SPREMENIMO ODNOS DO VOZIŠČ IN PROMETA NA NJIH
Kako bi Bog sodil voznika, ki je ubil očeta in mater
Bo 318 km avtocest, ki bodo zgrajene proti koncu tega desetletja, sploh vplivalo na promet v naži občini in na varnost vseh, ki so pojavljajo na cestah ter na njihovih uporabnih površinah? Podrobno so v medijih opisovane predvidene trase in vsakdo lahko razbere koristnost teh novih cest za naše potrebe. Ker se še vozimo po sedanjih cestah, smo se z namestnikom direktoija Republiške uprave za ceste dipl. inž. Jožetom Vidmarjem pogovarja-li o njihovih željah in ukrepih, da bodo ljudje pričeli vzpostavljati drugačen odnos do vseh naSih cest.
»Za leto 1994 je predvideno za okrog pet tisoč kilome-trov slovenskih regionalnih cest devet milijard tolarjev. To bo realno komaj poloivico lanskih sredstev. Zaradi napovedane gradnje avtocest že čutimo povečevanje cen, svoje bo naredila mflacija, prav tako pa tudi pomanjka-nje gradbene in cestne operative,« je izpostavil v javnosti še nepoznana gibanja sogovornik in pridal, da bo potreb-no prav zato pri ljudch doseči uslvarjalen odnos do ceste in s ceslo. Kako?
»Na repuhliški upravi za ceste na Dunajski 48 si želimo aktivnejšega sodelovanja občanov, krajevnih skupnosti in občin. Lahko nam bi pomagali pri hitrejši izpeljavi zemljiških nalog, kjer žal še prepogosto naletimo na nekaj posameznikov, praviloma iz drugih krajev, lastni-kov zemljišča potrebnega za razširitev cestišča. Priprav-ljeni so se pravdati na vse pretege in zavlačevati realizaci-jo projektov. Prepričani smo, da bi znanci lahko vplivali nanje in pomagali hitreje obrniti preskromna srestva ter rešiti nesreče ali nezgode marsikaterega voznika, kole-sarja, motorista ali pešca.«
Obslojajo lodi drage oUike sodelovMJ« knjanov?
»Veliko jih ima ograje in žive meje tako moino proti cesti, da zapirajo preglednosl in posredno povzročajo nesreče. Veseli bi bili, ie bi ljudje tudi samoiniciativno poprijeli za orodje in očistili odtočne jarke ali kanale tam, kjer se ob cesli ali na njej nabira voda. Dobro odvodnjavanje prepreiuje nahiranje vode pod asfaltom in njegovo prezgodnje pokanje. Tudi neprometnih zna-kov ali propagandnih tabel, naj ne poslavljajo preblizu ceste, predvsem pa ne, če zapirajo razgled po cestišču. Na podeželju bi morali traktoristi očistiti blato s ceste, podiralci drevja zašiititi obcestne ograje, vozniki težkih gradbenih strojev, pa bi morali položiti na cestišče podla-go in po njej prepeljejo preko ceste. Ogledniki, ki jih bomo organizirali, bodo vse povzročilelje take škode (tako kot v Avstriji) kaznovali in zahtevali odpravo po-škodb.«
Ste se že kdaj vprašali, koliko denarja je S00 milijonov mark ali 38,5 milijarde tolarjev. To je, da boste verjeli številki, tri odstotke slovenskega bruto narodnega dohodka. Toliko naša driava (DRŽAVI-CA!!!M) izgubi letno zaradi prometnih nesreč.
Ob cestah manikje opažamo nadpovprečne količioe razdrobljenega avtomobilskega stekla.
»Na republiški upravi za ceste bi bili veseli, ie bi ljudje sporočali, kjer so točke, kjer prihaja pogosto do prask ali trčenj. Dobivamo podatke o tistih črnih toikah, kjer prihaja do smrtnih žrtev. Za ostale največkrat ne vemo. Če pa bi zvedeli tudi za te, bi prav gotovo storili vse, da bi jih odpravili.«
Dejali ste, da nimate dovolj denarja.
»Prepričani smo, da bi se nam pri odpravi takih točk priključili vozniki, krajevne skupnosti, obtine, vsekakor pa bi se morale zavarovalnice, saj bi tako znatno, znatno zmanjšali materialno škodo in marsikoga obvarovali te-lesnih poškodb. Tako skrb za soljudi pa nam veleva naša človečnosl, na5a želja da sodelujemo pri premagovanju sedanje krize pa tudi vera.«
Zakaj pa ven?
»Spoštovanje do soljudi se izraža v šlevilnih oblikah. Prav zagotavljanje optimalnih pogojev za odvijanje pro-meta v neposredni bližini in po svoji zmožnosti, je tudi ena od oblik verovanja v ljudi. Še posebej pa bi izpostavil verski nauk pri tistih, ki predrzno povzrotijo nesrečo npr. s prehitevanje v škarje, preko polne črte in s čclnim Irčenjem v avto, v katerem je tak voznik na primer ubil očeta in mater, otrokom uplenil starše in jih pahnil v nepopisno nesrečo. Kako verniki pravijo takun ljudem in, kako naj bi jim po veri sodil Bog?«
Sodi tako numKljanje v pogovor o naših žalostnih cestah?
»Vse žrtve, ki so umrle na naših cestah, zahtevajo aktiviranje prav vseh razumnih ljudi in njihovega vpliva na vse, ki nam lahko pomagajo prebroditi te krizne čase.«                              STANISLAV JESENOVEC
Cesta proii Horjulu 22. oktobra lani. Poln obcestni jarek in zamašen pretok pod cesto, sta ovirala odtok vode proti HorjulStici. Voznike je presenetila velika kalna luža. 15—30 minutno posredovanje prvega soseda z lopato, bi omogoialo normalen odtok vode in varen promet. Če ni denarja, bomo vsaj nekaj iasa posredno poskrbeli za svojo varnost v neposredni bližini ludi sami. Potem bomo bolj pazili na dobrine naše, toliko željene in opevane samostojne državice. Varne ceste pa so dobrina, pisana z veliko zaLetnico. (Folo: Stanislav Jescnovec)