Ravne na Koroškem, oktober 1972
Izdaja odbor za splošne zadeve 2elezarne Ravne
Ureja uredniški odbor
Jože Delalut, Franc Fale, Alojz Janežič, Ivo Kohlen-brand, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Jože Šater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 030, int. 304
Tisk: CP Mariborski tisk Maribor
Najvažnejši med vsemi je zakon, ki obvezuje podjetja, da si zagotove za obseg proizvodnje potrebna trajna obratna sredstva. Do sedaj je bilo prepuščeno vsakemu podjetju, da samo presodi, kam bo vložilo ostanek dohodka. Lahko se je odločilo za povečanje obratnih sredstev ali Za nove naložbe v osnovna sredstva in družbeni standard. Ni bilo malo podjetij, ki so si za obratna sredstva prilaščala sredstva svojih dobaviteljev na ta način, da niso pravočasno poravnavala svojih obveznosti, svoja sredstva pa so nalagala v razširitev kapacitet ali družbeni standard. Sankcij, ki bi to preprečevale, skoraj ni bilo in je zato postalo v zadnjih letih takšno obnašanje običajno. Tako poslovanje je v nekaj letih pripeljalo podjetja in druge negospodarske organizacije do take stopnje medsebojne zadolženosti in s tem do nelikvidnosti, da je morala poseči Vmes družba z izdajo zakona.
Zakon določa, da si mora vsako podjetje zagotoviti iz lastnih virov in kreditov Za trajna obratna sredstva z vračilnim rokom nad 5 let najmanj tolikšna trajna obratna sredstva, kot znaša letna poprečna vrednost zalog. Dokler nima zagotov-
IZ VSEBINE
Slovenske železarne v letu kakovosti — Obisk iz Koreje — Samoupravljanje v naših enotah — Iz dela kolegijskih izvršilnih organov — Doma in na tujem •— Nekaj ravnateljskih teorij — Strokovna posvetovanja in raziskave — Kulturna kronika — Športne vesti
Naši valji pilger
Gospodariti z lastnimi obratnimi sredstvi
trajnih obratnih sredstev, si jih morajo zagotoviti postopoma, najkasneje pa do 31. decembra 1975.
Nelikvidna podjetja in podjetja, ki poslujejo z izgubo, obvezno v sanacijo ali stečaj
S spremembo zakona o prisilni poravnavi in stečaju ter določitvi pogojev in po-
NOVI ZAKONI IN NJIHOV VPLIV
NA POSLOVANJE PODJETJA
Zvezna skupščina je na zasedanju 21. julija 1972 sprejela nekatere zakone, ki bodo vplivali na obnašanje in poslovne rezultate gospodarskih in negospodarskih organizacij združenega dela v tem in prihodnjih letih. Namen teh zakonov je urediti odnose med podjetji v pogojih tržnega gospodarjenja, povečati skrb za učinkovito in vestno gospodarjenje ter tako postopoma odpraviti nelikvidnost in omogočiti gospodarstvu, da snuje svoje poslovanje na trdnih temeljih.
ljenih trajnih obratnih sredstev, podjetje ne sme vlagati lastnih sredstev v investicije niti ne more dobiti investicijskih kreditov pri bankah. Tista podjetja, ki nimajo
stopka za sanacijo je družba prenehala tolerirati obstoj podjetij, ki poslujejo z izgubo ali so nelikvidna.
Po sedanjih predpisih se je pričel stečajni postopek za tisto podjetje, ki je dve leti zaporedoma poslovalo z izgubo, ki je nihče ni pokril. Pri tem je bilo izgubo mogoče tudi prikriti z prevrednotenjem zalog, kar sedaj zaradi novih zakonov ne bo več mogoče. V primeru pa, ko je pddjetje izdelalo sanacijski program, se je stečajni postopek začel lahko šele, če izguba ni bila pokrita v roku, predvidenem v sanacijskem programu. To se je praktično lahko raztegnilo na zelo dolgo obdobje. Nelikvidnost pa po sedanjih predpisih ni bila razlog za začetek sanacijskih ukrepov ali uvedbo stečajnega postopka, čeprav je znano, da je v urejenem tržnem gospodarstvu nelikvidnost predhodnica izgube. '
Spremenjeni zakon, ki je pričel veljati
4.	avgusta 1972, pa določa, da se prične sanacijski postopek, če je podjetje neprekinjeno nelikvidno 90 dni (to velja do konca leta 1973) oz. 45 dni (od leta 1974 dalje) ali če podjetje v zaključnem računu izkaže izgubo. Kolikor podjetje v 30 dneh ne najde sredstev za kritje obveznosti ali izgube, mora v uradnem listu objaviti, da predlaga upnikom sanacijo. Če del upnikov ali vsi sanacijo podprejo, morajo v 90 dneh zagotoviti potrebna sredstva (odpišejo terjatve, dajo nove kredite itd.). Upniki, ki so krili potrebna sredstva, imajo pravico soupravljanja in postavijo lahko celo določene druge zahteve. Med drugim lahko zahtevajo zamenjavo vodstva podjetja, ki je v sanaciji. Sodišče pa na zahtevo lahko odgovornim vodjem podjetja prepove opravljanje enakih ali podobnih funkcij za dobo do 5 let.
Če pa podjetje ne najde upnikov ali drugih, ki bi krili izgubo ali neporavnane obveznosti, se prične stečajni postopek.
Riziko za prodajo slabim kupcem nosi podjetje
Z zakonom o ugotavljanju vrednosti zalog in popravka finančnega rezultata za del v določenem času neizterjanih terjatev, je družba zagotovila, da bodo podjetja po zaključnem računu prosto razpolagala le z nespornim ostankom dohodka.
Podjetje je imelo doslej možnost različno vrednotiti zaloge neprodanih izdelkov in izdelkov v nedovršeni proizvodnji. Če je prikazalo večjo vrednost zalog, kot je v resnici bila, je to pomenilo popravek finančnega rezultata (samo na papirju) ali z drugimi besedami, podjetje, ki je sicer poslovalo z izgubo, je prikazovalo dobiček. Po tem zakonu pa to ne bo več mogoče in se bodo lahko zaloge ovrednotile največ do dejanske vrednosti, pri vrednotenju pod poprečno prodajno ceno pa bo treba ustrezno znižati ostanek dohodka.
Podjetja so doslej za ugotavljanje poslovnega uspeha upoštevala fakturirano realizacijo. S sredstvi, ki so bila izkazana po zaključnem računu, je podjetjfe prosto razpolagalo ne glede na to, da so bila v večini primerov dejansko vezana pri kupcu v obliki neizterjanih terjatev.
Po novem zakonu se že v zaključnem računu za leto 1972 zmanjša ostanek do-
hodka za vrednost, ki jo predstavlja 12,5 odst. terjatev do kupcev, ki so starejše od 90 dni (računano od dneva izstavitve fakture). V letu 1973 pa se bo dohodek zniževal za neizterjane račune, ki so starejši od 90, 180, 270 in 360 dni, za vsakih 90 dni po 25 odst., kar pomeni, da celotnih računov, ki v enem letu niso plačani, ne bomo mogli šteti v dohodek, dokler jih kupci ne poravnajo. S temi sredstvi sicer podjetje razpolaga, potem ko jih kupci plačajo, dokler pa zaostale terjatve niso izterjane, podjetje teh sredstev ne more prikazovati kot dohodek, s katerim razpolaga, temveč so to neizterjane terjatve na posebnem računu.
Če ima podjetje več takšnih terjatev, lahko kljub dobri proizvodnji posluje z izgubo in nosi samo vse posledice, ki jih predvideva že prej omenjeni zakon (sanacija, stečaj).
Vestneje izpolnjevati začrtano poslovno politiko
Tako zaostreni ukrepi narekujejo vsakemu podjetju takšno poslovno politiko, ki bo omogočala uspešno poslovanje v novih pogojih gospodarjenja. V našem podjetju bo predvsem nujno vestneje izvajati naslednje ukrepe iz načrta za odpravo likvidnosti:
1. Proizvajati moramo take proizvode, ki vsak zase ali vsaj v celoti kot naročilo kupca zagotavljajo pozitiven rezultat. Tako si bomo zagotovili, da zaradi naročil ne bomo imeli izgube.
2. Prodajati smemo proizvode le takim kupcem, ki so plačilno sposobni in svoje obveznosti poravnavajo v pogodbenem roku. S tem si bomo zagotovili stalen priliv finančnih sredstev na žiro račun, ostali bomo »likvidni« in delali brez izgube.
V avgustovski številki Informativnega fu-žinarja smo naše sodelavce seznanili z akcijo »leto kakovosti« v jugoslovanskem obsegu in s strukturo ter glavnimi značilnostmi akcijskega programa Združenega podjetja slovenske železarne skupaj z Metalurškim inštitutom v Ljubljani. Omenili smo že, da je ta program izdelala strokovna komisija ZPSZ z namenom, da bi s svojimi sedmimi področji in okvirnimi naslovi nalog služil za podlago pri izdelavi akcijskih programov posameznih železarn. V teh naj bi bile podrobno definirane naloge z zadolžitvami odgovornih sodelavcev in z roki izvršitev. Ti roki so lahko:
— roki za dokončno izvršitev naloge ali pa
— roki kontrolnega pomena za izvršitev posameznih faz pri obsežnejših nalogah.
Nekatere naloge pa so stalne in o njihovem izvajanju je treba redno poročati v vsakem poročilu strokovnih komisij.
Kako smo zasnovali organiziranje akcij v železarni Ravne?
Iniciator vseh posebnih akcij pod geslom LETO KAKOVOSTI mora biti v železarni Ravne posebna strokovna komisija, ki svoje iniciative prenaša prek direktorjev posameznih organizacijskih enot na teame, ki so po zadolžitvah direktorjev odgovorni za vodenje in izvajanje akcij na ožjih strokovnih področjih. Po njihovih iniciativah morajo po obratih in oddelkih nastajati predlogi in programi posameznih nalog. Tu lahko najdemo tudi učinkovito in smiselno področje uveljavlja-
3. Ustrezne službe morajo skrbeti za to, da so finančne obveznosti podjetja v posameznih obdobjih in v celoti v okviru finančnih možnosti. Zato je potrebna koor-dihacija finančne, nabavne in investicijske službe pri vseh večjih poslovnih odločitvah. Finančna služba pa mora načrtovati plačilne možnosti. To nam bo skupno z drugimi ukrepi pomagalo zagotoviti likvidnost.
4. Z večjo produktivnostjo (manjšo porabo ur na enoto proizvoda) in ekonomič-nejšim trošenjem materiala moramo zniževati stroške proizvodnje in tako ostati konkurenčni na trgu. S tem si bomo tudi zagotovili, da ne bomo imeli izgube zaradi previsokih stroškov.
5. Z večjo kvaliteto izdelkov in točnim izpolnjevanjem s pogodbo prevzetih rokov je treba pridobiti solidne kupce za naše izdelke. Tako bomo spet posredno vplivali na znižanje stroškov zaradi boljše zasedenih kapacitet.
6. Doseči moramo rentabilen izvoz svojih proizvodov in si s tem zagotoviti potrebna devizna sredstva ter stalno primerjavo konkurenčnosti na inozemskem trgu.
7. Investirati smemo le v tiste proizvodne naprave, ki imajo zagotovljeno prodajo proizvodnje, pri kateri dosežemo primerno stopnjo rentabilnosti.
8. Z vsebino zakonov in posledicami, ki bodo za podjetje nastale pri izvajanju zakonov, se morajo seznaniti politični in samoupravni organi, vodstvo podjetja in prek teh vsi člani kolektiva. Obenem pa mora te ukrepe izvajati vsak član podjetja v okviru svojih pristojnosti pri dnevnih poslovnih odločitvah.
Le če bomo uveljavili vse naštete ukrepe, moremo pričakovati uspešno poslovanje in dober rezultat ob zaključku leta.
Janez Žnidar
nja novo formiranih delovnih skupin v okviru samoupravljanja. Dajmo tem delovnim skupinam jasno določene naloge in naj se z učinkovitimi rešitvami uveljavljajo!
Ze dolgo vemo, da brez osebne odgovornosti ne gre. Zato smo ori izdelavi predlogov v okviru akcij leta kakovosti vztrajali, da se za vsako nalogo določi rok celotne ali delne izvršitve in da se določi nosilca naloge, ki je odgovoren za izvajanje in za doseganje postavljenih ciljev. Lahko ima več sodelavcev, osebno pa je odgovoren za vsebinski in terminski potek naloge ter za poročanje o poteku naloge in o doseženih rezultatih.
Po tej poti so nastali akcijski programi posameznih organizacijskih enot naše železarne, iz njih pa smo sestavili akcijski program železarne Ravne.
Strokovna komisija naše tovarne je na svoji zadnji seji sprejela akcijski program. Dolžni smo vse sodelavce o tej dejavnosti informirati. Obenem pa smo ugotovili, da je akcija tako široka, da se moramo tudi za organizacijsko obveščanje in zadolževanje posluževati našega tovarniškega glasila.
Zato danes v celoti objavljamo akcijski program naše železarne. V tem programu so označena osnovna področja in okvirne naloge iz akcijskega programa združenega podjetja, v okviru teh pa so navedene posamezne naloge iz akcijskega programa naše železarne-Naloge se bodo v naslednjem obdobju dodajale, dopolnjevale ali spreminjale, zato borno
SLOVENSKE ŽELEZARNE V LETU KAKOVOSTI
OB PRAZNIKU MESTA RAVNE NA KOROŠKEM_______________________
Gozdna jasa na vrhu Navrškega vrha je bila 12. oktobra 1942 prostor, kjer so se zbrali hrabri možje ter ustanovili odbor Osvobodilne fronte za takratni Guštanj, danes Ravne. Ta dogodek je po občinskem odloku uzakonjen kot praznik mesta Ravne na Koroškem. Krajani ga praznujemo že nekaj let in ga bomo tudi letos. Ker bo
12.	oktober v četrtek, bomo slavje imeli v nedeljo, 15. oktobra.
Na predvečer (v soboto) bo v večernih Urah zagorelo več kresov na bližnjih hribih, za kar bodo poskrbeli mladinski aktivi. Istega večera se prične pohod tabornikov po poteh koroških partizanov. V nedeljo je predviden naslednji okvirni program:
Ob 9. uri bo ob Suhi in ob garažah zbor občanov, enot civilne zaščite, gasilcev, športnikov, tabornikov, šolarjev ter članov drugih društev in organizacij s prapori in od tam obhod z godbo na čelu skozi stari del mesta na Cečovje.
S Čečovja bo takoj nato skupen odhod k spomeniku na gozdno jaso Navrškega vrha, kj^r bo ob 10.30 slavnostni program. Po programu bo tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe med lovskima družinama »Prežihovo« in Strojna« za prehodni pokal krajevne skupnosti Ravne na Koroškem.
Ob slavnostnem prostoru bo za vse udeležence na razpolago nekaj brezplačne hrane in pijače. Za plačilo pa bo možno dobiti razne specialitete in drugo.
Po končanem programu in slavju bo na prostem domače srečanje občanov s petjem, glasbo in piknikom do večera.
V primeru slabega vremena bo istega dne ob 10. uri v Domu kulture na Ravnah skupna slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, mestnega odbora SZDL, mestnega odbora združenja ZB NOV, zastopnikov — predstavnikov vseh društev in organizacij mesta ter občanov. Pripravljen bo tudi kratek kulturni program.
Občane vabimo na številno udeležbo in prijeten izlet v jesensko naravo.
Krajevna skupnost Ravne Mestna organizacija SZDL Ravne Mestno združenje ZB NOV Ravne
tudi vse spremembe objavljali na enak način.
Vsako področje in vsaka naloga ima svojo številčno oznako, ki je za vse obvezna in predstavlja osnovo pri urejanju evidence in dokumentacije.
Pri vsaki nalogi so imensko navedeni sodelavci, ki so za izvajanje in poročanje odgovorni, razen tega pa so podani še kontrolni roki.
Tako kakor javno podajamo akcijski program, bomo javno tudi poročali o izvajanju, o uspehih in neuspehih posameznih nalog. Nosilci (ali skupine nosilcev pri kombiniranih nalogah) bodo morali podrobneje poročati, strokovne skupine enot in komisija železarne pa bodo s kratkimi izvlečki informirale našo delovno skupnost o poteku celotne akcije in o doseženih rezultatih.
S tem bomo skušali posredno dajati priznanja uspešnim izvajalcem s publiciranjem doseženih rezultatov, obenem pa bo iz teh poročil izhajala tudi graja tistih, ki delajo dobre programe, a jih nato slabo izvajajo.
Prav dobrodošli bodo tudi prispevki drugih sodelavcev, pa naj bodo to predlogi ali pa prispevki s kritično vsebino.
Poglejmo sedaj sestave komisij, ki so odgovorne za vodenje akcij, nato pa še program,
kakršen je bil za železarno Ravne sprejet v septembru 1972.
Na 21. seji kolegija dne 30. junija 1972 je bila imenovana za vodenje akcij leta kakovosti v 2R strokovna komisija v naslednjem sestavu:
— predsednik ing. J. Rodič, namestnik ing. A. Letonja, član ing. J. Segel, član ing. J. 2u-nec, član ing. T. Pratnekar, član ing. R. Je-lerčič, član ing. R. Haber.
Direktorji posameznih enot so imenovali teame, ki so odgovorni za vodenje, izvajanje in evidentiranje akcij leta kakovosti na naslednjih področjih:
Enota I. — metalurške proizvodnje
— 2a topilnico — ing. Rac, ing. Macur.
— 2a valjarno — tov. Blažič, ing. Radovič.
— 2a kovačnico — tov. Vrečič in ing.
Vizjak.
— 2a livarno — tov. Urnaut in ing. Lenasi.
— 2a jeklovlek — ing. Godec.
— 2a termično obdelavo — ing. Gnamuš.
— 2a fazno kontrolo — ing. Jelerčič.
— 2a pripravo dela — ing. Ažnoh in ing.
Karada.
— 2a materialno službo — tov. Zupančič.
Enota II. — mehanske predelave
— Ing. T. Pratnekar.
— Ing. R. Haber.
Tehniški sektor
— Ing. Bratina.
— Tov. Lesjak.
— Tov. Vehovar.
Akcijski program železarne Ravne
1.	RAZVOJNA IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST
1—1. Razvojno raziskovalni dejavnosti na področju reševanja tehnološke in kvalitetne problematike za izboljšanje kakovosti proizvodnje in izdelkov se daje splošna prioriteta z neposrednimi aplikativnimi nalogami. (Posameznih nalog v tem akcijskem programu ne navajamo, pač pa je v programu raziskovalnih nalog v železarni Ravne kakor tudi pri pogodbenih in skupnih nalogah slovenskih železarn z Metalurškim inštitutom upoštevana ta tendenca.)
Enota I
1-1.1 Z ustrezno teamsko organizirano raziskovalno nalogo, ki zajema topilnico in valjarno, je treba v povezavi z nalogama Metalurškega inštituta MI 112 in 113 intenzivno raziskovati vplive, ki bi omogočili zmanjšanje strukturne trakavosti jekel za cementacijo. Odgovorni: ing. Dobo višek
Rok: marec 1973
1-1.2 Osvajanje domačih surovin za livarno in izboljšanje kakovosti regeneriranega peska.
Ker je preskrba s surovinami težka, je treba vse raziskovalne naloge s tega področja pospešiti. Kakovost regeneriranega peska trenutno ne ustreza in se ta pesek za določene namene (npr. jedra) ne more uporabljati. Delovna skupina mora ugotoviti razloge za kvalitetno slabšanje in jih kolikor mogoče odpraviti.
Odgovorni: Košak, ing. Debenjak, Grzina
Kontrolni rok: december 1972
Enota II
1-1.3 Uvedba grupne tehnologije v proizvodnji vzmeti.
Odgovoren: ing. T. Pratnekar
Rok: marec 1973
1-2. Izvršitev potrebnih reorganizacij za izboljšanje kakovosti proizvodnje in storitev ter za izboljšanje povezave raziskovalno razvojne dejavnosti s tehnološko pripravo, proizvodnjo in kontrolo kakovosti.
ZPS2 + Mi... september 1972
Za železarno Ravne odgovoren dir. J. Žnidar
1-2.1 V vseh obratih, oddelkih in službah 2R je treba izdelati in realizirati mikroorga-nizacijske sheme, funkcionalno rešiti medsebojne odnose in izdati podrobne zadolžitve za posamezna delovna mesta.
Odgovorni: direktorji enot
Rok: nov. 1972
Enota I
1-2.2 V zvezi z novo mikroorganizacijsko shemo je treba posebno v pripravi dela rešiti problem zasedbe specializiranih služb z ustreznimi kadri in pri tem upoštevati nadaljnji perspektivni razvoj na področju priprave dela. Zagotoviti nadaljnji razvoj na področju časovnih študij, delovnih operacij, tehničnih norm ter optimalnega lansiranja proizvodnje glede storilnosti in kvalitete. Določevanje in predpisovanje tehnologije se mora začeti že s sprejemom naročila, pri čemer je treba upoštevati tehnične pogoje prevzema in prilagoditi zahtevam izdelavo jekla, predelavo jekla in adjustiranje robe. Program nadaljnjega razvoja mora obdelati razvoj mikrotehnologi-je glede na kvaliteto izdelkov, znižanje stroškov in pravočasno terminsko dobavo proizvodov kupcem.
Odgovoren: ing. Ažnoh
Stalna naloga
1-2.3 Organizacijsko je treba zagotoviti predpisovanje tehnologije prek INDOK centra, kar mora zagotoviti kakovost in enakomernost izdelkov. Mikrotehnologija mora biti predpisana tako, da se v obratu nemoteno
Trojčki
uporablja in da vključuje fazno kontrolo kot funkcionalno fazo tehnološkega postopka. Odgovoren: ing. Ažnoh in vodje tehnologije za posamezna področja
Stalna naloga
1-2.4 Fazno kontrolo je kot novo službo v enoti I potrebno v celoti formirati in opredeliti njeno dejavnost. Ta kontrola lahko veliko prispeva v ekonomiki in kakovosti proizvodnje ter poslovanja. Glavna njena naloga je izboljšanje in predvsem zagotavljanje kvalitetnega nivoja in enakomernosti naših proizvodov, z ustrezno organizacijo in vključitvijo v tehnologijo pa lahko bistveno zniža izmeček in neuspelo proizvodnjo. Končni rezultat naj bi bilo bistveno izboljšanje izplenov in zmanjšanje količine nekurantne robe.
