GDK: 232.311.2 
Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih 
združb 
Seed Units Formation based on Vegetation Community 
Marjana PAVLE* 
Izvleček 
Pavle, M.: Oblikovanje seminarskih enot na 
osnovi gozdnih združb. Gozdarski vestnik, št. 
5-6/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, 
cit. lit. 10. 
Oblikovanje semenarskih enot na osnovi goz-
dnih združb omogoča v primerjavi s semenskimi 
okoliši večjo izbiro in uporabo ustreznega saditve-
nega materijala za posamezna rastišča. Petletni 
rezultati poizkusa o ustreznosti nekaterih tako 
oblikovanih semenarskih enot so potrdili upraviče­
nost takega združevanja, vendar ob doslednem 
upoštevanju nadmorskih višin. 
Ključne besede: semenarske enote, prove-
nience, smreka. 
1. UVOD 
1. INTRODUCTION 
Pri gospodarjenju z gozdovi skušamo in 
želimo čim bolj upoštevati naravne zakoni-
tosti, ki vladajo v tem biotopu. Tako izho-
dišče še zlasti velja pri obnovi gozda, tako 
pri naravnem kot pri umetnem pomlajeva-
nju. Naravni obnovi sestojev z rastišču 
primernimi in gospodarsko zanimivimi dre-
vesnimi vrstami dajemo prednost pred 
umetno in je eden od pomembnejših ciljev, 
ki jih zasledujemo pri sonaravnem gospo-
darjenju z gozdom. Večkrat pa različni raz-
logi vplivajo na to, da prirod no pomlajevanje 
ni dovolj uspešno. V naši vsakdanji praksi 
so pogozdovanja celo zelo pogosta in tudi 
nujna, še zlasti v naslednjih primerih: 
- na površinah degradiranih gozdov in 
grmišč ter na opuščenih, zaraščenih kmetij-
skih površinah, 
- pri sanaciji gozdnih površin po narav-
nih ujmah (vetrolomi, snegolomi, žled) in 
požarih, 
- pri pogozdovanju negozdnih površin, 
* M. P ., dipl inž. gozd., Gozdarski inštitut Slo-
venije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
270 GozdV 51, 1993 
Summary 
Pavle, M.: Seed Units Formation based on 
Vegetation Community. Gozdarski vestnik, No. 
5-6/1993. ln Slovene wih a summary in English, 
lit. quot. 1 o. 
Compared with seed regions, the formation of 
seed units based on vegetation communities 
offers better possibilities as to the choice and use 
of appropriate seed for individual natural sites. 
The results of a test on the appropriateness of 
some seed units thus formed, which lasted five 
years, proved the justificatlon of such associating 
on condition the altitudes are taken into conside-
ration. 
Key words: seed units, provenance, Norway 
spruce. 
- pri uvajanju novih drevesnih vrst, 
- v specifičnih razmerah, kjer naravna 
obnova ni možna (zapleveljena tla, divjad 
itd.) 
- v vseh drugih primerih, kadar je na-
ravna obnova prepočasna in nezanesljiva. 
V vseh naštetih primerih nove sestoje 
osnujemo umetno, bodisi s setvijo semena, 
še pogosteje pa s sadnjo sadik. Pri obeh 
načinih potrebujemo kakovostno seme us-
treznih drevesnih vrst iz priznanih semen-
skih sestojev. 
Poleg kakovosti semena oz. sadik mo-
ramo upoštevati še njun izvor. Saditveni 
materija! naj se uporablja v podobnih eko-
loških razmerah, kot so na rastišču, od 
koder izvira seme. 
Tem zahtevam smo v preteklosti posku-
šali slediti z upoštevanjem t.i. semenarskih 
okolišev, ki so bili osnovani na podlagi 
fitoklimatske razdelitve Slovenije. Ta je bila 
tako razdeljena na sedem semenarskih 
okolišev, znotraj katerih naj bi se uporab-
ljalo seme oz. sadike. Saditveni materija!, 
vzgojen iz semena določenega semenar-
skega okoliša, naj bi se uporabil v istem 
semenarskem okolišu. Znotraj semenar-
skega okoliša se je v praksi upoštevala le 
Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb 
nadmorska višina. Ostali ekološki faktorji 
(npr. tla, ekspozicija itd.) se običajno v 
praksi niso upoštevali. 
