CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA
CELJE, PETEK, 27. JULIJA
l^grO VII — ST. SO — CENA 15 DIN
Urejuje uredniški odbor — Odgororni urednik
T*iie Maslo — Tiska Celjska tiskarna —
Uredništvo in uprara: Celje, TitoT trg 5 —
F*štni predal 123 — Telefon: uredništvo
24-25, uprava 25-25 — Tek. rač. 620-505-T-1-266
pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na-
ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din
— Izliaja vsak petek — Poštnina plačana
v irotovitii — Rokopisov ne vračamo.
Celje v prazničnih dneh
Celje je pretekli teden praznovalo
dva velika praznika, občinski praznik
in Dan vstaje slovenskega naroda.
V	pričakovanju teh dveh praznikov
je bilo Celje že v četrtek slavnostno
okrašeno z zastavami. Na večer pred
občinskim praznikom je bil popoldan
ob peti uri prirejen napad partizanskih
patrulj, ki so jih sestavljali člani Zve-
ze borcev ob sodelovanju predvojaške
vzgoje in enot celjske garnizije. Na-
pad na Celje se je končal s prehodom
Savinje.
V	četrtek zvečer so po mestnih uli-
cah tekle štafete delovnih kolektivov
in društev. Štafete so prinesle štafetne
palice na Glazijo, kjer je bila svečana
proslava združena s telovadno akade-
mijo. Na tej proslavi je govoril pred-
sednik Občinskega odboi-a Celje tov.
Andrej Svetek, medtem ko je predsed-
nik občinskega odbora ZB tov. Loštrk
izročil p>okale najboljšim ekipam v ple-
menitem tekmovanju tega dne. Sledila
je akademija, na kateri so sodelovali
telovadci moških in ženskih in pionir-
skih vrst iz društev »Partizan«. Med
tem pa so na bližnjih vrhovih goreli
kresovi, nad mestom pa je žarel celj-
ek' stari grad v praznični razsvetljavi.
V petek, na dan občinskega praznika
je gc^ba zgodaj zjutraj budila meščane
in jih spominjala na pomembnost pre-
bujenega dne. Popoldan je bila slav-
nostna skupna seja občinskgea ljud-
skega odbora, zbora proizvajalcev in
občinskega odbora ZB. Na tej svečano-
sti je obudil spomin na slavno pre-
teklost NOB, ki je v Celju začela svojo
zmagovito obdobje z ustanovitvijo celj-
ske čete, predsednik Obč. odbora ZB
tov. Milan Loštrk.
Istega dne je bila na Trgu herojev
spominska komemoracija na grobu na-
rodnih herojev. Podobne spominske sve-
čanosti so bile tudi pri vseh drugih
spomenikih in spominskih ploščah žrt-
vam narodnoosvobodilne vojne.
Praznično razpoloženje v Celju se je
nadaljevalo tudi v soboto na večer pred
praznikom vstaje slovenskega naroda.
Na stadionu »Borisa Kidriča« je bil tur-
nir v odbojki, zvečer pa na prostorih
drsališča v mestnem parku nastop pev-
skih zborov s partizanskimi pesmimi.
Sodelovali so moški in ženski ter me-
šani pvevski zbori društev »Svobod« iz
Celja in Stor.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
V gMARTNEM V ROZNI DOLINI
Na dan praznika vstaje slovenskega
ljudstva je bila cen1j;ralna proslava pre-
nešena iz Celja v Šmartno v Rožni
dolini, kjer je bila prirejena velika
partizanska proslava. Proslave se je
udeležilo veliko število Celjanov, pred-
vsem borcev in aktivistov, ki so na tem
področju med vojno delovali. Ob tej
priliki so v Šmartnem odkrili spomin-
sko ploščo na Hribarškovi hiši v spo-
min na enega najbolj prizadevnih so-
delavcev NOB v tem kraju, na i>adlega
Dominika Hriberška.
Proslavo v Šmartnem je ob sode-
lovanju občinskega odbora ZB pripra-
vila tamkajšnja krajevna organizacija
ZB, ki je zadnje čase začela zelo ak-
tivno delovati. Tako je Šmartno do-
bilo spet svoj stari sloves enega naj-
bolj razgibanih partizanskih krajev na
področju celjske občine.
Poleg proslave v Šmartnem v Rožni
dolini so bile tudi v Celju 22. julija
razne prireditve v okviru proslave
Dneva vstaje. Tako so na strelišču tek-
movali celjski strelci, poleg tega pa so
bila v Celju še druga športna tekmo-
vanja na atletskem stadionu in na
Glaziji.
izkazali so Čast bratom
dobrotinškom
Zveza borcev vojniške občine je
osrednjo prireditev in proslaVo za Dan
vstaje priredila na domačiji Dobrotin-
škovih v vojniški občini. Dobrotinškovi
so znani revolucionarji že iz predvoj-
nih let. Nič čudnega ni, da je okupator
kmalu po prihodu izlil svoj bes tudi
na to napredno hišo. Štirje bratje iz te
družine so žrtvovali svoja življenja za
svobodo in napredne ideje. Vsi so bili
že pred vojno komunisti in najbližji
sodela^c' celjskih -tijskih voditeljev.
Trije od bratov so končali svoje re-
volucionarno življenje zverinsko mu-
čeni kot talci, četrti pa je padel kot
borec z orožjem v rokah.
Morda je po tolikem času bilo že ne-
koliko pozno, vendar so končno dobili
bratje Dobrotinški primerno spomin-
sko ploščo na hiši, kjer so živeli, delo-
vali in sejali seme upora med ljudi.
V nedeljo poi>oldan je bila ob odkritju
spominnske plošče partizanska sloves-
nost, na katero so prihiteli mnogi bor-
ci vojniške občine in drugi gostje, pa
tudi tisti, ki so Dobrotinške poznali po
njihovem neomajnem delu za napred-
no stvar.
PARTIZANSKO SREČANJE
na Slemenih nad Dramljami
Kot mnogi drugi kraji v našem okra-
ju so tudi v šentjurski občini zelo le-
r>o proslavili praznik vstaje slovenske-
ga ljudstva. Za osrednjo proslavo so
irbrali znan kraj nedaleč od tam, kjer
je bila 20. julija 1941 ustanovljena prva
celjska četa. Sleherni aktivist in borec,
ki je partizanil med kozjanskim in po-
horskim področjem, se je gotovo kdaj
oglasil na Slemenih, kjer je pri lju-
deh v raztresenih domačijah našel ved-
no gostoljubje in varno zatočišče. Med
vsemi temi znanimi partizanskimi hi-
šami pa je bržkone najbolj znana Štan-
tetova domačija. Tu so se zbrali v ne-
deljo borci iz šentjurske občine, prišli
pa so tudi borci od drugod, da bi spet
po dolgem času videli znance in kraje,
ki jih poznajo iz časov borbe.
Na Štantetovi domačiji je bilo tisti
dan vse živo, razen borcev in aktivi-
stov je prišlo na svečanost veliko šte-
vilo delovnih ljudi iz bližnji];i krajev.
Svečanost se je pričela okoli desete ure,
ko so po obronkih gozdov začele e>o-
kati puške. Partizanske patrulje so se
približevale zbirališču. Med igranjem
godbe na pihala je komandant vseh pa-
trulj dal raport predsedniku občinske-
ga ljudskega odbora Šentjur tovarišu
Petm Hlastecu. Med gosti so bili poleg
njega še. nekateri drugi ek>litični de-
lavci šentjurske občine s sekretarjem
Občinskega komiteja ZK tovarišem
Mrevljetom. Spored, ki je dopolnjeval
to svečano srečanje bivših partizanov,
je vseboval nastop pevskega zbora in
recitacije, najbolj prisrčen pa je bil
pozdrav pionirja Jožeta Curčiča. S pre-
tresljivimi besedami se je sin padlega
partizanskega borca zahvalil prisotnim
partizanom za njihovo junaško boje-
vanje in obljubil v imenu vseh svojih
vrstnikov, da bodo trdno stali na te-
meljih, ki so bili zgrajeni med vojno
in to s krvjo premnogih žrtev.
Čeprav svečanost ni bila tako veli-
častna in množična kot smo jih vajeni
iz prejšnjih let, vendar se zdi, da je ta
oblika partizanskih srečanj zelo korist-
na. Ljudje se srečujejo na najrazlič-
nejših krajih, kjer so bila med vojno
žarišča borb, srečujejo se s prebivalci,
ki so ljudski vojski dajali vso pomoč.
S tem se obnavljajo borbene tradicije.
Ljudje iz partizanskih krajev se čutijo
vse bolj povezani z bivšimi borci, ču-
tijo zadoščenje za svoje žrtve in nese-
bičnost, ki so jo pokazali med vojno.
Prvi v službi miru
Ves svet je pozorno spremljal obisk
predsednikov vlad Indije in Egipta v Ju-
goslaviji. Vsi trije predsedniki Tito, Ne-
hru in Na&er so znani kot odločni' borci
za mir, neomajni in dosledni politiki
za neodvisnost svojih držav, ter konč-
no vneti poborniki za sodelovanje med
narodi. Sestanek treh predsednikov pre-
tekli* teden na Brionih je ta načela še
bclj podkrepil. Dokazal je, da med na-
rodi v svetu ne more biti nesoglasij
zaradi različnih notranjih režimov, če
je, volja za sodelovanje in želja po mi-
ru dovolj velika. Tu so se sestali trije
najbolj vidni politiki s treh kontinen-
tov, Evrope, Azije in Afrike.
Pogovori na Brionih so dali priča-
kovane rezultate, govo "li so o nujnosti
aktivne koesistence, o važnih medna-
rodnih vprašanjih, ki morajo biti reše-
na, da ne bi ogrožali miru. Gcvorili so
o kolonialnih vprašanjih, o združitvi
Nemčije, težišče pogovorov pa se je
sukalo okoli nujnosti še večjega za-
laganja vseh prizadetih držav za mirno
reševanje vseh nasprctujcčih si pro-
blemov v svetu. Nadalje je sestanek
poglobil odnose med tremi- državami
tako v političnem, gospodarskem in
kulturnem pogledu.
Po seslanku na Brionih sta oba pred-
sednika — gosta zapustila našo drža-
vo po'r-a vtiscv, ki sta jih odnesla od
gostiteljev in jugoslovanskih narodov
sploh.
Takoj drugi dan po odhoilu Ne.iruja
in Naserja se je na Brionih s predsed-
nike m Tiiom sestal visoki gost iz daljn-'
Kambodže, princ Norodom Sihanuk.
Predsednik vlade te azijske dežele je
obiskal tudi Zagreb in Beograd, od tu
pa nadaljeval svojo pot v Avstrijo in
Francijo.
Po obisku treh državnikov v naši
državi je krenil naš predsednik na pot.
Na povabilo grškega kraljevskega para
se je odpeljal na otok Krf, kjer bo pre-
živel krajši čas v družbi grškega kralja
Pavla in kraljice Friderike. Dasiravno
je ta obisk namenjen zgolj za odmor
našega predsednika in njegove sopro-
ge, se bo na Krfu sestal z najvidnej-
šimi grškimi politiki ter z njimi raz-
pravljal o poglobitvi odnosov z našo
prijateljsko sosedo Grčijo.
Skupna seja obeh zborov okrajnega
ljudskega odbora v Celju
POROČILO O DELU FINANČNE INŠPEKCIJE — POROČILO SVETA ZA
PLAN IN FINANCE O IZPOLNITVI PLANA ZA PRVO POLLETJE LE-
TOŠNJEGA LETA
Pretekli petek je bila pod vodstvom predsednika RIKA JERMANA
skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Celju. Po kon-
čani skupni seji je bila še ločena seja okrajnega zbora proizvajalcev, na
katerem so obravnavali poročilo o pregledu zaključnih računov gosp>o-
darskih organizacij za 1955. leto ter sklepali o predlogih komisij za do-
končno potrditev zaključnih računov. Razen tega pa je zbor proizvajal-
cev obravnaval še nekatere prošnje gospodarskih organizacij.
FINANČNA DISCIPLINA V PODJETJIH SE JE MOCNO OKREPILA
Na skupni seji je po poročilu o iz-
vršitvi sklepov dosedanjih sej OLO, šef
finančne inši)ekcije Stane Tratnik po-
ročal o delu okrajne finanče inši>ekcije
v prvem polletju letošnjega leta. Iz
njegovega poročila povzemamo, da je
številčna zasedba okrajnega finančnega
inšpektorata še vedno nezadovoljiva.
Zato bo OLO moral stremeti za tem,
da se bo število inšpektorjev povečalo
še za nadaljnjih 5 in s tem doseglo
predvideno število po sistemizaciji. De-
lo pa tudi narekuje, da se bodo mo-
rali inšpektorji specializirati za posa-
mezne panoge gospodarske dejavnosti,
kajti le specializacija bo pripomogla k
večji storilnosti, zlasti pa zboljšaLa kva-
liteto dela pKJsameznih inšpektorjev.
V prvem polletju letošnjega leta so
finančni inšpektorji skupno opravili 284
pregledov, in sicer 169 rednih in iz-
rednih pregledov izključno finančno
inšpekcijskega značaja, nadalje 8 pre-
gledov finančno Samostojnih zavodov,
91 pregledov zaključnih računov gospo-
darskih organizacij in 16 pregledov za-
ključnih računov pri finančno samo-
stojnih zavodih. Pri pregledih je bilo
ugotovljenih nekaj nad 18 milijonov di-
narjev zaostankov pri vplačilu družbe-
nih obveznosti. V glavnem so ti zao-
stanki ugotovljeni pri pregledih za-
ključnih računov in so nastali zaradi
spremembe delitve celotnega dohodka,
le malokje pa so ti zaostanki nastali
zaradi malomarnosti ali neznanja ka-
drov. Ce primerjamo, da je okrajni fi-
nančni. inšpektorat lani ugotovil nepla-
čanih družbenih obveznosti v višini 668
milijonov dinarjev, pa letos ugotov-
ljeni znesek neplačaiiih obveznosti do-
kazuje, da se je finančna disciplina v
naših gospodarskih organizacijah moč-
no okrepila.
Finančni inšpektorji so v prvem pol-
letju letošnjega leta vložili 81 prijav
pristojnim organom v nadaljnji p>osto-
pek. Od rešenih razsodb znašajo de-
narne kazni 382.800 dinarjev.
Finančni inšpektorji so nadalje ugo-
tovili, da so bile najbolj pogosto krše-
ne uredbe o knjigovodstvu, nadalje o
gospodarjenju z osnovnimi sredstvi, o
kreditih in uredba o pobiranju dohod-
kov. Predpisi pa so bili v prvi vrsti
kršeni zaradi slabo organiziranega knji-
gtrvodstva, zaradi nezadostne materi-
alno evidence, zaradi nezadostne in po-
manjkljive lastne kontrole v gospodar-
skih organizacijah in končno tudi za-
radi pomanjkljivega dela vodilnih usluž-
bencev.
Pri pregledih zaključnih računov pa
so inšpektorji naleteli predvsem na na-
slednje napake: na pomanjkljivo vode-
nje poslovnih knjig, na pomanjkljivo
evidenco osnovnih sredstev, na nena-
mensko uporabo obratnih sredstev, na
obremenjevanje materialnih stroškov
za izdatke, ki nimajo tega značaja, na
nepravilno uporabo določil o plačah in
podobno.
Nekaj konkretnih ugotovitev: v To-
varni žičnih izdelkov v Celju so bile
ugotovljene razne nerodnosti in nepra-
vilnosti pri obračunavanju potnih stro-
škov za bivšega direktorja. V Tekstilni
tovarni Prebold so obratna sredstva
trošili za investicije in to v višini 8,7
milijona dinarjev. Inšpekcija je nada-
lje ugotovila, da je izguba v Pivovarni
Laško nastala razen nekaterih objek-
tivnih razlogov še zaradi pomanjkljive
komercialne službe. Inšpektorji so na-
dalje ugotavljali, da je honorarno knj'i-
govodstvo bilo v mnogočem glavni
vzrok gospodarskim nepravilnostim in
tudi kriminalu, saj je bilo to knjigo-
vodstvo urejeno le po formalni plati,
tuja pa mu je bila kvalitetna oblika
gospodarskega dogajanja v teh podjet-
jih.
SLABO IZPOLNJEVANJE PLANSKIH
OBVEZNOSTI
V nadaljevanju seje je predsednik
sveta za družbeni plan in finance An-
drej Svetek ix>ročal o izpolnitvi plana
v prvem polletju letošnjega leta. Tako
je bil poUetni plan proizvodnje po ko-
ličini izpolnjen v industriji skupaj s
44% in to v odnosu na celoletne plan-
ske obveznosti. V proizvodnji električne
energije je bil plan izvršen s 36,5%,
v proizvodnji in predelavi premoga s
47%, v črni metalurgiji s 47%, v me-
talurgiji barvanih kovin z 41,5% v pre-
delavi nekovinskih rud s 44%, v ko-
vinski industriji s 43,7%, v kemični in-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Lepa proslava v Ljubecni
V soboto, 21. julija zvečer so mno-
žične organnizacije Ljubečne v p>očasti-
tev Dneva vstaje slovenskega ljudstva
priredile lepo proslavo pred spominsko
ploščo padlim borcem tega kraja pri
gasilskem domu. Na sporedu je bil kra-
tek govor, recitacije, igrala pa je tudi
godba na pihala. Na koncu so predstav-
niki Socialistične zveze Ljubečne, ko-
lektiva Opekarne Ljubečna-Bukovžlak
ter SZ Začreta, Leskovca in 2epine po-
ložili pred spominsko ploščo vence.
partizanskem mitingu na Slemenih nad Dramljami so se srečali stari
znanci iz partizanskih let.
STRAN ^^^ 27. JULIJA — STEV. 30
POGLED PO SVETU
Ena od držav, ki so po drugi svetovni
vojni imele odločilen vpliv v razvoju
sveta, je tudi Francija. Ena od štirih
velikih pa ni imela prave besede in sli-
šali so se že glasovi, da je njen pomen
vsak dan manjši, da je spričo ameri-
kanske politike z Zapadno Nemčijo
vprašanje Francije kot velesile že na-
četo. Pokazalo pa se je, da galski pe-
telin ne spi. Njegov glas je v zadnjem
času v Evropi in po svetu vedno bolj
slišati, zato je prav, da se z njim ne-
koliko bolj ukvarjamo.
Francijo poznamo po vojni predvsem
kot deželo »tisoč in ene« vlade, zaradi
česar so nekateri že govorili, kakor ne-
koč o osmanskem imperiju, o bolnem
možu ob Atlantiku. Verjetno pa so bile
vladne krize nujne zato, da so prišle
na površje napredne sile francoskgea
javnega življenja. Morebiti ima veliki
francoski filozof Taine prav, ko raz-
mišlja o značaju in naravi Francozov
in Nemcev: Nemci se vladi, če je slaba,
upirajo, toda vse po postavi, potrpežlji-
vosti, kakor da bi jo skušali popraviti,
ne pa razbiti. Francozi te potrpežljivo-
sti nimajo, imajo pa danes nedvomno
najnaprednejšo vlado po desetih letih.
V	vladi je socialistična stranka, ki jo
vodi Guy Mollet, in radikalno - sociali-
stična stranka. Prva ima 96, druga 55
poslancev, torej ne dovolj za večino.
V	vladi sta še dve manjši stranki (Mit-
ter^andova demokratsko-socialna uni-
ja in Chaban-Delmasov del socialnih
republikancev). Čeprav zato nujno mo-
ra biti kompromisna, je vendar njena
linija v glavnem napredna, pozitivna,
s francoskega in mednarodnega stali-
šča.
Vsi se spominjamo, kako je vlada v
letošnji spomladi s Pineaujem in Mol-
letom začela z ofenzivo na revizijo za-
hodnih stališč. Ta Molletova pobuda
raste iz njegovih nazorov, ki jih je
opredelil pred meseci, ko je. postal mi-
nistrski predsednik. Francoska sociali-
stična stranka ima svojo pot v socia-
lizem, ki praktično ni revolucionarna,
vendar ima iste cilje kot naš, to je
preobrazbo v smislu socializma. Socia-
lizem ji je stvarnost, ki ga ne more ni-
hče več ignorirati. Celo njegovi na-
sprotniki so prisiljeni uporabljati so-
socialistični jezik, če hočejo doseči pri
množicah kak učinek.
Ker pa je zunanja politika v najožji
zvezi z notranjo, je francoska vlada tu-
di na zunaj pokazala tisto zunanje po-
litično linijo, ki je značilna za sociali-
stične sile, in zanjo konkretno dela,
računajoč z nasprotniki, z velikim poli-
tičnim realizmom.