Odgovoren: ing. Jelerčič
Rok: december 1972
Takoj po sprejetju mikroorganizacijske sheme je treba v prodajni službi izdati podrobne zadolžitve dela in odgovornosti ter s tem povečati kakovost vodenja posameznih služb in posebno odgovornost posameznikov. Odgovoren: tov. Breznikar
Rok: december 1972
1-3. Izpopolnitev dejavnosti INDOK službe v okviru oddelka za razvoj tehnologije in metalurške raziskave. Centraliziranje tehnološke in kontrolne dokumentacije s prilagoditvijo računalniški obdelavi.
Odgovorni: ing. J. Rodič, ing. Černe, ing. Segel
Rok: december 1972
1-4. Kontinuirano izpopolnjevanje dokumentacije o lastnostih jekel in možnostih kvalitetnih garancij.
Služba MR ... stalna naloga
1-5. Projekt razvoja AOP na področjih tehnološke in kvalitetne problematike, redne kontrole kakovosti in strokovno tehničnih analiz pri raziskovalni dejavnosti. (To je triletni projekt, ki je v teku od julija 1971 in poteka po mrežnem PERT planu dejavnosti.) Odgovoren: ing. Segel
Kontrolni roki: po planu
1-6. Pospešeno uvajanje matematično statističnih metod in operacijskih raziskav v znanstveno raziskovalno delo, tehnično dokumentacijo, programiranje, planiranje, marketing.
ZPSZ ... stalna naloga
Za Železarno Ravne odgovoren ing. J. Rodič
1-7. Poenotenje sistema zbiranja in obdelave kvalitetnih in količinskih pokazateljev v centru za strojno obdelavo podatkov na čim več obratov in služb ter uporaba teh informacij za poslovne odločitve.
ZPSZ ... stalna naloga
Za Železarno Ravne odgovoren dipl. oec. Javornik
1-8. Izdelava proizvodnih poti in normativov.
ZPSZ ... marec 1973
Za Železarno Ravne odgovorna dipl. sec. Javornik in ing. Ažnoh
Enota I
1-8.1 Reševanje problematike sprejema vročih ingotov v valjarni v primeru zastojev na globinskih pečeh ali na žerjavu globinskih peči. Namen naloge je znižanje izmečka pri ohlajevanju jekel, ki so občutljiva za notranje napetosti pri ohlajevanju. Treba je najti optimalno začasno rešitev. Znano je, da je problem vezan na premajhne kapacitete ogrevanja v globinskih pečeh, zato bo potrebno zgraditi nove ELPIT peči in eventualno še vmesne ohlajevalne jame za ingote. Izdelati je treba elaborat za investicijski program, ki bo omogočil povečanje proizvodnje v valjarni, obenem pa zagotoviti izboljšanje kvalitete valjanja ingotov.
Odgovorni: tov. Blažič, ing. Lončar in za izvedbo investicijskega programa oddelek za novogradnje
Rok: december 1972
1-8.2 Ob ustrezni povezavi z gornjo nalogo, ki obravnava specifično področje ogrevanja
v valjarni, je treba izdelati predpise za izvajanje primopredaje vročih ingotov med topilnico in toplo predelovalnimi obrati ter s tem vplivati na zmanjšanje izmečka.
Odgovorni: ing. Božikov, tov. Gorjanc, ing. Radovič, tov. Klančnik
Rok: december 1972
1-9. Uvajanje poslovnih informacijskih sistemov
ZPSZ ... junij 1973
Za Železarno Ravne odgovoren dipl. oec. Javornik
1-10. Študij razvoja avtomatske obdelave podatkov in poslovnih informacijskih sistemov na področju tehnologije, proizvodnje, kontrole in raziskav v slovenskih železarnah.
To je skupna naloga slovenskih železarn in Metalurškega inštituta, ki naj bi zagotovila izmenjavo izkušenj dosedanjega dela v posameznih železarnah. Koordinator naloge in nosilec naj bi bil Metalurški inštitut.
Metalurški inštitut... izdelava programa: nov. 1972
1-11. Osvajanje novih, kvalitetno višjih proizvodov in izboljševanje kakovosti tehnologije.
ZPSZ ... stalna naloga.
Enota I
1-11.1 Osvajanje tehnologije izdelave in predelave novih vrst jekel za ventile (naloga
0-7204) in elektrode (naloga 0-7207).
Odgovorni teami omenjenih nalog
Rok: po programu omenjenih nalog
1-11.2 Urediti čiščenje notranjosti kokil pred litjem zaradi izboljšanja površine ingotov in videza ingotov pri nogi (ostružki). Zagotoviti je treba čiščenje glave ingotov pred odpremo v valjarno.
Odgovoren: ing. Rac
Kontrolni rok: december 1972, rok za izvršitev marca 1973
1-11.3 Ulivanje jekel z nizkim ogljikom in malo legiranih jekel v mini livarni ter odprava mehurjavosti zaradi jeder pri litju v školjke.
Pri litju v maske se pojavlja poroznost (pinholes) in nagubana površina (orange peel). Pri litju školjk se pri majhnih in polnih jedrih pojavlja mehurjavost zaradi plinov, ki ne morejo izhajati iz jedra. Poiskati je treba rešitev teh problemov s stališča materialov in tehnologije.
Odgovorna delovna grupa: ing. Lenasi, ing. Debenjak, Pavše Franc, Sedelšak Jože
Kontrolni rok: december 1972
1-11.4 Osvajanje tehnologije valjanja in hladne predelave avstenitnih jekel ter posebnih jekel za ventile in elektrode (v zvezi z nalogama 0-7204 in 0-7207).
Odgovorni: ing. Radovič, ing. Godec, ing. Vizjak
Rok: marec 1973
1-11.5 Dokončna osvojitev valjanja com-pound jekla.
Odgovorni:	ing. Vizjak, ing. Lončar (za
blooming), tov. Radušnik (za srednjo progo)
Glede na posebno aktualnost v zvezi z gradnjo obrata za industrijske nože bo direkcija železarne imenovala odgovornega nosilca celotnega projekta proizvodnje compound jekla in orodij.
1-11.6 Ureditev tehnologije, meritev in registracije ter kontrole pogojev ter atmosfer pri ogrevanju ingotov v globinskih pečeh. Vse predpise izdati prek INDOK centra. Odgovorni:	ing. Lončar, ing. Rus, ing.
Božikov, ing. Perman
Rok: marec 1973
1-11.7 Naloga prodajne službe je, da zagotovi usmerjanje proizvodnega programa za domači trg in za izvoz k doseganju kvalitetnejšega in višje vrednega asortimenta oz. k čim plemenitejšim vrstam jekel in večji stopnji predelave. Za leto 1972 je v primerjavi s 1971 postavljen naslednji cilj v menjanju kvalitetnega premika pri proizvodnji surovega jekla:
vrsta jekla	1971	1972
navadno jeklo	3,17 “/o	2,20 %
kvalitetno jeklo	33,24 %	27,40 %
plemenito ogljikovo jeklo	23,20 °/o	21,40 °/»
plemenito malo legirano		
jeklo	31,35 °/o	35,80 %
plemenito visoko legirano		
jeklo	9,04 %	13,20 °/o
skupaj	100,00 °/o	100,00 °/»
Odgovoren: šef prodaje, tov. Breznikar
Rok: december 1972
1-12. Študij in analiza možnosti vključevanja novih proizvodov z višjo fazo predelave v proizvodne programe železarn
ZPSŽ ... stalna naloga v okviru razvojnega programa ZPSŽ.
1-13. Razvojne naloge na področju energetike in vzdrževanja v neposredni ali posredni zvezi s kakovostjo proizvodov in storitev
ZPSZ ... stalna naloga.
Enota I
1-13.1 Urediti je treba skladišče armatur za valjanje, kar bo prispevalo k povečanju proizvodnje in obenem k izboljšanju kakovosti v proizvodnji.
Odgovorni: tov. Grzina, tov. Blažič
Rok: junij 1973
Tehniški sektor
1-13.2 Izdelava študije za izboljšanje kakovosti komprimiranega zraka z vidika zmanjšanja vlažnosti (odgovoren tov. Vehovar) in zmanjšanja nihanja tlaka (odgovoren tov. Janežič).
Odgovorna: tov. Vehovar in tov. Janežič
Rok: 1. marec 1973
1-13.3 Izdelava programov preventivnega vzdrževanja
— energetskih naprav, ki vplivajo direktno na proizvodnjo (odgovoren tov. Vehovar),
— na posameznih področjih proizvodnje (odgovorna ing. Bratina in tov. Lesjak). Odgovorni: tov. Vehovar za svoje področje ing. Bratina in tov. Lesjak za svoje področje začenši s 1. januarjem 1973 po posebnem programu.
Rok: 1. januar 1973
1-13.4 Uvedba cirkulacijskega sistema hlajenja fleksibilnih kablov pri 40-tonskih elek-tro obločnih pečeh.
Odgovorni: tov. Vehovar, tov. Lesjak, ing. F. Gnamuš
Rok: december 1972
1-13.5 Temeljna zasnova organizacije skladišča rezervnih delov s centralnega mesta. Odgovoren: ing. F. Gnamuš
Rok: 1. januar 1973
2.	STANDARDIZACIJA
2-1. Priprava predlogov internih standardov za izdajo v okviru UJŽ in predlogov za revizijo ali novo izdajo JUS standardov.
Za Železarno Ravne odgovoren ing. Letonja Posamezni strokovnjaki Železarne Ravne so osebno in z roki zadolženi za izdelavo standardov na določenih področjih in za predajo združenju jugoslovanskih železarn.
2-2. Interni tovarniški standardi
ZPSŽ ... stalna naloga.
Za Železarno Ravne v enoti I. odgovoren ing. Černe
Enota I
2-2.1 Treba je izdelati in izdati prek INDOK centra interne standarde za tehnologijo izdelave školjk, pri čemer je treba ugotoviti temperature, čase pečenja školjk in jeder za posamezne stroje.
Odgovorna: Pavše Franc in Sedelšak Jože
Rok: december 1972
2-2.2 Izdelava normativov za termično obdelavo ulitkov
Na področju termične obdelave ulitkov je dokumentacija normativov in tehnoloških predpisov še precej nepopolna. Posledica so slabe mehanske lastnosti jeklolitine, neustrezne strukture in večkratno ponavljanje termične obdelave. Raziskovalna skupina, ki jo vodi ing. Štrucl, mora v povezavi z INDOK centrom pospešiti svojo nalogo in tehnološke ter kontrolne predpise čimprej izdati. Odgovoren: ing. Štrucl
Rok: december 1972
2-2.3 Izdelati oz. izpopolniti ter izdati prek INDOK centra je treba predpise za prevzem ingotov iz topilnice v kovačnico, za zaklada-nje v ogrevne peči, za ogrevanje in dogreva-nje ter za ohlajevanje ingotov, polizdelkov in odkovkov v kovačnici. Predpise morata izdelati obratovodstvo in priprava dela skupaj s službo za razvoj tehnologije. Pri izdelavi predpisov je treba upoštevati:
— kvalitetne skupine,
— posamezne vrste jekel (izjeme),
— formate ingotov,
— temperaturne intervale od sprejetja ingota do zalaganja v peč,
— način in čas ogrevanja.
Upoštevati je treba sedanji način plinskega kurjenja in bodoči način mazutnega kurjenja. Odgovorna: tov. Vrečič in ing. Vizjak
Rok: december 1972
2-2.4 Obstoječe tehnološke predpise za fa-zonske odkovke je treba preveriti glede na optimalne dodatke za obdelavo in druge tehnološke izpopolnitve. Nove izpopolnjene predpise je treba izdati prek INDOK centra. Odgovorni: tov. Vrečič, ing. Vizjak, Robnik Jože, Potočnik Berti
Rok: december 1972
2-2.5 Izdelava tehnoloških in kontrolnih predpisov za kompleten asortiment proizvodnje v jeklovleku.
Zbiranje podatkov za izdelavo tehnoloških in kontrolnih predpisov poteka od junija 1972, pri čemer so sodelovali ing. Godec (obrato-vodja), tov. Ratej F. ter Troška J. (iz obrata), Pečovnik H. (iz priprave dela) in tov. Štirn Alenka (iz službe MR). Delo je treba pospešiti in pripraviti prvo izdajo tehnoloških in kontrolnih predpisov za jeklovlek prek INDOK centra.
Odgovoren: ing. Godec
Rok: december 1972
2-2.6 Priprava in izdaja tehnoloških predpisov za vse operacije termične obdelave v enoti I.
Dokumentacija postopkov termične obdelave je v veliki meri zbrana v INDOK centru (ing. Černe, tov. Jocič). Delo pri urejanju dokumentacije in izdaji tehnoloških predpisov
Strehe
za termično obdelavo v enoti I je treba pospešiti in pripraviti prvo izdajo predpisov z ustrezno sistematiko, prilagojeno možnosti uporabe strojne obdelave. Pri izdaji tehnoloških in kontrolnih predpisov morajo biti neposredno vključeni glede na svoja področja dejavnosti še naslednji sodelavci: tov. Peruš, ing. Jelerčič, tov. Gradišnik, ing. A. Rodič, ing. Černe, tov, Jocič, ing. Šegel, ki morajo pred izdajo predpisov dati svoja soglasja oz. pripombe.
Odgovorni za celotno nalogo: ing. J. Gnamuš, ing. F. Černe, ing. Šegel
Prvi kontrolni rok: december 1972
Enota II
2-2.7 Standardiziran j e vložnega materiala za izdelavo industrijskih nožev. Ta interni standard je treba izdati prek INDOK centra. Odgovoren: ing. Smrtnik
Rok: marec 1973
2-2.8 Izdelati je treba tabelo standardnih dodatkov za vseh 90 grup industrijskih nožev. Odgovoren: ing. T. Pratnekar
Rok: december 1972
2-2.9 Izdelati je treba predpise termične obdelave za posamezne grupe industrijskih nožev. Predpis izdati prek INDOK centra. Odgovoren: ing. J. Gnamuš
Rok: marec 1973
2-2.10 Opremiti delavnice s preglednimi in tolerančnimi tabelami za dolžinske dimenzije — tolerance navojev — tolerance orodij. Odgovoren: tov. Ott Štefan
Rok: december 1972
3.	KONTROLA KAKOVOSTI V PROIZVODNJI
3-1. Izpopolnjevanje in razvoj na področju merilne in regulacijske tehnike
Za Železarno Ravne odgovorna ing. Rus in ing. Rožič
Kontrolni rok: december 1972
Enota I
3-1.1 Služba fazne kontrole se mora opremiti s primernimi instrumenti, aparati oz. pripomočki, s katerimi bo lahko bolj efektno izvajala kontrolo. Izdelati je potrebno podroben program.
Odgovorna: ing. Jelerčič in ing. Rus
Rok: december 1972
Enota II
3-1.2 Izdelava študije o današnji problematiki in o formiranju sodobne precizne meril-nice v enoti II železarne Ravne.
Odgovorna: ing. Haber, ing. T. Pratnekar
Rok: maj 1973
Foto: Franci Kamnik II
Tehniški sektor
3-1.3 Izdelava programa rednega vzdrževanja merilne in regulacijske opreme ogrev-nih in žarilnih peči ter sistem kontrole merjenih pokazateljev.
Odgovoren: ing. Rus
Rok: 1. januar 1973
3-1.4 Izdelava navodil in predpis postopka za naročanje merilne in regulacijske opreme ogrevnih in žarilnih peči z uvedbo unifikacije.
Odgovorna: ing. Bratina, ing. Rožič
Rok: 1. januar 1973
3-2. Uvedba redne avtomatične obdelave podatkov in izpopolnjevanje drugih načinov statistike ter evidence o izmečku, reklamacijah in neuspeli proizvodnji s strokovnimi analizami in preventivnim ukrepanjem.
ZPSZ ... stalna naloga.
Za Železarno Ravne odgovorni: ing. Šegel, ing. Letonja, ing. Jelerčič, ing. Haber
Enota I
3-2.1 Glede na posebno problematiko izmečka zaradi lunkerja pri ingotu formata V-20 je treba v naslednjem obdobju ta izmeček zmanjšati vsaj na maksimum 30 ton mesečno.
Odgovorni: ing. Rac, ing. Macur, ing. Božikov
Rok: december 1972
3-2.2 Za določene ulitke in skupine ulitkov je treba izdelati oz. urediti posebno dokumentacijo predpisov za izvajanje kontrole. Gre namreč za ulitke, ki se občasno ponovno pojavljajo v proizvodnji in pri katerih se večkrat pojavlja izmeček zaradi že znanih nepravilnosti v tehnologiji. Ponavljanje napak oz. preprečevanje ni zagotovljeno. Iz obstoječe dokumentacije je treba ugotoviti take kritične primere in preventivno ukrepati s poseganjem v tehnološke in kontrolne predpise. Odgovorni:	ing.	Dokl,	tov. Urnaut, tov.
Plohl A., ing. Koželnik
Stalna naloga
3-3. Prilagoditev sistema tovarniških standardov — tehnoloških in kontrolnih predpisov — izpopolnjeni oz. novi organizaciji v podjetju in novim možnostim avtomatske obdelave podatkov. Uvedba redne kontrole izpolnjevanja tehnoloških in kontrolnih predpisov zaradi učinkovitega izboljševanja kakovosti proizvodnje in izdelkov.
ZPSZ ... december 1972.
Za Železarno Ravne v enoti I odgovorna ing. Černe in ing. Šegel
Enota II
3-3.1 Izdelati kontrolne tehnološke predpise za komplicirane izdelke, kakršni so deli pri pnevmatičnih orodjih ipd.
Odgovoren: ing. Haber... stalna naloga.
3-4. Dopolnitev in razširitev obstoječega sistema stimuliranja proizvajalcev z vključitvijo faktorjev kakovosti.
ZPSZ ... december 1972
Za Železarno Ravne odgovorna ing. Letonja in tov. Rožanc
3-5. Povečanje števila preiskav za kontrolo stalnosti in dvig kakovosti proizvodov.
Železarna Jesenice... julij 1972.
3-6. Uvajanje novih vrst preiskav za določene vrste jekel po skupinah z namenom zagotavljanja posebnih zahtev.
Železarna Jesenice ... julij 1972.
3-7. Izpopolnitev sistema in ojačanje delovanja vhodne kontrole, posebno na področju vloženih surovin in goriv. Izdelava in unifikacija dobavnih pogojev.
Oddelki kontrole ZPSŽ v sodelovanju z MI... september 1972.
Enota I
3-7.1 Vhodna kontrola materialov za livarno.
Zagotoviti je treba ažurno kontrolo dospelih glavnih surovin, kot so kremenčev pesek, magnolit, kromit, bentonit, škrob in vodno steklo.
Odgovorni: ing. Jelerčič, tov. Košak, ing. A. Pikalo
Rok: december 1972
3-7.2 Nabava surovin in drugih materialov.
S predpisano tehnologijo in vodenjem pregleda naročil je potrebno do kraja izpeljati ugotavljanje potrebnih surovin za proizvodnjo. Tehnologija mora odločati o izboru surovin, potem pa se mora za sprejeta naročila ugotoviti, koliko, kdaj in kakšne surovine potrebujemo. Pregledati je treba vse zaloge ter glede na obstoječa naročila potrošiti vse, kar je kurantno. Posebej je potrebno pregledati možnosti uporabe trenutno nekurantnih surovin. Sef priprave s tehnologi in obratovodji mora v sodelovanju z nabavnim oddelkom pregledati celoten nabavni referat vseh surovin in materialov ter se odločiti za najbolj kvalitetne in ekonomično intenzivne.
Na podlagi te analize je treba podati v okviru realnih možnosti normative za nabavo surovin in materialov.
Odgovorni: ing. Ažnoh, Zupančič, ing. Na-vodnik
Stalna naloga z mesečnimi korekturami planov
3-7.3 Vhodna kontrola celotnega dohoda blaga v tovarno
Za področje dohoda blaga v tovarno je treba urediti predhodno skladišče, kjer bi se kontrola došlih materialov lahko vsestransko in temeljito izvršila. Reklamacije dobaviteljem bi se le tako brezhibno izvajale. Organizirati je takšen način dohoda materiala v podjetje, da se prepreči dovoz blaga in njegova uporaba brez kontrole. V rešitev te naloge se mora vključiti varnostna služba, nabava, prevzemni oddelek in fazna' kontrola. S posebno pozornostjo je treba urediti vhodno kontrolo kakovosti vseh došlih surovin in materialov za livarno.
Pri tem delu morajo biti neposredno vključeni tov. R. Pšeničnik, tov. Košak, ing. Debenjak, tov. Konič, ing. Navodnik, tov. Homan.
Odgovoren: ing. Jelerčič
Rok: december 1972
3-7.4 Sortiranje legiranih odpadkov v valjarni in drugih obratih
Sortiranje lahko zelo veliko prispeva k rešitvi kvalitetnega programa izdelave jekel v topilnici. Zmanjšanje zgrešenih analiz v topilnici je v veliki meri odvisno od sortiranja odpadkov v predelovalnih obratih in v pripravi vložka za topilnico. Zmanjšati je treba število nekurantnih — analizno zgrešenih šarž v topilnici.
