenem imelo vino, pa jim boljševiške oblasti ne dajo ( svoj redni letni občni zbor dne 24. no-
dovoljenja. Na pot se je Čonič odpravil letos v prvi polovici maja in je srečno prispel v Moskvo, kjer so ga pridržali do septembra, ko je bila končno po niukepolnem prizadevanju hčerko rešena njegova zadeva. Sam bi se rešiti ne bil mogel. Začudil pa se je, ko so ga v Mariboru ustavili in mu dali nekaj dni brezplačno streho. Nestrpno, a vendar vdano je čakal, da so ga odpravili in mit želeli srečno pot.
Bolj zanimive so Čoničeve izjave o Političnih in življenjskih razmerah v sov ietski Rusiji. Do pred kratkim je bila rde '-a Rusija razdeljena na okrožja, rajone, Vaške sovjete in občine, po najnovejši razdelbi pa se politično deli na kraje, oblasti, rajone, vaške sovjete in občine. Vsem posameznim političnim oblastem napeljujejo boljševiki, varnostna oblast Pa je v rokah GPU. Vso te oblasti so Pod strogim vplivom centralnega komiteja boljševiške stranke m se po načinu »reditve in organizacije budno nadzirajo
vembra v mali dvorani mariborskega Na rodnega doma. Od 86 članov jih je bilo prisotnih 91%. Pred zborovanjem se je vršila seja upravnega in nadzornega odbora ter referentov raznih funkcij; na tej seji se je pregledalo vseletno društveno delo. — Ob 10. uri je društveni predsednik g. Mirko Vauda otvoril zborovanje in nato opravil komemoracijo za našim nepozabnim, viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Ob ganljivem, globoko občutenem spominu na neminljive zasluge našega prerano umrlega vladarja, največjega Jugoslovana, je poudarjal, da hoče obmejno učiteljstvo vedno zvesto in zavestno dejanski izvrševati zadnje naročilo velikega pokojnika; biti in ostati hoče čuvar mladine, čuvar jugoslovanskega bratstva, službene rednosti, tovariške iskrenosti in svoje stanovske organizacije, predvsem pa čuvar jugoslovanskega državnega in narodnega edinstva. S trikratnim slava-kli-; cem viteškemu kral ju je zaključil korne-
med seboj. Stranka ima na vseh sedežih moracijo, ki je v srcih prisotnih globo
oblastev svoje sovjetske komiteje, ki vestno in rigorozno izpolnjujejo svoje dolžnosti ;po programu boljševizma. V krajih, kjer boljševizem ni v premoči, Ite so vsi državni funkcionarji pod naj-*trožjim nadzorstvom. Volilni aparat, bo ®si katerihkoli volitev je vselej v ro-
ko odjeknila. Z vso ljubeznijo in zvesto vdanostjo, ki je spontano zajela in ogre la že srca mladine, se oklepa učiteljstvo naslednika na prestolu, Nj. Vel. kralja Petra II., ki mu zakliče trikrat: »Ztvel! Čuvaj nam ga Bog!«
Sledila je komemoracija za generala
Maistra. Nepričakovano nas je dne 20. julija zapustil za večno ta naš zaslužni pesnik in pisatelj, legendarni junak in iskreni prijatelj učiteljstva. Pogrešamo ga kot narodnega buditelja in organizatorja. Obmejno učiteljstvo v polnem obsegu občuti in priznava njegovo veliko zaslugo; zakaj brez Maistra bi Maribor ne bil jugoslovanski! S trikratnim klicem »Slava!«: so navzoči počastili Maistrov spomin. Pripomniti je, da so na sprednji steni dvorane visele slike blagopokojne-ga kralja Aleksandra I., Nii. Vel. kralja Petra II. ter generala Maistra'.
