Poitnina piotant v HWX Cena Din 1— SUir. 210 V Hiibllnnl, v tcecH, f5. septembra 1936 lete 1. Pričelo se je obstreljevanje tretje trdnjave na tevernl fronti, Bilbao Zatišje pred naskokom na Madrid Burgos, 15. sept. o. Nacionalistična vlada je sinoči dala po radiu poziv vsem tujcem, ki prebivajo v Bilbau. V lem pozivu jih opozarja, naj se takoj izselijo iz inesla, ker ga danes zjutraj prično bombardirati nacionalistična letala in topništvo. Tuje ladje so dobile opozorilo, naj se ne bližnjo pristanišču v Bilbau, ker ga bodo nacionalistične bojne ladje zaprle z minami, tako da ne bo trdnjava mogla dobiti ne pomoči, ne hrane po morju. Vladne čete so pri begu iz San Sebastiana odpeljale s seboj čez 1500 talcev, povečini žensk iz boljših rodbin ter mladih deklet. Vse te talce so vladne čete odvedle v Bilbao. V Bilbau samem so rdeči zaprli okrog 200 svojcev različnih uglednejših nacionalistov. Tudi v Bilbau bodo skušali vplivati na nacionalistično vojsko s tem, da bodo grozili s pobojem teh talcev. Sicer pa je včeraj na vseh bojiščih vladalo zatišje, ker obe bojujoči se stranki zbirata sile in sredstva za glavni naskok na Madrid. Nacionalisti so se odločili, da bodo najprej osvojili svoj glavni cilj, t. j. Madrid in d« bodo do tedaj pustili ob strani druge manjše stvari, kakor n. pr. Malago in Toledo, da ne bi delili svojih moči. Ko bo padel Madrid, bo zavzetje ostalih kaj lahko. Pač pa bodo za vsako ceno očistili severno Španijo, da onemogočijo vladnim četam dobavo orožj i iz Francije. Tam morajo zavzeti še Bilbao ter I: J-njavi Santander in Oion. Glavna fronta zn Madrid je sedaj pri Tala-veri, kjer traja bitka že čez 100 ur, pa ne pdde do nobene odločitve. Nacionalistično letalstvo od tu neprenehoma naskakuje Madrid. Tako so letala belih včeraj obstreljevala v Madridu zgradbi vojnega in notranjega ministrstva. Naskok na Madrid pripravljajo nacionalisti v drugi polovici meseca septembra, ko dobijo ojačenja, zlasti iz trske, kjer se je zbralo pod vodstvom bivšega člana vojaške hiše kralja Alfonza XIII. konteja Ramireza da Del-lano. Ta je nabral okrog 5000 prostovoljcev, ki so dobro oboroženi in se bodo prihodnje dni pripeljati v Španijo. Zmagoslavje v San Sebastjanu L« Coruna, 15. sept. Snoči je oddelek nacionalističnih topničarjev izvriil svečan mimohod po ulicah v San Sebastianu. Prebivalstvo jih je zelo navdušeno pozdravljalo. Prebivalstvo je bilo celo noč na ulicah in se veselilo, da jc bilo mesto zavzeto. V mesto jc prišel odposlanec vlade iz Pam-pelune, da bi organiziral novo upravo mesta. Zadnje dni je bilo ustreljenih nekaj sto jetnikov od strani ekstremi®tov. Na koncu uradnega poročila poveljstva se pravi, da so nacionalisti pri Toledu razgnali koncentrirane vladne iete in da so vladne čete pustile na bojišču več sto mrtvih. Angleški konzul v La Cpruni je'izvedel na podlagi poročila od poveljnika nacionalističnih čet, da je nevarno pluti blizu Santanderja in Bilbaa, ker «ta obe luki minirani. Vse ladje, ki so v tej luki, jo morajo zapustiti pred 15. septembrom. Burgos, 15. sept. Tukajšnje prebivalstvo je sprejelo vest o padcu San Sebastiana z največjim navdušenjem. General Cabanellas, predsednik nacionalne junte, je izjavil, da je s tem uspehom končna zmaga nacionalne stvari gotova. Obupna obramba Alcazarja Madrid, 15. sept. Havas: Jiinen Morgado, čilski Veleposlanik, je snoči odpotoval v Toledo, ker se je poprej sporazumel z ministrskim predsednikom Largom Caballerom, da bi dobil dovoljenje za odhod starčkov, otrok in žena, ki jih je v Alcazarju okoli 900. Vojni odbor mu je dal zagotovilo, da bodo vsi ti spravljeni v dva samostana, na katerem se bo vila čilska zastava, čilski veleposlanik je dobil tudi dovoljenje, da bodo oni tudi skrbeli za-hje. Ker je zaradi topniškega ognja nemogoče sporočiti branilcem Alcazarja te predloge, je poveljnik vladnih čet sklenil, da bo odgovor upornikov sporočil Largu Caballeru, ta ga bo pa nato sporočil čilskemu veleposlaniku. Če bi uporniki pristali na te pogoje, potem se bo določil čas sestanka med njihovimi zastopniki in čilskim veleposlanikom. Iz uradnega poročila o sestankih v Bratislavi: Mala zveza - branik miru Bratislava. 15. sept. Včeraj ob 15 se jc končalo zasedanje stalnega sveta MZ v Bratislavi. Pred sklenitvijo zasedanja so predsednik vlade dr. Sto-jadinovič, predsednik češkosjQ.Y,,,.ylasie ,dr- Ilodža, tromunski zunanji minister Antotitscu In. češkoildt vSski zunanji minister dr. K-rofta skupno sprejeli časnikarje. Češkoslovaški zunanjj miijister dr- Kro-Ui’ |£ urfCitnl francosko poročilo o'sedanjem i«t. st sfife 13. in 14. sept. 1936 pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra Kamila Krotte. 1. Po podrobnem proučevanja iplošnega položaja in vseh problemov, ki se posebno Mejo teh treh držav, je svet ugotovil, da oanovne črt« (kapne politike ostanejo iste, kakor so bile označene pri poslednjem sestanku sveta v Belgradu meseca maja. Vse tri države so tudi v bodoče odločene z najiskrenejšim prizadevanjem nadalje voditi tradicionalno politiko splošnega miru in lastne varnosti. Tudi nadalje ostanejo globoko vdane ideji miroljubnega sodelovanja, tako na političnem kakor na gospodarskem polju ter so voljne z vsemi državami, sodelovati za izvedbo te misli z vsemi državami, ki jih navdaja enako dobra volja, sodelovati za izvedbo te misli. 2. Enega izmed najbUtvenejših činiteljev te politike predstavlja zanje tudi nadalje ZD vzlic tež-kočam, ki jih zdaj preživlja. 3. Pokrajinski dogovori, ki jih MZ priporoča že od leta 1921, pomenijo po njeni sodbi v tem pogledu zelo važno dejstvo. Ureditev vprašanj, ki so v zvezi z locarnsko pogodbo, bo predmet po- sebne pozornosti držav MZ Toda sistem varnosH; ki naj se tako ustvari, se ne sme omejiti samo na zahod, ker takšna delna ureditev nikakor ne bi rešila Srcbk-ma splošne evropske varnosti. • in zato ne bi j brodili pravega pomirjen)*, i\eodhodno potreb- i nega za gospodarsko obnovo, ki jt Evropi in vsemu | svetu potrebna. Ker jjf pa riegotovo', 'ali bo moči v kaj- najkrajšem časuJjjTtljzelo fejjg t. Olrda /iriiRihnMar ne bodo ItfilrtiJf« prenehale s prizadevanji, ki jim je namen, da 8 temi dr lavami ohranijo najboljše razmer jo. Res, da je vz&ievanje takšnega položaj«, odvisno, tudi od vedenja t«h držav samih. Država Male antante zato globoko obžalujejo, da je moralo njihovo ras-merje do Avstrije trpeti saradt dejstva, da je Avstrija zavrgla vojaške določbe aaintgermainske mirovne pospdbe. , , 4 5. Glede na debate o notranji politiki posameznih evropskih držav, zlasti glede na dogodke na Španskem, izjavljajo države Male antante odločno tisto, kar so že večkrat naglasile: slej ko prej bodo isvajale politiko nevmešavanja v notranje mdere katerekoli dršare. V nobenem primera ne bodo dovolile vmešavanja katere države v svoje luštne Jtadore ne * nobeno vprašanje svoje notranje politike, prav tako pa se bodo strogo vidrie-vale v kakršnihkoli okoliščinah politike intervencije nasprotj' dragim driavani. 6. Svet je posvetil posebno pozornost vprašanju poglobitve gospodarskega razmerja med državami nfale antante, in vprašanju zbližanja na tem polju c drugimi državami srednje Evrope. Nainovejše iz Španije Gibraltar, 15. septembra. AA. Reuter: Angleški petrolejski parnik »British Engineer« te bil včeraj bombardiran iz španskih letal pred Tene-rifo. Parnik ni bil zadet. Angleški trgovski parnik je bil ustavljen od španske vladne torpedovke 7 mili pred Melillo in je dobil povelje, da se naj vrne v Gibraltar. Parnik je zahteval pomoč iz Gibraltarja in takoj sta odplula na pomoč dva rušilca angleške vojne mornarice. Ko sta prišla blizu Gi-bela Gerk>na, je izgii>ila vladna torpedovka. Ta Parnik je bil že drugič ustavljen tekom enega meseca. . Saint Jean de Luz, 15. septembra. AA. Stefani: Tolpe pobesnelih rdečih vojakov so v sovraštvu Pred odhodom iz San Sebastiana pobile v bolnišmci vse ranjence in bolnike. Za začasnega guvernerja te pokrajine le bil imenovan general Martinci, ki je bil španski no-trann minister v času diktaduTC. Oeneral Mariinez je prišel pred nekaj dnevi iz Francije, kjer je živel zadnja leta. Madrid, 15. septembra. AA. Havas: Poročilo vojnega ministrstva pravi: V Asturiji je vladna milica potolkla mali oddelek upornikov, ki je ščitil umik kolone, k(e bila včeraj razbita. Uporniki so pustili na bojišču vse orozie in velikansko število Na aragonski fronti prodirajo vladne čete v smeri proti Tardijenti. Na lužni fronti je vladno letalstvo uspešno bombardiralo šotore uporniških taborišč in je sestrelilo uporniško tromotorno le- 1fll°Na fronti v središču je vladno topništvo nadaljevalo ,z obstreljevanjem Alcazana v Toledu. Uporniki ves dan niso odgovarjali na strelianie. Vladno letalstvo je tudi uspešno bombardiralo položaje upornikov pri Talaveri Ml pri Ulof. Na fronti pri Guadarami je vladno topništvo razbilo zbiranje uporniških čet. __________ Sofija, 15. septembra, m. V sredo pride v Sofijo ‘20 češkoslovaških časnikarjev, urednikov in dopisnikov največjih češkoslovaških listov. Češkoslovaški časnikarji bodo gostje bolgarskega časnikarskega združenja. Itolgrad. 15. septembra, m. Danes popoldne pridejo v ltelgrad člani Jugoslovansko-bolgarske lige. Ministri na votivnih shodih Belgrad, 15. septembra, m. Več članov kr. vlade je na agitacijskem potovanju ra občinske volitve. Tak« se je mudil minister Djura Jankovič včeraj v Negotinu, minister Letica i v Homolju, Dragiša Cvetkovič v Svilajncu, Marko Kožulf y Paračinu in Branko Kaludžerčič v Tesliču.' Papež govori 2000 španskim duhovnikom Caslel Oandojfb. 15. sept. Sv. oče Pij XI. je imel danes dopoldne nagovor na španske duhovnike, ki so pribežali iz Španije. V tein govoru je dal iirnza svojemu gnusu nad državljansko vojno, ki divja na Španskem. Posebno ostro jc sv. oče liiitikoval tisto propagando, ki stremi po tem, da pi S '■ : r« ' r : ■+ &*/'<■ 4 ■ ;. Resen položaj v Palestini London, t15.»,sept.