večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov oh 15. uri zveeer.
Uredništvo ln upravnlštvo: Kolodvorske ulico s te v. 15. — X urednikom 30 moro govoriti vsak dan od 11- do 12. uro. Rokopisi so no vra&ajo, ljanji dogo se nopust. — Velja za Ljubljano v upravnistvu: za colo leto 6 gld., za pol lota S gld., sa četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesoo 60 kr., po ja ov na
leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrt lota 2 gld. 60 kr. in za jodon mesec 86 kr.
Inseratl: Šoststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom po.iav-dom volja mosočno 9 kr. voč. Po poiti velja aa oelo
Štev. 119.
V Ljubljani v četrtek, 28. maja 1885.
Tečaj II.
Pariški nemiri.
Pod srečnimi avspicijami stopil je Brisson na vladno krmilo. Komaj da je bilo palo prejšnje ministerstvo vsled dogodkov ob kitajski meji, uže se je zjasnilo nebo in Kitajska, dasi skoro zmago-nosna Francoski nasproti, umaknila se je tisti tre-notek, ko se je v Parizu sestavljalo novo mini-sterstvo, prostovoljno iz bojnega pozorišča. Ves svet pozdravljal je ta dogodek kot dobro znamenje za Brissonovo vlado. Tedaj pač nikdo slutil ni, da zna nastati nevarnost zanj drugje, da zna priti celč v glavnem mestu ponosne ljudovlade do dogodkov, ki so, če ne uže pogubonosni, a gotovo zelč neprijetni za vsako vlado.
Dnč 24. maja leta 1871 potolčena je bila v Parizu tolpa vsemu državljanskemu redu sovražnih anarhistov. Lepo se je od tistega časa razvijala francoska ljudovlada. Da-si oslabljena po dolgotrajni vojni, skoro uničena po brezštevilnih zgubah, Ponižana v prah po slavnih zmagah mogočnega sovražnika, posrečilo se je modrim možem, ki so od tistega časa sem dobili v roke vladno krmilo, v malih letih izbrisati vse nasledke krvave in uničujoče vojske. Kar bi nobeni drugi državi sveta ne bilo mogoče, dosegla je Francija v kratkem času. Milijarde plačala je zmagonosnemu sosedu, a še ji je preostajalo toliko sredstev, da je celo državo spremenila v jednotno trdnjavo, da se je vznova oborožila in sicer tako, kakor ni bila oborožena nikdar popred.
V	kratkih devetih letih zavzela je Francija zopet skoro isto častno mesto med evropskimi velevlastmi, kakor poprej. In če je videti zadnji
čas, kakor bi srce Evrope bilo res v Berolinu, je to najbolji dokaz, kako veljavo ima francoska ljudovlada, da se tudi mogočna Nemčija na vso moč prizadeva, potolažiti srd svoje sosede ter pridobiti jo za prijateljsko zvezo. Isto tako, kakor na zunaj, razvijala se je francoska ljudovlada tudi na znotraj. Kakor bi čuvala nad njo posebna roka, odstranjevala se je jedua zapreka za drugo, ki jo
volilna pravica tako zlorabi, da se s tako nevrednimi sredstvi bori za svoja načela. Ne da se tajiti, da so zakleti nasprotniki francoske ljudovlade ponižali se do onih zavrženih elementov v človeški družbi, kojim ni nič svetega, ki imajo k večem kaj pridobiti, izgubiti gotovo ničesai, in ki so v obupnosti svoji pripravljeni za vsako še tako nevredno podjetje. Da bi te poulične druhali za-
je ovirala začetkom v razvijanji. Tim bolj osupne mogle s svojo močjo resno v nevar^ P"P človeka dogodek, o kojem se poroča z dnč 24ega	državo, o tem	so tudi oni	ki se takih^redstev
maja t. 1. iz Pariza. To ni bil več navadni po-	poslužujejo, do	dobrega prepiičam.	Anekaj dru-
ulični izgred, to je bil uže boj v pravem pomenu	zega imajo pri	tem v očeh.	Volitve,	se b'lž«®» “
besede. Nad osemdeset oseb bilo je bolj ali manj hud6	prelivanje kivi,	ki so ga sami	prouzio	i 1,
ranjenih. Ni li redarstvo pri tem nekoliko preko- hočejo zoper sedanjo vladno sistemo ter na ta način račilo svojih mej, se ne da določiti. Vender dalo bi krepčati svojo stranko. Da bi se jim posre 1 o, P° se sklopati, da se to ni zgodilo. Kajti policija pustila poti dospeti v kratkem do zaže jenega smo la, je navzlic vsemu demonstrovanju razsajajoče tolpe pač ni strahu, a ravno na Fiancoskem, jer so toliko časa pri miru, dokler se niso razvile med večkrat tudi nemogoče stvari mogoče, bode skrbno divjim krikom rudeče zastave ter zasadile na gro-1 v očeh obdržati skrivno rovanje vseh nasprotnikov bčh pred štirinajstimi leti na ta dan padlih anar- sedanjih razmer.
histov. Da je redarstvo na to postopalo z vso en- * Brezdvojno pa je temu dogodku iskati uzroka eržijo, bilo je gotovo na mestu. Vsako rahločutje tudi v tem, da je Brisson precej od začetka svo-od strani vladnih organov tem brezumnim četam jega nastopa nekoliko preveč upogibljivega m nasproti, znalo bi bilo privesti še do večjih zmeš- prijaznega kazal se tudi ekstremnim strankam na-njav, in francoski ljudovladi mora se le čestitati, J sproti. To je bila slabost, kateie se mu bo zne-da si je znala s tako odločnostjo ohraniti dose- biti. Krvavi ta dogodek prepričati ga, mora, da se danjo svojo veljavo.	j nekateri elementi sploh ne dajo piidobiti za se-
Neko vprašanje pa se usiluje človeku pri vsem danjo vlado in mogel se bode odločneje nasloniti nem. Zakaj so anarhistični elementi ravno sedaj na odkritosrčne prijatelje o stoječi lazmer. o upali si s tako močjo na dan? Vzroki so pač raz- storiti bode moral zlasti sedaj, ko se imajo vršiti ični. Premisliti je prvič, da se bližajo volitve, in nove volitve. Paktirati z anarhisti in nihilisti ne ne bodemo se motili, ako trdimo, da stoj d za temi sme nobena vlada, bodi si v monarhiji, bodi si v .aztrganimi in razdrapanimi prikaznimi vsi drugi republiki. Ljudje, ki jim zločin, kakor umor in možje. Žal, da se po celi Evropi svobodomiselna požig, nikakor ne teži vesti, ne morejo nikdar
Listek.
