PttsxBtaHM Številka stase 1.50 Da.
Feštaitta pavšaBrafift.
Leto II.
Ljubljana, dne 28. januarja 1924.
štev. 5.
"»»aapggjrt"
sta«« pea^t&na siMk«
vso 6m. .
M**t!*o Di« S--*', celer
%-	letoo &
Uredništva in uprav*: Ljubila*!*,
Slamškova »lica štev. 2.
lafeeja vsak p«ne4eij«4c.
RefclMMiciie » pešente« pnoate.
1
motgh biti frenki-
nnt in pedpisani.
Aiw*lwrt dep»i se ne *pre-
Rdfcopfei »e n« vrsča^o. 8HI W AH	i
POLITIČNO GLASILO DELOVNEGA LJUDSTVA.
Glas Iz naroda.
Slučajno mi je prišel v roke -Ra-
tEkalski Glasnike od dne 17- januarja 1924., št. 3. Bral sem v njem izjavo, pod nadpisom »Radikalom ljubljanske in mariborske oblasti«, katero je podpisal »Za glavni odbor narodne radikalne stranke v Beogra-chr gosp. dr. Voj. Janie .
Za ljudi, ki poznajo politično brodarstvo, je ta izjava na pni pogled — če malo rečem — zelo pomanjkljiva in njena veljava enaka ničli.
V masah naroda pa, katere so bite v njihovih poštenih, odkritih željeli in svojih gospodarskih težnjah od strani večine merodajnih politi-earjev, vsake vrste večkrat že zapeljane, goljufane in varane, v teh masah, v katerih ni intrig, ne častihlepnosti, ne koristolovstva, ampak prebivata le poštenost in ljubezen do domovine; pri ljudeh, pri katerih je domišljava struja inteligence dosih-mal ribarila in ptice lovila — v vrstah našega dobrega delovnega ljudstva, vzbuja taka izjava prav lahko in gotovo omahljivost, nezaupljivost in mržnjo do sodelovanja v političnem življenju, kar rodi zopet splošno nezadovoljnost vsega prebivalstva in škoduje zdravemu razvoju države.
Taka država pa, v kateri je vodstvo politike izključno ali pretežno v rokah gruče kvalificiranih oseb, boleha na jetiki, kašlja in zdeha, dokler ne umre na zastrupijenju krvi. Tako usodo poštene mase naroda naši državi nikakor ne želijo, ampak jo hočejo obvarovati vsakega zla.
Vlada pa ima dolžnost, da upošteva želje in potrebe naroda; in to z dejanji. Zgoraj citirana izjava glavnega odbora NRS, katera stranka nosi danes državno zastavo in vodi državno krmilo, nikdar ne bo tega dosegla in izvršila.
Gosp. urednik! Nečem se spu-IJfeati v podrobnosti te izjave, moram
Kako je govoril prvi bori tel j za narodne pravice in resnični prijatelj delovnih mas. — Govor, ki ga je Bašič govoril na velikem zborovanj« radikalne stranke 1882 1.
Zgodovina človeškega razvoja nas uči, da so tiste države dosegle naj-višjo stopnja izobrazbe, v katerih je šara narod upravljal državo in v kateri ne vlada pamet samo enega človeka- —
Največ ji m najmodrejši upravitelj naroda je — narod sam.
Narod razume točno izkoristiti vse umstvene in duševne sile svojih »sodržavljanov; on razume vzdigniti poštenje’ in vrline, on razum« hitro in točno obsoditi izdajstvo, nesigurnost, sebičnost in podlost.
V zgodovini ne moremo najti slučaja, kjer bi: narod deloval proti sebi, proti svojemu napredku in obstanku.
Ako so bili tudi trenutno pogreški in zablode, jih je on hitro uvidel ju odklonil in ni dovolil nikjer, kjerkoli je za mogel in kjer je prišla vo-
pa izraziti svoj dvom nad njenim oficijelnim značajem in njenim instantnim rojstvom.
Vsaki sklep in vsaka izjava morata biti produkt ođborove seje dotične korporacije, katero odbor zastopa. Posamezen član kakega odbora nima pravice se podpisovati Za odbor;; brez pooblastila odbora. Vrhu-tega nosijo važni oficijelni sklepi v dokaz svoje veljavnosti najmanj dva podpisa. Korporacije, društva in stranke, kakoršna je NRS, imajo navadno pritisnjen svojim sklepom ludi še svoj pečat.
Citirana izjava nima nobenega teh znakov. Podpisan je dr. Voj. Janič — brez naslova. Kaj in kdo je ta gospod? Jedi minister? Odbornik NRS? AH je profesor, advokat, birokrat, bankokrat, autokrat?
To so važna vprašanja, ako nosi izjava služben značaj!
Gospodje v Beogradu nam ne smejo tega zameriti, da smo v Sloveniji tako radovedni radikali, ki zahtevamo jjasnosti v jpolitičnih zadevah
Prevdarni sloji delovnega ljudstva ne moremo stopiti v zvezo z Akcijskim odborom«., ki je sestavljen iz neresnih banko- in birokratov.
Mi nočemo in ne bomo delali radikalni ideji v Jugoslaviji sramote. Skrb glavnega odbora NRS v Beogradu pa bodi, da se -sam pred njo zavaruje in ne dela nepotrebnih tež-koč našemu prizadevanju.
Le ako' je program NRS v rokah nesebičnih mojstrov' in odkritih značajev, bo našel njen glavni odbor v Beogradu zveste in delavne pomočnike v nas Slovencih. — Odbor pa, v katerem ima vsak odbornik od borovo oblast, si ne moremo predstavljati.
To je v tej zadevi »Glas iz naroda.	Grafenauer.
tja naroda do izraza in do oblasti, da ae narod upropasti.
Narod sam je svoj najboljši varuh in svoj najboljši upravnik.
V Evropi ni naroda, kateri bi zaslužil biti preje svoj suveren upravnik v svoji državi, kot ravno srbski narod. Ker v Evropi ni niti ene države, katero bi si ustvarilo samo delovno ljudstvo.
»Gunjae i opanak' (preprosti kmet) je ustvaril to zemljo; on jo je osvobodil izpod turškega jarma; gu-njae i opanak je orosil to zemljo s svojo krvjo, da vlada v njej svoboda, pravica in enakost; gunjae i opanak ie zajezil divje, turške horde, da ne bi preplavile to lepo in bogato zem-j0; Kimjac i opanak je prehodil brda m doline, prebredel reke in polja, drveč z enega bojnega polja na drugo ter pokončava! turške age in spahije, ki so udrli v državo.
Gunjae i opanak je prevračal klade in panje, preoral polja in gozdove, da jih poseje z življenjem in pšenico; gunjae i opanak je bil tisti, ki
je gradil šole, sodišča in druge javne zgradbe. Gunjae i opanak je naredil pota, da promet povzdigne in olajša.
Gunjae i opanak straži naše meje m jih čuva zunanjih neprijateljev.
Gunjae i opanak je neumorno deloval v najveeji vročini, dežju, snegu in mrazu, da napolni koše s hrano, kašče z žitom, staje z živino, pivnice z vinom in žganjem.
Gunjae i opanak si je odtrgal od svojih ust v gladni in nerodovitni letini, da je dajal sodniku, da sodi pravico, vojski, da se nauči vojne in da 8e oboroži z boljšim orožjem, prosveti, da privede mladino do izobrazbe, poštenja, dela in rodoljublja, policiji, da mu čuva imetje in njegovo osebo pred zločinci.