- Oblast, v Palestini je prešla na vojne, osebnosti.! Dosedanji civilni guverner je že obvestil arabski- odbor,-, da odslej vsa oblast prehaja na armado^in’ da ,se,ne moi;e;iveč pogajati z zastopniki1 Arabcev,- Izriizilj.je > upanje, • da bo arabski odbor. kinhlil lahko, ustavil stavko. Arabski voditelji še ni«or ničesai- odgovorili. • .J "'-.5'V-' ' T>.*’ Trgovska : med Francijo In Pol|sko Pairi*,. 15. s^t;..1.l^rancofeki',tr.govinski minister Paul lkst.i?l /pdjH,A'‘?1^^«tov'ce in Kra' kov. Poljskim novinarjem je!izjavil, da gre za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Francijo in Poljsko. Potrebne priprave 60 za enkrat končane. l>«ji*ii»ka >fxJgBjohja*-pa, pe- prično v oktobru. .V, '■ ‘ -ti *!'*»". t ' « ■Bclgrad, vl5...sep*«mbrWr. m^ Reuter, poroča iz Pont-Saida; d», je ras .Imiu y/. ip)Pnu vseh še ne-zasM««ih, krajev v Atbfssiniji^i^slal apel na evropske države za -.ppjnflč.-, Hitlerjeva zadn|a beseda: ■ . Boj za tmičenje boljševizma Nttrnberg, 15- sept o. Sinoči je na zaključnem zborovanju kongresa narodno socialistične stranke imel kancler' Hitler svoj zadnji veliki govor. V tem govoru je potidartl razlike med narodnim socializmom in med komunizmom;-ter nujnost boja, ki iz teh razlik izvira. Dodal je, da je naivečji sovražnik Nemčije boljševizem. Prva borba narodnega, socializma proti komunizmu se ni vodila v Nemčiji, ampak nasprotno je sovjetski komunizem poskušal že od leta 1918 do 1920 prene»ti v Nemčijo syojo ideologijo in to ravno tako,, kakor , se danes na vojaškem polju .trudi, da bi se približal našim mejam. Ta boljjevizem, ki. ao ga hoteli ?, spraviti v Nemčijo moskovski židovski teroristi Levin, Axel Rot, Bela Kun itd. smo mi napadli in uničili. Tako usodo bo doživela vsako druga sovjetska akcija proti Nemčiji. Boljševizem ne misli osvoboditi narode, ampak hoče uničiti vse, kar je zdravo in pošteno- . , . v Hitler je med drugim rekel,1 da narodni socializem ne vrši nikake misijonske propagande v inozemstvu za svoje ideje, ker se noče' vmešavati v notranjo politiko drugih držav, prav tako pa odločno odbija tujo intervencijo v ■ nemške zadeve. Nemčija se zato bori proti JSiclpm. ekr ne mara, da bi v Nemčiji bilo tako kakor je v Rusiji, kjer itnajo Židje v rokah 98 odstotkov položajev. Nemčija hoče bjtj Boapodar vavoji hiši. Komunizem in oarodni socializem sta dva svetova,, med katerima ni pomirjenja. Druge države greše ravno v tem, ker ustvarjajo kompromise z boljševizmom. Nemčija in Italija to odbijata. Nemčija noče, da bi se p« njeni »emlji prelivala kri in da bi po tej drtavir Sirilo, barbarstvo. Odločno izjavlja, da ni pesimist, ker *vem,t da j« N^ija pripravljena za vsako irtev, če bi to. bild .potrebno.' Ob laključku se .jo lahvaljl vs#m vsvojim ^sodelavcem in končal govor-^a viklikom^Živela Nemčija! Ruski ultirtiat Norveški (Mo, 15. ^eptembfa.' b. Norveška vlada še zdaj rti' odgovorila' ni kadft|tf(;spomenico boljševi-ške vlade. Spofnonrcaf ^se ttiriaša-na to, da mora NorveSka izjjirifi Trdckega"**. Svojega ozemlja in ^neiAogbčiti hjeeoV^ dtflov&nj,e'. proti sovjetski Rusiji. C« NorveiliS ;ne lk>-'na. to:.rusko spomenico ugodno odgovorila, bd acJvjetska zveza pretrgala z njo diplomatske odirtoSaje. 'Norveška vlada bo o tej zadevi odločila na dan'ainji seji. Portugalska lavno podpira ipanike nacionaliste London, .15. septepibr'a, . Dipi4nik »Daiiy Ex-presaa« poroča iz’Lh(bfoire,idn„te portu^a.^ka vlala dtla nalog, da je tifA.a čete generala Franca.eskr-V.vati z vsem vojnim materialom, k' ga ima na ta7polago portugalska vojsKa. V .e portugalske ob'asti moraja skrbeti, da, sc, b.o ^ravoz .voinih po-tr«.tišin izv«:! nemoteno Prav taka morajo iz Portugalske. poiiljati| gerieralu Fitnctr živež in zdravstvene potrebščine . Politični razgovori v Rimu Rim, 15. septembra. Državni tajnik za zunanje zadeve v avstiijski vladi dr. Guidu Schmidt je prišel sinoči v Rim in bo danes pričel važne politične razgovore, katerih se bo udeležil tudi sam ministrski predse Jnik Mussolini. Po izjavi ministrskega zastopnika, niso ti razgovori nič drugega, kakor običajno izmenjavanje misli med državama, ki so podpisale rimski protokol. Vesti od 15. septembra Gormg pojde v Varšavo, kakor poročajo poljski viri. da- bo ugotovil, kaj vsebujejo razgovori med Poljsko in Francijo. Goring pojde na to pot na Millerjevo pobudo takoj no koncu kongresa v Ntirnbergu. Romunskega kralja pričakujejo v Rimu na političen obisk, kakor poroča včerajšnji londonski »l)aily Telegraph«. Abesinska cesarica jc odpotovala i i Jeruzalema v London. V njenem spremstvu sta sin in naj-mlajša hči ter devetero služinčadi. Zlato beži iz Francije zadnje čase. odkar groze novi štrajki močneje in močneje. Včeraj je pripeljal parnik »Columbus« v Newyork za II milijonov dolarjev francoskega zlata. Vojaški vlak so vrjfli s tračnic na železniški progi med Harbinom in Vladivostokom korejski vstaši včeraj popoldne. Pri tem je izgubilo življenje 25 japonskih častnikov, vsi ostali vojaki pa so bili lažje in težje ranjeni. Petrolej gori v Palestini, ker Arabci neprestano napadajo veliki cevovod, ki dovaja petrolej iz Iraka v Haifo. Angleške oblasti nimajo zadosti vojakov, da bi cevovod zadosti zavarovale. Skoda zaradi tega je do zdaj ogromna. Redno letalsko zvezo z Newyorkoifi bodo upo-stavili Nemci — in se je prvi jiolet z ogromnim letalom »l)o 18«, ki je odletelo z ladje »Schvvaben-land« pri Azorskih otokih, posrečil. Nove bojne ladje z ogromno brzino so začeli gradili po novem angleškem pomorskem programu za angleško vojno mornarico. 500 komunističnih skladišč orožja je uredilo vodstvo francoske komunistične stranke v Parizu, kakor poročajo francoski nacionalistični listi Rfis lmru prosi za pomoč vse vlndc sveta v pozivu, katerega je poslal v imenu, še nezasedenih abesinskih pokrajin: •' r' ■ ■ . Albdnski kralj je zbolel za. lahno mularijo, kakor je včeraj poročal albanski tiskovni urad. 7ar Saihf Jean de Luz, 15. sept. AA. Posebni Ha-^vasov dopisnik poroča: Junta v Burgosu je obvestila tujce v Bilbau, da naj se izselijo, ker bo mesto bombardirano. Oblasti v Bilbau so obvestile Vvse tuje ladje, da bo od polnoči luka zaprta z mi-■ nami. ff Heil Hitler" - sredi Ljubljane Ljubljmia, 14. sept. Znana je stvar, da smo Slovenci — kar 6e luštnega ponosa tiče — zelo na slabem. Vsakomur dopuščamo, da se pri nas obnaša kakor hoče; prav nič ni treba paziti, ali je njegovo obnašanje v skladu z našimi čustvi. Posebno velja lo za narodno zavednost. Našemu podeželanu ne more sicer niUdo očitati, da bi bil v narodnostnem oziru mlačen, toda grajati moramo dejstvo, da pred vsakim tujcem kapituliramo samo radi tega, ker je tujec. Dvakrat slabše pa je v tem oziru v mestu: semkaj prihajajo razni tuji ljudje, ki si lahko privoščijo v svojem obnašanju, kar si hočejo, Ce pri lem žalijo naš nacionalni čut, jih prav 'nič ne moli, ker pač vidijo, da jih nihče ne zavrača. Kaj običajni so postali tudi že v Ljubljani prizori, da dvigne v zelenilo oblečen fante roko in se « »Heil Hitler« sestane na ulici s svojim tovarišem, oblečenim navadno tudi v zelenilo in bele dokolenice. Večinom gre v takih slučajih za inozemce, ki v pomanjkanju inteligence ne znajo spoštovati narodne zavesti naroda, med katerega prihajajo. Kakor rečeno, gre tu bolj za pomanjkanje inteligence, kakor pa za kako namerno izzivanje. V zadnjem času pa se vedno bolj ponavljajo primeri, da se na tak način pozdravljajo tudi domačini — pristni Ljubljančani, ki prav radi zavijajo v blaženi nemščini in se hočejo delati nekako »nadkulturne« s tem, da zametujejo slovenski jezik in sc poslužujejo nemškega. So to večinoma mladiči, ki v svoji prešemosti in nepreračunljivosti prezirajo vse. kar je slovenskega ter se vsiljujejo med >nadkulturne< severnjake. Še ni dolgo od tega, ko je pred nekim uglednim gostinskim lokalom sedela večja družba. Bili so sami pristni Ljubljančani, med njimi tudi lastnik gostinskega podjetja. 1’ogovor je tekel v — nemščini. V to bi se še nikdo ne obregnil, da niso sredi pogovora začeli napi ja ti enelnu izmed gostov. Zdravica, s katero je napil dobro znan Ljubljančan, po starših pristen Slovenec, je končala z »Heil Hitler«. Kmalu nato je pristopil preko ceste proti omizju nek družbin /,nanec. Dotični gospod, Id je že prej napijal z »Heil Hitler«, je stopil pokonci, dvignil roko in zopet glasno, da so slišali vsi ostaii gostje, |>ozdravil s »Heil Hitler«! Gostje pri sosednih mizah so se med seboj sicer čudili takemu počenjanju, vendar glasno nikdo ni niti zinil, dokler ni postala stvar preneumna neki dami. Poklicala je plačilnega ter mu povedala evojo npvoljo nad izzivanjem sosednih Ljubljančanov. Plačilni pa se je nasmehnil in odvrnil, da je to že — stara navada dotičnegn gospoda. V tem slučaju bi lahko postregli z imeni. Vendar tega ne storimo, marveč samo opozarjamo razno gospodo, naj se obnaša v javnih gostinskih podjetjih tako, kakor je v skladu s slovensko narodno zavestjo in s slovenskim ponosom! Dvakrat pa velja lo za lastnike gostinskih lokalov! Smrtni padec s strehe Kdo, kako in koliko Zaključil se je tudi dijaški velesejem Ljubljana, 14. sept. Vzporedno z ljubljanskim velesejmom je bil v Ljubljani tudi dijaški »velesejem« ki ga je obiskalo veliko število »tujcev« in domačinov. Velesejem je nehal, končal pa je tudi dijaški sejem. O tem nas prepriča velika množina papirja tam na travniku za klasično gimnazijo. Včeraj je bilo precej mrtvo, ni bilo nili kupcev niti prodajalcev, zato pa so po travniku posedli stari Cicero, Kserks, Pitagora, Cezar in' drugi. Se vse bi bilo, samo čistilec se bo prav jezil te dni, ko bo moral