Čeprav je na prvi pogled videti, da seme-
narski okoliš zajame širok prostor za upo-
rabo semena in sadik, je lahko v določenih 
primerih semenarski okoliš preveč zaprt 
prostor. To se dogaja predvsem takrat, ko 
primanjkuje gozdnega semena - bodisi ker 
že dolgo ni bilo semenskega leta ali pa so 
bili obrodi le v okoliših, kjer se ne pogozdu-
je. 
Če ne bi bilo strogo omejenih okolišev, 
bi lahko seme in sadike v takih primerih 
uporabljali prek mej okolišev, seveda na 
ustreznih rastiščih. Tako pa smo pred di-
lemo ali kršiti predpise ali pa ostati brez 
saditvenega materjala. 
Na drugi strani, kljub strogemu upošteva-
nju mej semenarskih okolišev in znotraj njih 
še nadmorske višine, ne moremo trditi, da 
je tak saditveni materija! vselej povsem 
ustrezen rastišču, na katerem imamo na-
men sejati ali saditi. 
Z željo, da bi razširili maneverski prostor 
za uporabo sadik in semena, ter da bi bila 
ta uporaba čim bolj prilagojena rastiščem, 
smo osnovali t.i. semenarske enote. 
2. SEMENARSKE ENOTE 
2. SEED UNITS 
Za lažjo in ustreznejše preskrbo s seme-
njem in sadikami, tudi takrat, ko dalj časa 
ni obroda, smo oblikovali namesto seme-
narskih okolišev t.i. semenarske enote, ki 
združujejo sorodna rastišča. 
Provenienca in selekcija sta za kakovost 
semenja in sadik ter za njihovo pravilno 
rabo odločilnega pomena. 
Le s skrbno izbiro in preizkušanjem leno-
tipov ter z upoštevanjem fitocenološke čle­
nitve rastišč si zagotavljamo kakovostno in 
provenienčno ustrezno seme za umetno 
snovanje gozdov. Fenotipska izbira in ge-
netsko preverjanje ter fitocenologija so torej 
nepogrešljiv temelj, na katerem mora slo-
neti načrtna semenarska in drevesničarska 
služba. 
Vegetacija je najvernejši izraz rastiščnih 
razmer in najzanesljivejša osnova za pre-
sojo ekološko-cenoloških pogojev določe­
nega rastišča. Obe komponenti -vegetacija 
in rastišče - sta v najtesnejši medsebojni 
povezanosti in soodvisnosti, saj je vegeta-
cija razultat dolgotrajnega prirodnega iz-
bora in prilagajanja danim ekološkim raz-
meram. V mejah določenih specifičnih ras-
tiščnih pogojev, predvsem klimatskih in 
edafskih, so se razvile avtohtone populacije 
gozdnega drevja, to je klimatske (regional-
ne) in rastiščne (lokalne) rase, ki se odliku-
jejo po morfoloških in fizioloških lastnostih. 
Te lastnosti, kot npr. odpornost na eks-
tremne temperature in vremenske pojave, 
hitrost rasti, fruktifikacija so zelo pomembne 
in jih moramo upoštevati pri pridobivanju 
semena, pri proizvodnji sadik in njihovi 
uporabi. 
Znano je, da posamezne drevesne vrste 
najbolje uspevajo v svoji prirodni rastlinski 
združbi, kjer dosegajo tudi največjo življen-
sko moč in biološko stabilnost. V takšnih 
razmerah daje gozdno drevje tudi kakovos-
tno in količinsko največji semenski donos. 
Kot smo že rekli, naj bi praviloma uporab-
ljali seme in sadike v ekološko-cenoloških 
razmerah, ki so enake oz. čim balj podobne 
tistim, v katerih je rastlo matično drevo. 
Gozdne združbe, kot osnovne enote vege-
tacijskega sistema, bi bile s svojo floristič­
no, ekološko, strukturno in singenetsko sa-
mostojnostjo gotovo zelo ustrezen okvir za 
pridobivanje in uporabo semenja in sadik 
gozdnega drevja. 
Vendar pa bi bilo glede na vegetacijsko 
pestrost in številčnost gozdnih združb, ki 
so bile ugotovljene v Sloveniji, upoštevanje 
vsake posamezne gozdne združbe za se-
menarsko enoto nekoliko prepodrobno. 
če naj bodo gozdne združbe oziroma 
njihova rastišča kljub navedeni pomanjklji-
vosti osnova za oblikovanje semenarskih 
enot, moramo le-te združevati v skupine. 
To združevanje lahko izvedemo na več 
načinov, pomembno pa je, da pri tem upo-
števamo čim več odločujočih naravnih in 
gospodarskih dejavnikov. 
