Leto mm, st. 12 p***"* * - P" ataaLtmJU Preis • Cena L 2 Ur «1*1*1« • «pr*v*> tdobUaaa, Koptur**a i IHl-B H Uautu unitlti O lu - 0*k. (ti LJubljana imm m naročal*« Ut IMM ta inaeraU. Iitljučno ta Btopatvo ta »alaa* to (U11J* la laotomatTai 0P1 & k. Mllano. BokopItOT a« vračamo. Verstarkter Feiitdansturm im Osten Ilarte, aber erfolgreiche Abwehrkiimpfe ira Frontbogcn zvvischcn Malmedy und Bastogne — Sovvjets vvcstlieh Krosno zum Angrif! agnetrettcn — Sowjetisclier Durchbrucli im Weiclisel—Bug Drcicck und in dem Narew-Briickenkopfen durch Gegenangriffe vereitelt fanterie- und Panzerkrafte in die Hauptkampfruume der groflen Winter-schiacht. Ans dem Fiihrerhauptquartier, 16. Januar. DNB. Das Obcikommando der \Vchrmacht gibt bekannt: ln dem Frontbogcn z.vvischen M a 1 -inedy und Bastogne standen unsere Truppen auch gestern wieder in Iinrtcn, aber erfolgreichen Abvvehr-kiimpfen gegen die konzentriseh ge-fiilirten Durchbruchsversuche des Feindes. In heftigen Panzergefechten wur-den in diesem Kampfraum 75 feindliche Panzer vernichtet. Auf dem Ostnfer der Mosel ha-hen sich beiderseits Remich heftige iirtliche Kampfe entvvickclt Im Kampfabschnitt II a 11 e n - R i t -tershofen im Elsass brachen die den ganzen Tag iiber fortgesetzlcn amerikanisehen Angriffe vviederum blutig zusammen. Eine stHrkere Kampfgruppe der Besatzung von L a Rochelle stiefl in kultnem Ausfall nach Nordosten bis an die Sevre-Miindong vor und vvarf da-bei die in diesem Raum stehenden feindlichen Einschlieflungskrafte aus ihren Stcllnngen. In Italien kam es auch gestern /a keinen Kampfhandlungcn von Be-dcutung. In Ungam \viesen unsere Truppen am Nordrand des Vertes- und Pi-lis-Gcbirge feindliche Angriffe ab. Die erbitterten Kampfe in den Strassen von Budapest dauern an. Aus dem Ostteil der Stadt baben die Verteidiger ihre Stellungen auf das Stadtinnere zuriickgenommcn. Ini ungariseh - slowakischen Grenzgebiet fiihrten die Bolscbewisten gestern nnr schwac,here Angriffe, die erfolglos bliebcn. \Vestlich Krosno sind harte Kampfe mit den auch hier zum Angriff angetretenen Sovvjetscnt-brant. Zvvischen den Karpathen nnd der Memcl warl der Feind weitere In- Im groBcn Weichselbogcn fo-hen heftige Kiimpfe im Raum zwischen der Nida und der oberen Pilica, bei Kielcc, Rado m und siidvvestlicli W a r k a. Im Welchsel-Bug-Dreieck und in den Narew-Briickenkiipfen beiderseits Ostenbnrg konnten die init iiberlegenen Krtiftcn angreifenden Bol-schcwistcn tiefere Einbriiche erzielen. Der Durchbruch vvurde jedoch durch sofortige gegenangriffe unserer Reserven vereitelt; 100 sowjetische Panzer vvurden nbgeschossen. Im ostpreussischen Grenzgebiet scheiterten zahlreiche feindliche Angriffe zvvischen der Rominter Heide nnd der Strasse Ebenrode-Gum-binnen. In den schweren Kampfen ging trotz erbitterter Gegenvvehr unserer Truppen ein schmaler Gelfinde-strcifen mit Schlossbcrg verloren. Der zusaminenhang unserer Front vvurde jedoch unter Abschuss von 102 fcindliclien Panzern in allcu Abschnit-ten gevvahrt. S ii d - nnd Siidostdentschland ■vvaren nm gestrigen Tage das Angriffs-ziel nordainerikanischer Terrorverbiin-de. Ausserdem flogen die Briten nach VVestdcutschland ein. Es entstan-den Schaden vorvviegend in Wohnvier-teln versehiedener Stiidte, besonders in Wien, A u g s b u r g und R c u 11 i n g c n. Bei einem Angrilf von 16 britisehen /.vveimotorigcn Bombern gegen eine Ilafcnstadt an der wcstnorwegi-schen Kiiste schossen 12 deutsche Jager sieben, Flngsiclierungsboote wei-tere zwei feindliche Flugzeuge ab, so daB dort iiber die Halfte der Angrei-fer unserer Abvvchr znm Opfer fieL Das Fernfcucr auf London wird fortgesctzt Ojažsn mmm na^al na vzhodu Trdi, lodn uspešni obrambni boji na bojiščnem loku med Malme dyjcm in Bastognem — Sovjeti prešli v napnd zahodno od Krosna S protinapadi preprečen sovjetski prodor v trikotu Visla—Bug ter ob mostiščih ob Narcvu 4 Ffihrerjev glavni stan, 16. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil poroča. Na bojiščnem lokn med Malme-dyjem in Bastognem so bile naše čete tudi" včeraj ropet v trdih, toda uspešnih obrambnih bojih proti osredotočenim sovražnim probojnim poskusom. V silnih oklepniških spopadih smo uničili na tem bojiščn 75 sovražnih oklepnikov. Na vzhodnem obrežju Mosele so se razvili na obeh straneh Remicha silni krajevni boji. Na bojnem odseku Hatten-Rit-tershofen v Alzaciji so se zopet krvavo zrušili ves dan nadaljujoči se ameriški napadi. Neka močnejša bojna skupina posadke La Rochelle je prodrla v drznem izpadu proti severovzhodu do izliva Se vre te r vrgla pri tem na tem področja se nahsjajoce sovražne obkoljevalne sile iz njihovih postojank. 1 V Italiji tudi včeraj ni bilo pomembnih bojev Na Madžarskem so odbile noše čete sovražne napade ob severnem robu pogorja Vertes ter v pogorju Piliš. Ogorčeni boji po budimpeštan-skih ulicah trajajo dalje. Branilci so umaknili svoje postojanke lz vzhodnega dela mesta v notranjost mesta. Na mad*arsko-slovaškem obmejnem ozemlju so izvedli boljševiki včeraj le šibkejše ter brezuspešne napade. Zapadno od Krosna so se razplamteli trdi boji s Sovjeti, ki so tudi tukaj prešli v napad. Med Karpati In Memelcm je vrgel sovražnik nadaljnje pehotne in oklep- Bern. Za še vedno kritičen položaj v Grčiji je značilno Reuterjevo poročilo, da je ostalo 21 upravnih okrajev še naprej pod ELAS-ovim nadzorstvom, čeprav se je ELAS umaknil za črto določeno s premirjem. Z ELAS-om so se umaknili tudi vsi člani osrednjega odbora Časopis »Anexartissia« poroča v ponedeljek, da bo napravil EAM v krajih, v katere se je umaknil ELAS, posebno vlado. Istočasno javljajo, da so dali socialisti nujno izjavo. Ti socialisti so se Ered nekaj dnevi ločili od EAM-a. Nji-ova izjava pa dokazuje, da je šlo lo za ločeno pot t istimi cilji, ter da ie predstavljala izjava zgolj elepilni manever. ABCejev dopisnik v Atenah poreča, da ni nikakih znakov, da bi ELASovci izpustili talce. Zato je ozračie kaj neugodno ter skoraj ni upati na dobro rezultate pogajanj. Ženeva. De Gaullova agencija poroča iz Aten, da je general Scobie baje »zaradi številnih prekrškov proti mednarodnim vojnim zakonom« zopet preklical z uporniki sklenjeno premirje. Curih. Po vesli »Ezch^ngea« zahteva vodja grških libcralccv Sophoulis v i;o- niške sile na glavna bojna področja velike zimske bitke. V velikem kolenn V i sle so divjali silni hoji na področju med Nido ter gornjo Pilico, pri Kielcn, Rado-mn ter jugozapadno od Warke. V trikotu med Vislo in Bngom ter ob mostiščih ob Narevn, na obeh straneh Ostenbcrga so dosegli z nadmočnimi silami napadajoči boljševiki globlje vdore. Prodor pa smo s takojšnjimi protinapadi naših rezerv preprečili. Uničili smo 100 sovjetskih oklepnikov. Na vihodno-prnskem obmejnem ozemlju so sc izjalovili številni sovražni napadi med Rominter Heide ter cesto Ebenrode-Gnmbin nen. V težkih bojih smo kljub ogorčeni pro-tiobrambi naših čet izgubili ozek pas ozemlja s Schlossbergom. Pri tem pa smo na vseh odsekih ohranili zvezo našega bojišča ter uničili 102 sovražna oklepnika. Severnoameriški strahovalni oddelki so včeraj napadli kraje v južni in jugovzhodni Nemčiji. Razen tega so prileteli Britanci nad zapadno Nemčijo. Skoda je nastala pretežno v stanovanjskih četrtih različnih mest, posebno na Dunaju, v Angs-bnrgu in Rcutlingenu. Pri nekem napadu 16 britanskih dvomotornih bombnikov na neko luko ob zapad-no-norveški obali je sestrelilo 12 nemških lovcev sedem, zaščitni čolni pa dve nadaljnji letali, tako do je postala tamkaj več kot polovica napadalcev žrtev naše obrambe. London smo nadalje obstreljevali z dalckostrelnim ognjem. sprolju s Plastirasom še pred par I?, men tarnimi volitvami ljudsko glasovanje o tem, kakšna na) bo oblika bodoče grškej vladavine Ženeva, Kot poročajo iz Aten, so stavili pod nadzorstvo bivšega finančnega ministra in zastopnika EAMA v Paoan-dreujevi vladi Aleksandra Svolosa, kl ni odšel, kot vsi ostali komunistični člani jdado, na ozemlje, katerega nadzoruje Pred živahno debato v spodnji zbornici Storkholm. V zvezi s splošno in kot pričakujejo zelo živahno debato v angleški spodnji-, zbornici o občem vojnem poležaju in o kritizirani vladni grški politiki, ki se bo pričela v četrtek, je imel Churchill v svrho omilitve napetosti v ponedeljek razgovore z nekaterimi svojimi najogorčenejšimi nasprotniki, med drugim z delavskim poslancem Be-vanom, javlja po »Morgcntidningenu« »Associated Press«. Bližnjo debato, v kateri bosta sodelovala tudi Churchill in Eden, pričakujejo v Londonu z največjim zanimanjem. Boljševiški množični naval na vzho; V Ardenih so bUi odbiti močni angtoameriški napadi Berlin, 16. L V nedeljo je tako na zapadu kot na vzhodu narastla silovitost zimske bitke. Angloamerikanci so ojačili svoj pritisk proti nemškim vzhodnim področjem v Ardenih in spodnji Alzaciji. Boljševiki so napadli razen na dosedanjih žariščih tudi iz svojih mostišč ob Visli pri Pulawyju in \Varki, v trikotu Bng-Visla severno od Varšave ter na obeh stranoh Ostenburga ob Narcvu. Z uporabo človeških In materi jalnih množic, ki so Jih Sovjeti zbirali več mesecev, so se razplamtele tnko med Pravo in Memelom štiri velike bitko. Povsem na jucfu tvorijo operativno enoto boji na obeh straneh kolena Donave z Budimpešto. Tukaj so nemške čete v napadu in obrambi preprečile sovražniku dohod v ravnino Komama in Raa-be. Druga bttka divja med gornjim Granom ln Košioaml, kjer skuša nasprotnik vdreti v slovaško pogorje. Sovražni naval vzdolž velikih cestnih dolin so prestregle in odbile nemške čete v doslej krajevno omejenih bojih. Boji južno od Karpatov pa sedaj še zaostajajo za bitko v južni Poljski. Naval iz mostišča Baranov proti zapadu je dopolnjen od nedelje s težkimi sunki Iz dalje proti severu ležečih maijših mostišč ob Visli, Pulawyju in Warkl. Severno od Varšave so pričeli boljševiki v nedeljo z novimi napadi med Bugom in Narevom in ti boji so kljub veliki medsebojni oddaljenosti doli četrte velike hitke, ki se je pričela prejšnji dan pri Ebenrode.ju (Stalluponen) in Schloss-bergu (Pillkallen). Tukaj so Sovjeti obnovili svoje proliojne poskuse proti srcu vzhodne Prusije. Težišče sovjetske zimske ofenzive je sedaj na področju mostišča pri Barano-vu. Neprestano napadajo Sovjeti na približno 00 kilometrski širini med Vislo in južnimi obronki Lise gore. Vedno znova pa so naleteli na odpor nemških bojnih skupin in zapornih oddelkov, ki so na postojankah v zaledju ali s sunki v bok zadale sovražniku težke izgube. Sovjeti vedno znova izpolnjujejo svoje oddelke in boji s sovjetskimi napadalnimi četami so izredno ogorčeni. Nemški oklepniški oddelki so v globini glavnega bojišča odbili številne hitro ol sledeče boljševiške napade proti severo-zapadu ter uničili številne oklepnike. Kot ob mostišču pri Baranovu je pričel sovražnik svoje nove napade ob Bugu in Narevu prav lako z močno topniško pripravo. Toda naval ni prišel presenetljivo za