odvažati nemastni »Špeh«. Kdo V prvi vrsti so prodajali dijaki. Med njimi so nekateri pravi »špecijalisti«, ki si vzamejo na piko nižješolce, predvsem one s kmetov. Vsi: kupovalci in prodajalci, so tu zbrani. Od učenčka osnovne Sole, ki ponuja računico, čitanko ali pa katekizem za prvenrt, pa do gimnazista in visokošolca, ki prodaja knjige višje učenosti in — višje cene. Toda ne le dijaki, tudi nekateri podjetni brezposelni so se spravili na ta »kšelt«. Ne vemo, kje so knjige dobili, glavno je pač lo, da so jih prinesli na sejem in sc v cenah držali svetlih zgledov »špe-cijalistov«. Kako Kako se vrši prodajanje, še bolj na kupovanje, je menda vsakemu znano. Po vogalih prometnejših ulic se postavijo specijalisti. Ko zagledajo koga, ki ima v rokah aktovko, stopijo hitro k nju-mu in sprašujejo, če morda nosi knjige. Ce jih ima, potem jih hitro pokupijo, češ na sejmu je zelo slabo, ne plačajo dobro in morda knjige sploh niso prave. Oni pa jih kupijo vseeno, dasi pri tem precej riskirajo. Seveda se pri kupovanju izkažejo mojstre in le hočeš nočeš prisilijo, da jim knjige prodaš. Le res energični se jim morejo iztrgati iz rok s knjigami v aktovki. Nič boljše ni na sejmu samem. Visokošolec, ki je prekupil knjige, ponuja vse od prve pa do osme šple. Nekateri pa so spretni in zares podjetni. Gre v knjigarno, kupi večje število novih knjig in jih dobi 25% ceneje. Na Irgu pa jih prodaja 2 Din ceneje kot so nove. Koliko Na splošno se lelos pritožujejo nad pičlim za_ služkom. Letos je veliko povpraševanje po knjigah za višje razrede, dočim se največ zasluzi pri onih za nižješolce. Poleg tega pa je vsako leto več novih knjig. Kam s starimi? Nek »mojster.« je zaje skoraj toliko še riskiral. Na kakšen način, icga noče povedali. Drugi se zopet pritožuje, da je letos služil v nekaj dneh okrog 800 Din, pravi na da zaslužil komaj tisočak, dočim je lansko lelo zaslužil skoraj dva jurja. Tretji ni zadovoljen Z <>00 Din-Na splošno pa sc zaslužki sučejo okrog 300 b00 dinarjev. Zdi se. da ee to kar lepi zaslužki. Gotovo pa bi bili eni kot drugi zadovoljnejši, če bi bilo denarja več in novih knjig manj. Smrt na naboru in godovanju Maribor, 13. septembru. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča sla se obravnavala danes dopoldne 2 žalostna primera, ki sta se pripetila v letošnjem poletju v mariborski okolici. Zagovarjala sta se dva obtoženca zaradi uboja. Kot prvi jc sedel pred sodniki da zatožni klopi hlapec Alojz Režonja iz Grab, ki je dne 27. julija t. I. med Zibcrci in Žepovci usmrtil Henrika Zemljiča. Omenjenega dne so se peljali fantje iz Ziberc v Gornji Cmu-rek na nabor. Vozil jih je na svojem vozu posestniški sin Zemljič Anton. Med naborniki je bil tudi pokojni Henrik Zemljič. Ko so se vračati popoldne z. nabora, sta med vožnjo prisedla še Režonja Alojz in Gačnik Avgust. Bila sta pijana, začela sla groziti ostalim fantom ter mahali okrog sebe z noži. Anton Zemljič ju je posvaril, pa sta ga napadla, pretepJa in Gačnik ga je trikrat udarit z nožem v glavo. Pozneje pa so se fantje zopet med seboj pomirili ter se pripeljali v ?.iberCe, kjer so Se ustavili pri Zemljičevih ter pili jabolčnico. Napotili so se v Zcpovce, med potjo pa je Režo- nja kar no lepem potegnil noč ter ga zasadil Henriku Zemljiču v prsi. Zadel go je pod ključnico, mu prerezal žilo ter je ranjeni v preteku 15 tlu-nut izkrvavel in izdihnil. Druga razprava današnjega predpoldneva se je vršila proti 26-letncmu delavcu Frideriku Lcš* mkii iz Kamnice pri Mariboru. Dne 26. julija je slavil viničar jakob Pernek svoj god in ob tej priložnosti se je zbralo pri njem več fantov iz soseščine. Pernek jih je pogostil in pijača jc fantom kmalu zlezla v lase ter so se začeli prepirati. Spor je nastal zaradi dekleta in komaj Se je posrečilo Perneku, da je razdvojene in jezne fante pomiril. Dva nojhujša petelina je povabil v ku-hinjo, da bi ju ločil od drugih fantov, obenem pa je prosil posestniškega sina brunčiča Ivatia, da straži pri kuhinjskih vratih ter ne pusti ostalih v kuhinjo, ftrunčiič je res zavračal fmite, ki so pritiskali za tovarišema v kuhinjo, pri tem pa ga je razjurjeni Lešnik napadel ter ga zabodel z tvožem v prsi. ftrunčič je v nekaj minutah izdihnil. V času našega poročila še obe razpravi Ira,* jata ter bomo sodbe objavili jutri. Blodnje dveh beguncev iz Nemčije Maribor, 15. sept. Danes zjutraj okoli 8 se je pripetil v Marijini ulici št. 10 tragičen dogodek, ki je zahteval življenje mladega moža. Tani popravljajo znano odvetniško hišo, v .kateri se nahaja večina pisarn mariborskih odvetnikov. Hiša je last advokata dr. Schmida iz Gradca. Letos so jo popolnoma prenovili. Sedaj popravljajo še streho. Kle|iarska dela opravlja tvrdka Somrek, ki je danes zjutraj poslaia na delo 21-Ietnega kleparskega jromočnika Osvalda Mlinariča, stanujočega v Tkalski ulici. Se pred odhodom je mojster Mlinariča opominjal, naj bo na , visoki strehi previden ter mu dal s seboj vrv, s i katero naj bi se pomočnik navezal. Mlinarič pa je odvrnil, da nima strahu in da se mu ni še nikdar zvrtelo v glavi. Zato se tudi ni navezal na vrv. To pa je postalo zanj usodno. Cim je stopil na žleb ter jx>gledal v globino, se mu je nenadoma zvrtelo v glavi ter je omahnil. Pri padcu se je v višini drugega nadstropja skušal ujeti za okno. ki se je pa odtrgalo ter zgrmelo z njim vred na tla, na dtnrišče. Ljudje so takoj opazili nesrečo ter pričeli hiteti skupaj. Nesrečni Mlinarič je bil teilaj še živ. Iz pisarne dr. Leskovarja so telefoničuo poklicali reševalce, ki so ponesrečenca takoj odpeljali proti bolnišnici. Toda že na poti je Mlinarič izdihnil in namesto v bolnišnico, je avto zavil na Pobrežje v mrtvašnico. Oblast je sedaj ugotovila, da zadene krivda ponesrečenega jTomočnika samega, ki je bil tako nepreviden, da se pri nevarnem delu nad tretjim nadstropjem ni navezal na vrv. Priključek Čreta k celjski občini Celje, 14. septembra 1936. 7.c. lansko leto, ko sta bili združeni celjska mestna in okoliška občina, smo vsi pričakovali, da bo velikemu Celju priključen tudi Črel, kar se pa v veliko razočaranje mnogih, ki so želeli na ta način videti veliko Celje kot izvršeno dejstvo, ni zgodilo. Vsem je znano, da Čret po vsem svojem položaju spada k mestu Celju. Poleg tega, da je tesno naslonjen na sedanjo mestno občino, moramo pomisliti, da sc nahaja v Črciu — mestno pokopališče in ie že zato želja in težnja vseh Celjanov, da pride čim prej do priključitve Čret« k mestni občini celjski. S priključitvijo Čreta bi_ se povečalo število prebivalstva Celja za približno 500 prebivalcev in bi sc tako Celje hitro bližalo 20 tisočem. Sedaj je zadnji čas, da sc izvede t« zadeva na enostaven način, seveda v sporazumu s prizadetima občinama. Postavljen je termin 25. septembra, po tem datumu nastopijo glede priključitve večje težave, ker bo menda treba za priključitev posebnega zakona, medtem ko se sedaj lahko stvar izvrši s kraljevim ukazom. V zvezi s Elektrifikacija Levca Celje, 14. septembra. Pred časom smo že poročali na tem mestu, 50, 20 in 10 Din. BrezdvOmno je vlomilec moral vedeli, da ima 65 let stara ženica |)rihranjen denar. Storilec je ob času, ko je bila Vodanova v vinogradu pri delu, porabil priliko, vlomil v stanovanje in odnesel ve* denar. Orožniki Iz Pluja. ki vodijo preiskavo, so mlajšega moškega, ki je osumljen vlotna, aretirali in Izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Zaradi vloma, ki je bil izvršen pred kratkim v Loki pri Sv. Janžu na Dravskem polju, kjer ji bilo ukradeno razno perilo, obleka in druge stvari, vredno nad 2000 Din, so orožniki fla Bregii Ptuju aretirali brezposelnega delavc" '' T. iz zna, ki je vlom izvršil iti svoje de' 'i priznal. K Lansko leto meseca junija sta pobegnila pred za* sledovanjem nemških oblasti m sicer, kakor na* Vuiata, pred nasiljem hitlerjevskih oddelkov, ki so ju preganjali zaradi propagande za katoliška društva. Lansko leto se je namreč začel na bavarskem ogorčen naval hitlerijanstva na katoliška društva in je prav verjetno, da so navedbe obeh beguncev, da sta morala zaradi tega iz Nemčije, Maribor, 13. septembra. Odkar imamo v neposredni bližini Maribora državno mejo, je postalo to področje zanimivo torišče mednarodnih popotnikov, ki prehajajo it države v državo brez potnih listov po svojih pustolovskih poteh. Zaradi spretnosti, ki si jo prido* biio taki popotniki lekom dolgoletnega pustolovskega življenja, se po navadi le redko kedaj srečajo i oblastjo, včasih se pa Je posreči kakšnega ujeti in potem se razvija pred čuvarji postave dostikrat zanimiva slika pestrega življenja in never-jetnih doživljajev. Dvu iakšnu mednarodna popot-nika smo imeli te dni v gosteh V Mariboru. Privedli so tu orožniki iz Sv. Lovrenca na PohoriU, kjer so ju zalotili pri prosjačenju. Nista imela ne (Kitnih listov, ne kakšnih drugih dokumentov m tako je zaenkrat potrebno verjeti pač samo te nul. — T,— - - ■ - v, kar sta pripovedovala Prvi je izjavil, da ic 25-let- | poti so m pa naši orožniki presenetili. Ker se m ni mesarski pomočnik David Dcitnel iz WasScr- dalo zaenkrat dognati, da bi bila izvršila na na-bnrga. drugi pa 26-le!ni zidarski pomočnik Prane Sranscheck iz Schcidecka. Oba kraja ležita blizu drug poleg drugega na Bavarskem v Nemčiji. snične. Niund j«>t i/ Nemčije ju je Vodila naj- i nika. Pri kopanju se mu je nenadoma pričel ruši prej v sosednjo Švico, kjer sta dva meseca zaman iskala dela. Iz ivinc sta se podala v llaliio, od iam zopet v Avstrijo in pred nekaj tedni sta na skrivaj prekoračila našo mejo pri Radgoni ter potem prosjačila po Štajerskem. Sedaj, da sla se naših krajev že naveličala ter sta se podala če/ Pohorje in po Dravski dolini proti Koroški, da bi zopet po skrivnih poteh prišla v Avstrijo. Na tej šem ozemlju kakšno