Upravičenost takega združevanja smo 
preverili tudi z poizkusom. 
Gozd V 51, 1993 271 
Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb 
3. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE 
SEMENARSKIH ENOT 
3. THE CRITERIA FOR THE FORMINg OF 
SEED UNITS 
Pri oblikovanju semenarskih enot z zdru-
ževanjem posameznih gozdnih združb v 
skupine sta sodelovala fitocenologa iz Go-
zdarskega instituta Slovenije, dr. Lojze 
Čampa in ing. Lojze Žgajnar, ki je semenar-
ske enote tudi dokončno oblikoval. Pri obli-
kovanju enot je bilo upoštevan ih več dejav-
nikov. 
1) Klimatski in edafski dejavniki so bili pri 
oblikovanju semenarskih enet vodilni. Ti so 
odločilni že pri prirodni razširjenosti gozdnih 
združb ter stopnji uveljavitv~ posameznih 
drevesnih vrst v združbi, njihovi vitalnosti, 
konkurenčni sposobnosti in cenološki vlogi. 
Na spremembo klime (poleg geograf-
skega položaja) odločilno vpliva orografija 
in nadmorska višina. 
Vpliv nadmorskih višin na klimo je v 
predlogu upoštevan z razdelitvijo na višin-
ske pasove: kolinski - O do 400 m, submon-
tanski - 400 do 700 m, montanski - 700 do 
1 000 m in alti montanski nad 1000 m. 
Nadmorska višina je torej prvi vhod pri 
oblikovanju semenarskih enot. Višinski 
razredi so v enotah označeni z arabskimi 
številkami od 1 do 4 oz. od 5 do 8, glede 
na matično podlago. 
Tla, kot naslednji najodločilnejši dejavnik, 
so upoštevana z uvrstitvijo gozdnih združb 
glede na matično podlago, ki je odločilnega 
pomena pri oblikovanju gozdnih tal. 
V predlogu so semenarske enote ločene 
glede matične podlage na: 
a) enote, ki združujejo rastišča gozdnih 
združb (zonalne in azonalne gozdne zdru-
žbe) na karbonatni matični podlagi (apnen-
ci, dolomiti). Te enote so označene z "k". 
b) enote, ki jih sestavljajo rastišča na 
nekarbonatni (silikatni) matični podlagi. Te 
enote so označe z "s". 
2) Poleg ekološke sorodnosti gozdnih 
združb, smo pri uvrščanju upoštevali tudi 
vegetacijsko, singenetsko in sinhorološko 
sorodnost gozdnih združb. 
3) Posamezne drevesne vrste naj bi pra-
viloma obravnavali le v okviru njihovih pri-
272 GozdV 51, 1993 
marnih rastišč, tistih, na katerih so gradite-
ljice ali sograditeljice gozdne združbe. Še 
posebej velja to za drevesne vrste, ki so 
ekološko specializirane, z ozko omejenim 
ekološkim intervalom Uelka, plemeniti li-
stavci). Pri drevesnih vrstah, ki imajo širok 
ekološki interval in so se dobro uveljavile 
tudi na zelo različnih rastiščih, bodisi na-
ravno ali pod antropozoogenimi vplivi, ta 
zahteva ni toliko pomembna. 
Predpogoj pri tem pa je, da določena 
drevesna vrsta s svojo navzočnostjo trajno 
ne povzroča degradacija rastišča, oziroma 
motenj v delovanju gozda kot ekosistema. 
4) Sorodnost gozdnih združb se odraža 
tudi v podobnih bonitetah njihovih rastišč. 
Izenačenost plodnosti izhodiščnega ras-
tišča z rastišči, kjer bomo uporabili seme 
in sadike, je pomemben dejavnik, od kate-
rega je odvisna rastnost bodočih sestojev. 
Praviloma naj ne bi seme in sadike, ki so 
po poreklu iz boljših rastišč, uporabljali na 
rastiščih z bistveno manjšo plodnostjo. 
5) Pri oblikovanju predloga semenarskih 
enot smo dosledno upoštevali le tiste goz-
dne združbe, ki so bile upoštevane pri 
Popisu gozdov v letu 1980. V tem smislu 
so bila predhodno opredeljena tudi vsa 
rastišča, na katerih so sedanji semenski 
sestoji. Zaradi poenostavitve tudi nismo 
upoštevali tistih rastišč, katerih površina je 
manjša od 0,5% vseh gozdnih površin Slo-
venije in v katerih ni semenskih sestojev. 