nemške čete. Naval ju joči boljševiki so kmalu obtičali v nemških obrambnih conah ter 60 utrpeli zelo občutne izgube. Kljub ogromnemu boju, ki zahteva ogromno sil med Karpati ln Memelom, je boljševiški pritisk na madžarsko-slovaškem področju komaj opazno popustil. Pri Budimpešti s« Sovjeti sedal na vso moč trudijo, da bi zlomili odpor junaško se borečih branilcev. S podporo silnega topniškega ognja, neprestanih letalskih napadov in oklepnikov skuša sovražna pehota e napadom z jugovzhoda in jugozapada zavzeti Južni del mesta. Nemško-madžarska posadka je obdržala svojo defenzivno cono kljub vsem navalom ter je s tem znova preprečila boljševikom dohod v mestno središče. Z ozirom na ogromne t>oje, ki so se sedaj razplamteli na vzhodnem bojišču, so dobili nemški, v decembru pričeti nastopi na zapadu šele svojo polno veljavo. Nemško vodstvo je točno poznalo angloameriške in sovjetsko priprave ter ie s sunki v belg!jsko-luxemburškem in loren»iko-alznškem področju popolnoma prekrižalo sovražne načrte, ki so predvidevali istočasen napad na vzhodu in zapadu. S tem je dokazalo, s kako močjo lahko nastopi proti dogodkom v tej zimi. Bitka v Ardenih se Je v poslednjih 48 urah še bolj premestila proti vzhodu. Sovražnik skuša obdržati pritisk proli globokim bokom skrajšanega nemškega klina v Ardenih. Sile. ki so postale prosto na zapadni strani, so bile premeščene na bojiščni lok med Monschauom in Malmedyjem. Tudi severnovzhodno od Bastogna med WiItzom in Sauerjom so ojačili Severnoamerikanci svof pritisk. Sedaj skuša sovražnik vedno na novih mestih najti slaba mesta obrambe. Težišča bojev so bila v nedeljo zopet področja južno od Malmedyja. gozdovi severno od ceste St. Hubert-IIoiif-falize-St. Vith, ceste, ki vodijo iz Bastogna proti severovzhodu in severu ter področje med Sauerjem in Wiltzo. Berlin, 10, 1. Berlinsko časopisje obširno razpravlja o velikih bilkah, ki so se razplamtele na vzhodnem bojišču. »Volklscher Beobachter« piše, da Je razvidno iz sovjetskega napredovanja na področju Baranova, da so zbrali Sovjeti tukaj izredno velike sile. Streti ta mno-ž čni naval je ena najtežjih nalog nemškega vojaka v tej vojni. »Prednje postojanke so morale biti prepuščene sovražniku, sedaj bo treba dalje v zaledju izgraditi novo bojišče ter tam zajeziti oster eovjetski vdor. Iz dosedanjih poročil vrhovnega poveljstva vojske je razvidno, da se je ta naloga pričela, Nemški cilj: Najboljša socialna država na svetu Berlin. V zadnjih dneh zaslužita dva govora posebno pozornost. Bila sta to govor nemškega gospodarskega ministra Funka, ki je pokazal, kako upravičeno je zaupanje Evrope v Nemčijo, in pa predavanje državnega tajnika v nemškem finančnem ministrstvu Fritza Reln-hardta, ki je potrdil upravičenost popolnega zaupanja nemškega naroda v svoje vodstvo. Inflacija je, kot je poudaril državni tajnik Reinhardt izrecno, v narodnoso-cialistični Nemčiji popolnoma izključena. Nedotakljivost prihrankov in bančnih dobroimetij ostane v vseh okoliščinah zajamčena. S tem je odgovoril državni tajnik na vprašanje, ki leži milijonom Nemcev posebno pri srcu. V svojem predavanju je poleg tega utemeljil to svojo ugotovitev z varnim finančnim položajem Nemčije. Doslej je krila Nemčija okrog 50% svojih izdatkov z rednimi prejemki. Primerjava finančnega položaja s prvo svetovno vojno nam še prav posebno potrjuje narodnosocialistične uspehe današnjega vojnega financiranja. Narodni socializem noče ostati nikdar na istem mestu, temveč hoče ustvarjalno obvladati bodočnost. Tu se očituje pravi vojni cilj nemškega naroda, namreč ustvaritev najboljše socialne države na svetu, utemeljene na temelju močne, politično, gospodarsko in finančno zdrave Velike Nemčije. »Ml vojne nismo hoteli, bila nam je vsiljena,« je dejal državni tajnik Reinhardt, »naši sovržaniki pa so hoteli uničiti celo življenjsko substanco nemškega naroda. Ako smo že stopili v največji odločilni boj naše zgodovine, potem nočemo, da bi bile našo žrtve, naša kri in naše dobrine zaman. Zato naš dejanski cilj nI zmaga, zmaga je le predpostavka za socialno bodočnost naroda. V letih notranje narodnosocialistične rasti smo položili glavno temelje te socialne države. Sedaj nam ti že kažejo vodilno vlogo Nemčije na področju uresničitve hrepenenja vsega delovnega človeštva, kl hoče končno socialno pravičnost Te temelje bomo po vojni gradili naprej, da bomo dokončali krasno zgradbo prve socialne države na svetn.< O njenem financiranja je dejal državni tajnik Reinhardt da se bo treba ozirati zlasti na nujno izgradnjo stanovanj, izravnavo rodbinskih bremen, kar bo zahtevalo obsežen obnovitveni program ter vodilo na primer do odprave šolnin, učnih pristojbin in stro-skov za učila. »Stojimo pred velikimi povojnimi nalogami,« je dejal Reinhardt »Pri nas ne gre za prazne obljube, kot je to pri plutokratskih narodih, temveč Imamo točno začrtan program, ki zavzema že sredi med najtežjimi borbami te vojne svojo obliko ter čaka zgolj na uro zmage, ko bodo lahko milijoni in milijoni z vojaškimi doli zaposlenih rok in glav prijeli za delo v svrho uresničenja nemške socialne države. Za njen obstoj bo odločilna nemška zmaga. To pa bomo dosegli le z Junaškim, da herojskim in na vse pripravljenim obnašanjem nemškega naroda v teh tednih ter v bližnjih mesecih vedno tršega boja za obstoj. Vsak posamezen Nemec je torej odgovoren za dosego zmage in našega vojnega cilja, ustvaritve najboljše socialne države na svetu,« je zaključil državni tajnik Reinhardt »Stre!0¥0il Švica« Bern. 16. jan. List »Tat« ,|e smatrat zaradi ponovnih zavezniških napadov na Švico za potrebno, da navede v nekem uvodniku razloge, ki 60 po njegovem mnenju dovedli do teh napadov. Pod naslovom ^Strelovod Švica« piše List med drugim: Da se vojne ne ražvijajo vedno po načrtih, željah in napovedih, marveč da predvsem presenečenja določajo njihov tek, je drastično razvidno iz sedanjo faze vojne. Po optimističnih in slovesnih propagandističnih napovedih iz Londona, Washingtona in Moskve bi morali biti zavezniki sedaj že v Berlinu in bi Nemčija ne bila več v stanju, nuditi resen odpor. O nemški ofenziv! se ne bi še pred kratkim drznil reči besedice najhujši pesimist, zato jc sedaj razumljivo, čo so v Washinglxjnu in Moskvi nekoliko nervozni in iščejo krivcev. Napadi ameriškega časopisja na zavezniško vojno vodstvo so znani. V Švici pa so mailj poučeni o notranjem položaju^ Sovjetsko zveze, čijih oskrbovalne težkoče se skdraj ne dajo več prikrivati. Ker pa je Sovjetska zveza trenutno prisiljena opustiti svojo kritiko zahodnih zaveznikov, iščejo druge prilike, dn bi razjasnili ljudem neprijetne stvari. Zato pride Švica Sovjetski zve«! ter tudi Ameriki ravno prav in zaradi tega mora ta mala dežela trpeti jezo zaveznikov zaradi njihovih neuspehov na bojiščih. Iste neskončne daljave, ki so naprav-Ijale nemškemu vodji tako velike težave, stoje tudi sedaj mod sovjetskimi vojnimi bazami in bojišči, nadaljuje »Tat«. vendar da še ni dokončana.« nadaljuje list. Na jugu generalne guliornije ima nemško vodstvo še vedno dovolj proslo-■ a, da lahko izmanevrira sovražno ofenzivo. Na tem področju bodo izvojevani v naslednjih tednih boji izredne trdote. Dejstvo, da je bila tum nasprotnikova ofenzivo pričakovana, dokazuje, da je nemško vodstvo lahko pripravilo potrebne korake. »Samo po sebi razumljivo je.« piše list. »da pri tako silovitem napadu kot je ta sovjetski, no ra-dostnjejo krajevni obrambni koraki. Z.i protiukrepe iz globine področja pa je treba več časa.« »Deutsche allgetneine Zeitung« izjavlja, da doživljalo nemške nrnu-de na vzhodu sedaj »morda najodločilnejšo preizkušnjo te vojne«. Z doslej hrezpri-merno množico ljudi in gradiva, ki so jo zbirali Sovjeti mesec«, so prešli sedaj v vsesplošen napad. Zavlačevanje pričelka to ofenzive je dalo razumeli nemškemu vodstvu, kakšen je obseg sovjetskih priprav, toda tudi na nemški strani so izkoristili ta čas z vsemi silami. Szalasi odiikoval Rudela Berlin. Madžarski državni voditelj Szalasy je podelil U. januarju konm-dorju borbeno-letalske jate »Iiumel-mann« polkovniku iludelu zlato hra-brostno medaljo. To najvišje mudžnr-sko odlikovanje je bilo doslej podeljeno le osemkrat. Polkovnik lliutcl ga je prejel kot prvi inozemec. »Prekrižali so koordinirano vojskovanje« Storkholm. Reuterjev dopisnik John Kinche se bavi znova z nemško zapadmi ofenzivo ter priznava, da je uspelo nemškemu vodstvu »prekrižali koordinirano strategijo, določeno na konferenci v Teheranu«. Poročilo pravi, da so je nemško vrhovno poveljstvo zopet izognilo nevarnosti istočasnega razvoja bitke na vzhodu ln zapadu. Šele sedaj vidimo popolcn pomen nemške ofenzive na zapadu Ne bi bilo prav, ako bi trdili, da je s ponovno zasedbo izgubljenega ozemlja zopet vse »pri starem«. Nemcem je predvsem uspelo, da so preprečili istočasno medsebojno ofenzivo n« zapadu in vzhodu. Angloamerikanci bodo potrebovali nad 10 tednov, prodno bodo lahko pričeli z ofenzivo. To bo omogočilo Nemcem, da osredotočijo svoje sile v prihodnjem kritičnem času proti Sovjetom, ko pa Ik> nastopil na vzhodu zaradi odjuge odmor, bodo Nemci na zapadu zopet pripravljeni. Reuterjev dopisnik je izračunat, da imajo Sovjeti na razpolago 10 zimskih tednov, vendar opozarja, da bi bilo napak računati, da se bodo ponovili dogodki preteklega juniji. Danes so pogoji (topol noina drugačni, kot so bili takrat. Poročilo Reuterjevega dopisnika se končuje z obžalovanjem, da ni bilo mogoni pričeti angloameriške ofenzive istočasno s sovjetsko. Nihče se noče vrniti v Lublin Stockholm. Poskus lublinske poljsko vlade, da bi pripravila na Švedskem mudečo se poljske begunce k povratku v domovino, se je izjalovil. Kot sporoča švedski list »Morgontidningen«, so odpotovali doslej izmed 000 beguncev iz Švedske samo trije. Kot boljševiki... Koln. Iz izjav nemških vojakov, ki so prehodno prišli v severnoameriško ujetništvo, ki so se pa nato zopet prebili do nemških črt, je razvidno, da nimajo ameriški vojaki nobenega vojaškega duha tor da se obnašajo kot chicaški gang-sterji. Z nemškimi vojaki so postopali na prav tak način kot to delajo l>ol|še-viki. Moskva bo dedič De Gaulla 2eneva. Ameriški časopis >I,ife« prinaša obširen članek o francoski bodočnosti, v katerem pravi, da bodo mraz, brezposelnost in lakota to zimo znaki »osvobojeno« Francije. V krasnih poslopjih francoskih uradov razbijajo nn-stavljenci opravo, da si x njo grejejo peči, obenem pa razmišljajo o načrtih /.a drugorazredno bodočnost Francijo v Evropi in v svelu. Francoski delavci in nameščenci žive prav tako v mrazu in v bedi v eni najbolj neprijetnih zim evropske zgodovine. O notranjepolitičnem položaju de Gaulla pravi članek, da igra v inozemstvu vlogo državnika, dočim jo istočasno prisiljen, da je doma običajen politik. Po deželi Izvajajo makijevske tol|K> se vedno rekvizicije, ki obstajajo običajno v tem, da odpeljejo debelo prašiče, nekaj desetin