kaznivo dejanje, so ju naši organi spremili do avstrijske meje ter ju potem v pripravnem trenutku spustili čez Avstrijo. Prodaja grozdja in sadja na živilskem trgu v Pluju. Mestno poglavarstvo razglaša, da se nlora vsak prodajalec grozdja ih sadja na zahtevo tržnih organov ah policije izkazati z uradnim jJOtrdllOirt pristojne občine, ali je prodajalec posestnik vinograda ali siidortosnika in tako opravičen prodajati grozdje in sadje lastnega pridelka. Na potrdilu, ki je kolka j-vrosto, mora biti natančno navedena vrsla in količina sadja oziroma grozdja, in kraj, kjer je pridelano. Potrdilo velja le teden dni od dneva izdaje. — Lastnikom vinogradov in sadonosnikov ni dovoljeno najemati tuje ljudi, da bi za nje p ro* dajali sadje ali grozdje na ptujskem Irgu. — Proti osebam, ki še ne bodo mogle izkazati s predpi* sanimi potrdili, se bo kazensko postopalo jio do^ ločilih pravilnika živilskega zakona Iti zakona o notranji upravi. V rudniku ga jc zasulo Sv. Ana v Slov. gor., 14. sept. Kottjač Potočnik je na Ščavnici kojial gramoz globokem, vodoravnem rovu Senekovičevega rud- ričel tov od spredaj, nakar je Potočnik takoj zbežal iz je še Zagonetna smrt neznane ženske Ptuj, 14. sept. V petek 11. t. m. popoldne je pripeljal neki po imenu heznani voznik, dozdevno od Sv. lo-maža iz Slov goric, pred ptujsko bolnišnico neko žensko iti prosil službujočega zdravnika, da jo sprejmejo v bolniško oskrbo. Ker je pa zdravnik po pregledu Ugotovil da je Ženska mrtva, so sprejem v bolnišnico odklonili in voznika napotili, da spravi truplo V mrtvašnico ita mestnem pokopališču Voznik je nato mrtvo žensko odpeljal na pokopališče ih izročil truplo grobokopu, da jo pokoplje. Pred odhodom je voznik izjavil, da je prišla žensk« prejšnji večer k njemu na stanovanje ter ga prosila ca prenočišče. Ker pa naslednji dan m bila več sposobna za nadaljnjo pot, jo je po nalogu župana prepeljal v bolnišnico, vendar pa mu je med potjo umrla. Od kod je bil ta voznik in kateri župan mu je naročil spraviti jo v bolnišnico, ni povedal. OrObokop, misleč, da je o smrti ne- znane ženske obveščena oblast, je čakal do 13. t. iti, nakar je šel oblasti javit odnosno vprašat, kdaj se naj pokoplje ženska Ker pa obla*! o tem ni nič vedela, je odredila preiskavo glede njene Identitete in obenem odredil« llldl obdukcijo trupla, da se ugotovi, ako morda neznana ženska ni umrla na* silne smrti. Pri njej so Sicer hašli neko listino sodišča iz Ormoža, po katerih se vodi proti njej civilna pravda Te listine se glasijo na neko Marijo Novak, posestnico v Pršetincih, obč. .Koračice. Ako se pa te listine nanašajo na mrivo žensko, bo dognala šele preiskava. Vsekakor je ta zagonetna smrt neznane ženske povzročila precejšnjo senzacijo v PtujU. Obdukcija trupla, ki jo je izvr&ila soda« komisija, je ugotovila, da je bila neznanka zastrupljena z arzenikom. PaC pa še ni ugotovljena Identiteta ter se vršijo še tozadevne poizvedbe. tem perečim vprašanjem se je vršila danes dopoldne na okrajnem načelstvu v Celju konferenca, katere so se udeležili zastopniki mestne občine celjske in teharske občine. Kakor že zgoraj omenjeno, so Celjctii za priključitev, plemenitim Te-harčanom pa nič kaj ne diši priti pod grb starodavnega Celja. Čustva prebivalcev Čreta so v tem deljena. Nekateri, in to so predvsem številni državni uslužbenci, bodisi aktivni, bodisi vpo-ieni so za priključitev, ker bi bili s tem deležni gotovih ugodnosti, ki jih sedaj ne uživajo (višji draginjski razred!), kolikor je v Cretu kmetskega prebivalstva, je pa proti priključitvi, ker vidi v priključitvi k mestu samo novo davčna bremena in iiikakih ugodnosti. Nato, da bi postali s priključitvijo meščani starodavnega m ponosnega Celja, ne polagajo prebivalci Čreta, ki so proti priključitvi, prav nobene važnosti. Upati je in pričakujemo, da se bo zadeva rešila v vsestransko zadovoljstvo vseh prizadetih, tako Celjanov in Teliar-čanov, kakor tudi_ prebivalcev Čreta. Kako bo zadeva končno rešena, bomo pa itak kmalu videli, ker 25. september je zelo blizu. Radi neozdravljivosti v smrt Ljubljana, 15. sej>tembra. Nocoj ponoči je prišlo v ugledni ljubljanski rodbini do tragičnega* primera: Ko je soprog sto-j>il v kuhinjo, se mu je nudil pretresljiv prizor. Na tleh je ležala žena in ječala, v kuhinji |>a jc bilo čutiti plin. Soprog je takoj spoznal, za kaj gre. Hilro je prenesel •/.eno v spalnico, dal je poklicali zdravnika in skupno so se trudili, da bi spravili že onesveščono /.eno k zavesti. Vsi na-l>ori pa so ostali zaman, žena jc podlegla zastrup-ljenju. Trpela je na neozdravljivi bolezni v glavi in jOv je lo očividno gnalo do obupnega dejanja. Zapušča moža ter dva otroka. Iz Slovenskih goric Sv. Ana v Slov. gor., 14. sept. Gasilno društvo sv. Ana v Slov. goricah. V dobi b-lctnega delovanja jc gasilno društvo pri Sv. Ani v Slov. goricah dobro napredovalo. Razpolaga s svojo motorno brizgalno, pr.aporjem ild. Sedaj pa gradi društvo visok opazovalni stolp pri Sv. Ani. Prihodnje leto namerava graditi gasilni dom in že zbira denar, za kar se toplo priporoča občanom, da poskrbijo za zgradbo novega doma. I>rufttvo je pri nas ob meji velike"« ponicna in Ima pri svojih nastopih velike zasluge. Pojasnilo. K poročilu »Nepoboljšljiv razbojnik«, objavljenim z dne O. t. m. v »Slov. domu«, pojasnjujemo to-le: Antonije 'Vogrin zarld po- škodb pretepa niso prejieljali v bolnišnico, ampak se zdravi v domači oskrbi. Obilen pridelek koruze Soinbor. 15. septembra, m. Žitni strokovnjVu domnevajo, da bo letošnji pridelek koruze znašal najmanj 43 milijonov me terski h stotov, ('e se la-čuna, tla z,naša letni izvoz okoli 30 milijonov, bo še vedno preostalo za domačo porabo 7 milijonov koruze. Izvoznikom v Madžarsko llelprnd,’ 15. septembra. m. Da bi Narodna banka dobila ločne Jlrtdfttke o zahtevah tiaSIh izvoznikov v Madjnrskrt In da bi se ob priliki pfed-stoječih |K>gajanj lahko vzeli v poštev njihovi interesi, Narodna banka poziva vse izvoznike, da polom pooblaščenih zavodov, pri katerih so dobili uvorMije za Izvoz v Madjarsko, dajo podatko o svojih naročilih in sicer v najkrajšem čaau. Treba je navesti te-lo podatke: Ime in kraj domače i/.vozniške firme, ime madjftfskega uvoznika in bivališče, znesek dolga v pcnglb in protivrednost v dinarjih, vrsto blaga, ki je bila izvožena in kdaj bi moral biti doljj plačan. Narodna banka opozarja izvoznike, da ji jmšljojo podatke v najkrajšem času; ker se bodo pogajanja z Madjarsko pričela *e i!l- *• Priznanje S.K. Ljubljani Belgrad, to. sept. m. Zaslužena zmaga KK Ljubljane nad belgrajsko Jugoslavijo je še vedno predmet živahnega komentiranja. Današnje Vremec prinaša članek, ki ga je uapisul g. Kesič pod naslovom: Moštvo «SK Ljubljano bo nevaren na- sprotnik vsem klubom na svojem lerenu . Ta članek prinaša zelo pohvalno kritiko o moštvu Sk Ljubljane, posebno o vratarju Hožiču in branilcih, za katere pravi, da sla po njuni igri enaka ostrini branilcem Ferenzvarocza. Angleški izletniki na Jadranu Kotor. 15. septembra, ni. Na ladji »Radio Allantiu« je pris|>elO na naš Jadran 400 angleških izletnikov, ki se bodo mudili pri nas dalje časa. Pridelek soli Kotor. 15. septembra, m. Po mišljenju upravnika solarn bodo naše solarne dalo letos okoli 1)00 vagonov soli. Belgrad. 15. septembra, m. Včeraj ?vo2nr je v neposredni bližini Belgrada v vasi .lajinsi izbruhnil velik požar, /gorele so poleg ostalega ogromne količine sena. Požar je povzročil zaradi neprevidnosti nek otrok. rova. Ko’ je >e skoraj izstopil iz rova. se vsula ena plast in Potočnika pokopala do glave. Potočnika »o domači komaj izkopali iz zemlje, kjer je dobil lažje poškodbe. Nesreča pa bi bila lahko zahtevala človeško žrtev, ker se je takoj, ko sO Potočnika jiolegnili iz blata, vsula velikanska plast gramoza in blata. Da ni prišlo do ie nesreče, s« je zahvaliti domačim, ki so ga takoj rešili Srednjeevropski cup končan Borba zn prvenstvo Srednje Pvrope v nogo-* mehi, ki se je vodita med najboljšimi Jdub' držav (Avstrija, CehOslovaška, Italija, Madžarska in Svical, se je v nedeljo Zaključila v Pragi H. kem so se udeležili renOrtiirani klubi, ki so nas« športni publiki gotovo več ali manj poznani. V Ljubljani smo imeli priliko videti dunajsko Aamiio in Vienno, ki slu pa i/.pddli V prvi in drugi rundi tekmovanja. Italijo sta predvsem zastopala Woma in pa Ambrosiana, ki se ie plasirala v polfinale Švica je izpadla že V predtekmovanji!. V semiti-nalc so razen Svicc prišle štiri države: Madžarska llJjpesll, Avstrija (Austrlal, Italua (Ambrosi-ann) in Čehoslovaška (Športa). Po polfinalnih tekmah, pri katerih sta izpadla Ll|pest in Ambrosiana, sta ostala zmagovalca dunajska Austria in pfaška Spona. Tekme Ujpest: , ,. An stri a So končale z 1:2, 2:5, Ambrosiana:Sparia . grudo 5000 Kc. Na Masarykovem stadionu, Iger 3:5 2’3 Prva finalna tekma med Sparto in Au- | sc jc odigrala tekma, sc ie zbralo okoli 00.000 strio na Dunaju se je zaključila neodločeno 0:0, I gledalccv. Tekma ic potekala skoro ves čas v zato ie za nedelisko ieskmo v Progi vladalo tem j lahni premoči Austne, iode odločitev dolflo n« večje zanimanje in nestrpnost med športniki. Oba j mogla pasti. Sele v drugem polčasu sc je posre-klubo sle se * vsemi močmi trudila, da v tem čil© Austrtu, da je dala Spari« odločilen gol, ki ie odtočil nem boju zmoo«la. PraSka Sparta k celo j prinesel Avstrijcem zmago m srednjeevropski obljubila svolim igralcem v primeru zmage na- pokal. Ljubljana danes Koledar Dane6, torek, 15. septembra: Marija sedem žal. Jutri, sreda, 16. septembra: Ljudmila. I Imenitnost dveh odličnih cuckov Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg. 