f
I Največji tlovouki dnevnik r Združenih driavah VeUa xe vse leto - • . $6.00
u
York celo leto ~ $7.00 $7.00
i
B
J

Ustišlovenskih ^delavcev y Ameriki«
TELEFON: COETULKDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congreaa of March 3, 1879.
The largest Slovenian Daily Li' jg	the United States.
a Issued every day except Sundays
t	and legal Holidays.
75,000 Readers.
1».
f
TELEFON: COBTLANDT 2876
NO. 74. — fiTEV. 74.
NEW YORK, TUESDAY, MAK C H 30, 1926. — TOREK, 30. MARCA 1926.
VOLUME XXXIV.
LETNIK XXXIV.
PRIZADEVANJA M0KRAČEV
Mokrači bodo osredotočili boj za modifikacijo na šest velikih držav. — Upajo izvoliti mokraške senatorje in kongresnike v vseh teh državah. New York je na čelu seznama. — Nadaljne države so Pennsylvania, New Jersey, Massachusetts, Illinois in Maryland.
WASHINGTON, D. C., 29. marca. — Sest dr-
žav, — New York, Pennsylvania, Illinois, Massachusetts, Maryland in New Jersey, — so izbrali mokrači kot glavno bojno polje, kjer bodo spravili na površje vprašanje modifikacije suhaške postave. V vseh teh državah, z izjemo New Jer-seya, bodo predstavljeni volilcem kandidatje za senat. Mokrači bodo vprizorili pogon v Missouri-ju, posebno v St. Louisu in Kansas City, kjer bo kongresni k Marry Hawes najbrž nastopil kot demokratični nasprotnik republikanskega senatorja Williams.
Prošnje narodnih strankarskih voditeljev, tako republikanskih kot demokratičnih, ki so nasprotovali politiki državnih bojev, so bile zavrnjene vsled vedno naraščajoče mokraške propagande. Napori Antisalonske lige pod vodstvom Wayne Wheel-erja, metodistovskega zmernostnega sveta in drugih suhaških organizacij, da osredotočijo pozornost na druge probleme, so bili brezuspešni in vsled tega ni nobene prilike, da bi se izognili konfliktu.	.
Največje zanimanje se bo osredotočevalo na pet držav, ki so znane sedaj kot modifikacijsko ozemlje, namreč na New York, Pennsylvanijo, Illionis, Massachusetts in Maryland, kjer se bodo vršile v prihodnji jeseni volitve za senat.
V	New Yorku in Marylandu obeta postati boj več kot "vlažen".
Senator Wadsworth, ki bo skušal biti zopet izvoljen v New Yorku, ni nikak suhač.
Vrjetno je, da bo deležen odločne podpore go-vernerja Smitha, neglede nato, kdo bo demokratični kandidat za mesto v senatu.
V	tukajšnih političnih krogih je bilo vzbujeno veliko zanimanje vsled poročil iz Illinoisa, da je mokraško vprašanje najbolj živahno med vsemi vprašanji in da je potisnilo v ozadje celo vprašanje svetovnega razsodišča.
Splošno domnevajo v Illinoisu, da bo dobil senator McKinley, administracijski republikanec, nominacijo proti Frank Smithu, a republikanski voditelji so postali zelo vznemirjeni glede usode svojega nominiranca, ko se bo moral boriti z George Brennanom, demokratičnim bosom Illinoisa, ki se hoče potezati za mesto v senatu in ki je odločen mokrač.
Prijatelji Brennana so baje skrajno navdušeni ter si obetajo velikih uspehov od agitacijskega potovanja, katerega bo vprizoril po državi v spremstvu svoje žene, V svojih govorih namerava Bre-nan povdarjati, da je modifikacija suhaške postave neobhodno potrebna v interesu mladine naroda. Pristaši Brennana pričakujejo za svojega kandidata veliko število glasov posebno v Cook okraju, v katerem se nahaja Chicago in drugih gosto obljudenih središčih. Za njega bodo glasovali posebno zunaj rojeni državljani.
Kronprinc je kupil vilo.
Komunistična
zmaga.
Rdeča zmaga je povzročila nočni izgred. — Prvikrat so dobili komunisti dva sedeža v poslanski zbornici. — Dva rojalista sta bila ranjena na volišču. — Gonja proti Malvy-ju.
MUSSOUNIJEV POZIV NA ITALIJO
Mussolini je v ognjevitem govoru pozval Italijo k disciplini. — Povedal je veliki množici ob sedmi obletnici fašizma, da ignorira vse kritike- — Zunanji narodi so baje sovražni, a tudi oni morajo doživeti vladno revolucijo. — Zahteval je čuječ-nost v demači deželi.
Nenadna smrt francoskega pretendenta.
ŽENEVA, Švica, 29. marca, — Prejšnji nemški kronprinc je kapi L »lavno vilo Castagiiola na otoku v L«go Mapgiore.
Vojvoda in vojvod kn j a iz Braun schw<f4£&, ki je edina bei prejšnjega kajzerja. *ta doKpeia v Locarno ter dbUkala tam prejšnjega krooprines.
Xewprofcijejo m poroka gMe nactrt* prejanjAga kajenja, da >pre«i zevittoiike za dovoljenje, da nine fcveti v «viei. Dosedaj ni kaj-zer viožii ae nikakc tozadevna 'proenje (ki prejinji kronprinc no-
33 kinogledališč prodanih.
PORTLAND, Ore., 29. marca. North American Theater Corporation je kupila daaies od Jenseti & Horbent družbe 33 kinogledališč v paliciŠirnih državah za .skupno kvoto sesat milijonov dolarjev.
RIM, Italija, 29. marca. — Sedmi rojstni dan
fašizma je bil "navdušeno" pozdravljen po vsej Italiji z impozantnimi cerimonijami, katerih se je udeležilo na stotine tisočev "črnosrajčnikov". Ministrski predsednik je pregledal s kabinetom eno velikih parad ter z odobravanjem poslušal obljube fašistov, da bodo napravili fašizem vsemogočnim.
V Rimu je korakalo 50,000 fašistovskih bandi-tov mimo 'Vojvode** in tudi v drugih mestih so se vršila slična slavij a.
Mussolini je imel svoj govor pri Villaglotti Hipodrome. Omenil je usodepolno zborovanje leta i 91 9 v Milanu in one, ki so mu sledili v boju za intervencijo v prvih dneh vojne in tekom vojne. Do-tični sestanek je imel za posledico organizacijo "bojevitih italijanskih fašistov".
—	V tem imenu, — je izjavil Mussolini, — je bil vsebovan program fašizma, in ta program je ostal še vedno isti, — namreč boj.
Mussolini je tudi pripomnil, da so skušali listi v onem času zamolčati njegovo ime in da je bil poražen pri volitvah bas v trenutku, ko se je pričel med starimi političnimi strankami proces razpada.
—	Vspričo take demoralizacije in takega razkroja, bi se ne mogla država dolgo časa ustavljati akciji izkoriščanja in parasitstva starih strank ter ni imela dosti poguma ali pa ni bila zmožna, da porazi one politične razrede, ki so nas spravili v vojno.
—	Ti politiki, ki so se tekom vojne pogosto tresli od strahopetnosti in ki niso privoščili slavnim četam Italije triumfa niti v inozemstvu, niti doma; ti politični razredi, ki so na nevreden način zapravili čudoviti zaklad italijanske "zmage", so morali biti razpršeni in uničeni.
—	To smo storili potom organiziranja in izveden ja pohoda proti Rimu, ki je dobil v zadnjih par letih značaj legende. Nato so prišli napori in resne odgovornosti vlade naroda, naloga, ki je bila skrajno težavna, kajti povsod naokrog je bilo opaziti materij alni in moralni propad obenem z neštevilni-mi problemi, ki so čakali rešitve že desetletja.
—	Naša naloga je bila ogromna. Ozrite se na t-i občudovanja vredni Rim, kot se je razvil tekom našega dela, — cesarski Rim, ki je bil duša velikanskega rimskega sveta, ki je še pred par leti dremal pod težo birokracije.
Mussolini je nato govoril o kampanji, katero so vprizorili rjjegovi nasprotniki po aferi Matteottija. Trdil je, da so porabili le par ton papirja v "obreko-valni" kampanji, ki je le pospešila uničenje opozicije
—	V teku enega leta smo dali italijanskemu na-tekom glasovanja. Eden je v ne- rodu postave revolucije, postave narodne in socijal-varnean stanju, ker je bil ramjen z ne rekonstrukcije, reorganizacijo arinade in mor-
bodalcem v hrbet.	narice ter zračno službo. Vse to se je zgodilo v
Uspešna kandidata sta t>ila Duc-
PARIZ, Francija. 29. niarc«i. — Drugi okraj Pariza je izvolil včeraj dva tko mi m i etična |>onlauica v parlament. in vlslod "te^ra bodo fi-nar>rno »redile francoskega jrlav-nejza mesta 'zastopali ]>oslamM, dojili program je odpravljanje kapitala.
To je bila tjx>sk*lica najboflj trpko izvojevane Ivannpan jv, 'ki je zavzela v svoji konec ni faizi obliko boja med fa«jtzmom in komunizmom.
Niti najmanjšega dvoma ne mere biti, da je bil ta usspeh komut-nistov poledica mnaknitve kandidatov ievice, po nedoločenem glasovanju ipred dvema tednom«.
Pred dvema tednoma so d-obili nadijonalUti 47.000 glasov, komunisti 37.000 <ter radlkalei in soci-jalisti kakih 30.000. Pred štirinajstimi dnc\?i iso glasovali komunisti kot en mož, Ln ne sme se domnevati, da je 'bilo včeraj oddanih več komunističnih gl'asov. Večina je znašala 1570 glasov ter je oeivfdno, da io člani levice sleci H Nvelu svojih voditeljev, naj gia.vujejo rajše za komunistične kj*ndidaite kot pospešijo zmago francoskih fašistov.
Dru«r" okraj Pariza vključuje borzo, Francosko baaiko in druge velike finančne zavode, vendar pa ne smemo pri tem i>ozabiti, da pripadajo volitai tega okraja v glavnem delavskemu staniu.
IMiga ipostedica včerajšnjega glasovanja /bo, da se T>o povečalo število komunistov v >po«lansJki zbom(:ci rta osem in dvajset iz skupnega števila 583 iposlatneev. Čeprav je razmerje gl'asov neznatno, iso pariški nacijonal>i«ti o-gorčeni vspričo dejstva, da bo mesto zasitopano v »zgodovini po ko-mrniistfh, .kajti volitve «o ?*e vršile vsled <mrti dveh republikanskih poslancev.
Ogorčenje macijonalisfcov je našlo zunanji izraz včeraj zvečer, ko je bila objavljena komunistična zmaga. Vsopovsod so ljudske mno-sVee pnpevale marseljezo ter kričal": — Dol z Horriotom! — r- trelite Malvy-jain — Proe z .M osk vo!
Tudri Operni tTg bit bulevardi so ipo-tali 'pozorišče bučnih patrio-itionih demonstracij. Policija je ločila ljudske tolpe ter uveljavila zope<t mir in red z občudovanja vredno uspešnostjo.
IKa rojalista sta bila ranjena
Rifci pripravljeni na novo ofenzivo.
Abdel Krim se pripravlja na pričetek sponi-landanske ofenzive. — Plemena, ki so se pod-
Louis Filip, vojvoda Orleanski in pretendent za
francoski prestol, je u-1 Wgia?ran7oz7m7zopet mrl za pljucnico v svo- omahujejo vspričo nje-ji vili v Palmero.—Kra-' ljica Amalija je bila poleg njegove smrtne postelje.
PARIZ, Francija, 29. marca. Ob dveh (popoldne je uanrl za Pij ličnico v Palermo. SiciLiia, jOu'ls Fhilipp Roibert. vojvoda Orleanski, 'prctwident za francoski prestol. Bohaii je bil le pet dni. Ob njegovi .smrtni pocstoljji so stali njegova sestra, prejšivja portugalska kraljica, Mnsigr. Dileo. ki >mu je podelil 'zadnje saikraanente, ter par intimnih prijateljev.
