Sveti Viktorin, škof Ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec. Njegovo življenje in delovanje na podlagi najstarejših virov in po najnovejših pripomočkih spisal d r. Mihael Napotnik, c. kr. dvorni kapelan, kn. šk. konsistorijalni svetovalec lavantski, ravnateij c. kr. zavoda za višjo vzgojo duhovnikov pri sv. Avgustinu na Dunaji. Odobril prečastiti knezonadškoflji ordinar.jat Dunajski. Na Dunaji, 1888, založil pisatelj — natisnil A. Keiss. Bukve, ki jib aazaaaimo duea aašim bralcem,' so učene ia so pisaae le boij za učeae bralce. Po pravem torej aiso za to, da se govori o njib v teh listib, veadar pa upamo, da bodo bralci teh vratic veseli ter jih radi prebrali do koaca. Za to imamo dvoje, troje uzrokov. Mož namreč, o katerem je v bukvab govorjeBJe, je bil aaš, t. j. sv. Viktoria je živel kedaj na aaših, slov. tleb, v atarodavaem Ptuji in torej aaa miče gotovo vse, kar nam pove kaj več o ajem, kakor nam je bilo doslej zBano. Za tem pa je tudi g. pisatelj naš, imeaitea duhovaik naše škofije in pa rojak Koajiški. Kaj bi uam torej ajegovo delo ne bilo ljubo! Kar pa še potlej — vaaj v Baših očeb — potegue višje, je to, da ao cele bukve pisaae sloveaski in jim še, kolikor nam je zaaao, ni predaice v uobeBem jeziku. Preučeui g. dr. Napotaik je prvi, ki je marljivo zbral vse, kar se je le kje kedaj o sv. škofu piaalo ter lepo vredil v bukve, ki štejo dobrib 280 straai velike osmerke. Svoje bukve deli g. piaatelj v dva dela. V prvi del je dejal poročila razuih pisateljev o sv. Viktoriau. str. 1—170, v drugem pa opisuje sam življeBJe sv. škofa, str. 171—278. Največ truda mu je pač prizadejalo zbiraaje in primerjaaje razaih poročil; kakor ao raztreseaa po vaeh krajih, tako so tudi piaaaa skorej v vseh jezicih. Na prvo mesto ae ve, da stavi g. pisatelj poročila slov. pisateljev. Nje iiavede v svojih bukvah aa 1. do 11. straai ia teh je v vsem 7. Za temi navede potlej poročila pisateljev, ki govore v svojih delih poaebej o Štajarskem ia imajo v njib več ali maaj tudi kaj o sv. Viktoriau. Tacih je 10 in Bjih poročila stojtš v Baših bukvah od 11. do 29. straai. S poročili 20 tujih pisateljev, kateri so kaj o sv. škofu v svojih delih omeBili, skleae g. dvorai kapelaa vrato Bovejših pisateljev. Le-ta poročila so sicer važaa za naše bukve, toda dolgo ae tako, kakor poročila starejšib. pisateljev, katerib našteje potem g. pisatelj 29 na straaeh 40—170. V vrati teh velevažaih poročil pa gre poročilu sv. flijeronima prvo mesto ia je le-to, če gre za pravo, ediao tisto, ki odločuje v vprašaaji, kaj velja reči o apisih, ki so prišli iz peresa sv. Viktoriua. Isto poročilo sv. Hijeroaima ali bolje rečemo, iata poročila, kajti Hijeroaim govori ua večih mestih o Bašem škofu, ao odločilaa pri vpraaanji, kje da je sv. Viktoriau tekla in iztekla ait življeaja. Po le-teh pa je sv. škof umrl na Ptuji, ,,PetabioaeB8is episcopua" ia sicer venčaa 8 krono mučeaca, ,,martyrio coronatus". Za sv. Hijeroaimom pa gre potlej Bajvečja hvala fraacoskemu učeajaku, Jeaau de Lauuoy (1603—1678) v zadevi av. Viktoriaa. Le-ta je izdal leta 1653 dve razpravi o sv. Viktoriau ter dokazuje v ajih, da sv. ViktoriB ai bil škof v fraacoakem Poitiersu, ampak v paaoaskem Ptuji, potem pa aavaja še 4 druge Viktoriae, čea, da ne gre zameajati z ajirni sv. Viktoriua, škofa na Ptuji. Jasai dokazi tega moža so izdali ter so ae k malu vsi pisatelji potlej poprijeli ajegove misli. Vsled tega pa aodimo, da pritrdi g. dr. Napotaiku vsak bralec v tem, da je v BJegovi kajigi aataačeu pouatis Lauaoy-jevih razprav prav ua svojem mestu. V drugem delu nam podaja goap. piaatelj življeajepis sv. Viktorina ia opisuje nam aajprej ajegovo življeaje ia potlej ajegovo mučeništvo, atr. 