Demantne jame v južni Afriki.
Kimberley, sloveče mesto demantov v južni Afriki, bil je še pred nekaj let neznatno selo. Slučajno našli so potem v okolici divjaki, kupče-Valci in otroci pogostem svitlobleščeče kamene, ki 80 bili spoznani demantim in le-ti privabili so tjh Jožico srečolovcev iz vseh dežela in narodov. ae	slehern	le iskal, kajti demanti našli so
strbŠkoI>OVrŠJi brez kacega trucla
in brez mnogih
hiož °V’	0	s0 s* nef£ateri res kaJ urn0 P1'0"
enJa nabrali. Svet, kjer je ležal ta zavidani . s'-0ri prodajal se je iz početka za smešne svo ,.Ce> a kmalu zadobil je vrednost milijonov
fjjon,
in mi
tt0v- Izza teh prvih časov pripovedujejo se Vsakovrstni čudesni dogodki, kakeršni so se vršili fakisto i v druzih jednacih krajih, v Avstraliji in Kaliforniji. A dobro redarstvo in stroge postave at-Orile so tu naposled red, in produkti prve tako zvane kimberleyske jame bili so gorostasni — njeni demanti prepluli so Evropo, kamor jih je Pripotovalo do sedaj več kot za 1500 milijonov frankov.
A poslednje čase so se - tako poroča no-| Po sreči našli so na druzih bližnjih krajih
veiši notovalec - razmere očividno obrnile na nova ležišča demantov, katera so se na podlagi do
slabše. Dosti biva ondukaj osob, ki so premogle sedaj pridobljenih, dragih izkušenj ojši in ura-boliše dni milijone, a sedaj — klatijo se okolo nejše vporabila.
vničene do tal roteč se in preklinjajoč	britko	Mesto,	koje tako	hlastno po bogastvu nje,
usodo Sleherni posadil	je svoje imetje v	akcije,	gotovo tudi	nima dovelj časa mislit, na zdravstvena
kajti pridobitki podjetja	rasli so od dud do d„ J	sredstva, in	Kimberla,	b. je dom m..pravognje-
ne le na listih, ampak vidcde, po obilici izkopanih zdo rumene imzlice in koza.	J
krasnih in cenljivih demantov. Delnice, ki se po- je res marsikaj zboljšalo. Voda dovaža se M,in,c
sime dandanes k večem na 800 frankov, vzdrža- reke z mogočnimi parnimi stroji in vsestianske
vate so e na denarnem trgu v vrtoglavi visočini kupčijske zveze zlajšujejo uvažo svežih m zdravih vate so se	. ankov; vgaj ^ ^ g.	-n ^ sme se uže .menovati moderno in
ondai tudi te mislil, da nepričakovana nezgoda v solidno pristališče. Tem pOteni ne a o se je tudi kratkem vso jamo zasuje. A nezgoda bila je ne- nezdravo bivanje m marsikateu zamore sedaj po-zabranljiva	kajti prstena stena, ki se dvigaI šteno in mirno napravljati bogate kupčije. Prejšnje
navoik čez 500 čevljev, ne vzdrži se mirno, čase to pač ni prišlo ničemur na misel; sleherna
ampak vedno in vedno spodrkuje, in tem načinom stvarica stala je grozno in marsikaj se tudi za zgrudil se je nekega dnč celi rob. Uničenim pod- dragi denar m dobi o.
jetnikom ostali so sicer	demanti v globini,	a krila	Dočim	se tudi se	dandanes v Kimberleyi za-
sta jih šuta in skalovje v izmerji milijonov kubič- htevajo visoke cene za potratnostne stvari, za sa-nih čevljev. Odstranjenje	te mase	in delo zopet	devje in sočivje, je trg vender	omišljen z vsem
takorekoč iz nova začeti,	stalo bi	nove neštete	in vsakedanje potrebščine niso	ravno piediage.
svote in našlo se jih je tudi dokaj, ki so žrtvo- IIotčli so dobri in čestokrat prenapolnjeni. Kosite vali zaduje novce. A podrski jeli	so se ponav-	opravlja se v naglici, ker množina gostov ima čez
ljati in daljno iskanje in	rovenje	moralo so je	glavo nujnega kupčijskega posla.	Posebno pogosti
prenehati.	so kupci neobdelanih, sirovih demantov, in rado-
biti trdni stebri kake države. Napačno je tedaj, ako se kaka vlada prizadeva, pridobiti tudi take elemente za se. Gotovo bode tudi francoski ljudo-vladi služilo bolj v prospeh, ako se združi z drugimi evropskimi državami v zatiranje vseh rušiteljev državnega reda, nego da bi skušala z njih pomočjo vtrditi svoj obstanek.
Volitve na Koroškem.
„Mir“ razglaša gled6 bodočih volitev za državni zbor koroškim Slovencem naslednji oklic: Korošci!
V	kratkem bote volili poslance za državni zbor na Dunaji. Volili jih bote za šest let, zato glejte, da izvolite take može, ki bodo v šestih letih tudi v resnici kaj storili za vas, volite ka-toliško-konservativne može!
