>
Cd Projekti mobilnosti Leonardo
da Vinci: priložnost za usposabljanje ^ učiteljev za delo v novih programih
^ Frančiška Al-Mansour
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana
-H
Novi programi v poklicnem in strokovnem izobraževanju zahtevajo tudi drugačen nacin dela učiteljev, na njihovih pristopih sloni kvaliteta uvajanja in izvajanja novih vsebin. Z uvajanjem novih programov smo morali prevzeti dejavno vlogo pri izvajanju sprememb. Zato so učitelji, ki so poučevali v novih programih, utemeljeno izpostavili potrebo in željo po dodatnem strokovnem usposabljanju. In prav iz teh realnih potreb učiteljskega kadra se je rodila ideja za njihovo usposabljanje v okviru projektov mobilnosti -Leonardo da Vinči, ki ga predstavljamo v prispevku. Učitelji (in dijaki) že vrsto let na partnerskih šolah Finske, Nemčije, Italije, Frančije in Španije pridobivajo uporabna znanja za opravljanje njihovega dela. Mednarodne povezave so dajale in še dajejo učiteljem možnost za širitev njihovih pogledov na učenje in poučevanje, ideje za drugačno poučevanje, razkrivajo jim moderne didaktične pristope ter vzpostavljajo projektno sodelovanje med učitelji in institučijami. Njihovo delo temelji tudi na konkretnih izkušnjah. Ugotavljamo, da so učitelji dobro izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo projekti mobilnosti in izkušnje uporabili za kvalitetno delo v novih programih pokličnega in strokovnega izobraževanja. Ključne besede: mobilnost, novi programi, usposabljanje učiteljev, profesionalni razvoj in ustvarjalnost učiteljev, mednarodno povezovanje in sodelovanje
Uvod
Različni pokliči in mladi, ki so prihajali iz različnih okolij in sredin ter se družili med seboj, so dajali naši šoli in izobraževanju na njej svojevrsten pečat. Pomemben pečat so pustili in prispevali tudi učitelji, o čemer bi lahko pričale različne generačije, saj danes obiskujejo šolo hčere in sinovi, pa tudi že vnuki prvih vajen-čev. Zato lahko nekoč in danes zaposleni na šoli s ponosom gledajo na prehojeno pot. V tem času so se spremenili tako pokliči, materiali in načini, kot tudi pogoji dela. Pokliči določenih profilov so se preselili na druge šole ali izumrli, ostali so se morali posodobiti in prilagoditi novim razmeram, kar je in še terja od učiteljev ne-
VODENJE 2|2013: 127-134
nehno dodatno izobraževanje, tako v stroki, kot tudi na podro cju novih ucnih metod.
S kvalitetnim delom in sodobnim poučevanjem želimo, da dijaki naše šole pri nas razvijejo svojo ustvarjalnost, oblikujejo svojo osebnost in pridobijo potrebna poklicna znanja in veš čine. Zato se povezujemo s podjetji in servisi, da dobimo informacije, kakšen kader potrebujejo, hkrati pa nas seznanjajo z novostmi, ki jih posredujemo dijakom. Tako skušamo s skupnimi mo čmi izobraziti sodoben kader, kakršnega potrebuje trg.
S spremembo pokli cnih standardov ter posledično tudi s spremembo programov izobraževanja se je naša poklicna in strokovna šola med prvimi v Sloveniji znašla pred zahtevno nalogo uvajanja in izvajanja novih programov. Prvi program, ki smo ga izvajali po novih smernicah, je bil uvajalni program avtoserviser in smo ga poskusno izvajali štirje zavodi.
Za sam za cetek k pristopu in oblikovanju izvedbenega kurikula sem oblikovala programski u citeljski zbor, v katerem so bili vsi ucitelji, ki sem jim namenila pomembno vlogo pri izvajanju novega programa. Pred tem sem opravila razgovore z zaposlenimi (imam sreco, da sem zaradi velikega števila zaposlenih imela možnost izbire) in imenovala tiste, za katere sem menila, da bodo zadane naloge opravili strokovno in kvalitetno.
Potrebno je bilo opustiti individualno naravnanost dela ucite-ljev, saj so novi programi poudarjali sodelovanje vseh uciteljev v povezovanju splošnih znanj, strokovnih vsebin in prakticnega dela. Ucitelji so se morali med seboj povezovati, dogovarjati in aktivno sodelovati pri prepletanju in izvajanju novih ucnih vsebin ter poiskati nacine za:
•	interaktivnost in dogovarjanje,
•	ustvarjalnost in skupno reševanje problemov,
•	opredeljevanje aktivnosti in vlogo posameznika,
•	fleksibilnost in
•	podporo iniciativnosti posameznika.
