Posamezne številke* * Din —'75, Din 1* Navadne _ UREDNIŠTVO #e naboj« v Mirf boru, Jurčičevm «L St. 4, JL nadstropje. Telefon ioterurb. H. 27(L UPRAVA m nahaja v Jurčičevi ulici št. 4* pritličje, denoo- Telo* fon 2L 24. - SRS poStnočdco—I račun štev« 11.787. Na naročila bre* denarja aa — aaira. —» Rokopiai ae m vračajo. Tit Naslov "Z* J iž 1 ca j -MC Q j -JUbl *L “ ttta XXX. brzojavno tržno poročilo: Maribor, sreda 8. oktobra 1924. Leto: V. — Številka: 230. HMELJ. Nii rnb'e rg, 6. okt. 1924. Slaba kupčija — prodanih 100 bal — klaverno. Radič poide v Beograd. Predložil je željo za verifikacijo mandatov. BEOGRAD, 7. okt. Danes dopoldne je poslanec N. Nikič izročil akt posl. Stje-pana Radiča ki prosi skupščino, naj ve-rificira njegove tri mandate brez izro- ZABREB, 7. oktobra. Tu se mudi bivši poslanik v Washingtonu Ljuba Mi-faajlovič, ki ga je Davidovič poslal k Radiču, da še enkrat apelira na njegovo razsodnost in ga toliko omehča, da bo sprejel pogoje, od katerih zavisi utrditev vladine pozicije. Mihailovič sicer povdarja, da je prispel v Zagreb le kot zasebnik in da nima nikake politične misije vendar pa tej is/javi nihče ne verjame. Mihailovič se je že dvakrat sestal * Radičem in z drugimi politiki te sorta Popoldne so imeli radičevski poslanci daljšo sejo, na kateri so razpravljali o poročilu, ki ga je podal Radičn odposlar nec kr. vlade Ljuba Mihailovič. Javnost pripisuje MihajlovičevemU prihodu velik pomen, prav posebno še glede odločitve v toliko razkričanem vprašanju, čemu radičevci ne stopijo v vlado. Dopisnik »Novosti« je izvedel od nekega hrvatskega politika, da poleg notranjih vprašanj stoje Radičevcem na poti tudi zunanjepolitična vprašanda-Radiču in njegovim trabantom tudi na tem področju nihče ne zajjpa, dočim našo državo čakajo skupno z Malo antanto še važne naloge. Skratka: Radičev sa-injarski in demiagoški pacifizem1 ne daje dovdij garancije za zunanjo politiko, ki bi v zadostni meri ščitila življenjske interese naše države, kakorkoli tudi pri nas nihče ne misli na kaj drugega kot na mir. BEOGRAD, 7. oktobra. Vladni krogi trdijo, da bo današnji dan velikega pomena za odločitev glede sodelovanja zastopnikov HRSS v Davidovičevi vladi. Davi je dopotoval semkaj strankin podpredsednik Predavec in se je ob 10. uri napotil naravnost k Davidoviču. Kmalu nato so bili poklicani k posvetovanjem ministri Marinkovič, Spaho, Korošec in Petrovič. Konferenoa je trajala do pol 12. ure. Nato se je dr. Korošec podal na dvor in je bil takoj sprejet v avdijeneo. Poročal je kralju o poteku dopoldanske konference. Po konferenci se je dopisnik »Zagre- MAL POTRiES V MUSSOLINIJEVI VLADL Posledica sklepov liberalne stranka RIM, 7. okt Kongres liberalne stranke v Livornu je z 28.000 proti 10.680 glasovom zavrgel resolucijo, ki je zahtevala lojalno sodelovanje v vladi. Z 22.812 glasovi proti 8005 (3000 upravičencev se je vzdržalo!) jo bila spTOijeta resolucija, ki sioer ne odklanja izrecno sodelovanja s fašisti, pač Pa ga tudi niti z besedico ne omenja, in postavlja samo načelne zahteve liberalne stranke z naročilom strankinim mandatarjem, da za te zahteve nastopijo v parlamentu. Na podlagi tega sklepa so liberalni ministri v Mussolinijevem kabinetu dali svoje portfelje na razpolago. MACDONALD SE PRIPRAVLJA NA ODPOR. Nove volitve neizogibne. LONDON, 7. okt. Ker je kabinet mnenja, da med konservativnimi predlogom o graji in med liberalnim1 spreminje-valnim' predlogom.1 v zadevi ustavitve postopanja proti