Naši poslanci se bodo z besedo in dejanjem potegovali za te reči:
1.) Da stopi v veljavo krščanska vera in da se zabranijo take postave, ki bi bile nasprotne sveti katoliški cerkvi; posebno torej za krščanske šole, in pa za to, da dobimo več duhovnikov, katerih zdaj tako primanjkuje;
2.) da se v resnici dajo vsem narodom enake pravice in s tem konec naredi prepiru med narodi;
3.) da se red napravi v gospodarstvu, da se ne bodo ljudje zavistno vojskovali drug z drugim, ampak da najde pošteno delo kmeta, rokodelca in kupčevalca svojo brambo in svojo plačo;
4.) da se varčno gospodari z državnim premoženjem, da se davki pravično razdelijo in če mogoče zmanjšajo, ne samo cesarski davki, koleki in pristojbine, ampak tudi deželne in občinske priklade, ki se jih zdaj ne moremo izogniti zavoljo nekaterih državnih postav;
5.) za take postave, da se znebimo postopačev in da dobimo dobrih poslov, da pride boljši red v občinsko upravo in domovinsko pravico;
6.) za postave proti oderuhom, in da se kmet ne bo smel preveč zadolžiti, da se zmanjšajo vknji-ženi dolgovi s pomočjo države, da se zniža pre-pisnina po dedščinab, in več takih reči, o katerih sklepati deželni zbor nima oblasti;
7.) da se olajšajo ali spremenijo vse tiste postave in vsi ukazi, proti katerim ljudje največ tožijo, na pr. da se odpravi legaliziranje ali vsaj omeji; da naj hodijo otroci namesto osem let le šest let v vsakdanjo šolo, potem pa nekaj časa v nedeljsko šolo.
Stojimo trdno, da pošlje vender enkrat tudi koroška dežela take poslance na Dunaj, kakor si jih svitli cesar in mi želimo. Naši poslanci naj delajo za blagor in za mir med narodi mogočne Avstrije in naj podpirajo sedanjo vlado, ki je za Korošce več storila, kakor vse prejšnje.
vedno ozira se ljudstvo po slehernem, kojemu se vidi, da je tujec. Sploh pa je družba ondukaj jako nemikavna in nevabljiva; ušesa utrudijo pogovori, ki se sučejo vedno le o kamenih, o jamah in o denarji.
Kupovalci demantov so koncesijonovani in smejo le od lastnikov jam kupovati, kar je neogibno potrebno, da se zapreči prodajanje vkra-denih kamenov. Znano je namreč, da si delavci v roveh, večinoma kafri in zuluji čestokrat prisvojijo najlepše kamene, ako jim pridejo pod kopačo ravno v roke. A vender najde si lokavi zamorec kljub obstoječemu samotržju kupca, kateri mu, dasiravno obema, kupcu kot prodajalcu zmakne-nega blaga, preti dolgoletno, prisilno robstvo v rudnikih, odkupi kamene za malo funtov šterliugov. Najprekanjenejša zvijača 8e vporablja, najspret-nejši tajni stražniki so ti na preži — mnogo se jih zasači, kar pokorijo z ostro kaznijo — a kupčija z vtihotapljenimi demanti cvete na skrivnem in bode vedno cvela.
Naravno je tedaj, da prihaja na pariški in londonski trg množina kamenov, kateri se zopet prav dober kup odprodajajo in tak6 ceno druzih demantov, katerih pridobitev provzročuje produ-
To bote dosegli posebno Vi volilni možje iz kmetskih občin, ako volite sledeče može, ki jih Vam priporočamo. Pozuamo jih, da so poštenjaki in da Vam dobro hočejo, da so možaki, vredni, da jim zaupate.
Naši kandidatje so:
Za kmečke občine celovškega in velik o v-š k e g a okraja:
Nj. ekscelenca gosp. Feliks baron Pino, c. kr. kupčijski minister.
Za kmečke občine beljaškega in borovskega okraja:
Gospod Andrej Einspieler,
c. kr. profesor v pokoju.
Za kmečke občiue špitalskega inšt. mohor-skega okraja:
Gospod Janez Peitler, posestnik in župan v Rennwegu.
Za kmečke občine šentvidskega in volš-beržkega okraja.
Gospod Jurij Pongratz, posestnik in župan v Št. Andražu.
Korošci! Ti možje hočejo dati Bogu kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega; volite jih enoglasno! Pokažite, da ljubite svojo domovino, da razumete, kaj je koroški deželi v prid, in da se znate tudi moško potegniti za to, kar ste spoznali za dobro!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj vršile so se prve volitve v državni zbor v volilnih okrajih kmetskih občin na Dole nj e - Avs tri j ske m in v Solnogradu. V kolikor nam je dozdaj znan izid, bili so na D6-lenje-Avstrijskem izvoljeni: V St. Poltenu: Pirko; v Amstettenu: Oberndorfer; v Kremsu: Schiirer; v Zwettlu: vitez Schonerer; v Mistelbachu: Garn-haft; v Dunajskem Novem Mestu: Adametz; v Seclishausu: Friderik Suess; v Hernalsu: dr. Exner; v Hietzingu: Schoffel. — V Solnograški bil je izvoljen Matija Neymayer s 102 izmed 150 glasov in dvorni svetnik Lienbacher s 131 izmed 151 glasov.
Iz Rima se poroča, da je kurija sprejela izvolitev grofa Schonborna praškim nadškofom.
Iz Zagreba se poroča, da bode hrvatski sabor pri svojem zopetnem sestanku v meseci oktobru imel obravnavati zel6 mnogo predmetov, kateri se ne bodo nanašali samo na preustrojbo uprave in arondacijo sodnih okrajev, marveč obravnavati bode imel poleg novega volilnega reda tudi o gospodarstvenih predlogah. Obravnavalo 8e bode tudi o zakonu gledč živinske kuge.
centom silne troške, zelo nevarno spodrivajo. Tem načinom izgubil je demant zadnje desetletje več nego 25 odstotkov veljave, ker edino le velika množica najdenega blaga ni bila v tolikej meri provzročila njegove veljave.