Prav poseben izziv je bilo dogovarjanje z delodajalci glede odprtega dela kurikula. Potrebno pa je bilo tudi organizacijsko opredeliti delo programskih uciteljskih zborov, ki so morali nacrtovati, usklajevati in pripravljati vsebine splošnoizobraževalnih predmetov ter strokovnih modulov.
Ob tem pa smo se zavedali, da ne »izumljamo tople vode«, saj bomo delali po že utecenem skandinavskem modelu izobraževa-
nja, ki smo ga spoznali v projektu mobilnosti in smo ga lahko uporabili pri oblikovanju novih izobraževalnih programov.
V tistem obdobju smo namrec na posvetu cMEPius-a (Slovenska nacionalna agencija za izvajanje programa Vseživljenjsko učenje, v nadaljevanju na), spoznali njihove projekte. V predstavitvi je bila poudarjena mobilnost uciteljev in dijakov v okviru projektov Leonardo da Vinci. Na podlagi tega razgovora (in morda predvsem zaradi njega) je bila na šoli imenovana projektna skupina, ki je sledila razpisom na ter prijavila prvi projekt Strokovno usposabljanje uciteljev za poucevanje v novem izobraževalnem programu avtoserviser.
Projekt mobilnost uciteljev
Namen našega prvega projekta je bilo enotedensko usposabljanje uciteljev naše šole na Finskem, kjer smo se povezali z ucitelji partnerskih institucij, ki imajo znanja ter izkušnje s poucevanjem v programih avtoremontne stroke, ter tako doseci izmenjavo znanj, spretnosti, izkušenj, metod in praks na podrocju poklicnega izobraževanja. Izbira gostujoce države in njihovih partnerjev je temeljila na strokovni odlocitvi, saj je Finska država, ki je v evropskem izobraževalnem programu oblikovala strokovno-poklicne temelje in kompetence za izvajanje izobraževalnega programa avtoserviser.
Prvi projekt mobilnosti uciteljev je potekal od 1.6. 2005 do 30. 11. 2006 na finskih šolah v mestih Mikkeli in Tampere. Usposabljanja se je udeležilo 20 naših uciteljev, od tega 14 uciteljev stroke in 6 uciteljev splošnih predmetov.
Nacrt mobilnosti in sama izvedba usposabljanja uciteljev v okviru projekta Leonardo da Vinci je vkljucevala:
•	iskanje partnerskih šol,
•	oblikovanje dveh skupin uciteljev (naloga ravnateljice), ki se bodo udeležili usposabljanja,
•	priprave na potovanje (organizacija potovanj in nastanitev, predstavitev Slovenije in šole, priložnostna darila),
•	strokovne, kulturne, zgodovinske in jezikovne priprave uciteljev (srecanja uciteljev, kjer se je razpravljalo o strokovnih izhodišcih programa, o državi gostiteljici s predstavitvijo šol in podjetij ter o finskem šolskem sistemu),
•	usposabljanje uciteljev na partnerskih šolah in pri njihovih delodajalcih,
•	refleksije učiteljev na osebni ravni in oblikovanje skupnih mnenj,
•	predstavitev pridobljenih izkušenj ostalim na šoli in
•	prenos novih znanj v naš šolski prostor.
Naše prve izkušnje
Prvega usposabljanja na šoli v Mikkeliju se nas je jeseni 2005 udeležilo deset u čiteljev, od tega sedem u čiteljev stroke in trije u čitelji splošnih predmetov. Vsi smo na Finsko potovali prvi č, nekateri pa sploh prvič z letalom. Iz Brnika smo preko Frankfurta potovali do Helsinkov, kjer smo najeli dva avtomobila in krenili proti severu do 200 km oddaljenega mesta Mikkeli. Imeli smo sre čo z vremenom, saj so s son čem obsijana finska jezera, v katerih so se kakor v ogledalu odsevala okoliška drevesa, resni čno čudovita. Vse nas je prevzemalo pričakovanje neznanega, zato smo zve čer ob prihodu v hotel še dolgo razpravljali.
Naslednje jutro so nas gostitelji prišli iskat v hotel ter nas peljali najprej na matično šolo, kjer se izvaja splošni del njihovih programov in kjer nas je čakal ravnatelj z njihovo projektno ekipo. Predstavili so nam šolo, njihove izobraževalne programe ter njihov na čin dela pri izvajanju vsebin splošnih predmetov in strokovnih modulov. Popeljali so nas skozi nekatere u čilniče ter nam predstavili na čin dela z manj uspešnimi dijaki in odraslimi udeležen či izobraževanja.