V predlogu tudi niso zajeta rastišča vseh 
tistih gozdnih združb, ki so po kategorizaciji 
gozdov uvrščena v trajno varovalne go-
zdove (1. kategorija) ter deloma gozdovi z 
vsestransko poudarjenim varovalnim zna-
čajem (11. kategorija). 
6) Semenarske enote smo oblikovali le 
za tiste drevesne vrste, ki so pomembnejše 
za obnovo in krepitev gozda ter za pridelo-
vanje lesa zunaj gozda. 
Za smreko, jelko, macesen, rdeči bor, 
črni bor in bukev so bile oblikovane samo-
stojne semenarske enote, za rod hrastov, 
plemenite listavce ter eksote pa smo obliko-
vali posebne semenarske enote, ki niso 
ločene po posameznih drevesnih vrstah. 
Oznaka vsake semenarske enote se za-
čenja s začetnico črke drevesne vrste, na 
Tabela 1: Združevanje gozdnih združb v semenarske enote 
Table 1: The Associating of Vegetation Communities into Seed Units 
Drev.vrste Nad. viš. Sem. enota Gozdne združbe na karbonatu Sem. enota Gozdne združbe nasilikatu 
Tree spec. Altitude Seed unit Vegetalion communities on carbonate Seed unit Vege t. communities on si!icate 
SMREKA 0-400 S-1k HOC, AF, AFP, OF s-ss LOC, BF, LF, DF, OFL, DA 
SPRUCE 400-700 S-2k HF, CLA, OF, AFR,AF, AFP S-6s OFL, DA, BF, LF, DF, BA, AFR. AF 
700-1000 S-3k AF, AFP, ANF, EF, SF, NA, ASP, AFR S-7s DA, BA, BP, LA, BF, LF, FDF, DF, 
EF,AFP,SF 
>1000 S-4k ADF, ADP, AF, AFP, ORF, ASP, VP, ACF, NA, ANF, PS s-s s BP, BF, LF, DA, St, AFPsil, ANF 
JELKA 0-400 J-1k HOC J-Ss DA,OFL 
SILVERFIR 400-700 J-2k CLA,AF,EF J-6s DA, BA, EF 
700-1000 J-3k AF, AFP, EF, SF, NA J-7s DA, BA, EF, LA, SF 
>1000 J-4k AF, AFP, EF, SF J-Bs DA, BA, LA, SF 
MACESEN 0-400 M-1k HOC M-Ss BF, DA, DF, LF, LOC 
LARCH 400-700 M-2k AFP, EF, OF M-6s BF, DA, DF, LF, EF, OFL 
700-1000 M-3k AFP, ANF, EF, CF, CVF M-7s BF, DA, DF, BP, LF, EF 
>1000 M-4k AFP, ANF, ADP, CF, CVF, ASP M-Bs BF, DA, BP, LF 
RDEČI BOR 0-400 R-1k HOC, ONO, RC, LOC R-Ss MP, DF,LF,BF,BA,LOC, DA,OFL 
SCOT'SPINE 400-700 R-2k ONO, SEF, HF, OFL, OF!, OF, CF R-6s MP, DF, LF, BF, BA, OFL 
700-1000 R-3k SEF,OF,CF R-7s SF,BF 
>1000 R-4k 
ČRNI BOR 0-400 Č-1k ONO, HOC, OF č-5s OFL,LOC,LF 
AUSTRIAN- 400-700 Č-2k ONO, SEF, HF, OF, LO č-6s OFL,LF 
PINE 700-1000 Č-3k SEF, OF, ONO č-7s 
>1000 Č-4k č-Bs 
BUKEV 0-400 B-1k 8-Ss LF, BF, OFL, DF, FDF 
BEECH 400-700 B-2k HF, SEF, EF, OF, ARF, OF B-6s OFL, BF, LF, FDF, DF 
700-1000 B-3k SEF, AF, EF, AFP, ANF, SE, OF, CF, CVF, ARF, IF B-7s BF,LF 
>1000 B-4k OFR, AF, AFP, ADF, ANF, SF, CVF, CF, IF, ACF B-Bs LF, BF, SF 
PL.LIST. 0-400 P-1k HOC, TA, AFR, RC, OF, OU, AG2, ONO P-Ss AFR, RC, AG2, AG1, OFL 
NOBLE- 400-700 P-2k HF, EF, TA, UA, AFR, ARF P-6s AFR, LF, DA, OFL 
BROADLEA VES 700-1000 P-3k AF, EF, AFP, SE, TA, UA, AFR, ARF, IF P-7s LF 
>1000 P-4k ORF, AF, ADF, AGP, SF, AFP, ACF, IF P-Bs 
HRAST 0-400 H-1k OO, HOC, ONO, RC, OF, UA, AF H-Ss OFL, LOC, LF, BF, DF, MP, DA, 