Mollet se v zunanji politiki drži sta-
lišča, da vojne nevarnosti ni več. Ko
je Moskva popustila svojo agresivno
politiko do Jugoslavije, se je v Evropi
zgodilo nekaj velepomembnega. Mollet
je takoj ugotovil in o tem govoril, češ
da je to najvažnejši dogodek zadnjih
30 let, če Moskva pripušča vsakemu na-
rodu lastno pot v socializem. »Ce Rusi
niso iskreni, jih moramo prisiliti, da se
to izkaže. Ce pa so, je toliko bolje.«
Drugo njegovo izhodišče je razorožitev,
ki jo je postavil pred nemško združi-
tev in s tem seveda strašno razburil
Adenauerjev lager v Bonnu. Razoroži-
tev je eno od sredstev, s katerimi se
bo odpravila neenakost in nasprotje
med razvitimi in nerazvitimi država-
mi. Sredstva za oboroževanje naj bi
se v okviru OZN razdelila med manj
razvite države. Samo v razoroženi Ev-
ropi je možno zediniti Evropo, ne sa-
mo njen zapadni del, marveč vso. Ev-
ropska tržišča je treba povezati po
socialističnih principih. Treba je Ev-
ropo »ekonomsko integrirati«, ne vo-
jaško, treba je spraviti Vzhod in Za-
hod v Evropi, pa bo Evropa zares sila,
ne pa satelit Amerike.
Te Molletove ideje se resda ne uje-
majo povsem s sovjetskimi, toda kdo
naj to pričakuje? Nedvomno pa lahko
odigra > izredno pomembno vlogo po-
srednika med Vzhodom in Zahodom.
Mollet je prepričan, da vsak ameri-
kanski »ne« na vse pobude vlad, ki
ZDA niso všeč, pomeni nov korak k
vojni, ker temelji na apriornem neza-
upanju, na sumničenju in predsodkih.
Važna je Molletova zahteva po revi-
ziji Atlantskega pakta s tem, da se
mu da ekonomska, kulturna in socialna
vsebina. S tem se Francija paktu ne
odreka. Ker pa je istega mišljenja tudi
Italija in vrsta drugih zapadnih dr-
žav, je to izzvalo v zapadnem taboru
dosti velik potres, v katerern se je mo-
ral Molletovemu mnenju prikloniti tu-
di Dulles, čeprav nerad, čeprav pri-
siljen, kajti odkrito izirekati se za zgolj
vojaški pakt danes ni primerno.
Dober agent na Molletovo politiko je
nedvomno Bonn. V Bonnu se Adenau-
er in njegovi kar ne morejo odreči
svoji tezi, da je združitev Zapadne in
Vzhodne Nemčije mogoča samo po vo-
jaški poti, da so nasprotja med Zaho-
dom in Vzhodom nepremostljiva, du
Zapadna Nemčija s SZ nima kaj go-
voriti v diplomatskem jeziku, marveč
le z orožjem. Zato je z ameriško pomočjo
ustvaril novo nemško vojsko, da bi
»z močno roko« zagovarjal nemška sta-
lišča, zato je proti razorožitvi, zato je
tako živčno reagiral na Molletovo li-
nijo, ki utegne vendarle vzpostaviti
most med ZDA in SZ, s tem pa iz-
podbiti Adenauerjevo politiko, ki je
skoraj bolj ameriška, kot je v Wa-
shingtonu, saj v Evropi ne dobiš drža-
ve, ki bi se vnemala nad nemško re-
vanžo na Vzhodu, ZDA pa gotovo niso
za politiko, ki bi bila proti vsej Evro-
pi. Nemci poskušajo tudi s posaarsko
vabo, ki pa je seveda ponarejena in ne-
varna.
Drži: današnja zunanja politika Fran-
cije drži k idealnemu cilju, ki ga se-
veda ne bomo dosegli jutri, ki pa jff
vreden, da delamo zanj.
T. O.
Pred obiranjem hmelja
Pičle tri tedne nas še loči od obiranja
hmelja. Brez dvoma, da je to za sa-
vinjske hmeljarje, ,pa tudi za naše
gospodarstvo fKJmemben dogodek.
Hmeljske površine so se letos dvig-
nile na 1.800 ha ali za okrog 120 ha
proti lanskemu letu. Izdatna obnova
dotrajanih hmeljevk, zalaganje hme-
ljarjev pri obdelavi hmeljišč in dobro
organizirana zaščitna služba, ki je do-
slej na splošno ohranila rastlino zdra-
vo, omogoča cenitev, ki kaže, da bo
povprečni donos pridelka vsaj enak
lanskoletnemu. Sicer so obilne padavi-
ne v mesecu juniju in juliju vplivale
na razvoj rastline na težjih zemljah,
toda zaradi izdatne toplote v sončnih
dneh julija se je rastlina tudi na teh
zemljah vidno popravila. Priznati mo-
ramo, da je muhasto vreme zelo otež-
kočalo, marsikje pa tudi zahtevalo več
skrbne obdelave v hmeljiščih. Vendar
vse kaže, da trud ni bil zastonj, ker je
pričakovati tudi po kakovosti dober
pridelek. Seveda nas še loči nekaj dni
do obiranja ali dober mesec, da bo pri-
delek pospravljen. Toda hmeljarji ve-
do, da je treba prav v zadnjem času
podvojiti pozornost hmeljišča, sicer lah-
ko v kratkem času peronospora in rdeči
pajek opravita svoje delo. Mnogo so le-
tos v zaščiti pripomogle nove zadružne
motorne škropilnice, ki se jih hmeljarji
v celoti poslužujejo. Ne smemo prezre-
ti še delo oddelka za zaščito pri Inšti-
tutu za hmeljarstvo, ki je dnevno za-
sledoval razvoj rastline in škodljivcev
ter s praktičnimi nasveti pomagal
hmeljarjem očuvati hmeljišča.
Zdaj smo na pragu obiranja in su-
šenja hmelja. Od pravilne in pravo-
časne izvedbe teh dveh nalog mnogo
zavisi kakovost pridelka. Hmeljarji si
morajo pravočasno preskrbeti dovoljno
število obiralcev, pripraviti sušilnice,
poskrbeti s kurivom itd. Te naloge je
treba temeljito opraviti še pred sezono,
ker v nasprotnem primeru lahko na-
stanejo za nepripravljenega hmeljarja
izredne težave.
Vsako leto pride v Savinjsko dolino
na tisoče obiralcev, ki pomagajo po-
spraviti pridelek. Ti ljudje prihajajo
iz krajev Slovenije in obrobnih prede-
lov Hrvatske. Tudi letos jih iz teh
krajev pričakujemo. Važno je, da si
hmeljarji delovno silo pravočasno pre-
skrbijo sami. Nemogoče je namreč, da
bi to urejevala zadruga ali druga orga-
nizacija nekje v centru. Sicer pa imajo
vsi vestni hmeljarji že več let iste obi-
ralce in pri teh ne bo večjih težav.
Težje je pri nekaterih hmeljarjih, ki ne
poskrbijo niti za minimalne življenjske
pogoje obiralcev (v redu hrana, sta-
novanje). Tako se zgodi, da takemu
hmeljarju obiralci odidejo predno so
opravili delo. So pa tudi primeri, da
nekateri brezbrižni hmeljarji tekajo za
delovno silo šele tik pred obiranjem,
poslužujejo se celo nelojalnih korakov
s tem, da obiralce prevzemajo drugim.
Poslužujejo se raznih obljub, potem pa,
ko je treba obljubo izvršiti, obiralci
navadno razočarani odidejo. Takšni ko-
raki so obsojanja vredni.
Prav je, da se tudi letos odločimo
za enotno plačevanje obiralcev. Na ne-
davnem zadružnem zboru v Žalcu so
delegati kmetijskih zadrug sklenili, da
bodo predlagali hmeljarjem, da plača-
jo letos obiranije po škafu s hrano 35
din, brez hrane pa 45 din. To ceno je
mogoče osvojiti zlasti, če pomislimo,
koliko škode lahko nastane hmeljarju
na kakovosti pridelka, če neprimerno
zakasni z obiranjem. Za prevoz obiral-
cev je odobren 25 odstotni popust na
železnici iz vseh krajev Slovenije in
Hrvatske. Obiralci si morajo kupiti na
vstopni postaji celo karto in obrazec
K-13, na povratku pa na podlagi pred-
njega obrazca in predložene vozne kar-
te, kupljene pri odhodu na delo, pla-
čajo samo polovico stroškov prevoza
za nazaj.
Važno je opozoriti hmeljarje, da ob
prihodu takoj obiralce prijavijo na pri-
javnih uradih, sicer bodo imeli zopet
neprilike, kot je bil primer lansko leto.
■ Skrbno opravljeno delo, ki čaka hme-
ljarje v sezoni obiranja, bo brez dvo-
ma velik prispevek h kakovosti pridel-
ka. V kakovosti je ključ rentabilitete
za proizvajalca. Prilično visoki proiz-
vodni stroški in vložen trud v proizvod-
njo bodo lahko na ta način resnično
pKjplačani.	K. K.
Velike svečanosti ob krajevnem
prazniku v Preboldu
Preibold slavi svoj krajevni praznik
na dan, ko je bila na njegovem pod-
ročju ustanovljena prva Savinjska če-
ta. To je bil 22. julij leta 1941. Prebold
se je za svoj praznik in obenem za
praznik vstaje slovenskega ljudstva kar
najbolj dobro pripravil. Ves teden pred
praznikom so se vrstile razne prire-
ditve v okviru krajevnega tedna. V
programu tega tedna so sodelovale vse
množične organizacije in društva v
Preboldu.
Ob sklepu tedna, na krajevni praznik
in Dan vstaje, je pa bilo v Preboldu
množično zborovanje zdriaženo z veliko
parado gospodarskega, kulturnega,
družbenega in športnega življenja v
kraju.
V nedeljo popoldan je bil zbran ves
Prebold z okolico v Preboldskem sre-
dišču. Med gosti so bili tile najvid-
nejši politični delavci: sekretar OK
ZKS iz Celja tov. Franc Simonič, pod-
predsednik okraja tov. Miran Cvenk,
sekretar Obč. komiteja Žalec Ivan Ko-
vač, zastopniki občinskega odbora v
Žalcu in mnogi drugi domači politični
in društveni funkcionarji.
Svečanost se je pričela s parado. Na
čelu je korakala skupina borcev, ki so
v partizanskih patruljah obiskali vse
partizanske kraje v okolici. Za njimi
so se pomikale skupine pripadnikov
športnega društva »Partizan«, gasilci,
člani kmetijske zadruge na vozovih in
traktorjih, člani delovnih kolektivov
tovarne in obrtnih delavnic, končno pa
skupine članov raznih množičnih orga-
nizacij.
Prostor pred domom »Svobode« je
bil napolnjen. Velika množica ljudi je
navdušeno poslušala govore sekretar-
ja Občinskega komiteja ZKS, posebno
pa še izredno topel govor sekretarja
OK ZKS tov. Simoniča.
Na koncu proslave je predsednik
društva »Svoboda« v Preboldu odprl
novo čitalnico in knjižnico, najlepšo v
občini Žalec.
Prizor s parade v Preboldu
Vipotnik in Lorger - balkanska prvaka
Lešek tretji na Balkanu
Letošnje Balkanske igre, ki so pri-
nesle vrsto novih balkanskih in držav-
nih rekordov, so se končale z veliko
zmago Jugoslovanov. K tej veliki zma-
gi so prispevali tudi atleti Kladivarja.
Lorger je na visokih ovirah z letošnjim
letom že četrtič na prestolu kot naj-
boljši tekač na Balkanu v tej disci-
plini. V odsotnosti Oprisa, ki je emigri-
ral v Anglijo, ni imel težkih nasprot-
nikov. Stanko Lorger je zmagal z ne-
kaj metrov prednosti, njegov čas pa je
bil 14.6! Vse gledalce je presenetil naš
Andrej Vipotnik. Ko se je odpravljal
iz Celja, smo na stadionu ugibali o nje-
govem času. Fant se je poredno smeh-
ljal, njegov trener pa je bil prepričan
v novi rekord... »Start je bil strašen!«
tako mi je pripovedoval Vipotnik po
prihodu.iz Balkaniade. »Imel sem no-
tranjo progo in kar nisem mogel na-
prej. Gneča, odrivanje z rokami — kar
vsega je bilo dovolj. Prerinil sem se na
tretje mesto, po 400 m pa sem naskočil
tekmeca pred seboj in nekako na 600 m
sem bil že sam v vodstvu, ki ga nisem
izpustil iz rok. Vesel sem zmage, no-
vega balkanskega in slovenskega re-
korda. Srečen sem, da je ta zmaga na
progi 800 m zopet prišla v Celje, saj je
že pred vojino ta trofeja pripadala Ce-
lju!« Njegov čas — 1:50.0! Odlično se
je odrezal tudi najmlajši udeleženec
letošnjih Balkanskih iger, 18 letni Ro-
man Lešek. Častno je zastopal naše
državne barve. V skoku ob palici, kjer
je bil v zadnjem hipu določen y repre-
zentanco, je dosegel častno 3. mesto in
bronasto kolajno. Kljub poškodbi je
zopet preskočil 4 metre in pred njim
sta se uvrstila le MUakov in Bolgar
Hlebarov. Stanko Lorger je tekmoval
še na 100 m, kjer je v predteku dosegel
sijajnih 10.6, v finalu pa ni uspel po-
noviti tega uspeha in je bil s časot^
10.8 šele četrti. Dež in neutemeljen opo,
min pri prvem startu v finalu sta g^
zadržala, da ni pokazal v tej discipli.
ni celega moža, pa čeprav je ob odho-
du iz Celja tako močno želel prav
zmago v tej disciplini... V štafeti
4 X 100 m je Benjak tako slabo predal
palico Lorgerju, da je Jugoslavija v
tej disciplini po sigurnem sodstvu bila
šele tretja!
Ponosni smo lahko na naše državne
reprezentante, člane AD Kladivar. Na
desettisoče udeležencev letošnjih Bal-
kanskih iger jih je toplo pozdravljalo
na beograjskem stadionu v zadnjem
tednu. Celjani jih bomo lahko videli na
startu že v soboto in nedeljo, 28. in 29.
julija, na stadionu Borisa Kidriča, ko
se bodo s svojimi klubskimi tovariši
borili v II. kolu zvezne atletske lige za
barve društva, Celja in vsega celjskega
okraja z najboljšimi slovenskimi in
hrvatskimi atleti. Prepričani smo lahko,
da bodo tudi doma pokazali vse svoje
znanje in zadovoljili vse ljubitelje atle-
tike.
Vipotnik in Lorger ■
Lepa spominska svečanost pod
vrhom Mrzlice
Osnovne organizacije ZB Rečica pri
Laškem, Griže-Zabukovca in Hrastnik-
Dol so se že dalj časa pripravljale za
odkritje spominske plošče na Igrišah,
to je na točki, kjer je meja vseh nave-
denih področij. Na tem kraju je stala
kmečka hiša Hribarjevih-Igrišnik. Od
leta 1941 so v tej hiši imeli zatočišče
partizani. Tudi 7. marca leta 1943 so
se oglasili v tej hiši: Hafner-Veličko,
Štrcin, sosedov sin Ramšak ter dva
brata Koširja. Tisti dan jih je nekdo
izdal. Oboroženi Nemci so hišo obkolili,
iz vseh strani v njo streljali in me-
tali bombe, nakar so jo zažgali. Od bor-
cev je ušel skozi okno le tov. Jernej
Košir. Trije borci, oče in mati Hribar-
jeva, so zgoreli v hiši, medtem ko so
sina Franca in sosedovega sina — Su-
šakovega ustrelili pri hlevu. Mladi
hčerki Hribarjevi, Mimiko in Slavico,
pa so odvedli v zapor, nato pa v tabo-
rišča.
Na granitnem bloku, izdelanem v
Oplotnici, so vklesana imena sedmerih
žrtev.
Ze zgodaj zjutraj, na dan proslave,
so začeli prihajati ljudje iz vseh smeri.
Ob določeni uri pa so prispele parti-
zanske patrulje, ki so se nai>otile na
proslavo že prejšnji dan. Med potjo so
obiskovale^družine, katere so med NOB
podpirale borce.
Najmočnejša j^atrulja, 56 borcev, je
prispela iz področja Hrastnik pod vod-
stvom tov. Jakopiča. Druge patrulje
so bile iz območja Griže-Zabukovca, iz
Prebolda, Petrove, Rečice in Sv. Je-
derti.
Veličasten je bil pogled na nad 1000
glavo množico ljudstva in stotine po-
strojenih partizanskih borcev, med ka-
terimi smo videli tudi: hčerke Hribar-
jeve družine Mimiko in Slavico, preži-
velega borca, ki je ušel Nemcem iz hi-
še Jerneja Koširja, pa borce iz leta
1941: Maksa Jakopiča, Iva Zupanca,
Pongraca Račka, Vilija Reberška in Ru-
dija Hribarja.
Ploščo je odkril edini preživeli bo-
rec, ki je ušel takrat iz hiše, tov. Jer-
nej Košir. Organizacije ZB so položile
vence ik spominski plošči. Prvi je p>o-
ložil venec tov. Ivo Zupane v imenu
Okrajnega odbora ZB. Tudi ostale mno-
žične organizacije so položile vence.
K povzdigu svečanosti so pripomogle
godbe Svobode Rudnika Laško in rud-
nika Zabukovca. Prav tako so zapeli
po nekaj pesmi pevski zbori istih svo-
bod. Patrulja iz Rečice je izstrelila tu-
di salvo.
NAJBOUSA REKUIMA JE
OGLAS
' v Celjskem tedniku
Skupna seja obeh zborov Okrajnega
ljudskega odbora v Celju
(Nadaljevanje s 1. strani)
dustriji s 34,5%, v industriji gradbe-
nega materala s 37,5%, v lesni indu-
striji s 45,5%, v papirni industriji z '
41,6%, v tekstilni industriji z 39,4%,
v usnjarski industriji z 38%, v živilski
industriji z 49,5% ter v grafični indu-
striji s 47%. Večji izpad, kot izpolnitev
plana po. količini, pa kaže izpad izvr-
šitve plana po vrednosti: le te-ga je
industrija izvršila s 40%, vse gospKj-
darske panoge skupaj pa z 42%.
Ce odstotek izvršitve plana po vred-
nosti primerjamo z realizacijo "dobič-
ka, ki je v polletju za vse gospodar-
ske panoge skupaj izvršen s 27,7% (in-
dustrija sama s 26,8%), je očitno, da
so tu porušeni proporci v elementih
polne lastne cene, ki so bili predvideni
z družbenim planom. Ta nesorazmerja
postanejo še bolj očitna, če pogledamo
odstotek izvršitve materialnih stroškov,
ki v polletju za vse gospodarske pa-
noge skupaj znaša 47,5, za industrijo
samo pa 46,3. Številke povedo, da so se
v preveliki meri povečali materialni
stroški na račun planiranega dobička.
V kolikor bi se proizvodni proces raz-
vijal v skladu z realizacijo, bi morali
materialni stroški ustrezati vrednosti
proizvodnje in se gibati vzporedno s
planom družbenega brutto proizvoda,
dobiček pa bi moral biti realiziran s
46,7%.
Nesorazmerja v izvrševanju p>oUet-
nega plana pa kažejo, da pri posamez-
nih strokah industrije nastajajo pre-
komerne zaloge surovin in g:otovih iz-
delkov, ki zmanjšujejo izvršitev plana
po vrednosti, predvsem i>a, kar se tiče
planiranega dobička. Druga podjetja pa
glede na prekomerne zaloge gotovih iz-
delkov nerealno znižujejo cene svojim
proizvodom v breme planiranega do-
bička namesto da bi to storila na ra-
čun znižanja materialnih stroškov in
večje storilnosti.
VNOVCEVANJE DOHODKOV
OD PREBIVALSTVA JE
NEZADOVOLJIVO
Vnovčevanje vseh dohodkov od pre-
bivalstva ne poteka popolnoma zado-
voljivo. Po stanju na koncu prvega pol-
letja je bilo v celjskem okraju nevnov-
čenih še 153 milijonov dinarjev dohod-
kov od prebivalstva. Zapadla dohod-
nina od kmetov je bila na koncu p>ol-
letja vnovčena s 85%, dohodnina od
obrtnikov in prostih poklicev s 63%,
prometni davek od privatnikov s 70%
in takse s 33%. To stanje odločno na-
rekuje, da bo treba izterjevalno službo
pri občinskih ljudskih odborih zelo
okrepiti in zaostriti.
Nasprotno s slabim vnovčevanjem do-
hodkov od prebivalstva pa kažejo pro-
računski izdatki prekomerno trošenje-
Tako so bili dohodki po okrajnem pro-
računu ob koncu polletja izvršeni s
24% v odnosu na letni plan, izdatki pa
z 31%, prav tako glede na letni plan.
Se slabša pa je slika pri občinah, kjer
so bili dohodki občinskih proračuno^^r
izvršeni z i8%, izdatki pa kar s 45%.
Spričo takšnega stanja je tudi okrajni
ljudski odbor sprejel nekatere sklepe,
ki bodo zagotovili pravočasno odmero
vseh dajatev od prebivalstva in nadalje
pravočasno vnovčevanje dohodkov oA
prebivalstva.