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Gartus, Moste, Zaoška cesta. * Klub železničarjev JRZ, Ljubljana, sklicuje sejo za četrtek, 17. t. m. ob 15.30 v sejni sobi hotela Metropol, nasproti gl. kol. Vsi odborniki in zaupniki so vabljeni, da se seje sigurno udeleže. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani OPERA Začetek ob 20. Torek, 15. septembra: Zaprto. Sreda, 16. septembra: Zaprto. Četrtek, 17. septembra: Dvojno knjigovodstvo _.y reta. Premiera. Izven. Petek, 18. septembra: Zaprto. Sobota, 19. septembra: Trubadur. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven. Nedelja, 20. septembra: Dvojno knjigovodstvo. Opereta. Izven, Premiera Griinove operete »Dvojno knjigovodstvo« v režiji prof. Šesta se bo vršila v četrtek, 17. t. m. 2anr dunajske »Spieloperette« kot ga predstavlja »Dvojno knjigovodstvo«, ima za dejanje zabavno komedijo, v katero so vpleteni odgovarjajoči prijetni šlagerji. V delu nastopajo samo solisti brez zbora in baleta. Drugo gostovanje g. Josipa Rijavca. V soboto jc dosegel g. Rijavec s svojim prvim gostovanjem v »Luciji di Lamermoor« najmočnejši uspeh, kar jih je kdaj imel v Ljubljani. V soboto, 19. t. m. bo pel partijo Manrica v »Trubadurju«. Leonoro bo pela gdč. Oljdekopova, Azuceno ga. Kogejeva, grofa Luno g. Janko, Ferranda g. Petrovčič. Režiser: ravnatelj Polič, dirigent: dr. Švara. DRAMA OTVORITEV DRAMSKE SEZONE V četrtek, 24. septembra, se bo vršila otvoritvena predstava v drami, Igrali bodo Cankarjevo igro »Za narodov blagor« v režiji ing. arh. Bojana Stupice. Glavne vloge so v rokah ge. Severjeve in Vide Juvanove ter gg. Cesarja, Skrbinška, Gregorina in Debevca. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja p. n. občinstvo, da sprejema priglase za abonma v veži dramskega gledališča dnevno od 10—12 in od 15—17. Priglasi se sprejemajo do 17. L m. Posebno opozarjamo na premierski abonma, ki je letos nanovo uveden. Radio Programi Radio Ljubljana Torek, /5. septembra. Y2 & borov Poročilu, vrome. — 13 f':u% .spor«*!, obvcotilu. M; Ki Kadtjaki or k o« tor. — 14 Vromc, tmrza. — 18 julijski orkester. — 19 Ca«, vromo, poroftHu, sporni, obvestila. — 19 M Nacionalna ura: Mosflftui kulturni p rog let! 'vi. lJolm-iula. — lil.50 ftrbldet VltnJolKUia (plo- —< ■'20.10 I>eluvyko pr od a v/in jo: U vprnAniiju t iik«til-rlHSra doavstva v Dravski banovini (Filip Uratnik). — 20.HO Za krate-k ras. — 22 Čas, vroim*, porodila, six»roojo Vojka Popovič. — llelgrad ll.t 20 Jugoslavija — doživlja (dorhnfd Pol). — 23.15 Boj* grajske noči — glasbena rnportaža. — Zagreb: 20 OPe-fot.na glasba. — Uunaj: Zabavni koncert radioorke* sira in noltotov {VeGer valčka). — 22.10 Violinski koncert. — Praga: 20.15 Itadio-filrn. —- 21 Koncert radio-orkostra. — 22.15 Honata ža klavir. — Varšaeat 19 Koncert aiiufoničnoga orkcs»trn. 20 Gounod: Faust (opora), — tiunimpeŠta: 19..'i0 Miut.iar«kA muzika. — dl. 20 Brandti-trio. — 22.10 Koncert riuLio-salonskega orkestra. Ttlnt: 30.4.1 Koftiodijav treh dejanjih. — ©.15 Plesna glasba. — Milan: 20.45 Pantomina v elient dejanju. — 21.40 Haasol uud Orelel, opera v troh do* Janjih. — Berlin: 1*0.10 Zabavni koncert radio-orkmtra iti solistov. -- Konianberg: 20.10 Konoert. — 21.10 Po* utor program. — Ifittoburfti 20.10 Radio-jazz. — 21.15 Narodna glasba. — 22*30 Kabavn ikotiocrt. — M ihte h'3 ni 19 Komorna glasba. — 30.10 Večer operetne glasbo, -• 23 I?adio jazz or kost or. Sprememba M moštvu SK Ljubljane Ljubljana. 14. ftept. Po sijiijnem uspehu ki ga je v nedeljo doseglo tnoštvo SK Ljubljane proti belijrajeki »Jugoslaviji«, jo zuniruaoje za nadaljoo usodo slovenskega nogometa izredno naraslo. Zanimanje je osredotočeno predvsem na igralcih, ki slov. nogomet roprezenlirnjo. V zvezi s tem moramo zabeležiti vest, da odrine odlični krilec Zemljič prihodnji mesec k vojakom. RaČuhati je torej s to-»idevno spremembo v moštvu Po mestu se širijo tudi govorice, da dobi SK Ljubljana dva nova igralcMi tz Maribora. V koliko odgovarja to resnici, se bo Sele izkazalo. Elektrifikacija Svežine in Pesniške doline Ljubljana, 14. sept. Med kr. hanako upravo dravske banovine in med mestno obuno mariborsko ge vodijo že dalje časa pogajanja o elektrifikaciji Svečine in Zgornje pesniške doline. Sedaj je končno mariborska občina pristala na pogoje, ki jih je slavila baimka uprava. Po izdelanem načrtu bo mariborska občina v kratkem začela graditi daljnovod, ki ee bo odcepil od dosedanjih daljnovodfikib naprav pri Rošpohu ter bo šol preko Zg. Sv. Kungote do svečinskega gradu. Od loga glavnega daljnovoda bo potem razpleteno lokalno električno omrežje po krajih mimo katerih bo vodil daljnovod. Ta daljnovod bo obenem baza za nadaljno razširitev električnega oni etja po Slovenskih goricah. Od tod bo namreč pozneje zgrajen odcep do. Sv. Jurija ob Pesnici. Dalje pa bo s tein dana možnost, da se od transformatorja pod uornjo Kungota postavi vod tudi do fct. lija, ki dobiva električno tok Se vedno iz Avstrije. Obenem pa je v načrtu tudi postavitev električnega daljnovoda do Sv. Lenarta v Slov. goricah. Kakoi rečeno, bo zaenkrat zgrajen vod samo do SveSlne. Ta vod bo nekaka basa za razširitev električnega omrežja na ozemlju Maribor—Gt. Ilj— Sv. Lenart—Maribor. Zagreb, 14. septembra. V imamo vsakovrstne ljudi, ki se med seboj razlikujejo ravno radi svoje razno-vrtnosti. Včasih se sliši marsikaj čudnega in neverjetnega, ljudje skomigujejo z rameni, se smejejo in — no verjamejo. Morda tudi ne bodo verjeli sledečemu opisu, ki se razlikuje od sličnih zadevščin jk) tem, da je resničen. Ugledna dama . . . Sredi lepega Zagreba živi dama, ki uživa splošen ugled, spoštovanje in upoštevanje. Njen ugjoil je tem večji, čim odličnejša je družba, v kateri se st 5.?. Drugače živi ona prav udobno in zadovoljno ' _3 v svoji lepi vilici, ki stoji skoraj v cen- tru m sta. V hišici pa živita še dve živi bitji o 1 rr. naj bi po želji omenjene dame vsa vedela, da sta nekaj posebnega. Ti dve r bitji nista ničesar drugega kakor dva — cuc!;.. Posebna spalnica za dva cucka Torej: omenjena dama ima dva cucka, ki sta ji vse veselje in žalost, zabava in dolgočasje, povrh pa še nekaka nadomestna objekta za materinsko ljubezen. V brezmejni zaskrbljenosti za ta dva cucka je uredila dama za oba svojn ljubljenca posebno spalnico v prvein nadslroj>ju svoje vilo. V posebni posteljici, izdelani [>o vseh predpisih moderne izdelave pohištva, se stegujeta cucka. Toda cucka ne stresala bolh, ker jih — kakor pravi dama — nifnata. Saj ona lahko to vsak dan ugotovi na lepi odejici,.,s katero pokriva cucka, kadar ležeta k opoldanskemu ali nočnemu počitka ... Toaletne potrebščine Včasih se kdo čudi kaki dami, da ima cele grmade toaletnih in kosmetičnih potrebščin. Toda marsikatera dama z razkošnimi toaletnimi potrebščinami jo v primeri s pripravami, ki so na razpolago za nogo teh dveh cuckov, dokaj skromna. Curka iinata namreč vse potrebščine, ki jih zahteva damski salou vsak svoje milo, svoje glavnike, svoje krtačice. da ne govorimo o posebnih brisačah in ostalih toaletnih potrebščinah. Poletna rezidenca za cucke Ce hoče bilj človek moderen in odličen, mora poleti spremeniti svoje bivališče; živeti mora drugje in drugače, kakor pozimi. Ker je imenovana dama prepričana, da spadata njeni ščeneti med najodličnejša bitja, jima je pripravila tudi to moderno spremembo. Ni pn se zadovoljila s kako enostavnostjo in s kako navadno napravo, temveč jima je dala napraviti pravcato poletno rezidenco v obliki posebne hišice, ki stoji na dvorišču vile. Pa, to ni navadna pasja hišica, kakor jo imajo navadni psi. kaj še: pasja rezidenca na omenjenem .dvorišču ima dostojen vhod. zakrit « posebnimi zavesami. Poleg tega pa so lu priprav-ljono zopet kompletu? toaletne potrebščine z glavniki, milom, krtačami, brisačami itd. Za zavese te poletne rezidence spravi gospodarica svoja dva cucka, če ju r jw>loti]ib mesecih preveč nadlegujejo mulie in vročina. Če jima pa lenarenje v kajžlci preseda, se lahko razletata po vrtu In dvorišču, ki jo urejeno tako, da lahko uživata cucka vso svol>odo narave. Posebni dežni plašči Zgodi so pa, da dežuje — kakor povsod drugje — tudi na vrtu, kjer iinata svojo rezidenco imenovana cucka. Če hočejo ob takih 'prilikah navadni psi iz hiš, so po vseh naravnih - predpisih pač — mokri. Toda, cucka imenovane dame sta nekaj boljšega in zato ne smeta biti mokra. Utegneta se prehladiti ali si pokvariti svoje trajne kodro. Iti Zato je dama poskrbela za posebne dežne plašče, ki ščitijo imenovana dva cucka pred vremenskimi neprijetnostmi. In tako lahko srečaš ob deževnem vremenu sredi Zagreba damo, ki vodi psička, oblečenega v imeniten dežni plašč. Če se kaj spoznaš na .boljše« pse in njihovo garderobo. boš lahko ugotovil, da je dežni plašč prikrojen po najnovejšem kroju pasje mode. Kljub vsej tej odličnosti, s katero obdaja dama svoja dva cucka, pa se cucka vendarle nočeta odreči svojim naravnim zadevam: brez ozira na svojo odlično go&jiodarico dvigne njen cucek ob ogelnem kamnu nožico in opravi dejanje, ki pusti za cuckom pasjo sledove. Poznavalci razmer na pravijo, da bo dama izjiašla neko posebno pripravo, s katero bo dokazala, da sta njena dva psička ludi v tein oziru čislo nekaj drugega, ka-I or navadni cucki... Jedilni listi. .. V odličnejših fumilijah imajo uvedeno jedilne aste. Po tem vzorcu imata tudi oba cucka točno urejeno krmlenje: danes dobita to hrano, jutri zopet to — vse j>o načrtu, kakor se za taki dve odlični ščeneti spodobi. Dama pa ne zaupa krmljenje svojih cuckov vsakomur. Sosedje vodo (»ovedati, da ima za svoja dva cucka posebno kuliarijo, ki jo opravlja vedno osebno in lastnoročno, da bi ji kdo pri pasji kuhi ne mogel kaj -podtakniti*." .