Po navedenih komemoracijah je g. predsednik podal situacijsko poročilo ter objavil od junijskega zborovanja naprej dospele dopise, nato pa otvoril občni zbor. Predsednikovo in tajnikovo poročilo je bilo spričo izčrpnosti in lepe oblike sprejeto z aplavzom. Vrstila so se za tem poročila: blagajnikovo in raznih funk cionarjev. Nadzorni odbor pa je overovil zapisnike in pregledal blagajniško knjigo. Ker je našel vse v najlepšem redu, je bil soglasno sprejet predlog za raz-rešnico celokupnemu odboru. — Razdelitev funkcij je prav temeljita in vsestranska, kair je razvidno iz dejstva, da je re-feriralo 16 poročevalcev. Nekatere funk cije segajo v javno življenje, n. pr.: .manjšinsko Šolstvo, obmejno narodno delo, delo za Protituberkulozno ligo, stiki z £KD in mladinskimi listi. Pri teh poročilih se je ponovno naglašata potreba
koncentracije narodnega deh ob me#, toda odbor, ki je svojeoasno započd nekako misijo za to velevažno narodno za* devo, je — onemel. Ogorčenje so vzbik dili nemški dopisi, ki jih pošilja na šota sika upraviteljstva velepos. Paohner v zadeva božičnice tukajšnje avstrijske de* ce.
(Sede vtofibev so se prisotni izrekli za listo. Zla predsednika je bil soglasno izr voljen zopet g. Mirko Vauda, ki s tem vstopi v 7. leto ^predsednikovanja«, za njegovo namestnico pa ga. Marica Fiir-stova; ostali odbor je z malo izpremem-bo ostal isti kot prejšnjo funkcijsko periodo. Ves odbor pa hoče in mora delovati v najlepši slogii in s pomočjo članstva za procvit šole ter kulturni podvig naroda. Učiteljstvo v obmejnih krajih bo kljub pogostemu razočaranju vztraaalo kot idealni stan v svojem delu za narodno in državno edinstvo v trdnem prepričanju, da je taiko prav in potrebno.	-o.
Obrtniški feden
V Ormožu se je vršilo zborovanje obrt nikov v nedeljo dopoldne v gostilni Škor čič, katerega se je udeležilo do 150 zavednih obrtnikov in njih prijateljev, tako, da sta bili obe sobi polni. Na zborovanje so prišli obrtniki iz Ormoža, pa tudi iz najoddaljenejših vasi onmožkega okraja. Zborovanje je vodil predsednik Združenja obrtnikov g. Matevž Masten, ki je prisrčno pozdravili vse navzoče, posebno še tajnika O. o. g. Novaka iz Maribora, župana g. dr. Horvata, predstavnike uradov, šol in korporacij, nato pa podal besedo tajniku g. Novaku, ki je podal glavni referat o vseli važnejših obrtniških problemih. Pravilno je poudaril govornik, da zborovanje ne more biti manifestacijsko, temveč glasen protest proti krivicam, ki se gode danes posebt» rokodelskemu stanu, ki je ne po lastni krivdi v najbednejšem položaju. Objasnil je pogumno današnjo gospodarsko politiko, ki je zlasti na škodo malemu človeku in podkrepil to z značilnimi primeri. Predsednik se je zahvalil poročevalcu za njegova izvajanja in so tudi vsi navzoči soglasno pritrjevali njegovim odkritim besedam. Predsednik Združenja mlinarjev in žagarjev g. Maks Petovar je prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. G. Peter Zadravec iz Ormoža je imel učinkovit zaključni govor in je naštel mnogo tega, kar teži našega obrt nika in stavil še nekaj predlogov k predloženi resoluciji. Ponovno so še posegli v razpravo tajnik O. o. g. Novak in drugi. Zborovanje, ki se je pričelo ob 10. uri, je zaključil predsednik g. Masten ob 12. uri z zahvalo vsem navzočim za tako številno udeležbo. Obrtniki so tako na dostojen in izrazit način proslavili pričetek Obrtniškega tedna.
V Ptuju se je vršilo v okviru Obrtni-r škega tedna v ponedeljek ob 17. uri v prosvetni dvorani Sokola predavanje za. obrtniški naraščaj. Predavanje je otvoril predsednik K raje vrne ga delavnega odbora g. Jožko Berlič, ki je orisal mladini pomen in namen Obrtniškega tedna. Tajnik O. o. g. Novak iz Maribora je predaval o vzgoji obrtniškega naraščaja, ravnatelj g. Kveder pa o temi: »Kakopojmuj vajenec svoj bodoči poklic.« Oba predavatelja sta v iskrenih besedah spregovorila do obrtniške mladine ter žela za svoja izvajanja pohvalo vseh navzočih, Predavanja se je udeležilo okrog 150 rokodelskih vajencev in vajenk, učiteljstvo obrtno nadaljevalne šole in več mojstrov.