Na d aJj na sestra, vojvodinja dr Aotita, bo docela danes in za njo tretja sestra, Izabela.
Pivnc Jean Orleanski, ki se nahaja poti v Palemo. je postal sedaj načelinik hiše francoskih pretendentov.
Vojvoda Orleanski je prišel v Francijo lo enkrat ofici.jelui. ko <so konškribiraU|i može njegove starosti. Obsofje-n je bil na dve leti ječe. Kmalu -pa. je bil pomiloščen ter odveden tna mejo, z naročilom, nlaj se nikdar več ne prikaže v Franciji.
Sedanji pretendent. vojvojla de Guise, je smel ostati v Franciji, a ni smel <služiti v arma»di. Vojaški se je v^led tega izvožbtal na Danskem, k,jer je njegova sestra Margareta poročena « princem Walde marjern. Kot njegov bratranec je skušal leta. 1914 stopiti, v francosko armado, a vlada ga je po-Ia:!a na dvor bdligar^kegai carja. Pwne-je se je vrinil v Francijo ter upravljal vojaško »kantino leto ni pol.
Čeprav se ni vojvoda de Guise mešal v politiko, /zrejo vendar francoski rojalLsti nanj kot n kandidata za francoski prestol. Dejstvo, da ima sina in dediča, ga
go ve pretnje, da se poslužil represalij.
bo
MARAKES. Maroko, i»!». marca, lasaio je. da ni maroška kampa-tijai še končana in tla na'inerava pričeti Alnlel K.ini z ofenzivo.
kakorhitro bo d-ovoljevaib vivtiiv ter bo konec Raanadaiiske^a posta. Kifski vstaši so /r sedaj aktivni na ra^ličnitli delili fronte t kažejo z^pot, sivojc velike zmožnosti v napadih za Ivojnin i črtami. Celo važaia foi?nahia postojanka pri A in Aiča tu bila prosta njih neitsptInili napadov. Gotova plemena, ki so se tekom zadnjega meseca podvngla. so pričela zope! omahovati v.spr:čo pre trti je sovražni i h repress ti j.
Optimizem, kateremu se je dalo tako glasno izraza posebno v I'u-lr'zu in Madri-lu, rti našel nobenega optimističnega odmeva v tukajšnji deželi. Nobenega dvoma ne more biti glede tega. da nima Abdel Krim še nadalje sredstev, k." jih imel preje, da nadaljuje /. vojno, »n opay.iti je tudi veliko pomanjkanje živil med plemeni, a pristaši Krima so kljub pomanj-kaju m trpljenju oči vidno zopet pripravljeni žrtvovati sebe za -s\tj-jega vtxi'.telja in s-vojo stvar.
(iotovi frrncoski li-tii v Maroku objavljajo še vedno članke, v katerih ts<> glai-i. da v/dr/uje ri f ska dežela z angleško moralno in ma-terijalno ptanočjo ia da je koneč-IV j vstašev rifska republika med a.ngleškim pokroviteljstvom.
dela pesobtw) zapeljivim za tukajšnjo m onfarh isti eno stranko, ki boji. da ibo iprišla pravica do prestola v roke kraljevih hiš Bra z i lije. Portugalske ali Parme.
in delo na isto stališče, s skupnim ciljem, veličino in prosperiteto naroda.
—	Brez dvoma ste nestrpni ter pričakujete nekaj. Obljubil sem vam v preteklem letu, da bomo imeli sijajno priliko in držal sem svojo besedo. Ali mi hočete vrjeti, da bo vaša nestrpnost utežna nekega dne?
—	Predno pa rečem kako besedo glede tega razpoloženja, ki je tudi moje, je treba, da postanete disciplinirani do skranjih meja v svojem dnevnem delu.
Sodnik obtožen uboja.
OONOORD, N. H.. 29. marca. — Govemer je poesvad sodmika Fred A. Janesa, naj resignira, ker jt dvignjena (proti njemu obtožba radi umora. Prejšnji teden je povo-
los im. Loarrnier, kojrrh prvi je slatš-čičar, drugi pa odvetnik.
Nacionalistični demorest rant je «0 hoteli "VT>rizoriti tudi demonstracije pred Elizejeiko palačo, r ikateri .stanuje predsednik republike, a republikanska straža je potonila ljudsko množico v istrasnske ulice, kjer se je razgubila.
Tornado v Turkcstanu.
TASKEND, Azirjaka Eu&ija, 28. marca. — Tornado, katerega so spremljali aali\"i. je divjal preko Turkestona ter ipovtzročil številne izgube življenj in isfetnine. Na stotine hiš je biLo pardwenih, brzojavne zveeve »o bile prokiirrjer.e in uničene so bile črede ovac t in goveje živine.
narice ter zračno službo, enem samem letu.
—	Veseli me povedati vam, tovariši, da ne pripisujemo mi vsi in posebno ne jaz nikake važnosti temu, kar se reče in tiska'v inozemstvu. Povsem logično je, da je proti nam mednarodni svet demokracije, liberalizma, prostozidarstva in plutokraci-je, ki ne pozna nobene domovine.
—	Protirevolucija, katero smo zdrobili doma in ki je bila zaman organizirana v inozemstvu, je najboljši dokaz, da smo izvršili revolucijo. Odgovo-nim elementom naroda pa pravim:
—	Vi morate preživeti isti proces kot smo ga mi. Ce hočete živeti, morate odpraviti klepeta vi parlamentarizem. Dati morate oblastim izvrševal-ne sile. Ce hočete živeti, morate zreti v lice najbolj važnemu problemu tega stoletja, problemu odnosa j ev med kapitalom in delom, katerega je rešil fašizem enostavno na ta način, da je st&vil kapital
- ,	- . r

DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Dmziei so nate oen« sledeč«:
JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50
Frl nafcariffli, M maiaje nanj kot en tiaoi dinarjev rafenmM nietojj IS matov x» postnim in drage stroške.
BnzyofiUJa na zadnje pošte tn izptoinjo Tofitel tokovni mi".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir........$ 9.10	500 lir ,	$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir ___________ $42.50
Pri naročilih, U niafeje omoJ kot Mi Ur, nimaamo po 11 sa poštnino In druge otrobe.
Razpošilja na ndnje pošte ta bplataje LjnMjauka kreditna

Za pošiljatve, ki presegajo PBTTISOC DINABJBY sli pa DVATIflOC TiTR dovoljujemo po mogočnosti še poeeben popust. Dinarjaa Ia Lin sedaj al stalna, menja oe večkrat Ia aeprt-
po eeaft tistega das^ ko nsaa pride poefand šenarTrib?^1 POŠILJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE |t-
5 Mew Xorfc BsL
FRANK SAKSER STATE
t
BANK
■Ml Tork, a. f
- . -- -i v


GLAS t N ARQjpA», 30. MARCA 1926
niiwiii .mIii i«'
LI1""1 ■

NOV REKORD
GLAS NARODA
(8LOVSN1 DAILY)
rntok 6%Jt»rx,
Owmad and Pubkmkši bf 9L«?VNI0 PUBLISHING COMPAJT (A corpora*i$u)
M Bmdlk,
>Um i( btuinca of the corporation and tddrwm of above offieen s J Cortland* 81. Borou«h of Manhattan, Now York City, N. Y.
" «J L A 8 N A BO D i 91 ' V oU*	P*opU"
utAd Kvory Day Except Sunday t and Holiday t
Uhi
t*lfa Uši m Amšrdu* ______$6.00
»P* —-----$140
K* tšl ii h
»Ti r	_______$3.00
Z« J^mv York MHteiHi- 17.00
Za pol Uta____UJM
Za iMotffMfva m Ml« !•#» — $7.00
Z« pol Uta--------$JJfQ
Babtcription Yearly #6.00.
vsmmmsMmmmrwFim!®**
Mr N* v Mil I en. WASH. 0. C.
Advertisement on Agreement.
' < Swroda uhaja vtaki dan uvaemh nodolj ** praonikoo.
»m bre> podpiaa in oaebnoeti te na prioWnjej> . Denar naj ee afovoli poiiljeti po Money Order. Pri ipnmmU kraja naročmi-« prosim«, de ee nam tudi prejAnje biraliHe naanrni. de hitreje najdemo nulomika.
a L A S H^A BOD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Tolophono: Cortlandt 2876.	_
Pred kratkim je preletel postni zraJcoplovec Ward razdaljo med New Yorkom in Chicago v 4 urah in 3."» aitimitah.. Razdalja znaiša T'J4) indij. Slika nam kaže general, poštnega mojstra New-a, ko ocsidta Wardu.
Politična kriza na Romunskem.
POMOČNIKI ANGLEŠKEGA KAPITALA
V l« j lepi deželi r»e imuk par čudnih gostov. Iz Anglije je pri-s parnikoin '*( armania" v Združene držaje osem delavcev, ki M \prlzoi-Ji potovanje - kozi indiLstrij*lke okraje Severne Ameri-'pal polnomočje onega parkumen-da študirajo tukaj položaj delavcev. V AugVji so jitn toliko ta. iz katerega je izšel. Liberalna
Sko»j vso romunsko časopisje naglaša soglasno, da je not ran j e-jK)Iitičeii položit j jako (zamotan, kakor morda še ni bil zadnja leta. N|: dvoma, da mora Bratianova vlada odstopiti, oficijelni razlog . za dcimsijo pa se doslej še ni uiogol najti.
Po vojni ni 'bilo na Romunskem kalf iieta. da bi popolnoma izčr-
t}; M
Če ste se naveličali
navadnih...
1 ; • v 11 i i. \ ali o a šokih plačah, lepih stanovanjih ter fcijajnih. živ-
Ij.-n kih m delavskih polji h ameriških delavcev, da. so vprizarili , Jmanje preko velike luže, da se prepričajo na svoje lastne oči,
če jih morda niso i>ovlekli za nos.
Gotova stvar je, da so angleški proletarci dosti slat>še plačani i >l pa njih ameriški stanovski tovariši. Vsled tega moramo vnaprej •.. rtev.! j i. d.i ui>o t» obiskovalci resnični mezdi* delavci ali da niso pla .lii si roško v svojega "študij-kega" potovanja iz lastnh žepov. i\ t ! n o videli takoj, je Ta domneva prav dobro utemeljena. Angleški il/ctniki vo izjavili, — kot je bilo že davno anano, — da so \ \ ne države kot gostje londonskega "Daily Mail'*.
S lem pa |XKstauie ei la stvar takoj dotsti bolj jasna. L/ondoneiki *" f>aily Mad" je znan kot eden n«j"bolj d<ilavsti\"u sovražnih in po-1 ti- u.ii mz. .liijiiških aiigleškth listov, ki ščuva vedno In ipovsodi, na » !i« -n ki mi iji političnem polju, .na boj proti organLzLnauenmi detu. < V ,!•• p'xi.i! 1 .1 lr t delavce v to dežeilo, zasleduje s tem seveda po-\ mi .j« »n n, aneti. Angleškim delawem hoče prodočiti ameriške i ••:< !<• ter jim doprinesti dokatz, <la mora ameriški delavec dosti
r i• :i/ivno d« lati in <la ga dosti tlx»lj dosi^Hlno izkoriščajo tin iz-ral»'.jajo K" »t pa njrgovega angleškega razredau^ga tovariša*. Z dru-, nu be "••dami. naj angleški ideiavee izve, da živi ameraki pi-odeta-!>•.• le radi tega v t;.ko " eikVovit ih razmerah", ker ustvari dosti več. l.< r dela b »ij iitrtiniorno in ker sf pusti naiganjati k delu. Po svojeitn I "vrat kn v Ang ijo naj bi ti gostje delovali kot propiagatorji aaneri-
i»'la\>kiii m« to<l ter i>ojasnili tlmna orstal jn tovarisean, da tudi oni 1. hko zaslužijo prav tako vitsoike metzde kot Amerikanci; da - i t uii (in b iiko Las1::iik| "Forda" in da imajo laihko svojo lastno
M/.ieo. če bi hoteli delati 1 »!J naporno, pridno in praktično.