Šele, ko sama pokusi vsako jed. ki je namenjena zn cucke, jo dobijo njeni cucki. Če bi torej kdo kedaj le kaj podtaknil v pasjo jed. še s teni ni rečeno, da bosta cucka crknila, kor gre jed prej še skozi »izvidnico«, t. j. skozi damski želodec... Cucka - znanca zagrebške klinike Včasih pride do loga, da se kateremu izmed cuckov kaj pripet., zatakne so uiu kost. ali se prehladi, ali karkoli sličnega. Čim dama to opazi, nastane v vili lak dlrindaj, da ve vaa soseščina, da je moralo priti do kakega »tragičnega* do-godka pri psih V lakih slučajih pridrvi dama iz vile, dirja proti glavni ulici in čez nekaj ča-o dolgih letih vrača iz tujine. Ko je prišlo do »veselega dogodka" Dama si prizadeva na vso načine, da svoji dve ščeneti kplikor mogoče modernizira. Vendar pa dami to v Vsem ni uspelo; njena jisica -Je namreč lepega dne povrgla ..; Hočeš, nočeš — duma se je morala z modelnim dejstvom s|>ri-jazniti in v hiši je bil — »Vesel dogodek t. Sosedje so tednj opazili neko spremembo: dama Je vsak dan tekala Iz vile z ileko posodo ler se zopet vračala. Radovednost sosedov ni hotela biti ob zabavo. Zato so hoteli ugotoviti, kaj dama vsak dan prinaša. In radovednemu sosedu se je le posrečilo ugotoviti: kakih l4 dni po >vese|em dogodku* je dama vsak dan prinašala svoji pslčl porcijo 'šatoja kot priboljšek k »veselemu dogodku* ... Pa naj še kdo reče, da v Ljubljani nimamo imenitnih cuckov. — Kraj pri tem ne igra vloge. Maribor Srečanje z Jobom iz Ljubljane Socialno pismo naših dni Ljubljana 15. septembra. Včeraj sem ga srečal ponovno. Dve leti je že v Ljubljani v najhujši bedi in borbi za uajslro-mašnejše življenje. Pomoči tej strašni bolezni pa ne more kaj še taka organizacija krščanske do-brodelhosli. Mislim, da se bo dvignil iz te potrebe sleikoprej nekdo, ki bo tu napravil red in zadostil kričečim potrebam, sicer bomo kmalu zavozili v — sodobno Španijo. Prav slučajno ga poznam kot solidnega delavca — naznika pri nekem lesnem podjetju v mestecu K., kjer sem posečal gimnazijo. Bil Je takrat srečen in še dokaj zadovoljen. Lesni obrat je pro-jiadel in kmalu se>;je 'mornl zateči v Ljubljano za delom, ki ga pa ni dobil. Telo ima malo pohabljeno iu slabotno, pa brez vsakega pravega poznanja je prišel sem, da bi naletel na zaupanje pri podjetjih. Jaz šem mu bil dragocen znanec. Stavil sem se mu v njegovi življenjski stiski na raz|>o-lago nekaj Ur dnevno, kolikor mi jih je oac pre-ostajalo od poklicnega dela Bil sem z njim na socialnem oddelku kr. banske uprave, za katero som mu pomagal napraviti prošnjo in sam osebno posredoval. Dobival je menda mesečno 20 Din podpore; o delu, za katerega je prosil, ne duha ne sluha. Na socialnem odseku mestne občine pred letom se je odgovor glasil, da spada v predmestno občino, ki Je res kmalu preiskala njegove razmere — brez odmeva Potem sem ga priporočil Vincencijevi konferenci, ki mu je res že pomagala, a brezposelnosti ne more odpraviti s svojimi podporicami. Tu In tam som itiu mogel nuditi Gasilci v Hrastniku so podjetni Hrastnik, 14. septembra. Dolgo časa ni prišla naša gasilska četa do pravega gasilskega orodja, ki bi odgovarjalo sedanjemu casu. Vsa mlajša sosednja društva so si že nabavila svoje gasilsko orodje, le pri nas ni bilo to mogoče. Spomladi smo imeli pri nas požar ob polnoči. Prišlo je na pomoč več društev z domačini vred. Sosednji gasilci so imeli svoje motorke. Le naši gasilci so pripeljali s seboj svojo ročno brizgalno, zato sploh ni prišla v poštev. Od meseca maja, ko so si Izvolili novega poveljnika, je priSlo društvo precej naprej, fce avgusta meseca so priredili svojo tombolo, ki je bila jako bogata. Nekaj tednov po tomboli so si že uabavlU svojo moderno motorko. Sedaj bo ei že nabavili tudi svoj avto. Nekaj mesecev delujeta novi poveljnik in odbor, pa imajo že v redu svoje kak kovač, a vse'to zanj veliko ne pomeni Prodal je že vse vrednejše pohištvo s stensko uro vred, samo da bi se dalje prebil in preživel sebe, troje otrok in ženo. Na dolg in obročno odplačevanje je pričel v predmestju malo branjarijo, kor je bila žena za ta posel sposobna, a čistega izkupička je bile komaj par dinarjev na dan, ko je bilo treba plačevati obroke In Jc bilo dovolj konkurence. Zdaj pa je prišlo najhujše. Žena je zbolela in se nahaja v bolnišnici, otroci — dva hodita v šolo — doma lačni in brez reda. On je moral zagrabiti za trdo točno delo, za katerega ni zmožen s svojim šibkim telesom in slabim zdravjem. Včeraj mi je pokazal na roki velik krvav žulj in mi |k>-b.f.il ob Slučajnem srečanju: iZenO imam v bol-nlšnicl, zdaj je v krizi; da bi le ozdravela! Otroci dobe doma opoldne nekaj čiste Juhe in kruha, jaz odhajam ob 0 zjutraj ko|>at s krampom in lopato 1111 Mirje, kjer delamo na rimskem zidu. Da bi le ostal na delu. Tako dobim vsaj 3 Din na uro. A bojim se zime!« Pri takih primerih, ki Jih je Se nešteto, se lahko učimo, in lo če jih bomo znali iztrebiti iz sedanjega družabnega reda in brezposelnim družinam dati kruha, bomo Izpričali dejavno krščanstvo. Iz notranje potrebe, da bi na ta slučaj opozoril še koga, ki more pomagati temu človeku, sem napisal ta članek In pa še zato, da bi se ob njem zamislili tisti, ki lahko kaj preurede glede socialnih razmer v Ljubljani, katerih simptom je ta konkretni primer! . * _ec. orodje. Se nekaj sto metrov cevi l>odo morali dobiti in stvar bo v najlepšem redu. 2e sedaj se naši gasilci pripravljajo na proslavo 50 letnice svojega društva, ki bo prihodnje leto. Kakor smo že poročali v »Slov. domu«, graditev naše nove cerkve Kristusa kralja v Hrastniku jako dobro napreduje. Cerkev je že pokrita, kleparska dela na strehi so že izvršena. Sedaj se izvršujejo dela v notranjščini. Dela se tudi glavni oltar, na katerem bo stal kip Kristusa Kralja. Notranjost cerkve bo moderno urejena. Dela Izvršujejo domači rudniški rokodelci, ključavničarji in kovači jkkI vodstvom kleparskega mojstra Albina Blatnika. Veliko skrbi in neprlllk ima pri vsem tem gosp. vikar Lojze žalar, ki šo vedno z vnemo pobira vsako nedeljo po raznih župnijah mariborske in ljubljanske Škofije prostovoljne prispevke. Upamo, da bo blagoslovitev nove cerkve že na praznik Kristusa Kralja koncem oktobra. Zopet deljeno uradovanje na magistratu. V poldnem času so ime.li na magistratu nedeljeno uradovanje od pol 8 do pol 14. 7. današnjim a 10111 se jc nedeljeno uradovanje ukinilo ler so uradne ure zopet od H do 12 ter od 15 do 18. Nova šola v Magdalenskem predmestju se bo otvorila na državni praznik, dne 1. decembra. Vsa dela so namreč že tako napredovala, da bodo do omenjenega termina zaključena. Na graški velesejem bo vozil Putnikov ovto-kar v petek, 18. in v soboto, 19. t. m. Odhod ob pol 8 izpred hotela Orel. Vozna cena 100 Din. Gledališki abonma. Prijave /n gledal, abonma se sprejemajo dnevno pri gledališki blagajni od •» do pol 13 ler od 15 do 17. Abonma se plačuje v sedemmesečnih obrokih ter stane najnižji mesečno samo 9 Din. Za ta znesek ima abonent 14 dramskih, 7 glasbenih predstav ter 1 koncert, poleg tega pa še 50% popust pri gostovanju ljubljanske opere. Lanskoletnim abonentom so dosedanji sedeži rezervirani samo do petka 18. septembra, pozneje jih bo pa uprava oddala drugim interesentom. Mariborsko gledališče Za sedem izredno nizkih mesečih obrokov (najcenejši je samo 9 Din), ki se plačuiejo počenši s 1. septembrom zaporedoma vsak mesec, dobile abonma v mariborskem gledališču, ki nudi tekom sezone 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in en koncert. Razen tega bo gostovala ljubljanska opera predvsem z opero »Madame Buiterfly« ter dobe abonentje, ki si to opero ogledajo, 50% popusta. Letos je gledališka uprava tudi znižala cene najboljšim ložam. Kdor pa se noče vezati na od abon-mana določen« dneve, lahko vzame blok, ki je prav tako mnogo cenejši od večernih cen, pa upravičuje do obiska gledališča ob poljubnih dnevih. Prijave pri gledališki blagajni vsak dan, ob nedeljah samo dopoldne. Dramatska šola se otvori v začetku oktobra pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča. Predavanja bodo teoretičnega in praktičnega značaja, upoštevajoča v«e strokovne panoge, ki se tičejo gledališke umetnosti. Da bo omogočen pouk tudi zunanjim udeležencem, odnosno diletantskim društvom, bo pouk ob nedeljah in praznikih od 9—13. Prijave sprejema gled. blagajna ali pa g. Kovič, Gregorčičeva 26/1., kjer se dobe vse informacije. Tenis v Zagrebu Punfec mednarodni prvak Jugoslnrijc Včeraj |>opoldne se je nadaljevala single partija med 1’uiiceconi in Francozom Logoayeni. !.i so je morala v nedeljo radi mraka prekiniti. 