Odgovorni: ing. Jelerčič, ing. Perman, tov. Butolen, tov. Kovačič
Kontrolni rok: december 1972, izvršitev marca 1973
3-8. Izpopolnjevanje in uvajanje medfazne kontrole v proizvodnji na kritičnih področjih
ZPSŽ ... stalna naloga
Enota I
3-8.1 Realiziranje fazne kontrole v celotni proizvodnji brzoreznega jekla po ugotovitvah naloge
Odgovoren: ing. Božikov
Rok: po terminskem programu naloge
3-8.2 Izpopolnitev fazne kontrole med valjarno in 3 eKlovlekom
Treba je ugotoviti, začasno definirati in postopno izpopolnjevati tehnične pogoje za primopredajo jekla med valjarno in jeklovle-kom. Glede na zahtevane lastnosti je treba predpisati postopke toplotne obdelave za doseganje optimalnih možnosti hladne predelave jekla. Posebej je treba kontrolirati strukturo orodnih jekel pred odpremo iz valjarne v jeklovlek, in ugotavljati mehanske lastnosti pred vlečenjem in po vlečenju z določenim odstotkom redukcije. Iz obdelave teh podatkov je treba formirati tehnološke predpise vlečenja oziroma nadaljnje predelave jekla. To delo je treba prilagoditi programu naloge MI 149.
Odgovorna: ing. Godec, ing. Jelerčič
Rok: marec 1973
3-8.3 Uvedba kontrole luženja v lužilnici
Tehnologija in splošne možnosti na področju luženja jekel so ena naj šibkejših točk v železarni Ravne. Specializirati je treba strokovnjaka za luženje že sedaj. Ta mora postopoma izdelati tehnološke predpise skupaj z onimi, ki so doslej delali na tem področju. Ko bo zgrajena nova lužilnica, bi to lužilnico ta strokovnjak prevzel po tehnološki liniji. Treba je študirati nove postopke luženja in izvajati dnevno kontrolo lužnih sredstev — kontrola kislin, temperatur, koncentracije itd. Koordinacija pri izvajanju uslug za druge obrate ter določitev pravilne tehnologije luženja za posamezne vrste jekel.
Odgovorni: ing. Borštner, ing. Godec, ing. Perman
Rok za izdelavo razvojnega terminskega programa in osnutka predpisov: december 1972
3-8.4 Zarilnica valjarne nima urejenih pogojev za zagotavljanje razogljičenja orodnih jekel v dopustnih mejah.
Problem je treba reševati kompleksno, ker gre za neenakomerno razogljičenje surovih valjanih palic z valjarske proge, kar je posledica neurejenega razmerja zrak : plin pri kurjenju in različne kalorične vrednosti plina. Naloga naj torej obsega: ugotovitev razogljičenja surovih palic pred žar j en jem, kar se že izvaja, časovno zasledovanje kalorične vrednosti plina, časovno zasledovanje razmerja plin : zrak v konti peči in za orodna jekla na podlagi trdnosti in trdot fiksirati diagrame žarenja, skrajševati čase pri visokih temperaturah v okviru možnosti. To velja za konti peč I in II ter elektro konti peč. Predpise izdati preko INDOK centra.
Odgovoren: ing. J. Gramuš
Rok: december 1972
3-8.5 Fazna kontrola pri predaji jekla iz topilnice v livarno
Urediti je treba stalno merjenje temperatur, evidenco in obdelavo podatkov. Določiti je treba temperaturna območja ulivanja, ki naj dajo optimalno površino ulitkov pri zadovoljivih mehanskih lastnostih. Na podlagi teh podatkov je treba izpopolniti obstoječe predpise in jih izdati prek INDOK centra. Odgovorni: ing. Dokl, tov. Dobrovnik
Stalna naloga
3-8.6 V mini livarni je treba uvesti potopni pirometer za merjenje temperatur tekočega jekla in izdelati ustrezne predpise za izdajo preko INDOK centra. Na tem področju še ni dokumentacije predpisov.
Odgovorni: ing. Dokl, tov. Hanuš, ing. Se-delšak
Rok: marec 1973
Enota II
3-8.7 Formirati vhodno kontrolo enote II za kvalitetni prevzem nabavljenega materiala in surovcev iz obratov enote I.
Odgovoren: ing. Haber
Rok: december 1972
3-8.8 Izdelava sistema lansiranja dokumentacije in materiala ter fazne kontrole kakovosti za nov obrat industrijskih nožev. (Paralelno tudi za druge serijske izdelke). V prvi fazi je treba izdelati elaborat z osnutkom organizacije.
Odgovorni: ing. T. Pratnekar, tov. Hrastnik, ing. Haber
Rok: december 1972
3-9. Organizacijski ukrepi za povečevanje deleža osebne odgovornosti pri zagotavljanju kakovosti proizvodov in storitev.
ZPSŽ ... stalna naloga
Enota I
3-9.1 Poostriti je treba tehnološko in delovno disciplino za znižanje izmečka in prekomernega odpadka. Potrebno bi bilo v enem letu postopoma izboljšati izplen topilnice vsaj za 1 odstotek.
Odgovoren: ing. Rac
Rok: junij 1973
3-9.2 Postopoma je treba napraviti red v pripravi vložka, kar v veliki meri lahko vpliva na izboljšanje enakomernosti kvalitete jekla.
Odgovoren: tov. Butolen
Rok: marec 1973
3-9.3 Zmanjšanje količine izčeka v livarni Preprečiti je predvsem tiste napake, ki so subjektivnega značaja:
— zamaknitev forme oziroma jedra,
— dvigovanje forme,
— krušen j a forme,
— vključki žlindre,
— zažgano,
— vroče razpoke pri jeklu 12 Mn. Odgovorna: Urnaut, Turk
Stalna naloga
Enota II
3-9.4 Za izboljšanje kakovosti obdelave delov od operacije do operacije je treba organizirati podpisovanje plačilnih listov tako, da jih bo kontrolor podpisoval in oddajal šele takrat, ko bo operacija kontrolirana. S tem bomo zagotavljali, da se deli z napako ne bodo naprej obdelovali, ampak že prej izločali. Odgovorna: ing. T. Pratnekar, ing. Haber
Rok za izdelavo predloga: november 1973
4. PREIZKUŠANJE IN UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
4-1. Ureditev metodike laboratorijskih kontrolnih preiskav. Tipizacija in standardizacija pogojev ter postopkov s prilagoditvijo dokumentacije AOP. (Prva faza).
Odgovorni: ing. J. Rodič, ing. Segel
Rok: konec novembra 1972
4-2. Ureditev in izdaja internega kataloga AOP in redne periodične statistične obdelave mehanskih lastnosti jekel ŽR (prva faza), ter revizija predpisanih pogojev preizkušanja (druga faza).
Odgovorni: ing. Strahovnik, ing. J. Segel
Rok: prva faza junij 1972 (izvršeno), druga faza november 1972
4-3. Uskladitev laboratorijskih storitev v posameznih železarnah in na Metalurškem inštitutu ter uskladitev cenikov kot osnova za ugotavljanje stroškov kontrole in raziskav.
ZPSZ ... izvršeno v juniju 1972 Za Železarno Ravne odgovoren ing J. Rodič
4-4. Razširitev kvalitetnega asortimenta proizvodov, priznanih od registrov, kvalifikacijskih društev in mednarodnih kontrolnih inštitucij.
ZPSZ ... stalna naloga
Za Železarno Ravne odgovoren ing. Letonja
5.	POTROŠNIK, KAKOVOST IN ZAŠČITA
5-1. Izdelava splošno veljavnih smernic za sestavo tehničnih dobavnih pogojev.
Odgovoren: ing. Letonja
Rok: december 1972
5-2. Ureditev in tipizacija tehničnih prevzemnih pogojev:
Sistematična ureditev vseh obstoječih tehničnih prevzemnih pogojev kupcev za kakovost izdelkov.
Odgovoren: ing. Karadža
Izvršeno v septembru 1972
Druga faza: izpopolnitev in tipizacija tehničnih prevzemnih pogojev ter organizacijska izpopolnitev tehnološke priprave.
Odgovorna: ing. Karadža, tov. Vetter
Rok: december 1972
5-3. Izpopolnjevanje sistema obdelave naročil in podatkov prek centra za strojno obdelavo podatkov zaradi kvalitetnejše in hitrejše obdelave naročil na relaciji kupec — Prodaja — proizvodnja.
ZPS2 ... stalna naloga
Za Železarno Ravne odgovoren dipl. oec. Javornik
Enota I
Izboljšati je treba ažurnost pri reševanju Pošte in vseh problemov, ki se tičejo poslovnih odnosov s kupci. Zato je potrebno izboljšati povezavo prodajne službe s pripravo dela, službo za razvoj in službo kontrole. Odgovoren: šef prodaje tov. Breznikar
Stalna naloga
5-4. Organizacija novih oblik dela s potrošniki zaradi izmenjave in pridobivanja informacij, ki bodo služile za dvig kvalitetnega nivoja proizvodov.
ZPSZ ... kontrolni rok: december 1972 Enota I
5-4.1 V današnji situaciji je nujno potrebno izbiranje takih naročil, pri katerih dosežemo najboljšo akumulativnost. Upoštevati je treba plačilno sposobnost kupcev.
Odgovorni: šef prodaje tov. Breznikar, marketing tov. Haramija
Stalna naloga
5-4.2 Izdelati je treba podroben program Prodaje, upoštevajoč kvalitetne zahteve in Plačilne možnosti ter vzpostavljati sistematične kontakte s kupci ter voditi sistematično evidenco potreb in odklonjenih vprašanj oziroma naročil.
Odgovorni: Breznikar, Karačta, Vetter
Stalna naloga
5-5. Izpopolnjevanje organizacije in definiranje kriterijev končne in odpremne kontrole kakovosti.
ZPSZ ... stalna naloga
Za Železarno Ravne odgovoren ing. Letonja
5-5.1 Uvedba lakiranja ulitkov je potrebna, ker naročniki vedno bolj gledajo na estetski videz ulitkov.
Odgovorna: tov. Grzina, tov. Urnaut
Rok: junij 1973
5-5.2 Izboljšati je treba kvaliteto in estetski Videz odkovkov iz utopnih jekel po vzoru inozemskih dobaviteljev. Priprava dela mora v tehnološki dokumentaciji začeti s predpisovanjem vseh potrebnih mer, vključno adjusti-ranje do odpreme. Videz dobavljenih utopov na domačem trgu mora biti vsaj tak kot pri dobavah po posebnih zahtevah kupcev za izvoz. Dodatne zahteve so:
— po kovanju je treba očistiti škajo,
— premazati je treba utop z zaščitnim pre-biazom ali lakom,
— izpopolniti je označevanje,
— označevati je treba kontrolna mesta,
— potrebno naznačevanje drugih oznak, kot so smer vlaken, položaj gravure itd.,
— označevati teže, izmere itd.
Izdelati je treba predlog in ga nato izvajati. Odgovorni: ing. Ažnoh, Vrečič, ing. Letonja
Rok: marec 1973
5-6. Akcija za informiranje potrošnikov o Proizvodnji visoko kvalitetnih jekel v slovenskih železarnah ter o možnostih uporabe za Potrebe na določenih področjih kovinsko predelovalne industrije.
ZPSZ ... december 1972
Za Železarno Ravne odgovorna ing. J. Rodič
6.	VZGOJA IN USPOSABLJANJE
6-1. Organiziranje in izvedba seminarjev za Širši krog strokovnih kadrov:
■— metode matematične statistike,
— metode operacijskih raziskav,
— računovodstvo.
ZPSŽ ... december 1972
Za Železarno Ravne odgovoren ing. J. Rodič in dipl. oec. Javornik
6-2. Strokovna posvetovanja in seminarji z izdajo ustreznih publikacij
December 1972
Za Železarno Ravne odgovoren ing. J. Rodič
6-3. Strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev ter organizatorjev proizvodnje na vseh nivojih:
— predavanja in strokovni razgovori,
— seminarji za specializirane poklice,
— strokovna posvetovanja za organizatorje proizvodnje.
ZPSŽ ... Stalna naloga
Za Železarno Ravne odgovoren v sodelovanju z direktorji enot Bukovec Jože
Enota II
6-3.1 Organizirati seminarje in demonstracije za uporabo sodobnih merilnih instrumentov
Odgovoren: ing. Haber
Stalna naloga — prvi rok oktober 1972
6-4. Planiranje in strokovno usposabljanje kadrov
ZPSŽ ... stalna naloga
Za Železarno Ravne odgovoren tov. Zafošnik
Najti je treba možnosti izobraževanja obstoječih priučenih delavcev ter jih usposobiti za topilniška mesta posebno sedaj, ko mladi ne kažejo interesa za vpis v šolo za kvalifikacijo topilca.
7.	INFORMIRANJE, VZPODBUDA IN PUBLICIRANJE
V okviru tega področja je izdelan poseben program izdaje učbenikov, skript, referatov in drugih načinov publiciranja, o čemer vodi evidenco INDOK center v okviru službe za razvoj tehnologije, izdelkov in metalurške raziskave. Realiziranje tega programa poteka po predvidenih terminih.
OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN GLAVNE TEŽNJE AKCIJSKEGA PROGRAMA ŽELEZARNE RAVNE V LETU KAKOVOSTI
Celotno razvojno in raziskovalno dejavnost v letu kakovosti je treba usmerjati z geslom »KAKOVOST JE KLJUČNI FAKTOR V POSLOVNI POLITIKI SLOVENSKIH ŽELEZARN«.
Ključ za doseganje ustrezne in ekonomske kakovosti je razvoj optimalne tehnologije, izdaja pravilnih tehnoloških ter kontrolnih predpisov, dosledna kontrola izpolnjevanja
predpisov, obdelava podatkov in izkoriščanje sistematičnih povratnih informacij za izpopolnjevanje tehnologije, za izboljšanje enakomernosti in dviganje nivoja kakovosti. Center tega delovanja mora biti novo formirana informacij sko-dokumentacijska služba v železarni Ravne.
Nove reorganizacijske posege v železarni je treba dosledno izvajati od makro- do mikro-organizacijskih shem ter z jasnimi zadolžitvami po delovnih mestih zagotoviti osebno odgovornost vseh vodilnih in vodstvenih delavcev. Poleg odgovornsoti je treba nedvomno razdeliti tudi kompetence za odločanje z jasnimi pooblastili.
Reorganizacija mora zagotoviti učinkovito organizacijsko povezavo službe za razvoj, tehnološke priprave dela, proizvodnje, službe kontrole kakovosti in prodaje. Ob taki povezavi je treba poglabljati neposredne stike s potrošniki.
Izboljšanje izplenov, zmanjšanje izmečka in splošen dvig kakovosti predstavljajo edino pot do konkurenčne sposobnosti in ekonomsko ugodne poslovnosti tako na domačem kot na inozemskem tržišču. Zato je treba razvijati z vsemi mogočimi ukrepi prizadevnost, odgovornost in iniciativnost na vseh delovnih mestih od vodstev do neposrednih proizvajalcev.
Dejavnosti interne standardizacije in tipizacije v podjetju je treba priboriti vlogo, kakršno zahteva moderna proizvodnja z naj novejšimi sredstvi vodenja.
Tehnologijo, metode dela, proizvodne procese v celoti in medobratni transport je treba izpopolnjevati in modernizirati z naj novejšimi dosežki, ki so osnovni pogoj za možnost konkurenčnega nastopa na zunanjem tržišču in za afirmacijo položaja na domačem.
Nabavljene surovine in kakovost potrošnih materialov predstavljajo prvo stopnjo formiranja kakovosti naših izdelkov, zato moramo vso pozornost posvečati delovanju vhodne kontrole.
Za dobro proizvodnjo so potrebni dobri kadri, zato je treba zagotoviti perspektivno načrtovanje in izobraževanje potrebnih kadrov.
Zavedati se moramo, da je akcijski program železarne nastal iz predlogov organizacijskih enot, ki so najbližje neposredni proizvodni dejavnosti.
Predlogov je bilo mnogo več in naloge so bile precej obsežnejše. Akcijski program pa je sestavljen v okviru realnih možnosti, upoštevajoč omejitve razpoložljivih kadrov. Po selekciji so mnoge predlagane naloge ostale v evidenci, v program akcij pa bodo uvrščene takrat, ko bodo za to dane možnosti in ko bodo nujnejše naloge rešene.
S prizadevnostjo in delovno vnemo, ki so jo sodelavci pokazali pri izdelavi predlogov, prav gotovo tudi pri izvajanju akcijskega programa lahko pričakujemo pomembne uspehe.
Predsednik komisije za vodenje akcij leta kakovosti v železarni Ravne Jože Rodič, dipl. inž.
Kontrola
Reorganizacija Zveze komunistov
Med sklepi z aprilske delovne konference ZK je med drugim napisano tudi, da se morajo sprejeta stališča odraziti v novem akcijskem programu osnovne organizacije ter zahtevati prilagoditev obstoječih delovnih programov komunistov v železarni. S primerno metodo je potrebno spremljati posamezne akcije in vplivati nanje. Nadalje, da si mora Zveza komunistov zagotoviti vpliv in pregled nad izvajanjem svoje politike ter biti navzoča pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela.
Ta članek nima namena dajati ocene, ali smo v petih mesecih od konference do danes to zagotovili ali ne, temveč bi rad opozoril le na nekatera nasprotja, ker vemo, da smo tik pred reorganizacijo ZK v železarni, ki je v zadnjih enajstih letih četrta. Pred sedmimi leti smo komunisti stopili na pot preobrazbe ZK. Ta je zajela tako vsebino dela ZK kot tudi njeno organizacijsko stran. V železarni imamo tri TOZD, zato je pravilno, če ZK uskladi svoje organizacijske oblike, izkoristi priliko tudi za spremembo vsebinske aktivnosti ter se tako prilagodi spremembam, ki nastajajo v kolektivu. Pri tem pa moramo poudariti, da ves razvoj ZK in njena vsebinska kakor tudi organizacijska preosnova nastaja na revolucionarnih spremembah celotne družbe. Brez idejne, politične in organizacijske akcije komunistov najbrž vsega doseženega ne bi bilo. Taka akcija je potrebna tudi danes. Da pa bi lahko ZK tudi v novih razmerah družbenega razvoja uspešno izpolnjevala svojo nalogo, se mora sama preoblikovati ter svojo celotno dejavnost in organizacijsko strukturo zavestno uskladiti z sedanjimi spremembami in nalogami v kolektivu. To pomeni, da se bo in mora ZK popolneje integrirati v odnose, v katerih delovni ljudje samostojno odločajo o proizvodih, dohodku in družbenih zadevah.
S tem bi dosegli, da bo ZK kot dejavnik znotraj procesov in da se bo z idejo ter dokazi borila za napredek znotraj samoupravnega sistema. Ni dovolj, če dela posameznik na svojem področju, ker če ni organizirane akcije, se tisti del komunistov, ki delajo v proizvodnji, počuti nekam zapostavljen, ker je v kolektivu malo tistih, ki kažejo interes, kaj oni delajo, razen takrat, če kdo naredi kakšno napako, pa še takrat ne zmeraj in ne za vse enako. Iz takšnih vzrokov lahko ugotovimo, kako na uspešno delovanje ZK deluje njena struktura, ker ZK težje odraža interese delovnih ljudi posebno takrat, če gre ta razkorak v škodo ljudi, ki delajo neposredno v proizvodnji, in tistih, ki so aktivni udeleženci samoupravljanja in življenja v družbeno političnih organizacijah ter društvih.
Spremembe v družbenih odnosih in spremembe v kolektivu, ki se kažejo v položaju in načinu uveljavljanja vodilne vloge ZK, zahtevajo ustrezne spremembe v njenem ustroju, v njenih notranjih odnosih, načinu in oblikah organizacije. Zato bi ta reorganizacija, ki je pred komunisti v železarni, morala odpreti možnosti za uveljavljanje vsestranske iniciative članov in organizacij ZK v okviru TOZD ter tako doseči, da bomo komunisti bolj neposredno in pravočasno delovali v vsem družbenem življenju. Obenem pa moramo razvijati demokratizem v notranjem življenju ZK, ki je pogoj za uspešno uveljavljanje družbene vloge komunistov. Bistvo demokratizacije odnosov naj bi bilo, da se doseže tak položaj člana zveze, ki bo omogočal, da bo član lahko stalno prispeval k oblikovanju politike in stališč na vseh stopnjah dejavnosti ZK, kar pa (lahko trdimo) danes še močno pogrešamo. Doseči bo treba večjo samostojnost in iniciativo članov ter tako krepitev naše zavestne odgovornosti in samodiscipline, ker je nam samim zelo potrebna idejno močna, trdna in akcijsko dejavna ZK, taka, da ne bo le spremljala družbenih tokov, temveč jih bo tudi spreminjala. Akcijsko močna pa je lahko le idejno usposobljena ZK. Mislim pa, da nam ravno na idejnem področju manjka usposobljenih komunistov in iniciative, ki je povezana z znanjem in spoznanjem osnovne teorije sodobnih družbenih gibanj. Da zastaja usposabljanje komunistov oziroma med komunisti, je neinteres do idejno političnega usposabljanja,
in gre morda vzrok za to iskati tudi v preveliki povezanosti vodstva sedanje osnovne organizacije z nekaterimi posamezniki v podjetju, ki pa imajo svoj odločilni vpliv na ZK. To se kaže v nekaterih aktivih, pokazalo pa se je tudi ob zimski prekinitvi dela, da se dajo posamezne stvari rešiti tudi po drugi poti. Tak način razreševanja ne vodi nikamor, vsaj za ZK ne, ker ne odpravlja idejnopolitičnih vzrokov v problemih, ki so povod za takšno situacijo.
Sedanja reorganizacija ZK v železarni nam ne sme pomeniti samo drugačne oblike sestajanja, ampak mora nam dati takih razmer, ki bodo objektivno omogočale uresničevanje naše vodilne vloge, uresničevali pa jo bomo le, če bomo idejnopolitično dovolj močni tudi tisti v neposredni proizvodnji. S tem pa bo ena od nalog novih treh osnovnih organizacij tudi v tem, da komuniste resnično motivirajo za idejnopolitično usposabljanje, za osebni študij in s tem za trezno partijsko in idejno politično delovanje. Akcijo osnovnih organizacij bi morali v prihodnje usmeriti v več smeri. Ugotoviti bi bilo potrebno idejni nivo članstva, skrb za njegovo rast, odnose med ZK in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, preučiti člansko obnavljanje in načrt v zvezi z obnavljanjem, kako izvajamo svojo politiko, ovire, ki stojijo na poti, in nosilce ovir, če so.