171 —187. Zatem pa se naai kaže sv. Viktoria kot cerkveui pisatelj ter ae raztolmači sodba sv. Hijeroaima o spisih ajegovih. Le-teh je nekaj v resuici iz njegove roke, o Bekaterih pa ae dvomi, so-li ujegovi ali pa Biao ia aekaj drugih se po krivem podtika av. Viktoriau, str. 182—218. Razaodba o tem ni lehka ia zato si gredo učeajaki v tem precej križem. Mi si ae upamo reči, da obvelja pri vseh g. dr. Napotuika razsodba ali toliko smemo reči, da aavaja za avojo aodbo ali več ali manj tehtaib dokazov ia ae bode lebko, da mu jib. kdo ovrže do cela. To pa je gotovo, da se v maraikaterem bralci, kedar prečita njegovo kajigo do koaca, vzbudi resaa želja, aaj dobi čem prej, tem bolje v roke apise sv. Viktoriaa. Iz ajih si napravi človek aajležje sam svojo sodbo, razprave drugib. ao mu v tem pač ljuba pomoč, a težko, da ga privede katera, Baj bi bila še tako jasaa ia glasaa, do popolaega prepričauja. Memo gredoč Baj omeaimo, da ae aam izraza ^resaičai j'b Bereaaičai apiai" Be zdita prava, ker je lehko dvomljivo, kaj da pomenita. G. dr. NapotBik zagovarja meujeBJe, da je bil sv. Viktoria kilijaat, t. j. da je učil, da si ustanovi še kedaj Kristua kraljestvo n& zemlji iz svojih izvoljeaih ter da trpi le-to, polao dubovBib radosti, 1000 let, predao bode koaec sveta, ali zato sv. škof ni, da bi ga stavil človek med krivoverce. Oboje je prav, kajti to je sicer gotovo, da je tak Bauk kriv, ali av. cerkev ga še ni bila, vsaj do dobe sv. Viktoriaa, javao zavrgla, atr. 218—224. Da je av. Viktoria uaeto braail sv. cerkev zoper krive vere, katerib je bilo v tisti dobi več ia vmes jako aevarBih, to nam razjasBJuje g. doktor v posebBem oddelku svoje kujige, str. 224—228. Na to pa še aavede rimske cesarje, papeže m cerkveBe piaatelje iz dobe sv. škofa iu to iz namena, naj ae ležje razumeje življenje in delovaaje sv. mučeaca, str. 229—236. Ker gredo spisi av. Viktoriaa aajbolj aa to, da ia kako se sv. pismo prav razlaga, zato se lehko umeje, da so sila važai glede aa sv. pismo ia sploh na nauke sv. vere. To tudi g. pisatelj aaše knjige povdarja ia razkazuje na straai 236—254 iz spisov sv. škofa. Na to še govori o čeačeaji ia o sv. ostaakih Ptujskega mučenca, atr. 254—262, ter pojasBJuje najaovejši spis o življenji av. Viktoriua iz pereaa Viljema van Hooff. Le-ta se peča sicer na vae atraai s tem, kar se tiče življeaja sv. škofa, nič pa se ne ozira aa apise sv. Viktoriaa. Da to Baaemu uaetemu raziakovalcu ai po volji, pač ni težko, da človek ugaae, str. 262—272. Na koaci svoje kajige, str. 272—278, še razpravlja učeai g. doktor o rokopisib ia izdavah slovstveaih del sv. Viktoriaa. Rokopisa sta še sedaj dva, edea razprave sv. škofa ,,o vstvarjeBJi aveta", drugi pa ajegovih ns_olij za skrivaostao razodetje" sv. ap. Jaaeza. Nekaj več pa je izdav zgoreajih dveb del, potem komentarja k ,,skrivaemu razodetju" ia aekaterib pesmi sv. mučeaca. To je blizu vsebiaa zaaimive uaše kajige in vidi se ji v prvem bipu, da obsega vae, karkoli je kje v zvezi s sv. Viktoriaom. Njej je kos le izredaa marljivost, taka, kakor je lastaa učenemu g. dr. Napotaiku ia pa Bavduaeaje za stvar, katero razpravlja. Le-to pa se kaže tudi v obliki, v beaedi aaše knjige in če je v celi kajigi kaj, kar ae dopade bralcu, tega je krivo isto veliko navdušeaje, a kateriai g. pisatelj razrešuje celo vprašaaje o sv. Viktorinu. Beseda v aaši kujigi je lepa, izbraua ia tiakovne pomote, katerib je v ajej več, kakor je g. pisatelju ljubo, še ji aiao preveč na kvar. V celem pa je g. doktor izvršil lepo delo in je v resnici kraaao vezilo Nj. ekscelenciji, mil. kuezoškofu za ujih zlato sv. mešo. Ni dvoma. da aajde pri svojib bralcih splošaje pripozaaaje. V Mariboru koacem avguata 1888. Dr. Mlakar.