1’uiičec je igral izvrstno in odločil drugi set z 1:9 V svojo korist. Legeay je napol vse svoje sile in že so mu je posrečilo, da je prevzel vodstvo s 6:5, vendar je Punčec hrabro odbijal njegove udarce in j>0 kratkem boju dobil games z 8 :6. S to zmago jo bil mednarodni niatrli končan in Punčec si je osvojil naslov mednarodnega prvaka Jugoslavije. Po zaključni igri med PunČecom in 1/egea-voin, je bil l>oj mešanih parov: liost—Denker in Kovuč— Legeay, ki se je zaključil z 0:4, 6:4. Legoav jo pokazal velike tehnične zmožnosti, toda poraza ni mogel preprečiti, ker pari niso bili izenačeni. Kovačeva je igrala zelo slabo in s tem omogočila zmago nemškemu paru. V predfinalu za prvenstvo JHrvatske je premagal Milič KukuljeViča *-(i : 1,~f> :‘l. V finalu jo Mitič še enkrat zmagal nad f'ikošem z 0:8,0 :0 in si s teni priboril naslov teniškega prvaka llrvatske, Po tej tekmi je bil mednarodni turnir zaključen, To je bila po številu in kvaliteti tekmovalcev vsakakor najboljša prireditev te vrste v naši državi. Uspehi naših igralcev so pokazali, da v znanju prav nič ne zaostajajo az najboljšimi evropskimi lliojslrl. Zagrebški turnir )>omeni lep zaključek letošnjega tenisa, s katerim so sl Jugoslovani priborili krasne uspehe in se uvrstili med države prvega reda. Prvi iportni dan v Ptuju Ptuj, 14. septembra. Ptujski športni klub >Drnva* je v nedeljo, dne lil. t. m., organiziral v Ptuju pravi Športni dan, za.kar 11111 gre največja zalivala In čast, ker je * tem zbudil ptujsko publiko iz svojega letargičnega sna. Popoldne so se vršile br/inske motrene dirko pod pokroviloljstvom g. dr. Nemca, župana v Ptuju, na progi Šv. Urban—-Pitij v raz- dalji (S km. Prijavljeni so bili razni športni klubi in sicer »Pohorje«, »Maribor: in Perun iz Maribora ter »Ilermesr iz Ljubljane. Prijavljenih je bilo IH dirkačev, dirkalo pA jih je samo 11. Ob 18. uri je bil obhod j>o mestu vseh sodelujočih dirkačev, ob 14 pa je že štart. Dirka je bila razdeljena v 4 skupine in sicer prva skupina ccm 200, druga ‘250 do 850, tretja 360 do 500. četrta 500 do 1000, peta 500 do 1000 a prikolico ler šesta juniorjev. Pri prvi je odnesel |>rvo nagrado (iajšek Martin, ki je dospel na cilj v 8.58 min. Za njim je prišel VVoinhamll Hogo, ki je prispel na cilj 4.4 min., tretji Čnnčala Franjo v 4.45, vsi trije člani moto kluba >Pohorjei. V drugi skupini ej dospel na cilj prvi Žgur Ivo »Pohorje? v času 8.82, drugi ftela Kranc »Perun« v 8.88 in tretji ing. Lotz Itudolf »Maribor«; v časti 8.50. V tretji skupini je dospel prvi na cilj Sušnik Hermesi: Ljubljana v Času 8.4, drugi ing. Lotz Hu-dolf »Maribor« v 4.2 in tretji Zgur Ivo v 4.28. V četrti skupini je delni dirkal domači dirkač, Ni je bil ludi duša cole prireditve in ki je dospel na cilj v 4.'29, ker so vsi drugi Od|»oVedali, t j. Spat Avgust, tajnik prirediteljskega društva »Drava«. V peti skupini je dospel prvi na cilj Cerič Slavko »Mariltorv v času 4.87, drugi za njim je pridrvel Lah Ivan »Pohorje v 5.14 min., kot tretji f>a Cintaver Ludvik »Perun« v 5.16 min. V jumorski skupini je dospel prvi na cilj zopet Spat Avgust »Drava« v 4.25 min., za njim pa VVeinhandl Bogo v 4.50, kot tretji pa (iajšek Martin v 6.49. Tehnično vodstvo je bilo v rokah moto kluba »Pohorje«. Med časom, ko se je vršila dirka, je bila na igrišču SK Drave tekma rezerve PSK Drave' in SK »Radkersburg«, pri kateri Je bil izid 1 :1. Bolj važna je bila druga tekma. Mlado moštvo SK »Radkersburga« se je sicer potrudilo, da bi bilo kos moštvu Drave, ki je že pri zadnji tekmi v Radkorsburgu odneslo častno zmago 8:4 ter je potrdilo pri tej tekmi zopet svojo nadmoč tako, da je bil Izid 6 :0 za sDravo^. Dravsko polfe Sv. Marjeta, 14. sept. Se enkrat je gorelo. Pred 2—3 leti je pogorel posestnik Bene na Oorici pri Pragerskem. Te dni mu je aj»et zgorelo v*e orodje, atama, krma 1 gospodarskim poslopjem vred. Večkrat je kdo tako nesrečen, da v nekaj letih večkrat pogori. A: >Nekateri otroci se za čuda zelo zgodaj razvijejo. Sam sem oh neki priložnosti videl šestletnega fanta, ki je čisto pravilno govorit angleško.« B: i\ kje je to bilo?« A: >V Londonu.« SALDA-KONTE STRXCE - JOURNALfi SOLSKE ZVEZKE - MAPB OD.IBMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO DOODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K.T. D. T LJUBU ANI KOPITARJEVA ULICA • IL NADSTROPJE II ' 'H— V madžarskih žilah turska kri O lem, na kak način so Madžari prišli v svojo sedanjo domovino, ki je do časa, predno so se Madžari naselili v sedanji domovini, bila razdeljena med Moravce, Bolgare in Vzhodne Franke, je ohranjena tradicija samo v ogrskih kronikah iz 12., 13. in 14. stoletja. Po teh kronikah je del Madžarov prišel preko Vereckega prelaza in preko ozemlja sedanje Podkarpatske Rusije, drugi del pa čez Trotuški prelaz in čez Erdeljsko. Postopno prodiranje v nižavje V prvem času po svojem prihodu v Srednjo Evropo so se Madžari gibali najprej v Vzhodnem delu Panonske ravnine, v dolini rek Tise in Morisa. Panonijo, ki je tedaj spadala pod kralja Ar-nulfa, so zasedli brez dvoma šele v začetku 10. stoletja, ko so se vračali z roparskih pohodov v Italijo. In ko so divje madžarske horde uničile Kocljevo kneževino južno od Blatnega jezera, katere ostanke so našli. Osrčje Panonske nižine je postalo šele mnogo kasneje dejanska posetst madžarskih plemen. Njihove nove naselbine so se naslanjale ol) naravna in vojaška pomembna pota. Na severu so segale do Donavskih voda, do prostanega močvirnatega ozemlja Žitnega otoka in močvirij nekaterih donavskih pritokov. Na vzhodu so segale do širokega teka reke Tise, na jugu pa do Drave, na zapadu pa do gorovja na meji poznejše Avstrije. Široki pasovi neprodirnih močvirij in divjih predelov v Podonavju, v Potisju in Podravju, ki so bili že prej naravna meja starega rimskega imperija in ki so Srednjo Evropo delili na nekoliko namoatojnih državic, so ločfili Madžare od ostalih narodov, kakor so jih na drugi strani ločili vrhovi visokih gora in širnih gozdov, ki so se tedaj razprostirali globoko v Ogrsko nižavje in pritiskali z vseh 6trani v Podonavsko ravnino. 108 nomadskih rodov Po svojem prihodu v Panonsko nižino, se madžarska plemena niso takoj stalno naselila in ustanovila svojo državo. Ostala so še dolgo časa gibljiv in nestalen rod brez stalnega bivališča. Se iz enajstega stoletja imamo podatke o tem, da so se Madžari selili iz kraja v kraj. Prvotno je vsako od osem plemen (7 madžarskih in eno hazarsko), priznavalo samo svojega plemenskega poglavarja. Posamezna plemena 60 se delila na rodove. Po stari tradiciji je bilo 108 takih rodov, ki med seboj niso imela nikakih posebnih zvez, marveč so se nasprotno ločila med sabo po pustih krajih, po naravnih vodnih in gozdnih mejah, da so na ta način preprečevala medsebojna trenja. Upadi Madžarov v 9. in 10. stoletju v Zapadno, Srednjo in Vzhodno Evropo niso bili gibanje vsega madžarskega naroda, marveč samo poedimh .plepien. l)o teh napadov ni prišlo po zamisli in pod vodstvom knezov iz rodovine Arpadovičev, temveč od drugih plemenskih poglavarjev. V ostalem madžarska plemena ob priliki svojega prihoda v Srednjo Evropo niso bila tako številna, da bi mogla zasesti vse Podonavje. Madžari so Turki Ko so Madžari prišli v Srednjo Evropo, so se izkazali kot narod turškega značaja, turškega načina življenja, turških -štg in navad in turške omike. Višja, vladajoča plast naroda je bila brez dvoma turškega porekla, kar moremo, sklepati iz imen madžarskih poglavarjev v 4. in 10. stoletju: Arpad, (kar pomeni v turškem jeziku ječmen, da pomeni pomanjševalko). Taš pomeni v turškem zlato. Takšnih primerov je brez števila. V podonavskih grobnicah iz 9. stoletja najdemo turško tatarske in mongolske tipe. Ti prihajajo posebno do izraza pri odličnejših rodbinah. Ravno tako najdemo v teh grobnicah vzhodno baltiške tipe in znake armenskega, perzijanskega in kavkaškega vpliva. Madžarski narod je nastal pozno Po najdbah, ki izvirajo iz prvih časov po njihovi naselitvi, so bili Madžari ob koncu devetega stoletja nizke rasti z veliko glavo, s surovim obrazom, poševnimi očmi in s širokim nosom. Njihova telesna sestava in kultura sta bili turškega porekla. Pri tem pa sta obsegali tudi črte drugih azijskih in kavkaških narodov. Govorili so najmanj po dva, ako ne po več jezikov. Velik del Madjarov — posebno hazarsko turško pleme Kabara je govoril samo turško. Turški jezik je izumrl med Madžari šele tedaj, ko so se oddaljili od azijskih, južno ruskih Turkofv, Sele tedaj ,je začel izginjati turški element in st začel v X. in XI. stoletju fX> lagoma ustvarjati mailjarski narod kot posebna narodna edinica. Hitrostni rekordi pri živalih pa 96 km; bivol 50 km; noj 56; šakal 55 km; žirafa 55 km; lev 48 km; slon 40 km; nosorog pa 32 km. Hitrost rib: Tun 45 km; ščuka 24 km; jiostrv 19 km; losov 18 km. Kakor vidimo iz seznama slon, ki nas sjxmn-nja na velik avtobus, »e doseže večje hitrosti od 40 km na uro, medtem ko pa gazela lahko doseže nazorno le radi svoje aerodinamične linije še več kot enkrat toliko. Vse to nam dokazuje, da so imeli konstruk-terji aerodinamične linije prav. Ker ravno oblika je tista, ki na primer nosorogu — poleg njegove teže in masivnosti ne daje večje možnosti v njegovi hitrosti kakor 1)0 km na uro. Konstrukterji avijonov vedo že dolgo, da pri ptičih ni toliko važna 'dimenzija peroti. kakor j>a njihova forma in seveda prav tako tudi forma, telesa. — Ptič, ki je težji in ima manjše peroti, more leteti mnogo hitreje radi ugodne konstrukcije kril in telesa, od ptiča z manjšo težino in večjimi krili, ki pa nimajo forme, ki jo zahteva zračna struja. Graditelji zrakoplovov so že od vsega začetka pazljivo opazovali let ptičev in si s teh opazovanj delali koristne zaključke. Drugače j>a je z graditelji ladij. — Mislim, da je dovolj, če opozorim, da najhitrejša podmornica, ki se potopi ne doseže večje hitrosti od 12 km na uro, medtem ko doseže postrv svojih 19 km tun pa celo 45 km. pravijo, da bo življenje na svetu še osem milijonov let, drugi pa so mnenja, da bo svet star deset miljard let preden ga bo konec. Mi pa pravimo, da, ne eni, ne drugi ne vedo nič, pač pa samo ugibajo. To je „štima" Tudi Angleži imajo 6vojega Puclja, ki pa se piše Brovvn in je Puclju sličen le v tem, da ima tako močan glas, da vse prevpije. Mr. Ernest Brown je delavski minister v angleški vladi in baš te dni ga morajo mnogo poslušati ko grmi s svojimi zahtevami o brezposelnem zavarovanju. S svojim silnim glasom ukroti vsak medklic. Ob priliki zadnjega zasedanja je ministrski predsednik M. Baldvvin naenkrat zaslišal Brownov glas ki je bobnel tam nekje zunaj zborovalne dvorane. »Kaj pa ima danes?« je predsednik šepetaje vprašal svojega soseda. »Mislim, da govori z Edinghburghom«, je ta odvrni. Edinghburgh je mesto v severni Škotski okoli tisoč kilometrov od Londona. »Zakaj pa se ne poslužuje -telefona?