puranov, vino ter gumijaste obroče. Makijl tudi še vedno brez vseh formalnosti ubijajo ljudi, odstavljajo iz Pariza poslane uradnike ter umeščajo na ta mesta svoje lastne ljudi. Francoski komunisti so potrpežljivi in čakajo. Pustiti hočejo de Gaullu toliko časa, da si bo opekel prste, nato pn se hočejo polastiti vlade. Zakaj, če bo de Ganil« od-povedal, tako piše ameriški list, bodo komunisti njegovi dediči. Siru »SLOVENEC«, sreda, 17. Januarja 1945 Prezident slovenskim časnikarjem V torek dopoldne je prezident Pokrajinske uprave in generalni inšpektor slovenskega domobranstva g. general Leon Rupnik sprejel v svoji delovni sobi v vladni palači slovenske časnikarje. Okrog prvoboritelju proti-koinunističnih borcev so se zbrali uredniki obeh sloveuskih dnevnikov, dalje uredniki tednikov ter tudi mesečnikov in z zanimanjem poslušali tehtne misli kratkega nagovora. G. Prezident je poudaril, da je prav vesel, ko more pozdraviti okrog sebe vse borce, ki se s toliko vnemo s pisano besedo enako žilavo bore proti največjemu sovražniku slovenskega naroda — komunizmu, kakor zuuaj ua bojišču slovenski domobranci. Zato vidi v časnikarjih najizrazitejše predstavnike duhovnega domobranstva in želi, da bi tudi v bodoče z enako vnemo kakor doslej stalo duhovno domobranstvo v isti bojni črti z organiziranim domobran-stvom. Vodilo za nadaljnje delo ostane isto kot doslej: biti po plutokrat-sko židovski in boljševiški zverini še naprej, dokler ne bo popolnoma podlegla. Da bo v bodoče vse delo peresa in tiskane besede še bolj smotreno in še bolj uspešno, je imenoval za vršilca dolžnosti načelnika informacijskega oddelka na Pokrajinski upravi g. Izidorja Cergola. V okviru tega oddelka — Tiskovnemu odseku Infor-macijskea oddelka — pa je imenoval za šefa g. Karla Bratnša, publicista in novinarja. Ko je g. prezident tako predstavil oba svoja sodelavca, je povzel besedo Leiter des Amtes Propaganda, Presse und Kultur g. ingomar Verliouz, ki je poudaril, da je v kaosu, ki ga je sedanja vojna povzročila med evropskimi narodi, edina opora za male in poštene narode velike nemška država, ki se bori za novo Evropo in jo brani pred komunizmom. Slovenski narod ie tudi strnil vse svoje napore v borbi proti komunizmu in da bi bili ti napori še uspešnejši, mora tudi tisk doprinesti čim več. G. Cergolu, vnetega sodelavca, že pozna po večmesečnem delu in je prepričan, da je imel gospod prezident srečno roko, ko je na res odgovorno mesto postavil moža s tako sveto vnemo. Gospod Bratuša pa bo v bodoče kot šef Tiskovnega odseka dajal smernice za delo slovenskemu tisku. Pri svojih časopisih pa bodo vsi časnikarji gotovo tudi za naprej z vsemi močmi sodelovali v skupnem naporu slovenskega naroda, ki gre po poti, ki mu jo je nakazal g. prezident. Oba nova šefa sta se nato predstavila navzočim časnikarjem. G. prezident se je še pomudil v kratkih razgovorih s časnikarji in se nato ljubeznivo poslovil, želeč vsem Še lepših uspehov pri njihovem poklicnem delu. Uspehi na novih pofožafih Rupnikova bojna skupina čisti notranjske predele Boj za Vzhodno Prusijo se je zopet razvnel Vojn: poročevalec Kari Otto Zett-man 16 |an. (P. K.) Nad srednjim delom vzhodnega bojišča ae pojavljajo plameni. Žarometi tip«io preko neba. Svetleče bombe se dvigajo in ugašujejo. Med bliski izstrelkov protiletalskega topništva drvijo letala pod bliskajoč«« zvezdami. Veter narašča deloma v vihar, ki upogiba drevje ob cestah ter ledeno-mrzlo veje preko vzhodnopruske zemlja, ki ji je udarila nova usodna ura. V soboto ob 7. uri «e je pričel ob jasnem dnevu pekel večurnega bobneče-ga ognja iz topov vseh kalibrov in ognjeni dež je padal nad nemško glavno bojno črto od Schlossberga do Ebenrodeja. Nemško topništvo jo takoj odgovorilo t vso silo. Po dveh urah »o prešli sovjetski napadalni oddelki v napad, medtem ko se je razprostirala preko bojišča vedno gostejša megla. Ogorčeni krvavi boji »o se bili za posamezne vasi in važne odseke, pri čemer so utrpeli boljševiki težke izgube Na odseku neke vzhodnopruske divizije je bilo prvega dne bitke uniče-nih 7 oklepnikov, med njimi eden izredno velik; 3 oklepnike so uničile nemške čete v boju iz bližine. Več krajev je večkrat menjalo gospodarja. Z močnejšimi silami »o Sovjeti vedno rnova skušali razširiti majhna vdorna mesta ter doseči odločilne uspeha. Vztrajnost nemških grenadirjev pa je preprečila te namere. Okrog poldneva drugega dne bitke •• je megla dvignila in kmalu j« sonc« posijalo izza oblakov. Zrak je bil napolnjen c brnenjem motorjev letal obeh letalstev, ki sta z močnimi oddelki posegli v bitko m vzhodno Prusijo. Nemški lovci so se zagnali na sovjetske bombnike in borbena letala. Uvidniki so krožili v veliki višini Boljševiški napada so se eru-šilo t ognju nemške obramb« Vzdržljivost nemških grenadirjev j« vavišena nad vsako pohvalo. Posebno staropruski polki se borijo kot levi za vsako globel, za vsak predel ceste. Doatikrat je prišlo do bn<«v z golim orožjem, sovjetsk loklepnikl, ki so skušali predretl, »o bili uničeni e bojnimi sredstvi iz bližine. N« mnogih stenah hiš razbitega Gumbinnena ae sveti v velikih črkah geslo vehodnopruske ljudske vojske: Ce bodo boljševiki napadali, k vragu bomo jih poslalil Sovjetske napadalno divizij« pa ao kljub uporabi težkega orožja dobile prve dokaze resnice tega gesla. Potrdilo za izdajo Poljske Lublinski boljševiki divjajo nad Poljaki Ženeva. 16. jan. Po zanesljivih poročilih iz Švice izvaja poljski sovjetski komite v Lublinu pod varstvom boljševiških bajonetov izredno strahovlado. Tako so samo v okrožju Lublin zaprli 21 tisoč Poljakov kot »politično nezanesljive«, V okrožju Tarnopol v vzhodni Galiciji so pod isto prelvezo poslednje tedne odvlekli v notranjost Sovjetske zveze približno 40.000 Poljakov, ne na bi o usodi deportirancev sploh kaj sporočili. Švicarska poročevalska agencija nadalje javlja, da se dogajajo taki dogodki v vseh deželah, v katerih so bile pod sovjetskim pritiskom osnovane boljševi-kom poslušne vlade. To velja za Bolgarijo, Romunijo, Baltske države in Finsko. V Jugoslaviji pa hoče tolovajski maršal Tito vzpostaviti diktaturo. Stockholm, 10. jan. O razvoju poljskega vprašanja navaja ameriški tednik »Time« poročilo lista »New York Times« iz Londona, v katerem je med ostalim rečeno: V Teheranu sta razdelila Churchill in Stalin Evropo v britansko in sovjetsko vplivno cono. Ko je prišel Miko-lajczyk v Moskvo, je našel tam ameriškega veleposlanika Harrisona kot molčečega nevtralnega opazovalca, medtem ko je nastopil Stalin istočasno kot sodnik in zapriseženec, Churchill pa je prevzel vlogo državnega pravdnika. Kot trdijo diplomatske informacije, je bil Churchill oni, ki je namesto Stalina razpravljal na tem moskovskem zasedanju o bodočih poljskih mejah. Ko je prosil Mikolajczyk za milost, da bi vključili v poljske meje še vsaj Vilno in Lwow, ga je baje prekinil Molotov z besedami: »Nima nobenega smisla o tem razpravljati, to vse je bilo že določeno v Teheranu.« Včeraj eo domobranci R upnikove bojne skupine pripeljali v Ljubljano 28 tolovajev, ki so bitli zajeti v zadnjih iz-vidniških pohodih bojne skupine. Tolovaji, med katerimi sta bila tudi dva Čerkeza in dva badotflievca, so bili silno razcapani. Iz njih je dihal razkroj, ki sedaj razjeda komunistične tolpe. Ta uspeh je Rupnikova bojna skupina kljub temu, da so komunisti razpustili svojo zadnjo večjo tolpo na Notranjskem — Notranjski odred, dosegla v zadnjih 14 dneh, ko je v dveh daljših izvidnicah dosegla prav lep uspeh — 49 tolovajev je bilo mrtvih. 23 pa zajetih. Prvo uspelo akcijo so domobranci izvedli v začetku januarja. Srednje močna domobranska izvidnica je v trdi noči zapustila položaj bojne skupine in krenila proti Glini pri Blokah. Vodja izvidnice je domobrance tako spretno vodil, da je številne tolovajske zasede, ki so bile postavljene v okolici te vasi, niso opazile. Tako so domobranci neopaženi vdrli v vas. V vasi se je vnela lo kratka borba e pravkar prebujeni™ tolovaji, ki so pripadali 4. čeli bivfefla Notranjskega odreda. Čeprav je bila številčna moč obeh nasprotnikov skoraj enaka, se tolovaji v hrabrosti niso mogli meriti z domobranci. V boju je padlo 17 tolovajev, 10 pa so jih domobranci ujeli Iz vasi eo mogli uiti le triije tolovaji. Domobranci eo tolovajem zaplenili obilo materiala. Druga domobranska akcija pa Je bila prejšnjo soboto. Nekoliko močnejša domobranska izvidnica Je dobila nalogo Komunistični teror nad Bolgarijo Ženeva. Turški zastopnik tista »New York Times«, ki Je več tednov potoval po Bolgariji, piše, da »se nahaja Bolgarija pod popolnoma komunistično vlado«. Bolgarska vlada Je sestavljena teoretično sicer lz članov štirih največjih strank, v resnici pa so komunisti edini gospodje, čeprav imajo za seboj le 2% prebivalstva. Edino javno oblast, ki obstaja danes v Bolgariji, izvaja milica pod vodstvom komunističnega notranjega ministra Antona Jugova. V4 vrši »barbarski teror proti vsaki osebi, ki Je komunistom sumljiva«. Borba za Bližnji vzhod Barcelona. Dva arabska zagovornika Angležev, Emir Abdallah iz Transjorda-nije ter iraški regent se hočeta sestati, da bi razpravljala o palestinskem vprašanju ter o arabski zvezi. Vsled vdora Amerikaneev in Sovjetov na področje Bližnjega vzhoda, ki j« bilo prej izrecno britanska interesna sfera, je postal položaj Angležev danes zelo kompliciran. Sovjeti ne zaupajo UNRI Stockholm. Kot javlja »United Press« iz AVashingtona, je sovjetska vlada zadržala nakazilo 1.3 milijona dolarjev upravnemu fondu UNRE r motivarjo, da mora preiskati, »na kak način bodo uporabili delež Sovjetske zveze« preiskati teren okrog vasi Klancev. Se preden pa so domobranci prišli do nameravane vasi, ao naleteli na komunistično skupino. Domobranci namreč niso krenili naravnost proti Klancem, temveč 60 hoteli priti v loku do svojega cilja. Taiko eo domobranci naleteli na tolovaje že pri Sv. Ani, majhni gorski vasici, ki šteje le štiri hiše in cerkvico. — Ko so se domobranci približali Sv. Ani, je le majhen del vojakov odšel v vas, kajti izvidnica nikakor ni mislila, da se bodo tolovaji skrivali v tej vasici. Ko so domobranci vstopili v hiše, so v vsaki od njih našli po deset tolovajev, ki so spali. Glavnina domobranske izvidnice je sicer slišala močne klice: »Roke kvišku!«, a si nikakor ni mogla mislili, da imajo malo- številni frntje opraviti e tolikim Številom tolovajev, loda domobranca v vasi so kljul) inanjšiini v redu opravili svojo nalogo. Zajeli eo 12 tolovajev, za tistimi, ui so se skušali rešiti z begom skozi okno, pa so streljali. Tako je padlo 82 tolovajev, ušel pa samo en stražar. Med ujetimi tolovaji so domobranci spoznali tudi komandirja 1. čete bivšega Notranjskega odreda Ta komandir je znani zločinec, doma iz Tržišča. Ob sa-vojskem razpadu je v Begunjah eam ustrelil devet nedolžnih mož. ki so zavračali komunizem. Med ujetniki sta bila še dva tolovajska poročnika. Uspeha omenjenih izvidnic sta med prvimi, ki jih Je dosegla Rupnikova bojna skupina, odkaT je zasedla nove položaje. Zmagoviti boji larodnih Stražarjev za Col Mnogo moramo Slovenci dati krvi in trpljenja, da rešimo svoje domove in naselja pred strašno nevarnostjo komunističnih tolovajev. Slovenska zemlja mora dajati veliko ceno — mnoga življenja svojih sinov, da si bo kljub rdečemu divjanju ohranila tisti obraz, katerega so ji hoteli vtisniti tisočletni rodovi naših prednikov. Del te naše trpeče zemlje je tudi Vipavska dolina. 