komunističnemu orga-rau »Werkers Weekly« ni bistvene razlike, je sklenil najodločneoši odpor proti obenj strankam. čitve poverilnic, katere so se mu zgubile. Radič se je odločil, izvrševati svoj mandat in priti takoj po verifikaciji v Beograd. ber Tagblatta« razgovanjal s Predavcem ki mu je dejal po priliki sledeče: Prišel sem v Beograd, d,a izmenjam z odličnimi činitelji misli o položaju in da dobim informacije o tekočih vprašanjih. Vprašanje našega vstopa v vlado bomo rešili tako kot bo kazala potreba. Danes ni nič manj aktuelno kot je bilo poprej in tudi kasneje ne bo bolj poteče kot je danes. Nam ne gre za to, da prevzamemo portfelije, temveč le za to, da ojačimo vlado. . Trenutno so za državo važnejša druga vprašanju kot vprašanje, ali bo HRSS vstopila v vlado .ali ne. Da so se na strani drugega ustavnega činitelja (krone) pojavili iz vest ni pomisleki, se nam zdi naravno. Toda mi srno rešili že veliko težja vprašanja in borno tudi to rešili zadovoljivo. Sporazumno se bodo dale odstraniti vse tež-koče, ki nam stoje na poti. Naš odnos do vlade se ni v ničemer ispremenil. Pri nas na Hrvatskem je razpoloženje med narodom iizvrstno in to vidim tudi pri vas. — Danes nismo storili nobenega meritornega sklepa, temveč smo se zgolj informativno raz-govarjali o vseh tekočih zadevah«. Na vprašanje, kedaj bodo radičevski poslanci prispeli v Beograd, je Predavec odvrnil, da tega ne ve natančno, misli pa, da bodo 10. oktobra že tu. Nato je Predavec odšel v spremstvu poed. N. Ni-fciča v poljedelsko ministrstvo. Naj dal je je ostal pri Davidoviču notranji minister Petrovič. Tudi. njega je ujel dopisnik ter ga vprašal za mnenje o položaju. Notranji minister je odvrnil: »Saj mi nič novega. Glede vstopa ra-dičevcev v vlado ni vzroka, da bi morali zadevo urgirati še pred sestankom skupščine. Temu vprašanju pripisuje tisk preveliko važnost, ki je ne zasluži. Položaj vlade je neomajan.« V Beogradu tudi govorijo, da se pogajanja o smernicah srbsko-hrvatskega sporazuma vendarle nadaljujejo in da bodo vsekakor zaključena še pred vstopom radičevcev v vlado. LONDON, 7. okt. S sklepom kabineta jo položaj jasen. Splošne volitve so neizogibne, razun čo bi se kaj posebnega zgodilo na konferenca delavske stranke. FRANCIJA BO PRIZNALA SOVJETSKO VLADO. PARIZ, 7. okt. »Matin« poroča, da bo francoska vlada brez predhodnih pogojev glede gospodarskih vprašanj priznala rusko sovjetsko vlado. Ureditev gospodarskih 3,n finančnih zadev bo stvar posebnega francoskega zastopnika v Moskvi. V pismu, ki bo spremljalo formalno priznanje, bo francoska vlada izjavila, da se Francija pod nobenim pogojem1 ne odreče zadovoljivi ureditvi francoskih interesov. Tudi ostane premoženje bivše ruske države do nadaljL nega sekvestrirano. borza. ČUKIH, 7. okt. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.45, Beograd 7.40, London 23.33, Praga l5i58, Milan 22.85, Newyork 523, Dnmaij 0.0073. ZAGREB, 7. okt. Pariz 365-370, Švica 1338.50—1348.50. London 311—314, Dunaj 0.0979—0.0990, Praga 20670—209.70, Milan 305.20—308.20, Newyork 69.30-70-30. • Doma in po svetu. — Priziv radi celjskih občinskih volitev. Celjski nemško-klerikalni socijal-no-gospodarski blok je vložil zadnji dan, dne 6. tm. proti občinskim volitvam v Celju ugovor na velikega župana mariborskega. Ker so se pa izvršile vse predpriprave in tudi volitve same brez vsacega najmanjšega incidenta, je pričakovati, da bo ta rekurz v najkrajšem času zavrnjen, da more novi občinski odbor priti do rednega