Gunjae i opanak — in to je srbski narod, je vstvaril državo s krvjo, jo vzdržuje z sragami, jo čuva z življenjem in imetjem ter jo povzdiguje z znanjem in izkušnjo.
Svetovna vojna, ki je pokazala življenje človeštva, njegove instinkte in surove duševne gibe, traja naprej iu bo trajala še dalje časa.
V	preteklem človeškem klanju se je razgalil človek do golega in pokazal svetu jasno vse skrivnosti, ki so se preje skrivale pod plaščem idealov, kulture, znanosti, literature, v etiki in estetiki socijalizma in komunizma. Jaz se je pokazal kot začetek in zopet jas kot konec utemeljitve življenja poedinca, družine, korporacij političnih in gospodarskih strank, držav itd.
V	prvih postojankah, ko smo gledali vsak trenutek smrti v obraz, smo opažali kruto resnico egoizma in samoobrambe. Vojak ni ubijal samo svoje nasprotnike, ne — on je okradel tudi svojega prijatelja in ga dal celo ubiti, samo da s tem reši sebe. Oblastniki poedinih vojskujočih se držav se niso bali v borbi za svoj imperializem niti najpogubnejših, najbolj nemoralnih sredstev, samo da obdrže oblast v svojih rokah ali da jo razširijo.
Vse to, kar je bilo pred vojno lepo, kljub temu, da je bilo to samo varanje samega sebe v obliki idealov, kulture, etičnih estetičnih form stoji danes pred nami kot kruta, trda resnica.
Velika in mogočna načela demokratizma, socijalizma in komunizma stoje pred nami v polni nagoti boja osebne politike poedinca in kamaril.
Kdor se hoče pečati s politiko in kdor hoče dobrobit svoje države in celokupnega človeštva, ta si mora biti predvsem v tej točki popolnoma na jasnem.
Po svetovni vojni povzročeni mentalitet, se ne pojavlja v najbolj grobi luči samo pri poedincu v vseh fazah in finesah, temveč tudi v politiki.
Lenin in Trocki imata danes v Rusiji vso oblast v svojih rokah xn to utemeljujeta z komunizmom, dasi sama predobro vesta, da faktično v ruski sovjetski državi ni niti v sanjah govora o kaki socijalizaciji produkcije in konzumacije. In ako bi se danes pojavila v Rusiji grupa še z lep-
Gunjae i opanak in to je, kot »mo rekli — srbski narod, je vstvaril te državo in on mora biti po pravici, po delu in požrtvovalnosti največji in edini gosodar na svoji zemlji.
In v resnici, nihče ne sme reči narodu, da ni on gospodar te države. Pri nas ni stranke, katera bi javno smela izustiti, da narod nima pravice, da upravlja z usodo te države. Ni je stranke, ki bi smela to suvereno pravico narodu odreči, je pa samo samo ena stranka, katera to njegovo pravico tudi brani, ki deluje na to, da ga z različnimi ustanovami in zakoni učvrsti in povzdigne. Samo ena stranka je, katera hoče založene in izgubljene narodne pravice osvoboditi od vseh onih paragrafov in zakonov, ki so te zmešali in uničili in da vstvari odprto polje za svobodno gibanje in udejstvovanje in ta je edino — radikalna stranka.
šim, idealnejšim programom, bi kljub temu rekla Lenin in Trocki, — ne damo iz rok oblasti, morate se boriti — in že v naslednjem momentu bi padale rudeče svinčenke, ne oziraje se, ali so to delavci z buržujskim ali hiperproletarskim programom.
Kakor jasno čitamo iz političnih razmer v Italiji, bi storil prav isto tudi Musoilini.
Slične razmere so pa tudi pri nas v Jugoslaviji. Neoporečno dejstvo je, da je narodno radikalna stranka osvobodila v borbi proti Obrenovi-čem srbski narod, da je osvobodila nas vse izpod avstrijskega imperijalizma ter nas združila v mogočno jugoslovansko državo.
Jasno je torej, da ima radikalna stranka j us prioritete, da čuva to državo kot ustvariteljico ter bo porabila pri tem vsa sredstva, preden bo dala oblast iz rok.
Ako bi pa ona to storila, bi bila, to politika sentimentalcev, politika nesposobnih in naivnih ljudi, kot je bil to Kerenski.
Tega mi v današnjem duhu časa ne smemo nikdar pričakovati, niti zahtevati. S tem dejstvom si morajo biti gg. Radič, Korošec in Spaho, kt hočejo predstvaljati Hrvate, Slovence in Muslimane na podlagi narodu podvaljenih lažnih fraz na jasnem, da se mora politika slepe poti, katero uganjajo ti gospodje v doglednem času sama zrušiti, ako ne bodo oni pravočasno krenili na pravo pot pozitivnega dela in »stvarjenja.
Naš naslov je:
Poštni predal 13
UuMlonii.
Opozarjamo vte naše pristaše in prijatelje, da pošiljajo vse, kar je za „Radikala" In našo stranko, edino na zgoraj omenjeni n s G o v, ker preti opasnost, da pride ošta v neprave roke.
Eden Pašiževih govorov.
Gunjat in opanak Je ustvaril to zemljo. — Delovno ljudstvo naj vlada v državi. — Delovno ljudstvo Je edini in naJveCJl gospodar na svoji zemlji.
Na slepi poti.
Povojno razpoloženje poedinca, korporacij In strank. — Upravičenost NRS, Oa ona viada to zemljo. — Opozicfjo-
nalni blok nemogoč.

> :i A D I K A L c
•s
Radikalna stranka.
Zgodovina političnega razvoja v Srbiji. — Pred pojavom radikalne stranke. Prvi početkl radikalne stranke, Svetozar Markovič, Nikola Paiič, Petar Gl jorg je v It, Petar Todorovič. — Glasilo NRS „Radnik**. — Javnost. — Oslobodjenj«.
m.
0 vprašanju, ali bodemo v masah pristopili k narodno radikalni stranki, ali jo bodemo rušili ter vztrajali v drugih strankah, da pridemo z njimi do odločilnega vpliva pri državni oblasti, odločuje predvsem program te stranke in način, kako je ona sploh nastala in kako je zamogla postati najmočnejša stranka v državi ter vprašanje, kakšne garancije nam zamore dati za pozitivno gospodarsko delo v dobrobit države.
Pravilen odgovor m to vprašanje bomo dobili, ako se poglobimo v zgodovino postanka te stranke in v njen program.
O njeni moči in vplivu med širokimi masami našega jugoslovenskega naroda, nam pričajo dejstva, katera vsi vidimo.
Srbski narod so osvobodili izpod turškega jarma ter osnovali samostojno državo sami srbski kmetje s svojimi kmečkimi voditelji.
Osvobojeno zemljo so zopet upravljali in vladali, kot so to pač znali sami srbski kmetje, ker je namreč inteligenca po zrušenju srbskega carstva v dobi vekov bila ali poturčena, ali pa je morala pobegniti pred nasiljem turških begov ter se izseliti v tuje države.
Nekulturni Turki so se posluževali pri narodnih masah istih sredstev, kot kulturni Nemci v Avstriji. Da zamorejo oni nemoteno vladati nad masami naroda, so intelektualce in narodne voditelje ali poturčili, ah jih pobili, ali pa jih prisilili, da se izselijo ter se tako rešijo iz sigurne pogibelji.