27. JULIJA — STEV. 30 3 STRAN
preboLd na poti napredka
Hlapčevanja je za vselej konec. Tovarna je v rokah delovnih ljudi
Prebold je lep kraj, brez dvoma med
najlepšimi v Savinjski dolini. Nekoč
so tu, ixxi vznožjem Mrzlice v gozdo-
vih lovili Kelti in Iliri, pozneje, toda
kljub temu še pred dvemi tisočletji, so
se ustavljali vojščaki starega rimskega
imperija, dokler se tu niso naselili Slo-
vani, začeli krčiti gozdove in v dolgih
stoletjih naredili iz doline eno najlep-
ših in najbolj plodnih.
na čelu. Zato so Preboddčani s polno
upravičenostjo izbrali 22. julij za svoj
krajevni praznik.
jih bo še več. Poleg lepega sodobnega
bazena in še nekaterih športnih na-
prav že raste iz temeljev nova telo-
vadnica.
Gasilci. Vedno pripravljenni prisko-
čiti na pomoč ogroženim ljudem in
imetju. Pred dnevi so pošteno zmočili
hišo krajevnega urada, ko so sodržav-
ljanom pokazali, da se lahko nanje za-
nesejo.
Kot v zadrugi, tako tudi v tovarni odločajo o vsem življenju kraja delovni
ljudje. Na sliki zasedanje delavskega sveta v Tekstilni tovarni Prebold.
REVIJA ŽIVLJENJA NA VASI
Zdaj je mimo tribune šel najbolj živ
del parade.
Zadružniki so na vozovih, traktorjih
in prikolicah pokazali moč zadružni-
štva, prizore življenja na vasi in nji-
hovo vsakodnevno delo.
Med hmeljem je hmeljar škropil buj-
ne kobule zelenega zlata, živinorejci so
se postavljali z mladimi živalmi ple-
menskega goveda...
Štirje letni časi. Vsak na posebnem
vozu. Delo kmečkih ljudi spomladi, po-
leti, na jesen in pozimi... Kmečka
»ohcet« v narodnih nošah.
Toda tudi v resnici življenje na vasi
ni drugačno od tega, ki so ga pristno
pokazali na paradi.
Preboldska zadruga je ena izmed
najboljših. Na vsem področju Prebol-
da, Latkove vasi, Dolenje in Gorenje
vasi, Kaplje vasi in Reke je manj kot
10% kmetij, ki niso včlanjene v zadru-
go. Včlanjenih je 180 kmečkih gosi)o-
darstev. Zadruga ima poleg hmeljar-
skega odseka (kar je seveda več kot
razumljivo) tudi druge: trgovski, živi-
norejski, sadjaraski in kreditni odsek.
In žene zadružnice... Videli ste jih
lahko, kako so bile ponosne poleg svo-
jih izdelkov iz tečaja za vkuhavnje.
Enako tudi mladi zadružniki, jutrišnji
gospodarji in nosilci nadaljnjega na-
predka kmetijstva.
Parade še ni bilo konec.
Komaj polovica ...
Tu so, delavke in delavci najstarejše
tekstilne tovarne v okraju. Tu so hčere
in sinovi tistih, ki jih je kapitalist Ulich
hotel narediti za sužnje pri strojih in
izmozgati iz njih kar največ zlata.
Vmes so tudi oni, ki so stavkali in se
upirali kapitalistom, vsi skupaj pa so
sedaj lastniki tovarne, vsi odločajo o
proizvodnji ter soodločajo o napredku
celega okraja.
Za njimi pa so prišli delovni ljudje
iz vrst obrtništva. Mizarji, čevljarji,
krojači, peki, mesarji, delavci iz re-
montne delavnice in opekarji. Vsi so
na posrečen način prikazali svoje delo.
Parado so zaključili člani množičnih
organizacij, društev, zbrani pod svojo
zastavo enotnosti.
Skratka, ves Prebold z okolico, vse
gospodarske panoge, vse politično, kul-
turno in telesnovzgojno življenje se je
v tem času pomikalo mimo oči prisot-
nih gledalcev. Toda gledalci so bili so-
delujoči, sodelujoči gledalci. Prav go-
tovo so bile preboldske hiše in okoliške
vasi v teh urah prazne.
hove rodne grude. Vse življenje v kra-
ju je povezano, naj bodo tudi prazno-
vanja. Tako bodo sindikati pripravili
svoje, zadružniki svoje, društva in or-
ganizacije pa svoje deleže k skupnim
proslavam velikih praznikov.
Dan prej v paradi, naslednji dan pa že ob mlatilnici. Prvi na sliki predsed-
nik zadruge Prebold.
NOVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA
PROSVETNEGA DRUŠTVA
»SVOBODA«
Krajevni praznik so v Preboldu pro-
slavili še z eno pomembno zmago. V
domu prosvetnega društva so odprli
nove prostore knjižnice in čitalnice. Ti
prostori so med najlpeše urejenimi v
Savinjski dolini. Knjžnica ima sedaj
že 2250 knjig. Predvidevajo, da bodo
ustanovili še potujočo knjižnico, ki bo
knjige približala vasem in doi>olnje-
vala vaške knjižnice z večjo izbiro
knjig. »Svoboda« v Preboldu razpolaga
sedaj z dvorano za prireditve in kino,
s knjižnico in čitalnico, glasbeno in
šahovsko sobo. Tu je sr^išče za delo-
vanje 208 članov preboldskega pro-
svetnega društva »Svoboda«.
NIC RAZLIKE MED DELAVCI,
KMETI IN...
»Prihodnji prvi maj v Preboldu ne
bomo več slavili v tovarni«, je dejal di-
rektor tovarne in predsednik društva
»Svobode« tov. Marcijan. Cemu neki?
Vsi smo delovni ljudje in 1. maj je naš
skupni praznik.
Res! Cemu neki? Vse življenje v tem
kraju se je zlUo v celoto. Enako kmet,
kot delavec; uslužbenec, kot obrtnik;
vsem je pri srcu rast in napredek nji-
PREDSEDNIK TITO JE POVSOD
NAVZOČ
To v Preboldu še prav posebno ču-
tijo. Ne samo pri njihovem vsakodnev-
nem življenju, ne samo v preteklosti,
ko je na njegovo odločitev bil tudi v
tem kraju prižgan ogenj upora. Danes
svojci preboldskih žrtev z zaupanjem
sledijo njegovi borbi za mir in so ve-
seli vsakega uspeha na tem pKjdročju.
Vendar imajo delavci v tekstilni to-
varni še en vzrok, da čutijo prisot-
nost predsednika republike. Sloves Ju-
goslavije se naglo širi. Prijateljske zve-
ze razširjajo tudi sodelovanje na go-
spodarskem pvolju. Letos je tekstilna to-
varna zabeležila eno izmed najbolj
plodnih let v pogledu izvoza po vojni.
In kam gre to blago? Tja, kjer včasih
za Jugoslavijo sploh vedeli niso. Dalj-
ne azijske države so po obisku pred-
sednika Tita odprle vrata tudi proizvo-
dom naše industrije.
Z velikimi uspehi je Prebold z oko-
lico proslavil slavnostne dni. V teh
skromnih vrsticah ni bilo mogoče po-
vedati vsega, kar bi bilo treba pove-
dati. Prebold je na poti naglega na-
predka, občani tega kraja stopajo p>od
enotno zastavo svoji boljši bodočnosti
naproti. Veliko je še starega, toda te
stvari so mrtve in debelo zidovje gra-
ščine je simbol tega minulega časa.
Novi pa so ljudje, prežeti z novim ča-
som. In to je poglavitno. 2iva človeška
volja, njegova zavest in hotenje spre-
minjajo čas, odnose, okolje in zgodo-
vino. Vse ostalo je minljivo. Po toli-
kih borbah, žrtvah in prizadevanjih
Prebold z okolico slavi najveličastnejšo
zmago in polnokrvno živi in piše naj-
ponosnejše poglavje svoje zgodovine v
okviru velike družine jugoslovanskih
narodov.
Cut za tradicijo je v kmečkih ljudeh še vedno živ. Tu vidimo veselo kmečko
»ohcet« v originalnih slovenskih nošah
Po končani paradi so v domu »Svobode« odprli novo čitalnico in knjižnico, ki
bo duhovno središče življenja v tem kraju
TUKAJ LJUDJE NIKOLI NISO
UPOGNILI HRBTOV
Kako bogata je zgodovina tega kraja.
Razsežna preboldska graščina še spo-
minja na fevdaH^čase, na Zovneško
in Schrottenbachovo gospoščino. Pre-
bold je brez dvoma bil priča vsem raz-
vojnim stopnjam človeške družbe, toda
najveličastnejši vzpon, najbolj odločilni
del svoje zgodovine pa doživlja v da-
našnjih časih. To je doba, ki skupaj z
bližnjo preteklostjo zadnjih desetletij
zatemnjuje vsa poglavja tako žive in
slikovite zgodovine, pa tudi tiste iz naj-
bolj mikavne antične dobe.
Tukaj ljudje nikoli niso upognili til-
nikov. Kot so v 15. stoletju sledili pun-
tarju za staro pravdo Boštjanu Nateku
in oblegali srednjeveško Celje, kot so
bili med najbolj vnetimi borci za od-
pravitev fevdalnega reda in dosegli
zmago z razglasitvijo kmetijske odve-
ze leta 1848, tako so tudi proti poznej-
šim kapitalistom nastopali vedno kot
neizprosni borci.
Velika tekstilna stavka v letu 1936 je
v živem spominu tukajšnjih ljudi. Pre-
bold je veljal za enega najbolj upor-
nih krajev v času predaprilske Jugo-
slavije.
Na tleh, ki jih je močila kri starih
puntarjev, so zrasli novi borci — cvet
voditeljev borbe v novejši dobi, orači
in sejalci novega, poštenejšega, pred-
vsem pa naprednejšega obdobja.
Družina revolucionarjev — Slandro-
vih je zasejala na teh tleh tako močno
seme novih idej, da ga ni mogel izruti
najbolj krvoločen sovražnik slovenske-
ga ljudstva — nemški fašizem.
Leta 1941, ko je domala vsa Evropa
ležala v prahu pod nacističnimi škor-
nji, tudi tu, kot po vsej širni domo-
vini ljudje niso upognili hrbtov. 22. ju-
lija, na d^n, ki ga praznujemo kot praz-
nik vstaje slovenskega naroda, so na
teh tleh skupaj z Zabukovčani ustano-
vili prvo Savinjsko četo. Boj, ki so ga
oni začeli, ni prenehal, dokler ni bil
izgnan sovražnik, dokler niso bile po-
rušene vse krivice preteklosti, dokler
se ni uresničila želja upornega ljud-
stva in dozorela v seme, ki so ga se-
jali preboldski revolucionarji s Slandri
Zadružniki so na paradi pokazali svoje
^elo. Med najbolj zanimive prikaze
sodi revija štirih letnih časov na vasi.
1'ole je brez dvoma detajl iz jeseni
VES PREBOLD KOT ENA
ZASTAVA
22. julij v Preboldu. Ves kraj je v
zastavah, pKJsebno še prostor pr^ Do-
mom Svobode poleg spomenika žirtvam,
enega izmed najlepših pri nas, ki je bil
postavljen v spomin 174 žrtvam tega
kraja.
Ves teden je bilo v Preboldu živahno.
Vse dni so se vrstile prireditve, na ka-
terih so sodelovala vsa tamošnja dru-
štva in množične organizacije. Zadnji
dan, na dan dveh praznikov, je bil do-
besedno ves Prebold z okoHiškimi vasmi
vred na nogah. — To je bila vrhunska
prireditev dneva, veličasten zaključek
in pregled političnega, kulturnega in
Iz njih veje mladost, zdravje
in predanost domovini
telesnovzgojnega življenja Prebolda in
okolice — parada delovnih ljudi.
Parada...
Cas se je premaknil čez popoldansko
tretjo uro ...
Na iskrem belcu v galopu pridirja
pred tribuno s častnimi gosti koman-
dant partizanskih patrulj Slavko De-
bel j ak:
— Tovariš sekretar, je raportiral se-
kretarju okrajnega komiteja ZKJ tov.
Simoniču, — partizanske patrulje so iz-
vršile svojo dolžnost. Obiskali smo sta-
re partizanske postojanke, pjozdravili
partizanske družine, obdarovali otroke
padlih tovarišev in se poklonili mrtvim
borcem na njihovih grobovih.
Dovolite, da začnemo s parado!
Potem se je začelo. Ker je bil ves
Prebold z okolico v paradi, sprva, ra-
zen častnih gostov, skoraj ni bilo no-
benih gledalcev. Toda prireditelji so se
lahko muzali, ker so vedeli, da bo ob
zaključku parade prostor pred domom
premajhen...
Cesta se je stresla pod kopiti kmeč-
kih konj, ki so jih jezdili zagoreli fant-
je v belih srajcah, z rdečimi rutami
okoli vratu, v rokah pa so nosili zasta-
ve. Takole samozavestni so morali iz-
gledati kmečki jezdeci v puntarskih
dneh. Toda tisti čas je daleč v temni
preteklosti. Debelp zidovje preboldske
graščine je samo še spomin ...
Nato godba. Igra partizanske korač-
nice. Za njo pa vihrajo živobarvne za-
stave športnikov društva »Partizan«.
Mlada dekleta, postavni fantje, pio-
nirji razgretih lic. Delavke i)oleg kmeč-
kih deklet, vajenci ob rami z dijaki.
Prebold ne pozna razlik med stanovi.
Vsi so delavni ljudje, enakovredni in
enotni. Časi nekdanjih strankarskih
razprtij so ostali le še črke na orume-
nelem papirju kronistovih zapiskov.
»Partizan« v Preboldu združuje ... mla-
de in starejše. Toda čez kratek čas
STRAN ^^^^ 27 JULIJA — STFV an
Ob zaključku krajevnega tedna je po paradi bilo na velikem zborovanju vse
delovno ljudstvo iz Prebolda in okolice
Kje bo speljana
obsoteiska železnica
Po zaključkih zadnje seje sreta z«
industrijo, obrt in blagovni promet pri
Okrajnem ljudskem odboru v Celju ka-
že, da bo investitor za gradnjo obso-
telske železnice že v kratkem sklical
sestanek vseh zainteresiranih in pri-
stojnih činiteljev, ki naj bi sodelovali
v razpravi o bodoči trasi obsotelske že-
leznice, zlasti v njenem severnem delu.
Po dosedanjih izjavah bo prvi del obso-
telske železnice, in sicer do Kumrovca,
izročen svojemu namenu že 22. decem-
bra letos.
Prihodnji sestanek pa naj bi odločil,
kako bi bila železnica spjeljana na se-
vernem predelu. Zdi se, da bo obve-
ljal predlog, po katerem naj bi bila
proga speljana med Rogaško Slatino in
Rogatcem in nadalje proti Ptuju ter
od tod dalje proti Pragerskem ali Ma-
riboru. Ker bo obsoteiska železnica v
glavnem tranzitna, bo v veliki meri
razbremenila tako imenovano južno že-
leznico.
V zvezi z gradnjo železnice se f>ojav-
lja tudi vprašanje regulacije Sotle. Za-
enkrat regulirajo Sotlo le na tistih pre-
delih, ki so v neposredni zvezi z grad-
njo proge, prav pa bi bilo, da bi se
istočasno rešilo še vprašanje celotne
regulacije reke, ki poplavlja bližnje
predele že po malo večjih nalivih.
ČEMU JE TO PODOBNO!
Na šoli na Pilštanju so neznani zli-	malo tudi prebivalstvo in pomagalo iz-
kovci pobili na pritličnem razredu ši-	slediti vandale, da (fobijo zasluženo
pe, vrdli v razred in poškodovali klo-	kazen,
pi. Za surovo dejanje naj bi se zani-
KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE
NAJCENEJŠI NACIN KONZERVIRANJA SADJA
Bližamo se sezoni, ko bomo imeli
zgodnjega sadja dovolj. Da se to sadje,
ki kaj rado hitro gnije, ne bo uničevalo,
ga bomo v poletnih mesecih začeli su-
štiti na zraku ali v pečici. Sušenje sadja
na tak način so v zadnjih letih pri
nas precej opustili. Deloma je temu
vzrok to, da naše gospodinje nekako
bolj zaupajo kozarcem, vendar pa se
dostikrat ravno ta način konserviranja
izkaže kct nezanesljiv (če se gospodi-
nja ne drži strogo, predpisanih navodil).
Za sušenje pridejo v poštev predvsem
dobre in trpežne sorte.
Sušimo lahko koščičasto in pečkasto
sadje. Pri pravilnem ravnanju lahko
ohranimo velik del vitaminov, aroma-
tične snovi in barvo. Mnenje, da je za
sušenje dobro tudi slabo sadje (nezrelo,
črvivo, nagnito), je pogrešljivo. Cim
boljše kvalitete je, tem večja bo nje-
gova hranilna vrednost. Za sušenje
so najprimernejše lese, bodisi iz prbt-
ja, ali lesenih okvirjev, na katere je
napeta mreža, ki ne rjavi. Prav dobra
je tudi mreža iz vrbja. Take lese si
lahko doma brez velikih stroškov in
truda same napravimo. Kadar sušimo
sadje na zraku, bomo lese postavili
drugo poleg druge. Ce pa bomo sušili
sadje v pečici ali na štedilniku, bomo
lese postavile drugo vrh druge.
Ce pa gospodinja nima teh les, ali
ne bo utegnila pripraviti potrebno za-
nje, bo lahko sadje sušila na zraku še
na bolj enostaven način. Lepo oprano,
posušeno in primerno narezano sadje
bo napeljala na močne niti, ki jih bo
napela v zračnem prostoru ali ob pe-
čici. Tu pa je treba paziti, da je sadje
zadostno zavarovano proti mrčesu.
Na soncu sušimo sadje tako, da ga
razgrnemo po lesi in damo na precej
močno sonce, da sadju čimprej odvza-
me vodo. Tako osušeno sadje i>otem
dalje sušimo v senci, najbolje na vetru,
ali na prepihu. Sadje rhora biti dobro
posušeno, da nam ne začne plesneti.
Dovolj je suho sadje takrat, ko se da
lepo uFK>gniti. Pri prelomu mora ostati
suho, brez vodnih kapljic. Hranimo ga
v redkih vrečah. Se bolj priporočljive
pa so "pločevinaste škatle ali celofanski
zavitki, da ga bolj zavarujemo pred
prahom in mrčesom.
Suho sadje uživamo surovo ali kuha-
no. Pred kuhanjem ga opranega namo-
čimo, ga pustimo čez noč stati in v isti
vodi skuhamo.
ZA ZIMO SI PRIPRAVIMO OKISAN
STROCJI FIŽOL
Naberemo stročje, ki še nima razvi-
tega semena' in je brez nitk. Na obeh
koncih ga obrežemo, dobro operemo in
ga pred vlaganjem prevremo, osušimo
in ohladimo. Za začimbo pripravimo
trtno listje, ki ga prej dobro operemo.
Najprimernejša posoda je srednje ve-
lik sodček, ki je v navadi za kisanje
zelja. Na dno dobro pomitega naložimo
plast trtnega listja, na to plast pa fi-
žola, ki ga dobro stlačimo in posolimo.
Na 5 kg fižola vzamemo 100 do 150 g
soli. Na prvo plast fižola pride zopet
plast trtnega listja, nato zopet fižol
itd. Na vrhu pokrijemo fižol spet s trt-
nimi listi. Ce ni dal fižol dovolj lastne-
ga soka, da bi bil z njim prelit, doli-
jerno prekuhane in ohlajene slanice.
Polno posodo oskrbujemo kot kislo ze-
lje.
STROCJI FIZOL V RAZREDČENEM
KISU
Zelenemu stročjemu fižolu z neko-
liko razvitim zi^njem porežemo konce
in odstranimo niti. 10 minut ga kuha-
mo v slanici, nato ga stresemo na re-
šeto, da se voda odcedi, potem pa v
skledo in ga polijemo z vrelim kisom.
Drugi dan zložimo stročje v steklenice
in ga zali jemo s takole vodo: na 1 liter
zavrele vode dodamo četrt litra vin-
skega kisa, žlico soli, 1 žlico celega po-
pra in na listke zrezano čebulo, kore-
nje, peteršilj, nekaj strokov česna in
druge zelenjave po okusu. Tekočina
mora docela pokrivati fižol. Ako bi je
bilo premalo, bi jo bilo treba pripra-
viti FKanovno z vsemi naštetimi dodatki.
Vrh zalitega fižola nalijemo še pol
prsta visoko stopljenega loja ali olja .
in ko se loj strdi, kozarce zavežemo.
Kadar uporabljamo vložen fižol, ga
najprej ocedimo in kuhamo v vodi.
Ako je biLa tekočina prekisla, ga mo-
ramo prej nekaj časa namakati v vodi.
Tako konserviran fižol lahko priredi-
mo na vse načine, tv.di v sol«ti.
DA BO PECIVO DALJ CASA SVEŽE
damo v posodo, kjer ga hranimo, nekaj
jabolčnih rezin. V času, ko jabolk ni,,
pa so dobre tudi rezine dobro umitega
surovega krompirja.