Am»*r;ško kapitalistično časojiisje ima dosti po\x><la biti ']K>nos-j.o n<i to. d ^onatra Združejie države za uaomo d«»elo izkoriiščanja. lat iM vnost dela 111 nikjer tako velika kot tiukaj. Izkoriščanje je
L }• pr< i vojmo <»groinino. a je teko*v ^»jnib let še neizmerno bolj nara-lo. To je povsem odkrito prizaial prod kratkim prvi pomožni •i - \ ink Združenih držav, "\V. Husband, v nekem predava-
li v Ww ^ orkii. \prafšinje omejitve priseljevanja, — je izjavil, j. ni'^'io bitr pozitivno-rešeno šele te*.laj, ko je vojna doprinesla d k,t' da lahko pokrije jK>trel»o dežele ttuli feroz priseljevzaij?. d- lav ■ -v. V kak^nom ob—gu .-e je to jKjsrečilo ter se bo še bolj .posre-■ lo, p- (i^iiioi^tiiral na »mihii s!učajiu. Rekel je, <la {Krzna veliko napravo, ki je leta 1924 z 22.000 delavci, proizvedla blaga v vrednosti ».V.M,<HM)()0. Eno leto '|w*zneje, leta 192") pa je proiz\«Ha ista (naprava le .s 14.000 delavci blaga v vrednosti ^92.000.000. To se pravi, da proizvod skoro fxxlvojii, da pa .«e je število delavcev zmanjšalo za celo tre ti no.
Kaj to posnenja. je čisto jaNiio. Korporacija je iiztis«iila ]>otom iiifttaliranja nov h strojev ter strožjega natleorovajija delavcev let«: 192"» večji proizvod k«*t pa je bilo to mogoče v vojnih letih. Kljub
stranka je v te»m pogle<ki napravila prvi po 'kius, ki je dr?<go stal državo in mjo samo. 'ki se razvija v gotovih zgodovinskih tradicijah utai-e Ramami'je in se v mnogih po
tema (lvoina stranicami a z različno stanovsko {Kxllaigo doklej ni bilo Zato toidi p=rav zaradi tega ni mo glo priti do mcJcne edinstvene fi-o:i te opozicije, kj: bi mogla za liberalci prevzeti vlrjdo. V posameznih primerih sta ti ^lve .stra.nki res na-^topdi .skupaj, toda pni volitvah se nista srporajaameli glede sestave skupne vlade. To je vzrok, da so mogli liberalci ostlati tako dolgo na krmilu. XI bilo stranke al' strank, iki bi jih mogle nameniti. Tudi še danes, ko so pristojni mr-nstri že napovedala, kdaj bo ika binet odstopil, še ni določerno, katera stranka bo vzela državne va-
giledih še mogla ali znala prila-! jeti v svoje roke. Bodoči predsed-godiiti movim razmeram. Ijibcralna, nfik vlade bo najbrž vodja narodne
stranka je organizirana na načr-1'iii popolne centralizacije in brezpogojne podrejenosti s\x)jeniu vo-d,: tel ju. Tega načela se je držala in se drži tudi Tta vlp^li. Raiznnere pa so se na Romunskem po vojni IK^jK^'rnoinia spremeni/le. Državno ozemlje se je trikrat povečalo. —= Prebivalstva je dvakrat in po! toliko kot pred vojno. Manjšine so veliko močnejše m to z znatno lastno kulturo. Zato seje morala ronmnqka A'l?.da oprijvti novili u-•pra.nih metod, pdpolnoma drugačnih kot so bile v veljaki pred vojno. Ni Čudno, da liberailna straifka, ki so je ustanovila pred svetovno vojno, .ne more hi|i kos svojim velikim aiailrtga.m in iz al o se tudi liberalna vladai ni »mogla nikoli rešiti najrazličnejših težav. Liberalci bi se morali odireč svojim tradicijam, ali pla doSrfhnove pokrajine, da 'bi dosegli v deželi zaželjeno edinstvo in potrebno konsolidacijo. Stranka pa si je .izbrala nova jx>ta in si tako na.ko-j>ala prolti sebi nove pokrajine in narodni e manjšine.
V igospodairNkem življenju so liberalci izaistqpaI: (politiko narodnega prote&raijonwma m so v tein duhu sestaA-'ljali tiwli svoje gospo darske zakone.
stranke general Avarescu. Tn stranka je 'bila vsa štiri leta v lojalni o'tXKzieijt. m je včasih cclo vidno. včasih pa tajno podpirala liberalce. Ta sprememba pa nikakor ne bi pomenjala definrtivne rešitve romundke motranjeipoV-tične krii-r.e, ker bi šel general Avarescu s svojo straoiko gotovo po istih potih kot liberalci, teanbolj ker moč njegovega tabora ne ibi dovoljevala preveč samostojne politike.
I
ZDELEK, k\ ga splošno uporabljajo, po stane tovariš«
Tako je tudi s llelmar... osvoji že po p5 vem okMsu; in izajamči doljjo znanstvo.
Kajti čas ne more uničiti, niti navada odpraviti neprekosljive kakovosti te izvan-redno fine cigarete.
Seznanite se s
H ELM AR
Kraljico izrednih cigaret
Peter. Zgaga
ZGODOVINA SODNE MEDICINE
Brezupen položaj francoske vlade.
Vse kaže, da je finančni položaj francoske republike naravnost brezupen in da ni nikakega izhoda iz zagate.
PARIZ, Fronctja, 27. marca. — Finančna komisija se je odgodila v petek zvečer, ne da bi se posvetovala glede predlaganega davka na trgovMki promet. Socij ali stični člani finančne komisije so se vnaprej branili sprejeti v <drž®vttii To se da laMko j proračun evošand davek na tirgov-razjas-niti. Liberalci predstavljajo i premet, katerega .je predlagal
romunsko industrijsko finančno buržuai:t'jo in iniSQo v svojih rokah ves bančni in industrijski kapital. Ja-.no je. da ko vedno delala na to, da razširijo svoj vpliv tudi v no-
teniu P4 ese ji' že v vojnih letih delavska zmožnost industrijskega Jvih 'pokrajinah, v pmf. A-rsti na in-ujvo j tla. Ameriški ii^lustrijski delavec proizvede VBicd .dn^trijski Erddj. Zato imajo vsi '••gi. v ; r Inert s . pred vojno, štirikrat več. Vcded teiga je tudi njihovi gospodarski cilji značilno
skupno črto. namreč da so "mtere-
indup»trijt mogoče vrniti izkorščanim delavcem malenkostni del pro-fitev v obliki wsb<l>anja mezd.
Anirle-.ki delav.d, od katerih pričakuje angleški kapitalizem' v skladal -z interesi oneag Naprav t-o V ko /.a MV.JV Vast ne industrije, pa bonlo-našli tudi dottavce. ki f1^- ,ki pred-tavl.ja liberalna nikakor hm> mnenja, da žive v paradižu, čejprav delajo v Združenih''<tranka- Liberalci delajo z -vseoni državah rti /., amrriike izkoriščevalce. Angleški delavci ne IxkIo na-IKilami 11 a to- da z^'«?urajo svoji mre."- it\ui ihkpli r/. plač takozvanih "iauče.nrh" delavcev na pla-1 franki nad vlad je v narodnem go-<"•■• "nevui"i mh n!i t. /akov. Natančno naj preiščejo raamiere v ve-1ker so si brli svedri, i kili industrijah" in velikih iiMlmtirjskih iiaipravah in ugotoviti tb0-jda morejo v državi z i-acme-roma do mora li, da pride na wikoga dckrvca prknonrvo plačo, dvajset (kiapitalom na h. načm do-drugih. ki flliiije, kljub napornemu deiu, komaj toliko, da ne po-,k™ vladati, iudi ako so v opoziici--mejo s svojimi družinami od jjladu.	T>anes so v liberalnih rokah o-
v Angleški delavci seveda ne bodo dobili nobene prave prilike, da temeljito pi-r>ute razmere ameriškga delavstva. Za kaj takega nimajo niti ča>a. niti inotžno^ti.	/
iK>vi finančni minister Pcret. Peret je 'baje že izgubil vsako
V -starem veku no bili zelo redki slučaji, da bi klicali .zdravnika kot izvedenca uia sodnf jo. Za časa egiptovske kraJjuee K^leopatre so litajšli zdravniki baje v maternici neke umorjene ženuske razvito <1^-te, vendar jih pa ik obdtilkeijl: trupla ni klicalo sodišče, temveč so se zanimali za uimorjcaio žensko saanj iz znanst.vtr.iih raizlogov. Slavni gršk^ zdramik Hipdkrait je bil baje zasldšan kot -izvedenec pri razpravi, kjer je šlo zfri zakonsko nezvestobo. Nekateri zgodovinski viri trdijo, da je -sodLsee Hipokratovo mnenje \ip«)Ktevalo tindi pri razsodbi. O pravi sodni medicini pa p'še sede Sentinns, ki opisuje Cezarjevo »ivljenije in pravi, da je zdravnik A>nistitius pregledal Ce-earjevo truplo in našel med 23 ranami eni o smrtno. Žele Justini ja-novi zakotf določajo sodno medi-ein.-4ke komisije. Med drugim nahajamo v teh zakonih določbo, da morajo nosečo žensko preiskati iz-
GALANTNI IZPRAŠEVALEC
Te dni so v Italiji .praznovali sedmo obletnico fašizma.
V Rkmu je govoril Mu^soVni štirideset milijonskemu narodn.
Narod je ploskal, ker smatrajo danes v Italiji iza vele izdajalca vsakogar, ki* Mtissoliniju nc ploska.
Tudi po slovenskih kraj.h so sc \"aSiI!e slcivno.sti pod fa<šisto\"sko komando.
Raz slovenske domačijo so vihrale italijanske trikolore. Nasa miadetž je pela fašisto\>iko himno.
Diitgirali so fašisti z nawsajeni-mi bajmieti.
•Sedem hrt fazami a, sevlem le* kri vie. in neipoKtavnosti.
S -ccr -pa. bodiauo pošteni in tre?.-ni v svojih prevdarkih.
Strahovita poša>it, ki je leta in leta divjala v obliki svetovne vojne po s-vetu, ni megla roditi boljših sadov kot je laški fašizem. *
Kdor zna. ipa» zrna. In jugoslovanski ministrski predsednik Pa-šič zna. fast mu in kredit.
Ko so mu takoj po sklenitvi vo> ne dela.li soeija'listi preglavice, ni ugod-1 njihovim zahtevam. V tem slučaju bi ihilo preveč stroškov tu nikake resnične zadovoljnostl.
Pač -se je pa tedaj ]K>botfat z [enim samiim isocijalistom sodrvigom Antonom Kristanom ter ga imenoval za upravi tel.ia velikanskega državnega posevtva v Banatu. Par let je upravl jal Kristan posestvo ter si nakupičil milijone. Danes je ravnatelj velike banke v Ljubljani.
Če ima v sebi sploh še ka j čuta sramu, ga je visedanjem času sram ene sanic stvari, namreč, da je bil svoječasno soeijalist.
Nato je po<lal Pašč dnigeg*i socijafistienega voditelja, v Ameriko ter mu naklonil skromno službo. In tudi drugi je pni priči umolknil. Tako sta molčala Etbra in Tone.
Le tretji, AHbm Prepeluh, se jc še vedno repen čil.
Pašič se je že tretjič poslnžd
Te da: so se imele viisirti na filozofski fakulteti v Besauiconu iz-kušnje iz zgodovine. Dan poprej je dobil rektor pismo, v katerem svojega priljubljenega recepta, m
upacnje, da uveljavi svoj finančni j dušene ženske. Kljnb toanu pa ni
program. Izjavil je. da je pripravljen oprosti!t i majhne trgovce zvišanja trgov-ko-prometnega davka, čeprav -bi pomenjalo to izgu-1k> več sto milijonov frankov. Opozicija se noče spustiti v nikake
Toplomer iz kmerenj&ka.