Na ta način jim je bilo možno ne-moteno ravnati in delati po svoji volji z masami naroda-
Kot odpor proti izkoriščanju m izžemanju narodnih mas so se v samem narodu porodili ljudje, kateri niso imeli v preteklosti nobene avtoritete ter so se v masi naroda držah le s tem, da se niso smatrali Turkom opasni ter jim kot taki padli v oči.
To ustvorjenje novih ljudi in novih borcev je trajalo skoro 500 let.
Ko se je narod osvobodil, je bilo potrebno organizirati samostojno državo. Organizacija uprave pa je bila v prvih, početkih j8.ko primitivna. Da-si je bil srbski kmečki narod obdarjen že od nekdaj z naravnim razumom, vendar so bile te mase nepismene in so bile tako prisiljene po-2vati v pomoč potomce onih svojih bratov, kateri so pred turškim nasiljem pobegnili v Avstrijo, kjer so ti sinovi in vnuki prišli v dotiko z kul-turnim življem in se izobrazili-
Na vladi nove države so bili prisiljeni občevati kot zastopniki države z modernimi organiziranimi državami in se je na podlagi tega dejstva in naravnih potreb in zahtev, začela nova država v modernem smislu pre-urejevati.
Ostale pa so še mnoge žive tradicije velikega turškega carstva v marsikateri panogi uprave.
Državna oblika je bila v potetku absolutistična. Knezi in glavarji so bili absolutni gospodarji. Narod je sicer prišel do besede v svojih vaseh in na velikih narodnih zborih, ali v glavnem je bila le odločilna volja knezov in ostalih poglavarjev. Tako se je počasi iz narodnih kmetskih
poglavarjev razvila po vzorcu zapada srbska birokracija in z njo uradniška vladavina.
Ta pojav je izzval odpor in nezadovoljstvo v svobodomiselnem srbskem narodu. Narod se je počasi organiziral v stranke, ki so se delile po pristaših, prijateljih, in simpatizerjih, poznanih ljudij.
L- 1858. so začelo prvo večjo politično akcijo mladi, v inozemstvu izšolani ljudje kakor Jevren Grujič, Vladimir Jovanovič itd., katerim se je pridružil še Jovan Ristič. Ta skupina je prva postavila temelj pravi politični stranki v Srbiji — liberalni stranki, kateri na čelu je stal celih 15 let Jovan Ristič. Kot državnik je imel Ristič zlasti v zunanji politiki Srbije velike uspehe, medtem ko se je njegova stranka v notranji upravi države držala na vladi le z krutim nasiljem in strahovito korupcijo.
Delovanje liberalne stranke začenja v času, ko je Srbija že tretjič dobila ustavo.
Med tem ko je po prvi in drugi ustavi vršil zakonodajno oblast knez z državnim svetom, kateri je bil sestavljen iz starejšin in najuglednejših Srbov, je po ustavi iz 1. 1869. imel zakonodajno oblast knez z narodno skupščino, v katero se je volilo po jako skrčenem volilnem redu, na podlagi katerega so imeli na izid volitev odločilno besedo državni organi.
Na podlagi tega pravnega stanja srbskega naroda, so začeli liberali vstvarjati izjemna stanja na zemlji s tem, da so uvedli za politične zločince smrtno kazen in pregnanstvo iz države.
To ustavo, katero so dali srbskemu narodu namestniki mladoletnega kralja Milana, je branila grupa mlajših ljudi in zagovarjala liberalno vlado Jovana Rističa in Gavrilovića. Rot odpor proti tej grupi se je pojavila druga grupa, katera je bila v resnici svobodomiselna z Svetozarjem Markovičem ter pričela izdajati svoj list Radnik : v katerem so z vso vehemenco napadali laži-ustavo namestnikov in vlade.
Ker je liberalna vlada kmalu opazila, da dobiva grupa okoli >Radni-ka« vedno več pristašev, zato je zgrabila po terorju ter je list ustavila, njegovega glavnega urednika Svet Markoviča obsodila v zapor v Poža-revcu, ostale odlične pristaše pa je pregnala iz države.
Vendar svobodomiselna omladina ni izgubila poguma, temveč je pridobila in organizirala no\e sile in so-trudnike, od katerih živi 5e danes g. Nikola Pašu, od ostalih pa so že pokojni kakor Petar Velimirović, Petar Gjorgjevič in Pettr Todorovič.
Kot svoje politično središče so si izbrali Kragujevac v Šumadiji, kjer so ustvarili na zadružni podlagi tiskamo in začeli izdajati list -Javnost«:, ki je nadaljeval borbo tam, kjer je >Radnik« prenehal
Toda tudi ta list so nasilniki od liberalne vlade kmalu udušili. To pa naše mlade političarje ni ustrašilo, nadaljevali ampak so svojo borbo z drugim listom »Oslobodjenje.. katerega pa jie zadela ista usoda.
Tako jim je bilo do 1. 1875. trikrat zabranjeno njihovo glasilo.
Za stvar.
Razpoloženj® pri masi In vodltelilh. — Golazen nr d demokrati. — Pravilno razumeuanie skupnega nastopa. — Svobodna konkurenca dela.
Teren za ustanovitev skupnega, protiklerikalnega bloka se je pred ustanovitvijo >Narodnega dnevnika prav lepo pripravljal.
Razpoloženje mas, da se končno združijo vse napredne grupe ter postavijo mogočno, protiklerikalno
skupno fronto, je obstojalo že od nekdaj. Vsled zmaga SLS pri zadnjih volitvah so je potenciralo v kategorično zahtevo protiklerikalnih mas.
Tudi pri voditeljih pojedinih, v poštev prihajajočih strank in strančic ni ostalo to razpoloženje brez vpliva,
dasi so ti v svoji notranjosti iz bojazni, da ne bi njihove osebnosti v bloku prišle do iste veljave kot v njihovi stranki, imeli nekakšen strah pred to skupno fronto.
Narodni Socijalisti in samostojni kmetje, razume se — voditelji, so v razgovorih principielno odobravali skupen nastop ali so izražali bojazen napram demokratom češ, ti so podali inicijativo, ti bi bili v stanju nam v skupni fronti odnesti pristaše-
Ta bojazen je v skupnem nastopu, ne oziraje se na gori navedene konkretne slučaje tudi utemeljena, ali le iz splošnega stališča in iz stališča osebne politike, nikakor pa ni utemeljena iz stališča resnega delovanja za stvar in cilj, katerega namen mora imeti skupni blok.
V konkretnem slučaju pa dokazuje ta bojazen le slabost njihove politične sposobnosti, delavnosti za narodni dobrobit in ljubezni do stvari same.
Mi v resnici tega ne moremo razumeti, ako bosta gg. Deržič in Pucelj obdržala po številu več shodov,
ako se bosta kretala neprestana med skupno armado bloka, pač pa je jasno in umljivo, da bosta s svojim delovanjem in pravilno politiko pritegnila za svoje osebe več pristašev oziroma simpatizerjev kot dr. Žerjav, ako bo ta sedel le doma in se aktivno neudejstvoval. Ako bosta gg- Pucelj in Deržič uspešneje rešila po številu več intervencij in se uspešneje zavzemala za pravice poedinih slojev in tudi poedincev kakor dr. Žerjav, bosta imela v bloku za svoje osebe kot tudi za svoje stranke več upliva.