Vse naslednje dni smo dopoldneve preživeli na šoli, v njihovih delavničah ali pri delodajalčih, ob popoldnevih so nam razkazovali znamenitosti njihovih mest, ve čeri pa so bili namenjeni refleksiji na dnevne dogodke (predvsem kaj smo spoznali in videli, kaj bi prenesli v naš šolski prostor ter kaj nam ni bilo vše č).
Našiu čitelji so na fiinskih šolah, kjer izvajajo sorodne programe, spoznali njihov na čin dela, povezovanje teoretičnih znanj in praktičnega dela pri pouku, medpredmetno povezovanje in delo v skupinah. Spoznali so pomembnost individualnega dela z dijaki ter medsebojnih odnosov. Ugotovili so tudi pomembnost ikt za poučevanje ter uporabo učil in gradiv, ki jih (lahko) pripravi učitelj sam.
Prek partnerskih srednjih šol smo spoznali tudi del njihove mreže so čialnih partnerjev in podjetij, kjer dijaki opravljajo delovno prakso oziroma usposabljanje. Pri tem smo sledili na čional-nim prioritetam po usposabljanju mentorjev v ustreznih podjetjih.
S primerjavo strokovnoteoreti čnih in prakti čnih izkušenj in do-
sežkov finskega izobraževanja na eni strani in lastnih izkušenj in potreb slovenskega trga dela na drugi strani so naši učitelji kasneje doma pri svojem delu bistveno uspešneje oblikovali cilje in temelje za izvajanje tega programa za lokalne, regionalne, sektorske in nacionalne potrebe v Sloveniji.
V	okviru mobilnosti so učitelji spoznali tudi specifične didaktične in pedagoške pristope in metode ter oblike dela z dijaki. Posebno pozornost so namenili tudi izmenjavi izkušenj s finskimi učitelji na področju dela z dijaki s posebnimi potrebami. Zelo pomembno pa je, da so naši učitelji v okviru mobilnosti lahko:
•	našli odgovore na individualna, spečifična vprašanja v zvezi z njihovim pedagoškim in strokovnim delom;
•	spoznali možnost za vključevanje odraslih udeleženčev izobraževanja v pouk in delo z rednimi dijaki;
•	krepili znanja pogovornega tujega jezika (tečaje angleškega in nemškega jezika smo organizirali na šoli);
•	spoznali pristope za evalvačijo kvalitativnih izboljšav pouka in prakse dijakov;
•	po vrnitvi domov v svoje delo uvajali moderne didaktične pristope poučevanja, uporabe ikt ter nove metode dela;
•	obogatili svoje strokovno znanje, veščine in kompetenče;
•	vzpostavili medsebojno projektno sodelovanje in sodelovanje z učitelji iz institučij, ki so jih spoznali ter
•	širili mrežo mednarodnega sodelovanja.
V	okviru projektov mobilnosti je bilo v nadaljevanju organiziranih še sedem obiskov. Različne skupine učiteljev so preko projektov obiskale tudi druge šole na Finskem (Lahti, Tampere in Jer-venpaa), v Nemčiji, Italiji, Frančiji, Angliji, Irski, Portugalski in Španiji.
Rezultati/ucinki za udeležence
Realizačija čiljev projekta predstavlja dodano vrednost pri usposobljenosti učiteljev v smislu obogatitve transfera znanja in izkušenj, ki ga oblikujejo učitelji z mednarodnimi izmenjavami v tem projektu. S projektom smo dosegli želeno aplikačijo mednarodnih izkušenj in novega znanja učiteljev v slovenski šolski prostor ter tako povečali poklično in strokovno usposobljenost vključenih učiteljev.
S projektom »mobilnost učiteljev« smo dosegli tudi naslednje, splošnejše u činke:
•	učitelji so pridobivali nove izkušnje in sposobnosti, ki jih je narekovalo inovativno uvajanje novega programa v slovenski šolski prostor;
•	učitelji so usvajali kompetence in veš čine za vzpostavljanje in krepitev mednarodne izmenjave znanj, spretnosti, izkušenj, metod in praks na podro čju pokličnega izobraževanja v kontekstu potreb, ki jih dolo ča razvoj evropskega trga delovne sile;
•	učiteljem je bil omogo čen dostop do stalnega pokličnega izobraževanja in vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja z namenom razvijanja in pove čanja kakovosti njihove pokli čne in strokovne prilagodljivosti pri organiza čijskih in pedagoško-didaktičnih spremembah v povezavi z novimi izobraževalnimi programi;
•	vzpostavilo se je projektno mednarodno sodelovanje med u čitelji in institu čijami;
•	pospešilo se je mednarodno sodelovanje med učitelji vseh sodelujo čih šol in v nadaljevanju tudi med šolami, ki smo jih vključili v nove projekte mobilnosti za izobraževanje za nove pokliče (avtokaroserist, mehatronik operater, logistični tehnik, ustvarjalka modnih obla čil, izdelovalka obla čil).
