DR. p A V L E BL A z NI K. NA OBISKU V FREISINGU Lani je" preteklo poldrugo stoletje, ko je sekularizacija preko noči presekala tesne vezi, ki so skozi dolga stoletja spajale loško ozemlje z ba^a^skim mestom Freisingom, kjer je bil sedež freisinških škofov, nekdanjih gospodarjev loškega gospostva. Vzporedno s sekularizacijo je bil Freising tudi sicer potisnjen ob stran. Sedež škofije, ki jo.je ustanovil v začetku 8. stoletja s^•. Koribinijan, je bil prestavljen v sosednji Miinchen, glavno mesto Bavarske. S sekularizacijo posesti in s premestitvijo škofije se je iz Freisinga prestavil v Miinchen tudi ves tako silno obsežen arhiv, ki je bil ob tej priliki razdeljen. Miinchenska nadškofija je zadržala v glavnem arhiv cerkvenega značaja, medtem ko je ostalo gradivo prevsiela država; ta material je danes spravljen v Državnem (Hauptstaatsarehiv) in Okrožnem arhivu (Kreisarchiv) v Miinchenu. Večkrat sem si zastavljal vprašanje, ali je navzlic vsem spremembam Freisitig le. še obdržal kak spomin na itekdanjo povezanost z Loko. Zato sem i)orabil ugodno priliko v letošnjem poletju, da sem obiskal Freising, ki je po svojem postanku precej soroden Škof j i Loki. Pri enem in drugem mestu je bilo prvotno jedro na griču, kjer je vodil upravo zemljiški gospod preko svojega tiradništva. Pod gričem se je razvijalo mesto kot središče zemljiškega gospostva. Kot nekdanji sedež škofije hrani Freising zlasti v starem jedru na griču, kjer stoji stolnica in stara škofijska rezidenca, dragocene kulturne spomenike, ki vzbujajo žive spomine na davno preteklost. Naj se na tein mestu dotaknem le predmetov, ki so v neposredni zvezi z našo Loko in loškim gospostvom. Moj korak se je zaustavil naj\eč v poslopju, kjer je bila nekdaj nameščena škofijska uprava. Na levi strani glavnega Ahoda visi na hodniku v pritličju in v prvem nadstropju 31 barvastih slik, ki predstavljajo središča nekdanje freisinSke posesti. Razumljivo je, da sem se mudil najdalj pri s l i k i , ki'prikazuje Š k o f j o L o k o in ki je nameščena kot edina na desni strani pritličnega hodnika. Do danes zelo dobro ohranjeno sliko v \elikosti 121 X 50 cm je izdelal 1697 Valent Gappnig. Slika je na zgornji strani oprendjena z napisom: »Praspect Des Hochfvrstl. Schloss vndt Statt Bischoff Lakh, ^vie selbiger von Noort vorgestellet. Anno 169?.« Spodnja stran ima sledeč tekst: >:'Dem Hochw'yrdigist vndt Hochebohrnen Fyrsten vndt Herrn Herrn johanin Fraivz des H. Romishen Reichis Fvrsten vndt Bischoffeu zvm Freising etc. eic. Wintschet in verpflichtister Deuotion mit dissen abriss ali zeitlich vndt Himbliischen seegen ents benandter: Viuito Francisce. et felix per seacula regim. Et tua lustra fkient Selszach cum flumine durent. Vallent Gappnigg qui del. et piinxit.« Slika je opremljena tudi z označbo poedinih važnejših objektov. 