Pri skupnem nastopu mora kot smo že povdarjali, odločevati ambicija za stvar, mora eksistirati svobodna konkurenca dela, pozitivnega ustvarjanja, marljivosti, agilnosti, in pravilnega občevanja z širokimi masami.
Pri nas pa kot se to vidi iz današnjega položaja, so naši samostojni voditelji SKS, NSS in NRS pozabili, da se mora v javnem življenju pred vsem delati za stvar in šele na drugem mestu more priti osebna ambicija.
(Dalje prih)
Iz stranke.
Ugotovitev.
Z ozirom na izjavo g. Franc Ploha, oskrbnika v Marija gradu v >Ra-dikalskem Glasniku« dne 24. januarja t. 1. ugotavljamo, da srno dobili dotično resolucijo srezkega odbora Laško z dne 6. januarja 1924 od predsedstva srezkega odbora.
Čudno se pa nam zdi, da bi bilo mogoče zamenjati »Radikalski glasnik* z »Radikalom«, taktiko akcijskega odbora z taktiko bivšega glavnega tajništva-
Našim organizacijam.
Opozarjamo naše organizacije, katere še niso podpisale poslane tiskovine, da to čimpreje store.
Volitev krajevnega odbora za Maribor.
11. t. m. je bil po strankarskih statutih izvoljen odbor za Maribor. Mariborski odbor je razdeljen na pet pododborov, a krajevni je sestavljen iz: predsednika, podpredsednika in enega delegata vsakega pododbora-Tako so poslali poedini pododbori v krajevni odbor sledeče člane:
1.	pododbor:	Dr. Miiller Ferko,
advokat, Pucelj Ljudevit, dimnikar, Trošt Janko, tajnik stranke.
2.	pododbor: Dr. Ravnik Rudolf, advokat, Poreč Vinko, revident drž. želez. Tavčar Janko, industrijalce.
3.	pododbor: Lipuš Slavko, polic, oficijal, Kos Karel, trgovec, Žgang Nikolaj, vrtnar.
4.	pododbor: Kočevar Ferdo, posestnik, Škof Franjo, prof. trg. šole, Vukašinović Jcca, brivec.
5.	pododbor: Jež Janko, ravnatelj občin, vojašk. urada, Budz Ivan, nad-rev. državne železnice, Lovec Drago, železniški delavec-
Sejo je vodil kot najstarejši član, Kočevar Ferdo. Na predlog g. Ježa se je sestavil krajevni odbor sledeče:
Predsednik:	Dr. Ravnik Rudolf;
podpredsednik:	Tavčar Janko; taj-
nik: Trošt Janko; blagajnik: Lipuš Slavko.
Po zaključku dnevnega reda je bila sprejeta resolucija s katero se je najodločneje zahtevalo, da se iz ekonomskega razloga čimpreje ustanovi mariborska oblast. Mariborski krajevni odbor ima sestanek vsak četrtek v -Narodnem Domu«.
Zunanla politika.
Govor Poincareja.
Spričo nenadnega padca francoskega franka je imel min. predsednik Poincare 17. januarja v francoskem parlamentu govor, v katerem je na-glašal, da so pasiva francoske trgovinske bilance od leta 1921 vedno manjša. Obtok francoskega papirna-tega denarja se je od leta 1920 zmanjšal za 1800 milijonov. Zbornica in senat sta sporazumno z vlado napravila znatne prihranke v državnih izdatkih, posebno v vojnem proračunu. Dohodki so se stalno zviševali in so prekoračili leta 1923 proračun za tri milijarde. Tudi dohodninski davek je prinesel več, kakor je bilo prora-čunano. Davčna moč opustošenih ozemelj se ojačuje stalno in bo zato kriza odstranjena, čim se izvedejo neobhodno potrebni ukrepi. Odkloniti je treba posebno vse nove izdatke in doseči prihranke. Za odpravo primanjkljaja v proračunu in za obrambo franka pa mora vlada apelirati zopet na patrijotizem zbornice. Že meseca maja, ali pa še prej morajo biti finance sanirane, frank stabiliziran in izveden uspešen boj proti draginji. Poincare je označil nato kol najnujnejši ukrep za popravo franka boj proti zavlačevanju davkov.
Madžarsko posojilo.
Komite za obnovo Madžarske »e je končnoveljavno pridružil francoskemu predlogu, naj se oba protokola ne podpišeta sedaj. Odobrila se bosta šele, ko bo reparacijska komisija odložila svoje hipoteke. Odločili
so se za načrt, ki bo omogočil, da »e madžarsko posojilo razpiše sredi februarja.
Venizelos — republikanec.
Pri sprejemu politikov je Venizelos izjavil, da ostane republikanec in da bo pri glasovanju o državni obliki glasoval za republiko. Nadalje je Venizelos izjavil, da bo z vso svojo avtoriteto jamčil za svobodo glasovanja o bodočem režimu na Grškem. Odbori, ki bodo vodili glasovanje, bodo obstojali iz dveh zastopnikov republikanske stranke, dveh iz vrst rojalistov in enega zastopnika kavcijskega sodišča.
Pogajanja med Italijo in Grčijo.
Med Italijo in Grško se vrše pogajanja za sporazum, ki bi prinesel tudi rešitev dodekaneškega vpraša-nja. Po teh vesteh bi Italija obdržala otok Rod in še nek drug otok, ki ima strateško vrednost, ostale otoke pa bi prepusila Grški. Na ta način bi se napravil konec staremu sporu med obema državama in bi se »postavili dobri prijateljski odnošaji med njima.
Vojna v Mehiki.
Uporniki v Mehiki so pod,minirali vsa mehikanska pristanišča v Atlantskem oceanu. Vlada pripravlja vse odredbe, da se upor uduši.
Štrajk železničarjev v Angliji.
Po vsej Angliji se že občutijo posledice železničarske stavke. Posebno hudo so prizadeti rudniki. V Wa-
>fiADJjS(AL<
m m rni-n-m ii-t ub i i m ni " 'ii r '-.i
Steaa S.
Ie»w |e glasom zadnjih poročil 80.000 rudarjev brez dela, ker so morali radi pomanjkanja odvoza ustaviti na-daljno obratovanje. Minister za javna dela Jowett je prevzel posredovanje med stavkujoeimi in železniškimi družbami. Po dosedanjem poteku pogajanj izgleda, da bo imel uspeh in bo stavka morda že v soboto končana.
Sporazum s J talijo.
G. Pašič in Ninčič sta 24. tm. odpotovala v Rim, da podpišeta sporazum med Italijo in našo državo.
V Rimu je bil velikanski sprejem, pogodbe so bile podpisane in se
predlože obema parlamentoma v odobrenje.
Pašić bo jutri sprejet od papeža, kar je velikega pomena za razmerje naše države do cerkve.
Delavska vlada na Angleškem. Baldvvinova vlada je morala vsled nezaupnice v zbornici odstopiti. Sestava nove vlade je bila poverjena kot najmočnejši stranki Labour party, koje' predsednik Macdonald je sestavil popolnoma delavsko vlado, ki je že takoj po volitvah razvila svoj program, kateri je bil v angleški javnosti simpatično sprejet.
Tedenski pregled.
Opozieijonalni blok.