19. decembra lanskega leta se je sicer ta zemlja razveselila, kajti varovat 60 jo prišli Narodni stražarji Primorske. Hude so bile takrat borbe, protikomunistični borci so premagali vse težave in tudi do skrajnosti upirajočega se sovražnika. Komunistične tolpe so se takrat morale umakniti Iz te lepe doline, ki je zaradi komunistične revolucije toliko pretrpela. Komunistični zločine! so se sicer umaknili, pri svojem umiku pa so ee saklinjali, da se bodo nad temi kraji še maščevali. Tako so se kmalu po domobranski zmagi v Vipavski dolini, ko so se prebivalci pripravljali za redno življenje, komunistične tolpe zopet priplazile v bližino Cola, ki ga je varovala majhna posadka Narodnih stražarjev. Komunistične tolpe — zbralo se je osem brigad — so izrabile priliko, ko ni bilo v bližini Cola nobene večje protikomunistične skupine, in napadle Col. Slovenski fantje 6o se krepko upirali. Pred savojskimi in mongolskimi roparji, ki so povrh še komunisti, niso hoteli kloniti. Ker pa Stražarji niso mogli pričakovati takojšnje pomoči, so se na koncu morali umakniti iz svoje postojanke. Col pa nI ostal prepuščen divjanju komunističnih tolp. Ze 12. januarja so se močni oddelki Narodnih stražarjev ln protikomunlstičnih oddelkov pripravljali, da komuniste zopet preženejo s Cola. Na pobočjih pred Colom »o sc vnele ostre borbe. Protikomun. borci so zopet preganjali komunistične roparje iz njihovih zaklonišč in utrjenih kraških kotanj. Prebivalstvo Cola je zopet veselo pozdravilo protikomunistične borce. Komunisti so pri svojem umiku imeli precejšnje izgube, ki pa 6e natančno ne dajo ugotoviti, ker so komunisti vse mrtve odpeljali s seboj. Od Narodnih stražarjev je bil ranjen le en vojak. V borbah za Col se Je posebno Minister Fisnk o evropski finančni bilanci Berlin, 13 jan. V okviru tečaja nem- | produktivno uporabljalo evropske deškega zavoda za inozemsko znanost, ki lovne sile, krepilo kmetijstvo v okviru se je vršil v nekem nemškem mestu v | proizvajalne bitke ter uvedlo povsod odlikoval nadporočnik Langus. ki Je bil zaradi hrabrosti povišan v stotnika. Narodni stražarji zopet stražijo s Cola po vsej Vipavski dolini. Liudem Je zopet dovoljeno pošteno življenje, zopet je dovoljena slovenska beseda, ki jo sa-vojski komunisti tako črtijo. Iz Gorice Neljuba ppmota. Nekje v goriški okolici so komunistični iunaki streljali na goriško mestno stražo, ki ie nadzorovala delavce. Pozneje «o ae prišli opravičevat; »Oprostit«, smo mislili, da so omuu-brancil« Kje i« zavedna Postojna? Pred kratkim sem bil po opravkih ▼ Postojni. Kljub zimi je vladal v mestu živahen vrvež. Vojaki narodni pionirji, okoličani, potniki, ki čakajo na vlak, vsi ti dajo Postojni pestro sliko in ustvarjajo življenje. Gostilne in drugi javni lokali delajo na vse mile viže, pa tudi trgovine so dobro obiskovane. Postojna se ne sme pritoževati zaradi pomanjkanja prometa, denar teče, da je veselje. Prenočišča so stalno prenapolnjena, vse sobe so oddane. Ce te zadene nesreča, da nimai zveze z vlakom in moraš tu nočevati, se Ie s težavo spraviš pod streho, na gorko. V čast načelstvu železniške postaje moremo povedati da gre potujočemu občinstvu ljubeznivo na roko. Ko je zadnjič tržaški vlak dospel v Postojna že po odhodu vlaka proti Ljubljani, in je bilo mnogo popotnikov prisiljenih prebiti noč na postaji, je bilo poskrbljeno, da so lahko prenočevali v gorkih vozovih vlaka, a katerim so se drugo jutro peljali proti Ljubljeni. Potniki, neprijetno razpoloženi zaradi nevšečne zamude, so bali prav hvaležni. Postojna nudi tedaj ie vedno marsikaj zanimivega, iii ie ui zgubila smisla ea tujski promet Nekaj sečni pa v Postojni ni dopadlo, irte je bolelo. V Postojni, v tisti Postojni, ki se zna hvaliti z narodno zavednostjo, nisem videl slovenskih napisov Nad mnogimi vrati so še stari napisi, nad mnogimi so pa ti nopisi tako prebeljeni da prav za prav niso prebeljeni. Kaj spadajo tudi napisi pod kulturni molk, ki ga je napovedala protislovenska komunistična oferija v začetku »borbe za 6vobodo«? Še bolj n; j; pa bolelo, ko sem slišal, da nekaterniki izmed »zavednih «čakejo na povret;k »južnih bratov ali tovarišev«. Ua tfolo profitarstvo al pa strastno strankarstvo človeka tako izpridi, bi človek vendar težko verjel. Postojna postoj, ne oneča-ščuj svojega imena, reši čast notranjske prestolnicel Lakristi ne zaupajo Churchilla Stockholm, 16. jan. Kakor poroča di- I plomatski dopisnik «Exchange Telegra-pha«, v londonskih laburističnih krogih dvomijo v resničnost Churchillovih informacij o Grčiji Predvsem malo verjamejo v obisk 17 odposlancev takozvanega delavskega združenja pri veleposlaniku Loperju pretekli teden, ker te grške osebe niso znane niti v angleških, niti v mednarodnih delavskih krogih To delegacijo, ki naj bi izrekla veleposlaniku zahvalo delavskih združenj za angleško osvoboditev Aten, ie vodil nek mož z imenom »Krokos«. Angleški zastopniki delavskih združenj pa so izjavili dopisniku. »da jim je ta Krokos povsem nepoznan.« Zato sumijo, da so si to ime iz- m' Britanski delovni minister Bovin hoče sam odpotovati v Grčijo, da bi se oseb- no poučil o položaju. Pričakujejo, da bodo o zadevi razpravljali v Spodnji zbornici, Odposlanstvo poslancev Arthurja Greenwooda, prof Laskyja in še dveh drugih poslancev se 'bo podalo v tej ea-devi k Churhillu Churchilla bodo nadalje prosili, da privoli v potovanje laburističnega odposlanstva v Atene. Očividno «i je naročil Churchill v Atenah zahvalo, ki bi naj bi mu prinesla ceneno odobravanje v Spodnji zbornici, če bi še enkrat mogel zavzeti stališče do grških razmer. Očividno pa ni računal na nezaupanje laburistične stranke Tako pa bi bilo možno, da bi nastal mesto pričakovanega odobravnja neprijeten odmor, pri katerem bi morda ugotovili, da je hotel ministrski predsednik inscenirati majhno prevaro, da bi zopet nekoliko osvežil svoj prestiž. Badoljevski generali obsojeni Milan Po štiridnevni razpravi so bili obsojeni pred posebnim sodiščem za zaščito države štirje izdajalski Cinerali, ki so ob času premirja poveljevali velikim edinicam Generala Carracciolo in Ro-botti sta bila obsojena na 15 let rob je, generala Garibaldi in Veccchiarelii pa na 10 let Med zavezniki ni politične enomosti {ieneva. >Daily Mailf piše v oceni sedanjega pologi3- dn ni,nni° zavemiki na političnem področju ničesar, kar bi vsfj kolikor toliko sličilo vojaški koor- ,. .•,-> xt..!..„.,, nniaipno pnntnrwli po-uniaCijt. rvajnos, - - - staja vedno večja. »Temelie za trajno sodelovanje je treba položili že danes. 5o preden se bodo raztrgalo vezi, ki lih ia ustvaril skupni boj.« List piše, da vsepovsod splošno upajo, da bo predstavljal bližnji trojni sestanek odločilen preokret. List polemizira nato z odklonitvijo udeležbe de Gaullove Francije pri bližnjem sestanku Stalina, Churchilla in Roosevelta. Nova egiptska vlada Bern. Egiptski ministrski predsednik Moher paša je izročil kralju, kot je to po volitvah običajno, ostavko svoje vlade. Se istega dne ie sestavil novo vlado, v katero so stopili trije novj min stri: 1 liberalec in 2 sand sta Dosedanji trgovinski minister je postal državni minister Bonomi še vedno čaka Milan. 16. jan. Kakor javlja agencija AFI iz Rima. bo Bonomi.ieva vlada v ' poslednjih dneh podvzela pri vasbing-lonski vladi formalen korak s prošnjo, da se naj končno pošlje Italiji obljubljena pomoč in življenjske potrebščine. prisotnosti zastopnikov vseh evropskih narodov, je podal nemški gospodarski minister runk obsežno bilanco novega evropskega gospodarskega reda. V svojem govoru, v katerem so bile prvič objavljene posameznosti o uspehu evropskega gospodarstva pod nemškim vodstvom, je razpravljal minister Eunk o neuspeli u konferenc, ki jih je priredil Roosevelt v preteklem letu in pri katerih so se tako v Angliji kot v Združenih državah v ojačeni meri povpraševali, kaj je prav za prav njihov vojni cilj. To je čudno vprašanje, kajti sovražna stran je stalno z brutalno od kritostjo izjavljala, da je cilj te vojne uničenje Nemčije in njene življenjske moči, sploh uničenje ljudske 6ubstan-ce nemškega naroda. Pravi vojni cilj ameriškega dolarskega in gospodnrsKC-ga imperializma pa je nadalje vzpostavitev absolutne nadvlade v svetovnem gospodarstvu, medtem ko se Angleži obupno trudijo, da bi iz svojega političnega in gospodarskega padca rešili, kar se še rešiti da. Pojem »Evropa« pa primanjkuje v vseh načrtih na sovražni strani. Tako Združene države kot Anglija hočeta doseči čim večji izvoz, da bi se na ta način rešili množične brezposelnosti. To pa bi nujno dovedlo do obubožanja Evrope, ker bi v Evropi zavladala brezposelnost. Življenjske osnove in povezanost evropskega gospodarstva obvladujeta V6e gospodarsko in socialno življenje evropskih narodov. Brez zdravega in močnega nemškega gospodarstva pa ni zdravega in močnega evropskega gospodarstva, kajti 50 do 60% in vča>ih tudi 70 % evropske zunanje trgovine je šlo pred vojno v evropske dežele same. Nemški izvoz je bil vedno odločilen za Evropo in se ni v vojni kot v Angliji in Združenih državah zmanj šal, marveč se je za 35 % zvišal. Zavedajoč se evropske odgovornosti in naloge je uvedla narodnosocialisti-čna Nemčija od leta 1941. do 1943. nov red v Evropi, ki se je že izkazal kot zelo učinkovit. V zasedenih ozemljih je skrbelo nemško državno vodstvo za ustvaritev urejenih državnih načel, za red v valutnih in plačilnih razmerah in cenah, skrbelo, da ni bilo tu brezposelnosti in z njo združenih socialnih posledic, preskrbovalo civilno prebivalstvo z življenjskimi potrebščinami; Kratka poročila Berlin. Zunanje ministrstvo se je dogovorilo preko Švice, ki sedaj zastopa nemške interese, o izmenjavi težko ranjenih nemških vojnih ujetnikov in civilnih internirancev za angleške in ameriške. Izmenjava se bo vršila v drugi polovici januarja. Berlin. Pri najboljši vidljivosti so an-gloameriški lovski bombniki 14. januarja ob 11.40 brezobzirno z bombami in strojnicami napadli nek vlak z severnoameriškimi vojnimi ujetniki. Pri tem- napadu so prišli ob življenje številni sever-1 noameriški častniki in vojaki. Zločinski bombni napad je bil izveden približno roizvoda, kakor je to raz- j na istem mestu na katerem je bilo pred rodnega dohodka. Narodno- j dvemi tedni ubitih vsled angloameriškega »..