SOL V KEPAH
ra:rdrobimo z najmanjšo muko in za-
mudo časa, če jo denemo za nekaj časa
v malo toplo pečico, da se osuši. Suho
sol zelo lahko in hitro zdrobimo. Da se
ne bo znova sprijemala, pomešamo med
njo nekaj zrn riža ali graha in vse
skupaj denemo v solnico.
»Krojaštvo« V Laškem
ne bo likvidirano
Okrajni svet za industrijo, obrt in.
blagovni promet je na zadnji seji raz-
pravljal tudi o predlogu sveta za go-
spodarstvo občine Laško, po katerem
naj bi okraj potrdil predlog o prisilni
likvidaciji obrtne delavnice >;Krojaštvo;<
v Laškem.
V tej zvezi se je razvila zanimiva in
hikrati poučna razprava, iz katere po-
vzemamo, da se občine kaj rade odlo-
čajo za prisilne likvidacije gospodar-
skih organizacij, težje pa za to, da bi
takšnim kolektivom nudile vsestransko
pomoč, da bi premagali težave,, v ka-
tere so zašli, predvsem zaradi subjek-
tivnih okolnosti.
Ker je delovni kolektiv »Krojaštva«
obljubil, da bo težave odstranil, je tu-
di svet za industrijo, obrt in blagovni
promet sprejel odločitev, da se predlog
o prisilni likvidaciji zavrne.
NAŠA DRUŽINA IN MLADINA
Koristno delo mladine
^ pocitnicali
Odšli so ... Grenke solze ali veselje
je premagano. Učenci, ki so vse leto
marljivo delali, so si zaslužili prime-
ren počitek, prav taiko kot tisti delavec,
ki se po težkem osemurnem delu odpo-
čije na prijetni domači postelji.
Dva dolga meseca slvižita otrokove-
mu duševnemu počitku. Mnogi starši se
sprašujejo: »Kaj naj bo zdaj najbolj
pametno, da moj otrok počenja?« Od-
govorov je dosti. Res pa je, da se je
tudi tokrat treba pravilno odločiti.
Dnevni red: zajtrk, sola, kosilo, uče-
nje in vaje, igre — je prekinjen. Po-
glejmo, kaj bi bilo najbolj n.epravilnol
Otroka v pocitnicah zanemarjati in ga
prepuščati njegovi lastni volji. Tudi se-
daj Domo njegovo delo, čeprav v zgo-
ščeni oDliki, usmerjali. Pomnimo, da je
otroKa treba usmerjali tako dolgo, do-
kler ne postane zrela, samostojna oseb-
nost.
Ce pa hočemo, da bo otrok v življe-
nju srečen in mu do vsakca oblika dela
zadovoljstvo in hkrati uspeh, potem ga
moramo ze zgodaj privajati na delo.
Delo v socialisitični družbi ni sramo-
ta, ampak čast za vsakega člana naše
družbe. Tega ne smemo pozabljati pri
vsakodnevni vzgoji našega otroka. Ce
smo otroku dovolili, da je deset mese-
cev šolskega leta posvetil pretežno uče-
nju, kar tudi ni povsem pravilno, po-
tem ga v počitnicah seznanjamo z vsa-
kodnevnim drobnim opravilom, ki ga.
je pri vsaki hiši dosti.
Na taka dela bi morali navajati otro-
ka že v zgodnji mladosti. Naj jih na-
vedem nekaj za dekleta: pometanje, bri-
sanje posode, pospravljanje (in to red-
no!) igrač itd. Za fante: pospravljanje
igrač in drugega, vsakodnevno prina-
šanje drv za kuhinjo itd. Naved««a
dela, ki jih od otroka terjamo red»«
vsak dan, so dobra osnova delovae
vzgoje. Na osnovi teh privzgojimo otro-
ku smisel za red in skrb. Kmečki do-
movi marsikje tako vzgojo dobro po-
znajo. Priznati moramo, da so taki
kmečki otroci navadno zelo pridni v
šoli. So pa tudi izjeme predvsem tam,
kjer kmetje svoje otroke ali zaradi
konservativnosti ali pa zgolj zaradi iz-
koriščanja popolnoma odtegnejo šoli.
Uspeh pri takih otrocih ne more biti
dober.
Takole se neredko dogaja: mati pri-
de v šolo in sprašuje, (kaj vse naj š«
počne z otrokom, da bo v šoli bolje
uspeval. In že na široko pripoveduje,
kako dolgo se njen otrok uči in da mu
poleg učenja prav ničesar ni treba.
Otrok, Marija, je stara 12 let. In še
prav ničesar ne dela?! To je tisto, kar
potem otroku odteguje resnično živ-
ljenje. Ali niso taka dekleta, ki dora-
stejo, prave reve, ko se spoprimejo z
življenjem?!
Pa k počitniškemu delu! Delovn«
vzgojo bomo v različnih oblikah otroku
posredovali. Zato bomo mislili na nje-
govo zaposlitev. ^
Poslati otroka na kmete, kjer bo spo-
znal življenje in bo kaj rad opravljal
to ali ono delo. Poleg tega bo otrok
sproščeno zadihal v pestri in živi na-
ravi in jo bo spoznaval, kar .je tudi ze-
lo važno!	''
Otroka, predvsem pubertetnika, za-
posliti v kakem podjetju ali obrtni de-
lavnici z lažjimi deli, je zelo dobro.
Mogoče bomo že tu videli, kakšni inte-
resi, ki jih s tisto vrsto dela okrepimo,
prevladujejo v otroku. Taka ugotovitev
bo koristna za poklicno usmerjevanje.
Taborjenja, izleti in delovne akcije
so mogoče najikoristnejša oblika zapo-
slitve v počitnicah.
Tu se dijak navaja na delo v kolek-
tivu, postaja zavestno discipliniran in
spoznava lepote naše domovine. Ob tem
ponovno poudarimo že znani stavek:
Več vidiš, več veš! Umsko obzorje se
razširi in postane moČna opora pri ab-,
straktnem pouku v šoli. Priporočljivo
je tudi dobro in primgrno branje v po-
čitnicah.
Vse oblike zaposlitve v počitnicah
služijo delovni vzgoji mladine. V vseh
se skriva napor, ki ga je treba prema-
govati na poti do cilja. Prav tako j a
taka vzgoja odločilna tudi pri vzgoji
volje.
Kmalu bo tudi konec počitnic. Ta-
krat bomo naše vezi nad otrokom še
zrahljali. 14 dni mu bomo pustili po-
polnoma proste. Takrat se naj dosti
igra, plava, telovadi itd. Ne bomo pa
pozabili, terjati od njega red!.
Tako bodo naši otroci veseli in spro-
ščeni ter hkrati pripravljeni, odhiteti
1. septembra v šolo.
V. S.
KRVAVA POT
KONEC
VZDOLŽ NORVEŠKE OBALE PREKO
POLARNEGA KROGA
Obalni parnik »Erlin Jarl« je udob-
na nova potniška ladja. Tridnevno po-
tovanje od Bergena do Bodo, ki leži
100 km severno od p>olarnega kroga, po-
meni mimohod s kontrasti nasičenih
podob narave, ki se s filmskim tem-
pom pomikajo mimo tebe. Neprestano
prelivanje neskončno raznolikih podob
prvin našega planeta: sonce in dfež,
morje in sufia zemlja, ribiške vasice
in z rjavo-sivkastim mahom porasli
grički najrazličnejših oblik, skalnate
čeri in snežene planine, otočki in na-
gubana morska gladina, veter in sne-
žinke, megla in jasnina. Ladjo sprem-
ljajo jate galebov. Takšna je norveška
obala, nikoli se je ne nagledaš, pa če
bi se vozil cb njej še tako dolgo. Ko
zahaja sonce, so sivi hribi po pobočjih
z belimi marogami snega že v senci,
na vrhu pa so čisto beli; v poševnih
sončnih žarkih se ostro ločijo senčne in
csončene ploskve. Daleč na zahodnem
obzorju so rdečkasti oblački kot sanj-
ski prividi, morje pa je zajela večerna
zarja v vsej širini in ga zalila s pre-
hodi odtenkov od srebrne do svinčeno
sive in višnjeve barve.
BLODVEIEN (»KRVAVA POT«) OD
ROGNAN DO BOTTEN
Mestece in pristanišče Bodo leži ob
severnem vstopu globokega morske-
ga zaliva Saltfjord. Med vojno bom-
bardirano, je bilo po vojni obnovljeno in
jenarastlo na 10.000 prebivalcev. Tvori
glavno mesto pokrajine Norland fylhe
s četrt milijona prebivalcev, večinoma
ribičev. Naseljenost je 6 ljudi na kvad.
kilometer. Na zahodni strani se vidijo
v daljavi sneženi griči Lofotskih oto-
kov. Hiše so živahnih barv, rdeče, rja-
ve in rumene, kar se dobro sklada z
okolico, ki je polna ostrih kontrastov:
Mestni magistrat v Oslu
po ravnini proti velikemu letališču At-
lantskih sil se razprostira snežna po-
ljana, morje v zalivu je zelenoplavo,
otok pred pristaniščem ostro siv, rahlo
beli oblaki krasijo mlečno modro ob-
zorje. Pričakuješ eskimskih koč in v
kožo severnih jelenov zavite domačine
— toda ne, na daljnjem severu vidiš
visoko evropsko civilizacijo, modeme
trgovine, komfortno opremljen hotel,
velemestno opravljene ljudi, zadnje
modele avtomobilov, v stanovanjih me-
hanizirano gospodinjstvo, v sobah sveže
tulipane in narcise, v bolnišnicah naj-
novejše metode razpoznavanja. Ozrač-
je je spomladansko, čisto in toplo, pih-
lja le morska sapa, prav kot v Bergenu,
kjer je po 12 letih spet pi-vič zapadel
sneg. Moški niti ne nosijo kučme kot
v Oslu, toda vse ženske hodijo v škor-
njih ali galošah. Kakor hitro se odmak-
neš od morja, pa te pozdravi krepki
kontinentalni mraz. Po suhem je mesto
z avtomobilsko cesto povezano s sever-
ne je ležečim Narvikom (cesta prečka
več fjordov s pomočjo splavov), na jugu
pa z najsevernejšo norveško železniško
postajo Lonsdal. Kmalu pa bo zgrajena
železnica tudi do Bodo. .
Avtobu? vozi dobre 3 ure ob fjordu
po cesti, ki je na več mestih vsekana
v živo skalo. Šofer je vajen poti, toda
potnike mrazi po hrbtišču, kadar se iz
divečega avtobusa, ki zavi.ja iz ovinka
v ovinek, ozirajo na fjordno gladino
navpično in globoko pod cesto. Ob ri-
biškem naselju Rognan zavije južni ro-
kav fjorda na zapadno stran. Cesta ob
robu fjorda od Finske do Rognan je
tudi kamenita, gradili so jo jugoslo-
vanski interniranci med zadnjo vojno.
Tukai krene cesta v Saltdal in dalje
v Lonsdal.
V Vensmoenu, najsevernejšem nor-
veškem sanatoriju, so me zelo prijazno
sprejeli. Po opravljenem službenem de-
lu je šef dr. Thomassen z velikim raz-
umevanjem ustregel moji želji ter me
s svojim avtomobilom zapeljal nazaj v
15 km oddaljeni Rognan in od tu jk)
cesti, ki jo domačini imenujejo Blod-
veien, v bližnjo vzpetino Botten, kjer
je bilo taborišče. Pokazal mi je mesto,
kjer so stale vislice, kjer je bila pe-
karna in ostale barake, katerih sedaj
ni več, a vidi se še nekaj zidov. Ob.
množičnem grobu več stotin Jugoslo-
vanov stoji lep, velik dvodelni spome-
nik z jugoslovansko zvezdo in napisom
v našem ter norveškem jeziku. V bli-
Spomenik umrlim jugoslovanskim in-
ternirancem v bivšem tab&rišču Boten
žini je tudi manjši spomenik ruskim
intemirancem. Snežni vrhovi na vzho-
du so iznad ločnice, do kamor še sega
pičlo poraščeno goščav je. Kolikokrat so
jih gledale svobode željne oči tistih,
katerih kosti počivajo tukaj na tem
daljnem koščku norveške zemlje.
Na povratku smo srečavali domačine
s tipičnimi sankami »spark« z metal-
nimi podaljški, ki služijo za poganjanje.
Dr. Thomassen je pripovedoval, da oko-
ličani posečajo jugoslovansko grobišče
in da se še spominjajo taboriščnikov,
katerim so tudi skušali pomagati in
nekaterim tudi omogočili,, da so :abe-
žali preko bližnje švedske meje. Videli
so trpljenje in trpinčenje internirancev,
slišali so streljanje pri likvidacijah v
taborišču, zapomnili so si dogodke na
njihovih tleh, dogodke in stvari, ki jih
pripovedujejo svojim otrcikom in ki se
ne .=:mejo nikoli več na svetu pono-
viti. V zdraviliškem parku, polnern
sne''?^, me je srečal starejši, zajeten
možakar, kurjač bolnišnice, Ingulf Jo-
hanssen po imenu, fcakor mi je povedal
pozneje. Govoril je norveško in jaz in-
ternacionalno, vendar sva se razumela.
»Jugoslav gut, Botten lager nit gut«.
Pripovedoval je v odsekanih besedah
in cb spremljajočih gestah, kako so
morala jugoslovanski interniranci hoditi
iz taborišča Botten na delo pozimi sla-
bo oblečeni, kako se jim ni smel nihče
približati in kako so jim otroci do-
našali norveške časopise. Tako so se
učili norveško. Začel je naštevati več
jugoslovanskih imen tovarišev, ki jih
je poznal, njegov sin je namreč poma-
gal nekemu taboriščniku pri pobegu.
Z Johan=>senom sva se poslovila s krep-
kim stiskom rok in zncM-veškim »Adje!«
Slučajno sem srečal tudi upravitelja
sanatorija v Mo i Rana, Krane-ja, ki
je bil tukaj za časa okupacije ter je
aktivno pomagal jugoslovanskim jetni-
kom pri pobegu na Švedsko. Pripove-
doval je, kako se je posrečilo pobegniti
8 intemirancem, vendar so zasledovalci
enega od njih ustrelili. »
V tem lepem in divjem delu nor-
veške dežele, kjer v poletnih mesecih
sonce ne zaide in kjer je pozimi ve?
dan mrak, je mnogo jugoslovanskih pa-
triotov pustilo svoja življenja daleč_od
domovine. Njihov grob je v deželi, ki
ceni svobodo in spoštuje žrtve, ki so
bile cena za svobodo. Pi-ebivalci Salt-
dala smatrajo grob jugoslovanskih pa-
triotov za sveta tla, na katerih stoji
spomenik kot simbol bratstva med na-
rodi.
Dr. Ivan Ceskiik
27. JULIJA — SnV. 30	STRAil 5
Najboljši tabor mladincev predvojaške vzgoje je v Šoštanju
Na mali in prikupni vzpetini s tem-
nim smrekovim gozdom v ozadju je
postavljenih 11 velikih šotorov. V sre-
dini med njimi ponosna vihra zastava.
Nedaleč od nje je trobač pravkar za-
trobil zbor. Iz šotorov se hitro usipajo
mladi fantje. Ena, dve, tri in že je dol-
ga vrsta pKjravnana. Dežurni strogo vo-
jaško predaja raport komandantu ta-
bora tovarišu kapetanu Furlanu. Mirno
in resno odkoraka sto enainšestedeset
uniformiranih mladincev na jaso pod
gozd, kjer so navadno popoldanska pre-
davanja. Tudi predavatelj tov. Stropnik
je že tam. Govoril jim bo o kmetijstvu
pri na? in v svetu. Da vidite, kako se
kmečki fantje, ki tvorijo večino, za ta-
ka predavanja zanimajo. Namestnik ko-
mandanta in najboljši predavatelj v
taboru tovariš Vrtačnik mi razkazujeta
program pvopoldanske zaj>oslitve: pre-
davanja o izvoru religije, zgodovini
NOB, fotoamaterstvu, o Ijudskoprosvet-
nem delu, notranji in zunanji politiki
FLRJ, o higieni in še in še. Sama ta-
ka predavanja, ki bodo mladini po 14
dneh prijetnega življenja F>od šotori od-
lično koristila. Popoldanski spored za-
ključijo z obiskom kina in drugih pred-
stav, ki jih priredi šoštanjska Svoboda.
In dopoldne? boste vprašali. Ob 5.
uri zjutraj vstanejo. Postiljanje postelj
in čiščenje tabora. Takoj ob tem mo-
ram reči, da me je presenetila izredna
čistoča vsepvovsod, kar je precejšnja
zasluga sanitarnega, referenta. Ob 7
je obilen zajtrk, ki dobro tekne vedno
lačnim želodcem. Nato vojna preda-
vanja. Ravnanje s puško in ostale ve-
ščine, ki jih mladinec naj pozna, da bo
znal braniti svojo domovino.
Pravkar prihaja mlad vojak. Strum-
no se postavi pred svojega predstojnika
in javi: »Četa pripravljena za pregled!«
Tako gledaš zavzeto ob brezhibni di-
sciplini in priznati moraš, kako voja-
ški in ponosni so ti mladi ljudje. Dolga
vrsta čaka pripravljena. Cevi pušk se
svetijo v zlatem sijaju sonca. Toda pri
enem puška ni čista. Zato jo bo čistil
v opoldanskem počitku. Prav tam na
koncu stoji nekaj pedi visok fantič, še
otrok. Toda na njegovem obrazu ni nič
otroškega. Resen je kot drugi. Puško je
očistil kot drugi. Na vprašanje odgo-
varja kot drugi.,Na cesti je ustavil pre-
davatelja in ga poprosil, če sme z njim.
Dovolil mu je. Z njim ni nikakršnih
težkoč. Dvanajstletni vojak je ponosen,
da sme svoje mlade umske in ročne
sposobnosti meriti z ostalimi.
,Hitro mine štirinajst dni življenja pod
šotori. 2e tri izmene doslej so zado-
voljivo opravile po zaključku izpite.
Najboljši so v vojni vedi. Tam je skup-
na ocena prav dobro. Od 18. maja pa
tja do 20. julija je sto mladincev pre-
stalo prvo zrelostno preLzikušnjo, pred-
no postanejo pravi vojaki.
Še se razgovarjam s predavatelji. Vsi
menijo, da je taborjenje veliko uspeš-
nejša oblika dela s predvojaško vzgo-
jo mladine kot prejšnji centri in zbo-
rovanja. In še nekaj je, kar je dosti,
dosti vredno za mladega človeka. Na
takem taborjenju se poleg vojaških ve-
ščin nauči pravilno gledati na življe-
nje in njegove zakone dialektike. Ko
pride domov, je kot prerojen.
»Vas je že kdo obiskal?« vprašam.
»Da, komisija iz Ljubljane in Beogra-
da!« Več niso rekli. »No, in ponosni ste
lahko, da uživate po mnenju njih slo-
ves najboljšega tabora ne samo v celj-
skem okraju, ampak tudi v Sloveniji.
Da, vsaka stvar je na svojem mestu.
Kuhinja vzorno urejena. Prav na levi
strani tabora je manjši šotor z zasta-
vo RK. Se nekaj besed o naklonjeno-
sti občine, tovarne usnja in LIK-a v
Šoštanju in že se večeri.
Tanka bela megla se useda na kipeče
življenje pred šotori. Tam so. Ob zvo-
kih harmonike plava v mirnem in sve-
žem ozračju narodna pesem, topla in
lepva.
Zal mi je, ker se moram takoj poslo-
viti. Kajti, zdi se ti, da si sam postal
mlad med mladimi, v življenje upajo-
čimi ljudmi.
Poslovim se od prijaznih ljudi. Rde-
čekraka zastava zaplapola v slovo. Hi-
tim na postajo. ,
Daleč za mano pa zopet kliče k po-
čitku trobenta, ki oznanja svetu, da
so tu mladi ljudje, ki se želijo usposo-
biti. Želijo, da bodo zvesti in predani
borci naše socialistčne domovine.
-V-
Nastop moškega pevskega zbora »Svoboda« iz Štor v celjskem parku rut
večer pred Dnevom vstaje.
V Mozirju so razpravljali o šolski reformi
/ Občinski komite ZK v Mozirju je
razpravljal o reformi našega šolstva.
Iz razprave povzemamo, da člani komi-
teja pravilno razumejo predvideno re-
formo. V sedanjem sistemu mladina ne
dobiva povsod enakega in njej potreb-
nega osnovnega znanja. Bodoče osem-
letne osnovne šole z enotnim progra-
mom bi vse te razne pomanjkljivosti
odpravile. Vzporedno z organiziranjem
novih osemletk pa seveda nastaja vpra-
šanje materialnih pogojev. Take re-
forme ne bo mogoče izvesti povsod na-
enkrat. Člani komiteja so tudi iznesli,
da si nekateri učitelji na nižjih gimna-
zijah ne strinjajo v celoti s predvideno
šolsko reformo. Mnenja so, naj bi še
v bodoče bile nižje gimnazije »kot do-
slej. Jasno je, da reforma takih posa-
meznih teženj verjetno ne bo mogla
upoštevati. O reformi so vse premalo
razpravljali na terenu. Zlasti se to opa-
ža na roditeljskih sestankih. Tudi
osnovne organizacije ZK in SZDL so
temu vprašanju polagale premalo paž-
nje.