G) OAK RC,AG2,AG1 
~ 400-700 H-2k HF, OF, LO, SEF, AFP H-6s OFL, LF, FDF, BF, DF, DA 
< 700-1000 H-3k H-7s LF, BF, DF, DA 
~ >1000 H-4k H-Bs 
"; EKSOTE 0-400 E-1k HOC, AFR, ONO, RC, OF, UA, AF E-Ss LOC, OFL, LF, DA, BA, MP, LF, EF ~ w EXSOT/CS 400-700 E-2k SF, AFR, OF, ONO, SEF, EF, HF, AF, AFP E-6s DF, OFL, DA, BA, MP, LF, EF 
"' 
700-1000 E-3k EF, HF, SEF, SF E-7s EF, SP ..... >1000 E-4k SF,ANF E-Bs DA,SF 
"' 
Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb 
Legenda - kratice gozdnih združb 
Legend - vegetation community acronyms 
AF Abieti- Fagetum dinaricum FDF Festuco drymeae- Fagetum 
HF Hacquetio-Fagetum HOC Ouerco-Carpinetum hacquetietosum 
AFP Abieti- Fagetum praealpinum IF lsopyro- Fagetum 
AFR Aceri- Fraxinetum LA Luzu lo-Abietetum 
ACF Aceri-Fagetum LF Luzulo-Fagetum 
ADF Adenostylo- Fagetum LOC Ouerco- Carpinetum luzuletosum 
AG1 Alnetum glutinoso incaneae MP Vaccinio- Pinetum 
AGi Carici elongatae-Ainetum glut. NA Neckero-Abietetum 
AGP Adenostylo glabrae- Piceetum ONO Orno- Ouercetum petr.pub. 
ANF Anemone- Fagetum PS Piceetum subalpinum 
AAF Arunco- Fagetum RC Ouerco robori- Carpinetum 
BA Bazzanio-Abietetum OF Ouerco-Fagetum 
BP Bazzanio- Piceetum OFL Ouerco- Fagetum luzuletosum 
BF Blechno-Fagetum OO Ouerco-Ostryetum 
DA Dryopterido-Abietetum SEF Seslerio-Fagetum 
DF Deschampsio- Fagetum SF Savensi- Fagetum 
CF Carici albae- Fagetum SO Seslerio- Ostryetum 
CLA Clematido-Abietetum TA Tilio-Aceretum 
CVF Calamagrostidi variae- Fagetum UA UJma -Aceretum 
EF Enneaphyllo- Fagetum VPI Cal.villosae- Piceetum 
katero se nanaša semenarska enota: 
smreka (S), jelka (J), macesen (M), rdeči 
bor (R), črni bor (Č), bukev (B), plemeniti 
listavci (P), hrasti (H) in eksote (E). 
Specifičnosti glede ekoloških zahtev hra-
stov in plemenitih listavcev je možno upo-
števati v okviru skupin rastišč, oblikovanih 
glede na nadmorsko višino in matično pod-
lago. Z ozirom na širino ekološke valence 
vrst iz skupine plemenitih listavcev glede 
temperaturnih, vlažnostnih, talnih in bioce-
notskih razmer je takšno združevanje in 
skupno obravnavanje teh rastišč dopustno. 
Za vse tuje drevesne vrste (eksote), ki 
jih, čeprav redkeje, gozdarji tudi gojimo, 
smo oblikovali skupne semenarske enote. 
Ekološke zahteve glede srednje letne tem-
perature in srednje relativne vlage vse te 
drevesne vrste omejujejo predvsem na ni-
žinska, gričevnata in deloma predgorska 
rastišča. 
4. RAST SMREKOVIH SADIK ZNOTRAJ 
SEMENARSKE ENOTE 
4. THE GROWTH OF NORWAY SPRUCE 
PLANTS WITH IN A SEED UNIT 
Spremljanje rasti sadik, vzgojenih iz se-
mena danih semenarskih enot, zaradi dol-
gotrajnosti gozdne proizvodnje ne more že 
274 GozdV 51, 1993 
v nekaj letih dati dokončnih rezultatov o 
njihovi rasti in kakovosti znotraj teh enot. 