Za merjenj** zelo vjs*okih temperatur je nav<afclni Ktaklcni topk» mer i*>polmmwi meraiben, ker st4'klo r;izt atii. V to svrho jc 'kon Ktmtiral doktor thifour poseben toplomer iz raszta)jenega krernen-jafka. ki se je potem poUatgoma str-dil. V kreciLMijfijkovo cev se je bc prej potom vmešavanja sprani tekoč c in, ki naj bi bil mesto iivag? Ta totpkwncsr se more upo-
rabljat i samo od temperature 240 sto]>hmj Celzija do 580 stopinj. Pod trowperaturo 240 stopinj je neraben, kef se pri nižji tempera-tui»: že cšn strcIL Ker se po kr*-menjak šele pri 1000 do 1200 stopinjah Celzija omehča, <zato bi bilo mogoče ft toplomerom iz kreanft-
^ domače indnstri.je ik-cftrkor mo- ulične konceh je. Frank je dosegel
danes svoje najnižje stanje v zadnjem času <na borzi, namreč 29.10 za dolar. Vseid tega prevladi!je bo-jazfn. da -se fl>o i>ojavil v ^iučaju nove vladne kriy?e po}>olni polom franerMkt*'h fiaianc. V senritn je opozoril Poineare na vedno naraščajočo f Iranian o krizo ter prosil senat, naj stori v?9e. kar je v njegovi moči, da odiwavi krizo, srcdotočenc vse banke fin mdustri. Domnev jo tudn, da bo -zagoito-ja. Ce?o naixxlna banka je pod,vo resign-iral minister za notranje
vplivom te stranke.
i zadeve. Loniis MaJvy, ker dobh-a
nikjer določeno, kdaj mora sod.š-če pozvati izkušene izvedence.
Pač pa so točno značene določbe v kodeksai Karla Velikega iz leta 15:13. V tem kodeksu je določeno. da mora ]>oklica.ti sodišče zdravnika rii balfeo v vseli sluea-jih kadar gre za odpravo telesnega ploda, za detomcfr, utajen porod, zastrupljen je. duševno bolezen, samomor. irmor itd. Nikjer pa ni rečeno. da bi morali zdravniški izvedenci obdiueirati trupla. Kele v drutgi polovici 1C. stoletja je izdal Francoz Aanlbnosius Pare prvi >oil-ni medicinski spis. Prve sodno medicinske knjige datirajo od leta 1602. Avtorja sta Fortumatus Fidel io in Pavel Zacchius. V Nemčiji je napisal Jan Bohu lota 1704
Proti taki (pdVrfciki izključnega' neprestano pretilna pi«na od obširno sodno medicinsko ratzpra-
liberalizma so začele ostro nastopati nove pokrajine in one politične strasnike, ika zastopajo n(y\> dežele, iiamreč kme1«ka stranka v Besanabiji in narodna stranka v Krdelju. Ti dve stranki stla imeli in še imata mnogo sliČneiga. Narodna stranka zastopa meščanstvo — kmetska pa ima večinoma radikalna gesla, vendar pa obe skupaj
lijaka meriti temperaturo do 1000 nastopata v borbi proti liberalcem stopinj, ako bi. se menjanje nad in zlasti v 'boju proti centraflistiC-580 stopinj nadomestilo a etnom. I aim tendencam. Interq'ii vozi med
francoskih fašistov in rojal»?tov.
NOVA TEKOČA HRANA
VABLJIVO DOBRA
Ihijt«' žlico Runkoinalta v čaši mrzle-
vo. Z razvojem zdra\-niške vede sc je razrvtila tudi sodna medicina. Poznejša sodina medicinska veda se je imenovala različno, samo j Zacchijev »zraiz anedicina logaiLis
^riZZl* j« 0» "tanaSnjeg. toe.
Wlei se takoj. Ir.N.ma hrana kot tu«li | V novejši doV se je sodna me-okusna pijač«. Icunkomalt vsebuje lira- dieina nepričakovano razvila. V
nilae snovi slada, sladkorja in kakava.: i___, v _ . , . .	,__
. . ..	. ,, .. dnuigili državah tzceaieijo strokov-
Strokovnjaško ga pripravlja House | .	..
of Kankel. ki izdeluje že 50 'let iz-(njaki rperijodičue sou no medicin-borne čokoladne in kaka vine izdelke, ^ke režnje, v katerih "zasledujejo Vpra^jte svojega groeerja za Runko- ^ ^rAx>dno n(mgodno ^varo-malt ter napravite iloma to osvežujo- |	.
Co pijačo.	>valno medicino. .	' ' .
mu piše neznanec med drugim : — Kot že tolikokrat, vedo ženiski baiuVdaitje tudi to pot, o čem »bodo vprašani. Vprašani IkkIo o Henriku IV. in Gregorju VII. —
Rektor je hitel tsilkoj k profesorju G lioch e ju ter ga vprašal, o čem bo izpraševal žen-ke kanudida-te. Profesor: — O Henriku IV. in Gregorju VIL — Nato jc zaslišal rekter kandidati nje. Ena o<l njih se je izdala, da jo je opozoril profesor Oloehe, pre<l tremi tedrri, ko ji je dal pismeno nalogo, o Henriku IV. in Gregorju VII., da ji ntegne ta tema nekoč še zelo prav pritr.. Vsled 'tega "i je mislila,- da ji utegne 'profesor to vprašanje staviti pri izpit.u, z;iio je stvar zaupala svojim Ikoleginjani. Več ni hotela priznatji nobena od kandi-datinj. Moški kandidat je oporekajo. da s tem .stvar še nikakor ni pojasnjena. Zakaj podobni slučaji so se pripetili že večkrat. Profesor tarji vse. celo to. kaj- je priznala omenjena kandidat in ja ter t rdi. da je ovadba čin maščevalnosti, češ, da sc dijaki nanj hudnjejo, ker tiaisU jia napram dijakinjam vedno s potrebno tiljudmostjo. O zadevi jeobveščen prosvetni m;iiistr.
Shaw ne pnsti posneti svojih del na film.
Bernard Shaw je odklonil 13"» milijonov frankov, ki mo jih je ponudil nctk|:. konzorcij kot kupnino za filmske pravice njegovih del. Shaw trdi. da bi se iz njegovih del ne dali napraviti dobu' frlmi ter da bi škodovalo predvajanje v kinih gledališkim aspehom njegovih del.
CENTURY
THEATRE 02ud Street and Cent. I'ark West.
Začetek v solioto zveCer aprila. Ob sredah in sotiotah lx>poIdnc.
I zborno obnovljen je Gilbert & Sullivanove opere
PINAFORE
NAJBOLJŠI IGRALCI.
ZMERNE CENE-
tako č i tam o v estarokrajskik listih naslednje poročilo:
Beograjski poročevalec poroča, da je voditelj radičevcev v Sloveniji Albin Prepeluh imenovan za direktorja velikega lesnega po-d jot j a Dobrliai-Drvar (Stunbeiss) ki stoji ikkI -upravo ministrstva za šume in rudnike. Prepeluh je to vest demontiral. Beograjski poročevalec vztraja na tem, da je vest po .informacijah iz verodostojnega vira povsem točna. Objavili so jo^ vsi beograjski listi in "Pravda'' jo prinaša v sledeči obliki: Za direktorja državnega industrijskega podjetja Dobrlin-Drvar v Bosni je imenovan Albin Prepeluh, bivši socajalMični poslanec m eden od današnjih voditeljev Radičeve stranke v Sloveniji. Prepeluh "bo vodil to podjetje sporazumno z upravnim odborom. k»i se je te dni
konstituiral v Beogradu . . . *
V Seattle, Washington, jc bili izvoljena ženska za županjo.
Njen mož je rekel časnikarskim poročevalcem :
Dandanašnji '"majo ljudje premalo časa. da bi se basvili s politiko. Sicer so pa tukli ženske bolj sposobne za javne službe kot moški.
To je povedal in tmvoknil. . Sedaj menda veste, kdo nosi hlače v županski hiši v Seattle, "Washington.
Vprašanje:
Povej mi Zgaga, kako je pravzaprav s Slovenskim Domom, katerega hočejo po vsej sili zgraditi v Ridgewoodni! Ali bo kaj iz te reči! Kdaj l>o otvoritev in kakšna <slavnos»t se bo vršila ?
Odgovor:
Iz vsake reči je nekaj, če ne to, pa ono. Z gradnjo se bo takoj pričelo. koibo Jugoslav Import in Ex-•por-t importiral potrebni materija! iz starega kraja Vršila se bo velika sla most. Vsi udeleženci *e ijodo vozili v Adria avtomobilih. Poslopje bo blagoslovil župnik nove slovenske cerkve v Brooklvrnv. Na podiajgi tega lahko približno izračunate, kdaj bo otvoritev.


GLAS NARODA, 3a MARCA 1926
(NuUljmnj*.)
ne bo delal nikcjtih postranskih -kakov. Sicer ]» je imel glede tega okrajno določene misLi; gwo-ril je, da se mora baviti človek s potrebnim, preden začne Misliti na nepotrebno; zat<o ni fpLačal svo-jih upnikov in si je ikupil turško pipo, po kateri je že dolgo koprnel.
S tem blagom obložen se je nameril proii domu prijatelja Marcela, ki je «tanoval taun že nekaj ča-^a. Ko je stopil Rudolf v umetnikov atelje, so mu pozvanjali žepi kot vaški zvonik -na <lan kakega velrk*«ra praznika. Ko je Marcel cul ta nenavadni glas. je mislil, da je t-o eden izmed njegoeih sosedov, velik borzni špekulant, k prešteva izkupiček svojega dobička ; zato je godrnjaj:
—	Sedaj pride so ta intriga ti in začne svoje epigrame. Ce l>o bo trajalo dalje, bom odpovedal stanovanje. V takem hrupu ni mogoče delati. To uie lir. vdaja z mislijo, da l*i zapustil ta ulw>gi upnetniSki *tan in postal jM>«rla\-ar razJjojni-kov. — In «e da bi bil količkaj sumil, da se je spreraeni.il nje go \ prijatelj v Kreza. se je Marcel zo
j pei postavil |red >Jiko "Prehod ta čez Rdeče morje*'. ki je bila n.n sto j nI a že skoraj tri leta.
Rudolf, ki še ni črhml be-Nt-dnce je čisto tilK) pretelitaval poskus, ki jra je hotel napravit i s s vojni prijateljem; sam pri sebi je govo ril:
—	Takoj se l>ova smejala; oh
—	Zakaj? — je vprašala Musette >» skoraj zaprtimi očmi. — Ne boj m zagotavljam va«; prvič Ma uve sobi, legla bom na vaš tkana pe.
— Moj kanaqtc je pretrd, da bi mogel človefc na njem spadi, bilo bi. kot bi spal na 'kamenju. Dam vam gostoljubje v svojem stanovanju, jaz pa grem prosit- ase k nekemu prijatelju, ki stanuj^ na mo. jem hodniku; to je i>auietnejše. •— je de jed. — Na vati no držim <bc-s«*d<>, a mrtii jc 122 k*t. in vam 18. o Musette, grean, lahko noč! Jaz grem!
Nailednjfjra jutra ob oranih j«» vrnil Marcel v svoje stanovanje z 1'tneein cvetic, ki jih je bil kupil na trgu. Newel je 'bil Musette, ki se je bila vrgla či«»to oblečena na posteljo in je ae .spala. Pri hrupu, .ki ga je napravil. Se je lila in )HHlala Marcelu roko.
—	Vrli dečko, — mu je rekla. — Vrli dečki. — je ponovil Marte!. rti to siminin za wneino?