55 SLIKA ŠKOFJE LOKE IZ L. 1697. ki je opisana v članku. Negativ fotografskega posneika hrani kot dar akadomika nniv. prof. dr. Milka Kosa loški muzej. V zadnjih dveh vrstah teksla so opisani nekateri na sUki označeni važnejši objeklj v mestu in okolioi: A. Loški ^rad. B. Zupna cerkev. C. Cerkev sv. Jakoba. D. Niunski samostan. E. Kapela sv. Trojice. F. Kapela sv. Lovrenca v Stari Loki, G. Podružnica sv. Lovrenca. H. Rotovž. L KaŠča. K. Selška vrata. L. Poljamska vraia. ^L Spodnja vrata. N. Vratca pri utrdibi na Lontrg-u. O. Čevljar^sika vratca. P. Selška Sora. Q. Poljanska Sora. R. Stari gran'. S. Starološki grad. T. Puštalski grad. V. Lub.D!ik. Slika je dragocen v i r , ki nazorno kaže, kako je izgledala v 17. stoletju Loka z bližnjo okolico od Stare Loke do Virška, pa od Lubnika preko Sovodnja. Jedro mesta je oiklepalo o b z i d j e , ki ga v pisanih virih lahko zasledujemo od začetka 14. stoletja dalje. V skladu s sliko je obzidje malo nad kapucinskim mostom zapustilo breg Selške Sore in zavilo h gradu. Onstran gradu se je spustilo proti Grabnu, kjer dobimo še danes ob Martinovi hiši in niže proti Lontrgu zadnje ostanke tega zgodovinskega sipomenika. Na spodnjem koncu je mestno obzidje zajelo Lontrg. ki ga je obdajalo na zunanji strani vse do kašče. Iz slike je mogoče jasno razbrati, da je tod spremljal obzidje jarek, ki je bil napolnjen z vodo. Izraz Graben, ki ga srečavamo v virih, je torej označeval tudi to področje, ki ga je gospostvo z velikimi stroSki uredilo proti koncu 14. stoletja.' Od kašče se je obzidje obrnilo k današnji tovarni klobukov. Od tod do kapucinskega mostu je bila Loka naslonjena na Soro, zato je bilo obzidje tod nepotrebno. Slika označuje v obzidju pet v r a t , ki so bila primerno utrjena. Ob kamnitem mostu na levi strani Sore so bila selška vrata, na nasprotnem koncu mesta v bližini Martinove hiše so stala poljanska vrata, na spodnjem lontrškem predelu so pa vodila v mesto takozvana spodnja vrata. Mimo teh glavnih vrat je bilo na spodnji strani še dvoje manjših vhodov v mesto. Pri Lahovem mostu so bila ob kašči postavljena čevljarska vratca, medtem tko je bila zgrajena na prostoru med kaščo in špitalsiko cerkvijo posebna utrdbica, ki je bila tudi opremljena z vratci (Zwinger Torlein). V virih srečavamo vseh pet vrat prav do konca 18. stoletja, ko jih' je ljubljansko okrožje ukazalo podreti, češ da ovirajo promet. Pač pa se je nekaj let prej razširilo obzidje. Na željo loških oskrbnikov je namreč zemljiški gospod dovolil, da je bil vključen v obzidani del Loke še grajski vrt, na katerem je stalo v skladu s sliko konec 17. stoletja leseno gospodarsko poslopje. Najvažnejša stavba znotraj obzidja je bil seveda g r a d , kjer je imel svoj sedež oskrbnik kot namestnik freisinškega škofa. Osrednje poslopje v tem kompleksu je bil stolp, ki so ga žal konec prejšnjega stoletja dale podreti uršulinke, takratne lastnice loškega gradu. Stolp je stal na grajskem dvorišču. Zanimivo je, da slika sploh ne označuje položaja starega stolpa, ki je stal na Kranelju in ki ga je postavilo gospostvo v 12. stoletju, kot so pokazala letošnja izkopavanja. V času nastanka naše slike je namreč zgornji stolp že zdavnaj izgubil svojo vlogo. Na zgornjem stolpu so bili slično kot na Starem gradu pod Lidinikom nameščeni gradiščani v freisinški službi vse do velikega potresa 1511, ki je dokaj razmajal Loko in njene utrjene postojanke. Zgornjega stolpa in Starega gradu loško gospostvo ni več obnovilo, zato v virih — računskih knjigah- ondotnih gradiščanov po 1511 več ne srečavamo. Pač pa se je gospostvo takoj po potresu temeljito lotilo obnove loškega gradu in