V drugi polovici septembra 1972 so obiskali našo železarno predstavniki iz LDR Koreje. Spoznali smo jih na zagrebškem velesejmu, kjer so pokazali veliko zanimanje za naše pnevmatične stroje in pnevmatično orodje. Dogovorili smo se za njihov obisk na Ravnah, s tem da si poleg železarne ogledajo še rudnik Mežico, v Velenju pa TGO.
Sprejeli smo jih nato na Ravnah in z njimi naredili delovni program. Ko smo se predstavili drug drugemu, nam je le težko šlo z izgovorjavo njihovih imen in napro-
Zanemariti ne bi smeli moralnega lika komunista itd. Ti in podobni problemi bi morali biti jedro akcij sedaj, ko se srečujemo sami s svojimi problemi, in je prav, da enkrat spregovorimo o nas samih in ne samo o problemih, ki se pojavljajo zraven naše aktivnosti. Ta organizacijska sprememba, ki bo izvedena še letos, izvira iz sedanje družbene vloge in idejnopolitičnih nalog ZK v sistemu, ki ga imamo v kolektivu in v okviru ZPSZ.
Mislim, da se bomo komunisti v manj številčnih organizacijah lažje sestajali in se manj enostransko uveljavljali kot doslej, ko smo vezani na eno samo številčno močno osnovno organizacijo spričo nerazvitosti drugih oblik aktivnosti. Spričo nedejavnosti posameznih aktivov, tudi aktiva, katerega član sem sam, je nastala neka zaprtost posameznih komunistov, ki jim jemlje pogled na celoto družbenih dogajanj in interesov delovnih ljudi. Zato mora s to organizacijsko spremembo ZK v železarni doživeti temeljito preobrazbo v smeri izboljšanja kvalitetne družbene akcije komunistov za ustvarjanje ugodnejših pogojev ustvarjalnega ozračja in bogatenja idejnega življenja, za poglabljanje svojih pogledov in za uspešnejše določanje svojih nalog ter njihovega izvrševanja. Smatram, da bo to možno doseči v okviru TOZD in tudi izven nje.
Ta članek ni kritika, temveč samo razmišljanje kako doseči večjo učinkovitost ZK v novih pogojih dela po organizacijski spremembi komunistov v železarni v okviru TODZ.	Ivan	Žerdoner
KOREJE
sili smo jih, naj nam napišejo svoja imena in delovne položaje.
Napisali so nam imena v korejski pisavi (glej stran 9), nato pa še po naše, kar se bere takole:
Čo Dzong su — vodja oddelka za strojegradnjo v ministrstvu rudarstva,
Ri Gjong Rjong — namestnik vodje oddelka za uvoz v ministrstvu za elektro in premogovništvo,
Bar Ur Pjo — namestnik vodje oddelka za plan v I. ministrstvu strojegradnje,
Korejski tovariši so se zanimali tudi za naše valje za hladno valjanje
OBISK IZ
Dzong Sun Gu — vodja importnega oddelka za naprave v I. ministrstvu za strojegradnje,
Bak Bjou Sam — namestnik vodje oddelka v I. ministrstvu za strojegradnjo,
Gu Bjong Rjon — strokovnjak za avtomobile v materialnem oskrbovanju v I. ministrstvu za strojegradnjo,
Ri Gji Song — strokovnjak za gradbene materiale oskrbovalne organizacije ministrstva za gradbeništvo.
Ob vodstvu vodilnih sodelavcev železarne Ravne so si ogledali jeklarno, livarno, valjarno, kovačnico in mehanske obrate. S posebno pozornostjo so si ogledali delovanje naših pnevmatičnih orodij in strojev, ker jih nameravajo kupiti pri nas. Zanimajo pa se tudi za naše nože.
Železarna Ravne je sposobna pri svoji razvitosti nuditi LDR Koreji »inženiring« na področju pnevmatičnih strojev in nožev.
V Mežici so pri ogledu rudnika videli tudi delovanje naših pnevmatičnih kladiv, v Gorenju pa so videli delovanje naših stiskalnic Dq 500, ki odlično obratujejo.
Člani delegacije so izkušeni inženirji v starosti 35—50 let in zavzemajo visoke položaje v resornih ministrstvih. Po svojem povratku v LDR Korejo bodo napravili obširno poročilo o tem, kaj so videli in kaj so ugotovili, da bi prišlo v poštev za njihove potrebe. Nato bomo od njih dobili konkretna vprašanja.
Tovariško srečanje z njimi je bilo zanimivo in pričakujemo, da bo prišlo do konkretnih poslov z njihovo deželo.
F. B.
»Človeštvo bi bilo popolnoma srečno, če bi ljudje vso pamet, ki jo uporabljajo, da popravijo neumnosti, ki so jih zagrešili, Uporabili za to, da jih ne bi zagrešili.«
i
Mfjf W
mm1
t
'p
v
%6,^	M
*jr4
l\ ni H
Korejščina
SAMOUPRAVLJANJE V NAŠIH DELOVNIH ENOTAH
delovanje ds enote METALURŠKE PROIZVODNJE
Lani se je delavski svet tovarne odločil za reorganizacijo organizacijske oblike tovarne. Novi obliki organizacije se je morala nujno prilagoditi samoupravna struktura delovanja samoupravljanja v tovarni. DS tovarne je 23. maja 1972 v tej smeri sprejel dopolnjeni statut kot naj višji akt podjetja. S satutom imamo določeno, da v enoti I deluje kot naj višji samoupravni organ delavski svet enote metalurške proizvodnje. Pri tem DS še deluje odbor za proizvodnjo in komercialne zadeve, komisija za varstvo pri delu in komisija za reševanje stanovanjskih zadev zaposlenih v enoti I.
DS enote I je bil izvoljen na volitvah samoupravnih organov tovarne 21. junija 1972. Že 30. junija 1972 se je sestal na I. zasedanju. Po uvodnem konstituiranju
DS enote in izvolitvi svojih organov je na predlog direktorja enote I potrdil imenovanje delovnih skupin kot novo obliko neposrednega samoupravljanja. Seznanil se je z rezultati poslovanja enote Ivi. polletju 1972. Sprejel je sanacijski program enote in informacijo o ukrepih vodstva enote za učinkovitejšo ter ekonomsko proizvodnjo.
Po sezoni letnih dopustov se je DS enote 1. septembra 1972 sestal na II. zaeda-nju, na katerem je obravnaval končne rezultate poslovanja enote in celega podjetja za I. polletje 1972. Kljub temu da rezultati poslovanja enote in podjetja za I. polletje 1972 kažejo zadovoljiv uspeh, je zaskrbljujoč podatek, da proizvodni obrati enote dosegajo prenizek izplen, saj je nižji proti lanskemu letu. Izredno problematično je tudi vprašanje izmečka. Ta se je povečal v vseh obratih enote, razen v je-
klovleku. Napredek v borbi za zniževanje izmečka in izboljšanje izplena je mogoč le v tesnem sodelovanju neposrednih proizvajalcev, mojstrov, priprave dela in služb, ki oskrbujejo proizvodne obrate z reprodukcijskim materialom. Zato je DS enote sprejel sklep, da se o rezultatih in problematiki poslovanja enote ter podjetja za
I.	polletje 1972 in o akcijskem programu v letu kakovosti seznanijo vsi zaposleni v enoti na sestankih delovnih skupin.
Na III. zasedanju DS enote dne 21. septembra 1972 je ob razpravi realizacije sklepov prejšnjega zasedanja DS enote bil sprejet dopolnilni sklep, da morajo obrato-vodje in oddelkovodje po upravni liniji poskrbeti, da se delovne skupine v enoti I čimprej sestanejo in obravnavajo rezultate polletnega uspeha ter problematiko poslovanja enote in podjetja. Obratovodje in oddelkovodje so z vodji delovnih skupin dolžni čim boljše pripraviti sestanke delovnih skupin, da bodo ti učinkoviti in kratki.
Nadalje je DS enote na tem zasedanju obravnaval mikroorganizacijo podjetja. Izraženih je bilo veliko zelo ostrih in upra-
vičenih pripomb, ker se z zavlačevanjem sprejetja mikrosheme pojavljajo za uspešnejšo proizvodnjo zaviralni momenti. Neki diskutant je upravičeno pripomnil, ker mi-kroshema še ni sprejeta, se vrtimo v začaranem krogu. V sedanjem stanju nimamo razmejene odgovornosti. Pri vsakodnevnem delu se pojavljajo velike težave, ker delamo vse po dogovoru, delo pa se opravlja le v obsegu prizadevnosti in dobre volje vsakega posameznika.
DS enote je sprejel sklep, da se naj nadaljuje z delom o mikroorganizaciji podjetja, in to mora DST sprejeti najkasneje v začetku oktobra 1972. Saj dobra in učinkovita organizacija podjetja nam bo garant za življenjski obstoj v sistemu samoupravljanja in v načinu tržnega gospodarstva.
DS enote I se je tudi seznanil s kadrovsko problematiko v enoti. Kadrovska struktura zaposlenih v direktni proizvodnji in službah, posebno tistih, ki se na novo organizirajo, je zelo zaskrbljujoča. Zaskrbljujoč je tudi vedno manjši vpis v poklicno šolo metalurške stroke. Izredno pereče je dejstvo, da odhajajo iz naše delovne skupnosti mladi, šolani kadri. Zato je bila na zasedanju upravičeno izražena zaskrbljenost zaradi premalo učinkovite kadrovske politike.
Da bi se kritična situacija kadrovske problematike v enoti pričela bolj učinkovito reševati, je DS enote sprejel sklep, da se kadrovskemu oddelku posreduje kadrovska problematika enote za nalogo, da stori vse, kar je v njegovi pristojnosti, da kot služba pomaga reševati kadrovsko vprašanje enote. V enoti se predvideva vodenje kadrovske politike enotno, z enega mesta.	Franc Leskošek
Z ZASEDANJA I)S ENOTE II
Druga seja DS enote II. je bila 20. septembra 1972. Na sejo so razen članov bili povabljeni tudi drugi sodelavci, posebno pa še tisti, ki so člani DS podjetja.
Poslovni uspeh enote in sistematizacija delovnih mest sta bila osrednji točki dnevnega reda.
Direktor enote inž. Geršak je poročal o poslovanju enote II. v prvem polletju. Nakazal je gibanje proizvodnje v tekočem tretjem četrtletju in podal smernice, kako bomo morali gospodariti v zadnjih treh mesecih letošnjega leta, da ga bomo zaključili poslovno uspešno.
Opomnil je, da imamo še vedno zamrznjene cene, zato smo tudi ustavili proizvodnjo nekaterih orodij, s katerimi imamo preveliko izgubo. Druga težava pa so večji materialni stroški, odkar ima črna metalurgija sproščene cene. Seveda ne smemo valiti vse krivde za naše težave na to, saj smo tudi sami dolžni prispevati svoj delež k stabilizaciji. Ta delež naj bo iskanje poti iz sedanjega položaja in čim boljše gospodarjenje v teh težkih pogojih, ki jih moramo sprejeti kot dejstvo.
Kljub težavnemu položaju je enota II v prvem polletju uspešno poslovala, saj je kot celota ustvarila 4,750.000 din dobička. V mesecu juliju in avgustu je bilo poslovanje nekoliko slabše, vendar še vedno brez izgube.
Pri poslovanju v zadnjem četrtletju bomo morali še bolj budno spremljati vsa
gospodarska gibanja ter se hitro in učinkovito prilagajati nastalim situacijam. Že sedaj moramo začeti izvajati ukrepe, da nas ne bo prizadel zakon o stečaju podjetja, ki je 90 dni nelikvidno. Sankcije do nesolidnih kupcev smo že začeli izvajati. Ustavili smo jim dobavo. Tako stoji v raznih fazah obdelave 640 ton materiala. Proizvodnja ob takih pogojih ne more potekati normalno, zato je potrebno toliko bolj poudariti odgovornost vseh sodelavcev, da v teh nenormalnih pogojih izpolnjujejo svoje naloge čim bolj vestno in v skladu z dogovori.
Glede na gibanja v gospodarstvu in nove zakonske predpise v zvezi s stabilizacijo je bil tudi sestavljen osnutek plana za leto 1973.
V razpravi o sistematizaciji delovnih mest je bilo splošno mnenje, da je razprava zajela preozek krog sodelavcev. Material za delovne skupine ni bil pripravljen, zato tudi razprava v tem najširšem in s proizvodnjo najbolj neposredno povezanem krogu ni stekla.
Sistematizacija bi morala zajeziti širjenje raznih služb, tako da se razmerje umski delavec — neposredni proizvajalec ne bi slabšalo na račun slednjega. Na drugi' strani pa se postavlja vprašanje upravičenosti raznih služb in njihovo finansiranje.
Sklepi
1. Sprejme se začrtani plan proizvodnje za leto 1973.
2. Za izboljšanje poslovanja v danih pogojih je treba izboljšati delovno in tehnološko disciplino.
Iz dela kolegijskih
Poslovni odbor
je na sejah razpravljal o materialu in predlogih, ki so bili nato posredovani v odločanje delavskemu svetu tovarne. Prvotno je bilo predvideno, naj bi delavski svet na zasedanju v začetku oktobra obravnaval tudi predlog pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ali mikro organizacijo tovarne. Razprava o predlogu pri organih upravljanja v enotah pa je opozorila na nekatere probleme, ki jih je po mnenju odbora potrebno uskladiti še pred razpravo na delavskem svetu. Odbor je tudi menil, da se je v zvezi s številom delovnih mest po novi mikro organizaciji dogovoriti za enotne kriterije odnosa števila administrativnih delovnih mest do števila delovnih mest in zaposlenih v neposredni proizvodnji, dogovoriti pa tudi za odnos števila delovodij do števila neposredno zaposlenih v posameznih obratih. Ker izvajanje mikro organizacije pri rednem poslovanju v tovarni povzroča že določene probleme, je odbor sklenil, da je celotno delo pri uskladitvi predloga pripravljati in urejati tako, da bo lahko predlog posredovan delavskemu svetu na zasedanju, ki bo še v drugi polovici meseca oktobra oziroma tako, da bo pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest vključno z mikro organizacijo stopil v veljavo in se začel izvajati 1. novembra letos. Za uskladitev predloga o kriterijih, ki so bili v razpravi izoblikovani, je poslovni odbor razen sektorja za gospodarjenje zadolžil tudi direktorje enot in direktorje drugih sektorjev.
Pri razpravah o poslovanju in poslovnih rezultatih tovarne je bilo ugotovljeno, da se, kar zadeva poslovanje, tako na domačem kakor tujem trgu še vedno ne obnašamo tako, kot bi bilo potrebno. Vse prepogosto še vedno kasnimo z dobavnimi roki, nastopa še vedno vprašanje kvalitete, posledica česar so razne reklamacije in podobno. Ob taki ugotovitvi je bilo zaključeno, da bo moral poslovni odbor
Vse službe naj efektivno opravljajo svoje naloge, tako da bodo neposredni proizvajalci pri svojem delu uspešnejši. Fiksne cene in cene metalurških proizvodov nas usmerjajo v to, da moramo delati to, kar se nam izplača. Načelo je, da moramo naše delo oplemenititi, stremeti za izdelki, ki imajo malo vložka in več opravljenega dela.
3. Politika do kupcev — naročnikov mora biti selekcijska. Novi predpisi bodo zmanjševali naš dohodek, če naročnik ne bo plačeval naročila. Ta politika odnosa do plačnikov postaja že vsakdanja. V nekaterih primerih že ustavljamo delo pri kosih oz. damo izdelke na zalogo. Na ta način skušamo prisiliti naročnika, da izdelke plača, posebno tiste, ki so v velikem zaostanku s plačilom.
Pri tem ugotavljamo tudi lastne napake, ki se kažejo v tem, da dobrim plačnikom ne dobavljamo v roku. Takšnih napak v bodoče ne sme biti.
4. Predlog o sistematizaciji delovnih mest naj službe za gospodarstvo v železarni pregledajo oz. uskladijo predvsem, da se nekatera delovna mesta ne bodo duplira-la, npr. pri enoti oz. OTK, število delovnih mest umskih delavcev uskladiti v odnosu do neposrednih proizvajalcev za celo podjetje. Prečiščen predlog je treba posredovati delovnim skupinam, da bi lahko bile pripombe izvirne.
5. Soglasno je sprejet predlog, da eno izmed sobot v oktobru delamo za poplav-ljence v Pomurju.
izvršilnih organov
verjetno več kot doslej obravnavati prav našteta vprašanja, in če bo potrebno, klicati na zagovor in odgovornost za to odgovorne delavce.
Odbor je na sejah razpravljal tudi o neka-: terih drugih zadevah, ki spadajo v njegovo pristojnost. S tega področja je sprejel nasled-je sklepe:
Upoštevajoč mnenje in podatke kadrovskega oddelka je v smislu 11. odstavka člena 40 pravilnika o delitvi OD kot za to pristojen organ odobril prehod iz strokovne skupine visoko strokovnim delavcem na ocenjena delovna mesta, in to dipl. inž. Antonu Pratnekar-ju, dipl. inž. Romanu Habru, dipl. inž. Mateju Smrtniku, dipl. inž Alojzu Knezu, in dipl-inž. Jožetu Zlotu.
Odbor je ugotovil, da imajo vsi našteti že več delovne dobe, kot je to potrebno za prehod iz strokovne skupine na ocenjeno delovno mesto in da so vsi izdelali in predložili strokovne elaborate, ki jih je komisija za potrjevanje elaboratov potrdila in ocenila za uspešne.
Odbor se je strinjal s predlogom za imenovanje komisije za popis in ugotovitev neku-rantnih zalog materiala razreda 3 z dopolnitvijo, da je treba v komisijo imenovati tudi odgovornega delavca iz strojno gradbene službe.
Odbor je tudi potrdil ugotovljeni rezultat kontinuiranega popisa zalog materiala razreda 3, ki je bil opravljen v tretjem turnusu letošnjega leta ter odobril knjiženje viškov v znesku 65.856,66 din v dobro drugim dohodkom in knjiženje manjkov v višini 2.092,02 din v breme izrednih stroškov.
Na predlog sektorjev ali enot so bila odobrena službena potovanja v inozemstvo, in to:
— Stanku Rihterju 6-dnevno potovanje v Avstrijo, kjer se bo udeležil tečaja s področja mazilne tehnike v jeklarski industriji;
— inž. Francu Černetu 21-dnevno strokovno specializacijo v Avstriji s področja varovalnih atmosfer, kemijsko termične obdelave in drugih postopkov termične obdelave v plinih;
— Maksu Habru 7-dnevno potovanje v Švico, kjer naj bi se usposobil za delo na profil-nem brusilnem stroju, ki ga bomo nabavili za potrebe naše tovarne;
— Antonu Potočniku 4-dnevno potovanje v Romunijo, kjer bo s predstavnikom Metalke sodeloval pri razgovorih in zaključevanju pogodb za izvoz naših industrijskih nožev naslednje leto v to državo;
Odbor je tudi odobril, da se Silvo Turk in Jakob Babin na stroške tovarne lahko udeležita strokovne ekskurzije, ki jo društvo livarjev Slovenije organizira v Zahodno Nemčijo.
Potrjen je bil predlog vodstva TKR in inž. Mirku Pikalu z veljavnostjo od 1. oktobra 1972 dalje odobren deljen delovni čas.
Upoštevajoč način in potrebe dela v oddelku za varstvo pri delu je bil referentoma tega oddelka Ivanu Dretniku in Stanku Bric-manu z veljavnostjo od 1. oktobra 1972 dalje odrejen deljen delovni čas.
Končno je bil odbor seznanjen, da nastopajo pri prikazovanju raznih podatkov, med temi tudi o poprečnih doseženih OD, razlike med podatki, ki se navajajo v uradnih aktih združenega podjetja in službo družbenega knjigovodstva. Zadolžena je bila strokovna služba za področje osebnih dohodkov, da zadevo razišče in o ugotovitvah ter vzrokih seznani poslovni odbor.
Odbor za splošne zadeve
je bil seznanjen z učnimi uspehi naših štipendistov na posameznih fakultetah. Po podatkih, ki so bili na razpolago, ki pa sicer še niso dokončni, saj rok za polaganje izpitov in izpolnitve študijskih pogojev še ni potekel, so predvsem slabi rezultati večine naših štipendistov na metalurški in ekonomski fakulteti ter višji ekonomski komercialni šoli v Mariboru. Učni uspehi štipendistov na drugih, fakultetah so po ugotovljenih podatkih in mnenju kadrovskega oddelka zadovoljivi. Res pa
SINDIKAT V PRIPRAVAH NA LETNO KONFERENCO
Tovarniški odbor sindikata in njegovo predsedstvo sta na preteklih sejah v avgustu in septembru obravnavala vrsto zelo aktualnih problemov, od katerih nekateri segajo v temelje strukture te naše najbolj množične organizacije v podjetju. Zato bo precejšen del priprav za letno konferenco, ki bo predvidoma v decembru, odmerjen učinkoviti reorganizaciji.
Težko je danes brez podrobnih razčlemb ugotoviti, kateri problemi, ki se pojavljajo (in ponavljajo) na dnevnih redih sej, izvirajo predvsem iz sedanje oblike organiziranosti, kateri pa so globlji. Vsekakor se sindikalna organizacija dnevno sooča s problematiko, ki sega od družbeno političnega dela prek sodelovanja pri samoupravljanju (s tem pa tudi dela in poslovanja v podjetju) do skrbi za socialno stanje svojih članov, kulture in rekreacije.
Ni čudno, da se ob tako širokem razponu dela začuti zdaj pomanjkanje denarja, zdaj ustreznih kadrov — sindikalnih funkcionarjev, pa spet premalo usklajeno sodelovanje z ZK v tovarni, da ne omenjamo nekaterih nelepih natolcevanj, ki so jim funkcionarji sinikata žal tudi izpostavljeni, in delno zares premalo razvitih načinov informiranja pri nas, delno pa ne — uporabljanja tistih informacij, ki so vsakomur na razpolago.