Dasiravno se uže komaj sme reči, da se v kimberleyski jami še koplje in dela, bila mi je vender prva pot k njej, temveč ker je prav blizu hotela, kjer sem se vstavil. Preko ceste, ki pelje k jami, nahaja se nekaj menjalnic, zdravniških soban, lekarn in prodajalnic z rokodelskim blagom; nakrat jo zavije cesta okoli ogla in gledi! pred nami zeva velikansk prepad, čegar strme stene se ožijo proti dnu v podobi vlijaka. To je ona staro-sloveča jama. Neš^evilne vrvi, ki se vidijo kot niti, napete so od obrouka v globel, in le tu in tam zapazi se, kakor pritlikavec, v globini kak delavec. Zvrtali so namreč za novejšo dobo tla še za GOO čevljev nižje in še niso prišli do dna višnjevkasti glini, v kojej se nahajajo demanti. Neko francosko društvo privaja vsaki dan po teh vrveh nekoliko prsti na dan; sploh pa počivajo velikanski stroji in parne priprave, čakaje vgod-nejših in živahnejših časov. Za sedaj vzdržuje se jama in vrtajo se novi preduhi le tolikanj, da stvar ne zaspi. Treba je še dokaj glavuice, in
Tuje dežele.
Preko Londona se poroča, da se je lord Ro-sebery razgovarjal s knezom Bismarckom ter da se jc ta slednji odločno izrekel za nevtralizacijo Egipta pod močnim in popularnim kedivom; knez Bismarck je baje tudi prevzel nalogo, da bode svoj vpliv porabil pri Rusiji, da ne bode v Aziji dalje prodirala; nasproti pa zahteva Bismarck od Angleške, da ne sme Nemčijo ovirati pri razširjanji prekomorske trgovine.
Mednarodna zdravstvena konferenca v Rimu izvolila je svojim načelnikom nemškega fiziologa Meleschotta. Tehnična komisija se zdaj posvetuje o karanteni. Vsi delegiranci, izimši turškega, izrekli so se proti deželni karanteni, gle($ morske karantžne pa so mnenja delegirancev do zdaj zel6 različna.
V	slednjem času govorilo in pisalo se je mnogo o ministerski krizi angleškega kabineta. Zdaj pa se zopet poroča, da tem v6stem ni verjeti. Vzrok temu konfliktu bil je izimni zakon za Irsko; Gladstone naznanil je, da se bode predložil zakon o nakupavanji zemljišč v Irski, ne da bi se bil prej posvetoval s svojimi drugovi, izmed katerih bi radikalni rajši odložili še ta zako»' Zdaj sklenil se je baje kompromis tako, da se izimni zakon samo za jedno leto podaljša.
Španskemu kongresu predložil se je pred kratkim postavni načrt, s katerim naj bi se P°" m6glo slabi španski mornarici. Pomorskemu mini" stru naj bi se dovolilo, da sme v ta namen skozi deset let izdati 26 milijonov.. Mornarica naj bi se pomnožila z osmimi novimi oklopnicami prve vrste, osmerimi križarji prve, sedmimi druge in štiridesetimi tretje vrste, dalje s tridesetimi čolni za topove in petinšestdesetimi torpednimi čolni.
Dopisi.
Iz Kostanjevice, dnč 24. maja. [Izv. dop j (Volilno gibanje.) Volilno gibanje po Dolenjskem, posebno za mestno skupino, je mnogo bolj živahno postalo, kakor se je bilo nadejati. ^a' sprotniki gosp. prof. Š u k 1 j e t a so tako sihio ^e’ lavni, da človek ne v<5, ali bi bolj občudoval nji* hovo vstrajnost in znajdljivost v raznih pripomb' kih, da bi svoj namen dosegli, ali bi se jezil nad njihovo predrznostjo. Pri. nasje noč in. dan_ggl~ ,drugi mežnar na nogah, da raznaša nekemu gO' spoTTu FSaiRFpole in listke mestnim volilcem; dasi tudi on ne varuje svojih podplatov. ]jes strašen, brezbožnik mora gosp. Š. biti, si mislijo nevedni volilci, ker se ta gospod nobenega truda ne vstraši, da bi se le tega pre4rzqega kandidata, ali« kakor on pravi, brezverca ii^kruho^orca, odkrižal-Nam se pa dozdt^Va, (hr"E& agitator ravno iz kru-hoborstva, ki ga drugemu očita, tako silno pete
da se ta nabere, treba je, da se prevarani in prestrašeni duhovi vmirč.
Da bi si vstvaril pravo podobo o delovanji v demantnih jamah, najel sem voz in se peljal na nasprotno stran mesta, kjer leži De-Beerska jama. Ker sem imel pravno pooblastilo, sprejel me je ondotni nadzornik prijazno in pokazal mi s strokovnjaško natančnostjo vse podrobnosti. Jam» je še večji od prejšnje in uže tolike globočine, da so napravili v njej preduhe in prerove. Im» pa ono neprecenljivo prednost, da so njene steno vsekane v skale in da tako ne preti nevarnost zasutja. Brezbrojno zamorcev, koje nadzorujejo beli pazniki, koplje in vrta doli na dm1 višnjevo prst in jo meče v posode, koje se po' tem po vrveh privažajo na površje. V majhnil' vagonih vozijo jo potem na v to pripravljene pl*' note, kjer jo na drobno razsipavajo. Tu leži glina-kakor je vreme, dalj ali manj časa, in so časl tudi umetno namaka — večkrat cele mesece, kaj11 še le tedaj, ko uže razpada in strhli, d& se dob10 izprati. Celo tvarino potem pograbijo in speljeJ° v kolovozih v mline, kjer se v koritcih, po koj'1 pritaka vedno voda, meša in melje. Napos*e ostane pesek pri tleh, zemlja pa se sama po se izpirava in odpluje. Pesek se potem posname
brusi. Najmenj pa se nam dopada od njega to, da se je predrznil v svojem agitiranji svoj kljun celo v družinske razmere gosp. Šukljejevih privržencev vtikati, ter da je poskusil celo zakonsko slogo razdirati, da bi le svoj namen dosegel, a vse to ne bode ničesar pomagalo.
Tukajšnji volilci so se večkrat izrazili, da to ni prav, da gosp. grof Margheri, ki vender pogosto potuje skozi Kostanjevico, svojim volilcem celo nič ne povč o svojem šestletnem delovanji; pa tudi, da ne proglasi svojega programa, kakor sta storila oba njegova nasprotna kandidata, gosp. Šuklje in gosp. Wurzbach.