V Mariboru je bil v torek zvečer prvi predavateljski večer, ki ga je otvoril pod predsednik O. o. g. Miho Vabtar. Predsednik krajevnega odbora in Združenja čevljarskih mojstrov g. Krajcer je v zanimivem govoru očrtaj postanek, razvoj in propad čevljarskega obrta. Tajnik g. Novak je podal deset zapovedi za obrtnike, po katerih bi se moral ravnati vsak zaveden in napreden obrtnik. G. Kacpa je predvsem govoril o davčnih zahtevali obrtništva in stavil jako umestne predloge k izpremembi finančnega zakona. Glav na zahteva obrtnikov je, da se uvede eksistenčni minimum. Vsa predavanja so bila z odobravanjem sprejeta. Ob pol 23. uri je predsednik zaključil večer s pozivom, da se prihodnjega predavanja, ki bo v četrtek 6. t. m. ob 20. uri v pritlični kazinski dvorani, udeleže obrtniki v čini večjem številu.
^ K. Grln:
Bogastvo
Roman.
»A darilno pismo je pisano v vašem imenu, gospod Degraw,« je zaklicala. — »Ali ste vi tisti, od katerega izvira to velikansko premoženje?«
Degraw je odkimal, in oujeoeenu umetniku ni ušla bolestna poteza okrog njegovih ust, ko je odgovoril:
»Ne, ni moj ta čudežni dar. samo moja roka je, ki ga deli. Poslušajte predvsem povest o Delancyju, preden nadaljujemo!«
Odvetnik se je podal v sosedno sobo, Degraw pa je sedel poleg sigmorine in ji pripovedoval o čudni usodi Delancyja, kar mam je že znano. Začudeno je poslušala in več kakor enkrat so se ji napolnile lepe oči s solzami. Ko je končal, je povesila glavo in molče premišljevala.
Degraw jo je prijel za roko in ginjen živahno nadaljeval:
>Ko sem \ s izsledil, gospodična Ro-gersova, sem storil to samo zato, da izpolnim dano obljubo. Pri daljšem občevanju ste pa postali mojemu srcu najdražji. Da se zdaj obotavljam vam odkriti svojo ljubezen, storim to samo zato, ker mi moja čast ne dovoljuje bogastvo deliti z vami, s katerim sem razpolagal po svoji lastni volji.«
Globoko ginjena je naglo pogledala
proti oknu, kjer je stal umetnik še vedno na istem mestu.
»Vem. da nisva sama,« je Degna>w mir no nadaljeval, »sam sem prosil gospoda, da me spremlja kot priča vaše odločitve. Ne smem ljubezni ponuditi oni, ki^ sem ji sam ponudil veliko premoženje, če mi pa rečete, da naj raztrgam listino — tedaj...« glas mu je odpovedal in mož se je tresel zaradi silne razburjenosti.
Umetnik je gledal poln tesnobe. Bo li imela moč bnamiti se taki strasti? Bo li znala ceniti visoko vrednost plemenitega snubca ter bo odklonila sijaj in bogastvo.
Kmalu se mu je dvom razjasnil; njen pogled je prosil milosti, njeno oko ni izražalo oboževanja in ljubezni, gledala je bojazljivo in zbegano.
»Ah,« je zaklicala, »v kakšen položaj ste me spravili!«
Rahlo je odprl roko, ki je držala njeno. »Ne, ne: tta prvo mojo besedo se vrne gospod Walden. Ničesar drugega nisem pričakoval, hotel sem biti odkrit in poskusiti, da si priborim srečo življenja. Posrečilo se mi ni. pa upam. da nisem izgubil vašega spoštovanja?«
»Ne, nikakor,« je zaklicala vsa n sebe, »da bi le čutila, da...«
»Ne dalje,« ji je prestrigel besedo, »razumem vas in obžalujem iskreno, če sem vam pripravil bridkost. Takoj pokličem odvetnika.«
Še preden je posušila solze in si spet pridobila samozavest, je vstopil gospod
Walden. Listine so se pravilno podpisale, in signorina Valdi, ki je pred nekaj trenutki bila še revna, je stala sedaj pred njimi kot upravičena dedinja milijonov.
Zdelo se je, da se je po tem pomembnem trenutku hitro spremenila. Njena drobna postava je postala višja, samozavestnejša. Celo njena lepota je izražala častitljivost, ki je sicer še bolj očarala, a vendar izključila ono ginljivo ljub kost, s katero je bila priklenila nase dvoje mošikih src.