delovanja in do proračun a. — Pomlad v jeseni. Prijatelj od Slov. Bistrice mam je poslal lep jesenski ja-blanov cvet. — Slovenec župan v Kočevju. V nedeljo 5. tm. se je vršila v Kočevju volitev župana in je bil s slovenskimi glasovi izvoljen za župana dr. Ivan Sajovic. Ker so Nemci odklonili vsak kompromis so tudi v starešinstvo izvoljeni sami Slovenci. Tako je ta nekdaj ohola trdnjava nemštva danes tudi na zunaj slovenska. — Samomor učenjaka. V Braun-schweigu v Nemčiji se je znani ginekolog prof. dr. Krukenberg na grobu svoje prve žene zastrupil z morfijem in so ga našli šele čez nekaj dni mrtvega. ObSIni ke voE&tve v Ptuju. Nemci so prišli z barvo na dan. Lista »domače« gospodarske stranke kaže, da so v njej združeni sami izraziti nemški nacijemalci, bivši Ornigovi pristaši in priganjači, zastopniki ptujske šnopsa-rije in izrazitega Štajerci j anstva, ki je napravilo toliko zla med našim narodom'. Med drugimi janičarji se posebno postavlja Saisekegg (tudi Zajšek), ki je romal s čevljarskimi mojstri dne 6. tm. na Ptujsko goro in jim razkladal, kako bo v Ptuju, ko bo on občinski svetnik, če ne še kaj več. Za enkrat prinašamo imena te »domače« gospodarske stranke, ki bo skrbela. v bodočem občinskem svetu za ptujsko nemško gospodo ozir. nemškutar! j o. Domačinov Ptujčanov na listi ni. To pribijemo. Nedel ja 19. oktobra pa bo pokazala, kdo je v Ptuju domačin. Lista »domače« gospodarske, to je nemške stranke je sledeča: Odborniki: 1. Steudte Ivan, sen. posestnik; 2. Pirieh Pavel, tovarnar; 3. dr. Fichtenau Sikst, odvetnik; 4. Spru-schina Valerijan, mehanik; 5. Seischegg (tudi Zajšek) Vincenc, čevljar; 6. Iloinik Franc, sen. trgovec; 7.. Fiirthner Josip, pek; 8. Ernst Ferdinand, gostilničar; 9. Ribič Rudolf, treovec; 10.; Damisch Ervin, knjigovodja; 11. Nekola Konrad, brivec; 12. Vessely Karl, gostilničar; 13. Miloschitsch (tudi Milošič) Friderik, mizar; 14. Sehwab Egon, trgovec; 15. Seheichenbauer Otmar, ključavničar; 16. Slawitsch (tudi Slavič) Leopold, trgovec; 17. Behrbalk Leo, lekarnar; 18. Reich Ignac, gostilničar; 19. Tamm Vincenc, kovač; 20. Machalka Franc, trgovec, 21. Dr. Sadnik Raimund, odvetnik; 22. Pum Juri, trgovski pomočnik; 23. Omuletz (tudi Omulec) Ivan slikar; 24. Saria Otmar, trgovec; 25. Steud-te Hans ml. sodar. Predstavnik liste: Kersehe Herman. Namestniki: L Blanke Vil jeni, trgovec; 2. Murko Kajetan, trgovec; 3. Dr. Metzler Franc, zdravnik; 4. Strohmayer (tudi Stoto«j er) Ivan, posestnik; 5. Tog-nio Juli ml. poslovodja; 6. Kazimir Jos., trgovec; 7. Murko Ljudevit, mizar; 8. Pe-serl Viktor, gostilničar; 9. Vrečič Karl, trgovec; 10. Steinbriickner Ivan, konto-rist; 11. Grobnor (tudi Grebner) posestnik; 18. Kersehe Herman, nadofieijal v P.; 13. Kukowetz (tudi Kukovec) Alojz, posestnik; 14. Heller Hugo, trgovec; 15. Petrovič Otmar, slikar; 16. Zechmer Ferdo, potnik; 17. Molitor Rudolf, mag. pharmt; 18. Dasoh Ernst, puškar; 19. Wegschaider Fric, posestnik; 20. Zselezen (tudi Železen) Štefan, trgovec; 21. Dr. Kalb Adolf, bančni uradnik; 22. Rojko Viktor, čevljar; 23 Murschetz Josip, kamnosek; 24. Kasper Karl, posestnik. Namest. predstavnika liste: Soheictheai-bauor Otmar, Nov stanovanjski zakon« Stanovanjski zakon, kakor ga pripravlja vlada, ne bo zadovoljil ne hišnih posestnikov ne najemnikov. Hišni posestniki zahtevajo slejkoprej prosto razpolaganje s stanovanji in najemnino, najemniki pa tirjajo od vlade, da ajjdh zaščiti pred visoko najemnino, ki ne bi bila v pravičnem razmerju z