„ - „«,,. letalskega napada preko IGO severnoameriških vojnih ujetnikov. Milan. Sovjetska vlada je pozvala vse Ruse. ki živijo v zasedeni Italiji, naj ee takoj vrnejo v Sovietsko Rusijo. Poziv velja tudi za takšne Ruse, ki so se v preteklosti sovražno obnašali proti boljševizmu ter so se v državljanski vojni leta 1917. do 1918 borili na strani beloruskih čet. S tem hočejo prisiliti vse begunce, ki so zbežali po boljševiški revoluciji v Italiio, da 6e takoj vrnejo v Sovjetsko Rusijo. senca daleč nad Madžarsko. Nemčij« je hotela dvigniti jugovzhod na srednjeevropski življenjski standnrd, Sovjetska zveza pa ga mora znižati na svoje stanje. Med dobrinami, ki jih odvaža Sovjetska zveza iz zasedenih dežel, jf tudi ena posebno dragocena, namrcf človek. In kakšni izgledi bi šele nastali, če bi Sovjetska zveza prišla do virov, kjer bi lanko vsaj potolažila svojo žej° po človeških in investicijskih dobrina", če bi imela priliko, da bi se merila i" po želji po-luževnla srednje in zapau-noevropskega nivoja. Samoodjovoven človek je naJviSj« ustvaritev zapada. Iz njega izhaja ogromna stvariteljska sila evropski" narodov. Tudi tokrat ho K v ropa obvladala nevarnost, ki ogroža njeno svobodo Ln njeno življenje. načela in metode nemškega gospodarstva. Na ta način je bilo ohranjeno gospodarsko življenje v zasedenih deželah v redu ter je bilo stalno sposo.mo večjih naporov. Nemčija in zasedena ozemlja, ki so bila te-.no povezana v gospodarski skupnosti z Nemčijo ter prijateljske dežele so dosegle v letih od 1941. do 194-3. gospodarske uspehe, ki znašajo skupno najmanj 600 milijard RM. Ta številka daleč presega letni povpreček Združenih držav, ki so tako bogate na vseh dobrinah, v predvojnih letih. Uspeh te gospodarske politike je bila podvojitev celotncga nemškega socialnega proizvoda, kakor je to razvidno iz narodnega dohodka. Narodno-socialistično državno vodstvo je v par letih odstranilo ekonomsko in socialno krizo, ki jo vladala ob času, ko je stopilo vodstvo na vlado ter uvedlo obdobje najuspešnejšega kulturnega in socialnega dela. Toda ves Fiihrerjev napor, da bi omejil oborožitev ter zavaroval mir, je nasprotna stran odklonila naravnost z zaničevanjem. Očitali so Nemcem, da so proti pacifizmu. V resnici pa ne pomenja ta pacifizem nič drugega kot ohranitev obstoječih nepravilnih in nenaravnih razmer v svetu, to se pravi stabilizacija položaja, v katerem je razdeljen svet v posedujoče in mogočne na eni strani in reveže in slabotne na drugi strani. Kor sovražna stran ni hotela miroljubnega dela in ker ni zmogla svojih gospodarskih in socialnih kriz, je napovedala narodnosocialistični Nemčiji vojno. Skrajno omembe vreden znak sedanjega polo/aja obstaja v tem, da so evropski narodi sedaj v stanju, da jim ni treba več zamenjavati argumentov r.a argumente, primerjati besede z besedami, marveč lahko zamenjujejo izkušnje z izkušnjami. Izkušnje pod nemškim vodstvom v Evropi proti izkušnjam pod zavezniki. Obstajata pač samo tn dva načina: nemški in zavezniški. Tretje, četrte ali pete možnosti ni. Sovjetska armada, ki je prisegla na komunistično svetovno revolucijo, je zasedla Romunijo, pogoltnila Bolgarijo, vdrla v Srbijo in sedaj leži njena Ljubljančanom! Pred par dnovi so — kakor so ie časopisi poročali — komunisti do tal požgali Uinje in Ilrib ter izgnali vse prebivalce, ki so morali bre* vsega zapustiti svoje doraoVe Zgorelo je okoli 70 hiš in gospodarskih, poslopij % vsem inventarjem. Prizadetih je 60 družin z nad 300 družinskimi člani, med njimi okrog 100 otrok v starosti do 10 let Sredi uajhujše zime so bili pognani v sneg in mraz. Vsi so ostali takorekoi goli in bosi, ker so rešili samo tisto, kar so imeli takrat na sebi. Vsem tem nedolžnim irtvam je treba takoj pomagati. Ker Socialna pomoč nima na razpolago zadosti oblačilnih predmetov, da bi mogla pomagati tudi teni izgnancem, se zopet obrača na vse, ki morejo pogrešiti kakršnokoli staro obleko, perilo, čevlje in podobno da jih darujejo t ta namen. Sila in potreba sta tako veliki da smo prepričani, da prošnja ne bo ostala brez uspeha in da bodo Ljubljančani pokazali svoje dobro srce in narodno zavednost ter gotovo pomagali so-rojakom. Prosimo, da nujno izročite darove nakupovalnici Socialne pomoči v Gradišču št 4, ali pa javite svoj naslov osrednjemu uradu Socialne pomoči, Gospo-svetska 2-1 (tel. št. 39-01), da pride naš nameščenec po darovane predmete. SOCIALNA POMOČ. Kurjava s šlezijskim premogom Vse naše kurilne naprave, tako v industriji kot v domačem gospodinjstvu, so urejene za kurjavo z domačim premogom in lignitom. Ker pa zaradi vojnih razmer nimamo dosti domačega premoga, smo dobili visoko kalorični šlezijski premog, rabimo pa tudi koks. Tudi ta kuriva lahko prav ekonomično izrabimo po stanovanjskih kurilnih na- to spečeno gmoto zdrobimo z železnim drogom. Samo na živo žerjavico premoga nai po potrebi nakladamo še premog ali koks, vendar nikdar v predebelih plasteh. Splošno veljavno pravilo za lončene peči pa je, naj bodo pečnice le toliko vroče, da na pečnico položena roka zdrži vročino. Ves čas, ko v peči gori, naj bodo vratica za zrak iz lamino po sianovanjsmu lunuuu uu- o.\> » i»:a 4 tn mr. Bolimo ded., Birnika cesla 21 san o l>u ic umogo saj, — --------- . kanale v peči. Po kratkotrajni uporabi 1k> peč zamašena in poklicati bo treba pečarja. Glavna nevarnost pri nukla-danju velikih množin premoga naenkrat pa je v tem, da bo postala peč pregreta, čim bo zažarela velika množina premoga v kurišču. Zaradi visoke kurilne vrednosti šlezijskega premoga nastane v kurišču zelo visoka vročina, ki prežge notranjo zazidavo peči, pec-nice popokajo, zadelani stiki med pec-nicami se pa razširijo. Zato lončena peč pri nepravilnem kurjenju ne vzdrži več kot največ eno kurilno dobo, torej samo eno zimo. Ce hočemo s šlezijskim premogom in koksom pravilno in ekonomično kuriti, moramo ravnati takole: Da peč podkurimo, rabimo razmeroma zelo malo drv. Na goreča drva naložimo samo tanko plast premoga. Vratica za zrak naj bodo odprta in naj odprta ostanejo, dokler je premog ni dobro vžgal in zažarel. Ce imamo premog, ki se pri gorenju peče, da se spri-mejo posamezni kosi, je potrebno, da je zgorela žerjavica. Šele takrat peč popolnoma zapremo, da se zaradi močnega vleka prehitro ne ohladi. Pri snaženju pravilno kurjene peči bomo našli samo pepel in prav malo nezgorelih koscev premoga, ki se je pri kurjenju pretvoril v koks. Ta koks beremo iz pepela ter večje ko?e zdrobimo na velikost oreha, nato malo poškropimo z vodo in jih drugi dan vržemo v peč na živo žerjavico. Ti kosi so še vedno dobro kurivo, čeprav se zde zaradi umazane sive barve neuporab-ljivi. Ker moramo skrajno varčevati tudi s šlezijskim premogom, si prizadevajmo, da bomo peči samo podkurili z drvmi in premogom, torej samo toliko, da bomo v kurišču napravili ogeni in žerjavico, nato bomo pa nanjo nakladali koks. Ta pa najbolje gori, če je droben kot oren. Tudi koksa ne smemo nalagati v debelih plasteh, saj ima isto ali še višjo kurilno vrednost kot šlezijski premog. Posebno pazljivo in počasi moramo kuriti v lončenih pečeh, manj občutljive so peči po sistemu Lutz, a najbolj odporne so zelezne peči skoraj vseh konstrukcij. Pri vseh teb navodilih je edino to morda neprijetno, ker moramo kurivo nakladati večkrat v manjših množinah. Toda če bomo to upoštevali, se nam peči ne bodo pokvarile ter bodo porabne tudi še prihodnje kurilne dobe. NOVI GROBOVI + Franc Novak. V 82. letu starosti je v Bogu mirno zaspal g. Franc Novak, po domače Mravljetov oče. Dragega rajnega bodo pokopali v četrtek ob enajstih dopoldne iz hiše žalosti na Zaloški cesti 141 k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek 22. t m. ob sedmih v cerkvi sv. Družine v Mostah. + Fani Adamič. V Ljubljani je pre-videna z zakramenti za umirajoče izdihnila 73 letna soproga uradnika v pokoju gospa Fani Adamič roj. Milot-ti. Blago mater bodo pokopali v četrtek ob pol desetih dopoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. + Frančiška Mlakar. Spravljena z Bogom je umrla gospodična Frančiška Mlakar, sestre gospoda profesorja, planinskega pisatelja in predsednika Vzajemne zavarovalnice g. Janka Mlakarja. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. CERKVENI VESTNIK Celodnevno češčenje v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V četrtek. 18. t. m., na spomin, dan Petrovega stola v Rimu, se vrši v farni cerkvi sv. Petra celodnevno češčenje sv. Rešnjega telesa. Svete maše bodo ves dopoldan do tt. Od tt—12 je molitvena ura šolske mladine. Od 12—13 molijo presveti Zakrament redovnice; od 13—14 duhovniki, možje in fantje; od 14—15 dekleta; od 15—16 žene; od 16—17 vsi stanovi. Ob 17 je kratka evhanstična pridiga, nato slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov. Vsi farani in verniki ljubljanskega mesta: Pridite molit Jezusal Obvestila Prevoda Poziv trgovcem Polivamo rasdeljovaloe raclonlranlh llvll v Ljubljani, da brei odloga v dneh 18.. II. ln 10. t. m. vrnejo v Prevodovo skladišče ua klavnici vae testenine, kt Jih Imajo »e n« zalogi. Vrnjeno testenine bodo plačane takoj prt oddaji, »azbremenjoue pa nu podlagi potrdil o oddaji, kl Jih Je čimprej oddati Provodu, Gosposka 1M, soba St. 10. Obvestilo Rdečega križa Pozivi V paketnem oddelku Slovenskega Rdečega krlia na Vidovdanskl cesti »t. 6 se naj zglaal med uradnimi urami od » do 11 g. dr. Laiarevld Zagorka, zdravnica. •OddaiiltlM UICIOI lacrattM« priitioM* RADIO L3UBL3ANA Dnevni spored is IT Januari T Poročila v nemSčlnl — T.10 Jutranji koncert: vm>«: 7.S0 l'oročila v »lovenSčlnl — 9 Poročil« v nemščini - 12 Napoved sporeda, nato: Glosb« »a premor; vmes: 12.30 1'oroč a v nemSčinl, poročilo o položaju in poročila v slovenSčini — 14 Poročil« v nemSčinl — 14.10 Vsakemu nekaj — 15 Prenos o«r. nem. sporeda - 17 Poročila v nemSčinl In slovenščini - 17 15 OtroSko uro vodi MaSa Slavčeva — 17.45 Trlo »Trnovo« - 18 15 Ljudski alpski napevl - 19 Slovenski nanevt, tercet sester Finkovlh, pri klavirju M. LipovSok -19.89 Poročil« v slovenščini - 19.45 Prenos osr. nem sporeda (aktualno predavanje) — 20 Poročila v nemSčinl — 20 IS Knko Vam uiraja — 21 To uro po-svetlm tebi — 22 Poročila v nemSčlnl — 22.15 Glasba pred polnočjo. 