—	- C>li, j«- dejala Musette, — zakaj mi rečete to * To ni Ijubozni-
uaniMo da mi govirite najra-jivo-«ti.. ponudite mi vendar ljubki l«mee e vet lie.
—	Zares sem jih prinesel, da jih i>odariin vam, — je rekel Marcel. — Vzemite jih torej in za plačilo moji goMoljubnoNti mi zapoj-te eno vaših ljubkih pesni i; odmer moje podst.r«»sm' sobe 1>o mojroče
obdržal nekaj vašesra glasu in sij. kako bo to veselo, moj Rog! — Ix hal vas bom še, ko bose odšli. I spustil je na tla jietf ratikovsk
—	Oh. torej me hočete vreči ske/.i vrata? — je rekla Musette. —• In če jaz nočem oditi? Poslušajte. Marcel, tie dekani velikih o-viiikov, ee horem po\-edati. kar m «1a«t. Vi mi ujrajate. in jaz vam Ugajam To ni IjiAezen. a je mo-RmV kal ljubezni. Dobro, ne srem, ostanem, in ostala lx*m, dokler ne zvene jo cvotiiee. ki se mi jih prav. kar prinesli,
—	Oh! — je vzkliknil Marcel. — n. ovc ne le IkhIo v dveh dneh! C V hi bil vedel, bi kupil nwmrtni-ee.
2e 14 dni sta »vela skupaj Mu-ette in Marcel in živela, dast M a l»i'a večkrat brez denarja, naj-dražestneje življenje na svetu. — Mu set* e je čuniJa za umetnika nežno čuvstvo. ki ni imelo nič ^kup. m«za sr. njenimi prejšnjimi t rastni i. in Mareel sp je začel bati. da s«- r»'«-no zaljubi v xvojo ljubico. Ker m vedel, da se je tudi ona hu-<l« -halH. da se ne zaljubi vanj, je gb-dal vsako jutro, v kak nem stanju ki« nahajajo cvetlice, kaerih mirt je imela prokiniti njiju zvezo. iti zao se je trudil, da bi ni raz-lo/.iJ njihovo sočnost vKaJcegra dru-jregit dne. A	je kmalu ključ
do skrivnosti: ko se j* neke noč! zbudil, ni na*el Mu^xie ob avoji strani. Vsfal je. tekel podobi ili zapazil svojo fjuhieo, ki je porabila rsa&o noč rrj»^rov spanec da je namočila cvetl-ce in jih obvarovala smrti.
VII.
Valovi Paktola.
Rilo je 19. marca. . . In če utegne do-eoi Rudolf visoko starost g< »svoda. Itaouil - Roehettea, ki je videl zidati Nini ve, ne bo nikdar pozabil tega tine, kajti bas tega dne, na dati nv. J-ožefa, je prišel naš prijaielj <«b treh popoldne od nekega bankirja, kjer so mu rz-pla< ali vsoto -sedemsto frankov v zvenečem in veljavnem denarju
Prvo. kan- je Rudolf napravil s t •*!!! koNdm PeruJIa. ki mu jc pravkar pal v žep je tnk>. da ni plačal ovojih dolgov, ker je bil samemu *cbi prrcogel, da bo varčeval in da
oglcjtk ai
TO KRASNO
KINO 813X0
I>v»kr*t diM*na: t» — a.M
18Y THEATRE H*
novec.
Marcel je dvi«niil oč-i in jH^gleda' Rtnlolfa. ki je bil ves resen.
Umetnik je ]M>brr1 novec z zel« zadovoljnim obrazom in mu priredil prav pnimven ^j>rejem; kajt'1 <lasi sLkarski ikč^iec. j«' znal ži veti In je bil zelo ruljuden s tujci Ker pa je Miarcel vedel, da je bi' šel Rudolf z donna Ukat denarja in je M-ilaj videl, da so se njegovemu prijatelju posrečili koraki, se je omejil ne. to. da je občudoval lis peli Lii ga®lii vprašal, s kakšnimi sicdstvi jra je dosegel.
Rrez besede se je torej zopet Ioni 1 dela in vtopil Egipčana v va 'ovih Rdeertpa morja. Ko je kon-eaval ta umor, je spustil Rudolf na tla drug petfi-ankovMki novec, Opaorovul je, kalcwMi obra;z 1k> na p -avil -/Likar, tn se je -začel smejati -vojo brado, ki je bila t.robjurv tia. kot vsakdo ve.
Pri avemečem jrlasu ko\"ine j< Marcel, kot od električnega udarca zadet, naiirlo \Sital in za vpil: — Kaj! Je še druga kitica? Tretji novec se je zakotalil |M» tle-h. poiem četrti, potem «e eden: slednjič je začela cela kadrila cekinov ple?«ti po sobi.
Marcel je začel dajeitn vidna /namenja otemnelosti ubia in Rudolf se je smejal, kot se smeje ob einstvo a* parterju Fi-ancoskega prledališča pri pr\i predstavi — '4 KT«odrske l\-anke". Nacmkrat j< segel Rudolf brez v-akega oznni na »\'oj'ejra prijatelja v žep in ce kini so začeli ba jen sateeple chase Bila je to poplava Paktola. baka oal Jupitra.
Marcel se ni errfndl. bil je neau in je netpremščno buljil predse • ziu'udenje je povzročalo pri njem skoraj enako meiaanorfo7», kot je bila ona, katere žrtev je postala radi radovedmočst i Trotova žena: m ko je w?el Ritdolf tzadnj.i kupček sio fraukov na tlev je imel umetnik že eno celo stran telesa oso! je-no. —
Rudolf se je se vedno smeja Pred to veselo nevihto bi Jae ti bilo zdelo, da je grom Sakscvejrs ckesJr^ vzdihovanje otroka na prsih.
Marcelu se je 'bleščalo, mu jemalo sapo. bil je od vznemirjenosti tako vpresitračen. da. je mrdril da «»<rfja: in da *bi odgoial moro, ki ga je tlačila, tu je "z^rizel pr?te do krvi/ltar tini je povrsročSo tako hudo bolečino, da je začel ikra-2aii.
Tedaj je zapazil, d« je popol noma zbujert; in ko je videl, da
gazi z nogatmi po zlatu, je zakričal kot "v tnBpg«±r ji:
—	Ali naj verjamem svojim o-četn f
Potem je vzel Rudolfo»vo reko v svojo in pristavil:
—	Pojasni mi to -skrivnost!
—	Ce bi jo |X>jatsnil, bi ne bila % eč skrivnost!
—	Kaj «e f
—	To zlftfo je plod. znojili potnih sra^. — je -rekel Rudolf, pobral denar ter ga razložil po mizi; potem se. je umaknil nekoliko korakov, zaoel s spoštovanjem motriti pet. sto fraiikov, razvrščenih v kupčke in mislil sam -pri sebi:
—	Ždaj ibo#i torej -tidejstvil svoje sanje. ^	•
—	Tu ne bo dosti majij kot šest ci-oč frankov, — si je dejal Marcel. oipazovaje cekine, ki so se blr-ščali na mizi. — Domislil «*eun si. Poskusil boni pridobiti Rudolfa, la bo kupil moj 4 4 Prehod skozi Rdeče morje".
Naenkrat se je postavil Rudolf v teatralaio pozo in z veliko svečanostjo v kretnji in glasu rekel u-'lletniku:
—	Poslušaj me, Marcel, denar. Vi se je blesščal pred tvojimi očmi. ni rezrultat podlih dejanj, nisem mešetaiTl s svojim peresom, bogat <em, a pošten; zlato mi je dala vc-likKHhišua roka iu prisegel sem. la ga bom koristno uporabil za o. da Mi z delo mpridobrm resno pozkjijo za kj-ejx>-tnega moža. — l>elo je na(jsvetejša doližiKvst.
—	In konj najplemenitejši med "iv«lini. — je prekinil Rudolf Marcela. — Ha, — je pristavil, — <aj | wim en i ta govor in kje si pobral to prozo? Brez dvoma v ka-ucnolomih šole z<lrave pameti.
—	No. dovolj je tega prologa. K at j hočeš s tem ?
—	Moj načrt je ta-le: V zavet- , ju pred gmotnimi eaprekami življenja se bom resno lotil deJa; do-
ršil bom svoje vMiko delo in se uveljavil v ja\nicm mnenju. Najprej se odpovem ciganstvu in se bcm oblačil kot v-i drtiugi, naiba-J vil si l>om frak in bom hodil vsa-i one. Ce hočeš hoditi ]>o moji po-, ti, bova najprej skupaj s-ta.novaln I a moral si boš prisvojiti moj načrt. Kar največja varčnost bo volila najino življenje. Če •se bova Tnala urediti, si liovta. zagotovila le I o za tri mesece, ne da bi bilo 'reba za kaj skrbeti. A trclba je varčnosti.
—	Dragi (prijatelj, varčnost jc veda, ki jo lahko dosežejo le bora tin i: zato jaz in ti ne poznava uiti njenih pivih elementov. Če pa vendar vzameva predu jm še vi ali ■raukov, si kupiva dela gospoda lean Babtistc S«ya, ki je zcloiod-1 i če n ekonom, mogoče bo naju po-K-il, kako se pnalktično izdaja to imet nest. Kaj, ti imaš turško pipo?
—	Da, — jc rekel Rudol. — kupil jo za (petindvajset fratnko\.
—	Kaj! Petindvajset frankov si dal za pipo, pa govoriš o varčnosti? .. .
—	To je gotovo varčnost, — je rekel Rudolf, — -vsak dan sem razbil ono 7>ipo za dv^Sgroša; na kuncu leta je bil to izdatek, veliko večji kot to. kar sem izdal zdaj. To je torej v resnici varčnost.
—	Zares. — je dejal Marcel, — prav imaš, j<^z bi ne prišel na to.
V tem trenotku je bila ura šest pri nekem sosedu.
—	Pojdiva hitro kosit, — je re-ktsl Rudolf, — dajies zvečer se hočem kxtiti posla. Toda ko govorim o obedu, mi pade nekaj v glavo: s kuhanjem izgubljala vsak dan dragocen čas: ker pa je čas dela v. čevo bogastvo, je treba torej ž njim varčevati. Od danes naprej bova jedla v mestu.
—	Da, — jc dejal Marcel. — dvajset korakov od tu je "izvrstna restavracija; malo draga je sicer, a 'ker nama je v sosedstvu, bo pot t Si kra jša in za izgubo bova pridobila na času.
—	I>anes greva. — je rekel Ru dolf. — toda jutri ali pozneje bova gledala, da si napraviva življenje še bolj ekonomično. Name sto da bi šla v krčmo, si bova vzela kuharico.
ZADNJE POČIVALIŠČE COOLIDGE-OVEGA OČETA
i
Slabotni, nervozni, bolehni ljudje bi mogli citati to.
Splošno je bUo dokazano od ttaofev bo-Klinih, utrujenih, nervoznih, IzCrpanlti i.i bolehujočih ljudi, da ni zdravila, ki bi jim dalo itUtc hitro odpomoC ali bolje zdravje kot Nuga-Tone.
Kadar se počutite slabo in ne morete jesti ali Pi>ati, ste utrujeni In izmučeni
v jutro in so vam 'ivci napeti; kedar vam
je želodec pokvarjen, imate umazan jezik in slab okus v ustih, tedaj bi morali
vzeti Nuga-Tone; dela Čudeže pri vaeh takih slučajih. Zakaj? Zato ker je znanstven graditelj krvi in živcev. Čudovito je kako hitro povrne živahnost in moč izmučenim živcem in nii&cam. Dela bogato rdečo kri. močno, umirjene Živce in na juko čudovit način poveča moC vzdržnosti.
Nuga-Tone se prodaje z absolutnim
razumevanjem Ako istega, jemljete par dri po navodilih in uiote zadovoljni s re-| sultatom, da lahko vrnete ostalo, kjer j sle kupiti in da vam trgovec radovolje po-I vrne vaš denar. Če se ne počutite dobro, J tedaj je vaša dolžnost, da poskusite j Nufra-Tone, ker gubiti nimate ničesar, j Priporočano, jamčeno in na prodaj v vseh lekarnah.	—Adv't.