njihovimi dohodki in pred samovoljo hišnih po-sestnikov vobče. Nov stanovanjski zakon je pripravljen le še v osnutku, vzlic temu pa se je razvila živahna diskusija po listih. —• Zveze hišnih posestnikov kakor tudi društva najemnikov pošiljajo ministrstvom obsežne spomenice, v katerih <*-snutek kritizirajo. Zdi se, da bo zakon kljub temu v skuščini sprejet in da bomo morali po Novem letu računati I njegovimi določbami. O osnutku je dal minister dr. Behmetl beograjski »Politiki« nastopno pojasnilo: Najemnikom je zagotovljeno, da .iinJ ne more v starih poslopjih noben hišni! posestnik odpovedati stanovanj, razen v! primerih, ki so v zakonu izrecno določeni. V novih poslopjih ni nobenih omejitev; tu lahko hišni posestniki razpolagajo s stanovanji, kakor se jim zljubi!. Če je kateri uradnik premeščen iz enega mesta v drugo, tedaj se njegovo stanovanje rokvirim za onega, ki ga nadoma-stuje. Rekviziti ja je nedopostna v državnih, samoupravnih in vojaških poslopjih, v hišah, ki imajo umetnostnozgodovinski značaj, potem v hišah, ki so namenjene verskim, človekoljubnim) in’ kulturnim namenom, v muslimanskih! hišah ter v poslopjih, ki jih imajo industrije za svoje uradništvo. Olajšave st priznajo hišnim posestnikom le tedaj, kadar je kako stanovanje neobhodno potrebno njim1 samim, dalje, če najemnik ne plača najemnine v dveh zaporednih! mesecih in končno, če hoče kdo hišo porušiti in zgraditi novo. Višina najemnine sc določa takole: Za vse velja splošna odredba, po kateri' se plačuje 15krat več kot pred vojno. Izvzeti so vpokojenci in uradniki, potenj ljudje, ki jih ščiti invalidski zakon iu ekonomsko šibki vobče. Slednji plačajo 8krat več, ako pa ima kateri večje stalno dohodke, plača lOkrat več kot pred vojno. Če ekonomsko močnejši biva. pri ekonomsko slabejšem lastniku predvsenl pri vpokojencu in uradniku, invalidu; vojni vdovi itd., tedaj mora izjemoma plačati 20krat več. Za one, ki ima j« 250.000 din. ali še več letnih dohodkov, ne velja stanovanjska zaščita, To so v glavnem določbe novega stanovanjskega zakona kot jih je prinesla »Politika«. Iz njih je videti, da se pravzaprav ni izpremenilo nič drugega kot to, da je vlada dovolila višjo najemnino. Razumemo, zakaj hišni posestniki; tudi s tem povišanjem niso zadovoljni; Kapital, ki leži v hiši vštevši izdatke ral popravila itd., se še vedno ne obrestuj« tako kot se obrestuje v prostem denarnem- prometu. Vrhu tega morajo hišni posestniki plačevati državi, ki uradnike in vpoikojence slabo plačuje, nekako kon-tribucijo. Kdor ima srečo, da je spravil pod streho same premožne najemnike, se lahko smeji. Ker dobi okoli 1. v mesecu dokaj čedno sveto. Kdor pa ima ▼ stanovanjski hiši uradnike, vpokojence in druge ekonomsko šibke najemnike, tal mora okoli 1. v mesecu priznati, da je plačal državi oziroma družbi še poseben, socialni davek, ki ga njegovemu srečnejšemu sosedu ni bilo treba plačati. — Tako so hišni posestniki razdeljeni y dva razreda: v več vredne in manjvredne, vendar pa merilo ni višina kapitala; ki jo investiran v poslopju niti kvaliteta hiše, temveč takorekoč slučaj odnosno volja stanovanjskega urada. Tako izgloda problem s stališča ljudi, ki imajo kapital iu ki lahko v današnja družbi, ko je razpolaganje s kapi.tg.loim1 dtocela prosto, upravičeno jadikujejo, čemu se baš hišnim posestnikom »socializira« kapital, ki leži v hiši, medtemi ko drugi lahko prosto špekulirajo z njimi. Nove konferenc® meči radičeve! in vlado. Davldovičev odposlanec v Zagrebu, Predavec v Beogradu. — Sami razgovori, do meritornih sklepov ne pride. — Radičevski poslanci pridejo 1». okt. v Beograd. — Petrovič pravi, da je položaj vlade neomajan. 