Vendar je zanimiva že rast sadik v mlados-
tni razvojni fazi, ki smo jo spremljali s 
poskusom, zato dosedanje rezultate po-
skusa v kratkem povzemamo. 
4.1 Metoda dela 
4.1 Working method 
Izbrali smo gozdni združbi Abieti- Fage-
tum dinaricum (AF) in Abieti - Fagetum 
praealpinum (AFP), ki tvorita še z drugimi 
združbami isto semenarsko enoto za smre-
ko. Zaradi svoje široke razprostranjenosti 
oz. številnih subasociacij se ti dve združbi 
nahajata v skoraj vseh semenarskih enotah 
smreke. 
Za primerjavo smo vzeli še smrekovo 
seme z gozdne združbe Ouerco- Fagetum 
(OF). Tako smo leta 1988 v Hrušici (Gozdni 
obrat Bukovje)osnovali nasad smreke raz-
ličnih provenienc. Sadike so bile vzgojene 
iz semena matičnega sestaja iz Hrušice, 
semenskih sestojev iz iste ali sorodne goz-
dne združbe (AF, AFP) in iz semenskega 
sestaja iz združbe OF. Glede na izvor, 
upoštevali smo nadmorsko višino in geolo-
ško podlago, so sadike iz enakih ali podob-
Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb 
nih rastišč pripadale 4 semenarskim eno-
tam (S2k, S3k , S4k in S8s). 
na rastišču Abieti - Fagetum dinaricum v 
Hrušici za dobo petih let. 
Nasad je bil osnovan na rastišču Abieti 
Fagetum scopolietosum. 
Povprečne višine sadik ob sadnji so bile 
različne, kar pa ni bil vzrok v višinskem 
poreklu. Tako so bile sadike z Jelovice 
(1170 m n.viš.) in Poljan (600 m n.viš.) 
najvišje. Razlikovale so se od vseh ostalih 
provenienc (razen provenience Pevc) na 
stopnji tveganja = 0.05. 
4.2 Rezultati 
4.2 Results 
Dosedanji rezultati nam lahko dajo odgo-
vor le za obdobje petih let - za čas trajaja-
nja poskusa ter za sadike smreke oz. seme-
narske enote smreke. 
V tabeli 2 so prikazane povprečne višine 
in višinski pri rastki 1 O provenienc smreke 
Zaradi različnih višin sadik ob sadnji so 
v prvih letih poskusa višinski prirastki boljši 
pokazatelj genetsko pogojene rasti, kot pa 
sama višina sadik. 
V zadnjih letih rasti so imele največji 
Sadike so izvirala iz naslednjih semenarskih enot in semenskih sestojev: 
S2k 
S3k 
S8s 
S4k 
reg. št. 21, 
reg.št.18, 
reg. št. 19, 
reg. št. 215, 
- reg. št. 322, 
reg. št. 317, 
reg. št. 315, 
reg. št. 213, 
- reg. št. 232, 
- reg. št.1, 
Brezova reber (520 m.n.v.), OF 
Poljane (600 m.n.v.), AF 
Črmošnjice.(700 m.n.v.), AF 
Pevc (620 m.n.v.), AF 
Hrušica (750-800 m .n .v.), AF 
Leskova dolina (770-1 000 m.n. v.), AF 
Mašun (920 m.n.v.), AF 
Vodice (880 m.n.v.), AF 
Jelovica (1170 m.n.v.), AFP 
Meni na (1 020 m.n.v.), AFP 
Tabela 2: Višine in višinski prirastki sadik (cm) različnih provenienc 
Table 2: The Heights and Height lncrements of the Tree Plants (cm) of Different Provenance 
izvor 
origin v v1 v2 v3 v4 vS p1 p2 p3 p4 
Vodice 31 41 45 64 83 103 10 4 18 20 
Pevc 34 44 48 62 80 95 10 4 15 18 
Hrušica 33 42 46 66 86 104 9 5 20 20 
Jelovica 37 46 51 66 79 90 9 5 15 13 
Lesk. dol. 31 39 42 52 59 67 8 3 10 7 
Mašun 26 33 36 43 50 57 7 4 7 7 
Brez. reb. 30 39 43 60 75 90 9 4 17 15 
Poljane 37 46 48 59 71 83 9 2 11 12 
Črmošnjice 23 30 34 44 53 62 7 4 10 9 
Menina 26 33 39 52 63 75 7 6 13 11 
Legenda: v- višina sadik ob sadnji 
Legend: the saplings' height at the time of planting 
v1 - višina sadik konec 1.1eta 
the saplings' height at the end of the first year 
v2- višina sadik konec 2. leta 
the sap!ings' height at the end of the secOnd year 
p1- prirastek v 1.1etu 
height increment in the first year 
p2- prirastek v 2. letu 
height increment in the second year 
Gozd V 51, 1993 
pS 
20 
17 
18 
11 
8 
7 
15 
12 
9 
12 
275 
Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb 
povprečni višinski prirastek in višino sadike 
provenienc, ki so 1zv1rale iz enakih nadmor-
skih višin (700-800 m) kot je nadmorska 
višina poskusnega objekta v Hrušici. 