NAZNANILO.
.UNOCRWOOO 4 UNDERWOOD, H. V
Pogled na pokopališče v Plymouth. Vt.. kjer so pokopali predsednikovega očeta Col. John Calvin Coolidge-a. Njegov grob jc poleg drevesa.
Jugoslavia irredenta.
Tihotapstvo.
Tobak, 'ka-vo. cikorijo in druge take dnbre reči -sta prenašali čez mejo 434etna Helena Lapanje in njena .prijateljica Rozalija Prebil. Doma <*ta z Otaleža na Cerkljanskem. Proti njima se je vršila pred sodiščem v Gorioi razprava. Ile-loia je Obsojena na '2 leti in 1 mesce. potem iina.ta plačati gloh<i 2396 Lir, broške itd. — Precej hud tobak !
Fašistovki pozdrav v šoli obligated
Šolsko *4kribmištvo naiznanja j>o nalogu naučnega ministrstva, da se uvaja v šolo med učitelj>ko osobje in v razmere meti učitelji lii učenci l'imljansiki pozdrav. To velja v šoli iu izven šole.
Postojnsko jamo
je i>osetil vrhovni poveljnik čet v E(juadonju. general Oliva. .Zanimanj e za Postojno se vedno bolj širi po svetu.
Prefekt za "Lego".
Tržaški prefekt Gatsfci je po po-setu azilov l"Ivege'', v i^ieduju in na Opčinaih poslal predsedstvu društva p"i>mo. v katerem izreka .svoje občudovanje -in priznanje "Legi" izal očitne reiaultate. Pismu je priložil tisoče lir . . . To je znak. da bo fašist o vska vlada z vedno večjo silo po«i>oHevala v^ako po tujČcvanje Slovencev.
Zločin iz Ricmanj pred poroto.
Pred poroto v Trstu se je pričela razprava proto 6o-lckiomu I. Zuljanu fin njegovemu 40-letnemu <sluu Ivanu iz Ricananj. ki ^3ta obsojena. da sat umorila sina. oziroma 'brata Josipa radi sporov glede dedščliie. Stari Ziiljau je mlajšega sina zapostavljal in b':l naklonjen le Ivaaiu. ki je upravljal kmc tljo. 23-lctni Josip jc delal v Trstu. Imel je po materi pravico do deleža zaipusčrne. Z-uljan tuu je ni hotel izplačati, zahteval je celo. da naj Josip plačuje zanj jin za brata hrano in stanovanje. V hiši je vladalo divje sovrawtvo. Ihic 2. februarja lani je kakor trdi obtožnica Ivan napadel brat Josipa, ko je večerjal. Z velikim nožem je udrihaj po njem. ko se je Jocsip zgmd'1, je pritekel oče z .debelo palico in ga pretepal, potem je I van }>Ofgr£lbil sekiro. Razmesarjeno žrtev sta vrgla |Zuljan in sin Ivan na cesto. Po končanem straš-
ili nm prerezal vrat. Končno je dal starec Ivanu še sekiro, s katero je zadal Jcxsipu zadnje ud;:-rce. Josip je obležal mrtev. Sodna izvedenca sta ugotovila na telesu umorjenega Josipa 12 ran. bilo pa jih je gotovo več. Zais!Lšan-h je bile več prič. Gostiikiičarka švr.ra je p lvcdi^la. da jo jf stari Žulja n nr-koč naprosil za prenočišče, toda *«ijen mož se je .t?prh ker se je bal njegov
v op o roli polovico enega ]>olja. vrednega G000 lir.
Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland iu okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš li^t nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevc-Prišel je v Lokve na Krasu ita- landu vršiti isto delo za naš list, lijacns'ki človek. Povprašal je po ^ ga je tako uspešno vršil v šoL>k"ju voditelju in ko ga je na- j Indianapolisu.
Italjanski učitelj.
šel, nm je pokazal dekret šolske ga oskrbnika a* Trstu, s ikarterim jc imenovan Zii šolskega voditelja v Lokvi. Za tem je italijanskim uči-
Mr. Rudman je mož poštenjak od noj? do glave ter mu v vseh ozir:h lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list,
teijean hodi vest. da je bil fiiianč-1 sprejemati denar za oglase in na-iii stražnik. Učiteljišča ni videl od počila za knjige, ki jih ima Glas znotraj nobenega. Pa saj slednje- ^ar<xla v zalogi, ga ni trejja. Rimski odposlanec j Rojakom ga toplo priporočamo Rieci v Trstu raalr.ga. da mora ter žpllino, da inu gredo na roko.
Uprava "Glasa Naroda".
ili Kinov. Zuljanova žena je h\Xl ;°Ia fa®istovr»ko vzgajalieče in | •o k i zapusfjla sinu Josipu ni5 drugega. Prejšnji šolski !>oiik |
I>ada liuxl staro šaro, faši>to\>ika doba zahteva samo za lxHloČnost ; It.Jije navdusono mlad/no.
^T)ali<» nrihodiiiiS.^
ROJAKI, NABOČAJTE SE NA "GLAS NA&ODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD& DRŽAVAH.
Fašistcvska naloga učiteljstva v Trstu.
Rimski odposlanec Rtcci je sprejel šol>ke ravnatelje iz Trsta. Cal-Vgaris je povedal Ricciju. da je učiteljstvo intransigrentsno fašistev -ko. pri magistratu! gospodi pa se mwlao nčiteljstvo zapostavlja in ti'kakoi* ne upošteva tako. kakor zasiut/.i. Ricci je odgovoril, da bo v slednji .zadevi že posredoval pri županu, seda j treba mi^Vti pred vsem na vzsrojo. Mla-de duhove tre'ba usmeriti na pojmovanje im'perijalnie Italije in fiOO tisoč mladeničev mora šola mobili-z i rž t«! za prcdstraižno misijo. 5o1a se ne sme omejevati več na zgolj predipkioni poduk, marveč šola je danes vzgoje val išče. Mladina se mora organizirati in v vse institucije mora priti fašivtovski' duh. Tako prenovljcnje. to je ualojra učiteljstva. Tržaško učitelj.stvo mora vzgojiti mladino, ki bo jutri korakala v legijah imperijabie Italijo . . . Sledilo je seveda ploskanje. Ricci jc v govor je nad vse značilen.
V rudniku v Rajblju
se je zgodila žalostma nesreča. Andrej Kttk iz Gor. Loga. mlad fant. ki je komaj vojake oidsLužil. je kopan v rudliikp na terenu za polaganje tračnre. Pri tem je udaril na danamitmo patrono. ki je eksplodirala in fmta grozno poškodovali. Revež je iizgtibil vid.
Roparski napad.
Pri Podroteji na gozdni poti proti Črnemu vrhu je bil napaden Frank Pi-nk iz Loga. ko se je vračal domov, od nekejra neznanega človeka. Ropar je Pisku vzel tlc-narnico s 30 lirami in izginil v gozdu. Idrijski orožniki iščejo roparja.
V Tomaju
ALI VESTE —
da je postal slavni slovenski zdravnik dr. Slajim r. profesor na zagrebški •univerzi .' Če ste eden j onih. ki še ne kade turških cigaret. je vzrok to. ker še niste po-1 'k n sil i čistega turškega tobaka.! Ilelmjars -<o napravljene iz čistega' turškega tobaka ter vam bodo ugajale kot katerakoli cigareta po! tej ceni.	i
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava cGlas Naroda*.
Si
Vabilo na KONCERT
kateret/a priredi
PREŠERN" (Pittsburgh, Pa.)
na Velikonočni pondeljek, dne 5. aprila v Slovenskem domu.
Pevsko društvo "Prešeren" obhaja /J. tetuieo svojega delovanja na kulturnem polju v naši naselbini. Pričakujemo velike udeležil od strani občinstva in mi vam zagotavljamo, da vam ne bo žal. ako nas poselite omenjeni večer.
Pri koncertu bodo sodelovala š»- druga društva. " Po konccrtu i>!cs in prosta zajbaca. Xa svidenje!	q D 13 O R .
nem zločinu je šel oče Zirljan v na Krasu so ofcvoriK a.z'l "Lege
Dolino k orožnikom povedat, kaj je storil. On iu sin Ivan sta bila takoj aretirana. Pri razpravi pravi Zuljan. da je bil Josip prepirljiv človek in da je sodnega večera njega pograbil in brcnil v trebuh. Ivan pa je nato planil na Josipa. SSuljan se je trikrat onesvestil. V sodni dvorani trdi. da je na umoru tna nedolžen. Priči 14. letni J. ZuJjan in 16-letni H. Komar sta \»:dela. kako je na cesti dal stari Znljan sinu Ivanu velik nož s katerim je obdeloval Josipa, dokler se ni zgrudil. Josip je kričal, ko e#a ga pahnila iz hiše: ReV.te me! Ivan je rekel: Kmalu boš rešen. Ivan je čepel na Josipu
Otvoritev je bila svečana. Azžl .te blagoslovil domači duhovnik in di. PetronJo iz Trsta je dopovedal To-majccan. da se bodo v kratkem prepričali, kako človekoljubna in plemenite je vzgoja cvti-mk po Lc-ginih <zavodih. Italijanska gospoda je obdarovala n8,to slovenske otiwke s slaJščicami.
V Idriji je umrl
Fran Ciniblurk. knjiga voz lin knji-gotržec. Pokojnik, rodom Čeh. se je nastanil v Idriji ^-rescl 28 letu 'Simpatični mož je bil >zelo priljubljen. Bil je čian vne-h »narodnih društev in je tudi pridno deloval v nj ih prid.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) KnjiS« je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Street	Wvw York. H. T.

: -lAV..., .JL . - :
K 'SJ


GLAS NAHODA, 30. MABCA 1926
BELE ROŽE
IN-
KOMA* v dveh delih.
/
Z* "GluKtrotU" priredil O. P.
i' I
(bO
(Nadaljevanje.)
—	St-daj bo postalo tiho na grailu, — je rekla Saša. — Stric .Marcel ni i je ravnokar jvovedal, da 'lx> odpotoval operni pevec zve-
•	t-r % glavno mee»K>. Jutri b«nn odšla jaz, imaana .se že 'pripravlja na pot, muhasti Fuksiji 11»* zasipam doiigttga obstanka v kraju, kjer ni i'e»tai< ev in — pri toni je Sa-^a ostro ojwtzovalu Sigrid, — m mislim,
•	lu bo tudi markij kmaJu širini! . . .
—	Kmalu? — je vp-nir.Ja id. ki se je naemkrat otrola svoje brezbrižnosti ter s«» vzravnala. lV>s»tala je [Kizoma.
1'boga Sa.sa. ki ni hotela wunoleati v svoji dobrodušnost i SLgrid lega migljaja, je čutila, kako se krči njeno zavrženo tsrce.
—	Da, kmalu. — je rekla pritajeno, — kajti vedela je, da inia ioiez najbtž v istem ča-su pogovor -z inarkijenn.
—	Odkod veš to? — je vprašala Signid živaduno, a očividno brez bolesti.
Mi>iiii). da s.-m tako ntaujiiela. — je odvrnila Saša ter se izognila vprašanjem <mrzHi, blestečih se oči. — Le dobri profesor bo oMal koA kos pohištva.
—	l'a grdi starec z obrazom žabe, — jaz ga sovražim. — je r<j kla Sigiud ui no in s tako mrzlim obralzom. da sta .se Saša in njena m;i! i presenečeno spogledali. — Jar/, ne razumem, kako je mogel Maivel praviti semkaj tako grdo pošast.
—	I bogi profesor. — je vzkliknila Saša j>orogljdvo. — In mi vsi -ga inwiimo drugače zelo radi.