Razpravljali so tudi o kvaliteti učne-
ga kadra po šolah. Člani so zlasti kri-
tizirali, da se v učiteljiščih vse premalo
pazi, kakšni ljudje se sprejemajo. Tu
bi morali biti kriteriji najstrožji, saj
gre za ljudi, ki bodo vzgajali našo bo-
dočo generacijo. Iznesli so tudi mnenje,
da starejši pedagogi podcenjujejo ne-
katere mlade učitelje, namesto da bi
jim nudili pomoč.
Sklenili so, da se v občini ustanovi
aktiv učiteljev komunistov, ki naj bi
reševal pereče probleme pri vzgoji na-
še mladine.
Med mladino na Pečkah
Ce se zapelješ z vlakom iz Maribora
po koroški progi do Bistrice in se po-
vzpneš po udobni cesti nekaj nad 700
metrov visoko na Pohorje, prideš do
prijaznega planinskega doma na Peč-
kah. Dom, opremljen z lastnim vodovo-
dom in eleldrično razsvetljavo, je last
zabukovškega rudnika, čigar uprava ga
da vsake počitnice na razpolago Dru-
štvu prijateljev mladine v Žalcu za
mladinske kolonije. Dom razpolaga z
lepimi sobami in udobnimi posteljami
ter v oskrbi tov. Umeka dobro služi
svojemu turističnemu namenu.
Tudi letos je žalsko društvo prijate-
ljev mladine s podporo socialnega od-
seka žalske občine organiziralo dve iz-
meni otroškega letovanja. Prva izmena
se ie pravkar vrnila s tritedenskih po-
čitnic.
Na Pečkah sem našla naše gimna-
zijce in osnovnošolske otroke z območja
žalske občine v kar najboljšem razpo-
loženju, sveže, zdrave in lepo okrogle.
Kar pa je poleg obilne, okusne hrane,
čistoče in dobrega zraka največ vredno,
je to, da so uživali otroci ves čas po-
žrtvovalno skrb in toplo ljubezen svo-
jega vodstva v osebah profesorjev Ko-
lenika, Predanove in Janžekove ter
bolničarke in neumorne kuharice.
Bolezni ni bilo, pač pa obilo veselja,
zabave in razvedrila, zlasti še ob sla-
bem vremenu in prisrčnih, spontanih
prireditvah, ki so spravljale v smeh
mlado in staro. Številnejše izlete je
branilo neugodno vreme; zabavno je
bilo tudi pod košato lipo pred domom
ali pa v majhnem bližnjem bazenu, kjer
se za silo okoplješ pod milim nebom.
Ni čudno, da je bilo slovo težko, ta-
ko med otroki kakor od vzornih vodi-
teljev, ki so se od jutra do večera po-
polnoma posvetili mladini.
Ta mladina gotovo ne bo pozabila
lepih ur na Pečkah in bo ostala hva-
ležna vsem, ki so jim jih ustvarili.
M. R.
Komu naj to koristi
v Konjiški vasi in na Prevratu pri
Slov. Konjicah so se letos pripravili
za osuševanje zemljišč in ureditev hu-
dournikov. Posebno na Prevratu, kjer
naj bi osušili par desetin hektarjev za-
močvirjenega zemljišča, so dobro izved-
li priprave. Zbrali so okoli pol milijo-
na denarnih sredstev, k čemer je pre-
cej prispevala konjiška kmetijska za-
druga, občina in podružnica ODPAD v
Konjicah. V okviru svojih možnosti pa
so nekaj prispevali tudi sami intere-
senti. Do tod je šlo vse v redu, nato
pa se je delo zataknilo.
Enemu od lastnikov zemljišč, preko
katerega naj bi speljali odvodni jarek
v Dravinjo, je bilo žal nekaj kvadrat-
nih metrov zemlje v skupno korist so-
sedov. Z osušenjem zemljišča bi imel
tudi on sam korist, saj bi postala zerru-
Ija boljša in bi dala večji ter kako-
vostno boljši pridelek, kar pa mu ver-
jetno ni dosti mar. Naj omenimo, da smo
osuševanje na tem področju predvideli
že pred vojno. Odobren je bil denar,
toda že takrat je prišlo do manjših
medsebojnih sporov, tako da je delo
zamrlo. Podobno bo tudi sedaj, če bo-
do poedinci tako malo gledali na skup-
nost.
Približno enak primer je v Konjiški
vasi. Tudi tu se že dalj časa priprav-
ljajo na ureditev hudournika, ki priteče
iz Konjiške gore. Posebno ob nekoliko
večjem nalivu poplavi večje površine
travnikov in njiv. Vsa dela so prera-
čunali na^ okoli sedem milijonov din.
Tudi načrti so izdelani, večina intere-
sentov pa je obljubila svojo pomoč pri
osuševanju. Toda zopet se je našel nek-
do, ki mu ne gre v račun, da bi se
nekaj delalo na njegovem zemljišču.
Tudi sam bi imel od tega velike ko-
risti, saj bi se z ureditvijo hudournika
tudi njemu osušilo kakih 4 do 5 ha
zemlje, ki je zdaj dokaj slaba. Zani-
mivo je, da je to zemljišče bilo menda
še bolj mokro in slabo v času obveznih
oddaj in odkupov, dočim pa se je zad-
nje mesece, ko se govori o osuševanju,
kar naenkrat »samo osušilo«, tako da
zanj to delo ni več potrebno. Tudi ta
primer kaže, da posamezniki v vasi
skušajo ha vse načine zavirati inicia-
tivo naprednih sosedov, pa čeprav je
to njim samim v škodo.
Na tem mestu naj navedem še pri-
mer, ki se je pripetil pri napeljavi
elektrike iz Zreč na Gorenje na Po-
horju. Glavni vod bi moral iti več sto
metrov skozi gozd. Eden od lastnikov
gozda se je odločno upiral, da bi zato
podrl les, čeprav bi ostal njemu. Od-
bor za elektrifikacijo se je končno le
pogodil z njim za precejšnjo odškodni-
no poleg denarja, ki ga je ta kmet do-
bil za les. Vendar pa so se kmetje
znašli in mu za deset let prepovedali
napeljati elektriko. Dve leti je od te-
ga že preteklo, čakati pa mora še osem
let, čeprav mu je verjetno že žal.
Praznovanje Dneva vstaje
v Slovenskiti Konjicah
Letošnje praznovanje Dneva vstaje V
Slov. Konjicah je po zaslugi krajevne-
ga odbora ZB in ostalih organizacij bilo
dobro izvedeno. Ze na dan pred prazni-
kom je bilo mesto okrašeno z zastava-
mi, v soboto zvečer pa so pevci »Svo-
bode« pripravili samostojni koncert, v
okviru katerega je nastopilo tudi nekaj
solistov. Isti dan popoldne je odšlo iz
Konjic večje število bivših borcev v
partizanski patrulji preko Konjiške go-
re skozi Slemene ini Spitalič do bližine
Dramelj, kjer je bilo v nedeljo večje,
slavje.
Na praznik je godba igrala zjutraj
budnico po mestu, nato F>a je pripra-
vila promenadni koncert. Glavna pro-
slava pa je bila ob p>ol 11. uri na že-
lezniški postaji. Tu je krajevni odbor
ZB odkril spominsko ploščo dvema že-
lezničarjema, ki sta bila kmalu e>o pri-
hodu v naše kraje zaprta in nato 27.
decembra 1941 ustreljena v Mariboru
skupaj z drugimi talci. Na prostoru
pred p>ostajo se je zbralo več sto ljudi,
med katerimi so bili tudi ožji svojci
obeh talcev, prvi sekretar krajevnega
odbora OF v Konjicah dr. Rozine iz
Maribora, predstavniki oblastnih in po-
litičnih forumov v občini. Slavnostni
govor ob tej priliki je imel tov. dr.
Kozinc, ki je v kratkih besedah orisal
delo odbora OF v Konjicah, njegovo
delovanje v osrčju ene najmočnejših
nemškutarskih postojank na Štajer-
skem. Spominsko ploščo talcema Trat-
nik Francu in Hinič Juliju je odkril
predsednik občinskega odbora ZB tov.
Letnar ter io izročil v varstvo občini in j
kolektivu železničarjev.
CELJANI V KRANJSKI GORI
Poleg počitniških kolonij za našo mla-
dino, ki po zaslugi občinskega Sveta za
zdravstvo in socialno sikrbstvo prihaja
semkaj letovat, so Celjani letos dosegli
še en uspeh. Sindikat nameščencev in
uslužbencev OLO Celje je najel v
Kranjski gori zasebno vilo s šestimi
sobami in 18 posteljami ter kuhinjo in
jedilnico za letni oddih svojega član-
stva. Semkaj zahajajo člani z družina-
mi ali posamezniki uživat lepo planin-
sko naravo in čist gorski zrak.
Vila stoji ob vznožju položnega hriba
z lepim razgledom na Razor, Prisojnik
s sosednimi vrhovi sredi zelenih trat,
v neposredni bližini dišečega gozda in
bistrega potoka Pišence. Odmaknjena
za streljaj od cestnega prahu z glav*«
avtoceste, ki vodi čez Vršič v Trento,
nudi lepe sprehode do letnega kopali-
šča »Jasne« in še dalje do hotela Erika.
Na drugi strani pa zahajajo naši leto-
viščarji še v Planico, Tamar, na Ko-
rensko sedlo in priznan letoviški kraj
Martuljek. Ljubiteljem planinskih tur
so planine kar pri i;oki.
Udobno prenočišče z okusno in obiln«
hrano v p^ih obrokih ter miren poči-
tek so posebne vrline tega počitniškega
doma. Pod vzornim in skrbnim vod-
stvom spretne hišne gospodinje tov.
Stane Laivtižarjeve se počutijo njeni
gostje kakor doma. Do skrarjnosti zni-
žana cena 460 din dnevno na osebo y
današnjih še neugodnih razmerah omo-
goča tudi skromnim nameščencem pri-
jeten oddih, saj sindikat pač ne išč«
dobička od svojih članov.
Organizacija z upravo počitniškega
doma se nahaja na OLO Celje ter jo z
vso požrtvovalnostjo vodi in opravlja
sam predsednik sindikata, tov. Ljubo
Zelič. Pri njem so na razpolago napot-
nice, pri društveni blagajni pa se vpla-
čajo pristojbine za letovanje.
Dasi imajo prednost člani in družin«
lastnega sindikata, sprejemajo iz go-
stoljubnosti v primeru prostih mest tudi
člane drugih sindikatov.
Se nekaj novic iz Kranjske gore. Le-
toviščarji že prihajajo. Tujci se ustav-
ljajo le za kratek čas. V hotelih Razor,
Slavec in Erika je precej živahno. Na
zeleni trati ob bistrem potoku taborijo
družine tabornikov iz Novega Sada in
Splita. Vsako nedeljo vozi izletniški av-
tobus čez Vršič v Trento in nazaj. Cee
Korensko sedlo prihajajo inozemski av-
tobusi, ki po krajšem postanku potu-
jejo na Bled, v Ljubljano in še dalj«
proti Jadranu. Tudi počitniški dom Te-
lovadne zveze Partizan — Porentov dom
— je zaseden. Njegovo gostišče spre-
jema samo člane, ki se izkažejo s dan-
skimi legitimacijami TD Partizan.
Kranjska gora postaja dan za dnem
živahnejše letovišče.
Kočevsko
Pred nedavnim je izdalo Turistično
olepešvalno društvo v Kočevju zemlje-
pisni, zgodovinski in umetnostno-kul-
turni oris kočevskega okraja. Knjigo
»Kočevsko« je uredil Bogomil Gerlanc,
tiskala pa jo je tiskarna »Jože Moškrič«
v Ljubljani.
Knjiga je prvi popolni oris Kočevske,
to je tistega predela slovenske zemlje,
ki je najmanj poznan.
Leta okupacije in boj za našo svo-
bodo so nam približale Kočevsko tako,
kakor nobeno drugo našo pokrajino.
Trditev, ki jo najdemo v uvodu, da sko-
raj ni bilo borca in aktivista, ki se ne
bi srečal s kočevsko zemljo in ljudmi,
ni pretirana. Tudi v letih obnove in
izgradnje smo spoznavali Kočevsko, ki
je bila med najbolj prizadetimi pokra-
jinami v Sloveniji. Danes si oblast in
ljudstvo prizadevata, da bi čimprej
ustvarili iz Kočevske gospodarsko sa-
mostojno enoto.
Knjiga je namenjena med drugim
tudi tujim obiskovalcem Kočevske, da
bodo iz nje spoznali njeno preteklost
in vse njene zaklade.
V knjigi je izčrpen oris zemljepisne
podobe kraškega sveta, kjer je podan
prirodni okvir, pregled gospodarstva
in prebivalstva. Temu sledi zgodovinski
opis ozemlja od naselitve do okupacije
in izselitve Kočevarjev, kjer spoznamo
pestro dogajanje na tem koščku zemlje.
Ta dva orisa ie prispeval Ivan Simonič,
ki velja za najboljšega poznavalca Ko-
čevske.
Zgodovinsko dogajanje v letih oku-
pacije na Kočevskem sta opisala Mar-
jetka Kastelic in Bogomil Gerlanc, prva
po virih v muzeju NOB, drugi po ak-
tivnem delu. Ta prispevek je vsekakor
zelo Mnimiv, ker podaja zaokroženo in
enotno sliko v tem času prav na pod-
ročju Kočevske, ki je bila središče NOB
skoraj do osvoboditve. Naj imenujemo
samo najvažnejše dogodke z imeni k»a-
jev: Prvo osvobojeno ozemlje. Roška
ofenziva. Jelenov žleb. Zbor na Pugl«-
du, Grčarice, Turjak, Kočevski zbor.
Zanimivo je tudi poglavje Narodni he-
roji Kočevske.
Naslednja dva prispevka obravnavata
umetnostno-kulturni delež Kočevsk«.
Najprej nas Avguštin Pimat popelje
skozi Kočevsko od zahoda proti vzhodu
in nam lepo opiše vse tiste može, ro-
jene v teh krajih, ki so s svojim delom
pomagali graditi slovensko kulturo.
Urnetnostne spomenike Kočevske pa je
opisal prav tako v obliki potovanja
Ivan Komelj, ki podaja, najprej splošen
oris in nato opis krajevnih spomenikor,
kolikor so še ohranjeni.
Posebnost knjige je njen slikovni del,
to so risbe, ki pojasnjujejo besedilo.
Narisal jih je mladi slikar Izidor Mol6,
ki je pokazal lep smisel za tako pestro
ilustracijo značilnih krajev in krajev-
nih pojavov, kakor tudi upodobitev po-
membnih oseb (portreti kulturnih de-
lavcev in herojev). Zunanjo opreme
knjige je okusno oskrbel ing. arh. Mi-
lan Bižal.
^ Poleg slik med tekstom ima knjiga
še 24 strani slik (autotipij) na poseb-
nem papirju, kar bo namen knjige, ki
naj služi tudi tujskemu prometu, moč-
no podprlo. Zaradi tega ima knjiga tudi
povzetke v srbohrvatskem, angleškem
in nemškem jeziku. Prav tako dobro-
došel bo tudi adresar, ki je dodan knji-
Si...
Knjiga, njena oprema in zasnova sta
vredni vsega priznanja. Na ta nadi«
naj bi si oskrbeli podobna dela tadi
drugi okraji.
Tovarna na avtomobilu? Napol. Delavci Tekstilne tovarne Prebold so na Dan
vstaje prikazali vsakodnevne slike iz svoje tovarne
CELJSKA MESTNA HRANILNICA JE
ZVIŠALA OBRESTNO MERO
Obveščamo vlaRutelje in ostale inte-
resente, cia smo zvišali obrestno mero
za vse vloffe brez odpovedi t>d 5% na
fc % s 1. 7. 1956. Za vlojfe. kjer je ve-
ljala doslej polletna odpoved, pa smo
znižali odpovedni rok na > mesece.
Celjska mestna hranilnica Celje
STRAN ^^^ 27. JULIJA — STEV. 30
IZ CELJA...
Separacija v rudniku Pečovnik in obliublieni krediti
Na zadnji seji je svet za industrijo,
obrt in blagovni promet pri Okrajnem
ljudskem odboru v Celju obravnaval
zanimiv primer v zvezi z gradnjo se-
paracijc v rudniku Pečovnik in s tem
o zagotovitvi potrebnih 7 milijonov di-
narjev.
Delovni kolektiv rudnika v Pečovni-
ku je namreč na podlagi obljubljenih
investicijskih kreditov začel z gradnjo
nove separacije. Zastopniku kolektiva
so sredstva obljubili pri nekem pri-
stojnem organu v Ljubljani. Torej brez
zagotovljenih sredstev je kolektiv v
lastni režiji in z obratnimi sredstvi iz-
vajal dela. Zdaj pa, ko je separacija
tik pred dograditvijo, se tembolj po-
javlja vprašanje, kje dobiti potrebna
in obljubljena investicijska sredstva.
V tej zvezi so člani okrajnega sveta
ugotovili, da se zdaj nihče noče več
sppminjati obljub, najmanj pa seveda
tisti, ki so te obljube dali.
Glede na izvršeno delo je stal svet
za industrijo, obrt in blagovni promet
pred težko odločitvijo, ali porušiti že
odobreni plan okrajnih investicij in da-
ti kolektivu ix)trebnih 7 milijonov di-
narjev kredita, ali pa dovoliti, da za-
ide kolektiv v nepremostljive težave.
Spričo takšnega imi>erativa so se člani
sveta sicer odločili, da kolektivu rud-
nika odobrijo potrebna sredstva, toda s
pripombo, da kljub vsemu raziščejo,
kdo so tisti, ki so obljube o kreditih
dajali. Razen tega pa bodo opozorili
tudi kolektiv rudnika na naivno spre-
jemanje obljub in na neodgovorno
gradnjo brez potrebnih namenskih
sredstev.
PRAVIJO DA RADO STRAŠI TOD
OSOREJ...
Kje? V Celju?
Da, v Celju in to kar v središču me-
sta. Pot, ki pelje od Mariborske ceste
med plotom kasarne in novo tržnico
v Gaber ju, »je ponoči razsvetljena.
Pred dnevi je v potok pri mostu pa-
del otrok. K sreči ni bilo veliko vode,
pa je obtičal v blatu. Ob neki drugi
priliki so prebivalci redkih hiš tam
okoli slišali vpitje neke ženske, ki jo
je nadlegoval v temi skrit moški. To-
rej le strEiši.
Bodo končno ,z nekaj svetilkami pre-
gnali strahove?
24, 36, — 25.
Marsikdo se bo začudil gornjim šte-
vilkam, a kdor hoče vedeti, kaj pome-
nijo, naj obišče bife kolodvorske re-
stavracije in se sam prepriča, da na-
takarice pač računajo za šilce mešanice
žganja in malinovca kolikor se jim pač
zljubi.
Dogodilo se mi je pred dnevi, da sem
popil šilce že omenjene mešanice in pla-
čal 24 dinarjev, a takoj naslednji
dan v istem bifeju kar 36 dinarjev,
seveda bila je druga natakarica. Ker pa
se mi je to zelo čudno zdelo, sem se
pozanimal naslednji dan v restavraci-
ji, kjer so mi pa pojasnili, da sploh ni
mogoče več računati kot 25 dinarjev.
Ne morem razumeti, od kod tako raz-
lične cene in ali si res lahko nataka-
rice same sestavljajo oziroma določajo
cene. Ne vem, kako bi to izgledalo, če
bi tudi i>o raznih trgovinah in drugih
prodajalnah zaračunavali, kolikor bi se
jim pač ljubilo.
Es
POMAGALO JE
Opozorili smo na nemarno počečkana
pročelja nekaterih hiš in svetovali, da
bi jih enostavno pobrisali z mokro cu-
njo. In glej — zgodilo se je tako! Pro-
čelja v Cankarjevi ulici so lepo očede-
na. Zato svetujemo tistim, ki se jih
tiče (najbrže hišniki ali snažilke), da
tako store tudi s stebrovjem v Prešer-
novi ulici, ki je počečkano z barvno
kredo in s katranom. Na tako promet-
nem prostoru take packe prav gotovo
niso v okras, odstranitev pa zahteva
delo samo nekaj minut. Zato torej —
cunjo v roke in proč s packami!
frb.
LEP JUBILEJ OBRTNEGA PODJETJA
Pred kratkim je praznovalo »Kolar-
stvo in strugarstvo« v Stanetovi ulici
22 v Celju 60-letnico svojega obstoja.