Demokrati, Jugoslovanski klub in Muslimani so izdali komunike g. dr. Korošca, dr. Spahe in Ljube Davido-viča v katerem pravijo, da se v vseh važnih vprašanjih, ki so v zvezi % ustanovitvijo opozicijonalnega bloka in deloma opozicije v parlamentu dosegli popolni sporazum in se je ugotovilo, da se je kljub načelnim razlikam našla skupna podlaga za složno delo opozicije.
Sicer malo težko je razumljivo, kako bo dr. Korošec opravičil ta svoj korak pred narodom, da se je zvezal z brezvernimi demokrati, katere on vsak dan tudi kot take napada.
SKS je stopila s svojim poslancem g. Pucljem v zemljoradniški klub.
Sporni ljubljanski mandat. Demokrati so zaključili na seji načelstva, da obdrži prof. Reisner mandat naprej. Dr. Ravnikarjeva grupa pa se je pritožila na vse ministre in izdala nekak bojkot proti demokratom.
Volitve v oblastne skupščine. Listi poročajo, da namerava vlada razpisati volitve za oblastne skupščine v mesecu februarju. Ministrstvo za notranja dela že delt priprave za te volitve. Vlada hiti z izvedbo teh volitev, ker misli, da bodo te volitve znatno olajšale politično situacijo.^ Za
vlado bi pomenjalo velik dobiček, ako bi se politična borba, ki se sedaj vodi skoro v celoti v Beogradu, dekoncentrirala. Velik del strankarskih in političnih sporov, bi se reševal v oblastnih skupščinah. V zvezi s tem se bo vlada požurila z likvidacijo pokrajinskih uprav, v kolikor še ni izvršena, ker se morejo oblastne volitve vršiti samo tedaj, ko bo zaključena likvidacija pokr. uprav.
Razdelitev države na oblasti. Po sklepu ministrskega sveta ae je začela izvajati likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu. Veliki župani so podrejeni sedaj naravnost notranjemu ministrstvu in morajo izvesti zakon o razdelitvi države na oblasti in zakon o samopravnih oblastvih, nato pa morajo pripraviti vse za volitev oblastnih poslancev. Prenos poslovna velike župane bo končan sredi piihodnjega meseca, ter se bodo mogle takrat že razpisati oblastne volitve. Ker mora po zakonu od dne razpisa pa do volitev preteči najmanj mesec dni, se sme pričakovati, da se bodo vršile volitve proti koncu meseca marca.
Odstop skupščinskega podpredsednika Rankoviča. Kmečki poslanec Mihajlo Rankovič je predal radikalnemu klubu pismeno ostavko na mesto podpredsednika narodne skupščine. Svoj korak motivira s tem, da si hoče ohraniti proste roke v boju zoper korupcijo. Rankovič na vsak način vztraja pri svoji demisiji, izjavlja pa, da ostane še nadalje član radikalnega poslaniškega kluba. — Radikalni klub je po daljši debati ostavko spre-jel.
Orožna vaja rezervnih častnikov. Vojni minister ^ je sklenil pozvati v tem letu večje število rezervnih častnikov.
Kongres občin. Zagrebško mestno zastopstvo je poslalo beograjski občini vprašanje, da-li se strinja s predlogom, da se vrši v Zagrebu kongres
vseh občin cele kraljevine. Beograjska občina je odgovorila, da bi njena želja bila, da se ta kongres kot prvi te vrste vrši v Beogradu.
Urek, član konzorcija »Narodni Dnevnik«, obsojen- V Celju se je vršila v soboto 19. t. m. pred okrožnim sodiščem v Celju obravnava zoper znanega voditelja SKS v brežiškem okraju Iv. Ureka, posestnika v Globokem. Obtožen je bil, da je koncem avgusta 1923 pisal svojemu bivšemu somišljeniku in dobremu prijatelju Fr. Kenetu, posestniku v Globokem pismo, v katerem mu je pretil z ovadbo radi tatvine in tihotapstva, ako takoj ne odloži mesto gerenta okr. zastopa v Brežicah, mesto občinskega odbornika v Globokem in nc opusti vsako nadaljno javno delovanje. Vsled tega je bil Urek obsojen na en mesec zapora in povrnitev stroškov.
Radikali zahtevajo rekonstrukcijo vlade, katero vprašanje naj se reši takoj po sprejetju zakona o centralni upravi. Zakon o centralni upravi predvideva ukinjenje nekaterih ministrskih mest. Na podlagi zakona se predvideva samo 14 ministrstev.
Seja odbora pokrajinske zveze jugsl. vinogradnikov se vrši 3. febr. tl. ob 1 uri popoldne v Narodnem domu. Seja ima namen, pridobiti popolno zaupanje v krogih vinogradnikov kot tudi vlade. Glede statističnih podatkov in korakov, ki jih društvo zbere oziroma podvzame za zaščito vinarstva v Sloveniji.
Poplave v južnih krajih. V zadnjem času se je vreme v naših južnih krajih popolnoma izpremenilo. Po hudem mrazu in velikih snežnih zametih je nenadoma pričelo deževati in reke naraščajo. V ogrožene kraje je bilo odposlano vojaštvo in orožništvo. škoda je velika.
Potresni sunki v Dalmaciji. — V Dalmaciji so se zadnje dni na več krajih občutili potresni sunki. Najmočnejši sunki so bili 13. t. m. v okolici Šibenika med Vodico in Zlose-lom, kjer so tega dne občutili 5 večjih in več manjših potresnih sunkov. Večji potresni sunki so bili nadalje v okolici Boke Kotorske. Tudi v Kru-ševcu v Srbiji so čutili te dni precej močan potres.
Strašna nesreča v beograjskem gledališču. V kurilnici za centralno kurjavo novega gledališča v Beogradu se je te dni zgodila strašna nesreča. BOletni kurjač Nikola Mačkic je bil zaposlen z nalaganjem premoga. Naenkrat mu je postalo slabo in mož je padel v odprtino peči na žareči premog. Delavci so na glasno vpitje hitro prišli na pomoč, a revež je bil že tako grozno ožgan, da je v groznih mukah kmalu umrl.
Obsodba Paskijeviča. Te dni je bila v Zagrebu razglašena obsodba v znanem procesu proti dvojnemu roparskemu morilcu Hrvoju Paski-jeviču. Ob nabito polni dvorani je predsednik senata dr. Vajič razglasil obsodbo, po kateri je bil obsojen Pa-skijevič na deset let ječe. Paskijević je bil obsojen na to kazen z ozirom na mladoletnost, sicer pa bi gotovo končal svoje življenje na vešalih. Razen tega mora obsojenec plačati visoko odškodnino v znesku okoli 150.000 dinarjev.
Manifest sovjetske vlade. Povodom Leninove smrit je ruska vlada
izdala manifest, ki pravi med drugim, da je smrt Lenina najhujši udarec, ki je zadel delavske sloje sovjetske unije, odkar so si delavci in kmetje izvojevali oblast. Pretresla bo delavce in kmete ne le v ruski republiki, ampak tudi v vseh državah sveta. Najširše delavske mase sveta bodo žalovale za svojim najmočnejšim voditeljem, ki ga ni več med nami. Njegovo delo pa ostane neporušeno. Sovjetska vlada, izvršujoč voljo delavskih mas, bo nadalje-
vala delo Vladimirja Ujiča, ter neustrašeno korakala naprej po isb poti dalje ter varovala pridobitve politične revolucije. Komunistična in-ternacijonala pa je izdala na komuniste celega sveta kratek manifest, ki med drugim pravi, da je po smrti Karla Marxa smrt Vladimirja Iljiča-Uljanova-Ljenina največji udarec za delavski proletarijat vsega sveta. Komunistična intemacijonala hoče na daljevati započeto Ljeninovo delo.