V	petek 22. t. m. pa nas iznenadi včst, da bo gosp. grof polagal v gostilnici pri Bučarji račun o svojem državnozborskem delovanji. Vender odločni privrženci gosp. Šukljeta nismo bili povabljeni, poslušati zanimljivi račun. Margherovci so si mislili, kdor nima našega znamnja na čeli, je bolje, da ga ni v našo družbo.
Zbralo se je bilo tedaj celih 13 volilcev in nekaj pivcev, ker se je uže naprej povedalo, da se bo pilo zastonj. In res so uže polni „Štefani“ Čakali žejneMn nežejne^volilceV-prav tako, kakor se pri enakih prilikah godi po 'Hrvatskem in Ma-djarskem.
Gospod grof je pa svoj zanimljivi račun od dietnega hišovanja nekako po evangeljsko naredil; samo da ni rabil sv. evangeljskih besedi od besedice do besedice: Mesto „talent" je rekel: »mandat vam izročim čist nazaj, kakor ste mi ga bili izročili." Obljubil ni svojim volilcem, ki niso bili premalo osupnjeni, prav čisto nič; kar je še najbolj prav. Kajti kdor v<5, da ni zmožen za delo, naj tudi nič ne obljubi. Eden g. grofovih najbolj vnetih agitatorjev je rekel: „Bog ne daj, da bi se g. grof še kam drugam pokazal, vse naše delo bi bilo vničeno; stavim, kdor koli bi ga slišal, bi zgubil vse veselje do njegovega izvoljenja."
Razne vesti.
—	(Afrikansk kralj v Londonu) Iz glavna mesta Angleške poroča se z dne 19. t. m., da ■1° Po morji tjk dospel kralj Iko Džumbo iz Bonnyja. V njegovem spremstvu sta sina njegova Horbort in James, ki sta so obadva v Liverpoolu odgojovala, kakor tudi princ Moudgo it G-abuna. Ta in kralj Iko Džumbo nista bila poprej še nikdar na Angleškem, Kralj odpravil se je na daljno pot samo zaradi tega, k0r je na očeh bolan in bi na Angleškem dobil rad zdravniške pomoči. Jeden kraljevih sinov, z imenom John Pa jo ostal doma v Afriki, da zastopa v vladanji svo-i«ga očeta.
(Velikan sk spomijujek.) Milijonarka Cor-bolija M. Stowarta, udova znamenitega trgovca v New-Torku, dala je v spomin svojega moža zidati krasno
cerkov, katero so pred nedolgim posvetili. Zvonik jo 206 čevljev visok; na vrhu ima velik po noči razsvit-ljen križ, kateri se 20 milj daleč vidi. Temelj cerkve je iz samega granita. Luč dobiva cerkev skozi 70 velikih barvanih oken. Na obeh straneh prižnice stojite dve krasni podobi, ki predočujeti upanje in vero. Orgije, ki so baje največje sveta, stanejo nad 100 000 dolarjev. Piščalij ima 7252 in 115 registrov. Mauzoleum, ki je pod cerkvijo, stane 150 000 dolarjev. Ko je pobožna udova pred osmimi leti bila pričela zidati cerkev, nameravala je dati tjh prenesti truplo svojega soproga, a
izjj^obautodeno. Kedo je to storil se dosedaj še ne ^T^tŠBn^n^koje jo mogočno poslopje oprto, so iz različnega marmorja, in sicer: iz italijanskega, švicarskega, francoskega, nemškega, portugalskega, škotskega, španskega, belgijskega in irskega. Dolgost celega poslopja znaša 170 čevljev. Koliko da jo ta cerkov, ki ■pe je zidala celih osem let, stala, ni natanko znano. Cerkev je obdana krog in krog od krasnih nasadov in
—	(Izkopan rimsk ščit.) O zelo zanimljivi arheologični najdbi poroča se iz Traismauerja na Spodnjem Avstrijskem. Ko so ondi pred kratkim temelj kopali za neko železniško poslopje, zadeli so na velik kup zdrobljenih lončenih in steklenih posod. Med tem pa so našli tudi ščit iz brona. Na sprednji strani vrezan je orel, pod njim pa podoba Jupitrova s phrygiško kapo na glavi in v vojaški obleki. Desno roko ima povzdigneno in drži gorjačo v nji. Na drugi strani pa je vrisana luna in pod njo podoba mladeniča Marsa Učeni trdijo, da je ta ščit najbrže iz tretjega stoletja gred Kristusovim rojstvom. Sicer pa so prišli ondi tudi iia sled rimski trdnjavici in se zna še marsikaj zanim-Sjivega izkopati.
posode, ki so ua pol napolnene z vodo, in preseje na siteh na železne plošice, kjer izvedeno °ko delavca, se vč da pod strogim nadzorništvom, ^saki demant izmed drugih kamenov hitro najde.
sam sem, ko sem opazoval te pralne priprave ln radovedno brskal med malimi kamenčki, v krat-em našel tri demante, izmed katerih je naj večji a* tri kurate. A koliko in kakih kamenov mora c naJti, da se pokrijejo velikanski stroški, koje 0 'jo na dan delavci in parno strojevje. inanti kftkovosti najdejo se v Kimberleyi de-temnorum	barve: čisto beli, rumenkasti,
Čistejša ' ni’ r0i!abarveni in celo črnotemni. Čem izrag V°(*a kamenov — kakor zove tehnični redkgjg !0m veliavneJš' so tudi. A tudi nekatere pravo • so visoko cenj0ne. in zadobivajo
V	p . Ve|jav0 stoprav, ko so obrušeni, kar se zgodi ^ 'n Amsterdamu, novejši čas tudi v Lon-ui kamor se surovi demanti v zavarovanih P°stnih zavitkih odpošiljajo. Mimo demantov dobi riidi neštevilno granatov in malih koščekov neke baže malahita, kateri poslednji je pa premehak in brez kako veljave, dasi tudi je, obrusen, Postnemu zeld podoben.	W.	A.	Z.
Domače stvari.