drugih gospoščinskih poslopij, medtem ko je ostalo mesto urejalo in popravljalo meščanstvo. Poleg gradu je bilo najvažnejše gospoščinsko poslopje k a š č a , ki jo je upravljal poseben gos|>oščinski nameščenec, kaščar. V njej je imelo gospostvo spravljene naturalne dajatve. Med njimi je bilo najvažnejše žito, ki so ga prispevali zlasti podložniki na Sorskem polju. Y srednjem veku se j e stekal sem v veliki meri tudi sir. Kot je razvidno iz loških računskih knjig je dalo gospostvo kaščo povsem obnoviti tik pred velikim potresom 57 1511. Potres tudi iej .sta\bi ni prizaiiesel. Na obnovo poslopja nas spominja tabla, ki je še danes vzidana na poslopju. Naša slika predstavlja kaščo kot utrjeno jMJslopje s stolpom. Med ostalimi gospoščinskimi poslopji sta na sliki označena tudi dva jn 1 i n a. V ospredjii slike leži mlin na prostoru današnje tovarne. Ta mlin lahko zasledujemo v virih nepretrgoma o število portretov, vendar se beležke iia njih odslej le na dveh mestih prav izjemoma dotikajo našega ozemlja. Šele pri škofu Vidu A d a m u (1618—1651) srečamo spet naše kraje. Skozi vso freisinško doibo majavo klevev.ško gospostvo je Vid Adam 1622 prodal in oib tej priliki kupil Eisenhafen™. Spričo finančne krize, v katero je zašla freisiiiška škofija zlasti v času tridesetletne vojne, si je škof skušal drugje povečati dohodike. S pomočjo svojega gospodarstvenika Ivana Jurija Puecherja je dvigal podložnikom dajatve. Na tleh loškega gosipostva je uvedel robotnino kot nadomestilo za tlako, ki je bila tod sicer malenkostna, ker gospostvo ni imelo v \ečji meri graščinskega, dominikalnega polja. Spričo odpora loških podložnikov se je začela zaradi novih obveznosti desetletja trajajoča pravda". Njegov naslednik A l b e r t S i g m ii n d (1652—1685) je robotno pra^•do končal v. prid škofije'-. Opisane slike opozarjajo torej obiskovalca dokaj zgovorno na tako oddaljeno posest na slovenskih tleh, zlasti na loško ozemlje, ki ni bilo samo 62 največje sklenjeno gospostvo na slovenskem teritoriju sploh, nego tudi najdonosnejše področje med sicer številnimi freisinškimi gosprostvi. Izven škofijske rezidence oziroma zveznega hodnika Lx)ke na freisinškem griču sicer nisem nikjer srečal ne v sliki ne v telcstu. Pač pa sem jo imel ves čas živo pred očmi zlasti v stolnici, kjer je pokopana ^•ečina freisinških škofov in kjer se vrsti na vzvišenem kom v doprsnih reliefih 32 predstavnikov stare škofije. Z griča me je pot zanesla še v m u z e j (Heimatsmuseum), kamor sem stopil v nestrpnem pričakovanju. Vtis je bil svojevrsten. Predmeti so nakopičeni v treh tesnih prostorih. V enem je predstavljena predzgodovinska PEČAT z GRBOM FREISINSKEGA ŠKOFA VIDA ADAMA. (Ohranjen na neki listini v Osredjrjeni državnem arliivii Slavonije v Ljubljani, negativni j)osnet{ik hrani loški muzej.) doba šiirše okolice, v drugem je prikazan freisinška škofija s svojo posestjo, tretji prostor je posvečen mestu. Ustavil sem se predvsem pri freiisinški {»sesti. Med maj'hnimi fotografijami, ki kažejo središča nekdanjih freisinških gospostev, sem imšel tudi Skofjo Loko. Posneta je po sliki, ob kateri sem se ustavil v tem članku. Na skromni karti, ki prikazuje freisinško posest od Bavarske preko Avstrije do slovenskega