Dopisi.
Neve - York 31. decembra 1323. Cenjeni gospod urednik:	Boj, ki ste
ga napovedali Jadranski banki, ker se je umešavala v politiko, je našel tudi v Ameriki nad našimi tukajšnjimi Jugosloveni odločen odmev.
Tukajšna Jadranska banka deluje pod firmo >Frank Sakser — State Bank« od katerega je kupila Jadranska banka 55 odstotkov delnic.
Ta družba je pošiljala vsaki teden od 60.000 do 90.000 dolarjev potom zamenjave v dinarje v Jugoslavijo. Pri tem je seveda delala ogromne dobičke Kolikor je meni znano, so te pošiljatve denarja glavni vrelec Jadranske banke.
Ko smo tukaj prejeli Vašega >Ra-dikala«, je nastala v tej banki cela notranja revolucija. Dohod denarja se je odločno znižal. To je imelo povod, da se je stari Sakser začenjal resno bati za zavod, v katerem ima on kot privatnik veliko število delnic ter se hodi vsaki dan prepirat z ravnateljem Jadranske banke — g. Kasom. Tako se je spor prenesel tudi k nam v Ameriko.
Mi se popolnoma strinjamo z vašim naziranjem, da se banka ne sme umešavati v politiko ter bomo vašo pošteno in brezkoristno akcijo podpirali v dobrobit naše domovine in čistosti v politiki. Vaš F. B.
Radgona. Gibanje naše stranke v mariborski oblasti je z ustanovitvijo mariborske oblasti postalo bolj živahno in se je v zadnjem času obdržalo več sestankov.
Vsled pravilne politike, katero vodi mariborski oblastni odbor, je posegla naša stranka tudi že precej globoko med sloje delovnega ljudstva.
Spora v naši oblasti ni, ker zastopa naš okrožni odbor predvsem pravilno radikalno politiko to je, da se je potrebno zavzemati za male ljudi, kateri edino so zmožni, da narede stranko veliko.
»Radikala« prejema naše ljudstvo v. velikim veseljem, ker on edini zastopa nevstrašeno in z vso energijo interese nas, malih ljudi.
Vzdržite v borbi za pravilen princip naše radikalne stranke in v našem ljudstvu boste našli moralno podporo, pravilna politika mora zmagati nad bankirji.
Sp. Polzkova- Ideja narodne radikalne stranke se pri nas prav dobro razširja.
Dne 2- januarja se je vršil javen shod radikalne stranke, na katerem je govoril iz Maribora dr. Ravnik, Trošt in Jež; dr. Ravnik je v daljšem govoru razvil program radikalne stranke in utemeljil, da je radikalna stranka v Sloveniji neobhodno potrebna, ako hočemo preiti na pozitivno ustvarjanje za dobrobit slovenskega naroda. Kritiziral je tudi negativno politiko Radiča in naših klerikalcev. I. Kancler, kmet, je v domačem govoru zavračal politiko 21 klerikalnih tigrov, kateri pa v resnici niso nikaki tigri, temveč sb le slamnati možje, s katerimi je potrebno, da slovensko ljudstvo energično pomete.
Na zborovanju je bilo e. 100 pristašev iz Polzkove in sosedne vasi.
Zidani most. Mi vašega »Radikala« redno dobivamo ter z velikim veseljem pozdravljamo borbo, katero vodite za nas, male ljudi.
Čas je že, da se enkrat naše ljudstvo otrese različne bankirske gospode in bogatije ter začne voditi samo svojo politiko.
Lenin umrl.
Ena najmarkantnejših osebnosti v svetovni zgodovini je Lenin, ki je dne 23. januarja 1924. zadet od srčne kapi umrl.
Vladimir Iljič Ljenin se je rodil 10. aprila 1870. v Simbirsku. Bil je h plemiško uradniške rodovine. Starejši brat Alexander, ki je imel velik vpliv na Vladimirja, je bil usmrčen vsled zarote proti Alexandru in to je tako pretreslo Vladimirja, da je postal smrtni sovražnik carizma in stopil v vrsto zarotnikov. Kot tak je bit prognan v Sibirijo, a pozneje je bil pomiloščen. Nadalje je živel večinoma v Švici kot socijalistično - marksističen pisatelj. 1905 pa je postal vodja boljševikov. 1917 se je vrnil v Rusijo in z vso odločnostjo napadel Korenskega, voditelja socijalistov-revolucijonarjev, ki so se opirali na
menjševike in ga popolnoma uničil ter ustanovil komunistično sovjetsko republiko. Lenin je sklenil 1918. v Litovskem mir z Nemci in Avstrijci, potem pa je začel gospodarsko in politično organizirati Rusijo; pri tem mu je pomagal Trocki.
Lenin se je trudil, da bi genovska konferenca potrdila sovjetsko republiko; veliki mož pa tega največje-ga zunanjepolitičnega uspeha ni mogel dočakati-
Lenin je bil mož dejanja, bi je posedoval silno energijo, s katero je obdržal na površju sovjetsko Rusijo; njegova priljubljenost pri širokih masah je bila radi njegove nesebičnosti, osebne skromnosti brezmejna.
Lenin je bil genij, kar mu bodo tudi njegovi največji nasprotniki priznali.	^
Politični razgovori.
Kopm iz Maribora.
Joše:	»Ti, ali si bral članek od
kopunčka iz Maribora Politika a la va banquec.
Radikal: »Bral.«
Jože: »Ti, tista je dobra, — jaz nisem maral; jez mrzim, mi velja, — takih jazov in nijev mrgoli po članku.«
Radikal: »Pusti ga, se bo že počasi naučil, najbrže je še mlad po letih, ali po mišljenju. Veš, mi smo biti tudi včasih taki.«
Jože: »Pa tudi Vašega Štefeta hoče ščegetati.«
Radikal: »Prav ima!«
Jože: »Nehaj s tem, prav ima in povej svoje mnenje.«
Radikal:	»Dobro, Štefa je arečo-
lovec, samo ne lovi srečo tako, kakršno lovjp različni voditelji NSS. Poglej, on je predvsem jako skromen mož. Porabi za sebe za hrano in stanovanje 2000 K. Ako ne verjameš, se lahko sani prepričaš; 2000 K pa porabi za ostale potrebščine. Ne pije prav nič in tudi ne uživa v razsipavanju denarja. Tak je in takega poznam v lačnih in debetih letih. Zato on nima smisla za posvetno blago in je to ob priliki prevrata na Dunaju kot poverjenik tudi dokazal. Njegove
r?
Slran 4.
> RADIKAL«
eksiatenone potrebščin« so prav iste, kakor potrebščine zadnjega delavca. Ker nima nič je pravilna trditev g. Kopuna, da ne more nič izgubiti.
. Tisti pa, ki lahko kaj izgubi, mora tudi nekaj imeti, kar ga ovira, da lahko nemoteno zagovarja dobrobit naroda.