'ocrajlT VT A' U U KT *V JfariForu, Sne 8. bIčTdBrtf 19$ r Drug-ačo iizgleda problem s stališča najemmikov. Državni uradniki in vipo-Ikojenci so kolikor-toliko zasigurani. Kaj pa je z delavci, z zasebnimi uradtniiki in nameščenci? Kdo naj razsoja kdo je ekonomsko Šibek in kolik ero povišanje mu gre? V splošnem se lahko trdii, da prejemki velike večine zasebnih nastaiv-Ijeneev (izvzemši uradništvo denairnih im nekaterih industrijskih zavodov) niso uravnani tako, da bi mogli plačevati to-li visoko najemnino in tudi ne kaže, da bi se jim plače spričo splošne gospodarske krize regulirale temu primerno. Slejfcoprej je ostalo stanovanjsko vprašanje zelo zamotano in bas na njem čutijo vsi sloji trdo dejstvo socialnega neuravnotežen j a, socialnih krivic. Jasno je, dia ga ni mogoče rešiti izključno s stališča onih, ki imajo kapital in tudi ne — vsaj v sedanjih razmerah — s stališča teh, ki nimajo ničesar razen potrebe, delati in‘stanovati človeško. V vseh državah jo to vprašanje predmet raznih poizkusov, zadovoljivo pa še ni bilo nikjer rčŠeno. Maribonk« vos& si i i bor 7. oktobra 1924 LJUDSKA KNJIŽNICA. Dne ll. in 12. oktobra bo imela »Ljudska knjižnica« nabiralna dneva. Njeno ime je — program. Namenjena je ljudstvu; vanjo se zatekajo čitatelji im čitateljice iz najširših slojev mariborskega prebivalstva. Tekom zadnjih let, ko je napredovala skokoma, je postala! prava osrednijica Ijudsko-izobraže-valnega dela. Kot žarki močne luči padajo iz nje žarki misli, spoznanj in plemenitih občutij. Tisoči so • že navezani nanjo. Vsakdo ve, kaj dandanes pomeni velika knjižnica in koliko ljudi ob sedanji draginji knjig črpa z nje »zaklade duha«. Upliva ni mogoče ne premeniti ne pretehtati, toda število obiskovalcev in rednih čitateljev priča, koliko knjižnica štori za izobraževanje tistih, ki jim je dobra knjiga edlino nadaljevanje šole in .vzgoje. Dobra knjiga! Knjižnično vodstvo skrbno pazi, da se ne vtepe v knjižnico slaba, kvarijiva literatura, in preden knjižničar izroči čitatelju zahtevano knjigo, se prepriča, ali ne zahteva knjiga zrelejšega človeka. Mladina ima poseben mladinski oddelek, v katerem1 je zbrano vse, kar je na našem jeziku nahranjeno mladini. V zadnjih mesecih je vodstvo z nakupom novih in antikvaričnih knjig izpopolnilo zlasti slovenski in nemški oddelek. V prvem najdeš bogato izbiro najnovejših in starejših slov. knjig, v drugem1 pa zavzemajo veliko večino prevodi iz svetovne literature. Precej sta se napolnila tudi srbohrvatski in češki od-del ek. Napredek »Ljudske knjižnice« .ie tedaj tako očiten, da bi ga tudi največji nasprotnik ne mogel utajiti. Priznati pa je treba, da ima »Ljudska knjižnica« prav malo nasprotnikov in da zahajajo vanjo poleg Jugoslovanov vseh strank tudi nemški someščani. Apeliramo tedaj na občinstvo ter na slehernega posameznika, da povodom nabiralne akcije ne odreče »Ljudski knjižnici« prispevka. Najsibo še tako Imial — vsak je zrno, ki bo prjiv goitovo vzklilo na njivi tistega kulturnega dela, ki ga »Ljudska knjižnica* izvršuje v našemi obmejnem' mestu. -D- m Dr. Korošec zaščitnik nemškutar! j?, [Prejeli smo: Zadnjič ste poročali, da se misli baje za kakih dvajset deklic na dekl. meščanski šoli oivoriti nov nemški razred. Danes že lahko trdim, da je naša slutnja postala dejstvo. Korošec bo zopet dovolil