2 Nakupovalnim Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih ccnnh Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Se je čas, da se naročite na »SLOVENCEVO KNJIŽNICO«! Morda še nimate zadnje knjige, krasnega psihološkega romana Stgurd Chriitlansea: Mrtvi med dvema živima" Užitek, ki ga boste od knjige imeli, vam bo bogato odtehtal tistih nekaj lir, ki jih boste za knjigo žrtvovali. Kupite si jo še danesl KULTURNI OBZORN 1 K » Druga pesniška zbirka Mitja Šarabona Kakor sem že v pregledu naznanil, natj bi že za novo leto Izšla druga pesniška zbirka pesnika Mitja Šarabona Nema radost, zlasti še zategadelj, ker nosi na zadnji strani posvetilo »To pesniško zbirko posvečam svoji ženi Jadki za novo leto 1945«. Tako se je Izdaja zakasnila za par dni, nosi pa še vedno leto izida 1944. Mitja Sarabon, katerega smo lani poznali komaj po par pesmih v Domu in svetu je torej v enem letu izdal dve pesniški zbirki — res da ne obširni. Prva zbirka Bolečina je zbudila resnično pokornost, toda ne toliko zaradi motivnosti, ki je včasih zelo naivna, niti ne zaradi formalnih svojskosti, saj je viden v duši njegov pogon iz Gradnika, temveč pač zato, ker smo začutili v njem talent, ki ga čaka še lep razvoj, pesniški ogenj, ki K»r bruha iz njega, skratka — pesni-k a. Tudi ta zbirka je potrdila njegovo pesniško nadarjenost in je tudi pognala kot iz enega samega navdiha. In ta navdih je občutje prehoda iz stanja bolne mladostno se prebujajoče in blodeče duše preko misli o življenju v novi svet sreče, kjer sluti radost, ki pa ie še nema. Ce je prej v Bolečini videl le svojo lastno strast, bil ves usmerjen le vase ln v svojega srca »bolečino«, ki je bila včasih za nas bolj narejeno, bolj umišljena kot stvarna ln maio smiselna, je zdaj življenjsko vse bolj zrel im širši gleda že iz sebe in svoje sle v svet, ki ga skuša objeti v barviti, zlasti gorski lepoti,, pa je tudi globlji v smislu doživetje večjih vrednot od strasti, kar so — odpoved, žrtev, življenje z naravo, tudi z ljudmi, dasi jih še vedno ne mara. Še vedno je samotno drevo, ki s koreninami šele išče v širino, iz osebne bolečine v radost, ki še ne premore veselega klica, pa že odmeva v tihem svetu planin. Kako se ta življenjski razvoj kaže v pesniški zbirki, ki obsega dvajset večinoma dvokitičmh pesmi? V prvih dveh pesmih se poslavlja od pesniškega navdiha prve zbirke, ki ga je navdajal z viharjem ln mirom in se mu vzoblikoval v romantični nedosegljivi lik cankarjanske lepe Vide, od »privida«, kl mu je »rodil prve stihe«... Nato sledi tudi odpoved Strasti, ki mu je vrnila moči ter se zateka k Bogu, naj mu dž de.e*. samote, potem ko je pretrpel svojo nemo bolečino. Na tej stopnji duhovnega razvoja je mogel napisati župančičevsko močni verz: »Na površini sem umrl, zrel sem v dnu. Ne, nikdar ne bom mrtev: zajeli so me večnostni potoki«, tako je napisal v eni najlepših pesmi v zbirki ln jo posvetil dr. Gradniku, ki je v vsakem pogledu njegov pesniški '-zornih Predvsem pesmi, ki slede tej nc-!'0 še vedno vidne znake Grad-nikove "refleksij« o l astnem življenju, kjer j*f riočan Lu že čisto svojski konec peomi na tfr. T-* Zemljiške kupčije v letu 1944 Kratki zapiski zemljiške knjige ljubljanskega okrajnega sodišča podajajo prilično sliko, kako so bile živahne kupčije z nepremičninami v preteklem letu 1944, kakšno je bilo zanimanje in povpraševanje po raznih zemljiških parcelah in hišah, ki leže v okolišu mestne občino ljubljanske, ter tudi kakšno je bilo razmerja med ponudbami prodajo ln dejanskimi nakupi. Prav za sedanje prilike četrtega vojnega leta značilno je dejstvo, da je sedaj veliko manj ponudb nepremičninskih prodaj kot v začetku leta 1M4 in da so se povpraševanja nakupov zemljišč zelo množe. Mnogi skušajo obilico razpoložljivega denarja za »vsako ceno« in na vsak način investirati v nepremičnine. Cene zemljiščem in hišam ee zadnji čas rapidno dvigajo. Ljudi je objela strastna špekulacija 1 — Pogled v zemljiško knjigo nam sicer pokale, da le bilo lani v njej zaznamovanih znatno mani prenosov lastninske pravice na osnovi kupnih pogodb kot predlanskim. Pravi vzrok temu pa ni mogoče eventualna stagnacija na nepremičninskem trgu, pač pa je v tem, da poteče dalj časa, preden dospe odobritev kupnih pogodb od strani pokrajinske uprave, na katero odobritev je vezan vsak prenos lastnine na kupca. Po splošnem pregledu je lani zemljiška knjiga zaznamovala 285 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 23,500.000 lir, ko je bilo predlanskim 383 kupnih pogodb za kupno vrednost 40,136.000 lir. V letu 1943 je bilo v Ljubljani prodanih več velikih stanovanjskih hiš in ogromni stavbni kompleksi, ki so bili sami prodani za milijonske kupnine. Čudne procesije v Kurjo vas Odkar tramvaj počiva, lahko blstro-gled človek upazuje, kako se od sobote naprej pomikajo čudne procesije moških v Kurjo vas. Vsakdo nosi v rokah veliko aktovko z dvema ali več zelenkami ali pa z bučnato kjantarico. Navadno gredo ti moški posamič ali pa tudi v skupinicah. Kaj jih žene tja v znamenito Kurjo vas? Kdo so ti vitezi? Po obrazih jih domačin takoj sjjozna, da so tja prišli od vseh strani mesta, iz Šiške, od Bežigrada, od Šempetra in iz Poljanskega predmestja, z Viča in še od drugod. Njih cilj je gostilna, ki nosi ponosen naslov »Kurja vas«. Na dvorišču te gostilne so razvrščeni veliki sodi kot v nemi paradi. Toda smola I Vsi se vračajo v mesto prazni! To je hudo, kajne,, ko človek ne dobi na tako daljnem ci- Sam v goro vžgal sem pot si za stopalo, iz dna gnilobe sem razvil se v brst, in kamen sam sem razrahljaj si v prst; kot gorski duh sem se privil ob skalo. Ko je tako z lastno pomočjo zorel iz občutka trpljenja ln življenske osamelosli in pregnal >gada< iz duše, ko se je »iz blodnjih sanj zbudil v nov dan« in »raz-pihal iz duše blisk in grom«, je zapel veselo pesem (str. 14); Zdaj sem otrok gorfi, slapov, dreves, sem v soncu žarek v vihri sem vihar, razdajam rožam se, oblakom v dar — in pijem vonje zemlje iin nebes. Tako se vrašča v zemljo, »v svoj sa-mntoi breg*, ljubi svojo osamelost, ker ne mara ljudi, ki jih imenuje »človeške črve, z lažmi, obljubami, prevaro, mrtvimi trenutki...« Se parkrst se zamisli ob smislu svojega življenja s čisto grad-nikovskimi verzi: Teži me plašč okornega telesa. A vem: šele takrat, ko bodo črvi si ugasili žejo v moji krvi — odstrta mi poslednja bo zavesa. Razglablja o »reči, ki mu ni več v sprejemanju slasti, temveč v dejanju sebe »vrednim in nevrednim«, '. žalosti se zateka v gore, kar mu je rodilo lep stih: O, v mah se vleZem mehko 'Istje božam! In če je v srcu mojem val prahu še, če žalost glasna še kipi v auu duše — iz lijem prah in žalost v ustno rožam. lju — zaželene kapljice. V soboto je bila posebno dolga procesija, ko niso točile vina razne gostilne v mestu in so si znanci med seboj šušljali: »Tam v Kurji vasi ga dobiš, kolikor ga poželišl« Toda bridko so bili presenečeni, ko so jim v gostilni povedali žalostno vest: »Niti kapljice ne moremo dati. Vino )e blokirano!« Smola se drži vinskih bratcev, ko so morali daleč v Kurjo vas, to peš in še — zastonj 1 Obsojen zaradi tatvine krompirja France Je po poklicu zidar, krepak mladenič pri 26 letih, samec. V uradnih sodnih spisih iin tudi v obtožnici je navedeno, da ima do 150.000 lir premoženja. Od državnega tožilca je bil obtožen, da ei je protipravno prisvojil pet litrov žganja in lepo odejo. Obtožnica mu je naprtila tudi, da si Je konec septembra prilastil 270 kg tujega krompirja v vrednosti 1215 lir. Krompir je bil cenjen po 4.50 liir kilogram, kakor je določena zanj maksimalna cena. France Je priznal tatvino krompirja ta odeje, zanikal tatvino žganja. Pred sodnikom-poedincem je bil zidar France obsojen zaradi prestopka tatvine žganja, odeje in krompirja na tri mesece ta deset dni strogega zapora ter v izgubo Častnih državljanskih pravic. »Temu, ki ima lepo premoženje, pač ni biilo treba krasti krompirjal« Je pripomnil 6tarej5i goepod, ki pozna paragrafe. Manjše tatvine domačih zajcev in kokoši Pred božičnimi prazniki je bilo, kakor Je posneti iz raznih prijav policj&ki upravi, zaznamovanih več tatvin domačih zajcev ta kokoši, kar ee navadno dogaja pred vsakimi velikimi prazniki, ko se skušajo tatovi založiti z zajčjim ta kokošjim mesom Značilno Je. da so letos tatovi najraje iztikali boli na obrobju mesta. Pokradli so prav lepe, do pet kilogramov težke zajce ta lepo rej ene kokoši. Naj-ostudnejši zločin pa ee je primeril nekje na obrobju mesta, ko je neznan, visok človek e silo vzel mali deklici potico, kl jo je nesla od peka domov. Ropar je v megli izginiL Nove tatvine koles Obširen je seznam policijske uprave o ukradenih kolesih, ki so bila odpeljana raznim lastnikom v decembru od začetka tja do srede meseca. Po tem seznamu je bilo policijski upravi prijavljenih 33 tatvin raznih koles, ki so bila cenjena na 233.000 lir. Nekatere dneve so bila ukradena mnogo- Sv. m«S« zaduBnlc« zn pok gospo Marijo Volk bo darovan« v potek, 19. t. in. ob pol 7 v župni oerkvl »v. Petra. Sv. maš« zaduSnlc« za pok. Olgo S«dr»-vee bo v četrtek, 18. J«n., ob 7 v kongng«-oljskt kapeli pri sv. Joicfu (vbod skozi cerkev z« prlžnlco). Namesto cvetj« na grob blagopokojne g«. Ane Turkove Je darovala družina Julij Zupan za slepe otroke, nastanjene v gluho-ncmnlcl v L.ubljanl, 1000 lir. Za velikodušen dar se Iskreno zahvaljuje ravnateljstvo zavoda za slepe otroke. Smučarke dijakinje, kl so se priglasile za Šolsko smučarske tečajo, opozarjamo na zadovne objave v Športni rubriki naSoga lista. ■ ^ ^ ^ ^ ^ Izšla je nova knjiga »SliOVENCE-VE KNJIŽNICE« štev. 106. »MRTVI MED DVEMA ŽIVIMA«. - Vse knjigarne in trafike vljudno vabimo, da iste dvignejo v kolportažnem oddelku uprave »Slovenca«! Podpornemu druStvo z« gluhonemo mladino Je poklonila drutlna g. Julija Zupan« namesto venca n« grob blagopokojne gospe Ane Turkov« znrsok 1000 lir. Blagim dobrotnikom se druStvo najsrčnejše zahvaljuje. Berite gorenjski Ilustrirani časopis Zl«-torog. Dobite ga v vsaki večji trafiki. Stane t Url. Ob priliki poroke Dr«gar • Dodlf Je bilo daruvanlh za Vino. konferenco sv. Ciril« ln Metod« Bežigrad 300 Ur. Dog plačajl Opozorilo. Znan« o«oba. kl Je v kinu Onlon prt snočnl predstavi ob 16 naSt« ln odvzel« denarnico s večjo vsoto denarja, osebno Izkaznico, oblačilnimi nakaznicami in polno propustnic«, se por.lv«, da vsaj dokumente ter oblačilni nakaznici vrne vratarju r upravi »Slovenc««, sicer bo občutila posledice zakona. Za stare In onemogle Ljubljančane v mostnem aavotlSču v Jupljovl ulici je namesto veno« n« grob pok. vil. mngistr»tn«-ga ■vetnlka v p., g. Janka Blelweis-TrstonlSke-ga, podarila rodbina g. dr. O Plecoll 500 lir. Mestno luponstvo Izreka dobrosrčni rodbini najtoplejšo zahvalo tudi t Imenu podpirauih. Počastite rajno i dobrimi delil Opozorilo! Vse naročnike Slovenče-vega koledarja, kateri letošn'eca koledarja navzlic pozivu še do d nes niso dvignili v uprnvi, znova opozarjamo, naj pridejo ponj v prihodnjih dneh, ker se na poznejše reklamacije ▼ nobenem primeru ne Ikhho več ozirali ter bomo šo razpoložljive izvode oddali ostalim številnim prosilcem. Za stare la onemogle T,Jub|ianFane v mestnem zavetišču v Japljevl ulioi je t počastitev spomina pok. g. Janka Meiw««is-TrstenlSkega podarila rodbina GraasclK 200 lir; namesto venca na grob pok. ge. Ane Turkov« sta podarili drultnl g. Josipa Lončarja la g Ini. Anteta fterca 21)0 lir; nelnte-novnna dohrotntca Je p« nimuio cvetju nn grob pok. t. Martina Bizjak« nakazala HM lir. Mestno županstvo Izrek« dobrotnikom najtoplejSo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Združenje trgovcev — sindikat pekov vljudno obreSč« cenjene odjemalce, da bodo