V naslednji številki Informativnega fu-žinarja bomo objavili daljši članek o vsej tej problematiki in dejavnosti našega sindikata.	n.	r.
je tudi, da študijski pogoji, kar zadeva število izpitov za prehod iz posameznega letnika, na vseh fakultetah niso enaki. Odbor je zato naročil kadrovskemu oddelku, da mora sklicati sestanek z vsemi našimi štipendisti in jih z našo oceno, kritičnimi pripombami in stališči seznaniti. Po mnenju odbora pa bi bilo prav, da se za fakultete, kjer ni izrecnih študijskih pogojev za vpis v posamezni letnik, pogoji in kriteriji pripravijo interno v sami tovarni. Ti naj bi bili tudi podlaga pri upravičenosti prejemanja štipendije. Odbor je ob tem razpravljal tudi o kvalifikacijski strukturi zaposlenih in postavitvi delavcev na delovna mesta. Z namenom, da bi se, vsaj kar zadeva administrativna in tehnično administrativna delovna mesta, zboljševala kadrovska struktura, je bilo zaključeno, da mora kadrovski oddelek skrbeti za to, da prosta delovna mesta zasedajo oziroma se nanje razporejajo delavci, ki izpolnjujejo zahtevano stopnjo strokovne in šolske izobrazbe.
Iz drugih zadev, ki so bile predmet obravnave, je odbor sprejel naslednje zaključke in sklepe:
Na podlagi razpisa prostega delovnega mesta obratovodje vzmetarne je odbor v smislu čl. 135 statuta kot za to pristojen organ potrdil predlog komisije za kadre in delovna razmerja in na to delovno mesto z veljavnostjo od 1. oktobra 1972 dalje imenoval Danijela Praprotnika.
V našem pravilniku o delitvi OD imamo določilo, da so aktivni udeleženci NOB in interniranci, če so bili v NOB ali internaciji najmanj eno leto, upravičeni do poprečnih OD tovarne, če so njihovi OD glede na delovno mesto in delo, ki ga opravljajo v tovarni, nižji. Nekaj zaposlenih to ugodnost uživa vse od sprejetja pravilnika, nekateri pa so iz določenih objektivnih vzrokov do sedaj izostali. Ker navedenih ugodnosti do zdaj niso izkoristili ne povsem po lastni krivdi in z namenom, da se to delno popravi, je odbor sklenil, da se vsem prizadetim izplača pripadajoča razlika
Prvo satelitsko postajo v Jugoslaviji gradita japonsko podjetje NIPPON ELECTRIC COMPANY in sarajevski Energoin-vest. Ta postaja bo podvojila možnosti telefonskih zvez v Jugoslaviji in omogočila zveze z vsem svetom po 144 kanalih za telefon, telegraf in televizijo.
Na Cetinju gradijo tovarno ognjeodpor-nega materiala — belega bolazita, s kapaciteto 20.000 t letno.
»Princev« 1000 in 1200 ne bodo več proizvajali — so sporočili iz tovarne UNIS v Sarajevu. Rezervne dele bodo delali še 4 leta.
Vatrostalna iz Zenice je v Essnu — ZRN, zgradila eno največjih koksnih baterij s kapaciteto 750.000 1 koksa letno. Vgradili so 20.500 t ognjeodpornih opek in 300 t železnih konstrukcij.
Naše gore list inž. M. Vučelič je postal direktor znanstvenega raziskovanja za ladjo »APOLLO« pri vesoljskem oddelku firme »North American Rockwell Corps«, Downy, California.
Proizvodnja jekla stalno raste! Spodnja diagrama to nazorno kažeta. Izreden vzpon je naredila Japonska (glej stran 13).
Nelikvidnost. Podatki o nelikvidnosti jugoslovanskega gospodarstva so vse bolj zaskrbljujoči. Razen velikih izgub nekaterih grupacij in posameznih podjetij so se temu pridružile še družbenopolitične skupnosti z nadaljnjim trošenjem sredstev brez pokritja.
vse od 1. januarja 1971 dalje in da se jim ta razlika, če tudi letos nastopa, redno obračunava in izplačuje. Naročeno pa je bilo kadrovskemu oddelku, da mora na podlagi delovnih knjižic napraviti kontrolo in ugotoviti število zaposlenih, ki so do ugodnosti iz pravilnika o delitvi OD upravičeni.
Odbor je tudi odobril kritje stroškov za zaposlene, ki so se udeležili letnih športnih iger slovenskih železarjev, ki so bile 16. septembra letos na Jesenicah v organizaciji železarne Jesenice.
Čeprav je naša tovarna v obliki materiala in storitev že prispevala precejšnji del sredstev za zgraditev mladinskega doma v Reki-Tolstem vrhu, je odbor z namenom, da bi bil dom končno dograjen in da bi lahko služil svojemu namenu, izjemoma odobril, da tovarna prispeva še potrebni elektro inštalacijski ■ material za napeljavo elektrike v prostore doma.
Odbor je bil tudi seznanjen s stanovanjsko problematiko določenega števila visoko strokovnih delavcev tovarne. Ob upoštevanju, da moramo letos izprazniti stanovanjsko hišo Pod gradom ter nekatera stanovanja, ki so neposredno vezana na tovarniške objekte, kljub temu, da bo letos zgrajeno določeno število stanovanj na Javorniku, zagotovila za dodelitev ni mogoče izstaviti. Odbor se sicer zaveda, da bo nakazani problem v tovarni potrebno reševati, menil pa je, da je pogoje in kriterije za dodelitev in zagotovitev stanovanj tej skupini zaposlenih potrebno določiti v našem novem pravilniku o delitvi stanovanj.
Odbor je razpravljal še o predlogih in stališčih v zvezi z jubilanti dela, obravnaval in odločal pa tudi o nekaterih prošnjah, s katerimi so se posamezniki obrnili na njegov naslov. Določene zadeve so bile v mnenje in pripravo predlogov posredovane ustreznim strokovnim službam tovarne, medtem ko so bili o drugih vlogah in načinu njihove rešitve posamezniki pismeno osebno obveščeni.
- et
Vzroki in posledice nelikvidnosti so zelo zapleteni in bo v tej jeseni o tem mnogo razprav v vseh forumih, piše »Privredni vjestnik.«
Preveč ali premalo morskih luk. Imamo preveč slabih in nezadostno mehaniziranih luk na naši obali — piše »Privredni vjestnik.«
Dr. inž. Miodrag Čeperkovič je kritiziral, da sedaj v Jugoslaviji gradimo kar šest tovarn aluminija, ki bodo povzročile hiperprodukcijo. To je opozorilo, kako previden je treba biti pri planiranju novih kapacitet.
Branko Pešič, beograjski župan, je povedal, da bo treba surčinsko letališče razširiti in modernizirati, ker je postalo premajhno.
DUNLOP tudi v Jugoslaviji. V »Suvi Reci« na Kosovu razširjajo tovarno avtomobilskih gum ob finančnem sodelovanju znane firme Dunlop.
Polovice svoje proizvodnje je dala v izvoz tovarna azbestnih vlaken v Prokuplju in ustvarila ugodno poslovanje v svoji tovarni.
Tunel od Skadra do morja bodo zgradili za vodovod. Stroški bodo znašali 2 milijardi S din.
Anton Giscard D’Esteinge, francoski minister za finace, predvideva, da bo z letom 1976 pričel funkcionirati nov svetovni denarni sistem, s katerim bi se končalo ob-
DOMA IN NA TUJEM
STROKOVNA POSVETOVANJA IN RAZISKAVE
DIREKTNA REDUKCIJA RUD ZA PRIDOBIVANJE ŽELEZA
Danes pridobivamo 98 odst. jekla z indirektnim postopkom. Železovo rudo pretalimo v plavžu, kjer dobimo kot produkt surovo železo ali imenovano tudi grodelj. Ta služi kot osnovna surovina za nadaljnjo predelavo v jeklo. Za obratova-je potrebuje plavž dragoceni koks in veliko pomožnih obratov, kar proizvodnjo surovega železa močno podraži. Postopki predelave grodlja v jeklo so indirektni postopki. Težnja metalurgov je, da bi se izognili pridobivanju grodlja in iz rude direktno izreducirali železo, ki bi služilo kot čisti vložek za nadaljnjo predelavo v jeklo.
Direktno izreducirano železo ima obliko drobnih kroglic, ki so nekoliko porozne, in jih imenujemo železova goba ali tudi metalizirani peleti. Staro železo kot osnovni vložek za pretaljevanje v elektro obločni peči lahko z dodatki metaliziranih
dobje vloge dolarja. Rekel je: »Centralne banke naj bi akumulirale samo zlato in ,specialne pravice plasiranja1, pri čemer bi se nacionalne valute le bilancirale. Mednarodna plačila bi potekala s prodajo instrumentov rezerv, in ne z akumulacijo nezaželenih dolarjev, kot se dela to sedaj.«
Na letošnjem zagrebškem velesejmu je razstavljalo 6300 razstavljalcev iz 59 držav.
V poldrugem desetletju so v TAM proizvedli 75.000 avtomobilov. Letos nameravajo izdelati še 8100 avtomobilov.
Službeni jeziki evropske gospodarske skupnosti — EGS — so: nemški, angleški, francoski, italijanski in holandski.
»Dresdener Bank« iz Diisseldorfa bo prva zahodna banka, ki bo v Moskvi odprla svoje predstavništvo. S to banko posluje tudi naša železarna.
90 milijonov turistov je v letošnjem letu potovalo po vsem svetu.
Diplomatskih odnosov ne, gospodarski pa. SSSR in Španija sta sklenili sporazum o gospodarski menjavi blaga. Razen tega bo Aeroflot vzpostavil zračno linijo Moskva—Madrid—Havana.
Dolgoprogaši. V zadnjem letu je bilo na beograjski univerzi 12 odst. takih študentov, ki so rabili 10 in več let do diplome. Le 11,7 odst. je bilo takih, ki so študij dokončali v rednem roku.
Davek nesreč pri delu. Pod pokroviteljstvom zveze sindikatov Jugoslavije je bil v Beogradu od 4.—8. septembra letos kolokvij o zaščiti pri delu. Slabo organizacijo zaščite pri delu je kritiziral Mustafa Pja-kič z besedami: »Naša družba postavlja človeka kot največjo vrednost — delamo pa v faraonskih pogojih.« Tak odnos je z nesrečami v obdobju 1969/71 povzročil 120 milijard S din škode.
Okna in vrata v novi smederevski železarni se odpirajo daljinsko s pritiskom na gumb. Pnevmatične naprave je izdelalo podjetje »Prva petoletka«.
F. B.
peletov oplemenitimo in dobimo čistejše jeklo, kar pa je izrednega pomena tudi za našo železarno.
Danes je v svetu že okoli 300 vrst postopkov direktne redukcije rud. Postopki se hitro razvijajo naprej in vzporedno se gradijo obrati za predelavo metaliziranih peletov. Kakšni so razni postopki in kako poteka razvoj v svetu, smo slišali na predavanju dr. Marinčka, profesorja ziiriške univerze. Predavanje je bilo na Ravnah dne 11. sept. 1972. Udeležili so se ga: generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn tov. Gregor Klančnik, direktorji vseh treh železarn, strokovnjaki naših železarn kakor tudi strokovnjaki in gospodarstveniki drugih republik.
Po načinu redukcije delimo postopke v dve skupini:
1. Postopki redukcije z ogljikom: SL/RN (Krupp postopek),
2. postopki redukcije s plini H2 in CO (Midrex, Purofer, Wiberg, Hyl postopek).
ŽENSKE SO OBISKALE DOLENJSKO
Čas izletov je, jesenske naravne barve privabljajo v svoje okrilje vedno več obiskovalcev in kar tradicija je že postala, da se od dopustov ob morju ali kje drugje ne da kar tako naenkrat posloviti v pričakovanju dolge, puste zime. Treba je še svežega zraka in prostosti zaužiti, da se lažje prezimi. Zato so se ženske, zaposlene v železarni, odtrgale od vsakodnevnega dela in skrbi za dom, izkoristile so svoj dan dopusta, katerega so privoščile le sebi in se podale na pot po lepi Dolenjski, kamor nas le malokdaj zanese pot, saj ceste, ki peljejo tja do Kostanjevice, niso nič kaj zavidanja vredne. Na ta dan se je po dolgih, pustih deževnih dneh zjasnilo nebo in zjasnili so se tudi obrazi žena, in vreme je pripomoglo, da je bila pot še lepša.
Ogledale smo si v Kostanjevici umetno leseno naselje v prelepem ambientu starega grajskega obzidja, ki ga spomeniško varstvo pridno obnavlja in odpravlja posledice II. svetovne vojne, ki je zapustila na gradu, kakršnega srečamo le redko, veliko škodo. Nekatere od udeleženk, ki jim je to čas dopuščal, so si izven programa ogledale tudi kostanjeviško jamo, ki je še precej neznana celo turističnim delavcem, kljub temu da vsebuje lepote podzemnega sveta.
Iz Kostanjevice je peljala pot proti Otočcu v biser Dolenjske, kjer nas je čakalo skupno kosilo ter ogled gradu in otoka na Krki. Tu se je narava poigrala in ustvarila lepote, kakršnih človeški razum in roka ne zmoreta. Dalje nas je vodila pot v prestolnico Dolenjske, v Novo mesto. Ogled mesta in muzeja, pa je že bil čas za odhod. Dan se je nagibal v noč in treba je bilo najti pot nazaj domov. Lepih vtisov in dobre volje ni manjkalo. Še skupna večerja na drugi polovici poti proti domu v Celju in za tem slovo ter nazaj v vsakodnevne skrbi med družine in sodelavce z občutki sprostitve, katerih si vedno želimo.	F.	K.
V novi topilnici
Izhodna ruda naj bo čim bolj čista. Redukcija poteka v rotacijskih pečeh, kot npr. pri Kruppovem postopku, ali pa v jaškastih pečeh, kot pri postopkih s plini.
Rotacijska peč je dolga prek 100 m in ima premer 6 m. Zmes sestoji iz rude in antracita. Potrebuje se 3,5.10° kkal/t peletov. Zmes se ogreje, reducira po enačbi FesOa + 3C = 2Fe + 3 CO in na koncu peči dobimo gobo, ki se spodaj pri peči ohladi.
Od plinastih postopkov je najbolj zanimiv postopek Midrex, ki ima po mnenju dr. Marinčka najboljšo bodočnost. Naprava ima dva dela: £n del predstavlja redukcijsko peč, drugi del pa proizvaja iz metana redukcijski plin CO + Ha. Šahtna redukcijska peč je visoka 32 m. Od zgoraj pride ruda, se ogreje na 800° C in potuje skozi peč v plinasti redukcijski atmosferi. Postopek potrebuje 3,5.10° kkal/t gobe iz zemeljskega plina. Dnevna produkcija je 1000 ton železove gobe. Naprava je postavljena v Hamburgu in v Ameriki.
Kot produkt redukcije železovih rud se torej dobijo metalni peleti, ki sestoje iz:
1. kovinskega železa,
2. železovega oksida in
3. žlindre.
Važna je množina kisika, ki se reducira iz rude, tj. stopnja redukcije. Ta naj bo čim višja. Zelo dobro izreducirana ruda ima stopnjo redukcije 0,95, slabše izreducirana 0,85. Običajno je pri dobrih rudah 1,5 odst. jalovine in gre do 5 odst. Vse, kar je čez 5 odst., dela v jeklarni težave.
Predelava železove gobe v obločni peči
Vzemimo primer integralne jeklarne v Hamburgu, ki ima postopek Midrex. Skupno je zaposlenih 800 ljudi. Naredi se 1000 ton peletov na dan oz. 300.000 do 400.000 ton jekla na leto. Železarna ima dve 90-tonski UHP peči.
Peč najprej raztali Vs vložka iz starega železa. Pelete dovajajo s transportnim trakom na vrh peči. V peč se dodajajo med polno obremenitvijo, tako da se peč ne izklaplja. Količina žlindre je večja kot pri navadnem procesu, zato gredo elektrode v žlindro in obloka ne vidimo. Žlindra se mora med procesom odstraniti. Od-
NEKAJ RAVNATELJSKIH TEORIJ
Vodenje sodobnih gospodarskih organizacij je zares zapleteno opravilo, zato se direktorji poslužujejo za velike ali dolgoročne odločitve zelo različnih prijemov. Iz treh zadnjih številk revije International Management so se povzeli vsebinski zapisi o treh novih knjigah, ki obravnavajo nekaj bistvenih problemov vodenja organizacij. Kot samoupravljavci bomo morda iz vsebine in kritike vsebine teh knjig našli tudi za nas kaj uporabnega. Seveda pa ni nujno, da je vse v teh knjigah resnično in uporabno.
Kako krepiti voljo do dela
Eden od ravnateljev korporacije Sony je uspešno uvedel obogatitev delovnih odnosov, skupinsko odgovornost in prilagodljivost v vojaško sceno japonske industrije. Svoj prispevek k delovnim odnosom je opisal v knjigi Creative Management. Ta ravnatelj Kobayashi je prišel za ravnatelja ravno med stavko zaposlenih, ki so po Večini »najstnice«. V nekaj letih je naredil iz teh nešolanih deklet in gospodinj planerje ter ljudi, ki odločajo. Produktivnost je narastla, zaposlilo se je petkrat Več ljudi kot pred petimi leti. Ravnatelj ve, da lahko zaupa ljudem takšnim, kot so v resnici, ne pa samo njihovemu obnašanju. S številnimi primeri je prikazal, kako zaposleni na koristen in prijeten način sodelujejo z vodstvom, ki jasno kaže, da jim je voljno popolnoma zaupati.
Velik uspeh so dosegli s tem, da so odpravili blagajne, ki so bile v buffetih znotraj podjetja, s tem da so odpravili ure za pisanje delavnikov, da so preuredili samske domove.
Zaposlene lahko prestavijo v kakršenkoli obrat, kjer so trenutno najbolj po-
fosforenje je ugodno zaradi velike količine žlindre in dosti kisika.
Danes v Hamburgu že izdelajo Vs legi-ranih jekel. Izdelati pa nameravajo 2/.i le-giranih in ostalo betonsko železo. Gredice imajo odlično raztežnost, ker je ruda čista. Uporabljajo pelete iz švedskih rud. Danes jih stane tona železove gobe 180 DM. Z nekaterimi enostavnimi posegi bi se dala proizvodnja poceniti še za 10 DM. Cena gobe zavisi največ od cene rude. Ta predstavlja 2/s vrednosti in Va je predelava.
V diskusiji je dr. Marinček odgovarjal na mnoga ekonomska in tehnološka vprašanja pridobivanja metaliziranih pelet. Skrbno bomo morali zasledovati razvoj tehnoloških postopkov v svetu, da bi pozneje glede na naše možnosti zgradili napravo za direktno redukcijo rud. Morda kje ob morju?
»Zavedati se moramo, da je železova goba dražja od starega železa«, je dejal tov. Gregor Klančnik, »vendar smo proizvajalci kvalitetnih in plemenitih jekel, zato je za nas odločilna kvaliteta jekel. Če se doseže bolj kvalitetno plemenito jeklo in poleg tega znatno višji odstotek izplena (ker je pri tem manj slabega produkta), potem je treba videti koristi v multiplikativni ekonomičnosti.«
Vladimir Macur, dipl. inž.
trebni, vendar pri tem ne izgubijo svojega statusa. Status in plača sta vezana na delovno dobo in zmožnost, ne pa na vrsto dela.
Cele skupine psihologov in sociologov intervjuvajo ter poslušajo predloge in pritožbe zaposlenih. Pripravljajo redne preglede mnenj v podjetju. Produkcijski plani ne gredo v obrate kot naloge, temveč kot obvestila, na podlagi katerih delavci vsake ravni na sestankih postavijo svoje produkcijske plane. S tem se dosega, da je produkcija iz meseca v mesec večja, kajti delavci sami ne želijo postavljati stalno enakih planov, manj zaslužiti kot poprej pa tudi ne želijo. Veseli so, da so udeleženi pri planiranju, ki pa jih zanima le tedaj, če lahko stalno napredujejo s produkcijo. Produkcijski plani, določeni na tak način, so povezani z veliko odločnostjo sodelavcev in se tudi uresničujejo, kar je ravnateljem, ki niso navajeni takšnih sistemov upravljanja, neverjetno.
Ravnatelj priznava, da se njegovega ustvarjalnega vodenja ne poslužuje drugih pet ravnateljev firme Sony v svojih devetih podjetjih, in tudi to, da njegov sistem v desetih letih od začetka vpeljevanja še ni dopustil možnosti dejanske ocene zvišanja produktivnosti. Program pa domnevno močno dviga moralo in voljo do dela.
Ta sistem medčloveških odnosov se ne more neposredno prenesti v druga podjetja, pač pa se lahko vpelje sistem, ki je podobno usmerjen.
V knjigi je premalo statističnih podatkov o dvigu produktivnosti, čeprav se govori o njej, ni pa tudi prikazano, kako se lahko avtorjeva načela uporabijo v dejanskem delovnem okolju. Predvsem ni zadosti razloženo, kako se lahko dela kljub temu, da ravnatelj ne zaupa v časovne in kvalitetne standarde.
Knjiga žanje velik uspeh v nerazvitih deželah, to je v Južni Ameriki in Aziji, manj pa je brana v ZDA.
Kako razviti ustvarjalne nagibe vodstev
Poseben pristop k ustvarjalnemu vodenju podjetij spoznamo iz knjige »Stransko
mišljenje ravnateljstva« (Lateral Thinking for Management), ki jo je spisal univerzitetni delavec, psiholog in fiziolog E. de Bo-no. Mladi profesor je v svoji knjigi velik pedant ter prepričuje, da je sodobno upravljanje, ravnateljstvo, prepogosto ujeto v trdne vzorce mišljenja. Izvršilni organi so postali sužnji logike, ki jo imenuje »vertikalno mišljenje«.