nemški razred. Svoj korak utemeljuje s tem, da lahko ena ministrska odredba pobije drugo. Nevenljive zasluge za to nemško pridobitev ima tudi neka slovenska trojica. Pa tudi drugod se zatekajo Nemci pod varno okrilje slov. ministra dr. Korošca. Tako n. pr. je sklenila občina Marenberg, da izžene vse tuje državljane; vseh skupaj j je 13. Med njimi tudi stric Schauerjeve žene Lukas in najboigatejši človek celega Pohorja, Langer. Najnevarnejši je Langer, ker mu je vse dolžno in s svojim premoženjem terorizira celo dravsko dolino. In kje iščejo zdaj ti rovarji zoper državo zaščite? Pri dr. Korošcu, ki je bil nekdaj kaplan v Marenbergu. In kolikor so nam znane razmere, se jim ne bo zgodilo nič hudega. V Marenbergu jo največja gadja zalega, ki ji radi njenega bogastva nihče ne more blizu. To ščiti proti nam dr. Korošec. Daleč smo že prišli. m Poskusni oder. Opozarjamo, da se do 15. trn. sprejemajo ustmene in pismene priijave za »Poskusni oder«, ki ga ustanavlja g. Bratina. »Poskusni oder« ,ie pravzaprav gledališka šola, čije gojenci in gojenke bodo tudi javno nastopali. Prijave sprejema g. Bratina, ravnatelj drame v Mariboru. m Svoji k svojim! Toga načela se dandanes malokdo zaveda, posebno pa še nekateri slovenski gostilničarji iz mariborske okolice, ki kupujejo pri gosp. Greinerju, trgovcu z mešanim blagom v Gosposki ulici. Ta gospod jo bil kandidat na nemški listi pri občinskih volitvah. Tužna nam majica, ki ima take sinove! m Dobre informacije o Mariboru. Češki dnevnik »Lidove Noviny« v Brnu je poročal o izidu občinskih volitev v Mariboru, da »o zmagali Davidovičevi demokrati. m »Luna« vabi vse Mariborčane in okoličane na vinsko trgatev dne 11. okt. pri Krambergerju v Krčevini. Bogat spored. Začetek ob pol 29. uri. N 15 m Načelstvo kola jahačev Sokola ima v četrtek ob 20. uri svojo redno sejo. m Iz policijske kronike. Aretirana je bila samo 1 oseba iu sicer radi tajne prostitucije. Tudi prijav je 'bilo malo: 2 kolesarska prestopka, 4 izgube in 1 najdba. — Policijski komisarijat je bil obveščen, da je orožništvo aretiralo pri Št. Jur ju ob Pesnici Alojzija Perbuša, ki so ga iskali že od junija tl. Perbuš je osumljen, da je v noči od 20. na 21. junija vlomil v stanovanje tovarnarja Per-glcrja v Mlinski ulici in odnesel obleke, perila itd. v precejšnji vrednosti. — Odigouskim potem so prispeli iz Avstrije štirje jugoslovanski državljani, ki žive od potepuštva. Bržkone so mislili, da se v blaženi Avstriji lažje živi brez dela in so na skrivaj brez dokumentov zapustili našo državo. V Avstriji so kaj hitro zašli v zapore in so jih zdaj »Sack ttnd Pack« poslali v Maribor, kjer jih bodo razposlali vsakega v njegovo domovinsko občino. m Klub-Bar od 1. oktobra mednarodna plesna revija: Izvajajo dva Haralda, 2 Valero, Emmy Sohwarz, Margit Mose in Anny Lissom. m Mestni kino. »Pirati lepotic«, moderna ljubavna pustolovščina v 6 činih, se predvaja v torek, sredo, in četrtek. m Restavracija hotel »Meran« pri Glavnem kolodvoru dnevno od 19. ure dalje ciganski koncert. Prvovrtna jedila in pijače. 2264 Harote gledališče. REPERTOAR. Torek, 7. okt. »Mam’ zeli e Nitouche« E. Sreda, 8. okt. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Ab. C. Četrtek, 9. okt. »ManTzelle Nitouche«. A. «Mam’ zelle Nitouche«. Danes, dne 7. okt. se v letošnji sezoni prvič ponovi vedno priljubljena opereta »Mam’zelle Nitouche«. Dirigira V. Parma. Režira g. Železnik. Repriza Cankarjeve farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je pri nedeljski premi jeri dosegla časten uspeli, se vrši v sredo, dne 8. tm. za ab C. Šport. : Kraljev pokal ISSK »Maribor«. Minulo nedeljo, ob priliki prvenstvene tekme Iliri ja-.Maribor je bil izročen predsedstvu I. slovenskega športnega kluba »Maribor« srebrni, okusni in dragoceni pokal, dar Nj. V. kralja. Pokal si je priboril naš športni klub letošnjo pomlad, ko je v tekmi, od saveza razpisani, premagal lokalnega rivala Sportvereini-gung »Rapid« z rezultatom 2:1. : ISSK »Maribor« poziva članstvo prvega moštva in rezerve k sestanku, ki se vrši 7. tm1. pri »Zamorcu« ob 20. uri. Opozarja se, da je za vse udeležba obvezna, Proti neudeležencem se bo postopalo po disciplinarnih predpisih. Kapetan. : V finalni tekmi za kraljev pokal, ki se je odigrala v nedeljo 5. tm. v Beogradu, je zmagal zagrebški podsavez proti splitskemu (3:2) in si tako priboril kraljev pokal. Kralj in kraljica sta prisostvovala tekmi in zmagovalcem prisrčno čestitala. : Domače prvenstvene tekme minule nedelje še izkazujejo sledeče rezultate Hermes : Celje 3 : 3, Jadran : Primorje 1 : 1. : SK Celje: SK Hermes Ljubljana 3:3 (2:1). SK Celje je nastopil z rezervami. : Hazena. Viktoria (Zagreb); Ilirija (Ljubljana) 3;2, Atena ( Ljubljuna) : Hermes (Ljubljana) 5:0. kultura In umetnost x Celjsko mestno gledališče. Pred razprodanim gledališčem so se vprizo-rili v soboto in nedeljo Govekarjev! Rokovnjači z največjim gmotnim in moralnim uspehom. V glavni ulogi Blaža Mezela jo nastopil g. Rafko Salmič ter žel obilo priznanja. S tem je otvorjena tekoča sezona 1924-25, ki bo obsegala po večini gostovanja iz Ljubljane itn Maribora. x Socialna zakonodaja v naši državi. Sestavil Š. S. Izdala Sbrckovma komisija za Slov. (Pokrajin, odluor GR.SJ) v Ljubljani. Izšla je knjižica, ki je bila za orieft acijo delavcev kakor podjetnikov že zdavnaj neobhodmo potrebna. K razči-ščenju nejasnosti in neorientiranosti o veljavnih in razveljavljenih zakonih v raznih panogah socialne zakonodaje bo ta knjižica mtnogo pripomogla. Naroča se pri Strokovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani, Šelenbergova ul. 6. II. x Gaj Krisp Salust: Vojna z Jugurto, iz latinščine poslovenil Anton Dokler. Splošna knjižnica št. 35. Tiskala im založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Podpirajte sokolski tisk! {BUB ES Louis Couperns: Zafinblfesl osel. Roman. (47) XIV. Brž ko je Davuis prebral, kaj sem' načečkal s kopitom v pesek, se mu je izvil! iz grla radosten vzklik. Obcročki me je' strastno objel okoli oslovskega vratu. »Gospodar!« je vzkliknil. »Gospodar!' Charmides! Vendar sem vas našel!« Od veselja seru na ves glas žarigil in! ga z gobcem poredno sunil v trebuh. »Ali ste res postali osel te device?«! je vprašal Davus vzradoščeno. »Osel Me-1 nedemusove hčerke Charis.« Oharis, ki je vsa sijala od sreče, mi je prihranila obširno čečkanje po pesku in je odgovorila sama, potem ko je bila prebrala znamenja, ki sem jih napravil na tleh. »Osel Menedemusove hčeri? Ne, ne-! umni suženj, temveč njen zaročenec. Povrnil se je iz boja v božanski podobi;! vsled rane je bil izgubil dar govora, če-! prav izgovarja moje ime slajše od naj-1 lepše godibe.« Davus jo je začudeno pogledal. Razumel sem' njegovo osuplost in sem' mu s očmi ter z ušesi dal znamenje, da je Charis prav tako začarana in da se je ravno radi tega zaljubila v osla. »Razumem, gospodar, razumem!