vsled pomanjkljive rauvetljsve lokali odprti zvečer začasno samo, Tlokler Je dnevna svetloba. Prosimo cenjone odjemalce, d« pridejo pravočasno po kruh. Zlatorog Je nsJnovejil gorenjski Ilustrirani časopis. Dobite ga r v«aki večji trafiki. Stan« t liri. P0IZVED0VAN1A Nalel sem nlsek moikl čevelj. Dobi «• v upravi »Slovenca«. Zadnje pesmi v zbirki vsebujejo samoto v planinah, pesem, ki se konča s sicer proznim aforizrnoin »Na zemlji sreča jo samo v iskanju srečei ta jirav tako neizbraiio seutenco »Ljudje so zlobni: kar preveč jim sveti — ubiif-jo, kot cvet ubije slano« Ob mislih na smrt ta na nov svet mu je v duši svetlo »kot bi sončni zvonci z zvonjenjem svojim vse noči pregnali«, kar se mu zgosti v ba-Lantlčevsko občutje pesmi, ki je poleg ono, posvečene Gradniku, med najlepšimi: Z jesenskim listjem mi je pot posula, kot vrč medu cedi so zlata dalja, in sonce kot otrok se v prahu valja, ves svet je pisana dekliška ruta. Oj, palico prelomil sem na dvoje 1 Cemu mi bo, ko v nogah kri Je sveža ln sem lahak, da bi še pajkov mreža se ne pretrgala od hoje moje. Z lepo pesmijo svoji ženi Jadki, s katero jo vabi »v gorski svet. kjer bova bor ta smreka lu nemo sto besed si bova rekla«, zaključuje to zbirko, ki je iz bolečine prepeljala v nemo radost In kaže že pot v novo pristno in izvirno občutje gorskega sveta. Tako zori Šarabon iz Gradnika, ki ga Je še vedno čutiti v osnovi, v 6voje lastno doživetje. Tudi formalno že do biva močnejše besede in izvirnejše stike, svojo besedo, dočim v melodiji in refleksiji še vedno živimo v znanem svetu, ki pu je ustvarila v nas Gradnikova pesem zivllenska dozorelost in doživetle go Jiega sveta pa naa vodi že iz tega številna kolesa. Tako n. pr. so tatovi 6. decembra ukradli 4 kolesa v vrednosti 23.500 lir. Tatovi so zelo izbirčni in najraje segaio po dobrih in novih kolesih. V Malgajevi ulici je bilo Stanku Goršetu ukradeno moško kolo znamke Dilrkopp, vredno 15.000 lir in s tovarniško št. 1,727.070. — V Kolodvorski ulici je bilo Josinu Horvatu ukradeno kolo znamke Alba, vredno 0000 lir. — Na Karlovški cesti je bilo 10.000 lir vredno moško kolo Ase ukradeno Stanku Pitamicu. Ukradena so bila še druga kolesa, ki so bila manj vredna. razpoloženja v Šarabonovo izvirnost, ki jo slutimo vedno bolj. V tem pogledu je la druga zbirka mnogo boljša od prve — življenjsko in pesniško — ter je prav zato prav, da je izšla. Na eni strani je popravila vtis življenjske nedozorelosti prve zbirke, na drugi pa potrdila to, kar smo ob prvi jasno čutili in izpovedali: Sarabon je — pesnik, ki vidno zori svoji pesniški izrazitosti ln svojskosti. Pesniški zbirki, ki jo jc založila Ljudska knjigarna, je naslovno stran napravil Riko Debenjak. td Kulturni drobiž Nagrade mesta Bratislave za najboljša dela znanosti in umetnosti v letu 1944. — Sturovo literarno nagrado je dobil poročevalec za kujiževnost pri državni radijski postaji v Bratisluvi pesnik Jan Kostra za zbirko »Ave Ma-ria«. — Glasbeno nagrado, ustanovljeno v ('spomin komponista Bella, je dobil dirigent državnega gledališča v Bratislavi FreSo Tibor zu kuntato »Sta-bat Mater«. — Nagrado dr. Kuneckegu za likovno umetnost je dobil kipar Ladislav Majerskv za celotno delo. — Nngrado za gledališko umetnost je dobil Jan Borodač, za pevsko pn pevec iu dramaturg Štefan lloza, oba iz narodnega gledališča. Safarikovo nagrado znan. delo je dobil un. prof. dr. Andrej Mraz zn svoje literarno zgodovinsko delo. Nemško Endlicherjcvo nagrado je dobil ravnatelj mestnih znanstvenih zavodov dr. Ovidins Faust zn svoje znanstveno delo pri ohranitvi umetniških spomenikov mesta Bratislave. ¥ OSVOBOJENIH VASEH Pdtcd po madžarskih vassh, v katerih so samo teden dni gospodarili bclfševiki • Wlener Tagblatt« je v svoji z tine 14 januarja 1945 priobčil pričujoč! članek, kl ga je napisal dr. Man l od Jasser, ki je imel priliko, da »i je »•/le<5al nekaj ogrpkih vasi, kjer so prej gospodarili boljševiki. »V Budimpešto, 223 km«, beremo mimogrede nu tabli ob cesti, ki vodi z l>u-j'ii;ft čez Hegj eshalom t Rab ob reki Rabi. Kar 223 km, to je lahko mnogo • ali maio.' Ce pomislimo, da so prišli Kusi na nekaterih mestih za 50 ali <50 t. lumsirov če.'. Budimpešto, je to malo: >"o .pa pomislimo, kaj naj bi jih doletelo. P": dau bi piodrli do Dunaja, potem pa ,t to veliko. Toda mi se peljemo proti v shodu, ii ie ."t: m a misel na to. da bi .loti lahko, nekoč korakale sovjetske urrnn-di/. se nam dozdeva nemogoča, da^i bi s1 bilo kaj takega pred 14 dnevi lahko . "lilo in čeprav tudi zdaj ni še povsem ,ii'ui)a la nevarnost. Prvi kopači za ovirel Kopljejo globok lankovskt jarek, ki je večidel ie iz-■;»an. Pred njim jo globok, o/."k šv.pa-jivagast jarek. Ko se peljemo d'ilje. vide-1:110 spet in spet nove črte in oporišča Vse skupaj je videti kot urejen sistem I .ošloiank, ki bo za napadalca jako trd t.ceh. Le skrb za to. du previdnost nikjer II i škoduje, je opravila la utrdbena dela, ki Imamo ob »lih občutek varnosti, dasi vsi upamo, da jih ne bo treba uporabljati. 'Zadaj za "Raboni zaslišimo prvikrat ijno lira men je bitke, česar sc pa ne u rušimo, saj streljanje toooi- slin i.;di na več kilometrov daleč Na resli prstlmo za seboj korajžno ogrsko pehoto. Kmalu smo obkoljeni z neskončno dolco kolono rojakov. Vendar se le izvijemo i:- uj; in se peljemo naprej. Cesta je d< hra !u skoraj prispemo do poveljstva tisiih SS edink-. ki tu v predgorju od-I i'o napada. Ker blizu bojne trle smo. % udar je \:dc!i. ko da bi nihče niti ne 'iul nenehnega streljanja in grmenja. Človek' se jako hitro navadi na lo. tako n! ves položaj. Sa novega ,ela dan se C? /iifel napad, ki je imel km<:lu znatue uspehe. Neprestano so se SS oklepniški grenadirji in edinice armade in letal zamujali v sovražnika, ki se žilavo 111 za-.flzerio brani, vendar mk'er ne zmaga. Tako je bil zavzet Hran .'■ in levi so strma, gozdnata pobočja. To gorovje, se nam, ki smo vajeni Alp, ne dozdeva kot gorovje, vendarle je za branilca jako prilično. Boljševiki so mislili, da bodo lahko zapabnili ceste z debelimi oUlepnlškimi ovirami, vendar so jih čete obvladale. Koder se gozd malce razpre, vidimo na desni in levi sestreljene r tiske oklepnike. Tu imamo priliko videti značilno podobo pohodne cesle. Drevje ob cesti je vso razcelrano po granatah. Mrtvi boljševiki ležijo vsi otrdeli v lastni krvi. Po desni strani ceste so premikajo nadomestne čete v ospiedje. po levi pa se vračajo pra2n! vozovi, vmes pa je zdaj in zdaj viden kak zaplenjen »T 34« ali kak »Tiger«, ki se vrača iz bitke. Vidimo oklepniško moštvo s počrnelimi obrazi v poveljniškem stolpiču. Motorizirane izvidniške čele napeljujejo telefonske žice po drevesih. Oddaljeni smo kakih 8 kilometrov od glavne bojne črte. Hrumeli je bitke časih tako narnste, da ti je, ko bi bil v peklu. Pridemo do vasi Agostyan ki je švabska vas in ima kakih 000 prebivalcev nemške narodnosti. Ob vhodu v vas je bila kruta borba. Tu ležijo poginuli konji odprtih trupov, d«lje sestreljeni avtomobili ln mrtvi boljševiki. Govorimo z županom, vaškimi moškimi in ženskami in si kar koj lahko predstavljamo, kako je bilo. Boljševiki so zasedli vas na d'redsedova! prezident dr. Freissler iz Celovca. Zlasti hude so bile obtožbe, ki so obremenjevale Marka K&ferja iz Lamprechtsberga, njegovo ženo lrnio, dalje Marijo in Marka Celuška, kakor tudi Josipino Kampl \7. Eltendorfa in Ivana Klančnika iz Žor-lava. Klančnik se je udejstvoval kot tolovaj in ee je nrleleiil več napadov, Ma-1 ija Celušk (Zellui?) pa je bila delavna terenka in obvcščevalka ln je Se obtožena ovaduštva. Mirfio tega je z vednostjo svojega očeta Marka dala sobo v domači hiši tolovajem na razpolago in je bila zraven, ko so sestavljali nekakšno »črno lislor. seznam oseb, ki bi jih bilo treba iim prej odstraniti. Njen oče Marko sam pa ja dajal streho in hrano tolovajem. Karnplova je i,mela dalj časa nekega francoskega ubežnika v hiši in ga je slednjič odvedla k tolovajem. Poglavitni obtoženec je bil komunist od nog do glave — Marko Kiifer, ki se pri njem stekajo vse niti, in ki so ga tolovaji imenovali za poglavarja Lavan-linske doline. Sam sebe imenuje kot komunista brez zlih namer, a je vendar zbiral puške, samokrese in ročne gra- K. Struppe: Š3 f r/Ml W » t 8 i »i l\ n T u r ^ i L »Jaz? Saj vendar ne poznam Chiro- . »Vendar pa poznate dobro skija, kajne:« Mannel je začudeno poglc Kadczin- poglcdal tovariša. »Brez dvoma. A ka.j ima tu opraviti K n (lezi ti Sk i i* Saj je vendar umrl v Ar-gentiniji!« »Nikakor ne,« je rwno odvrnil dr. S!y. »Bržkone ni umrl; pač pa mu je bilo mnogo na tem, da bi drugi mislili, da je mrtev.« »Poslušajte vse mirno, dragi prijatelj. Kmalu po požaru v parku vašega strica jc Kadczinski izginil. Rekel je, oa hoče poiskati Marijo. Pozneje se je pojavil v Južni Ameriki. Kje in kako je tam živel, ne vem in bržkone o tem ne bo treba poizvedovati. Tudi nc vem natančno, kakšne cilje je tam zasledoval. . Zdi se mi pa. da je hotel za vedno izginiti kot Ahil Kadczinski in h veti naprej kot druga osebnost. Ta želja se mu je kmalu izpolnila s no-rr.ocjo nc!ie ugodne okolnostl. V Rim de Janeiru je epoznal mladega in lahkomiselnega barona Antona Cham- forta, ki se je skregal z domačimi, ki so živeli v Buenos Airesu. Bil je tako zadolžen, da ni našel več izhoda. Ker mu je mnti zbolela, bi se bil moral vrniti domov. Kadczinski ga je spremljal. Chamfort pa ni šel takoj cfomov, ampak se je ustavil pri neki znanki Bil je popolnoma brez denarja in si je zato hotel odpomoči v neki igralnici. Zelo verjetno mu je Kadczinski poso- dil xčje vsote denarja, ki jih je Cham fort zaigral. Nobenega izhoda ni videl več in zato si je neko noč vzel življenje, ne da hi prej obiskal domače ali jim sporočil, da je prispe! v Buenos AiTes. Zdi se, da Kadczinski ni bil neposredno kriv baronove smrti. Znal pa si je prisvojiti Chamfortove osebne listine; morda mu jih je ce!o baron sam izročil. Morda mu je celo prodal svoje ime. Na vsak način je policija nasia r mrtvečevlh iepih Kadczinski-ieve listine... Zato so ga pokoj>ali kot kadezinskija in ne kot Antona Cham- Povsod — bodi da je to nemška, madžarska ali slovaška vas — povsod so iste grozote in strahote, saj boljševiki ue delajo nobenih razločkov. Ženske v žalnih oblekah, še vse drhteče in trepetajoče spričo velikega gorja in neizrečene sramote, ki jih je doletela, nam pripovedujejo, kaj vse so doživele. Vprašamo moške, počemu niso z družinami zbežali prej, preden so boljševiki vdrli v vasi. Dejali so, da niso hoteli pustiti vnemar hiše in do-ina, mimo tega pa, da so jim pravili, da boljševiki le niso taki hudobneži, kot mislijo. A zdaj, ko je nevarnost mimo, hočejo pobegniti in soglasno izjavljajo, du gredo rajši tisoč kilometrov peš, kakor da bi še enkrat morali doživeti tak pekel. Skoraj nas niti ne poslušajo, ko jim povemo, da so zdaj ze na varnem. Vsi 6mo poparjeni in potrti, ko se vračamo iz vasi. Kmetje so trdni in žilavi in se bodo nemara krnalu opomogli in bo iz smrti in porja vzbrstelo novo življenje. A navzlic temu: vsega tega le ne bodo mogli pozabiti, do smrti iih bo spremljala kruta senca ob misli, da so ljudje lahko hujši kot same zveri. Oddahnemo se, ko smo spet na svoji cesti in vidimo neskončne vrste vojakov. Kakšni možakarji so to! Kakšni smeli, drzni obrazi! Kakšen red. kakšna disciplina. A tudi ti vojaki se zadajo, kaj se je zgodilo v teh vaseh, zavedajo se svoje naloge in jo izvajajo s ponosom in požrtvovalnostjo. Na plečih teh vojakov je usoda Evrope in slava človeštva. Spori Drsalni tečaj za začetnike Vsi illjakl ln dijakinjo, ki «0 so prijavili za Šolsko drsalno tečaje kot začetniki, naj pridejo v petok. 