Umetnik, ki je s pritajenim dihanjem poslušal, je stopil sedaj pred njo, da ji čestita. Smehljaj, s katerim ga je sprejela, ni pripustil nikaikega dvoma o čutu njenega srca, a njena oseba se je kopala v radostnem samodopadenju, da ni imel poguma, govoriti o svoji srčni zadevi.
»Oh, kje je Hilary?« je vzkliknila, signorina, »da ji lahko oznanim svojo srečo! Ce vidim njen ljubki obraz, se bom prepričala, da res niso sanje, kar doživljam.«
Degraw iz Clevelanda je svojo rahlo obzirnost do nje še povečal s tem, da se je sam ponudil poiskati gospodično Hila-ry. Odšel je z odvetnikom in pustil signo rino samo z umetnikom.
Ta je novoizvoljeni dedinji iskreno stisnil roko in zaklical:
»Še eno besedo, signorina, preden svet izve za vašo srečo. Da vas ljubim, veste;
Vseučilišče za pobijanie kriminalitete
EDINA VISOKA ŠOLA SVOJE STROKE
Londonsko predmestje Hendon se ponaša od preteklega tedna z najmodernejšo kriminalistično šolo v Angliji. Na tej detektivski univerzi so se pričela predavanja, ki pripravljajo slušatelje na znanstveno preiskovalno službo pod vodstvom najznamenitejših strokovnjakov. Detektivska visoka šola je bila ustanovljena na pobudo šefa slovitega Scotland Varda lorda Trencharda in obsega poleg učilnic tudi poskusne laboratorije in zbirke. Moštvo se šola v Piell Housu. Organizacija šole je bila poverjena patalogistu .edinburške univerze Jamesu Davidscnu. On je povabil v profesorski zbor sodnega patologa sira Spilburya. toksikologa sira Wil!iama Willcoxa, kemika dr. Roche Lyncha in strokovnjaka na polju ognja Roberta Churchilla.
Slušatelji detektivske visoke šole bodo študirali splošne vede, anatomijo, patologijo in druge stroke. Pozneje se bodo na konkretnih primerih učili, kako je treba zasledovati zločince. Davidson sam ie znan kriminalog in njegovo ime je prišlo ponovno v javnost nedavno, ko je razkrinkal morilko Donaldsonovo. Je avtor mnogih knjig, zlasti iz sodno-medicin-ske stroke. Pri otvoritvi šole jc izjavil, da dela moderni detektiv sicer dobro, toda ta šola ga bo seznanila z vsemi najini preiskovania zločinov, znanimi doslej samo laboratorijem.
Trenchard sam pa ne polaga na šolo »osebnih nad. Po njegovem mnenju mora biti pravi detektiv nadarjen že po na-
ualnem registru, temveč odtisi prstov. Pri odkrivanju zločina je treba dotični kraj temeljito pregledati, kajti često vodijo malenkosti k odkritju. Mnogi slušatelji so oženjeni, nekateri so celo absol-virali visoke šole. Tudi na telovadbo so mislili organizatorji.
Ustanovitev detektivske visoke šole je veljala v našem denarju blizu 30,000.000 in letni izdatki so preračunani na poldrugi milijon. Po zgledu Scotland Yarda, ki ima 21.000 mož v policijski in detektivski službi, ustanavljajo detektivske visoke šole tudi druga mesta. V Bri-stolu, kjer je samo 700 policistov, imajo samostojno detektivsko šolo pod vodstvom dr. Burgessa. V laboratorijih teh šol proučujejo spektro- in mikroskopiono madeže na obleki, na tleh, na pohištvu itd. Proučujejo tudi človeške lase in u-gofcavljajo njihovo starost, pečajo se z imikrofotografijo, z uporabo ultravijolet-nih žarkov, z analitičnimi svetilkami in infrardečimi žarki. V mnogih strokah prevzema angleška detektivska visoka šola dognanja evropskih kriminologov, tako nauk o prahu dr. E. Locarda iz Lyo-na, uporabo mikrofotografije pri zasledovanju zločincev po metodi dunajskega profesorja S. TurkTa, ogled potvorb, zlasti umetniških del dr. Rechtra z bruseljske kriminološke šole, dognanja prof. Bi-schoffa iz Lausanne itd. ______
Studenci
j mnogo tudi barvanih — skioptičnih slik. Občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo g. predavatelju in njegova izvajanja nagradilo z odobravanjem. Predavalno sezono je otvoril predsednik g. Kaloh s prisrčnim pozdravom. Nato se je g. upravitelj Hren spomnil s prav toplimi besedami marsejskega zločina in mučeniške smrti viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja. Navzoči so počastili njegov spomin z dvominutnim molkom. Kakor je videti iz začetka, se tudi letos obeta Ljudski univerzi v Studencih prav plo-donosna sezona. To je tem bolj razveseljivo, ker poseča predavanja z redkimi izjemami skoro izključno samo delavstvo.