Redek jubilej, saj ima podjetje slej ko
prej svoj sedež neprestano na istem
mestu. Leta 1896. je odprl slovensko
kolarsko delavnico mojster Jurij Stravs
v dvoriščni zgradbi takratnne Graške
ceste 28. V družbi več pomočnikov je
izdeloval zlasti kočije, omnibuse za
konjsko vprego in kasneje tudi sanke
in smuči. V 50 letih neprekinjenega
plodnega dela je vzgojil mojster Stravs
dolgo vrsto odličnih kolarjev, nakar je
po osvoboditvi prepustil obrt in delav-
nico celjski mestni občini. Od takrat
je i)oslovodja podjetja tov. Meke, ki se
je prav tako izučil kolarstva pri Strav-
su pričetkom prve svetovne vojne. Pod
Mekovim vodstvom se je podjetje zad-
nja leta razširilo za dva nova lokala,
odprlo je še strugarski oddelek ter s
časom primerno moderniziralo, tako da
izdelujejo sedaj vse s pomočjo strojev.
Delovni kolektiv ima danes poleg po-
slovodje še osem F>omočnikov, štiri va-
jence in pisarniško uslužbenko.
K intimni slovesnosti, ki jo je prire-
dil delovni kolektiv ob priliki 60-let-
nega jubileja v svoji okusno okrašeni
delavnici, so se oglasili zastopniki celj-
ske občine, uprave za dohodke, pred-
sednik in podpredsednik obrtne zbor-
nice, večje število državnih in zaseb-
nih obrtnih mojstrov in predsednik hiš-
nega sveta, ki so isikreno čestitali ko-
lektivu. Poleg delovnih uspehov marlji-
vega kolektiva je bil središče pozor-
nosti Jurij Stravs, ki je, čeprav že
85 let Sitar, tudi izrekel čestitke, pa jih
bil tudi sam deležen ter je v lepem go-
voru navzočim obujal slike prav zani-
mivih dogodkov iz življenja obrtnikov
pred več ko pol stoletja.
Podjetju tudi naše čestitke!
CENE NA CELJSKEM TRGU
V TEM TEDNU
Cene v oklepaju veljajo za privatni
sčlctoi*
Krompir 10—18 (18); čebula 55—60
(40—60); česen 100(60—100); fižol v. —
(80); fižol n. — (50); fižol str. 30—50
(30—70); grah stroč. 50 (50—80); solata
30-^0 (30—50); cvetača 70 (80—120);
špinača — (80—100); radič — (60—70);
peteršil — (80—100); korenjček 50—80
(40—80); pesa 30—58 (40—50); zelje gl.
20 (30); paprika 110 (—); limone 240
(—); fige sveže 90 (—); slive sveže 70
(—); rozine 400 (—); češnje — (80); ja-
gode — (150); borovnice — (60—70);
jajca — (15—17); mleko — (32); skuta
—	(120—140); smetana — (200); maslo
—	(520); med — (400); vino — (130);
žganje — (300—350); kokoši — (480);
piščanci — (180—300); pšenica — (60);
koruza — (50); koleraba 50 (30—50);
kumaj-e 30—35 (30—40); bučke — (20—
—30); gobe — (40—60); maline — (150);
hruške 80 (80); jabolka — (50—80);
breskve 100 (100—120); paradižnik 40—
—44 (50); ohrovt 28—30 (50); ribez —
(80); kosmači — (80).
Veren naslednik svojega očeta
Preteklo nedeljo, ko je bila na Sle-
menih nad Drami jami partizanska slo-
vesnost, je pred zbrane borce stopil tu-
di pionir Jože Curčič in v presunljivih
besedah izrekel zahvalo soborcem nje-
govega padlega očeta za uspešno izvo-
jevano zmago in v imenu svojih vrst-
nikov obljubil, da bo ostal vedno zvest
sin socialistične Jugoslavje. Prosil je
zbrane borce, naj čuvajo tradicije NOB,
v kateri je padlo toliko žrtev, med nji-
mi tudi njegov lasten oče. Jože ni go-
voril praznih besed, saj je znan kot do-
ber dijak in ix)slušen sin, ki se zave-
da, da mora stopati po stopinjah, za ka-
tere mu je dal vzor njegov prerano
preminuli oče. Med navzočimi verjetno
ni bilo nikogar, ki bi ga izbrane in pri-
srčne besede mladega fanta ne ganile.
IZ SODNE DVORANE
TRAČNICE JE UKRADEL
37-letni Ivan Tanjšek, stanujoč v Pod-
vrhu pri Braslovčah, je bil kot stroj-
nik zaposlen pri Betonu v Celju. Na
separaciji gramoza v Levcu si je pri-
svojil na škodo jKKijetja najmanj 136
metrov poljskih tračnic v vrednosti
okrog 180.000 dinarjev. Ukradene trač-
nice je prodal. Obsojen je bil na pet
mesecev zapora.
BREZ DOVOLJENJA CEZ MEJO
je odšla pri Prevaljah v Avstrijo 37-
letna Antonija Kočnik iz Celja. Av-
strijske oblasti pa ji bivanja v Avstriji
niso dovolile. Vrnile so jo našim ob-
mejnim organom pri Šentilju. Zaradi
kaznivega dejanja prepovedanega pre-
hoda čez državno mejo, je bila Kočni-
kova obsojena na 6 mesecev zapora.
NEDOVOLJENO JE TRGOVAL
Delavec Mate Lažeta iz Žalca je od
neugotovljenega prodajalca kupil vži-
galnike in moške in ženske ure. Nakup-
Ijene stvari je z dobičkom dalje pro-
dal. Zaradi nedovoljenega trgovanja je
bil obsojen na 2 meseca zapora, po-
gojno za dobo dveh let.
GIBANEJ PREBIVALSTVA
v časn od 14. do 21. julija 1956 je bilo ro-
jenih 30 deklic in 35 dečkov.
Poročili so se:
Franc Jakše, trgovski pomočnik iz Babnega
pri Celju in Doroteja Pirnat, gospodinjska po-
močnica iz Slane pri Štorah. Vinko Fidler,
nameščenec in Gizela Felijan, blagajničarka,
oba iz Celja. Ferdinand Hartman, mlinarski
fiomočnik in Neža Kumpič, delavka, oba iz Ce-
ja. Norbert Drujfovič, uslužbenec iz Celja in
Milena Smid, fiziolerapevtka iz Mrzlega polja
pri Jurkloštru.
Umrli so:
Rudolf Izlakar, delavec iz Bukovžlaka, star
51 let. Jožef Mimik, prevžitkar iz Lopate pri
Celju, star 85 let. Jožef Belec, otrok iz Pesje-
ga, star 5 mes. Frančiška Priman, gospodinja
iz Sela pri Zagorju, stara 63 let. Vladimir Ce-
renak, otrok iz Sp. Prelog pri Slov. Konjicah,
«tar 3 leta. Marija Kos, gospodinja iz Vitanja,
star« 4? let.
KRONIKA NESREČ
Šestletna Rozalija Hrovat iz Zgornje
Hudinje je padla z lestve in obležala
nezavestna.
Delavec v Cinkarni, Franc Bervar, se
je pri delu poškodoval na glavi.
Pri delu si je zlomil nogo Hugo Eberl,
delavec v papirnici v Višnji vasi.
Pri padcu si je zlomila nogo Marija
Mikša, delavka v Steklarni v Rogaški
Slatini.
Izidorju Spenku je pri kopanju v ba-
zenu v Rogaški Slatini neki kopalec po
nesreči skočil na trebuh. Utrpel je tež-
je notranje poškodbe.
Pri padcu si je zlomil nogo Ciril Je-
len s Ponikve pri Žalcu.
Rebra si je poškodovala pri padcu
Helena Jug z Grobelnega.
V	pretepu jo je izkupil po glavi Ignac
Lugarič, kmet iz Doljnega Brezna.
S kozolca je padel v Podvrhu pri
Braglovčah Adam Režanja. Utrpel je
notranje poškodbe in pretres možga-
nov.
Pri padcu si je poškodoval prsni koš
Vinko Ožir iz Griž.
S kolesom je padla na cesti med Lev-
cem in Drešinjo vasjo in obležala ne-
zavestna Ana Dolenc iz Babnega.
V	pretepu je bil poškodovan Anton
Zadel iz Levca.
Pod voz je prišel 9-letni Franc Cvi-
kl iz Brdc pri Dobrni. Kolesa so mu
zlomila nogo.
V	Zibiki je padel žareč električni ku-
halnik na enoletnega Branimira Ver-
bovška. Utri>el je opekline.
Ana Kelher iz Celja si je pri padcu
zlomila nogo.
Pri igranju je padel petletni Ivan
Glavnik iz Polzele. Zlomil si je roko.
Pri padcu si je poškodovala nogo
Ana Spiljak iz Glinskega pri Skofji
vasi.
SILNO NEURJE S TOCO NAD
BRASLOVCAMI IN OKOLICO
Pretekli petek je med 16. in 17. uro
prizadela vasi Braslovče, Rakovlje, Sp.
Gorče, Male Braslovče, Presarje, Šmart-
no in deloma še Podvrh in Parižlje hu-
da vremenska nezgoda. Močan vihar
z nalivom in točo je nad te kraje pri-
vihral v površini 1200 ha ter s točo
v'i debelini od lešnika do oreha uniče-
val hmeljske nasade ter z žitom in
drugimi kulturami posajena polja. V
smeri od jugozahoda proti severovzho-
du je vihar s točo razbijal šipe in
strešno opeko, lomil in razmetaval
hmelj evke, ki so zaprle promet na re-
publiški cesti Letuš—Polzela. Po na-
livu so bila polja pod vodo, toča pa je
obležala ponekod do 15 cm na debelo.
Občutno poškodovani so tudi sadov-
njaki.
Dve komisiji, ki jih je na pobudo
Krajevnega odbora Braslovče poslal
Občinski ljudski odbor Žalec v kraje
nesreče, sta ugotovili, da je prvoletni
hmelj uničen, starejši pa poškodovan
od 50 do 80%. Stoodstotno je uničena
koruza, pšenica 50%, fižol do 80%,
krompir pa 25%. Po mnenju strokov-
njakov Hmeljskega inštituta se bodo
posledice toče občutile še drugo leto.
Posebno prizadeti so tisti kmetoval-
ci, ki niso bili zavarovani.
... IN ZALEDJA
Nova stanovanja za rudarje
Morda malokje tako hudo občutijo
pomanjkanje stanovanj kot ravno ru-
darji Rudnika lignita Velenje. Kljub
temu, da je zadnja leta bilo zgrajenih
že precejšnje število stanovanj, še ved-
no stanuj^ precej rudarjev v starih in
nezdravih, vbarakah. Z vedno večjo raz-
širitvijo rudnika pa se veča tudi šte-
vilo rudarjev, od katerih mnogi zaradi
pomanjkanja stanovanj v bližini de-
lovnega mesta prihajajo^ na delo tudi
po 15 km in še več dnevno, kar pa
seveda slabo vpliva tudi na samo de-
lovno storilnost.
Zato je tembolj razveseljiva vest, da
je Izvrnši svet LRS dodelil iz sredstev
republiškega sklada za zidanje stano-
vanjskih hiš znesek 200,000.000 din kot
posojilo za gradnjo stanovanj rudarjem
tega rudnika. Poleg tega pa bo Rudnik
lignita Velenje koristil tudi večino
sredstev občinskega kreditnega sklada
za zidanje stanovanjskih hiš in bo kot
se predvideva že v enem letu priprav-
ljenih nad 100 stanovanj za rudarje.
(-ič)
ZAKAJ ŠOŠTANJCANI NE
HODIJO NA KULTURNE
PRIREDITVE?
Pred nedavnim je bil v Velenju Ša-
leški festival, ki je pokazal mnogo do-
brih in slabih strani organizacije in iz-
vedbe. Mnogo prireditev je bilo v tem
tednu lepo izvedenih, vendar ni bilo
za nekatere pravega zanimanja. Prav^
žalostno je, da so poslušali komorni
koncert šoštanjske in velenjske »Svo-
bode« samo trije poslušalci. Ali ni to
žalostno? V Šoštanju je samo prosvet-
nih delavcev trideset, da ne govorimo
niti o uslužbencih občine, nameščencih
raznih ustanov ter odbornikov ix>litič-
nih in gospodarskih organizacij. Ce ve-
mo vse to, EK>tem se lahko vprašamo:
ali so Šoštanj čanom takšne prireditve
res odveč? S tako slabo udeležbo na
kvalitetnih kulturnih prireditvah se
ubija idealizem ljudi, ki radi sodelu-
jejo na kultumoprosvetnem polju. Za
njihovo požrtvovalno delo bi jih mo-
rali podpreti, ne pa, da njihovo delo
podcenjujemo ali celo omalovažujemo.
IZ MOZIRJA
Člani telovadnega dnaštva »Partizan«
so podrli staro občinsko hišo, ki je kva-
rila izgled trga, pa tudi prostor pred
telovadnim domom. Na istem prostoru
bodo postavili k domu nov prizidek,
v katerem bo stanovanje za hišnika,,
pisarniški prostori in garderoba. Z do-
graditvijo te stavbe bo trg še lepši, po-
sebno tedaj, ko bodo asfaltirali cesto.
*
Olepševalno društvo je letos ponovno
zbetoniralo kopališče. Zal pa je letos
zelo malo letoviščarjev, ki so ga pre-
teklega leta, posebno lani, precej obi-
skovali. Vse kaže, da letos ne bo več-
jega števila letoviščarjev.
Pred nedavnim se je sestal pododbor
rezervnih oficirjev v Mozirju. Na seji:
so razpravljali o predavanjih, ki naj
bi jih imeli v bodoče. Na skupnem se-
stanku so se nato pogovorili o prak-
tični vaji, katero nameravajo organizi-
rati avgusta v Logarski dolini. Pri vaji-
na j bi pomagali tudi aktivni oficirji
celjske garnizije. Upajmo, da bo pred-
videna zamisel ob sodelovanju vseht
rezervnih oficirjev dobro uspela.
R. Z.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
:^ed dnevi so imeli licitacijo za od-
dajo del pri gradnji novega žeiezobe-
tonskega mostu v Rečici ob Paki. De-
lo je prevzelo gradbeno podjetje iz Ce-
lja, ki je pričelo z delom pretekli to-
rek. Most bo dolg 28 m, stal pa bo pri-
bližno devet milijonov dinarjev. Most
bo nekoliko širši od tistega pred vojno.
To bo velika pridobitev za sam kraj„
pa tudi za druge kraje Zgornje Sa-
vinjske doline, saj prevozijo letno pre-
ko tega mostu blaga v vrednosti vee
kot sto milijonov dinarjev.
mladinska delovna brigada
»dušana finžgarja« pošilja
pozdrave celju
V	nedeljo smo bili vsi brigadirji
MDB »Dušana Finžgarja«, ki delamo
na Brkinski cesti, povabljeni v Ilirsko
Bistrico. Povabilo nas je tamkajšnje
društvo »Partizan«. Pomerili naj bi se
v 6 disciplinah, in sicer v odbojki, ma-
lem rokometu, namiznem tenisu, atle-
tiki in šahu.
Pred pričetkom je vse športnike po-
zdravil predsednik občine Ilirske Bi-
strice. Nato pa se je pričelo tekmova-
nje v odbojki. V tej panogi so bili do-
mačini dosti boljši kot brigadirji, saj
so zmagali 1:3. Od brigadirjev je bil
edina svetla točka Pire (Mariborska
brigada).
V	tekmi v malem rokometu smo tudi
podlegli, čeprav smo se čvrsto borili
in smo bili ves prvi polčas boljši, a
proti koncu smo se toliko poslabšali, da
smo dosegli porazen rezultat. Od bri-
gadirjev sta se Celjana Tine Janov in
Janez Muha izkazala kot najboljša.
Drugače je bilo iX)poldne pri nogome-
tu. Tam smo dosegli rezultat 1:0 za
brigado.
Morda bo Celjane zanimalo, da po-
leg raznih športov, katere gojimo v pro-
stem času, tudi pridno delamo. V pri-
zadevanju, da bi dosegli čimvečje uspe-
he, tekmujemo med seboj. Želimo, da
bi že kot mladinci (v tem kratkem ča-
su) dali s fizičnim delom skromen do-
prinos skupnosti.
To naj bi bil pozdrav in čestitka mla-
dinske delovne brigade »Dušana Finž-
garja« k inrazniku mesta Celja.
P. J.
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Da bi zasigurali potrebni strokovni
kader, je pred kratkim komisija za šti-
pendije pri Občinskemu LO Šoštanj
razpisala štipendije za 31 mest na uči-
teljišču, vzgojiteljski šoli, višji peda-
goški šoli, administrativni šoli itd. Šti-
pendije bodo dodeljevali v višini, ki jo
določa odlok o štpendijah.
ODRED PREDVOJAŠKE VZGOJE V
ŠOŠTANJU
Pred kratkim so v Šoštanju na zbo-
rovanju ob udeležbi nad 300 mladin-
cev ustanovili Odred pred vojaške vzgo-
je, v katerega so vključeni obvez-
niki predvojaške vzgoje iz vse občine.
Odred ima 4 čete in 1 samostojen vod.
Za komandanta odreda je bil imeno-
van rezervni major tov. Lazo Zrnič.
OŠTEVILČENJE HIŠ IN
IMENOVANJE ULIC V VELENJU
Posebna komisija, ki jo je imenoval
Občinski ljudski odbor Šoštanj, je iz-
delala predlog imenovanja ulic in ošte-
vilčenja hiš v Velenju. Predlog je v ce-
loti potrdil tudi občinski ljudski odbor.
Mesto je razdeljeno na 7 okolišev, in
sicer na Celjsko, Partizansko, Ljub-
ljansko, Šaleško, Koroško, Kidričevo in
Stanetovo cesto.
Z razdelitvijo mesta na ulice in novo
oštevilčenje hiš bodo odpadle mnoge
težave, ki so do sedaj bile posebno ob
dostavljanju pošte.
NOVI PREDPISI
Občinski ljudski odbor Šoštanj je
pred kraljkim poleg drugih važnejših
predpisov sprejel tudi odlok o občin-
skih taksah, odlok o olajšavah za sa-
moplačnike zdravstvenih storitev, od-
lok o pokopališkem redu in odlok o
hišnem redu. Izvolili so tudi svet za
družbeni plan in finance, ki šteje 7 čla-
nov in razpravljali o predlogu za na-
mestitve in premestitve prosvetnih de-
lavcev.
TELOVADNI NASTOP NA
VRANSKEM
V počastitev Dneva vstaje je vran-
ski TVD Partizan priredil telovadni
nastop, ki je dobro uspel.
Ta nastop je rezultat drugih pogojev
dela, ki jih imajo sedaj na Vranskem.
Prejšnja leta je bilo telovadno društvo
brez svojega doma in telovadišča, se-
daj pa je občina pokazala razumeva-
nje do telesno-vzgojnega dela, kajti do-
delila je Partizanu bivše skladišče, ki
so ga potem preuredili v skromno te-
lovadnico.
Pred skoraj 1000 gledalci je okoli
dvestopetdeset nastopajočih domačinov
in gostov iz Tabora, Gomilskega, Bra-
. slovč. Polzele in Petrovč pokazalo svo-
je znanje. Zlasti so navdušili pionirji
in cicib^i, ki so se predstavili s talno
telovadbo. Za učinkovit zaključi pa so
poskrbeli člani in članice s polko. Pred
in po nastopu so bila tekmovanja tudi
v drugih panogah.
V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM SO
USTANOVILI AKTIV MLADIH
ZADRUŽNIKOV
Preteklo nedeljo je bil v Smihelu nad
Mozirjem ustanovni sestanek aktiva
mladih zadružnikov. Proti pričakova-
nju je bil sestanek izredno dobro obi-
skan, saj se ga je udeležila vsa mla-
dina našega kraja. Vse kaže, da bo
mladina z veseljem delala, če bo imela
dobro vodstvo. Sestanka se je udeležil
tudi predsednik mladih zadružnikov
okraja Celje tovariš Jože Borštner.
Sklenili so, da bodo z delom pričeli
takoj, ko bodo imeli sestavljen pro-
gram. Poizkuse gnojenja in obdelova-
nja zemlje ter gojitev novih kultur bo-
do imeli vsak na svojem domu.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE
obrestuje od 1. julija 1956
VSE PROSTE HRANILNE VLOGE 6%
vloge na trimesečno odpoved 6,5%. — Zavod jamči za najstrožjo tajnost
vlog. Vse vloge izplačuje ob vsakem času in neomejeno
CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE
27. JULIJA — STEV. 30 7 STRAN
HIROŠIMA
PASTOR KIOSI TANIMOTO SE JE
SELIL ...
Pastor hirošimske metodistične cer-
kvene sekte je tisto jutro vstal ob
petih. Ker se je njegova žena nedavno
odselila z otrokom k neki prijateljici
v predmestju, kjer je bilo bolj varno,
si je pastor moral sam skuhati zajtrk.
Tudi on je to noč slabo spal. Sploh ga
je zadnje čase zajela nekaka maloduš-
nost in je verjel, da pride v kratkem
nesreča tudi nad Hirošimo, ker se je
krog nebombardiranih mest na Japon-
skem riaglo krčil. Tanimoto je imel še
druge sitnosti. Ker je študiral v Ame-
riki in je imel tam mnogo znancev, s
katerimi si je dopisoval, je pri ne-
katerih vplivnih osebnostih Hirošime
padel v nemilost.