Kar se tiče pa korupcije ti povem, da bi imel Štela to moč, bi jo z vso brezobzirnostjo in bestialnostjo iztrebil. Toda on te moči nima, radi-tega je potrebno, da pride Kopun ia *e mu pridruii, da bosta to vzvišeno nalogo skupaj vršila in Stela bi se mu podredil.
Kar se tiče neresnosti je pa potrebno to dokazati na podlagi dejanj, opremljenih z dokazi ne pa postavljati trditve, ,-iaz Kopun iz Maribora pravim, -da je Y nerešene, ter računati pri tem z lahkovernostjo čitate-Ijev.
To navajam le mimogrede, ne v zabavo, temveč v dobrohotni pouk g. Kopunčka iz Maribora.
Jože: >Ti misliš, da je Kopune« kratke pameti.«
Radikal: »On je bistrejši od vseh njegovih glavnih voditeljev NSS.«
Zakai tako eemt
Miha: >Ali si bral v radikalskem glasniku, da velja naročnina 30. par za štev. (25 Din letno).
Rudi: Bral.
Mihu: Pa kaj praviš ti na to? Zakaj velja ?Radikak Din 1.28—
Rudi: Odgovor je lahak. Zato, ker ga Jadranska banka tiska zastonj, tiska pa ga zastonj, ker je to njeno glasilo.
Miha: Prav imaš. šli smo glasilo delovnega ljudstva in ne banke, na« »Radikal« je lastnina delovnega ljudstva, ne banke, zato ga ho pa tudi delovno ljudstvo naročalo in vzdrževalo.
Rudi: Edino to je pravilna politika, ako se hočemo zavzemati za delovno ljudstvo pa ne za banke.
»Nova Pravda« m »Radikal«.
France: Ti, »Nova pravda« piše, da prezira »Radikala«, ker je >revolver journak.
Luka: Prav ima, ker odgovoriti mu tako ne more ničesar.
France:	Mislim, da sem že zad-
njic bral v »Radikalu«, da je to svojstvo nesposobnih politikov in podobnih kopunov.
Ustanovitev lesnega kartela s Jugoslaviji. Dve največji izvorni lesni podjetji v naši državi, Slavonija ra lesna izvorna družba % Našieah
nameravata ustanoviti lesni kartel z:a Jugoslavijo. Ta kartel b:i sprva samo določat prodajne cene lesu, ki bi bile za vse člane kartela enake,
Oa se ne pozabi.
Da se ne pozabi. Dr. Ažman, predsednik akcijskega odbora je zahteval od okrožnega odbora v Mariboru, da kooptira uradnika Jadranske banke g. Šego kot člana okrožnega odbora. Ta gospod je v priliki nekega shoda izjavil, »tako, sedaj pa bomo poagitirali za Jadransko ban-kok
Po izjavi g. ministra n. r. dr. Niko Zupaniča, mu je hotel dodeliti dr. Ažman, upravni svetnik Jadranske banke g. dr. Romana Ravnikarja kot šefa njegovega kabineta.
Politika Jadranske banke je iz teh dveh dejstev jasno razvidna ja, celo prijemljiva.
Gospodarstvo.
Pristojbinski namestek. Rok za vložitev prijav v svrho odmere pri-stojbinskega naraestka (ekvivalenta) je ministrstvo financ podaljšalo do 15. februarja tl. Pri tej priložnosti opozarjamo, da je od letos naprej po novem taksnem zakonu tej taksi samo nepremičnina zavezana. Društvom, občinam in drugim juridičnim osebam, ki nimajo ne hiše ne zemljišča, ni treba več ekvivalenta plačevati in seveda tudi ne vložiti napovedi.
Dobava koksa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 9. februarja tl. ofertalna licitacija glede dobave 150 ton koksa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Žganjekuha. 0 žganju, ki ga gostilničar izkuha iz lastnih snovi, mora voditi takozvani register o žganju, skuhanem iz sirovin lastnega pridelka«. Ako tega registra ne vodi točno, ali pa , ako ne shranjuje žganja, dovoljenega za domačo potrebo brez plačila trošarine, ločeno od onega žganja, ki je določeno za prodajo, ae kaznuje gostilničar prvikrat a 1000 Din in v vsakem ponovnem primeru z 2000 Din.
Carinski dohodki v letu 1923 so znašali 1,698.500 dinarjev nasproti 1,143.400 dinarjev v letu 1922.
Nova tovarna vagonov. Subotiška tovarna »Ferruim je dobila od mini-strstva za trgovino in industrijo dovoljenje za zgraditev tovarne za izdelovanje in popravljanje vagonov v Novem Sadu. To bo četrta tovarna vagonov v naši državi,
Zadruge v naši državi. V naši državi imamo 5000 raznih zadrug z 60.000 člani. Polovica zadrug pripada Savezu zemljoradnika, ostale pa to kreditne in produktivne zadruge.
Tovarna usnja Woschnagg v Šoštanju se spremeni v delniško družbo. Dne 26. januarja se vrši v Šoštanju ustanovni občni zbor, ki ga bo imela delniška družba tovarna usnja Franc Woschnagg & sinovi v Šoštanju.
Carinjenje borovih železniških pragov ob izvozu. Na predlog finančnega ministra je odločil ministrski
svet na seji dne 3. januarja: Ob izvozu borovih železniških pragov se pobira izvozna carina 25. odst. v naravi kakor na hrastove železniške prage. Eden Pašićevili govorov.
Uvoz vinske trte v našo državo. Generalna direkcija carin je izdala te dni stroge naredbe carinarnicam, da uvoz vinske trte v našo državo oproščajo vseh državnih in občinskih dajatev. Odobrenje za svoboden uvoz vinske trte daje samo ministrstvo za poljedelstvo in vode, in to takrat, kadar domači razsodniki ne krijejo vse potrebe. Uvoz vinske trte, ki ne uspeva v naših krajih, ni dovoljen.
Dobivanje živega srebra- Iz Beograda poročajo:	Ministrstvo za voj-
sko in mornarico je stavilo ministrstvu za šume in rude prediOg, naj prične z dobivanjem živega srebra, ki se nahaj v večjih količinah v gori Avale pri Beogradu, v Bosni in Sloveniji. Živo srebro se uporablja za produkcijo municije. Doslej se je živo srebro uvažalo iz inozemstva.
Trgovina s Trstom. Na seji tržaške trgovske zbornice je svetnik Oskar Cosulich ugotovil, da zavzema Jugoslavija v trgovini s Trstom prvo mesto. L- 1923. je Jugoslavija uvozila oziroma izvozila iz Trsta 4,300.000 q proti 2,700.000 q v letu 1922 in 1921.
Zvišanje železniške leiarme. Generalna direkcija državnih železnic je sklenila povišati od 1. februarja pristojbine za ležarino v kolodvorskih skladiščih, in sicer v Bosanskem Brodu, Sarajevu in Grmu od 40 na 30 Din, v ostalih postajah od 20 na 30 Din, na otvoreni progi pa od 10 na 15 Din za kvadratni meter-
Narodna banka. Prvo poročilo, ki ga je izdala letos naša državna Narodna banka, je v glavnem zadovoljivo. Cirkulacija novčanie se je sicer od 1. do 8. pomnožila za 70 mil. 647.410 Din na 5.860,880.033 Din, toda zato se je tudi bančna metalna podlaga ojačila za 21,322.433.31 Din na 460,141.696.30 Din.