Šolski projektni tim za mednarodne projekte si je skupaj z vodstvom šole zastavil tudi ključni čilj, kako preko projektov mobilnosti motivirati učitelje za sprejemanje številnih novosti v pro česu posodabljanja in prilagajanja slovenskega šolskega sistema evropskim prioritetam in razvoju evropskega trga delovne sile. V fazi izvajanja projektov in tudi po njihovem zaključku ugotavljamo, da je bil to eden izmed zelo pomembnih čiljev. U čitelji so mobilnost sprejeli tudi kot obliko nagrade za njihovo požrtvovalno izobraževalno delo, kar je pozitivno vplivalo na njihovo pripravljenost in motiviranost za sodelovanje pri najrazli čnejših oblikah projektnega dela in dejavnosti na šoli.
Drugi učinki projektov mobilnosti v programu Leonardo da Vinci
Omeniti velja, da so bili v času izvajanja in tudi po kon čanju posameznih projektov doseženi tudi številni drugi čilji in rezultati. Izpostavila bi slede če:
•	učitelji permanentno vključujejo z mobilnostjo pridobljene izkušnje, spretnosti in metode ter oblike dela v svoje redno izobraževalno delo, znajo dijakom predstaviti most med delom v šoli in v podjetju ter znajo svoje strokovno delo potrjevati tudi s primerjavo s finskimi in drugimi primerljivimi programi, ki so jih spoznali v okviru mobilnosti;
•	projektne dosežke in rezultate iz projektov mobilnosti uspešno uporabljajo pri sodelovanju kot partnerji v projektih Leonardo da Vinci - prenos inovacij (plime, simpl);
•	z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo koordinatorstvo projektov mobilnosti v programu Leonardo da Vinci nadgradili s partnerskim sodelovanjem v projektih prenosa inovacij s številnimi sodelujocimi evropskimi državami;
•	mobilnost uciteljev smo razširili še na mobilnost dijakov vseh naših programov in tako še dodatno poglobili sodelovanje s partnerskimi šolami (tudi oni nam že pošiljajo dijake na usposabljanje na našo šolo in v podjetja, s katerimi naša šola sodeluje);
•	izkušnje projektov Leonardo da Vinci smo na nivoju bilateralnega projektnega sodelovanja prenesli na sorodne šole v Srbiji (Kragujevac), Makedoniji (asuc, Skopje) in na Hrvaškem (Osijek);
•	uspeli smo oblikovati številne ideje za nove izobraževalne vsebine, prakse, vešcine in kompetence ter za nove oblike organizacije našega dela.
Zaključek
S projekti v okviru programa »Leonardo da Vinci-mobilnost uciteljev« se je zacela mednarodna in nacionalna projektna »prenova« na šoli, saj se število projektov iz leta v leto povecuje. Povecali sta se tudi ugled in prepoznavnost šole tako v slovenskem kot tudi v evropskem prostoru.
Vecletno vztrajno in zavzeto delo clanov šolskega projektnega tima je bilo v šolskem letu 2007/08 prepoznano zaradi odlicne projektne vizije in želje po realizaciji potreb in idej uciteljev in dijakov šole, ki jih narekujejo aktualne razmere v šolskem, gospodarskem in socialnem okolju ter na trgu delovne sile. Zagnano delo šolskega projektnega tima za mednarodne projekte je bilo nagrajeno z najuglednejšo nacionalno in mednarodno nagrado na podrocju mednarodnih projektov:
•	z na cionalno nagrado Jabolko kakovosti za projekt v okviru programa Leonardo da Vin ci - mobilnost u citeljev z naslovom »Usposabljanje uciteljev v programu avtoserviser«, ki smo jo prejeli v mesecu novembru 2007 ter
•	z Evropsko nagrado kakovosti projekta v programu Leonardo da Vinci - mobilnost uciteljev z naslovom »Evropsko primerljivi pristopi poucevanja v novem izobraževalnem programu mehatronik operater«, ki smo jo prejeli junija 2008.