Glede na te ugotovitve so torej najbolje 
priraščale sadike, ki izvirajo iz Hrušice, 
Pevca in Vodic. Skoraj od vseh provenienc 
so se razlikovale na stopnji tveganja = 
0.05. 
Dobro so priraščale tudi sadike, ki so bile 
po poreklu iz nižjih nadmorskih višin, pred-
vsem tiste iz Brezove rebri. 
Sadike višinskih provenienc so v prvih 
letih rasti v primerjavi z ostalimi provenien-
cami dobro priraščale v višino, toda po 
četrtem letu so višinsko rast upočasnile 
(Jelovica, Leskova dolina). 
Prirastke in višine v prvem in drugegem 
letu rasti smo le evidentirali, nismo pa jih 
komentirali, ker menimo, da so višinski 
prirastki v prvem letu po presajanju pred-
vsem rezultat nakopičenih rezervnih snovi 
v sadikah, v drugem letu pa se na sadikah 
odraža presaditveni šok (padec višinskih 
pri rastkov). 
5. ZAKLJUČEK 
5. CONSLUSION 
V poskus smo vključili le smrekove sadike 
iz štirih semenarskih enot smreke (S2k, 
S3k, S4k in S8s). Med njimi na terenu ni 
bilo večjih razlik v priraščanju. Razlike so 
bile opazne le m ed sadikami, ki so izvirala 
iz različnih nadmorskih višin. 
Največje višinske prirastka so imele sadi-
ke, ki so izvirale iz semenskih sestojev iz 
Vodic, Pevca in Hrušice, to je iz matičnega 
sestaja in semenskih sestojev, ki imajo 
enake ali podobne nadmorske višine (700-
800 m n.v.) kot poskusni objekt v Hrušici. 
Ti rezultati potrjujejo pomembnost upo-
števanja nadmorskih višin. Sadike naj bi se 
uporabljale na enakih ali vsaj podobnih 
nadmorskih višinah, na katerih rastejo ma-
tična drevesa, iz katerih izvirajo. 
To načelo je v gozdarstvu poznano in 
upoštevano. V času našega poskusa pa je 
bila nadmorska višina poleg genetske po-
gojenosti edini odločujoči dejavnik prirašča­
nja sadik. 
276 Gozd V 51, 1993 
Združevanje podobnih rastišč v tako ime-
novane semenarske enote se je za čas 
našega poskusa izkazalo za ustrezno. 
Možno je celo uporabljati sadike, porekla 
iz ene semenarske enote, v drugi semenar-
ski enoti, v kolikor se izvor sadik glede na 
nadmorsko višino ne razlikuje veliko. 
V našem p'oskusu so skoraj vse sadike 
izvirala iz karbonatne matične podlage (ra-
zen sadike z Jelovice) zato ta faktor ni 
posebej izpostavljen. 
"Manipulacijski prostor'' za uporabo sadi-
tvenega materijala se je z oblikovanjem 
semenarskih enot razširil v primerjavi s 
semenarskimi okoliši, še posebej, ker je v 
določenih primerih dopustno tudi "prestopi-
ti" meje semenarskih enot. 
Poleg večjega "manipulacijskega prosto-
ra" omogoča oblikovanje semenarskih enot 
ustreznejše upoštevanje značilnosti rastišč 
semenskih sestojev in objektov za obnovo 
in zato večji uspeh pri sadnji oz. snovanju 
umetnih sestojev. 
SEED UNITS FORMATION BASED 
ON VEGETATION COMMUNITY 
Summary 
Compared with seed regions, the formation of 
seed units based on vegetation communities 
offers better possibilities as to the choice and use 
of appropriate seed for individual natural sites. 
The results of a test on the appropriateness of 
some seed units thus formed, which lasted five 
years, proved the justification of such associating 
on condition the altitudes are taken into conside-
ration. 