—	Ali je Cavalicre kaj govoril o svojem odi>otovanju — je zo pi t pi reela Si^rrd. ki je s kretnjo roke iTinebila pi*ofesorja kol Mline muhe. Kaj jo je brigal profesor.' hi vendar. -— ravnokar napovedano sova»tvo je bil izra« finega instinkta, kd se jc prikazal v njeni duši.
Saši je bil iprihranjen mučen otlgovor. kajti v istem trenutlku .je in kiiikala v soIk) lni>. Vedela je. da se bosta sedaj sestala njen mož iSpini in v>!« d tega ni prišla brez »namen«.
lia. tukaj zboruje torej koingrcss! — je vzkliknila ter sto-i>ih v serbo. Saša. čestitam i i prav iz six*a — in tiudi tebi.^Olga k taki hčeri. Kdo je njena mati? — bodo vpraševali ljudje, ko e btdo gnetli krog njenih slik. -t- Iris, — je vzkliknila Saša.
No. — Jvo.r mož me je presenetil. — je rekla madamu Kri-stol"oro'\ i«-. - K; sem.hotela Moritii? 1'pam le <mo. — da se bo Saša vedno korektno oblačila.
I pajmo najboljše, — -e je smejala Iri>. prijela Sašo ter pri-<-la pihati /njo j»o -obi. To je bil izraz veselja. \Tj>sneo katerega je Sigrid zaničljiivo zaprla oči.
li i» je videla <to. a stvar razlagala na drug način.
—	Ah. ti reviwa, — ali n>'i še vedno tako slaJba — je vprašala soc.it; no t« r m dla p< leg Sigrid na zofo. — Signid pa je »skočila po-konei ter se umaknila, kot da ima ,|X)leg aebe »strupeno Tcaeo.
PiMite me ve/nd; r v miru! — je rekla. — Kako more človek okrevaii. če pride v-aki Htnutek kdo ter klepeta ? Tresla se je kot mzbcJia.
Saša je videla to ter zaideta v Lice od jeze.
—	Sigrid, ti pretiravaš. — je rekla hladno. — Ojunači se nekoliko. Kmju Ih) to do vedlo ' Res. je. da je Iris le tvoja sestra, a tudi na]wam laki ijna brezobzirnost svoje meje.
i'usti to, Saša. jaz nič ne zasnemim. — je rekla Iris 'smeh-Ijaje. eeprav so'blestele solze v njenih očeh. — Prišla 'sem, da predlagam ms.jhen izprehoid v goal. Jasni tse in vožnja nam bo vsem dobro delit Sem /.e dala vpreči ter "bom sama vozila. Do večerje smo nazaj.
—	Jaz Ostanem tukaj. — je izjavila Sigrid na, kraitko.
—	Nikar. Ničesar boljšega ne 'bo za tvoje živce kot vožnja v ivežem zraku. Tudi Marcel je tega mnenja. Bodli dobra tin pripravi
— j<* profila lri> s prepričev alno iZgovonostijo.
—	Jaz ostanem tukaj, — se je glaNil tudi odgovor Sigrid.
lrii> pa ni ŠP opustila ovojih prizadevanj.
I»odi p<>juetitia. draga. Z-liolela ter napravila mene .s tem jn-sreeno. kajti očitarti sj bom moraia,. da je moj ponesrečeni nastop v knjižnici zakrivil tvoje stanje.
—	da/, .ostanem ti »kaj. — je ponovila Sigrid neprijaemo.
Ne. le j>ojd.i z nami. — je rekla Iris nežno. — Pomisli, kaj bi rekli najini ljubljeni starišš . . .
Pu-ti moje Nariše pri »niru. — je odvrnila Sigrid mrko in osti o. — Ti. ti nimaš nikakega deleža pri <njih.
No. ja/, M-m le mislila, da ^o tudi moji sta riši. — je odvrtiila Irr^ rrsao. vendar prijazno. — Sedaj naj bo dor*i ter jwjdi z naiui.
Jaz Ostanem tukaj. — je rekla Sigrid četrtič.
Sveta nebesa, pusti vendar 1o jejpH.a vfko, ona bo izgubila
lie mi. — je vzkliknila Saša ter potegnila lris s se^)oj. _ Pojdri.
mama. Sigrid. ee l« te mopla pretepsti, .bi storila to z največjim užitkom! Tako nimvt.i svojo x»stno! To naj izve stric Marcel. Jac -a-rua mu Umu rekla, lahko ne zatfieKe« na to.
—	Sa.sa I
S t.-m v/klik<iq be^nofsti j«, skočrla Sigrid preko cele sobe. pri-j» a s,/a roko. Škripala je z zobmi in njene oči s i pade iskre. V steni trenutku pa m- j«- zop-a obkladala. — Tega ne boš storila! To se pravi ojwavljati.
Storila b<uu kar se mi /xli primerno. — Popolnoma vseeno sni je. kako imenuješ ti to stvar. — je odvrnila Sa«a miergično. — Ali m»sim. ,ia bo stne Marcel trpeJ, da trpinčiš tukaj njegovo ženo s pravico sestre? Ne. draga «K)ja. tega ne bo trpel.
—	Saša, — j,- prosila Iris nežno.	. fl> I
—	Kaj? Metu> ».pravi iz ravnotežja tako prismojeno obnašanje, - je vzkliknila Sa*a Naj »nlv-nli. lri«. Njej ni mogoče pomagati
in sel, ko bo videla. <1« nšk<k> ne zmeni za njene muhe, l>o posta-lrf od sebe zopet pa met na.
—	Mogoče )»ovsom smotreno zdravljenje. — je potrdila mada-;ua Krkštoforovič in olie ž«wki sta pobegnili lrls ven ter pustili Sigrid v sobi brez \wh nadaljmh eerimonij.
S»gri«i je »Mala km pribita in |>ogled. katerega je zapičala v prraji».-a v vrata, je ;mel nekaj nemirnega, utripajočega^ Šele ko je čula j Kidaj ropartanje \wa. ^ je zgamda. kot da se je predramila 12 sanj.
—	Kaj naj Morim sedaj? — je mrmrala ter segla z roko pre-ko čela. — Zoi»et -»-st^ in misliti; Vse moje mL4i se \Tte krog enega tečaja Citati! Meti VT*ami vidim rdeče ter ne vem, kaj či-
Spati * Ah, rada bi sj>ala. tako tmdtaa. jzmiu-ena sem. Pot«m i ' tuja žcaia ter mrmra nefkaj v moja -uaefsa, a jase nočem »lišati
1> Vedno k*© je. Spini bo odpotoval! Hotela bd, da je že
daleč proč. Nočem ga več videti. S svojimi strašnimi očmi privleče na dan moje najbolj (skrivne misli. A vendar, moram ga videti, moram vedeti, če . . .
Prekinila se je, pričela uraivnati svoje lase ter si cek) pripela na prsi dve roži.
—	Če hočeon doseči, kar nameravam, moram biti lepa, — je rekla.
Medtem pa je dal knee .res naprositi mairkija Spinaja. na-j- pride v njegovo delavtno M*bo. Italijana ni hil omoigoče najti in njegova soba jc bila zaklenjena. Kljub temu pa je stopil nekaj časa pozneje iz nje .s cigareto metd zobmi, kot »ponavatii. Služabniku je izjavil. da je spal.
—	Opro-itite. gospod, — je rekel služaibnik. — zadaj na .-suknji imate vetikan-ske pajčevine.
—	Sveti Bog. kje pa sem dotbil te — je vprašal Spini ter zmajal z glavo. — Saj vendar sem priišel iz .sobe.
—	Ha. sobarice pospravljajo zanikrno, če jim aii človek vedno za jK-tasni, — je rekel sluirfinik te<r odsti-anil pajčevino.
—	Hvala lepa, — je rekel Sipini ter otlšel naprej.
—	Pa ječ. v i na -z -debelim prahom. — .si je mislil sluga, ko je zrl za njim. — Takih pa.jčevin ni niti v prodorih .za danr/bo. katere se pospravi le vsake kvatre. Poaor. ta, človek je špijooiral in poin-e-1 d oval.
Knez je sprejel Spinija -vteje ter tudi pričel stoje pogovor, ne da bi pozval Spinija, maj nede.
—	Gospod markij. — je pričel mirno. — sporočili so mi, da ste imeli v pretekli noči v starem knilu grada sestanek z mojo svakinjo, grofiico Sigrid. Pri tem ne pride iprav nič vpoštev. Če zpisljuži ta sestanek ime rendenavous-ja ali ne.' S to neprexidnostjo ]>a ste na vsak način ogr(,-zili sloves mlade dame, ki je bila izi-Očcna mojemu varstvu. Veleti te«ga sem v svoje največje obžalovanje piusiljcn prositi vas, da ne ponovite teh sestankov in da zapustite grad, da ne uničite slovesa moje svakinje.
Spini je posihišal kneza z majhnim usmevem krog usten, a pri zadjih besedah je stopil korak nazaj.
—	Ali razumem prav? Vi me me če te ven?
—	Ne. prosim vas, da odpotlujete. — se .je glai'.l zelo mirni odgovor. — Če ste z mojo svakinjo že tako sporazumiejsii. da smatra za dobro -sestati se z vami ob taki neobičajni nri in na takem prostoru, potem morate gledati, da ne pade nikak sum na vas.
—	To pa. je mogoče doseči le na ta naoni. da ste vi in Sigrid loč ena. Ker je Sigrid v temnejših 'krvnih stikih z menoj ter ji ne morem vsled tega prepovedati svoje hiše, je vaša dolžnost kot kavalir, da se umaknete.
Spini je stal s povešeno glavo ter vihai bike.
—	S tega stališča imate -mogoče prav, knec.. — je rekel koneč-no preže. — Zame pa ianti to vrednot le v slučaju, da zapustim grad kot ja\iio iprojg-laSani zaročenec grofice Sigrid.
Ko je govoril to. je naravnost fcapičil svoj jio-gled v svojega nasprotnika, a knez je stal mirno ter se ni zganil.
—	Sugrid bo postala prihodnjega maja polnoletna. — je odvrnil j H) kratkem odmoru. — Če se ne vzame vpoštev moraličnih pravic, nimam nato postavno nikake oblasti več nad njenimi sklepi. Kad i tega je Ixrfjae. da čakate do onega časa z javnim proglašen jem zaroke.
Spini se je visoko vzravnal.
—	Ali naj to pomeni, da odrekate kot njen varuh roko grofice Sigrid .' — je vprašal nato ostro.
Knez je napravil z mko kretnjo ter pokiinal z glavo.
—	Tako je. — je rekel odločno.
S p lain teč i m pogledom je stopil korak bližje.
—	In vaši razlog', knez Višoegradski ? — je siknil.
—	Naj prvo: Sigrid ne ve. kaj hoče. Nahaja se v stanju duševne razdvojenosti, ki hoče danes to, jatri drugo. — je odvrnil knez, ki se ni uiti malo brigtal za preteče o^r- "-nje svojega gosta. _ Bojim se. da bi mel mož. s katerim bi sc sedaj naročila, v tem oziru kmalu trpke izkušnje. . . .
—	Ne, ja;*. — je odvrnil Spini.
ttretaoje panukov - Shipping New*
M
Si. marca i
BwrafVlk,	Cher bo ura; Siiflru,
Hjlvt«; Arable.	Hamburg;	R«pubUo, Bremen.
3. aprila:
Majestic, Cherbourg: Franc«, Havre; Voleodam, Rotterdam; Muen-chen, Bremen; Orduna, Hamburg.
7.	aprila:
Mauretania, Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
8.	aprila: Thurlngla, Hamburg.
10. aprila:
PAltlS, HAVRE: SKUPNI IZLET. Leviathan. Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitania, Cherbourg; George Washington. Cherbuorg, Bremen.
15.	aprila:
De Grasse, Havre; Tourck, Bremen.
17. aprila:
Olympic, Cherbourg; Andania, Hamburg, New Amsterdam, Rotterdam.

20.	aprila:
Columbus, Bremen.
21.	aprila:
Berengaria, Cherbourg: La S&vole. Havre; Pres. Harding, Bremen.