Danes sodelujemo s 23 šolami iz držav eu (Finska, Estonija, Nemcija, Francija, Italija, Španija in Nizozemska) ter izven nje (Hrvaška, Srbija, Makedonija in Bosna in Hercegovina), kontaktne povezave za morebitne nove projekte pa imamo še s štirimi drugimi državami in njihovimi šolami (Slovaška, Romunija, Turcija in Madžarska).
Mednarodno povezovanje in sodelovanje tako uciteljev kot dijakov v okviru razlicnih projektov daje šoli svojevrsten pecat ter pozitivno vpliva na profesionalni razvoj vsakega posameznika, na njegovo ustvarjalnost in razvoj njegovih poklicnih in strokovnih kompetenc.
Zato s ponosom gledamo na prehojeno pot in nadaljujemo z usposabljanjem uciteljev v okviru projektov mobilnosti ter skupaj z našimi partnerskimi šolami v okviru mednarodnih projektov oblikujemo vizijo našega dela.
Opomba
Naše delo in skupni projekti so dokumentirani in navedeni na spletnih straneh cmepius (http://www.cmepius.si/vzu/leonardo .aspx), v letnem delovnem nacrtu Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad (http://www.s-spssb.lj.edus.si/index.php?option= com_docman&task=cat_view&gid=23&Itemid=i7) ter v Nacrtovanju dela partnerskih šol (asuc, Makedonija in Poli-tehnicke škole Kragujevac, Srbija).
■ Franciška Al-Mansour je ravnateljica na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad-Ljubljana. fani.al-mansour@guest.arnes.si
Lilijana Bele Motivation and Leadership of Older Primary School Teachers for Professional Learning
The article presents my approach to redirecting the beliefs of older teachers who have at a key stage in their careers and at a time of introduction of certain changes in the education system become less interested in professional training. I focused my efforts predominantly on attempting to tackle certain factors at our school that were the primary reasons behind the state of affairs - namely age and length of service and placement in the highest pay grades or titles. An in-depth research was made in the theory of learning, motivation, career development and its phases and the competences that modern society expects or demands from active primary school teachers. A short internal poll was carried out along with individual discussions with employees to create an accurate image of the state of affairs in our school. Without any particular announcement I planned the education process for the coming three years in such a way as to include content that could aid in remedying the situation, particularly incite motivation, bring closer the execution of education and provide benefits to those who cared for their professional development (support and rewarding). After five years I have established that evident positive shifts have occurred with most teachers in the school. There however remain three (even older) teachers who did not join in with the majority and remain (even more) bitterly waiting for their retirement.
Keywords: motivation, training and learning, older primary school
teachers, career vodenje 2I2013: 107-126
Franciska Leonardo da Vinci Mobility Projects: Opportunity Al-Mansour for Training Teachers for Work in New Programmes
New programs in professional training and education demand a different way of work from teachers and the quality of introduction and implementation of new content relies on their approaches. The introduction of new programmes has required us to adopt an active role in the implementation of changes. Teachers involved in teaching new programmes rightfully voiced a need and wish for additional professional training. These very real needs of the teaching staff gave rise to the idea for their training within the framework of the Leonardo Da Vinci mobility projects, which are presented in the article. Teachers (and students) have for a number of years now gained useful knowledge for the performance of their work at partner schools in Finland, Germany, Italy, France and Spain. International connections have given and continue to give teachers opportunities for expanding their views on teaching and learning, provide ideas for different practices, reveal
modern didactic approaches and establish project cooperation among teachers and institutions. Their work is also based on actual experience. We have seen that teachers took advantage of the opportunities offered to them by mobility projects and applied their experience to quality work in new programmes of professional education and training.
Keywords: mobility, new programs, teacher training, professional development and creativity of teachers, international cooperation
VQDENJE 2|2013: 127-134
Violeta Vodlan Promotion of Health at Work at the Marija Vera Primary School
The work environment has many positive effects on individuals, but work and the work environment may also have a negative influence on workers and their health. At the same time the workplace can be used as a place for learning the skills of healthy living and taking an active part in the improvement of conditions for healthy and safe work. The main goal of promoting health is to improve health, thereby also improving the quality of life and work. The article presents the programme of promotion of health among workers of the Marija Vera primary school. Many changes need to be implemented in the work environment, by students and their parents to improve the health of employees. Yet even more needs to be done by the employees themselves. We are aware of the fact that employees are our priority and no expenses can be spared in the care of their health, safety and well-being at the workplace. After all, only a healthy and content teacher can successfully work with students.
Keywords: school, teachers, sick leave, absentism, promotion of health at work, work environment
VQDENJE 2|2013: 135-144