« je dodal Baldvvin. Nova obrt Dunajski dnevniki za molčijo ime neke pred kratkim zaprte dame, ker jo nočejo po nepotrebnem reklamirati. Izbrala si je popolnoma novo obrt. Čim je dosegel uspeh katerikoli skladatelj ali pisatelj, ga je takoj tožila, češ da je ukradel njeno literarno lastnino. Zahtevala je odškodnino in baje dobro živela. Zadnjič je na isti način oskubila znanega Franca Leharja, ki je moral pristati na sporazum, ker sicer bi moral ukiniti predstave svoje nove operete. Podjetna dama ja zagrenila življenje marsikateremu umetniku in izkoriščala v zadnjih letih vsa nova dela. Oceansko srečanje Velikanski franc, parnik >Normanjlier. je srečal- sredi oceana mali motorni čoln sAriel«, s katerim jo po|K>lnoma sam prepotoval Atlantiko pariški slikar Marin. Obe ladja sta izmenjali pozdrave. :-Paris Soir« prinaša primerjalne podatke o največji in najmanjši oceanski ladji, ki pa obe enako prednjačita v svojem razredu. Dolžina: 313.75 m in 13.5 ni. Širina: 36.40 ni in 3.40 m. Stroji: 160 tisoč in 55 konjskih sil. Velikost: 79.280 in 18 ton. Moštvo: 1355 in en mož. Potniki: 1.071 in nič (0). Dolgost vožnje: 4 in 19 dni. Vrednost: 800 milj. .in 250. tisoč .frankov. iNormandie« je osvojila oceanski >modri trak«, a tudi >Ariek si nima enakih na prekooceanskem potovanju posameznikov. . ... * Nemške lahke strojnice v boju z letali. ■ V'-* * r J' * Z Bogom svet N^ki londonski uradnik ki svoj,prosti čas trat! s tem, da pridiguje na javnih prostorih kar na Angleškem ni nič nenavadnega. Zadnje čase pa je s teni prenehal češ, da je itak vse zaman ker je prepričjm, da bo konec šv£ta jsreden bodo ZO.pčt 'zapeti božični zvonovi. Pravi, da je našel v prerokbah Izaija. Amosa in drugih, da je italijansko abesinska vojna zadnje dejanje pred koncem sveta. Skoro tisoč let je že preteklo od tedaj, ko se je prvič širila vest med prestrašenimi narodi, da se oliža sodni dan. Panika je bila tolikšna, da so se kralji odpovedali prestolom, plemenitaši 60 zapuščali svoja posestva in vse je bežalo v samostane. Cerkvi so bile noč in dan polne gorečih molivcev, a zemlja se je pa vrtela dalje. Ameriški »prerok« Robert Reidt iz Newyorka je napovedal, da bo letos 6. februarja zadnji dan sveta. Ker se ni nič pripetilo in se prerokba ni uresničila, je preložil dan konca na leto 1996. A tudi največji učenjaki se povspno do trditve o koncu sveta ki naj sledi kmalu. Tako je leta 1919 neki profesor univerze Michigan v Ameriki z vso prepričevalnostjo trdil, da sončne pege, ki jih je odkril, pomenijo, da bo tisto leto svet uničen ter s tem [»vzročil precejšnjo razburjenje. Se ni dolgo tega, ko je neki j>astor več tisoč madžarskih kmetov prepričal o koncu vsega, tako, da so vse svoje dragocenosti znosili na kup ter zažgali, češ, da bo sledil v nekaj dneh potre« in z njim konec sveta. Moderni učenjaki pa prisojajo svetu šo dolg obstoj, vendar pa si v tem niso edini kajti, eni Olimpajada v Berlinu je za nami. V stotisočih ljudi je zojiet odjeknila samo ena beseda: rekord in znova potrdila, da živimo v stoletju hitrosti in tempa, v stoletju rekordov na zemlji, v vodi in v zraku. Ne samo Owens — ampak tudi Hindenburg, Normandie, Queen Mary, avto Malcolma Cambella in zrakoplov Amy Molison tekmujejo neprestano za rekordi, sedaj v znamenju sinjega traka, sedaj aerodinamične inije. Svojemu razumu se mora čovek zahvaliti, da je postal s svojimi izumi najhitrejše bitje na svetu. Kljub temu pa se moremo, če opazujemo živali, ki dosegajo — brez motorja — zelo veliko hitrost še vedno mnogo naučiti. Radi tega so znanstveniki — naravoslovci — kljub velikanskim težavam sestavili listo hitrostnih rekordov pri ži- valih. Samo po sebi se razume, da ta seznam šc daleč ne more biti jropoln, posebno če ujx>števamo, da hitrost nekaterih divjih živali sploh ni bilo mogoče meriti. — Kljub temu pa nam seznam — kakršen pač je — kaže presenetljivo hitrost nekaterih ptičev, zveri in rib. Hitrost v številkah Neke vrste gos (soniateria moilissima) doseže 115: km na urd; tleževnik 112km; hudournik 103 km; fazan 96 krti1; divja raca 92 km; prepelica 90 km; divja gos 88 km; golob 87 km; vrabec 78 km; vrana 76 km; sokol 69 krti; čaplja 58 kni; lastovka 57 km; labod 53 km. Hitrost nekaterah zveri: Gazela 96 km, antilo- BoljSevizem — sovražnik St. 1 na niimberiui razstavi. 50 Zeleni pekel Tedaj je čakal celo dolgo uro pod drevesom, kjer je zverina počivala, da mu je indijanski fant prinesel njegov fotografski aparat. Potem pa, ko je iz razdalje treh metrov tigra fotografiral, ga je hladnokrvno ustrelil. Ko je prodal kožo, je dobil veselo upanje, da si bo sredstva za življenje od zdaj naprej lahko služil z lovom. »Na nekaj sem ponosen,« je rekel. »Noben človek ni moj predstojnik. Od tu pa do San Paola si lahko pridobivam, kar potrebujem ta svoje življenje. Brž, ko bom dokončal svoj film o tigrovem življenju, bom s tem zaslužil lepe denarje. Moje življenje je moja last.« Zdaj pa zdaj je njegov obraz kazal lahno žalost. Bil je že tik pri štiridesetih letih in ni sveta več jdal skozi rožnate naočnike. Dvignil sc je iz svoje mreže in ves zatopljen v mislih korakal okrog po senci. Kljub temu ga ni bilo moža na svetu, ki bi svoje soljudi presojal s tako malo sovražnosti ali strupenosti. Ploskal ni nikdar. Celo najbolj izgubljenega človeka je skušal zmeraj opravičevati. »Nikomur ne očitam njegovih grehov,« je po navadi govoril z resnim, blagozvenečim glasom.« Nihče ni odgovoren za svoje starše ali za svojo vzgojo. Če je kdo slab, je to pač že v njegovi naravi. Seveda mora država takega človeka, če njegovo življenje predstavlja nevarnost za druge ljudi, narediti neškodljivega. Toda za božjo voljo, nikar mi ne govorite o pravičnosti.« »Ali pravičnost za vas nič ne pomeni?« sem vprašal jaz. »Ali je pravično, da usmrtite tigra, ki vam je zadavil vola? Njegov želodec zahteva svežega mesa, torej tiger sledi samo svoji naravi. Marsikateri človek je docela podoben tigru. Jaz takih ljudi ne zmerjam. Ne pustim pa tudi, da bi me oni grizli. Ali je ovca bolj pravična, kakor lev, ker so njeni zobje urejeni tako, da žro travo?« Obrnil mi je svoj obraz in njegov glas je nenadno postal oster, kakor burja. »Pripovedoval vam bom zgodbo. Ta vas bo morda zanimala, ker ima to prednost, da je resnična. \\pj brat je s svojo ženo in s svojim malim fantkom itanoval v Cybi Cuyabi. Kdo ve zaradi česa si je nakopal sovraštvo nekega Nemca, ki je najel potepuha, da je mojega brata ustrelil v hrbet. Dolgo časa se je boril s smrtjo in je nazadnje le omagal: Ker' ni bilo dovolj denarja, da bi žena kupovala hrane, je šel za njim tudi otrok. Moja svakinja je ,odšla na cesto in živi zdaj kot vlačuga na Diamantnih poljanah na vzhodu. Lepo, kajne? Jaz tistega Nemca prav nič ne dolžim. Toda brž, ko bom dovršil svoj film, bom odšel v Mattogrosso na kratek obisk. Poiskal bom tistega človeka, poklical ga bom na stran in mu pognal krogljo v vamp. Potem mu bo ostalo dobrih trideset ur, da se bo lahko spominjal mojega brata. Pravičnost? Niti besede. Maščevanje!« To je bilo edinkrat, da sem Tigrovca slišala, da je o nekom govoril tako zagrenjeno. Ker je tedaj tako nepričakovano krenil s svoje navadne poti in se oddaljil od vsakdanjega vedenja, je to postavilo med naju nekak plot, ki pa je naju ločil samo mimogrede. Za nič na svetu bi ne hotel biti v koži tistega človeka tedaj, ko ga bo srečal Tigrovec. Nič mu ne zavidam njegovega zadnjega trenutka, preden bo krogla zapustila cev puške in bo videl, kako se je dvoje toplih in prijaznih oči nenadno in kar na lepem spremenilo v mrzel marmor. Zanimivo je, kako kakšna misel lahko človeka naravnost obsede. Naslednje tri tedne nas j je misel na vodo neprestano zasledovala in nam je postala fiksna ideja. Vse naše misli so se gibale samo še okoli tekočin. Z besnim poudarkom smo se izpraševali, če bi ne bilo mogoče nekaj kapelj vode stisniti iz listja ali pa olajšati trpljenje s krvjo naših tovornih živali, če bi sila prikipela do vrhunca. Bili smo radovedni, ali bi nas njen slani okus pritiral do blaznosti. Videli smo se neprestano, kako stojimo do vratu v mrzlem potoku, obedovali smo v mislih po razkošnih hotelih, takih, da se je natakar za-smehljivo spačil, ko smo zahtevali vode. Pipe v hotelski kopeli smo odprli do konca, samo da bi doživeli veselje, ki ga daje pogled na tako množino hladne tekočine na tem mestu. Komaj smo naslednji dan potovali dobro uro, je hotela sreča, da je Tigrovčevo ostro oko odkrilo nekaj rdeče in črno pokockanih želv v listni goščavi. Njegov obraz se je v trenutku razsvetlil. »Vse je v redu!« je zaklical. »Te živali se nikdar ne oddaljijo dosti od vode.« 2elve smo varno spravili v torbe ob sedlih in veselih src dirjali naglo naprej. Čez nekaj minut so začele nozdrvi naših živali drhteti. Takoj smo izpustili vajeti, da so nas žejne živali vodile, kamor se jim je zdelo. Po kratkem jahanju smo že potapljali roke do členkov v umazano lužo ilovnate barve. V Angliji bi bil takoj posredoval uradnik zdravstvenega ministrstva, mi pa smo s to vodo, škropili veselo naokorog kakor paglavci iz ljudske šole. Ko smo se napili do sitega, je Tigrovec rekel: »Eden od naju mora zdaj nazaj do tabora. Tovariši ne smejo zadnji dan preživeti tega, kar sva morala midva.« »Če grem jaz,« sem mu odvrnil, »bi vi lahko skuhali želve in nam pripravili krasno kosilo, ko se vrnemo. Jaz v kuharski umetnosti še nisem zadosti izkušen.« Najino vedenje do želv, ki so nania izdale, kje leži voda, se mi je zazdelo kot nekaj zelo surovega in nespodobnega. Toda, tega ni bilo mogočč več izpremeniti. Nisva iinela nobene druge hrane in najini tovariši bodo imeli za seboj želo trd in naporen dan, ko pridejo do sem. Nobeden od naju dozdaj še ni zaklal želve, čeprav sva obadva prepovedala Indijancem, da jih ne smejo cepiti s sekiro pri živem telesu. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/UL Telefon 2994 In 2996 UoraTa: Kopitarjeva (k Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čec. Izdajatelj: IvaD Rakovec Urednik: Jože Košicek.