ozemlja v Jugoslaviji, je označeno tudi loško gospostvo. Drugih spominov na Loko tod nisem našel. Le prehitro sem se moral ločiti od mesteca Freisinga (25.000 prebivalcev), s katerim vežejo mas Ločane toliki spomini. Ko je dirjal vlak proti Miincheiui, so mi živi stopali pred oči zlasti iisti loški podložniki, ki jih je kot freisiniške tlačane, tovornike vina, vodila pot skoz stoletja tudi som. Koliko napora so morali prestajati in koliko časa jim je šlo v izgubo, preden so premerili s svojimi živinčeti tako ogromno razdaljo. OPOMBE ' Računske knjige, Hauptstaatsarchiv v Miinchcnu (HAM). - Kreisarchiv v Miinchenu (KAM). ^ >{iynastia Lak in Carn^iolac * . . . >donationos de LaJt . . . eonfirmari imtpertrat«. 63 ^ .Hf-nricu«; doriavii Gotescalco Stradicsa et raagnum distictum in Carniola ad dies vitac et ut postca capitulo obvenianl anno I0fr2«. • >Capi'tu]o silo dedh Egilbcrlus pro bonis a S. Ilenrico iii Carniola donafis alia in Bavaria sita.« ' >. . . redemit oppignorata Warte>nbergc. " >. . . emitt 60 huobas in pago Zlab (ozemlje okrog Klcveža) et Lak {ozemlje pri Loki pod Gorjanci) sitasc. • >. . . iiidicium provinciale in Lack et Lengenfeld anno 1274«. "* '. . . ab Udalrico duce Cariiothiae fo^rum et iudicium in Guttenwerd obtinent anno i265c. " ». . . plurrima ab ecclesia coacessa feuda in Lueg, Klingenfels, Obernbairischdorf ut libera et in Klingenfels 80 anuas urnas vini antiquiitus sohi solitas recuperavit anno 1292, 1506 et 1508«. ' * > . . . consecratns PeiaTiae in Styria«. " >. . . residentiam suam et arcera Lak muro cinxitc. " >. . . refcoit Breisek et Klingenfels«, *^ >. . . recuperat datis 200 marcis a Rodolpho de Scherffenberg Guttwert anno 1515«. " >. . . emit aUqua bona od Lack«. " Metrapolitanarchiv v Miinche^u (\L4M), Heckenstaliers FTlsingensia 291, str. 614, 622. '^ >. . . infelicd de ponte in Bischaflack času aquis . .'. obiit longiori vita et regimine digalssimus. Sepultus in Lack in monasterio s. Clarae«. " >. , . duo civcts Frisingenses«. - " > . . . steuram infularera«. -^ >. . . noraine civiitat'is solituri et homagiiim faoturi In Lack vcnerant«. - ' » . . . a cubiculario suo, qui penes ep. 5000 aureos soiverat, cultro occiditur«. '^ >. . . in hortum oaistro adjacentem sepultus est«. " >Sed Nicodemus ejusdam sediis successor per vicecancelarium pontifdcium cortior factus latronem in urbe crimen confessum et Con rad ura innoceatem esse, co rps exhumatum, magno omnium concursu ot sotemni processione eui ipse Nicodemus praesens erat, in ecclesia parochiali in AUenlack scpciiri curat anno 1450«. '^ >. . . fdlius Hemnani, comitis de CiUi«. ^* > . . ipro confirmatione roimana et annatis persoluendis a patre suo 10.000 fL mutuos sumpsit et eidem Lack in hyiporthecam ad certum tempus d&dit, anno 1417«. {Listina 7. IIL 1417, HAM.) " >. . . reluit Klingenfels et Preisseck«. " MAM, Heok. Fris. 292, str. 11. -' iGuttenwerd a Turcis tertio assaltu caniptum misere dircptum esU. '" >. . . eanit hofmarchiaon Eisenhofen ainno 1622 vcndito prlmo castro Klingenfels«. ^' >. . . redditiis cccleaiae multis milHbus auxit preasertim in Lack et Burkrain« (na Bavarskem). * - > . . . operas subditorum in Laok 20 annos sub antecessore praeten^as evicit«. 64