Vertikalno mišljenje je sprejemljivo kot glavno orodje izvršilnega organa, ko obrav-
POVEČANJE NADOMESTILA
OSEBNEGA DOHODKA BOLNIKOM, KI SO 6 MESECEV ALI VEČ V BOLNIŠKEM STALEŽU
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev je dne 15. septembra 1972 sprejela sklep o povečanju nadomestila osebnega dohodka zavarovancev, ki so začasno zadržani z dela za poln delovni čas nad 6 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka se poviša za odstotek povišanja osebnega dohodka v zavarovančevi delovni organizaciji v primerjavi z letom 1971 in prvim polletjem 1972, če je znašalo povišanje 5 odst. ali več.
Povišanje bo opravljeno po uradni dolžnosti in bo v Železarni Ravne obračunana pri nadomestilih osebnega dohodka za mesec september 1972 tudi eventualna razlika za nazaj od 1. julija 1972 dalje.
Nadalje je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem sprejela tudi sklep o povišanju pogrebnine, ker stroški pogrebov rastejo iz dneva v dan. Pogrebnina se določi v pavšalnem znesku in znaša glede na starost umrle zavarovane osebe:
— za zavarovane osebe
stare nad 15 let	1.000	din,
— za zavarovane osebe
stare od 7 do 15	let	650	din,
— za zavarovane osebe
stare od 1 do 7 let	’	510	din,
— za zavarovane osebe
stare do 1 leta	470	din.
Po navedenem sklepu se bodo pogrebnine izplačevale za zahtevke, vložene od
1.	oktobra 1972 dalje.	F. K.
JEKLO
DELE 2 V SVETOVNI PROIZVODNJI
SKUPAJ 506.5 mil t
JAPONSKA
nava vsakdanje operativne probleme. Toda veliko novih idej, ki bi dale novo življenjskost podjetjem, se spregleda, ker premalo ljudi pozna mehaniko ustvarjalnosti, ali ji ne posveča zadosti časa za izvajanje.
Ustvarjalnost so obdali z veliko preveč skrivnostmi. To je pravzaprav tehnika in se lahko goji kot toliko drugačnih tehnik. Nihče nima monopola nad ustvarjalnostjo, ne reklamni strokovnjaki ne dolgoročni planerji ne specialisti za razvoj in raziskave. Najbrž pa je še posebej nerodno, če tovrstni strokovnjaki niso zmožni ustvarjalnega mišljenja. Tudi ravnatelj naj razvije zmožnost ustvarjalnosti, celo če nima velikokrat možnosti, da bi jo uporabljal.
Trdno prepričanje v splošno pravico do ustvarjalnosti je privedlo avtorja k načelom stranskega razmišljanja. Loči enostavno mehaniko ustvarjalnega postopka od tradicionalne mistike, ki obdaja ustvarjalnost. Stransko mišljenje je vse o begu z utrjenih mišljenjskih načinov gledanja na stvari in vse o ustvarjanju novih načinov. Seveda pa stransko mišljenje ni kar drugo ime za širok pojem ustvarjalnosti, temveč je to disciplina marketinga, kajti ustvarjalnost je lahko vse, od slikarske umetnosti do skonstruiranja novega bici-kla. Avtor govori o tem, kaj je zmožnost spreminjanja pojmov. Stransko mišljenje je spretnost, ki se je lahko naučimo, jo razvijemo in vadimo pri osebah kakršnekoli sorte.
Stransko mišljenje je zavesten postopek izstopanja iz navadnih mej problemov, tako da se nanje gleda z novega kota. Ta postopek pa se lahko zdi marsikateremu ravnatelju nenavaden, tako da ga zbega: naključno iskanje besed, kupovanje igrač za otroke ali iskanje izrednih nenavadnih idej, to se imenuje po de Bonu »neposredno nemogoče«.
Avtor močno kritizira šolski sistem, ki odlično privzgoji strah pred napakami, obenem pa je tudi prepreka pred novimi idejami. Ves šolski sistem je staroverski, spodbude za tveganje je zato tudi na področju misli zelo malo. To je napačno — bati se je treba samo napak v dejanjih, ne pa v poljubnih računih samih.
Ni treba, da je odločitev v vsaki stopnji reševanja problema pravilna, da bi se ves problem pravilno rešil. Tako pa se pogosto v škodo marsikoga lahko zgodi. Če podjetje želi navezati ljudi nase in jim skuša preprečiti, da bi odšli, jim ali onemogoči odhod ali jim zelo olajša prihod ali oboje.
Človek že kar sočustvuje z de Bonom, ki si tako prizadeva prepričati starosvetnega ravnatelja, naj uporablja ta novi način miselnega postopka, posebej še, ko svetuje uporabo novo izumljene besede »PO«. Ta besedica naj bi bila predpona vsaki nenavadni ugotovitvi ter bi tako pokazala, da je ta ugotovitev, rešitev, samo vmesna stopnja, ki bo, upajmo, privedla do razumne rešitve. Besedica »PO« naj bi pomenila odlog za sodbo, dokler ne nastopi čas za uresničenje nečesa bolj sprejemljivega. Besedica je kristalizacija pojma stransko mišljenje. V priliki se, oklesteno, vse skupaj sliši tako, da je stransko mišljenje podobno avtomobilski prestavi za vzvratno vožnjo: če pridemo v temno in neprevozno ulico, moramo imeti možnost, da vozimo nazaj.
Cilji ravnatelja naj bodo natančno opredeljeni vsebinsko in količinsko
»The Management System for the Se-venties« je knjiga avtorja Johna Argenti-ja, ki poudarja dolgotrajnost sprememb v upravljanju organizacij. Spremeniti organizacijo pomeni v resnici ciljati v prihodnost, kar je podobno streljanju na tarčo v vetru. Managerjevo delo razdeli avtor v štiri stopnje: odločanje o tem, kaj storiti, o tem, kako to storiti, dajanje navodil, kontrola uspešnosti teh postopkov. Prikazanih je 15 glavnih družbenih, ekonomskih in tehnoloških smernic za naslednje desetletje. Opisano je, kako bo vse to vplivalo na štiri stopnje odločanja in na piramidno hierarhijo, ki obvlada te stopnje.
Izpopolnjene komunikacije so tesneje povezale oddaljene ljudi in pri odločanju se morajo upoštevati dodatni dejavniki. Višja izobrazbena stopnja zaposlenih pa pomeni, da bo manj ročnega dela in da bodo podrejeni manj voljni sprejeti nalogo, če ne bodo obveščeni, za kaj gre.
Leta 1980 bo manj managerjev, ki pa bodo odločali o večjih rečeh in bodo za odločitve porabili več časa, ker bodo upoštevali več možnosti, kot jih sedanji mana-gerji. Konec desetletja bo imel glavni izvršilni uslužbenec za seboj še direktorja za sistem uprave, ki bo nadzoroval delo glavnih vodilnih v interesu delničarjev.
Naveden je kontrolni seznam, iz katerega se vidi, koliko ustrezata osebje in uprava v sedanjosti zahtevam prihodnosti. Vprašanja se začno s tem, ali glavni izvršilni točno vedo, kakšne dobičke delničarji pričakujejo od delovne organizacije. Nato se vprašuje, ali so vsi direktorji, delavci in svetovalci organizacije zajeti v glavni or-
ganizacijski piramidi. Osredotočiti se je treba na izboljšanje pisarniškega poslovanja.
Prva stopnja v spremembi upravljanja bo večja kvantifikacija — glavni direktor bo težil za natančno takšnim dobičkom, ki bo zadovoljil delničarja. Nižji managerji bodo imeli natančno določene naloge in sredstva. Prejemali bodo manj navodil, toda njihovi šefi bodo tudi manj nezanesljivi in vsak manager bo vedel, kako in kako pogosto naj se ocenjuje ter sodi o njegovih zmožnostih.
Managerji se bodo posluževali razvitejših metod za iskanje rešitev problemov. Izbira med raznimi akcijskimi smermi bo vse težja in težja, kajti pritisk družbe na podjetje bo vse hujši. Upoštevati bo treba interese družbe, delničarjev, vlade in dobaviteljev.
Cilji bodo precizni in točno kvantifici-rani, kljub temu pa Argenti ni prepričan, da bo upravljanje enostavno in neposredno. Trdno veruje v široko uporabo manager-skih tehnik in v svetovalce-specialiste. Predvideva, da bo zaposlenih več zunanjih specialistov za projekte kot štabnih ljudi. Seveda bo s tem vse več konfliktov med rastočim številom specialistov, ki bodo iskali izpopolnitve ter med linijskimi managerji, ki bodo iskali hitre odgovore. Eo-lje je imeti zunanje svetovalce, kajti če imate svoj štab, mu boste zmerom imeli dati kakšno delo.
Ta sistem upravljanja se izogiba slepi uporabi matematičnih in managerskih tehnik. Ravna se po družbenih pogojih prihodnosti — kolikor se lahko zdaj predvidevajo.
U. C.
KULTURNA KRONIKA
Sestanki in načrti
Kulturniki načrtujejo svoje delo vsaj dvakrat na leto: prvič pred novim letom, kot je splošna navada, drugič pa ob začetku sezone, ki se začne jeseni. Tudi temeljna kulturna skupnost ravenske občine je na delovnem sestanku svojega predsedstva pregledala, kaj bo po panogah dejavnosti od letošnjega načrta še realizirano, pregledala pa je tudi, kje se lahko vključi v slovensko pomembne kulturne akcije prihodnjega leta.
Knjižničarji bodo ob svoji redni dejavnosti priredili seminar za strokovno izpopolnjevanje v študijski knjižnici, udeležili pa se bodo tudi posvetovanja v Velenju. Na Ravnah in v Mežici bodo priredili literarni večer, v Črni pa razstavo knjig.
Muzealci so pripravili seznam objektov, ki bi jih bilo treba zaščititi z uradnim odlokom skupščine občine. Ta seznam bo terjal še razpravo, saj vsaka uradna zaščita pomeni tudi prevzem odgovornosti za redno obnavljanje zaščitenega objekta in si tako ne moremo privoščiti zaščite vsega, kar je staro.
Gledališčniki predvidevajo izmenjavo gostovanj med slovenskimi železarskimi kraji. Če pa to ne bi bilo mogoče, bi priredili gostovanje poklicnega gledališča pri nas. Prav tako bo gostovalo v okviru praznovanj novega leta pri nas mladinsko
gledališče. Pripravljajo tudi tečaj za mlade igralce v občini in načrtujejo filmanje takih znamenitosti v naši dolini, ki bodo iz tega ali onega razloga morale kmalu izginiti (npr. Slivnikova bajta v Črni.)
Likovniki bodo pred dnevom republike priredili razstavo slikarske kolonije Ravne 72, v železarni bo oktobra razstava fotoamaterjev, pred novim letom pa morda še razstava izdelkov uporabne umetnosti, ki jo gojijo nekateri naši sodelavci.
Glasbeniki bodo priredili koncerte za mladino, radi pa bi začeli tudi s komornimi koncerti domačih vrhunskih glasbenikov. Želijo tudi čimprej nabaviti koncertni klavir, ki bi omogočil Ravnam še marsikatero kvalitetno glasbeno prireditev.
Prežihov muzej
Že vrsto let tečejo priprave in pogajanja za to, da bi naša občina dobila Prežihov muzej. Kar za kakšno brošuro se je z leti nabralo strokovnih mnenj, predlogov, nasprotnih mnenj in nasprotnih predlogov o tem, kaj bi obvarovali, kaj obnovili v starem slogu, ohranili in naposled odprli za javnost.
Rodil se je Prežih v Kotnikovi bajti, a ni imel lepega spomina na hišo, ki je po naključju pač postala rojstna. Danes tudi ni niti malo več podobna takratni bajti. S Prežihom vred so se ji odrekli ravenski
kulturniki. Se na Preškem vrhu so bili potem Prežihi najemniki in na Koglu, v Preski bajti so prišli končno na svoje. Tam naj bi v bližnji prihodnosti nastal Prežihov muzej.
Po takšnih stopnjah naj bi se zamisel uresničila:
— odkup bajte od sedanjega lastnika,
— sanacija bajte že v času, ko v njej še stanuje nekdanji lastnik,
— popolna obnova in oprema z originalnim pohištvom pa s Prežihovimi deli, ko se sedanji lastnik preseli v novo hišo,
— preusmeritev šolskih ekskurzij in drugih obiskovalcev s Preškega vrha k Preški bajti — muzeju ter primerno vodništvo in skrbništvo.
Vse to ne bo opravljeno ne hitro ne poceni. Republika je glede na Prežihov slovenski pomen že obljubila pomoč, odbor za postavitev Prežihovega muzeja pa upa, da bodo pomagala tudi domača podjetja.
n. r.
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
5137 Rajman J., Što treba da zna sekretar rukovodioca 1960.
5138 Pavlič M., Gjenero A., Oblikovanje poslovnih pisarna 1972.
5139 Novosel M., Odnosi medju ljudima u proizvodnji 1963.
5140 Kliment A., Gačeša S., Komercijalno dopisivanje 1965.
5141 Brankovič Z., Kancelarijsko poslovanje 1972.
5142 Rajman J., Rukovodilac i organizacija rada 1965.
5143 Brankovič Z., Korespondencija 1970.
5144 Taš R., Registratura arhiva i brzo rješavanje pošte u privredi 1964.
5145 Pneumatic Handbook.
5146 Hydraulic Handbook.
5147 Truell R., Ultrasonic Methods in Solid State Physics 1969.
5148 Mason P. Warren, Physical aconstics. Principles and Methods I — VI. 1970.
5149 Kubaschewski O., Gases and Metals
1970.
5150 Avoidance of Failures in fabrication and Service 1970.
3587/271 Osojnik A., J. Perman, Določevanje plinov v jeklu med procesom 1972.
3587/270 Koriščenje tekočega grodlja za izdelavo težjih bramskih kokil 1972.
3587/272 Koroušič B., V. Prešeren, Rafi-nacija kvalitetnih jekel s sintetičnimi žlindrami I. 1972.
5151 Zivčič M., Zavarivanje i srodni po-stupci 1971.
3152 Beroš Z., Ravnanje plinskim plame-nikom 1967.
3153 Zivčič M., Zavarivanje tehnološke podloge i unapredjenje 1972.
3154 Mrak L., Industrijska proizvodnja kisika in njegovih soproizvodov z napravami za razdelitev atmosferskega zraka 1971.
3155 Jevtovič V., Priručnik o transportu fluida 1971.
3156 Bordukalo B., Mali terminološki rječnik 1972.
3157 Osnovni elementi organizacje AOP 1972.
3158 Rankovič R., Uvod v avtomatsko obdelavo podatkov 1972.
5159 Kratkij serbsko horvatsko — russkij i russko — serbsko horvatskij poli-tehničeskij slovar 1971.
5160 Ault G. M., Zaropročnie materiali 1969.
5161 Vnutrennee trenie v metalličeskih materialah 1970.
5162 Issledovannie fiziko — himičeskih svojstv svedinnij redkih tugoplavkih elementov 1970.
5163 Termičeskaja obrabotka i voločenie stali s primeneniem TVČ 1971.
5164 Visokopročnaja neržavejuščaja pro-voloka 1971.
5165 Ivanovič S., Russko serbskohorvat-skij slovar 1966.
5166 Serbskohorvatsko — russkij politeh-ničeskij slovar 1967.
5167 Schenck H., Kinetik metallurgischer Vorgange bei der Stahlherstellung 1972.
5158 Stahleisen Worterbuch Deutsch — Spanisch, Spanisch — Deutsch 1966.
5169 Vila A., Planiranje proizvodnje i kontrola rokova 1972.
5170 Savinov O. A., Savremena konstrukcija temelja mašina i njihov proračun 1966.
5171 Hartog Den, Vibracije u mašinstvu 1972.
USPEHI OBVEZUJEJO
Ugibanj je konec. Odbojkarji Fužinarja bodo igrali v I. zvezni ligi. Start v tem najvišjem možnem jugoslovanskem tekmovalnem razredu bo 4. novembra letos.
Pri ŠD Fužinar, predvsem pa pri odbojkarskem klubu, so si končno res oddahnili, saj je nekaj časa kazalo tako, da odbojkarji ne bodo igrali niti v I. niti v II. zvezni ligi. V I. zato ne, ker je dvorana pri nas v DTK po naj-novejših veljavnih normah preozka (na vsaki strani igrišča od vzdolžnega roba do stene telovadnice bi morali imeti 3 m prostora, na Ravnah pa ga imamo 2,3 m). V II. pa iz razloga, ker so se člani te lige temu enostavno uprli (tisti, ki so se plasirali v to ligo, bi morali spet za razred nižje) in zagotavljali, da je dvorana na Ravnah povsem v redu. Izvršni odbor odbojkarske zveze Jugoslavije je končno odločil, da dvorana na Ravnah ustreza in da lahko odbojkarji Fužinarja igrajo v I. zvezni ligi.
Ni se še prav poleglo veselje zaradi te vesti med ravenskimi ljubitelji športa, že je športne Ravne prijetno presenetila druga novica, da so se v I. zvezno ligo uvrstile tudi namiznoteniške igralke ravenskega Fužinarja! Ta vest je prišla iz Novega Sada, kjer je bil 21., 22. in 23. septembra kvalifikacijski turnir za vstop v I. zvezno ligo. Razumljivo je, da je ta izjemni uspeh izkušene igralke Lesnikove-Krajgerjeve in mladih igralk Petračeve, Štru-čeve in Režonjeve naletel na vsestranske čestitke, katerim se pridružujemo tudi mi.
O naših odbojkarjih, pravzaprav o možnostih naših odbojkarjev v najvišjem možnem tekmovanju, smo v zadnji številki Informativnega fužinarja nekaj že napisali. Mogoče samo še toliko, da imajo sedaj (pišem 27. septembra) še večje težave, saj je predsednik kluba dal ostavko in so sedaj odbojkarji brez predsednika. To na eni strani dokazuje, da je v današnjem času prekleto težko biti dalj časa delovni funkcionar, na drugi strani pa taka situacija naravnost vpije po takojšnji rešitvi, saj odbojkarji prav v tem času nujno potrebujejo delovno avtoriteto za vodenje kluba.
Pri namiznoteniškem klubu so tudi dolgo in preudarno razmišljali o tem, ali naj igrajo v I. zvezni ligi ali ne. Tudi tu je namreč največji problem zaradi igralskega kadra; ne toliko zaradi kvalitete, kot zaradi drugih obveznosti. Lesnikova je mati in žena in dela na
5172 Konickij N. P., Elektrooborudovanie prokatnih cehov 1969.
5173 Rado T. George, Magnetism 1963.
5174 Nickel Metali der tausend Moglich-keiten 1965.
5175 Eigenschaften von Nickel 1971.
5176 Die Verarbeitung der austenitischen Chrom-Nickel-Stahle I — VI 1969.
5177 Austenitische Chrom-Nickel-Stahle Schvveissverfahren und Eigenschaften der Verbindungen 1971.
5178 Korrosionsbestandigkeit der austenitische Crom-Nickel-Stahle ge-geniiber Meervvasser 1967.
5179 Korrosionsbestandigkeit der austenitischen Chrom-Nickel-Stahle gegen-tiber Chemikalien 1967.
5180 Korrosionsbestandigkeit der austenitischen Chrom-Nickel-Stahle bei ho-hen Temperaturen 1965.
5181 Jesper H., Kaltzahe Stahle 1965.
5182 Ausscheidungshartbare nichtrosten-de Stahle 1967.
5183 Nickellegierte Vergiittungsstahle 1964.
5184 Die Warmebehandlung von Nickel 1964.
5185 Nickellegierte Einsatzstahle 1966.
5186 Nichtrostende Chrom-Nickel-Stahle
1971.
4 izmene, Petračeva gre študirat v Ljubljano, Štručeva in Režonjeva pa hodita v srednjo šolo (ŠC Ravne) in imata pouk samo popoldne. Pri klubu se zavedajo neugodnega položaja za redne, skupne treninge igralk, vendar so tudi ta problem skupaj z vodstvom ŠD Fužinar že omilili.
Pri odločitvi ali igrati v I. zvezni ligi ali ne, je predvsem pretehtalo mnenje, da se kvaliteta lahko dvigne samo v bolj ostrih spopadih in da kaže to težko priborjeno priložnost tudi izkoristiti.
Navsezadnje pa je to res. Če smo se pri nas, v naši dolini odločili, da bomo kvaliteto forsi-rali v petih panogah, ker smo za vse prerevni, potem je prav, da v teh petih panogah, med katerimi sta tudi odbojka in namizni tenis, gremo do naj višjih možnih meja, saj bi drugačna odločitev prav gotovo pomenila najprej stagnacijo, potem pa nazadovanje. Tega si pa najbrž nihče ne želi.
Ko smo se o vsem tem pogovarjali s predsednikom športnega društva Fužinar dipl. inž. Jožetom Borštnerjem, smo od njega med drugim izvedeli naslednje:
»Brez dvoma je velik športni uspeh imeti kar naenkrat dve ekipi v najvišjem zveznem tekmovanju, poleg tega pa imeti še posamezne plavalce in smučarje med državnimi reprezentanti. S tolikimi panogami do sedaj še nikoli nismo dosegli državnega vrha, in to pomeni za naše društvo res velik kvalitetni vzpon.