Poljčane
Franc Kavčič 60-Ietnik. Znani trgovec iz Studenic pri Poljčanah, Franc K a v-č i č, je obhajal te dni v domačem krogu 601etnico rojstva. Kakor malokomu, tudi njemu ni bilo življenje z rožicami postlano in mnogo skrbi, truda in dela je šlo mimo njega, preden se je povzpel do ugledne sedanje pozicije. Kot trgovec js vzgojil mnogo dobrega naraščaja. Kot človek pa je storil mnogo dobrega siro-
že prej sem vam odkril svoje srce. A tedaj niste bili posestnica milijonov in oba nisva slutila, kaj vam hoče pokloniti usoda. Nikar se ne čutite vezani name po znakih naklonjenosti, ki ste mi jih do-zdaj izkazali. Zame ostanete vedno ista, revna ali bogata, a ljubezen, ki ste jo hoteli takrat uslišati, bi imela za vas mogoče manj privlačne sile. Zato se mi ne zdi častno, vas vprašati sedaj, da mi odgovorite na mojo snubitev, ko se še niste navadili na svoje novo dostojanstvo in na vse užitke, ki vam jih bo nudilo bogastvo. če se čez pol leta še spomnite na umetnika Hamiltona Degravva, potem ...«
»Ah,« je zaklicala v ljubki zmedenosti,« ne morem tako dolgo čakati. Nimam doma ne svetovalca, ne varuha in zabredla bi v tisoč blodenj. Čemu bi ne bili popolnoma srečni, ako nam je usoda mila?«
»Blažene besede! Kdo bi mogel nasprotovati taki prošnji!« Ginjen jo je gledal, roke ji je pokril s poljubi — a zaročiti, kakor je ona predlagala, se ni mogel.
»Ne smem,« ji je odgovoril, »bilo bi mi kakor da izkoriščam vašo neizkušenost. Samo tri mesece še čakajte, ljubljenka, in potem ...«
(Se bo nadaljevalo.)
makom in v procvit kraja in okolice, saj je bil tudi občinski odbornik in predsednik trg. gremija v svojem okraju. Podpira vedno tudi vsa kulturna stremljenja tuk. društev. 601etnemu jubileju se bo te dni pridružil tudi 251etni jubilej poroke. Ob 60-letnici so domači pevci zapeli uglednemu tržanu, ki vrši tudi posle pogodbenega poštarja podoknico. Je tudi posestnik vinograda in če prideš mimo boš sprejet s slovansko gostoljubnostjo. Želimo njemu kot njegovi družici še mnogo zadovoljnih let!
Divjih svinj na Boču ne bo zmanjkalo. Lani so ravno v tem času ustrelili štiri. Ko so pred dnevi zopet priredili lov nanje, pa so imeli manj uspeha. V klošter-skem revirji je prišel na strel in padel je le en prašiček, zato upajo na boljši uspeh ko prirede prihodnji lov. Sicer pa naj planincev, ki obiskujejo Boč to nič nc straši, kajti ni se še pripetilo, da bi mer jasca kdo srečal kar tako na lepem. Pa tudi beži od človeka, če ni izzvan ih ranjen.
V VMM !#
M
Razno
GOSTILNA M ANDI
v soboto in nedeljo pojedina puranov. Prvovrsten peker
Stanovanie
TRI TOVARNIŠKE DELAVKE
spreimem na stanovanje in i
Kupujte svoje po* trebStlne pri naših inserentih!
čan in rihizelnovo vino. 5003 hrano. Ob Dravi 10 (Zrkovci
Posest
Pobrežje).