Denarni promet z Avstrijo- Med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je obnovljen promet z vrednostnimi pismi. Najvišji znesek za vrednostna pisma iz Avstrije v Jugoslavijo je 1000 zlatih frankov, obratno pa 5000 dinarjev.
Za avtoriteto dri. oblasti.
To je princip, na katerem mor« bazirati vsaka modema, »kava in demokratična država.
Državni aparat nikdar pod nobenim pogojem ne sme biti strankarsko pobarvan in »lužiti strankarskim interesom, ker to ne odgovarja modernim demokratičnim principom in tudi ne principom in zgodovini naše radikalne stranke.
Radikalna stranka je bila ravno tista, ki je vrgla bivšo liberalno stranko v Srbiji, katera je zamenjavala svojo stranko z državo in se posluževala napram vsakemu, ki ji ni bil povolji državnega aparata.
Posegati po oblasti v svoje privatne ali tudi strankarske interese in se posluževati oblasti v borbi privatnega ali strankarskega značaja je znak politične slabosti, pomanjkljivosti osebne sposobnosti in energije.
Posluževanje državne oblasti v grobih slučajih ekscedira lahko v skrajni korupcijonizem, ki je v stanju razmajati osnovne temelje države.
22. t. meseca se je vršila razprava na podlagi obtožbe državnega pravništva proti g. Emilu Stefanoviču po členu 15 iz 1. 1867 češ, da je držal v gostilni pri »Levu« javen shod, katerega ni prijavil v smislu zborovalnega zakona policiji.
Obtožba drž. pravništva je utemeljila le na izjavi policijskega ravnateljstva, katero pa ni doprineslo nikakega pravomočnega dokaza, da se je ta shod v resnici vršil, temveč je to trditev postavila kot tako, ka-koršna se je mogoče slišala v javnosti.
FolMjsko ravnateljstvo bi moralo va vaak način navesti dan in čas in tudi priče, da se je vršji javen shod proti predpisom zborovalnega zakona.
Ravno tako bi bilo šele na podlagi take ovadbe upravičeno državno pravništvo, dvigniti obtožbo proti g. Eihil Stefanoviču.
Tako je bilo dosedaj uzuelno itt pravilno postopanje policijskega ravnateljstva kot tudi državnega pravni-štva.
Glavno tajništvo se je v kritičnem času nahajalo v sporu z vel. županom dr. Lukanom, radi tega bi morala policijska oblast posvetiti še prav posebno pažnjo zakonskim predpisom, da ja ne bi izgledalo, da se hoče kršiti objektivnost.
Razprava je dokazala že potom ovadbe policije same, da v predmetnem slučaju ni Šlo za javen shod, temveč le za navaden sestanek v smislu § 2, na katerega so imeli pristop le vabljeni.
Obtoženi g. Stefanovič se je oprostil z utemeljitvijo, da je bil to le navaden sestanek v smislu § 2.
Slučaj sam na sebi je silno malenkosten, toda ravno te malenkosti so v stanju, da vzbudijo v oblastni avtoritet nezaupanje in ta ovtoritet tudi razmajejo.
Mi smatramo kot svojo državljan* sko dolžnost, da opozorimo kompetentne faktorje,- da vso svojo pazljivost posvetijo, da se to zlo, ki je v stanju razmajati osnovne temleje države, energičnim potom odpravi.
Zahtevajte Radikala po vseh kavarnah, trafikah In gostilnah i
Razno.
Hiša s 35 nadstropji. V Newyorl;u se zida baje hiša, ki bo največja na svetu. Imela bo 35 nadstropij. Stavbni prostor bo znašal 250.000 kvadratnih erevljev. Stroški bodo znašali 1.8 do 20 milijonov dolarjev.
Stroški vojne. V zadnji svetovni vojni je po statističnih podatkih padlo 10,004.771 mož. Tej številki je treba dodati še polovico od 5,893.600 vojakov, ki so bili označeni za pogrešane in o katerih ni bilo do konca 1. 1919. nikake vesti. Tako pridemo do številke 12 milijonov 996.571 padlih na vojnem polju. Tem je treba še dodati 6 mil. ljudi, ki so umrli za ^špansko« v letu 1918. Poleg tega so Turki pomorili 4 milijone Armencev, Judov, Sircev in Grkov. Dalje moramo prišteti še milijone moških, žensk in otrok, ki so pomrli na Balkanu, v Avstriji, Nemčiji in Rusiji. Ako upoštevamo vse te žrtve, pridemo do števila 30 milijonov ljudi, ki jih je zahtevala zadnja vojna. Zali-bog odpade izmed teh 30 milijonov največ na slovanske narode; samo Rusov je padlo nad 4 milijone, Srbov 775.000. Za Rusi pridejo takoj Nemci z 2 milijona, nato Francozi z 1.132 tisoči in Italijani s 550.000 mrtvimi. Vojna je trajala 1567 dni. Vsak dan je padlo povprečno 8294 ljudi. Zadnja svetovna vojna je dosegla rekord moritve. V franeosko-nemški vojni 1870-71, ki je trajata pač veliko manj časa, je umrlo na dan povprečno 876 ljudi. Balkanska vojna 1912-13 je bila že hujša; v tej vojni je padlo 1941 vojakov na dan. Poleg človeških žrtev ne smemo pozabiti na finančne. Izračunano je, da znašajo stroški za svetovno vojno okoli 1000 miljard zlatih frankov.
Živ sežgan. V italijanskem mestu Čelanu je neki Francesco Tomei dne 29. decembra ponoči odprl relikvije nekaterih mučenikov iz leta 1600., ki so se hranile v cerkvi. Šipe relikvij je zločinec pobil in kosti mučenikov
raztresel po tleh. Prebivalstvo je vest o tem zločinu silno razdražila in sklenilo je, da poišče samo zločinca in da se maščuje. Zločinca so orožniki kmalu aretirali. Razjarjena množica je hotela iztrgati zločinca orožnikom in ga kamenati. Le s težavo so spravili zločinca do vojašnice in ga tam zaprli. Toda kakih 7000 ljudi je navalilo na vojašnico, zgrabilo zločinca in ga potem na trgu do krvi preteplo. Razjarjena množica pa se s tem še ni zadovoljila. Obesila ie zločinca na kol, ga polila z bencinom ter sežgala živega. Ko je bila sodba izvršena, se je množica mirno razšla.
Netočnosti na pošti. Na poedinili podeželskih poštah se dogajajo pri razpošiljanju »Radikala; netočnosti. Ali je to iz partizanskih vzrokov ali vsied velike zaposlenosti, nam ni znano. Ugotoviti pa smo morali, da se je pošiljal »Radikal« v paketu nazaj, ne da bi se odprl in raznesel in to v Boh. Bistrici in Bojancih.
Naša dolžnost je opozoriti na tor poštno ravnateljstvo.
Listnica uredništva.
Iz upravništva. ,V prihodnji številki priložimo položnice ter prosimo, da naši eenj. naročniki poravnajo naročnino in zbirajo pridno za tiskovni sklad, ker mi nismo podpiram od raznih bank, ampak smo navezani izključno na naročnino.
Službo iiie
samec 27 let star, vojaščine prost. Najraje kot hišnik ali sluga pri kakem denarnem zavodu. — Vprašati je v upravništvu pod številko 1.J
Lastnik in izdajatelj: KONZORCIJ.
Odgovorni urednik: Ivan Verče.
Tiska: M-akso Hrovatin v Ljubljani.