Razumljivo je, da ti uspehi, predvsem pa predvidena tekmovanja v I. zvezni ligi, pomenijo ogromne organizacijske napore v posameznih klubskih vodstvih, zahtevajo nujno boljše strokovno delo, profesionalizacijo strokovnega kadra in izredno požrtvovalnost funkcionarjev — amaterjev. Za tekmovalce je to veliko breme, saj bo treba med tekmovanjem profesionalno vaditi, in to praktično vsak dan, kar je seveda izredno velika osebna obremenitev. Kljub temu pričakujemo resnost in doslednost pri vadbi in nastopih, da bi lahko prebrodili tako objektivne kot tudi subjektivne težave. Za društvo kot celoto pomeni to na eni strani na vsak način veliko afirmacijo, na drugi strani pa ogromno finančno breme, katerega brez velike pomoči skupnosti ne bomo zmogli. Pri skupnosti je na prvem mestu mišljena železarna kot ustanovitelj društva in seveda tudi zato, ker so fu-
ŠPORTNE VESTI
žinarji in njihovi otroci dosegli te velike uspehe. To pa ne pomeni, da je železarna edina, ki mora tu pomagati. Tudi občina mora priskočiti na pomoč, saj vrhunski športniki prenašajo in afirmirajo ime Ravne na Koroškem v naši domovini in tudi izven naših meja. Od občine torej pričakujemo zanesljivo pomoč. Od krajanov pričakujemo v bodoče še več povezanosti in pripadnosti naši klubski barvi na tekmovanjih, ki se nam obetajo, pa bi želel, da se naša športna publika predstavi kot poznavalec športne igre, ki zna objektivno oceniti moči na igrišču in dati priznanje boljšemu, kljub temu pa vedno neguje pripadnost klubu, ki jo najlažje pokaže z dejanji. Mišljenja sem, da navijanje ne sme biti priložnost, da se odpre ventil za izražanje osebnih strasti.«
O predvidenih športnih uspehih je dipl. inž. Borštner še povedal, da se zaveda, da so tako namiznoteniške igralke kot odbojkarji v zveznih ligah novinci in zato razumljivo niti misliti ni, da bi se lahko razvrstili v prvi polovici lestvice. Predsednik društva meni, da bo že velik uspeh, če se bosta ekipi v ligi obdržali in že sedaj apelira na simpatizerje, financerje in tekmovalce, da ne smejo izgubiti volje, če ne bo tako.
Trener odbojkarjev Anton Španžel pa je povedal, da so igralci in tudi on osebno z uvrstitvijo v I. zvezno ligo dosegli svoj prvi cilj in nadaljeval, da morajo do začetka lige res izkoristiti vse možnosti za vsakodnevno vadbo, zato tudi pričakuje, da se bodo pri klubu v najkrajšem času rešili vsi problemi z dvorano, rekviziti in drugim, da bo res možno kvalitetno in dovolj trenirati. O kvaliteti I. zvezne lige je težko govoriti, je še povedal Spanžel, ker je naši ne poznajo dovolj dobro. Vendar pa je zgornja polovica lestvice zasedena z zelo dobrimi klubi, medtem ko je druga polovica 6—7 ekip malo slabših. Če bo Fu-žinar imel vse možnosti za brezhibne priprave, potem bi se s temi slednjimi skoraj morali enakopravno boriti, je končal trener OK Fu-žinar.
Trener namiznoteniških igralk tov. Robert Jamšek pa o možnostih svojih varovank v ligi misli drugače. Sicer pa lepo po vrsti. Najprej je Jamšek povedal, da je zasluga vseh štirih igralk (Lesnik, Petrač, Štruc, Ržonja), da so se uvrstile v I. zvezno ligo, saj so bile vse igralke do skrajnosti požrtvovalne in borbene ter so točno izpolnjevale trenerjeva navodila. Prav zato so postale tudi ljubljenke novosadske publike in seveda svojo brezkompromisno borbenost kronale z velikim uspehom. Zares jim je potrebno čestitati, je nadaljeval trener in povedal, da bo pa v I. zvezni ligi, ki se začne 15. oktobra letos, strašno težko, saj se zaveda, da bo potrebno veliko več strokovnega dela (verjetno tudi dvakrat dnevno), to pa pomeni veliko večjo angažiranost trenerja in seveda predvsem igralk. Boji pa se, da igralke takega bremena zaradi šole ne bi zmogle.
Toliko trije, ki o vsem tem največ lahko povedo. Mi lahko seveda pristavimo, da si želimo, da bi na Ravnah gledali zanimive dvoboje v namiznem tenisu in v odbojki, da bi radi videli zmage in manj poraze, seveda pa bo najbrž vse v najlepšem redu, če bosta obe ekipi čez leto dni igrali še vedno v I. zvezni ligi.
To pomeni že sedaj pomoč od vseh, strani, dobro delo odborov, razumevanje športnega občinstva, strokovnost trenerjev in znanje ter srčnost igralcev.
Se en velik uspeh
Dipl. inž. Jože Zunec nas je že večkrat razveselil, tokrat pa še prav posebno. Iz Skopja, kjer igrajo na XX. moški in ženski šahovski olimpiadi, je z olimpijskega turnirja v hitrem sestavljanju šahovskih problemov prinesel srebrno plaketo! Naš Jože Zunec je bil drugi med 40 udeleženci iz skoraj vse Evrope. To je res velik uspeh, h kateremu mu moramo iskreno čestitati.
Ko smo se za njegov uspeh bolj podrobno zanimali, smo izvedeli, da je inž. Zunec bil drugi do tretji skupaj z Madžarom Bacsijem na že omenjenem olimpijskem turnirju v hitrem sestavljanju šahovskih problemov v I. grupi, ki je obravnavala direktne mate v dveh potezah, z določeno temo, ki je bila vročena pred začetkom tekmovanja. V tej grupi je zmagal Grk Kapralos, 4. in 5. mesto sta
osvojila Stosič in Mladenovič iz Beograda, 6. in 7. pa Anglež Bamet in Jugoslovan Janev-ski. V II. (pomožni mati v dveh potezah) pa je zmagal Bolgar Petkov, naš inž. Zunec pa je bil deveti.
Inž. Zunec pa tekmuje tudi na olimpijskem turnirju v problemskem šahu, kjer sodelujejo tekmovalci iz vsega sveta. Ta turnir še traja in pričakujemo lahko, da se bo inž. Zunec tudi na tem turnirju zelo dobro odrezal. Želimo mu, da bi bilo res tako.
Dipl. inž. Zuncu k uspehu še enkrat iskreno čestitamo. Čestitke si res zasluži, saj ni lahko poleg odgovorne službe (je vodja proizvodnje enote I., študent III. stopnje in predsednik koroške šahovske podzveze) najti še toliko časa za problemski šah in dosegati tako velike tekmovalne uspehe.
VSI NA PROGO ZA TRIM
20. avgusta smo jo dali v »promet« in po enomesečnem »poizkusnem obratovanju« nastavili tudi vpisno knjigo. Obisk prog je presegel vse, še tako optimistične napovedi. V prvih petih dneh (po vpisni knjigi) je progo obiskalo prek 250 obiskovalcev ali poprečno 50 na dan. Ti rezultati so vzpodbudni in pričakujemo lahko, da bo takih kolektivnih izletov, kot sta jih organizirala TRO (še v poizkusnem obratovanju) in VIATOR s Prevalj še več, zlasti iz obratov železarne Ravne, ki ima progo najbolj blizu.
Poleg teh vzpodbudnih rezultatov pa je poizkusna doba pokazala, da bo treba na progi nekatere stvari popraviti, da bo proga še boljša. Predvsem bo treba urediti postajo z vrvjo in zadnjo — balansiranje na gredi ter na najbolj mokrih mestih urediti drenažo. Proga je namreč na nekaterih mestih po dežju preveč mokra. Upamo, da bodo te pomanjkljivosti že odpravljene, ko boste to brali.
Seveda pa velja zapisati še to, da na progo za TRIM ne morete tako oblečeni in obuti, kot če greste na ples v kavarno. Če že ne zmorete trenirke in copat, se oblecite vsaj tako, kot kadar greste v gore.
Sicer pa je za obisk na progi najbolj važna volja in potreba po vsestranskem gibanju v naravi.
TEKMUJMO ZA ŠPORTNO ZNAČKO TRIM
Mogoče je res prepozno sedaj propagirati tekmovanja za športno značko Trim, ki bi jih morale sindikalne podružnice organizirati skozi vse leto, vendar pa kljub temu poglejmo, kaj se še da storiti.
Najprej na kratko o tem, kaj sploh je športna značka TRIM in kako jo lahko osvojimo. Za športno značko TRIM praviloma lahko tekmujejo vsi, ki redno izpolnjujejo karton za splošno značko TRIM (rdeči karton). Tekmujete lahko v osmih panogah in sicer v kegljanju, streljanju, plavanju, kolesarjenju, teku, smučanju, planinstvu in na progi za TRIM, obvezno pa morate tekmovati vsaj v štirih panogah. V tem tekmovanju lahko osvojite zlato značko, če zberete 60 točk, srebrno, če dosežete 40 točk, in bronasto, če zberete 20 točk.
In kako lahko osvojite točke? Edino pri planinstvu in na progi za TRIM je za vse starostne kategorije in za oba spola vse enako, medtem ko so pri ostalih šestih panogah določene različne norme za ženske in za moške in še za starostne kategorije do 30, od 31 do 37 in od 38 do 45 in od 46 naprej pri teku in plavanju do 37, od 38 do 45 in od 46 naprej pri kolesarjenju, do 45 in nad 46 let pri kegljanju in streljanju in do 37 in nad 38 za moške in za vse ženske pri smučanju. Razumljivo je, da so norme prilagojene tem starostnim skupinam in da mora mladenič z 20. leti hitreje teči, bolje streljati, podreti več kegljev itd., kot recimo možakar pri 40 letih. Pa si poglejmo, kako je to v resnici.
Če greste na progo za TRIM 5-krat, dobite 15 točk, za trikratni obisk 9 in za dvakratni obisk 6 točk. V planinah je važna višina. Vzpon na goro nad 2000 m prinese 25 točk, vrhovi nad 1500 m 15 in vrhovi nad 1000 m 10 točk. Seveda so tu še možne druge kombinacije. Dva vzpona na vrh do 2000 m (nad 1500 m) dasta tudi 25 točk itd. Tu smo si ženske in moški v vsel> starostnih skupinah enaki.
Pri ostalih panogah pa poglejmo norme za 46-letnega in za 32-letnega možakarja ter za 35-letno žensko.
Pri kegljanju mečejo vsi 25 lučajev na polno in 25 lučajev na čiščenje. 46-letni mož mora podreti nad 150 kegljev za 5, od 110—149 kegljev za 3 in od 1—109 kegljev za 2 točki (32-letni mož nad 170 od 130—169 in od 1 do 129 ter 35-letna ženska nad 140, od 100—139 in od 1 do 99). Pri streljanju so norme take (40-letnega moža označimo z A, 32-letnega moža z B in 35-letno žensko z C, da bo vse lažje in hitreje) A mora za 5 točk nastreljati nad 110 krogov (B nad 130 in C nad 110 krogov), za 3 točke od 70 do 109 krogov (B od 90—129 ter C od 70 do 109 krogov) ter za 2 točki od
1—69 krogov (B od 1—89 ter C od 1 do 69 krogov). Pri kolesarjenju na progi 10 km mora A za 15 točk doseči čas pod 35 minut (B pod 25 minut in C pod 35 minut) za 9 točk od 35 do 40 minut (B od 25—30 minut in C od 35 do 40 minut) ter za 6 točk nad 40 minut (B nad 30 minut in C nad 40 minut). Pri teku je tako: A mora na 1000 metrov dolgi progi doseči čase do 4,50 minut, od 4,50 do 5,40 minut in nad 5,50 minut za 15,9 oziroma 6 točk (B do 3,50 minut, od 3,50 do 4,10 minut in nad 4,10 minut za 15,9 oz. 6 točk). C teče samo 600 metrov in mora za 15,9 oz. 6 točk teči do 2,5 minut, od 2,50 do 3,20 minut in nad 3,20 minut. Plavati je treba 50 metrov. A mora za 10,6 oz. 4 točke plavati do 1,30 minut, od 1,30 do 1,55 in nad 1,55 minut (B do 55 sekund od 55 sekund do 1,10 minut in nad 1,10 minut, C pa do 1,15 minut, od 1,15 do 1,30 minut ter nad 1,30 minut). Pri smučanju moramo prevoziti progo z najmanj 8 vratci in 150 metrov' dolžine. A in C morata progo samo presmučati, čas ni določen. Če izpustita vratca, se jima odbijejo točke. Dobita lahko 10,6 ali 4 točke. Za B je norma ista, samo s to razliko, da mora progo presmučati v paralelni vožnji.
To je le nekaj primerov za grobo poznavanje stvari, točno pa boste o vsem zvedeli Pr> vašem referentu za rekreacijo. Nekaj pa se iz tega kratkega pregleda le vidi. Lahko osvojite značko še letos, če se količkaj potrudite. Največ točk da planinstvo. Kar 25 jih dobite, če greste na vrh Pece ali dvakrat na Uršljo goro. Na stezi za TRIM, pri kolesarjenju in teku je druga skupina težavnostne razpredelnice (tudi 15 točk), sledijo pa plavanje in smučanje, potem pa še kegljanje in streljanje.
Jesen je res že tu, a kljub temu so dane še vedno vse možnosti, da osvojite bronasto, mogoče srebrno ali celo zlato športno značko TRIM, zato se prijavite pri vašem referentu-
Tekmovanje v plavanju za športno značko TRIM je vsak petek od 19. do 20.30 ure.
Značke bodo delili v začetku drugega leta-
-ate-
NAŠI PLAVALCI V LETNI SEZONI 1972
Težko je oceniti uspeh in še posebej neuspeh nekoga, ki mesece in leta marljivo trenira tudi po trikrat na dan, ki mnogo prispeva k afirmaciji plavanja, športa ih kraja. Ne smemo se veseliti trenutnih uspehov, če že po prvem neuspehu pozabimo, da smo se veselili. Bodimo realni in ne zahtevajmo preveč, ne zahtevajmo od tako malega kraja, kot so Ravne, da nam poraja same rekorderje.
Naši perspektivni plavalci trenirajo vsak dan, trenirajo tudi po trikrat dnevno in zopet ni želenih rezultatov. Ni dovolj samo trenirati. Delo ima sicer večji del zaslug uspeh, na končni rezultat pa vplivajo tudi druge komponente.
Pa poglejmo, kakšno je bilo letošnje po' letje, kaj nam je prineslo veselega in ka) nas je naučilo? Kljub boljšim rezultatom 'J primerjavi z lanskim letom ne smemo bit1 preveč zadovoljni z doseženimi mesti. Zimska prvenstva so bila končana konec apr*' la, skoraj mesec dni pozneje kot običajne-Vzrok za to je bila epidemija črnih koZ; Takoj po končanem zimskem obdobju, k’ je bilo precej uspešno, smo pričeli s prl' pravami za letno sezono. Priprave so pote'
Naši najmlajši finalisti na državnem prvenstvu. Od leve proti desni: Černe, Kolmančič, Levar P., Rodič M., Levar M., Vučko in Rodič T.
kale v redu do konca julija, nakar so se pričela vrstiti tekmovanja. Hodili smo s tekme na tekmo, s prvenstva na prvenstvo in s kontinuiranim treningom je bilo konec. Premalo smo se zavedali, da samo s tekmovanji ne bomo obdržali ali pa celo izboljšali treniranosti. Posebno prizadeti so bili pionirji, ki so se morali boriti v mladinski, in celo v članski konkurenci. To velja še posebej za dekleta, saj nimamo nobene članice. Imamo samo eno mladinko, 3 starejše pionirke in tri mlajše pionirke. Precej deklet izgubimo takrat, ko so že dobre plavalke, takrat ko bi morale začeti s trdim delom.
Naš tekmovalni sistem je bolj ekipnega značaja, kar nas sili v popolnoma zgrešeno in neperspektivno delo. Plavanje je individualen šport in takšnega bi moral tre-tirati tudi tekmovalni sistem. Odločiti se bomo morali za razvoj perspektivnih posameznikov in opustiti ekipna uvrščanja kot glavni cilj.
Plavalna šola ima nekaj perspektivnih fantov in deklet, ki lahko že v kratkem dozorijo v kvalitetne plavalce. Naša naloga je, da omogočimo tem plavalcem čim boljše pogoje za redno in kvalitetno treniranje. V ta namen smo že letos organizirali skupne priprave v Dubrovniku. Mnogim je še danes hudo, da smo šli ravno v Dubrovnik in ne kam drugam. V Dubrovniku so trenutno najboljši pogoji v JugOr-slaviji. Na te priprave je šlo 14 plavalcev, In to samo tisti, ki so dosegli postavljene limite. Ekipa je bila sestavljena iz najperspektivnejših plavalcev različnih starostnih skupin od 9 do 19 let.
Koliko so nam koristile priprave v 50-metrskem bazenu, nam najbolje povedo rezultati, ki so bili doseženi takoj po pripravah na mladinskem in članskem državnem Prvenstvu. Na mladinskem prvenstvu je Dalant Miran osvojil naslov državnega prvaka kar v treh disciplinah, Ferlin Lidija Pa je kot pionirka med mladinkami osvojila dve drugi mesti. Oba sta dosegla svoje najboljše rezultate v sezoni. Tudi na članskem državnem prvenstvu je bila opazna dobra pripravljenost naših plavalcev, saj so vsi naši predstavniki prihajali z lahkoto v finale in osvajali presenetljivo dobra mesta. Na kasnejših prvenstvih v mesecu av-Sustu pa že opažamo padec forme. Dolžina bazena 25 m in slab zrak negativno vplivata na tekmovalne rezultate v večjem, 50-| Metrskem bazenu na prostem. Poleti naši j Plavalci trenirajo v čisto drugih pogojih, kot pa tekmujejo, zato so mnogo uspeš-nejši v zimski sezoni. Potreba po velikem bazenu je očitna, kajti trenirati je najbolje v takšnih pogojih, ki so čim bolj podobni tekmovalnim.
Kljub vsem težavam, ki smo jih imeli, 'P napakam, ki smo jih delali, pa dobrih rezultatov le ni manjkalo, čeprav smo pričakovali malo več, morda preveč.
Na republiških prvenstvih so se naše ekipe še kar dobro uvrstile. Dosegle so naslednja mesta:
mlajši pionirji »B« (do 10 let) 1. mesto mlajši pionirji »A« (do 12 let) 3. mesto starejši pionirji (do 14 let) 1. mesto mladinci (do 16 let) 3. mesto člani 4. mesto , V primerjavi z lanskim letom je popreč-k mest vseh kategorij enako, kar pome-
ni, da letos nismo napredovali hitreje od drugih slovenskih klubov. Le hitrejši napredek nam bo omogočil, da se bomo uvrščali vedno višje.
Naslov republiškega prvaka je osvojilo sedem naših plavalcev v desetih disciplinah. Ob zaključku letne sezone pa imamo štirinajst republiških rekordov.
Na državnih prvenstvih smo imeli precej smole, saj ni bila redkost, da so naši plavalci za desetinko sekunde izpadli iz finalov, ali pa izgubljali medalje. Letošnja prvenstva so nam dala vedeti, da so nekateri jugoslovanski klubi v izrednem vzponu posebno pri mlajših pionirjih. To je znak, da bomo morali še bolj skrbeti za kvaliteten naraščaj. Zavedamo se, da naloga, ki nas čaka ni lahka, kajti Ravne so majhne, naši krajani pa še vedno premalo dajo na šport. Precej talentiranih otrok smo že imeli v naši šoli, vendar smo jih tudi izgubili. Večina staršev je nezainteresirana za zdrav razvoj svojega otroka in ga rajši prepustijo cesti kot da bi ga usmerjali v športne organizacije.
Ekipne uvrstitve na državnih prvenstvih.
— mlajši pionirji »B« 5.—6. mesto
— mlajši pionirji »A« 9. mesto
— starejši pionirji 7. mesto
— mladinci 10. mesto
— člani se ekipnega prvenstva niso udeležili.
Na teh prvenstvih so bili najuspešnejši naslednji plavalci:
Balant Miran je osvojil tri zlate kolajne in je član državne mladinske reprezentance. Rodič Tomaž je osvojil tri srebrne kolajne in je lastnik štirih slovenskih rekordov. Ferlin Lidija je osvojila dve srebrni in eno bronasto kolajno in je članica državne reprezentance. Pečovnik Jožica je osvojila dve srebrni kolajni in ima dva slovenska rekorda. Rodič Maja je osvojila bronasto kolajno in ima dva slovenska rekorda. Strmčnik Dušan je osvojil bronasto kolajno.
Naši plavalci že precej pomenijo v jugoslovanski plavalni areni, saj imamo v naših vrstah devet plavalcev v slovenski reprezentanci, dva v državni reprezentanci, osem republiških rekorderjev in eno državno rekorderko.
Vsem plavalcem, ki redno trenirajo, želimo v naslednji sezoni dobre rezultate in še več uspehov.	H.M.
LETNE ŠPORTNE IGRE SLOVENSKIH
Zelezarjev
V soboto, 16. septembra 1972, so bile na Jesenicah 9. letne športne igre železarjev iz Stor, Jesenic in Raven. Domači športni delavci so se potrudili, da so te igre kljub deževnemu in hladnemu vremenu zelo dobro organizirali. Skoraj v nemogočih pogojih so tekmovali nogometaši in atleti, katerih ni motil samo dež, temveč predvsem blato in atletski tereni, ki so bili zaliti z vodo in razmehčani. Pri teh panogah so bili doseženi slabši rezultati: manj zadetkov pri nogometu in slabi tekmovalni dosežki v atletiki.
Zelezarji so tekmovali v šestih panogah: atletiki, nogometu, košarki, odbojki, kegljanju in streljanju. Tekmovalni rezultati so bili za naše tekmovalce presenetljivo dobri. Napačna bi bila ugotovitev, da so bili za te igre dobro pripravljeni. Skoraj žalostna je ugotovitev in dejstvo, da so se v ostalih železarnah še slabše pripravljali kot mi.
Športni dosežki naših ekip in posameznikov:
Nogomet — člani nad 30 let
2e tretje leto zapored so osvojili prvo mesto in zaslužijo primerno priznanje tako tekmovalci kot njihov večletni vodja tov. Tasič Tomislav.
Kegljanje — na asfaltu borbeno — ženske
Naše tekmovalke so pripravile Storjankam dvojno neprijetno presenečenje. Kot ekipa so jih premagale za 47 kegljev; med posameznicami pa sta se naši tekmovalki Mlinarjeva in Prinčičeva uvrstili na 1. oz. 2. mesto in tako premagali stalno državno reprezentantko Ludvikovo iz Stor.
Odbojka — ženske
So tretja naša ekipa, ki si je v ekipnem tekmovanju priborila prvo mesto v borbenih in predvsem živčnih igrah- V prvi tekmi so premagale favorizirane Jeseničanke z 2 :1 in nato še vrstnice iz Stor z enakim rezultatom.