22.	aprila: Bremen, Bremen.
24.	aprila:
Majestic. Cherbourg; France, Havre.
25.	aprila:
Mauretania, Cherbourg; America, Bremen.
29.	aprila:
Berlin, Bremen.
30.	aprita:
Levllathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg.
22. maja:
PARIS, HAVRE, DRUGI SKUr»XI IZLET.
22. Junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST; SKUPNI IZLET.
6. Julija:
PRESIDENTS WILSON, TRST; DRUfil SKUPNI IZLET.
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO
STELLA DITALIA — 24. aprila MARTHA WASHINGTON — 7. maja PRESIDENTE WILSON — 25. maja Cena. do Trsta ali Dubrovnika v tretjem razredu $100, vključno vojni davek
COSULICH LINE of TRIESTE Phelp« Brca. Co.. 2 West St.. N. V.
(Dalja prihodnji i J
niii umetnikov je moralo delati ru dolga leta. Kadlar bodo te napise razbrali, bomo morda izvedeli 12. njih nataaično zgodovino naroda, ki je bival nekdaj tod. Danes na piši še molče in molči tudi znamenje, ki .ga vidim ozopet in izopet na samotnih, kraljih v gorah; leva raka in pod njo iznamenje, podobno čitkii A.
V sc|teskaih in na pobočjili go-rovja je ekspediicija na^šla velike in male grobove — »blizu 70 vseh skupaj. Dva alli trije so iljili od])r-ti.
Južno ,pobočje ,gorovja Kam Gai im<a «e več starih kameiritrli s|K*menikov, ki pričajo nedvomn«> o nekdamji vOsoki ku-lbmti. Številne so razvaline templje\- in kame-nitih grobov ter graniitni kfipnno lomi. Po gorah >0 rsuztreseni kameni t i *poanenik£ umrlih. Nekateri kipi predstavljajo krepke vojake, drugi vitke, gi-aeijoizne žene. ki nosijo na prekrižanih rokaili domače živaVr; drulgje zopet vidimo orjaške želve iz granita, veekrai <-b viznožju obeliskov. Ntikako 7000 metrov nad morjem se dviga veliko mesto mrtvih, ki ga imenujejo domačimi "igrob trinajstih knezov S*"ai-Noi. Tu gori, prav»i Kozlov, se čjpvek bolj kot kje drugje zaveda minljivosti vseh stvari.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni na tirati naročnino aa dnevnik "Glat Naroda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo sa svoto. katero je prejel. Zastopnike rctJakoa toplo priporočamo.
Naročnina aa "Glas Naroda" le: Za eno leto ?6.00; za pol leta »3.00 1 fitirl mesce $2.00: zn četrt leta 1.50 Naročnina aa Evropo je $T. aa eoe leto,
California:
Saa Frcnrltco, Jacob Laoala.
Co)« rado:
Denv«»r. Fr. S krat ki-: Puel.lo. IVter CiiUk. Jetrn Germ. Fr. Ju nesli: S»1i-da. Louis Costello: Walsentmrg, M. .T. ba.vuk.
Indiana:
luitiauupolis. Frank Zupančič, ilinols:
Aurora, J. Verblcb; Chicago, Joseph Bllsb; Cicero, J. Fabian; Granville. Joseph Persiie; Joliet. Mary Bauibieh. J. Zaletel in John Kren; La SaUe> J Spelieh; Mascontab, Frank Augnstin North Chicago, Anton Kobal, Gertrnd ")gr!n; Springfield, Matija Barborlcb Waukegan. Frank PetkovSek.
Tajnosti mongolske puščave«
O ekstpediciji Ru-sa Kozlova. ikj se mudi že euo leto v Mongoliji, -111 o že poročali. Danes povzamemo nekaj podatkov bz pisma, 'ki ga je Kozlov pi*al kitajskemu misijonarju P. Lrfotabvju in o. katerem poroča v " Reichsrposti" vitez Lama.
Kozlm* piše iz svojoga zimova. li^ea na južnem {»obočjai gorovja Kan-sai blizu izvira reke Gngijb-Gol. P.oroea, da .svoje nailoge sicer ui še v celoti rešil, da pa je na najboljši poti do toga. Odprlo se mu je nepričakovano bogastvo etnografskih (sledov, o katenh doslej nismo niti slutiJi. Videt je tudi eveteča mesta, kot na 'primer trgovsko. nprai\nK> in versko središče Mni^-Ckm. veliko sladko jezero Sangin-Dalai. štev-ikie bndr-stovnke templije in sajnostane.
>5adi>ja postaja eknpedicije na znanem ozeanl ju je bila. Urga. gi. mesto Montgo^ije. Raiziskovalei so odt<Kl nadaljevali svoje potovamje na 'konjih ; za mjimi voli vozili prtijn.jfo na velikih težkih dvoko-lesiiih domač b telegaili. Pot o»v al i so b dednem breytu velike deroče gorske reke Tola v smeri proti jn-gKizaJiodu. Dolina se izoži enkrat v mračno sotesko, drugič zopet se ratzšini v obsežno ravuino, pokrito z sozdiovi in pašnAki. Nikjer pn-ic:: e. kakor sn>o si jo doklej mislili v <t«h krajih! Vsenadkrog ro-dovitma lepa pokrajina, trope ptte — la"bodov m (indijskih gasi —; pasejo se črede, ki so morda glavno bogastvo domačinov. Ne obeh Ktramdh rdke vodijo ceste, .po katerih se pretaka živahen, promet: pešci in kar«va$ne, ki ooeijo od se-
vera preproste produkte za uporabo iskromnim domačinom, proti ^avei-u pa surovine in ikože.
Ozamje tenm cvetočemu ^rospo-daj-skemn življenju pa tvorijo častitljivi spomeniki, d o dej še u-c-rauai»kani sledovi -nekdanje mogočne civilizacije.
Ookraj naesclbine Samgin stop's v pi-avo praizgodorinsko deželo.
Tola iizpremeni tu svoj tek; o-brne Ne proti severozahodu. Gosto bič je obkroža tukaj reko. ki teče sedaj mimo, »počasi. Na obeh stran eih cveto vodne lilije t ]>one-krxl jKUkrivajo s svojimi belimi cveti vodno gladino če«zinčez. Na levean bregu -v5!il>ujajo >po»zornost potnikov čiidai nadrobni spomeni ki, gotovo ispometiiki izumrlega naroda : ičlove^ki in živalski kipi iz granita, orjažka eidun-meleke. želva. i^Llesama v/, granita i"m o-krašcua s hieroglifi, in — čudno! — dorski orn«unenti! Pri teh hj>o-me.nikili so začne brezkončna vrst^ kamnov, iki >v slede v ravni črt: s prerdedlki po nekaj metrov. Morda so obrabljali nekoč veliko cesto, iki je ni več? ^fnogo kilo-metrov daleč tečejo in se izgttbe v gorah m a jugovzhodu. EkspecU oija aa enkrat po tej ,sledi še n» ala Ob tej nekdanji cesti se vzd guje -čuden grtainitni kip: mongolska sfinga. . .
"Pisma vročega kamenja", to je raongotkko ime pran- posebnega gorovja, katerega sk aim at o pobočje je za -arheologa prava bogata knjiga — danes seveda še nerazumljiva. To je pravdi muzej naipi-sov in risb, in sicer ©e primitivnih čačk nerodne roke. Mnogo spret-
ODDA SE 2 LEPI SOBI
nemeblovaui. eni ali 2 osebam, poceni ; prodaon tudi dober harmonij, ki ima več sipromemb. Vprašajte pri: Mrs. Oblak, 1381 Fulton St., poleg Nostrand Ave., Brooklyn, N. Y., (II. nadstropje.)
Iščem LUKA FERDERBAR-JA, s katerim sva ilainsko leto skupaj delala v Monroe, La. Kdor ve za njega naj mi poroča, za kar mu bom 'hvaležen. — Frank Žagar, Clare, La.
(2x 30.31)
OGLASI
naj se JOE HRABER doma, radi društvenih zadev.
Andrej Kernel, Box 486, Davis, W. Va.
(2x 29,30)
Kje >«ta FRANK PANJAN, -doma iz Malega Nerajca pri Černom-1 ju in D. CRNKOVIČ, ki je bi! pred 6. meseci v Sclmmacker, Ont. Prosim rojatke, ee kdo kaj ve o njima, da mi poroča, ali naj se pa .saona oglasita. Frank Bfeteeh, 37 Austin St., Winnipeg, Man., Canada. (2x 29,30)
Želim izvedeti za naslov svojega strica IGNACIJA DOVŠEK. doma iz Spoidnjega Lak niča. fara Trebelno. Pred leti je 'bil v Ren-ton. Pa. Kdor kaj ve o »jeni, naj mi poroča ali naj se pa sam oglasa. — Marija Dovšek, Box 54, Gleasonton, Pa. (2x 29,30)
NAZlfAKlLO.
Rojakom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. J. FABIAN, ki je pooblaščen pobirati naročnino, kakor tudi naročila za 0-glase in knjige, ki jih ima "Glas Naroda" v zajogi.
^Rojakom ga toplo priporočamo.
ITprava "Olai Naroda".
Franklin la okolico, Anton Beljak
Maryland:
Kltzmlller. Fr. Vodoptrea.
Michigan.
Detroit, - Aut. Jniiezieh.
Mlnneeotn:
ChlshoLm, Frank Oonie; Ely, Joe. T. Peabel; Eveletb, Lonla Oonie; QU-bert, Louis Vessel; Hibblng, Jobn Pot 8e; Virginia. Frank Hrvatlfh.
Mlaaonrl:
St. Lonia. Mike Grabrljam.
UtU*
Klein, Oreogr Zobec. New Yerfc:
Qowanda, Karl Sternlaba,; Fall*, Frank Masla.
Okie:
Barbertou. John Biilaut; Clcvi'lnncl. Ant. Bol»ek, I-ouis Hudiuau. Ant. Kim-Math. Slupnik: (jlrard, Anton Narode: Lorain. Louis Bahtut in .1. Kum-i*1; Niies. Frank KogovSek; Youngs-town, Anton Kikelj.
Pennsylvania:
Ambridge, Frank Jaksbe; Bessemer, I/Onls Hribar; Braddock, J. A. Germ; Brough ton, Anton Iparec; Burdlne Jobn Dem8bar; Conemaagh, Vid Bo ▼anfiek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tnabar, A. Jertna: Dunlo Ant TanželJ; Export, Louis SupanCiS Forest City, Matb Kamin : Farrell. Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer Olty in okolico, Frank Farenehak; Irwtu, Mike Paashek; Johnstown, Jobn Pc4anc in Martin Koroshetz; Lurerne; Anton Osolnik; Llojdell, Jobn Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run- Fr. Ma cbek in Fr. Podnil^ek; Pittsburgh. Z Jaksbe. Ig. Magister. Vine. Arh In U Jakoblcb; Reading, J.Pezdirc; 3 heel t on, A. Hren; Turtle Creek In okolico, Fr Schifrer: West Newton. Joseph Jovan; White Valley, Jurij Previeh; Wllloek. J. Peternel.
Weak Virginia: Goketon, Frank K<
Milwaukee. Joseph Tratnik In Joe
Koren; Racine In okolico, Frank Je
lene: Sheboygan, John Zonnan.
Rock Sprtega. Loslt
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda**.
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926;
ima sledečo vsebino;
Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Gumi j — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lačnega v New Yorku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
ADVMflM IN "SfcAS NAROOA*V
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cur-eon.
Pleme in pol na Norfolk otoku.
Strup v kriminalietiki.
Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah.
Prodiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
Hjalmar Branting.
Kitajska.
Sunjatsen.
Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in enačaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenhurg.
Smrt Roberta La Folletta._
Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska, univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na dnievne bolezni.
Raznoterosti._
Smeimee.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 5ttc
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK cnr

ic-.- ,*• ,

. : ...'..... -S=.