« je vzkliknil Davus. »Resnično! Mari niso začarali tudi moje osebe, ko sem se vračal iz IIyniae v Hypato in tja do Larisse, koder sem1 vas iskal po vseh kotih in kotičkih? In vas nisem našel, dasi sem bil iskal tudi osla, ne samo človeka. Res jo, da sem1 našel veliko oslov, ali vas ni bilo med njimi, kakor vas imam zdaj pred sabo, moj oslovski gospodar! Okoli mene so se spletale razne čarovnije. Na pot so mi legle ovire, ki jih nisem' mogel premagati. Jasno je, da »e brez vas nisem! smel povrniti k vašim1 starišemi Ko seml se v Larissi vtihotapil v velik oslovski hlev, meneč, da najdem ondi vašo začarano osebo, so me sluge prijeli in izročili gospodarju kot tatu; ta me je dal pretepsti, vreči v ječo ter potem prodati na trgu sužnjev. Trikrat sem že menjal gospodarje. Najprej sem bil suženj mestnega pometača, kar m'i je bilo všeS, ker sem lahko z metlo in košaro v roki tekel za slednjim oslom, ki se je pojavil na cesti. Potem me je .gospodar z dobičkom prodal harvarju škrlata, ki mo je čez nekaj časa Odstopil nadzorniku veleposestva, po.d katerim! delaml pravkar na polju. Dosibdob še nisem videl gospodarja in niti ne veml, kako se piše. Zdi se mi...... Medtem ko se je Davus trudil, da bi sc spomnil gospodarjevega imena, Po se zbrali okolu nas sužnji, delavci in kmetje in so nas zvedavo opazovali, Davus je bil toli zmeden- od veselja da ni nič brzdal svoje zgovornosti, dasi bi previdnost narekovala bolj ^ molčanje ko besede. Obrnil se je k možem1 iu dejal; »Prijatelja sotrpini in_ gospodje nadzorniki! Le bližje, le bližje! Glejte, to je moj pravi gospod ar Charmides, Lysiasov sin iz Epidaumsa, ki je pretvorjen v osla. On pa ni osel, temveč junak, ki se je vrnil iz vojne, dasi je sila. podoben oslu. Ta devica No, kako ji je že ime? Gospodar Charmides! Saj veste, da vaš zvesti Darvus pozablja imena.« Ul H L H OZNHHILP. I Velika Izbira I Solidne cene! Glace, triko is? pletene rokavice in nogavice Pohištvo lastaiti izdelkov za spalne in je dila« sob« najceneje v zalogi Šeretr in tlrng, Maribor, Vetrinjska ulica Štev. 2. 106 Šivilj« za ažur se sprejmejo. Vprašati atelje za perila ,Va-lencienne", Slovenska »lica 9/1 2198 iMem veliko prazno solnčno sobo, s predsobo, lep razgled, električna luč, nemoten vhod. Bratina, gledališče. 2259 Lepa miza ir trdega lesa po ceni na prodaj. Naslov v uprav-niltvu. 3—3 Soba se odda solidnemu gospo d«. Vprašati v »pravi „Taho-ra“. 2263 Priprosto majhno sobico ifiče gospodična lahko izven mesta. Pod šifro .Poštenost*. 2258 500 podrajCnlc; 400 pšeničnih, 100 rženih proda Anton Jakopec, Spod. Senarska, Sv Trojica v Slov. gor. 2260 Prevzamem vsake vrste rezanja drv do solidnih cenah. Kramarič Franz, Orožnova n-lica št. 6. 2261 2—1 Na prodaj divan, otomana, o-mare trdi les 500 Din, velika miza trdi les postelje, zrcalo, omara c predali, žičnilni, likalnik, pernica, žimnice in drugo. Vpraša se: Rotovški trg 8, I. nadstr., levo. 2262 DIvno pose3tvo 36 oralov, a-rondnano l1/, ure od Maribora v S ovenskih goricah na glavni cesti obstoječo iz hiše za gospodarja, oskrbnika in viničarja, hlevi z živaljo ter fundus instruktus se proda prostoročno. Pismene ponudbe na upravništvo ood ..Rentabel*. 2252 3—2 za jesen in zimo kupite najcenejše v špecijalni zalogi rokavic in nogavic 1914 FraiM Slovenska 7. Flor nogavice D la. 3§'— Mil,Mn Grajski trg 1. 2177 Palma kaučnk pele in podplati omogočajo elastični, tihi hod, Štedijo Vaše noge in vaše obutev ter so trpežnejši nego usnje. Sfletatk k teda&teU; WTftWo.Glavni iu odgovorni vjxAa.it: Vekoslav Špindler. — Ti*ka: M«rife<«ska tinhansa A 4