The test was only planed for seed units of the 
Norway spruce. Consequently, the results refer 
to them alone. 
ln spite of the fact that the seedlings from four 
seed units of the Norway spruce (S2k, S3k, S4k 
and SSk) were included into the test, hardly any 
differences as to their incrementing were establis-
hed between them in the field. Differences were 
established only between the seedlings which 
came from the regions of different altitudes and 
became visi ble only in the fourth and fifth year of 
their growth. This was especially the case when 
the origin of the seedlings was in the regions of 
essentially higher altitudes than their new environ-
ment was. 
The greatest height increments were establis-
hed with the seedlings from the seed stands of 
Vodice, Pevc, Hrušica, Le. from a parent stand 
Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb 
and the seed stands of the same or similar 
altitudes (700-800 m above sea level) as the test 
area in Hrušica is. 
These results confirm the importance of the 
fact that altitudes are also taken into consideration 
in afforestation work. The seedlings improved 
from the seed originating from certain altitudes 
should be used at the same or at !east similar 
altitudes as maternal trees grow. This principle 
has been known and paid attention to in forestry 
for quite some time. During the time the test was 
carried out, the altitude was, besides genetic 
conditions, the only decisive factor of the incre-
menting of seedlings. 
The associating of si milar natural sites into the 
so called seed units proved to be appropriate 
during the period the test was carried out. It is 
also possible to use a seedling from one seed 
unit in another seed unit, on condition their 
altitudinal origins do not differ greatly because 
they originate from the borders to neighbouring 
seed units or from their vicinity. 
ln the present test the origin of almost all the 
seedlings was carboniferous parental ground (ex~ 
cept for those from Jelovica) and for this reason 
this element has not been exposed in particular. 
The manipulation area for the use of seed 
increases with the formation of seed units in 
comparison with seed regions, especially be-
cause it is possible to pass from one seed unit 
to another. 
Besides greater manipulation area, afforesta-
tion within seed units enables more appropriate 
considering of natural sites and thus more succes-
sful afforestations. 
VIRI 
1. Brinar, M., 1961. Načela in metode za izbiro 
semenskih ~.estojev. GozdV, 1/2, s. 1-20 
2. Košir, .ž:., 1976. Zasnova uporabe prostora 
- Gozdarstvo (vrednotenje gozdnega prostora po 
varovalnem in lesno proizvodnem pomenu na 
osnovi naravnih razmer). - Zavod SR Slovenije 
za družbeno planiranje in Inštitut za gozdno in 
lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti, Ljub-
ljana, 145 s. 
3. Kotar, M., 1980. Rast smreke (Picea abies 
Karst) na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. 
Strokovna in znanstvena dela, 67, 250 s. 
4. Kotar, M., 1983. Ugotavljanje proizvodne 
sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščeno­
sti. GozdV, 3 s. 97-109 
5. Pavle, M., 1985. Proučevanje in bioekološko 
vrednotenje semenskih sestojev. Elaborat. Inštitut 
za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 97 s. 
6. Pavle, M., 1987. Semenski sestoji v Sloveniji 
(Register), Inštitut za gozdno in lesno gospodar-
stvo, Ljubljana, 129 str. 
7. Pavle, M., 1992. Stanje in vrednotenje se-
menskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji. 
GozdV, 50, 5/6, s. 277-287. 
8. Seed Manual for Forest Trees. 1992. Fore-
stry Commission, Bulletin 83, Forest Research 
Station, Farnham,Surrey, 132 s. 
9. Semenski objekti, 1971. Biotehnična fakul-
teta v Ljubljani, Institut za gozdno in lesno gospo-
darstvo, Ljubljana, 36 s. 
10. Zorn, M., 1975. Gozdno vegetacijska karta 
Slovenije. Opis gozdnih združb. Biro za gozdar-
sko načrtovanje, Ljubljana, 150 s. 
26. evropsko prvenstvo gozdarjev 
v smučarskem teku - 30. 1. do 5. 2. 1994 
Konderstag, Švica 
Obveščamo vse gozdarje, ki jih zanima ta prireditev, da 
bomo skušali organizirati udeležbo ekipe iz Slovenije. 
Informacije o pogojih tekmovanja, o stroških in vsem ostalem 
lahko dobite na naslovu: 
g. Janez Konečnik, Gozdno gospodarstvo Kočevje, 
Rožna ul. 39, telefon (061) 853-331. 
GozdV 51, 1993 277