Atletika — moški
V ekipni konkurenci so naši osvojili 2. mesto za domačini in pred Storjani. Med posamezniki se je ponovno uveljavil Kristan Ivan, ki je osvojil 1. mesto v metu krogle. Prva je bila tudi balkanska štafeta. Pri skakalcih v daljavo pa si je naš atletski veteran Dokl Janez priskočil drugo mesto.
Košarka — moški
Kljub dobri in požrtvovalni igri so bili naši le tretji. Neuspeh, ki dejansko ni neuspeh, lahko opravičimo z dejstvom, da so v drugih ekipah igrali registrirani košarkarji, a pri nas ljubitelji košarke.
Streljanje z MK — moški in ženske
V obeh konkurencah smo nastopili nekom-pletni in avtomatično dosegli le 3. mesto. Med posameznicami je bila Vehovar Ela druga s 233 krogi.
Svečani zaključek s podelitvijo pokalov, kolajn in nagrad je bil na Bledu.	F.	Š.
OB 60. OBLETNICI GORSKE
REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE
Gorska reševalna služba Slovenije slavi v letošnjem letu 60-letnico svojega obstoja. Dolga in pestra je doba uspešnega delovanja te organizacije, ki se nenehno trudi, da pomaga našim ljudem pri izživljanju v naravi. Cilji in dolžnosti slehernega gorskega reševalca so, da se pojavi povsod in ob pravem času, kjer je potreben.
Jubilejnemu prazniku vseh slovenskih gorskih reševalcev se pridružujemo tudi gorski reševalci iz koroškega kota naše domovine. Zavedamo se, da smo tudi mi člen te trdne in humane organizacije, ki služi človekovi varnosti v gorah. Vsako naše delo je prispevek k naši veliki skupnosti gorske reševalne službe. Z našimi močmi se trudimo, da se razvijamo in krepimo v znanju sodobnih metod reševalne tehnike in z našimi idejami skromnosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti prispevamo k pravilni rasti in vzgoji planinstva.
Naša dejavnost se odraža pri delu, ki ga opravljamo po vsem teritoriju naše občine. Naši industrijski kraji se stalno večajo in s tem raste tudi število onih, ki zahajajo v naravo, kjer si iščejo novih moči in razvedrila. Vedno bolj pa se tudi razvija smučarska dejavnost, saj so v kratkem zrasli novi smučarski centri itd.
Ves ta razvoj je terjal, da smo tudi povečali in izpopolnili gorsko reševalno službo, ki v mnogih primerih posega uspešno v akcije pri raznih nesrečah. Prav v letošnjem letu so bili gorski reševalci pri svojih vzgojnih delih zelo uspešni. Postaja prireja redno sestanke, kjer si reševalci pridobijo potrebno teoretično znanje bodisi v znanju prve pomoči ali drugih načinov znanja sodobne tehnike reševanja. Praktično so se reševalci izpopolnili na reševalnem tečaju, katerega je postaja organizirala v mesecu maju na Peci. Poleg daljšega tečaja prireja postaja redno vsako drugo sredo praktične vaje v Žerjavu. Vso to naše prizadevanje po znanju in izpopolnjevanju smo prikazali v mesecu juniju letošnjega leta, ko je pet pripravnikov opravilo pred posebno izpraševalno komisijo v Logarski dolini praktični in teoretični izpit iz snovi, katero morajo obvladati gorski reševalci. Moč postaje je s tem porasla, pridobili smo tudi zdravnika — reševalca.
Naša gorska reševalna postaja ima v svojem sklopu tudi uspešne lavinske pse, ki so se prav uspešno izkazali na tečaju v Tamarju.
Vsi reševalci naše postaje se zavedajo, da morajo svoje znanje izpopolnjevati in to bodo tudi v bodoče nadaljevali. V svoj krog bomo pritegnili zopet nove ljudi in jih izurili v vsem potrebnem znanju. Na vse načine si postaja prizadeva, da se izpopolni tudi pri nabavi raznega tehničnega materiala, ki je potreben pri raznih akcijah.
V letošnjem letu si je gorska reševalna služba Slovenije s pomočjo sekretariata za notranjo upravo pridobila tudi težko pričakovani helikopter. Tako bodo odslej tudi slovenski gorski reševalci stopali v akcije s helikopterjem. Tudi za naše območje je določeno, da bomo v primeru potrebe lahko klicali na pomoč helikopter, in to za primere, ki bi se zgodili na območju Raduhe in Pece. Da bomo vešči tudi tega načina reševanja, bomo pripravili razne tečaje, kjer se bomo tudi o tem poučili. Gorske reševalce naše doline čaka v bodoče še precej dela. Upamo, da bomo tudi vse te nove in bodoče naloge uspešno in koristno rešili. Ob delovnem jubileju 60-letnice gorske reševalne službe Slovenije, koroški gorski reševalci želimo:
— da bi se vrste planincev v naši dolini še povečale in poživile,
— da bi planinstvo pritegnilo v svoj krog čim več mladine in jo seznanilo z zdravim izživljanjem v naravi,
— da bi se s sredstvi omogočilo uspešno delovanje mladih koroških alpinistov m
— da bi še v bodoče bili deležni razumevanja pri krepitvi naše službe.
Mi, gorski reševalci, pa obljubljamo, da bomo storili vse, da se bodo vsi, katere bomo srečevali po planinskih stezah in na smučiščih, počutili varne in zadovoljne.
F. Telcer
DELOVNE NEZGODE V SEPTEMBRU 1972
Zdravko Mlinarič, strojni remont — pri zarisovanju pločevine z risalno iglo mu je drobec škaje priletel v oko.
Miha Pesjak, obrat industrijskih nožev — pri obračanju turnirskih nožev si je poškodoval prst desne roke.
Andrej Jamnik, valjarna — pri pritrjevanju dovodke na ogrodju mu je spodrsnilo, pri padcu pa si je poškodoval desno roko.
Alojzija Franc, obrat industrijskih nožev — na ostružku si je porezala prst desne roke.
Blaž Katalinič, skupne službe enote II-
— pri ročnem transportu materiala si je ob ročici suporta poškodoval levo stran reber.
Stanko Kotnik, gradbeni remont — pri spajanju prikolice k viličarju mu je vpe-njalna igla stisnila prstanec desne roke.
Marija Podgornik, obrat pnevmatičnega orodja — pri centriranju obdelovanca si je poškodovala prst.
Alojz Videršnik, kovačnica — pri kovanju gredice mu je škaja padla v oko.
Edvard Štumfl, livarna — med vlivanjem mu je tekoče jeklo brizgnilo za čevelj desne noge.
Anton Kac, čistilnica — pri mehanski obdelavi ulitka se mu je ta skotalil na gleženj desne noge.
Franc Šuler, strojni remont — pri demon taži klinastih jermenov si je poškodoval kazalec desne roke.
Anton Planinšec, kovačnica — med kovanjem mu je padel tujek v oko.
Božidar Hribernik, strojni remont — pri struženju mu je padel tujek v oko.
Ivan Mori, metalurški laboratorij — pri rezanju jedkalnih plošč na torni žagi si je poškodoval kazalec leve roke.
Antonija Segel, metalurški laboratorij
— vrela voda ji je pljusknila prek roba posode ter jo opekla po desni roki.
Jože Medved, kovačnica — pri ravnanju odkovkov mu je kos zdrsnil iz klešč in mu poškodoval prstanec desne roke.
Mihael Laznik, čistilnica — pri bruše-nju se mu je ulitek skotalil na nart desne noge.
Ivan Božič, čistilnica — pri čiščenju jeklene litine mu je priletel drobec izza očal v oko.
Bernard Valentar, valjarna — sodelavci so odstranjevali krožno vodilo, h kateremu je bil prislonjen u-profil. Pri dvigu vodila pa se mu je ta skotalil na nart leve noge.
Stanko Pačnik, čistilnica — pri brušenju z visečim brusilnim strojem mu je brusilna plošča zdrsnila z ulitka, pri čemer si je obrusil levo nogo nad kolenom.
Štefan Tominc, topilnica — pri odlaganju polavtomatskih klešč so se te prevesil in mu padle na nart leve noge.
Jože Sedar, kovačnica — pri menjav' orodja na brusilnem stroju mu je zagozda stisnila prstanec leve roke.
Ožbolt Kramer, topilnica — pri obešanju žerjavne verige na kavelj žerjava s® mu je vroč pesek vsul za čevelj.
Peter Paradiž, livarna — pri vlivanju tekočega jekla iz ponovce je to pljusknil0 čez rob in ga opeklo po levi nogi.
Franc Vukovič, topilnica — pri zapenja' nju ponovce ga je obroč udaril po mezin' cu desne roke.
Melhior Kristan, livarna — pri vlivanj0 litine iz ponovce mu je ta brizgnila za zaščitno rokavico desne roke in ga opekla.
Teodil Djokaj, topilnica — pri rušenj0 ponovce mu je padel kos odpadnega želeZ° na nart leve noge.
Gorski reševalni tečaj na Peci
INFORMATIVNI FUZlNAR	19
Gibanje zaposlenih v tovarni
od 21. avgusta do 20. septembra 1972 SPREJETI
Zap. št.	Priimek in ime	Kvalifikacija	Obrat	Rojstno leto	Odkod je prišel
1.	Areh Ivan	PK žarilec	čistilnica	1955	iz šole (učenec)
2.	Arnold Ana	SS — gimn.	AOP	1952	prva zaposlitev
3.	Balažič Olga	NS	expedit	1956	prva zaposlitev
4.	Bošnik Anton	KV valjavec	valjarna	1951	iz JLA
5.	Božank Antonija	KV jedrar	livarna	1955	iz šole (učenka)
6.	Brajnik Miran	NK delavec	valjarna	1955	iz šole (učenec)
7.	Brežnjak Martin	KV strugar	strojni remont	1945	iz druge delovne organizacije
8.	Cigler Stanislav I.	PK valjavec	valjarna	1952	iz JLA
9.	Cigler Marjana	NS	obr. ambulanta	1952	iz druge delovne organizacije
10.	Cekon Rudolf II.	NK delavec	strojni remont	1955	iz druge delovne organizacije
11.	Domej Franc	NK delavec	strojni remont	1942	iz druge delovne organizacije
12.	Goričan Janko	KV topilec	topilnica	1951	iz JLA
13.	Gorenšek Maks	KV rezkalec	strojni remont	1953	iz šole (učenec)
14.	Gornik Miroslav	KV ključavničar	strojni remont	1952	iz druge delovne organizacije
15.	Gostenčnik Anton III.	NK delavec	čistilnica	1940	iz druge delovne organizacije
16.	Gradišnik Anton	KV kalilec	kalilnica	1953	iz šole (učenec)
17.	Herman Mirko	PK str. kalupar	livarna	1955	iz šole (učenec)
18.	Herman Peter	PK rezkalec	obr. str. in delov	1952	iz šole (učenec)
19.	Hodnik Rudolf	NK delavec	valjarna	1952	iz JLA
20.	Hudovernik Ivana	SS — gimn.	AOP	1952	prva zaposlitev
21.	Janžekovič Magdalena	KV strugar	obr. pnevm. or.	1954	iz šole (učenka)
22.	Jamnik Ivan	KV rezkalec	mod. mizarna	1954	iz šole (učenec)
23.	Kac Metod	SS — el. t. š. t.	AOP	1953	štipendist
24.	Kališnik Branko	PK topilec	topilnica	1951	iz JLA
25.	Klemenc Franc	SS — el. t. j. t.	el. rem. j. t.	1954	štipendist
26.	Kos Boris	KV ključavničar	obr. str. in delov	1951	iz druge delovne organizacije
27.	Kotnik Jožef X.	NK delavec	skladiščna služba	1957	prva zaposlitev
28.	Kralj Majda	NS	obračun SMO	1954	prva zaposlitev
29.	Kvasnik Jožica	KV jedrar	livarna	1953	iz šole (učenka)
30.	Lasnik Marjan	PK žarilec	valjarna	1955	iz šole (učenec)
31.	Nabernik Martin	NK delavec	špedicija	1952	prva zaposlitev
32.	Oblak Benjamin	KV strugar	obr. str. in delov	1952	iz JLA
33.	Obreza Drago	PK žarilec	kovačnica	1955	iz šole (učenec)
34.	Obreza Vladimir	PK brusilec	obr. pnevm. or.	1954	iz šole (učenec)
35.	Pande v Jožef	NK delavec	topilnica	1952	iz druge delovne organizacije
36.	Peter Bojan	PK žarilec	čistilnica	1955	iz šole (učenec)
37.	Petrej Ivan	NK delavec	strojni remont	1954	iz druge delovne organizacije
38.	Plemen Nada	KV jedrar	livarna	1954	iz druge delovne organizacije
39.	Podjavoršek Florjan	PK žarilec	valjarna	1955	iz šole (učenec)
40.	Pogorevc Rok	NK delavec	čistilnica	1944	iz druge delovne organizacije
41.	Povsod Franc	PK žarilec	kalilnica	1955	iz šole (učenec)
42.	Pučelj Maks	KV livar	livarna	1955	iz šole (učenec)
43.	Pušnik Herman	KV kovač	kovačnica	1953	iz šole (učenec)
44.	Rahten Stanislav	SS — str. tehnik	PD VO	1953	štipendist
45.	Repas Marjana	NK delavka	komunalni oddelek	1954	prva zaposlitev
46.	Rudel Franc	KV radiomehanik	el. remont š. t.	1949	iz druge delovne organizacije
47.	Sivka Herbert, dipl. inž.	VS — dipl. inž. met.	TKR — met. odd.	1944	iz JLA
48.	Šapek Jožef	KV livar	livarna	1954	iz šole (učenec)
49.	Škratek Ivanka	NK delavec	komunalni oddelek	1954	iz druge delovne organizacije
50.	Špiler Vincenc	PK str. kalupar	livarna	1955	iz šole (učenec)
51.	Štuk Vladimir	NK delavec	topilnica	1952	iz JLA
52.	Trafela Vinko, prof.	VS — prof. str.	sk. sl. en. II.	1940	iz druge delovne organizacije
53.	Vališer Roman II.	NK delavec	obr. str. in delov	1952	iz JLA
54.	Verhovnik Zdravko	SS — str. tehnik	sk. sl. en. II.	1953	štipendist
55.	Vinki Edvard	PK rezkalec	obr. str. in delov	1951	iz JLA
56.	Vinšek Maksimiljan	KV telefonist	tel. centrala	1954	prva zaposlitev
57.	Vožič Janko	PK žarilec	livarna	1955	iz šole (učenec)
58.	Vravnik Ivan	PK žarilec	kalilnica	1954	iz šole (učenec)
59.	Zavolovšek Matilda	NS	fin. knjig.	1953	prva zaposlitev
Razrešeni delovnega razmerja					
l.	Cvetko Margareta	NS — admin.	TKR — met. odd.	1953	dana odpoved
2.	Duler Ivan	NK delavec	strojni remont	1944	dana odpoved
3.	Erženičnik Dušan	SS — el. t.	el. rem. j. t.	1953	dana odpoved
4.	Kneževič Boris	NK delavec	obr. ind. nožev	1912	starostna upokojitev
5.	Koprivnik Janez	NK delavec	vzmetarna	1952	samovoljna zapustitev dela
6.	Krebs Kristijan	KV delavec	valjarna	1918	starostna upokojitev
7.	Kunc Danica	NSS	PD SMO	1950	dana odpoved
8.	Levar Franc	KV žarilec	komunalni oddelek	1925	zaporna kazen
9.	Mak Vladimir I.	PK strugar	obr. str. in delov	1951	samovoljna zapustitev dela
10.	Mezner Franc IV.	SS — str. tehnik	energ. gosp.	1943	dana odpoved
11.	Močilnik Marija	VSS — knjižničar	TKR	1943	dana odpoved
12.	Novak Stanko II.	PK ključavničar	obr. ind. nožev	1946	dana odpoved
13.	Ošlovnik Jože	NK delavec	promet	1949	dana odpoved
14.	Popič Marija	VSS — ekonomist	nabavna služba	1938	dana odpoved
15.	Pšeničnik Jože II.	KV obr. elektrikar	el. remont j. t.	1946	samovoljna zapustitev dela
16.	Sivka Herbert, dipl. inž.	VS — dipl. inž. met.	TKR — met. odd.	1944	dana odpoved
17.	Senica Janez	KV strugar	obrat pnevm. or.	1954	dana odpoved
18.	Štern Marjan	PK strugar	obrat pnevm. or.	1950	samovoljna zapustitev dela
19.	Švab Štefan	KV voznik	promet	1942	dana odpoved
20.	Valtl Jakob	KV strugar	obr. str. in delov	1944	dana odpoved
21.	Vetrih Jože	PK strugar	obr. pnevm. or.	1943	samovoljna zapustitev dela
22.	Vnuk Ljudmila	NK delavec	livarna	1923	dana odpoved
23.	Volmajer Anton	PK žerjavovodja	topilnica	1945	samovoljna zapustitev dela
24.	Vunderl Marija	NSS — admin.	PD SMO	1955	dana odpoved
25.	Vovk Drago	KV strugar	strojni remont	1948	dana odpoved
26.	Ravnjak Gregor	KV voznik	promet	1913	starostna upokojitev
27.	Zmagaj Franc	KV strugar	strojni remont	1943	samovoljna zapustitev dela
GIBANJE ZAPOSLENIH V TOVARNI SPREJETI
IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJA
1	VS	—	dipl. inž. met.
1	VS	—	prof. strojništva
2	SS	—	strojna tehnika
1	SS	—	el. t. j. t.
1	SS	—	el. t. š. t.
2	SS		gimn.
1	KV	—	topilec
2	KV	—	livarja
3	KV	—	jedrarji
1	KV	—	kovač
1	KV	—	valjavec
1	KV	—	kalilec
2	KV	—	ključavničarja
3	KV	—	strugarji
2	KV	—	rezkalca
1	KV	—	radiomehanik
1	KV	—	telefonist
1	PK	—	topilec
2	PK	—	str. kaluparja
1	PK	—	valjavec
8	PK	—	žarilcev
2	PK	—	rezkalca
1	PK	—	brusilec
4	NS		
14	NK		
RAZREŠENI
IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJA
1 VS -1 VSS 1 VSS -1 SS — 1 SS —
3 NSS
1 KV -
2 KV -1 KV —
4 KV -1 KV -
3 PK — 1 PK — 1 PK —
5 NK
- dipl. inž. met.
— ekonomist
— knjižničar
- el. t. j. t. str. tehnik
žarilec
voznika motornih vozil
obr. elektrikar
strugarji
ogrej evalec
strugarji
ključavničar
žerjavovodja
Milan Breznik, topilnica — pri centriranju 3-tonske kokile na livno odprtino mu je kokila stisnila palec desne noge.
Mirko Šemrl, čistilnica — pri brušenju ulitkov z ročnim brusilnim strojem si je poškodoval prst leve roke.
Ivan Fonda, promet — pri sestopu z va-gončka si je izpahnil koleno desne noge.
Peter Ožegovič, gradbeni remont — s skladovnice je zdrsnila opeka in mu poškodovala zapestje leve roke.
Božidar Hribernik, strojni remont — med struženjem mu je priletel tujek v desno oko.
Franjo Večko, strojni remont — pri ko>-vanju na vzmetnem kladivu se je odkrhnil drobec jedra ter mu priletel v kazalec desne roke.
Franc Gostenčnik, strojni remont — pri izbijanju sornika mu je kladivo zdrsnilo in ga udarilo po kazalcu leve roke.
Alojz Mlinšek, strojni remont — pri vzpenjanju po lestvi mu je zdrsnilo, pri čemer si je poškodoval palec desne roke.
Olga Burjak, obrat strojev in delov — pri dvigovanju bremena z demagom se je žica utrgala, kar je povzročilo, da si je pri umiku poškodovala nogi.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega moža in našega očeta Ivana Šteharnika se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali vence. Iskrena hvala tudi vsem govornikom za besede tolažbe.
Žalujoča žena, hčerka in sinova z družinami
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najiskreneje zahvaljujem za lepo darilo vsem sodelavcem obrata mehanične. Želim jim obilo uspeha in sreče. Še enkrat iskrena hvala za vse.
Marija Venek
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta Ivana Tre-bovca z Raven se toplo zahvaljujemo za sočustvovanje vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in vence.
Žalujoči žena, sin in hčerka z družino
VABILO
Vabimo sodelavce in sodelavke, ki imajo veselje do pisanja in želijo dopisovati v Informativni fužinar, da se zglasijo na uredništvu osebno ali se javijo po telefonu na št. 304. Če bo resnih prijav dovolj, bi se domenili za kratek seminar o novinarstvu, če ne, pa bi se o načinu sodelovanja pogovorili z vsakim posebej.
Uredništvo
KAKO SLIKATI
Neki slikar se je pritožil pri pisatelju in umetnostnem kritiku Ugu Ojettiju (1871—— 1946) zaradi ostrih kritik.
»Mojster Ojetti,« ga je vprašal, »saj ne mislite, da bi moral slikati stvari, kakršne vidim?«
»Po pravici povedano,« je odgovoril Ojetti, »formalnih predpisov, ki bi to prepovedali, res ni, stvar pa bo postala strašna, kadar boste stvari videli takšne, kakršne slikate.«
NAŠI UPOKOJENCI
Kristijan Krebs, rojen 21. decembra 1918, v železarni od
13.	maja 1945 dalje v valjarni kot ogre-jevalec. Star. upokojen 1. sept. 1972
Gregor Ravnjak, rojen 28. februarja 1913, v železarni od
2.	novembra 1950 dalje v prometu kot voznik motornih vozil. Star. upokojen 20. septembra 1972
tk I
Iv \
Boris Kneževič, rojen 24. avgusta 1912, v železarni od 10. januarja 1955 dalje v obratu industrijskih nožev kot transporter. Star. upokojen 20. septembra 1972
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujem vsem delavcem obrata skladiščne operative za sprejeto darilo ob mojem odhodu v pokoj. Darilo mi bo res lep spomin na vse sodelavce, ki jim želim obilo uspeha pri delu.
Alojz Cifer
Tudi ponoči ni miru
Foto: Franci Kamnik I'