19. t. m., ob 8.30 ali ob 15 na drsališče Ilirije, kjer se bo začel drsalni • pouk. Točaj za one, ki Imajo popoldanski pouk, bo dopoldne od 8.30 do 10.30, za ostale pa popoldne od 15 do 17, Prijavljeni dijaki in dijakinje, ki nimajo lastnih drsalk, jih bodo dobili na posodo poil pogojem, da prinesejo s seboj dijaSko knjižico in od atarSev podpisano Izjavo, da jamAljo za vrnitev. Prednost pri randelitvl drsalk bodo imeli nni učonei, kl v redu lzpolujujejo Šolske dolžnosti. Pripominja se, da «0 morejo udeleževali teh tečajev snmo dijak? in dijakinje I. in IT. rmredov ljubljanskih srednjih Sol. (Iz Športnega roferata pok. uprave.) Začetek ženskega ) smučarskega tečaja j Športni referat pokrajinske uprave spo- j roča, da se ho pričel smučarski tečaj zo pomožne telovadno učiteljice ln dijakinje vseh le,tnikov državne učiteljske Sole dne 22. t. m. ob 15 na Golovcu. Vso prijavljene kandida-tinje, ki nimajo lastnih smuči, vabimo, da pridejo v nedeljo, 21. t. m., v prostore Športnega referata (Vrlafa St 5, pritličje), kjer sb jim bodo razdelile *muči in palic« na posodo. Pomožna telovadne učiteljice naj pridejo po smuči ob 9, dijakinje pa ob 10. Zaradi pravilne izbire ie montirnnih smučI morajo priti vsa v smučarskih čevljih Dijakinje morajo prinesti e seboj tudi dijaško knjižico in od starSev podpisano Izjavo, da jamčijo za vrnitev smuči po končanem tečaju, t. j. JO. t. m. Izroono opozarjamo, da si mora oskrbeti vsaka udeleženka tečaja za vadbo primerno oblačilo, rokavice Itd. sama, k-sr ima Športni referat na razpolago samo smuči ln palice. V t» tečaj as »prejete tod! vse one prijavljene učenke ostalih ljubljanskih srednjih Sol, kl ImHjo lastno kompletno opremo. Dijakinjam ln dijakom, kl doslej niso mosll biti sprejeti v smučarske Vdoje, sporočamo, .ia se ho pričel prihodnji tečaj r.a fante predvidoma 1. febr., za dekleta pa IS. febr. t. 1. (Iz Športnega roferata pokr. uprave.) Alpsko smučanje v Evropi Alpsko smuSko tekmovanje so začeli ii-vajati v alpskih deželah v začetku tofra stoletja. K skokom ln tokn ata se pridružila Se slalom in smuk kot Športni vrsti tekmovanja. Smuk so izvajali ■ preccjSnjo višinsko razliko. Posebno navduSen pobornik al p-skega smučanja je bil Zdar«ky, ki se je ta- ki\O »t'XIOXizvedova!a po alopridi progh Kadczinskija pa za mrtvega.« »Kadczinski se je po Chamfortovem samomoru zopet vrnil v Rio de Janeiro, odkoder je poslal stari služabnici Do-lores že omenjeno sporočilo, da bi se izognil prezgodnjemu zasledovanju. Od tod je izginila sled za njim, dokler se ni prikazal v Mentonu kot Anicet de Cliirolin. Bržkone je v tem času bil v Parizu, kjer se je tucTi pozneje še ustavljal. O tem pa še nimam točnih podatkov. Domnevam pa, da se mu je spremljevalka šele v Parizu pridružila ...« »Julitinn dvojnica?« »Bova že še videl<\,« je izmikajoče odvrnil dr. Sly. »Na vsnk način mi boste jutri pomagali najti Kadczinski-j». Osredotočite vso pozornost nanj, krat močno zavzemal ca zelo razBirjeno tehniko vožnje x uno samo palico. V prvenstvu nernSko smuSko zvezo 1. 1908. je bil na sporedu težak smuk, velik, majhen smuk ln damski smuk. Toda popolnoma pravilno je bila ta vrsta tekmovanja (smuk) izvedena Sele leta 1931., ko so dobila tekmo-vanja v alpski disciplini danaftnjo obliko ter bila sprejela v spored Mednarodne smuSko zveze — FIS-a. Po sprejetju v Mednarodni emnSki zvezi so tudi druge narodne zveze sprejele alpske discipline v svoje sporede. Sprva ao bili Norvežani mojstri v sla lomu, kajti s telemarkotn. ki so ga oni razširili. so mogli obvladati vse smuSke like. V teku nadaljnjega razvoja pa so na severu vztrnjnostni tok tn skoki popolnoma izrinili alpsko discipline. Sedaj pa, ko so Srednje-evropejci prevladovali v teh disciplinah, sku-Sajo spet Norvežani uvajati smuk lo slalom. Svodi ia Norvežan) se ie zelo zavzemajo za ti dve tekmovalni panogi, medtem ko manjka Fincem prikladnega ozomlja za gojitev obeh teb panog. Vendar Imajo sinovi Alp veliko prednost: ozemlje za gojitev smuka ln slaloma je v Alpah prlkladnejSe in Številne vzpenjače ter drugi pripomočki Imajo velik pomon pri doseganju uspehov v teh dveh disciplinah. Alpski tereni, kl omogočajo na alpskih ledenikih smuk tn slalom daleč v poletje, so pač mnogo bolj pripravni kot ozemlje na severu. ZSK ITermes — namizno-ienlikl odsek. NaproSajo se delegati namizno-teniSkih odsekov, da se zanesljivo udeleže sestanka v sredo, 17. t. m., ob 18.30 v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti 5. Sestanek je važen zaradi sestave zastopstva Ljubljanske pokrajine v dvoboju proti Koroški. — Uprava 2SK Hermesa. Umrla mi je, lepo pripravljena na pot v večnost, draga sestra, gospodična Frančiška Mlakar Pogreb bo t četrtek dopoldne t 2al k Sv. Križu. Ura pogreba se bo naznanila jutri med dnevnimi novicami. - Na željo rajnice sc venci hvaležno odklanjajo. Prosim pa zanjo pobožne molitve, zase pa tihega sožalja. V Ljubljani, 16. januarja 1945. Janko Mlakar Brigajte se samo za Kadpzinskija in ne za njegovo spremljevalko, ki jo imate za gospo Julito. Šli boste za gospodom, ki ga boste spoznali kot Kad-czinskija in se naselili v istem hotelu kot on ...« XI. Čeprav je dr. S!y Mannela na vse že vnaprej pripravil, ga je vendar prevzelo silno razburjenje, ko je v enem izmed dospelih potnikov spoznal AJiila Kadczinskija. Brez dvoma nenavadno vpliva na človeka, če zagleda med živimi nekoga, ki je o njem mislil, da je že mrtev. Toda ni bilo samo to, kar je Mannela tako pretreslo. Bil je kos žalostne preteklosti, kl jo je z grozo zaznal, ko je pogledal v Kadczinskijev bledi obraz, kadczinski se sicer ni spremenil, razen male črne brade, ki jo je zdaj nosil po francoski modi. Toda težka bolezen je vtisnila pečat vsemu njegovemu bitju. Nekdaj tako prožna postava, se je zdelo, a je zlezla sama vase in njegov obraz je neredno življenje popolnoma razdejalo. Njegove velike in temne mrzlične oči so za trenutek obetale na Maunelovih modrih naočnikih, kakor da bi bote^ odkriti kako skrivnost, nato pa so »e obrnile k postrpičku, kateremu je zaupal prt-.jrvgo Kadczinski je prišel sam. Mannel ni mogel izslediti skrivnostne tujke, ki jo je tako mrzlično iskal. MALI OGLASI j Službe | | Prodamo § DEKl.li vajeno vsakega dela, gre kamor koli »smo za stanovanje in lira no. Ponudb«- na upr. pou: »l otroke« iL 555. __ » ž Kupimo | POZORI Knpuiem vreče in »Je tekstilne odpodke ter plačani po najvišji ce. ni. GREBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 51. Ljubljana. k V KOMISIJO sprejmeu' perilo, obutev, porelan, radio apuirate, pisalne stroje i« 4e druRe dobro ohranjene predmete. -Ivan Sax, konfekcija. Ljubljana, Mestni trg. PLINSKO PECKO majhno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 250._ k !lKnjig9_B KNJIGE slovenske in oemilce ter Ljubljanski Zvon in Dom in »vet kupuje knjigarna 2U2EK, prehod nebotičnika. LEPOSLOVJE slovensko in tuje ter oetale izvirne knjige in prevode kupuje Janez Dolžan, knjigarna — Stritarjeva ulica. | Ridio"3| PRODAM žarnico. baterijsko za radio Telefunketi k. f. 4. Naslov r upr. »Slovenca« pod 5t. 578. I ŽIMNICO na vzmeti prodam ali zamer,jam za proti-vredno&lov.« pod Štev. 555.___J DAMSKE SNEZKE i!rue, Stcv. y>. cm par novih in en par malo rabljenih, prodam oziroma zamenjam. . Naslov v upravi >Slov.« pod Stev. S?4. i I DRSALKE prodaja tvrdka »PROMET«, nasproti kriian-ske ccrkve. 1 QaiO LASTNIKI GLASOV1RJET Poslužujte sc telefonske številke 59.25, ki 1 »okliče specialno tvrd-;o za uglaševanje ter popravila flasovirjev in harmonije*. Jo rase k, Zrinjskega ccsta 7/11, Ljubljana. | Poizvedbo 1 7.APESTNO URO moško, znamke »Ovale \Vatch« s svetlim rumenim jermenčkora sem zgubil od klavnice po Poljanski cesti, po Domobranski, čez novi most do llradec. ke;:a reste. Najditelja prosim, da jo ' proti visoki nagradi odda: Poljanska cesta 7511. ZGUBILA SEM t soboto zlato zapes*. nico. Poitenrga najditelja protiiui, da jo odda proti visoki na-pradt pri: Verčon Nada, Poljska pot it. 57, Moste. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je po volji Vsemogočnega nehalo biti srce našemu ljubljenemu, dobremu in skrbnemu atu, staremu atu, tastu, gospodu Novaku Francu po domače Hravletov oče v 82. letu starosti. Pogreb dragega ata bo 18. L m. ob 11 dopoldne lz hišo žalosti. Zaloška cesta 141, na pokopališče k Sv. Križu. - Sv. maša zadušniea se bo brala v ponedeljek, 22. t. m. ob 7 rj. v cerkvi sv. Družine. Bfoste, Ljubljana, Šmartno. Globoko ialujoči MRAVLETflVt ».'■'-.V--;.-/1 Umrla nam je naša blaga žena, mama, in stara mama, gospa Adamič Fani roj. Milotti soproga nradnika v pok. dne 16. januarja L L, previde-na s tolažili sv. vere, v 73. letu. Pogreb bo v četrtek, dne 18. januarja 1945, ob H10 dopoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana (Roina dolina), Kamnik, dne 16. januarja 1945. Žalujoči: AVGUST, soprog; FBIDA, SATA, OSKAR, GUSTEU, otroci in ostalo sorodstvo oemBt» Spomnil se je na Slyjev opomin in zvest naročilu je od daleč opazoval Kadczinskega, ki ni stopil v hotelski voz, kakor je domneval, ampak je počasi odšel samcat proti mestu ... Hodil je čisto brezbrižno, kot da bi mu bila okolica že davno znana. Ko je. prekoračil z drevjem zasajeni trg Mehemet A!i, je zavil proti zahodu v l' rancosko ulico, ki je vodila v turški del mesta. Ozke in umazane nlice so se tu križale vsevprek, kjer si naletel na številne pestre bazarje. Hiše so imele zamrežena okna, obrnjena po večini na dvorišče, tako da je tujcu bilo kar tesno pri srcu, kakor v družbi ljudi z zaprtimi očmi. Nenadoma je Kadczinski izginil.' Mannel je moral precej zaostati, da bi zasledovani ne postal pozoren nanj. ker so bile tukaj ulice skoraj prazne. Brez dvoma je izginil v eno teh skrivnostnih hiš. Ni si upal obstati na mestu, zato ie korakal počasi po ulici in si mimogrede ogledal hišo, v katero je po vsej verjetnosti izginil Kadczinski. Zapomnil si je ime ulice ter hišno številko in se zelo nezadovoljen vrnil z uspehom na stanovanje. Tu je našel kratko Slyjevo sporočilo. ki ga je silno presenetilo: »Spravite vso prtljago in poravnajte račune. Pripravite vse za odhod v Kairo, čakajte jutri zjutraj ob šestih v ulici el Missafer Kana St. ViV,.i «