Stanovanje je bilo skoraj prazno,
kajti Tanimoto je zadnje dni preselil
vse vrednosti svojega stanovanja in
cerkve k nekemu veleposestniku zu-
naj mesta. Ker pa mu je prejšnji dan
nekdo pomagal prepeljati najtežje stva-
ri, mu je obljubil, da bo to jutro po-
-^magal spravljati njegovo pohištvo.
Odpravil se je k Mautsu, tako je bilo
prijatelju ime, in mu pomagal naložiti
:selitev na voz.
Jutro je bilo sončno in skoraj pre-
vroče. Obetala sta si neprijetno vroč
<ian, zato sta pohitela, da bi s tovorom
ušla preveliki vročini. Nekaj minut za
tem ko sta se uprla v samotežni voz in
ga porivala po mestnih ulicah, je ozrač-
je ponovno pretreslo tuljenje siren. Ni-
sta se dosti menila, saj je ob tem času
bil nad Hirošimo vedno kak ameriški
izvidniški avion, zato sta nadaljevala
pot skozi trgovsko četrt proti pred-
mestju.
S težko muko sta pririnila tovor do
hiše, kamor sta imela namen spraviti
selitev. Obstala sta za hišo in si od-
počivala. Bila sta ravno na tisti strani,
ki je bila obrnjena od mesta, v lepo
urejenem vrtu.
Takrat se je strahovito zabliskalo.
Tanimoto se dobro spominja, da je
svetloba šinila od vzhoda proti zahodu,
od mesta proti predmestnemu gričevju.
Oba sta neverjetno hitro reagirala
na to svetlobo. Mautso je planil v hišo,
Tanimoto pa v vrt med grmovje in
kamenje. Vrgel se je med dva velika
kamna in se pri tem poškodoval. Hip
za tem je čutil težak pritisk. Iverje,
opeka in kosi strehe so se zrušili na
njega. Detonacije ni slišal, kot nihče v
Hirošimi.
Ko se je Tanimoto nekoliko zbral, je
dvignil glavo. Mislil je, da je bomba
padla naravnost na hišo, ki je bila vsa
razrušena in v dimu. V silnem strahu
je planil na ulico in prvi hip pozabil
na prijatelja. Šele tam je opazil, da se
je ograja vrta podrla k hiši in ne od
nje, kot bi bilo pričakovati, če bi bom-
ba padla na stavbo. Potem je videl četo
vojakov, ki se je ob eksploziji skrivala
v obcestnem jarku. Vojaki so vstajali
popolnoma zmedeni. Bili so okrvavljeni
po prsih in obrazu ...
Vse bolj in bolj se je temnilo...
POMOTA NA RADARSKI POSTAJI
Ce je bilo to tako ali ne, ne bo nihče
vedel, kajti postaja, kjer so nadzirali
nebo okoli mesta, je bila zbrisana s
površja zemlje. Toda nekatera sredi-
šča protiletalske zaščite so dobila pred
eksplozijo obvestilo, da je bil znak za
zračno nevarnost prekinjen zato, ker
so na zaslonih opazili, da letijo proti
Hirošimi samo trije avioni. Obrambno
poveljstvo je bilo mnenja, da so to le
izvidniki, ki so imeli itak dovolj oprav-
ka z obrambo proti lovcem in niso ni-
koli napadali mest. Ker je bilo čez noč
že tako dovolj alarmov, so tokrat od-
ločili, da pustijo ljudi odhajati na delo,
kajti izgubo časa v vojni so Japonci
tudi računali kot izgubo za njihovo
uspešno vojskovanje.
Najbolj čudno je bilo, da nihče v
Hirošimi ni slišal detonacije. Edino ne-
ki ribič, ki je bil v svojem čolnu kakih
deset milj od pristanišča, je slišal stra-
hovito eksplozijo, ki je prekosila vse
detonacije nedavno bombardiranega
mesta Iwakimi, blizu Hirošime, skupaj.
V prvih trenutkih po eksploziji ni
nihče mogel ugotoviti,, kakšno težko
nesrečo za mesto so povžročili trije na-
videzni izvidniki v zraku. Vsi so bili
prepričani, da je bomba padla v nepo-
sredni bližini njihovega bivališča ali de-
lovnega mesta. Ker pa je eksplozija po-
krila vso Hirošimo z gostim dimom in
prahom, si nihče ni mogel predstav-
ljati, da bo enako stanje tudi drugod.
Med tem, ko so ljudje zbegani bežali iz
svojih porušenih domov, da bi si tam,
kjer so bili ljudje srečnejši, našli zdrav-
niško pomoč in streho nad glavo, so
povsod po mestu izbruhnili požari.
Hirošima je bila podobna razdeja-
nemu mravljišču. Ljudje so brezglavo
tekali po mestu okrvavljeni, opečeni in
prestrašeni. Spotikali so se na mrtve-
cih, drugi so spet tekli domov, da bi
videli, kaj se je zgodilo z družinami.
Toda teh, ki so kljub ranam lahko stali
na nogah in hodili, je bilp bore malo
proti tistim, ki so našli smrt pod ru-
ševinami ali v neposrednem ognjenem
peklu eksplozije.
CELJSKE BODICE
REKLAMA
ZA KOLODVORSKO RESTAVRACIJO
Resnica je: tu krasen je bife,
ko zadnjič brizganec sem naročil,
brezplačno poleg vina in vode
v kozarcu tisoč sem mušic dobil.
»Mušic ne pijem! To higiensko ni.«
Točajki sem v obraz povedal,
a ona: »Nič ne gledaj, kar požril
a kaj je prav, bife že sam bo gledal.«
Zato zahteval sem pritožno knjigo,
da v njej si ohladim srce,
pa dali so pod nos mi figo:
»Imamo knjigo za pohvale —
o za pritožbe NE.«
LOVEC NA OTROKE
Na igrišču ob Savinji,
kjer košarka se lahko igra,
se sprehaja z zračno puško
mrk čuvaj zdaj sem zdaj tja.
On je lovec, a otroci zajci,
ki preplašeni beže,
kroglice pa smrtne krogle,
ki, na srečo lovca, vse zgreše.
KAJ JE IN KAJ NI PEKARNA
Pekarna je hiša, odkoder se duh
vsak dan prijeten razširi,
pekarna je hiša, kjer pečejo kruh,
da mama z njim malčke pomiri.
Pekarna ni hiša, kjer lahko stojiš,
da zraste ti brada do pasa,
in čakaš še dalje, da v njej osiviš
od dolgega in izgubljenga časa.
Ali si ti tudi prehlajena?
PO STARIH POTEH...
(S POTI PREBOLDSKE PARTIZANSKE PATRULJE)
Sobota, 21. julij, okrog četrte ure po-
poldne. Po nebu se podijo temni obla-
ki. Nekje daleč se sliši grmenje. Na
dvorišču preboldske graščine je vse ži-
vo. Mladi fantje se pripravljajo na
partizanski pohod. Tudi dekleta so med
njimi. Potem mladina in celo pionirji.
Z obrazov sijeta zadovoljstvo in ponos.
Vsak si popravlja bluzo, zateguje pas
in gleda v ogledalo, če mu titovkaprav
sedi. Ogledujejo se in vsak si želi, da
bi bil kar najlepše opravljen. Tudi od-
likovanja se svetijo na mladih prsih.
Tam v kotu je štab. Pred seboj ima.
razgrnjen zemljevid. Posvetujejo se,
razpravljajo. Patrulja se bo razdelila
v dve skupini. Prva skupina bo šla po
poti: Prebold, Matke, Mrzlica. In dru-
ga skupina: Reka, Črni vrh, Šentjur.
Po teh poteh je neštetokrat šla I. sa-
vinjska četa. Prvo skupino vodi tovariš
Slavko Debelak, a drugo tovariš Vinko
Burkelc. Oba komandirja sta močna in
postavna, oba nosita na prsih odliko-
vanja iz NOB. Oba sta bila mlada, da
skoraj zelena, ko sta šla v gozdove.
Toda bila sta hrabra, včasih že kar
preveč drzna.
Potem je prišel predsednik krajevne
organizacije ZB, ki je dal zadnja na-
vodila. Med vojno so bili partizani hra-
bri, vztrajni, požrtvovalni, disciplini-
rani in kulturni. Mislite na padle ju-
nake, mislite na ljudi, ki so med vojno
največ doprinesli. Razdelil je puške. V
mladih očeh je vzplamtelo koprnenje
po orožju. Skoda, da je pušk premalo.
Vsak, ki jo je dobil, je bil srečen; za-
del jo je preko rame in v očeh je bil
ponos.
»Patrola zbor ...!« sta poveljevala ko-
mandirja Slavko in Vinko. »Naprej ...
marš...!« Krepko so udarili koraki.
Prvi so krenili proti Smiklavžu, drugi
proti Mrzlici. Na obrazih je bilo ve-
selje. Po nebu so se še vedno prega-
njali temni oblaki in grozili z nevihto.
Ljudje so gledali postavne fante in de-
kleta, ki so po taktu partizanske ko-
račnice merili korake.
»Partizanska patrulja!« so viknili
otroci in se prekobalili čez drn in strn,
da so si ogledali partizane.
Patrola je krenila mimo pokopališča.
In tam spodaj počivajo mnogi, ki so
s srcem in krvjo delali za našo stvar,
za socializem. Pred tedni so zagrebli
partizansko tetko, Miklavževo mamo.
Njen sin je bil prvi partizan in prvi je
dal življenje na oltar domovine. Ona
ni bila le mati lastnim otrokom, bila
je mati tolikim partizanom; saj jim je
stregla kakor prava mati. In pred dne-
vi se je za vedno poslovil iskren, de-
laven in {K>šten komunist, tovariš Sat-
ler. Malo, da, zares zelo malo je tako
pridnih in poštenih rok, kakor so bile
njegove.
In zopet se oddaljijo koraki partizan-
ske patrulje. Komandir Slavko pove-
ljuje.
»V zrak nišani... pali...!«
Iz deseterih pušk je odjeknil strel in
se pomešal z grmenjem. Potem koraki,
veselje ... Prvi postanek v Lovrencu.
Da, tudi Lovrenc je veliko žrtvoval
med vojno. In prav tako Seščani. Obe
vasi sta znani savinjskim partizanom.
Koliko fantov je šlo v gozdove, koliko
jih je dalo življenja, koliko mamic je
peklo pMDnoči kruh za partizane.
Komandir Slavko je gledal vesele
obraze. Ali ne manjka pri petju še glas
harmonike? Seveda! Koraki bodo bolj
spešni, ubrani, poskočni. Treba bo mo-
bilizirati Goličevega Rudija, on ima
harmoniko. Bil je partizan in ve, kaj
si>ada v sestavni del edinice. In ni ga
bilo treba prositi. Vzel je harmoniko,
razpotegnil meh in se priključil p)a-
trulji. Veselo, s petjem in glasom har-
monike je patrulja prikorakala v Matke.
Ali je katera savinjska vasica med voj-
no toliko žrtvovala? TO je vas, ki sko-
raj nima hišne številke, da ne bi bila
povezana z narodnoosvobodilno borbo.
In med takimi ljudmi živi prvoborec
Poteko. »Patrola stoj...!« Na levo! Po-
zdrav na desnno!« Komandir Slavko je
zravnal mogočno postavo. Dvignil je
desnico k titovki in prvoborcu Poteku
predal raport: »Tovariš Rudo, prvobo-
rec in večkratni odlikovanec ..: par-
tizanska patrulja — petindvajset bor-
cev, p>et bork — je na pohodu proti
Mrzlici...!« Star partizan Rudo se je
potrudil, da je kljub svojim letom stal
kar najbolj^ vojaško. Sprejel je raport
in dal predlog za partizanski miting. In
zopet pesem, godba, vrisk, smeh, parti-
zansko kolo. Vse je bilo na nogah. Bor-
ci patrulje so vzklikali: »Solo za naše
prvoborce! Živeli!«
Zvečerilo se je. Patrulja je krenila
dalje. Nevihta je bila pri kraju. Nebo
se je zjasnilo in posulo z zvezdami. Po
kamniti cesti so udarjali koraki. Tu in
tam je strel presekal nočno tišino. Po-
vsod, kjer je patrulja prišla do hiše,
povsod so hiteli odpirat in pri roki je
bila pogostitev. Da da, sedaj je samo
spomin, zdaj hodijo nekdanji borci po
starih p>oteh. Zdaj ne preži sovražnik,
zdaj ni bojazni, da bo komandant izgu-
bil mitraljezca, zdaj ne bo prelivanja
krvi. Nekoč, med vojno, je bilo dru-
gače.
»Naprej, brez odlašanja, ni čakanja,
cilj je še daleč, noč, pot strma in na-
porna ...!« se je oglasilo povelje ko-
mandirja. In kolona je krenila dalje.
Vse više in više se je vzpenjala. Na
nebu trepetajo zvezde in v dolini mi-
gotajo električne luči. Tam doli ob
vznožju počiva Prebold. Svojci so pri-
nesli cvetje in ga položili pod imena
padlih. Sklonjenih glav so pogreznjeni
v molk. Mi živimo, oni pa, ki so bili
najboljši sinovi domovine, ne vedo,
kakšen svet je danes.' Ko bi padli vsaj
za hipec oživeli, vsaj za hipec sekimde,
da bi presodili, smo li vredni njihovih
žrtev.
Kolona se pomika naprej. Na vrsti so
spomini. Stari veterani pripovedujejo.
Zdaj se poslvišalcem ježi j o lasje, potem
je na vrsti jeza in bes, pa zopet \ismi-
Ijenje in tovarištvo. In nenadoma jav-
lja komandir: »Celo stoj, na cilju smo!
Minilo je nekaj hitrih uric lep^e noči.
Jutro. Dnevna naloga: pohod na Igriše,
kjer bo odkritje spomenika štirim pr-
voborcem, ki so zgoreli v švabskem
ognju po zaslugi domačega izdajalca.
Kolona se spušča niže in niže. Strumno
prikoraka na kraj slavnosti. Sledijo
govori starih borcev, potem godba, i>e-
tje. Ljudje si brišejo solze. Salva iz
deseterih pušk je odjeknila proti nebu
in doU v temačne grape. Potem še dru-
ga dnevna naloga: »Obiskati moramo
partizanske mamice.« Obiskali so Foj-
tovo in Gregurjevo mamo. Dali so ji-
ma skromno darilo. Na licih je bilo ve-
selje, a v srcu žalost. Žive oči so gle-
dale mlade fante in dekleta. Taki bi
bili zdaj tudi njuni sinovi. Nekoč, pred
desetimi leti in še prej, je bilo krvavo
'trpljenje, je bila krvava borba. Takrat,
kadar so prišli borci, so govorili o svet-
lih dneh, ki bodo napočili za naše lju-
di.
Karlo Preboldčan
ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA
61
Tedaj Je skozi temo prišel nepričako-
vano mož X betom. Blisk in Kresnica
sta pustila ubito sovražnikovo telo in
tekla proti gornjemu koncu Kwahooja,
kjer je Kresnica s svojim mehkim je-
zikom dolgo in nežno lizala tovariševe
rane.
Ko se je zdanilo, se jima je približala
žena in jima vrgla velike kose surovega
mesa. V začetku se ga je dotaknila le
Kresnica, kajti Bliska je še vedno motil
duih po človeku, kise je držal tega mesa.
62
Takrat je mož prisegel, da se ne bo
več dotaknil teh živali, ki so mu ohra-
nile življenje na Kwahooju, pa naj se
zgodi karkoli.
Naslednji dan je tudi Blisk jedel me-
so, ki so se ga dotaknile človeške roke.
Te tri dni so se skupaj gostili ljudje in
divja volkova. Nekega jutra pa sta
Blisk in Kresnica splavala na. breg in
izginila. Cme ženine oči so se lesketale
v solzah, ko je videla odhajati živali,
kajti vedela je, da ju ne bo videla ni-
koli več.
63
Daleč v divji puščavi, na vzhodu od
Velikega slanega jezera, je Gaston zgra-
dil iz debelih debel novo kočo. V tem
zapuščenem kraju je živel kot lovec s
svojo ženo Ivano in štiriletno hčerko.
Lisko je bil edini gospodarjev pes in
tudi Lisko je poznal samo enega go-
spodarja in ta je bil Gaston Rouget,
pravi gospodar pa je bila mala Ivana,
ki je preživljalži četrto rosno pomlad
in je bila za Liska božanstvo.
64
Lisko je bil v^ikan; po njegovih ži-
lah je tekla veci del kri psa-ovčarja.
Toda njegovo srce je bilo mehko in je
trepetalo. Sam je blodil dolge noči ob
luninem svitu in, ko je slišal klicanje
divje volkulje, je prisluhnil in na dnu
njegovega grla je žalostno zaječalo. To-
da odgovoril ni nikoli. Kajti to je bil
glas tujke, ki ni pripadala njegovemu
rodu. Bil je sam, kakor je bil sam že
toliko časa v tej najbolj divji pušči, v
kateri je bila najbližja koča oddaljena
trideset milj.
SlllAN ^^^ 27. JUtrlJA — STEV. Si
ŠPORT
Športniki ob letošnjem praznil(u Celja
Dt« Telika poMembHa praznika za aai«
meMo sta z^ Bami. Organizacija Partizan L>
ip«rtaa draitra so ponoTDo dokazala z izTedbo
kTalitetnik prirediter, kako močno so poTczana
z estoni, kjer žiTijo in vzgajajo preko telo-
Tadbe ia športa mlada pokolenja.
Ob letoSnjem prazniku mesta Celja in Dneva
staje kmo na športnih igriščih imeli pisan in
kvaliteten spored, ki je zadovoljil vse obisko-
valce podobnih prireditev. Na predvečer praz-
nika mesta Celja je bil po celjskih nlieah ^
že tradicionalni štafetni tek med športniki'
celjskih delovnih kolektivov. Nastopno mesto za
tek je bilo pred poslopjem občinskega ljudske-
ga odbora Celje, cilj pa na Glaziji. Kar osem
članskih štafet se je po startnem strelu spustilo
po celjskih ulicah. Na Glazijo je najprej pri-
spela štafeta Emajlirane. za njo Cinkarna, Met-
ka, Celjska tiskarna. Kovinotehna, Pečovnik,
Beton in Planina. Pri ženskah je vrstni red
bil naslednji: Metka, Ljudski magazin. Celjska
tiskarna in Toper.
Tečerna akademija društev Partizan je bila
za več ko 2008 gledalcev pravo presenečenje.
Čeprav so bile priprave za prireditev izvedene
z vso naglico, smo bili priča kvalitetnim storit-
vam in sestavam. Ta ugotovitev velja zlasti za
ženske oddelke in sestave, pa tndi člani so se
odlično odrezali na bradlji, dočim je bilo na
drogu še tu in tam nekaj spodrsljajev. Brez
dvoma je šteti za najboljše storitve proste se-
stave članic in mladink v parterju, vaje z žo-
gami in obročem, izvajanja na dvovišinski
bradlji in gredi in ritmične sestave. Zal, da
vaje \ bakljami niso prišle dovolj do izraza,
saj gledalci niso videli nikakršnega gibanja
nastopajočih. Umestneje bi bilo, če bi nasto-
pajoče bile vsaj na nekoliko osvetljenem pro-
stora. Tudi najmlajši so s preskoki in akroba-
tiko ze^dovoljili vse gledalce. Društvom Parti-
zan iz celjskega okraja res lahko čestitamo
k nspeli akademiji.
Pester spored športnih prireditev je 21. in
22. julija organiziral AD Kladivar. Celjanom
je AD Kladivar posredoval vrsto športnih tek-
movanj iz panog in iger, ki jih v našem mestn
ne gojimo ali pa so na nizki ravni. Na atlet-
skem stadionu so ob tej priliki otvorili dve
ovi športni igrišči — za c^ojko in košarko.
S tem je atletski stadion postal za celjske raz-
mere že majhen športni park, na katerem se
bo lahko razvijala večja športna aktivnost naše
mladine. Nove športne naprave čakajo mladih
moči, da jih koristno uporabijo. Na omenje-
nih igriščih, ki so za naše mesto velika prido-
bitev, sta bila izvedena dva kvalitetna turnirja.
y odbojki so nastopile kar štiri ekipe, i^evigra-
no moštvo AD Kladivar, okrepljeno z državnim
reprezentatntom Skerbinjekom, je skorajda po-
skrbelo za veliko presenečenje. Spoprijeli so
se I bivšim zveznim ligašem, ekipo Partizana
iz Novega mesta. Po vodstvu 2:» za Novo me-
sto smo mislili, da bo celjska ekipa odšla z
igrišča s krepkim porazom. Domačini pa so se
v tretjem setii popravili in po dramatični borbi
•dločili ta set v svojo korist. T četrtem setn
s« bili gostje nervozni, Celjani pa so igrali
zbrano in pri tem pokazali tudi več smiselnih
pote«. Skorajda vsak Skerbinjekov ndarec na
mreži je zadel v >črno( pri nasprotnikn . . .