— (Državnozborsko volitvo.) Danos vršile so so volitvo v državni zbor v kmetskih občinah. V naslednjem podajemo izid volitev:	a)	Za sodnijsko
okraje: Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašče, Ribnica, Litija in Zatičina izvoljen jo bil gosp. Karel Klun, kanonik in deželni poslanec v Ljubljani, jednoglasuo. h) Za sodnijsko okrajo: Kamenik, Brdo], Kranj, Lojka, Tržič, Radolica in Kranjska Gora izvoljen je bil jeduoglasno prevzv. gospod grof Karol Hohonwart, tajni svetovalec Nj. veličanstva, predsednik najvišjemu računskemu dvoru in graščak v Ravnah na Notranjskem, c) Za sodnijske okrajo: Postojina, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož in Idrija izvoljen je bil gospod Adolf Obreza, posestnik in dež. poslanec iz Cčrknice. d) Za sodnijske okraje: Novo Mesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj in Metlika izvoljen je bil jednoglasno gosp. Viljem Pfeifor, posestnik in deželni poslanec, e) Zasodnijsko okraje: Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in Mokronog izvoljen jobil gosp. Jakob Hren. (Nataučnojšo razmerje o glasovih podajemo med telegrami.)
— (Splošno cepljonje koz v lotu 1884.) C. kr. ministerstvo za notranje zadove jo za marljivo in vspešno cepljonje koz v 1. 1884. podeliti blagovolilo prvo premijo v znesku 63 gld. okrajnemu ranocelniku g. Iv. Bo boku v Ribnici, drugo v znesku 52 gld. okr. ranocelniku g. Mat. Janžekoviču na Vrhniki in tretjo v znesku 42 gld. °kr- rauocolniku g. Ant. Treitzu v Kočovji. Javna pohvala iz istoga namena se jo izrekla gg. dr. Stanku Strgarju, c. kr. okrajnemu zdravniku v Logatci, in dr. Antonu Arku, okrajnemu ranocelniku v Škofji Loki, dalje okrajnim ranocelnikom gg.: Karolu Peternelu na Igu, Pr. Bachmannu v Ilirski Bistrici, Edvardu Globočniku v Cerkljah, Josipu Stoin-motzu v Kranji, Jan. Ruprehtu na Prevojah, Valentinu Brvarju v Novem Mestu, Ivanu Pošu v Žužemborku, Antonu Pavlinu v Črnomlji. Dalje gg. župnikom: Greg. Malovrhu v Stranjah, Kozmi Pavliču v Spodnjem Tuhinju, Florijanu Prelesniku v Nevljah, Ivanu Golobu v Motniku, Tomažu Ičajdižu v Vodicah, Potru Bartolu v Hinjah, Antonu Hočevarju v Št. Lorenci ob Temenici, Jakobu Tomolu v Ambrusu, Martinu Indofu v Št. Mi-holu pri Žužemberku; administratorju Valentinu Pečniku na ltobu; vikarju Ivanu Tomažiču v Št. Vidu pri Vipavi ; kuratoma Josipu Nakusu v Planini in Ivanu Skvaici v Budanji; okspozitu Ivanu Lundru v Trnji.
Dalje gg. učiteljem: Francu Golmajerju v Moravčah, Valentinu Burniku in Jarneju Čenčiču v Kamniku, Josipu Benodeku v Planini, Jan. Poženelu na Uncu,
Fr. Mrcini v Gočali, Alojziju Jeršetu v Trebnjem, Iv. Rihtaršiču v Doberniku, Andreju Vavknu v Cerkljah, Martinu Kreku v Smledniku in učiteljici F. Verne v Kamoniku.
— (Odlikovanje.) Gosp. Nikolaj Frausin, trgovinski kapitan iz Mil, jo dobil zlati križec za zasluge za pogumno in uspešno postopanje v nevarnosti na morji.
— (Mostni obdor ljubljanski) ima jutri ob
6.	uri zvečer javno sojo.
— (Posestniki meščanske vojašnice v Ljubljani) imajo dnč 31. t. m. ob 11. uri dopoludnč v veliki mestni dvorani občni zbor.
— (Kadetne šole.) Začetkom šolskega leta 1885/86 (18. septembra) vsprejelo se bode v razne kadetne šole zopet več gojencev. Natančnejše pogoje objavlja današnja „Laib. Zeitung."
— (Kmetijsko potno predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pirc v nedeljo 31. t. m. po poludanski službi božji v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
— (Razpisana služba.) Pri sifilitičnem oddelku v ljubljanski civilni bolnišnici razpisano je mesto sekundarnega zdravnika z zistemizovano plačo in drugimi dohodki. Prošnje naj se vložijo do 25. junija 1.1. pri ravnateljstvu dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Natančnejša pojasnila daje tudi to ravnateljstvo.
— (Nenadno umrl) je predvčeranjim po noči okolo 11. ure 571etni ljubljanski železuiški sprevodnik Fran Marijan v Trstu. Ko se je ravno hotel podati k vlaku, s katerim bi se bil odpeljal v Ljubljano, zgrudil seje nenadno mrtev na tla. Zadel ga je mrtvoud.
— (Umor.) Iz Gorice se z dne 26. t. m. poroča: Danes zjutraj napal jo nek delavec svojega tovariša iz ljubosumnosti z nožem; zabodel ga je v vrat tako močno, da je nesrečnež takoj izdihnil dušo. Morilca so zaprli.
— (Iz Trsta) so nam poroča: Pri seji mestnega zbora v torek zvečer utemeljeval je g. Nabergoj svoj predlog, da bi mesto dalo po toči poškodovanim okoličanom najmenj 10 000 gld. podporo. Dokazal je, da je zadnja toča napravila okoličanom najmenj 500 000 gld. škode; ako torej mesto dovoli 10 000 gld. podpore, pripadeta na vsakih 100 gld. komaj 2 gld. —
Dr. Piccoli stavil je predlog, naj se dovoli podpora, a dotična svota naj se izroči Leopoldu Mauronerju, naj jo on razdeli med poškodovance. — Temu predlogu ugovarjal je podžupan vitez Dimmer, češ, da se ta zadeva no sme tako površno rešiti; predlagal je, naj se Nabergojev predlog odstopi mestni delegaciji, naj stvar natanko preiskuje ter potem zboru poroča. Dimmerjev predlog se je vzprejel. Tako se je prepre- ^ čila nakana laške stranke, da bi ona delila denar in S pri tem razvijala svojo agitacijo.