5U051
Enonadstropnico, dvodružin-lw_ sko hišo Aleksandrova cesta 1	1	„	7U „1	„	|	160.000 Din polovico hranil- j
njo predavalno sezono. Zbialo se je nad ! ne knjige. — Parno pekarno
Lep otvoritveni večer Ljudske univer-
ravi Namen šole ni izrazita specijaliza- ze v Studencih. Minuli četrtek je otvo-cija. V nji naj se moderni stražniki se- rila Ljudska univerza v Studencih letos, onanijo z vsemi metodami in pripomoč-Vi, kar jih rabi kriminalistika. Inšpektor Carrick iz Scotland Yarda, eden izmed učiteljev šole, je izjavil, da bo dala šola vsakemu slušatelju v 15 mesecih toliko, kolikor bi mu prinesle izkušnje v službi skozi 20 let. Sola ni razdeljena na razrede, temveč na stanice. Absolver/i bodo uvrščeni med navadne insnektorje in pod tlivizijonalne inšpektorje. Slavni inšpektor Francis bo predaval na šoli o avtomobilih in avtomobilskih nesrečah. Že omenjeni Carrick bo predaval o policijskih primerih na ulici. Če ugrizne reeinio na ulici pes človeka, mora stražnik ugotoviti njegovega lastnika In vložiti ovadbo. če pa ugrizne pismonošo, mora biti kopija ovadbe poslana poštnemu ravnateljstvu. Pri zasledovanju krivca je najmanj 1026 načlr.ov po tem, ali gre za blazneža, biciklista, dimnikarja ali tolovaja. Slušatelji se morajo naučit: hitro	-
telefonirati po policijski voz. ki mora biti sov pri osvobodilnih bojrtiBoteanje. Zem	d|iakonja	aJj
čim prej na določenem kraju. Pri identi-; ljepisite, zgodovinske m narodopisne za-! 4jjakinjamai oziroma uradni
300 poslušalcev tako, da je bila povečana nekdanja kimo-dvorana zasedena do zadnjega kotička. Prvo predavanje je imel g. prof. Šedivy. Pod naslovom »V deželi cvetja in rož« je nas seznanil naj-preje v besedi in sliki s kongresom bi-zantologov, ki se je letos vršil v Sofiji in katerega je poselil izmed šestih Slovencev tudi predavatelj sam. Posebno pohvalno se je izrazil o varnosti in redu, ki sta zavladala ne samo v Sofiji, ampak v vsej državi, odkar je na vladi Kimonov, odločen prijatelj zbližanja in prijateljstva z Jugoslavijo. Potem smo prepotovali s predavateljem vso severno Bolgarijo, bivšo prestolico Vel. Trnovo, rožno dolino, tja do Varne, kraljice črnega morja. Med potjo smo si ogledali življenje seljakov in meščanov, videli smo razne spomenike n. pr. na Šipki, kjer je padlo več desettisoč Turkov in Rusov pri osvobodilnih bojih Bolgarije. Zem
z devetstanovaujsk j hišo, potrebno 160.000. — Gostilno, trgovino, podeželsko, 50.0CO, proda Posredovalnica Maribor, Slovenska ul- 26.	5016
Prodam
Jutri 7. t. m. se bo PRODAJALA TELETINA
po najnižji ceni na stojnici I pri mesarju Partliču na Vod-|| nikoveni trgu.__________5008	1
VINO,
lastnega prideika, v zaprtih steklenicah, 1 liter Dm 10.—, prodaja mlekarna Bcrnhard,! Aleksandrova c. 51.	«1965
KISLO ZELJE
in „Parma«, najbolje kakovosti, priporoča M. Berdajs, Maribor, Vetrinjska 30. 4691
Sobo odda
lepe vzorce in poceni dobite v
Trpinovem bazarju
Oglejte si pred nakupom!
Naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena žena in mama, gospa
Marii« MurSii
v 53. letu včeraj zvečer nenadoma preminula.
Pogreb drage pokojnice bo jutri 7. decembra ob tričetrt na 15. uro iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 8. dec. ob 7. uri v magdalenski cerkvi.
Maribor, dne 6. decembra 1934.
Franc Muršič, mož Marija, hčerka.
fikaciji zločincev ni odločilna podobnost 1 nimivosti je g. predavatelj toimaoil v po-1 cama z vso oskrbo ali brez-s sumljivimi tipi, zabeleženimi v kritni- liudtii besedi in pokazal nad 40 lepih — Stolna ul. 1/1.	5004
Izdaja konzoecii »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelju >" "rednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,