Ta set so Celjani tndi odl^ili v svojo korist
— 2:2 je bilo torej stanje! V odločilnem petem
setn Kladivarju ni šlo več dobro. Gostje so le
po zaslugi večje izkušenosti, boljši taktiki in
tehniki zasluženo zmagali. Celjski Beton je na-
stopil oslabljea in v taki sestavi ni mogel nu-
diti Fužinarju iz Raven enakopravnega odpora.
V velik uspeh je šteti dobljen tretji set in
žilavo borbo v četrtem setu. Rezultati — Par-
tizan (Novo mesto) : AD Kladivar 3:2 (15:6,
15:11, 15:17, 12:15, 15:?). Fužinar : Beton 3:1
(15:3, 15:8, 13:15, 15:13). Finalna tekma je bila
izredno dramatična. Mladi igralci Fužinarja so
bili za spoznanje boljši od svojih velikih riva-
lov in so jih premagali s 3:2 (5:10, 3:15, 15:12,
8:15, 15:11), V moštvu Fužinarja je bil najboljši
bivši državni reprezentant Antekolovič, pri
Novomeščanih pa !^onr.
V košarki sta se spoprijela velika nasprotni-
ka — član zvezne lige KK Ljubljana in bivši
ligaš KK Maribor. V prvih minutah je Maribor
že prišel v vodstvo z osmimi koši. Šele tedaj
so se Ljubljančani zdramili in z uspešnimi pro-
tinapadi kmalu izenačili. Mariborčani niso na
igrišču bili slabši od Ljubljančanov, le pod
koši''niso znali izkoristiti števlnih zrelih situ-
acij. Prav v tem so bili Ljubljančani znatno
boljši, zato pa jim tudi ni ušla zaslužena zma-
ga — 64:53 (51:23). Dosežen rezultat je brez
dvoma lep uspeh za Maribor, če upoštevamo,
da njihova ekipa ni bila kompletna. Pri
Ljubljani so bili najboljši državni reprezen-
tant Zupančič (21 košev), Cretnik (9) in Šerbec
(8), pri Mariboru pa Pišorn in Nahtigal (15, 14).
Popoldanski nedeljski spored na atletskem
stadionu je' trajal skorajda 4 ure. Poleg kva-
litetnih atletskih borb, kjer so poleg domačih
nastopili še Dinamo in Mladost iz Zagreba,
Odred in Svoboda iz Ljubljane ter Maribor,
smo v Celju prvič po osvoboditvi gledali na
tekališču zanimve koesarsk edirke. Ljubitelji
boksa so tudi prišli na svoj račun, čeprav pri-
kazane borbe niso bile najbolj kvalitetne. Po
slovesni otvoritvi prireditve, ki je bila dostoj-
na velikega praznika, je udeležence pozdravil
predsednik AD Kladivar tov. Edi Gole, nakar
je skupina atletov po odigranju državne him-
ne ponesla venec na spominsko ploščo Borisa
Kidriča, ki je vzidana na Dom AD Kladivar in
po katerem nosi atletski stadion tudi svoje
ime. Zatem se je pričel pisan športni spored —
atletika, boks, kolesarstvo, vse vzorno priprav-
ljeno in organizirano, da se je spored odvijal
kot na filmskem traku. Poglejmo najprej po
atletih. V odsotnosti najboljših, ki so se mtt-
dili na Balkanskih igrah, srečamo v ospredju
druga imena. Pri ženskah je na 80 m čez ovire
zmagala šušteršičeva (Svoboda, Lj,) z 12.9, na
200 m pa Unterrajterjeva iz Maribora s 26.8
pred Slamnikovo 27.4. Pri moških so bile borbe
bolj ogorčene. V metu kladiva so kar trije
tekmovalci bili tesno skupaj — Dokler (Dinamo
Zgb) je zmagal z 51.71 m, sledita pa mu Markež
(Mb) z 51.17 in Kostrič (KL) 51.12 m. Vsekakor
smo najbolj veseli rezultata Kostriča, ki je po
daljši krizi zopet tispel z metom preko 50 m!
Na 2M m je Igor Zupančič moral prepustiti
aaaS« vsega za desetink* sekande Solareviča
(Sv.) — 23.2 in 23.3, Kovač, Seliškar in Vnčer
pa k* se zvrstili kar v istem časn 23.S. Na
SM m Cnlar (Dinamo) ni imel prehude konkn-
rence, saj je z 1:54.2 bil precej pred Erberjem
(Ml.) 1:55.6 in Gajškom (KI.) 1:57, Cajhen pa
je bil četrti z 1:58.2. V skoku ob palici je
zmagal Kolnik (Od.) s 3.6«, Brodnik (KI.) je
bil s 3.50 drugi. Na 3000 m je zmagal Male (KI.)
z 8:48.8 pred Vazičem (KI.) 8:51.2. Najbolj za-
nimivi so bili štafetni teki, kjer je Kladivar
na 4 X 200 in 4 x 400 m zmagal s prav solidnimi
reznltati (1:33.2 in 3:26.4). Štafetni tek 4x400
je bil v ostri konkurenci z Dinamom iz Zagreba
tako razburljiv, da je pritegnil pozornost kar
vseh gledalcev. Pri mladincih je na 800 m v
zadnjih metrih pobral zmago Novak iz Mari-
bora (2:03.5), Naraks je bil le za štiri desetinke
sekunde slabši. Ban pa za 5 desetink sekunde!
Boksarsko srečanje med mariborskima riva-
loma Branikom in Mariborom se je končalo z
zmago Maribora z 12:6. Zaradi žgočega sonca
so boksarji omagali in marsikateri par ni zdr-
žal več tretje runde. Bilo pa je tudi nekaj
srečanj, ki so gledalcem le pokazala, da je
boks lepa športna panoga, ki zahteva po-
leg srčnosti in borbenosti tudi močno izdržlji-
vost in prefinjeno tehniko.
Kolesarji, vsega 14 po številu, iz petih slo-
venskih klubov, so nas močno razveselili s svo-
jim programom. V točki na izpadanje so se po-
kazali Branikovci iz Maribora za najboljše
(Jan in Kukovec), tretje mesto pa je zasedel
Zidan (Rog, Ljub.). V »zasledovanju« sta na-
stopili ekipi Ljubljane in Maribora. Na progi
400 m so bili Ljubljančani (Zidan, Cajhen, Pen-
kovič in Cadeš) s časom 6:20.6 vsega za 2 se-
kundi boljši od Mariborčsnov.
Najzanimivejši je bil »Celjski kriterij« —
dirka na 25 krogov s petimi letečimi cilji, ki
so se točkovali po ključu 6, 5, 4, 3, 2, 1, zad-
nji krog pn dvojno. V tej disciplini je zopet
bil najboljši Jan (Branik) s 34, nato Kukovec
s 30, Cajhen 22, Zidan 16 točkami itd. Povpreč-
na hitrost okrog 38 kml
Takšen je bil športni dan AD Kladivar, bo-
gat na športnih prireditvah, prav tako na re-
zultatih. Zal, da je tako kvalitetnim priredit-
vam prisostvovalo le okrog 1500 Celjanov.
Tudi nogometaši Kladivarja so počastili ob-
činski praznik s prijateljsko tekmo proti Ko-
vinarju iz Štor, kjer 'so slavili zmago s 4:0.
Na Dan vstaje so na Glaziji gostovali Zagor-
jani — Proletarec, novi član varaždinsko-mari-
borsko-celjske lige. Kladivar je zmagal s tes-
nim rezultatom 5:4, pri tem pa moramo pripi-
sati, da so gostje v II. polčasu delali Celja-
nom precej »sivih« las . .
Na kegljišču Betopa pa so se na Dan vstaje
srečali izbrani kegljači iz vse Slovenije. Re-
prezentance kegljaških podzvez so nastopile v
mednarodnem slogu v borbeni partiji za pokal
ZKS. Celjani v postavi Porupak, Lubej, Rotar,
Marinček, Vanovšek, Zagorc, Gobov, Gerdina,
Kohne in Snedič so bili vsega le za 8 kegljev
prekratki, da bi Ljubljančanom odnesli zmago.
Rezultati: Ljubljana 780 (385-395), Celje 772
(356—416), Zasavje 722 (358-564), Maribor 693
(309—384), Kranj 662 (275- 387) in Novo mesto
634 (325-309).
MLADINSKI ŠAHOVSKI TURNIR V
ROGAŠKI SLATINI
V Rogaški Slatini so pretekli teden zaključili
šahovski turnir za mladinsko prvenstvo Slove-
nije. Udeležilo se ga je 20 mladincev iz vseh
okrajev Slovenije. Mladinski prvak za leto
1956 je postal Mirko . Crpnjak iz Maribora.
Štirje zmagovalci tega turnirja so dobili pra-
vico do udeležbe nn turnirju za državno mla-
dinsko prvenstvo, ki se že igra v Kruševcu,
OBJAVE IN OGLASI
 PUTNIK - CELJE
Naši izleti:
Z avtobusom po Dolomitih, v Trst, Graz—
Dunaj—PVaga, Reka—Atene—Reka, Rim—Napo-
ji—Pompeji, po Jugoslaviji, Dunaj, Miinchen.
Prijavite se čim prej, ker je število mest ome-
jeno. Vsa podrobna navodila dobite v poslo-
valnici Putnik Celje.
Predno se odločite za letni dopust, posvetujte
se z nami. Vse vizume in potrdila za nabavo
potnega lista Vam preskrbimo v najkrajšem
času. Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic
pri Putnik Celje.
Poslužujte se nakupa voznih redov, ki jih
ima na zalogi naša poslovalnica.
Prepričajte se, postreženi boste hitro in so-
lidno!
PUTNIK - CELJE
OBVESTILO
Industrijsko steklarska šola v Rogaški Sla-
tini obvešča vse. ki so že poslali prošnje za
vpis v šolsko leto 1956—57 in ostale, ki se za-
nimajo za to šolo, da za šolsko letol956—57
šola ne bo sprejemala učencev v L razred d i-
rektno, temveč jih bo prevzemala od Steklarn:
Rogaška Slatina. Hrastnik, Straža, Piila, Slov.
Bistrica in Skoplje.
Omenjene steklarne sprejemajo prošnje za
sprejem v Industrijsko steklarsko šolo Roga-
ška Slatina. Sprejele bodo skupno 50 učencev.
Prošnje za sprejem pošiljajte torej naravnost
na^ imenovana steklarska podjetja.
Fač pa bo šola sprejela poleg teh 50 učencev
še 3 učence, ki jih bo štipendirala in po do-
vršeni šoli obdržala v lastnih delavnicah in to:
1 topilničarja
1 modelarja
1 upravljača generatorja.
Učenci, ki so dovršili 4 razrede gimnazije z
odličnim uspehom, imajo pri tem vpisu pred-
nost.
Uprava šole
KONCERT V PARKU
Občinstvo opozarjamo na koncert, ki bo v
nedeljo 29. t. m. od It. do 11,30 v Mestnem
parku. Igra. godba Tovarne emajlirane posode
Celje.
PRODAM svetlosivo moško kamgarn obleko (do-
bro ohranjeno) za veliko postavo iu ži-iiski
svetlosiv plašč. Naslov v upravi lista.
PRODAM konjička (ponija). Celje, Sp. Hu-
diuja 18.
PRODAM poceni vejalnik, malo rabljen, na
rešeta. Naslov v upravi lista.
PRODAM mandolino in violino. Kralj — Raz-
devšek, Žalec.
PRODAM v centru mesta krasno zazidljivo
parcelo. Naslov v upravi lista.
PRODAM zelo dobro ohranjeno spalnico (me-
hak les). Celje, Kersnikova 4 — Coli.
PRODAM stavbno parcelo ob cesti proti Lo-
M krovcu ob vodovodni in 'električni napeljavi.
2 Naslov v upravi lista.
tSPRODAM ugodno pisalni stroj »Olimpiac. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM vinograd s sadovnjakom (t.16 ha),
hišo, gospodarsko poslopje z inventarjem na
gradu pri Celju. Možnost reje govejo živine
in čebel. Ugodno za upokojence. Pojasnila
daje Gabelič, Celje, Tomšičev trg 3/L
PRODAM ženski šivalni stroj. Naslov v upravi
lista.
KUPIM sobo in kuhinjo. Naslov v upravi lista.
KUPIM dvosobno stanovanje, takoj vsoljivo.
Ponudbe sprejema trgovina »Napred«, Celje,,
Tomšičev trg 2.
ZAMENJAM kuhinjo in sobo na Teharju za
stanovanje v Celju. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM eno in pol sobno stanovanje s ku-
hinjo v Ljubljani, za enako ali večje v Ce-
lju. Hernaus Milka, Celje, Pod Kalvarijo 14.
ZAHVALA
Vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osob-
ju infekcijskega oddelka bolnišnice v Celju se
najiskreneje zahvaljujem za pomoč ob težki iu
mučni bolezni umrlega moža
FRANCA SATLERJA,
mojstra belilnice v Preboldu. Posebno se za-
hvaljujem dr. Lesničarju in dr. Doliuarju za
požrtvovalnost in trud za časa njegove bolezni.
Zahvaljujem se tudi zdravnikom bolnišnice \
Ljubljani, odd. 7, strežnemu osebju, posebno pa
se sestri Treziki. Najlepše se zahvaljujem tov.
ravnatelju in delovnemu kolektivu tovarne v
Preboldu, in vsem, ki so dragega pokojnika
spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Terezija in otroci Ela, Franci
in Drago ter ostalo sorodstvo.
Prebold, dne 20. julija 1956
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA
Dne 2«). T. 1956, dr. Cerin Jože, Celje, Can-
karjeva ul. 9.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja,
od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure-
zjutraj.
»AVTOBUSNI PROMET CELJE«
izvršuje izletniške vožnje z udobnimi avto-
busi od 25 do 41 sedežev. Naročnikom nndi
komercialni popust na potniško tarifo.
Naročila sprejema uprava, Titov trg št. 3,
tel. 23-64.
»AVTOBUSNI PROMET CELJE«
obvešča potnike, da odhaja avtobus od
29. t. m. dalje ob nedeljah in praznikih
iz Celja ob 6. uri za Ljubljano. Iz Ljub-
ljane se vrača ob 14,30.
AVTOBUSNA PROGA
CELJE-ROGAŠKA SLAT.-ROGATEC
prične, dne 31. t. m. redno obratovati
vsak delavnik, po naslednjem voznem
redn:
Km
14,30 odhod Celje	prihod 7,30
15 15,01	Grobelno	7,00
33 15,44	Rogaška Slatina 6,15
40 16.00 prihod Rogatec odhod 6.00
Vozna cena za relacijo Celje—Rogaška
Slatina 170 din in Celje—Rogatec 190 din.
»Avtobusni promet Celje«
KINO UNION, CELJE
Od 28. do 31. julija 1956: »Dvoboj v džungli<,
ameriški barvni film
KINO MKTROPOL, CELJE
Od 26. <lo 29. julija 1956: >Opustošena džungla«,
ameriški barvni film
Od 30. julija do 2. avgusta 1956: >Pod jarmom«,
bolgarski film
RADIO
Nedelja, 29. julija
11,15 Izbrali ste — prislnhnitel
11,30 Vedre melodije
Ponedeljek, 30. jnlija
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 O celjskem športu in športnikih
17,30 Umetne pesmi poje Komorni mo-
ški zbor p. v. Egona Kuneja
17,45 Lahka instrumentalna glasba
Torek. 31. julija
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Izbrali ste — prisluhnite!
17,30 Celjski ansambli pojo in igrajo
17,45 Pariške popevke
Sreda, 1. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 E. Grieg: Norveški napevi — izvaja
Celjski godalni orkester »Ivan
Cankar«
17,30 Kulturni obzornik
17,35 R. Stolz: Fantazija na teme P. I.
Cajkovskega
Četrtek, 2. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Izbrali ste — prisluhnite!
17,30 GcTspodarski feljton
17,40 Plesna in zabavna glasba
Petek, 3. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Tamb. orkester »Fr. Prešeren« pred
mikrofonom
17,30 Nekaj o nalezljivih boleznih
17,40 Operetne melodije
Sobota. 4. avgusta
17,•• Domače novice, objave in reklame
17,t5 Izbrali ste — prisluhnite!
17,50 Z dobro voljo v prijeten delopust
OPOZORILO
vsem delodajalcem in zavarovancem!
Po uvedbi zdravstvenih izkaznic namesto dosedanjih bolniških listov se
•opaža v zdravniških ordinacijah, da se javljajo zavarovanci in njihovi svojci
z nepravilno potrjenimi zdravstvenimi izkaznicami, v veliko primerih pa sploh
z nepotrjenimi. To povzroča zdravnikom težave pri sprejemanju bolnikov, za-
varovanci pa se ogorčeni vračajo na podjetja, ker nimajo pravilno potrjenih
zdravstvenih izkaznic.
I Zato ponovno opozarjamo delodajalce, da takoj na najprimernejši način
I obvestijo vse svoje delavce in uslužbence, da mora vsak zavarovanec ali svojec,
ki rabi zdravniško pomoč, imeti v zdravstveni izkaznici delodajalčevo potrdilo
o zaposlitvi, ki pa ne sme biti starejše od 30 dni, ker je sicer knjižica neveljavna
in zavarovanec ne bo mogel uveljaviti svojih pravic v nobeni zdravstveni
! ustanovi.
V bodoče bodo vse ambulante, bolnice in zdravilišča zavračala vsakega
I bolnika, ki se bo javil v ordinacijo ali na zdravljenje z zdravstveno izkaznico,
kjer bo potrdilo o zaposlitvi manjkalo. To pa bo povzročalo med zavarovanci
nejevoljo, nepotrebna pota in stroške in je zato nujno, da to potrdilo o za-
poslitvi delodajalci v slučaju potrebe pravilno vpisujejo.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje
T Celju
Znižanje cen svežemu mesu
"Planina«, podjetje za promet in predelavo mesa Celje, je na seji delav-
skega sveta z dne 18. t. m. sklenilo, da zniža cene mesu v poslovalnicah Rog
i! na Mariborski cesti, in sicer:
 Telečje meso II. vrste, kakor goveje meso od 240 din na din 200 za kg.
Te cene so že v veljavi od 19. t. m.
S tem znižanjem je omogočeno delavstvu, da si nabavi sveže meso po
znižanih konkurenčnih cenah. Obenem bodo tudi solidno postreženi.
Znižanje cen telečjemu in govejemu mesu je nastalo zaradi začasnega
zastoja v izvozu, ponudba živine pa je trenutno velika.
Delavski svet
»Planina-« Celje
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Žalec razpisuje na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada
SLP (Uradni list FLRJ štev. 17-101/53 in Stev. 31-264/53 ter sejnega sklepa občinskega ljudskega odbora 2alec
od dne lS/S-1956
Javno dražbo
na daa 11. avgusta 1956 ob 9. uri dopoldne v prostorih sindikalne dvorane Hmezada v Žalcu za naslednje
hiše:
Dražba bo na podlagi pismenih ponudb, ki jih je treba poslati v zalepljenih kuvertah posebej za vsako
hišo do 11. avgusta 1956 na naslov: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC, dražbena komisija.
Na Kunanji strani zalepljene kuverte, v kateri pošilja ponudbo, mora ponudnik napisati hišno številko
tiste hiše, «a katero daje ponudbo.
Ponudba mora vsebovati:
1.	Priimek in ime, poklic in bivališče ponudn^ta.
2.	Ponudeni znesek.
3.	Znesek, ki bi ga ponudnik izplačal t obrokih in rok d« katerega bo izplačal ostanek.
4.	Znesek, ki bi ga ponudnik izplačal t obrokih in rok do katerega bo izplačal ostanek.
5.	Izjava, da je ponudnik seznanjen z dražbenimi pogoji in da jih sprejme.
K javnemu odpiranju pismenih ponudb bo dražbena komisija pristopila dne 11. avgusta 195« ob uri
dopoldne.
Tega roka naj bi se udeležil vsak ponudnik osebno.
Najpozneje pred pričetkom naroka za odpiranje ponudb, mora ponudnik plačati pri Komunalni baaki Ce-
lje — podružnici v Žalcu na tekoči rač. štev. 62-KB-3-335-13 varščino v znesku, ki ustreza 7 % izklicne cene.
Tisti, ki so sodelovali v NOB, družinski člani borcev, ki so padli v NOB, vojni invalidi in izšeljemci-po-
vratniki lahko kupujejo stanovanjske hiše tudi na obroke.
Tistim, ki bi takoj plačevali večje zneske ali celo kupnin« v gotovini, se dovoli olajšanje pri plačevMiju
•brokoT oziroma popust pri kupnini.
Natančnejši opis hiš, plačilni pogoji itd., so razvidni iz dražbenih pogojev, ki so interesentom aa vpo-
gled pri krajevnih uradih in občinskem ljudskem odbor« v Žalcu med uradnimi urami.
T Žalcu, dne 9. 7. 1956.	* Občinski ljudski odbor Žalec
Številka: 02/1-3584/2	Komisija za prodajo hiš iz SLP