— (Detomor.) Iz Novo Vasi pišo so nam: Dne 22. t. m. našel je posestnik Ivan Zakrajšek v Za-krajnem gozdu mrtvega otroka moškega spola. Kakor se d& iz različnih okoliščin sklepati, porodila je ne-usmiljona mati na tistom mestu, kjer je potem zločin doprinesla. Biti jo morala vender kaka tujka, ker tu v obližji ni nikake tako žonske, da bi se ji strašno dejanje podtikati moglo.
— (Utonil.) Iz Lož a se nam pišo: Dne 23. t. m. igral so jo dvoletni sinček kočarja Ivana Auseca iz Markovca brez nadzorstva blizu ondi tekočega potoka. Otrok pride preblizo vode in pade notri, čez dobro uro potegnili so ga mrtvega venkaj. — O jednaki nesreči poroča se nam iz Cerkelj z dud 21. t. m.: Prej ta dan hodila jo 3 '/slotna hčerka posostnika in kovača Matijo Likarja sama ob potoku in je pri tej priliki pala v vodo ter so utopila. — Da bi stariši vondor užojeden-krat začeli boljo paziti na svojo otroke!
Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“
Kranj, 28. maja. Prišlo 99 volilcev; grof Hohenvvart voljen jednoglasno.
Kamnik, 28. maja. Vseh 91 oddanih glasov
za grofa Hohenvvarta.
Radovljica, 28. maja. Vseh 58 volilcev od-/i«!a nrlnsovft za crrofa Hohfinwflrta
Trebnje, 28. maja. Od 45 oddanih glasov dobil Hren 24 glasov, knez Ernst Windisch-Griitz 20 glasov.
Radeče, 28. maja. Oddanih 51 glasov. Knez Windiach-Gratz dobil 19, Hren 32.
Kočevje, 28. maja. Od 47 oddanih glasov je 38 za Hrena, 9 za kneza Windisch-Griltza.
Krško, 28. maja. Volitve udeležilo se 5G volilcev. Volili so vsi Viljema Pfeiferja.
Črnomelj, 28. maja. Vseh 67 glasov oddanih je za Pfeiferja.
Rudolfovo, 28. maja. Viljem Pfeifer izvoljen jednoglasno z 51 glasovi.
Litija, 28. maja. Prišlo volit 83 volilnih mož; oddali so vsi svoj glas kanonika Klunu.
Logatec, 28. maja. Od 72 volilnih mož prišlo jih je volit 71, ki so vsi oddali svoj glas za Obrezo.
Ribnica, 28. maja. Oddanih 48 glasov, vsi za kanonika Kluna.
Postojina, 28. maja. Od 94 oddanih glasov dobil Obreza 54, dr. Dolenec 40.
Dunaj, 28. maja. Pri ožji volitvi v Kremsu izvoljen je bil Schiirer z 216 proti Furnkranzu (130); v Korneuburgu izvoljen Furtmiiller z 214 glasovi proti Rufu (184).
Pariz, 28. maja. Pogreb Viktorja Hugota bode v ponedeljek ob polu 11. uri dopoludne.
V civilni bolnici:
Dne 26. maja, Janez Indihar, goslač, 761., opešanje. Dn6 2 7. maja. Fran Florijančič, rudokop, 33 let, plučna in črevesna tuberkuloza.
Tržne cene.
V Ljubljani 27. maja. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 72 kr., domače 6 gld. 98 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-Sica 5 gld, 60 kr.; 100 kilogramov krompirja 4 gld. 46 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., špeh po 56 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., teiečjega 60 kr., svinjsko 70 kr., drobniško po 40 kr, — Piške po 35 kr., golob 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld.
— kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Cas
opazovanja
Stanju
baro- ; Torape-mctra ratura v ram
Vetrovi
; Mo-Ncbo i krina v mm
•5, 7. zjutraj 739-48 g 2. pop. 737'72 t>; j 9. zvečer | 738'18
12-4
23-6
17-2
bzv. megla zpd. sl. jasno j bzv. 1. sv. |
000
Pariz, 27. maja. Čuje se, da se je Granville izjavil, da bode kabinet Gladstone pred volitvami odstopil.
London, 27. maja. „Times“ poročajo: Knez Bismarck je razložil Roseberryju političen program, uaj se namreč odloči Sudan od Egipta, Egipet naj se nevtralizuje, Sueški prekop naj bode prost, Anglija naj se odpovč samopašnim namenom gledč Egipta. Bismarck bi Rusijo pregovoril, da ostane v zdanjih postojankah pred Afganistanom, dokler se indijske meje ne utrdijo. Angleška ne sme nemški trgovini škodovati, če bi se to zgodilo, potem bi Bismarck skrbel, da se zopet doseže prejšnje sporazumljenje med Angleško in Francosko.
London, 27. maja. V Arizoni vnel se je resen upor Indijanov. Indijani ropajo in morijo v mejnih naselbinah. Unijska vlada odposlala je tjii vojaške čete.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 28. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.........................82	45
»	>	»	»	srebru........................»A" ju
Zlata renta.........................................
5% avstr, renta.	.	 .................................9»	45
Delnice ndrodne banke...............................
Kreditne delnice....................................
London 10 lir sterling..............................1^‘bO
20 frankovec........................................ "
Cekini c. kr........................................ °-8b
100 drž. mark.......................................bi	10
Tujci.
Dn6 26.maja.
Pri Maliči: Tetens, pravdnik, iz Vratislave. — Pavliček, Wieser, inženGrja, in Kaiser, z Dunaja. - Lowy trg. potov., iz Brna. Kaiser, zasebnica, iz Ptuja. — Uepens, iz Vipave. — Rikli, kopel, zdravnik, z Bleda. — Terpotetz, rudniški vodja, iz Trebovelj.
Pri Slonu: Taaks iz Braunaua. — Dr. Sibenny, c. kr. voj. intendant, z Dunaja. — Herz, trgovec, in Zsakula, trg. potov iz Budimpešte. — Lucheschitz s soprogo iz Gradca — Kraus, doktor medicine, iz Trsta. — Lrle, c. kr. stotnik, iz Pulja. - Fedra, c. kr major, iz Trsta. Pri Tavčarli: pl. Paterson, častnik, iz Kalkute. — Dr. Antz, teh vodja, in Dettelbach, trgovec, s soprogo, iz Gradca. - Moritsch, lastnik tovarne, z rodbino, iz Beljaka. — Kobau iz Idrije. - Obermann. uradnik iz Laškega trga. Pri Bavarskem (lvoru:	Schauer, finančni nadzornik, z
rodbino, iz Travnika. - Alliner, fužinar, s soprogo, iz Frohnleitna. — VerhovSek, trgovec, iz Trebnja.
Pri Avstr, carji: Quiciser, tiskar, iz Amstettna. — Fibrig, knjigovodja, s soprogo, iz Thorla. — Gasparič, trgovec,
iz Delnic.	-n	u
Fri Južnem kolodvorn: Millautz, agent, m Ramor, zasebnik, iz Trsta. —■ Finkh, lekar, iz Rakač. — Wretschko iz Celja. — Domagorš iz Krškega.
Umrli so:
DnG 26. maja. Marko Bartel, učitelj, 26 1., Cojzova cesta št. 2, plučna in črevesna tuberkuloza.
Dn6 27. maja. Janez Breskvar, hišni posestnik, 701., Kolezijske ulice št. 24, apoplexia. — Josip Mulliar, črev-ljar, 30 1., Florijanske ulice št. 36, plučna tuberkuloza.
Kisla voda, kopelišče Radvanj
Vslod obiloga ogljenokis-lika, natrona in lithiona je radvanjska kisla voda kot speeifikum pri : protinu, kaninji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, hrambo rici, hrahorn, zlatenici, želodeč* nih boleznih in pri kutam v obče.
Kopelji, stanovanja in restavracija _______________po ceni.____________
s svojo jako obilo ,,natro-lithion-kislino“. Garodovi poskusi so dokazali, da je ogljeno-kisli „Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljše
in najgotovejo zdravilo. 52—8
Moje tako priljubljeno, ne prozorno, ampak u, istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano	[}j
univerzalno glicerin-milo	f
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — Neobhodno potrebno za umivanje otrok. Samo pri-^ stno iz tovarne	(49) 12—4
| H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku. |
Jedina zaloga v Ljubljani pri
K. Karingerji Mestni trg štev. 8. ^5a5atHsasaja5Esa5asasEsa52Si!S2sasESSsa5as
Patenti
skoro po vseh državah.
OehlerjevG
Premljlrano
na Topliški izložbi 1884.
V založništvu našem izišla je na svitlo
Darietna tla in talca iz mehkega lesa
od rumene, rumeno-rjavkaste, -Jave in pri-rodne barve
so od vseh stranij priznava kot najconojše, najvztrajnejše, najpraktičnejo in najelogautnojo ploskanjo (na-mazilo) za tla. nprospelii: 1.) Jo popolnom prikladno za mažo; 2.) vsakemu rabljiv; 3.) se v oni uri posuši; 4) trudapolno krtačonje je odveč, kor se uže krasen lesk pojavi, ako tla jedonkrat lohko natreš z volnato cunjo ali pa krtačo; 5.) hrani les; 6.) za parkete in namazana tla po sobah priporoča so voštilo od pri-rodne barvo, za no namazano in obrabljeno namazane sobe barvona voštila, ter so prosi, naj se pri naročbah določi barva.	(61) 6—5
Jetlna kilo-škatulja z Dunaja velja I gld. 80 kr.
prodajalcem lokarsko robo, likačom sob, parketnim tovarnam i. t, d. daje so popust (rabat). Razpošilja so odjomnikom promptno proti povzotji. — Rabilni na-vodi razpošiljajo so radovoljno.
Oswald Oelilei*
patentovani vošearnici:
Meerane v Saški. Dunaj, I., Annagasse 12.
Zaloga v Ljubljani jo pri H. L. Wenclu,
Mestni trg. — Išče se, daljše zalogo vedno še ustanavljati.
isJO <r s)(i ■i' rti ‘Z> =^)fo— -J b)(b 
Mar^inceljske kapljice
za želodec
izborno učinkujoče sredstvo pri vseh želodečnih boleznih
prave prodajeti v JUjob-ljani le lekarni gosp. G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip Svobode na Prešir-novem trgu; v Kranji: lekarničar K. Šavnik; v Kameniku: lekarničar J. Močnik; v Ajdovščini :	lekarničar
Mih. Guglielmo; V Novem Mestu: lekar-ničarja: Dom. RiZ2«ji in Jos. Bergmann; v Gorioi: lekarničar An-ton LebAn; v Sežani'■ lekarničar F. Ilič el; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Črnomlji: lekarničar Ivan Blažek; v Celji: lekrnč. J. Kupferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani.
Jedna steklenica z rabilnim navodom velja 35 kr.
Razpošiljavno osredje:	(73)	62-4
Lekarna «pri angelju varuhu«, C. Brady, Kro-meriž (Kremsier).
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnio iz vseh stanov.
Nabral
_A.ri.tor>. Brezovnik
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana^ stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ig. v. Kleinfflayr & M. Bamlerg
knjigo tržnica v Ljubljani.
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(B9)	5
J. G. Hamann-u
ZLv£e(3tmi trgr-
Poddružnica c. kr. priv.
avstr. Milnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . .
» 8 »	>	.	.
30
3'/i od slo »'/. 5 * 37, * >
v Napoleondorih
30dnevna odpoved	.	.	.	.
3mesečna >	.	.	.	.
6 » >	.	.	.	.
3 od sto 3'/( » »
8*/, » » Oddelek za giro
v bankovcili 2'/a proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obresti j.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ardd, Gradec, Sibinj, InO-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov P° VaProc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po d°' govoru;
proti dovoljenemu kreditu v L0.'.1' donu ali' Parizu '/2proc. provi**Je za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte), 6proc. obrestj na
do svote 1000 gld.,	.
za večje svote vsled specijal'*®» dogovora.	(69)
■V Trstu dnč 1. oktobra 1883.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Baraborg v Ljubljani.